HH K
'St. 250.
V Ljubljani, v torek 4. novembra 1924.
v mame
Leto I
 •••»»•S
Izhaja vsak dan ^opoldne.	*	f-
E	Mesečna	naročnina:	f
I V Ljubljani In po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. !
Neodvisen političen list
^	]	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	|
^	• Pi*mf»nirn vnra5ani#»m nai c*» nrilr^i imnrnUn *a ndcrnvnr *
Uredništvo in upravni št vo: Wolfova ulica št. 1/1.
Telefon 213.
Rokopisi se ne vračajo, j Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. i Račun pri poštnem ček. uradu št 13.633. j □.......................................................    D
Kdo ie imel prav?
Parlamentarni blok je razbit in to ie zakrivil Radič s svojim sobotnim govorom. Kakor otrok, ki se naslaja, kadar more izreči neverjettfo gorostasnost, kakor človek, ki je v oblasti vinskih duhov, tako je govoril Radič. In pri tem je imel drznost da je govoril tako v pozi voditelja hrvatskega naroda, kakor da bi bil hrvatski narod na tako nizki stopnji, da more njega voditi otrdk ali pijanec.
Docela se je diskvalificiral s svojim sobotnim govorom Radič in sedaj je jasno, da je z njim vsako sodelovanje nemogoče. Vselej, kadar je bil po.o-žai najboli napet in ko je bila zmaga parlamentarnega bloka skoraj zagotovljena, ie preprečil zmago Radič s kakšno neumno izjavo ali s kakšnim še bolj neumnim govorom. Reči smemo, da se vleče sedanja kriza samo zaradi Radiča. Vedno je moral ožji blok dneve dolgo popravljati, kar je zagrešil Radič v minutnem veselem razpoloženju in ko Je bila s težavo Radičeva polomija vendarle popravljena, ga je Radič prompt-no polomil znova. In propagatorji vo-livne vlade Pašič-Pribičeviča niso mogli navesti za svoj projekt nobenega drugega argumenta — ko samo Radiča. Tako sijajno je delovala zaletelost Radiča za njegove nasprotnike.
Polom radičiade je sedaj popolen in o tem ni nobenega dvoma. Naši samostojni demokrati seveda triumfirajo in prav nič se ne bi čudili, če bi prišel sedaj častitljivi »Slovenski Narod« in dejal, da se je zgodilo natančno tako, kakor je on prerokoval že mesece dolgo. Pa kakor vselej, tako tudi v tem slučaju
rii resnica na strani »Slovenskega Na-■oda«.
Stvar je namreč sledeča. Kakor ni imela P.-P. vlada nobenega drugega argumenta za sebe ko gorostasnosti Radiča, tako pa tudi ni imel Radič nobenega drugega argumenta ko nekorektnosti P.-P. vlade. In zato je Radič pod vlado P.-P. režima in kljub njegovi trdi roki stalno napredoval in zato je Prišel Radič v kočljivo situacijo šele z 'nastopom Davidovičeve vlade. Njegov glavni argument je odpadel in pričela se je ustvarjati znosljiva atmosfera. V tem je prišla demisija vojnega ministra in Radič je takoj zrastel in ni pustil več, da bi mu ušel še enkrat iz roke njegov stari argument
Z Davidovičevo vlado pa se je doseglo tudi to, da se je Radič jasno izjavil za sporazum in da so prišli njegovi poslanci v Beograd in prisegli kralju zvestobo ustavi. Državni problem je bil od tedaj v tem, kako doseči, da stori Radič še en korak in da aktivno sodeluje v vladi. Tudi ta korak bi bil storjen, če ne bi nastopile intrige gotovih politikov.
Te intrige so splašile Radiča in povzročile Radičev sobotni govor. Toda »	intrigam	je	doseženo eno.
Ni bil Radič pognan od sporazumnega dela. temveč Radič sam je razbil parlamentarni blok. Sedaj ne more Radič govoriti, da se njemu onemogoča sodelovanje, temveč Radič se mora zagovar-teti pred očitki, da je onemogočil sodelovanje. Situacija je torej popolnoma dru«a in da je izpremenjena na škodo Radie* ni zasluga onih, ki so nastopali proti Radiču s silo, temveč delo onih, (d so zavrgli vsako nasilno metodo.
Ampak Radič bo moral skoraj odgovarjati še na b0jj nerodno vprašanje. Zagreb jfc z Davidovičevo vlado spoznal, da je zanj prav lahko dosegljivo, da igra ono vi0g0) ^ mu gre. Zagreb je pričel z novim položajem že računati in nove nade so vstajale v Zagrebu. Vse te nade pa je pokoli Radičev govor in danes Zagreb spra§Uje> če je bilo to treba. In Zagreb Pravi, da ne in v tem * največji udarec za Radiča. Ta udarec pa je zlasti skeleč, fcer ga je Radič zakrivil sam, ker ne more naprtiti krivde drugim.
Resnično, dosti zla ie zagrešil že Radič s svojim govorjenjem. Toda vse Radičevo govorjenje je bilo vedno samo govorjenje in zato manj pomembno. Sobotni Radičev govor Pa 3e dejanje, ker z njim je posegel Radič v razvoj kriz* in naletu Darlamsfltaraeea Siv*
Koncentracijska vlada Se vedno v
Beograd, 4. novembra. Položaj Timotijeviča se je na insistiranje krone znatno zboljšal. Radikali bodo danes po mišljenju političnih krogov zavzeli znatno popustljivo stališče. Dobro obveščeni krogi trdijo, da moremo jutri pričakovati koncentracijsko vlado. Danes se bodo le razčistili od-nošaji med ožjim blokom in radikali, ker Radič noče cepitve širšega bloka. Ako bo Radič pristal, da ožji blok vstopi v vlado ter HRSS ostane samo na strani in od časa do časa opredeljuje svojo politiko, potem bo gotovo prišlo do koncentracijske vlade. Na drugi strani pa Radič izjavlja, da bo proti koncentracijski vladi Timotijeviča stopil v najstrožjo opozicijo, a od njene deklaracije zavisi ali obstrukcija ali pa abstinenca.
Beograd, 4 novembra. Včerajšnji dan ni prinesel nikakih sprememb v politični situaciji. Izgledi za koncentracijo so bili popoldne minimalni, medtem ko se je zvečer po intervenciji krone situacija pričela menjati v korist
g. Timotijeviča. Mislijo, da se bo situacija tudi danes dopoldne razvijala v tem zmislu. Kralj je Jovanoviču v av-dijenci izjavil, da ne želi volitev. Timotijeviča pa jte kralj zaprosil, naj se požuri z razčiščenjem situacije in itej obe stranki predložita svoje pogoje za vstop v vlado. Po razpoloženju v političnih krogih pa se more danes reči, da ni dosti izgledov na uspeh koncentracije.
TIMOTIJEVIČ PRI KRALJU. »
Beograd, 4. novembra. Timoti-jevič je bil včeraj dvakrat v dvoru. Pr- < vikrat je poročal kralju, da čaka odločitve radikalov. Kralj mu je ob tej priliki izrazil željo, da bi bilo vprašanje vstopa radikalov v vlado končano že sinoči. Ker pa je bilo nemogoče radi nesoglasij v radikalnem klubu včeraj te pogoje precizirati, so radikali sklenili, da danes končajo pogoje in jih takoj izroče Timotijeviču. V svoji drugi avdijenoi je Timotijevič kralju poročal
Posoli radikalov.
Beograd, 4. novembra. Seja radikalnega kluba je trajala sinoči do 7. Do sporazuma ni prišlo. Eni so zastopali, da se pogajanja vrše ustmeno. To stališče zastopa tudi Jovanovič, češ da bi se na ta način hitreje prišlo do sporazuma. Drugi pa so zopet za pismena pogajanja. Odbor petorice je nato s Pa-šičem konkretiziral predloge za vstop radikalov v koncentracijsko vlado, ki so, kakor doznavajo h dobro obveščenih krogov sledeči:	1. da se politika
vlade Davi do viča v osnovi spremeni
in javno obsodi, 2. da se razdelitev portfeljev izvrši v razmerju 72 :107. Radikali zahtevajo zase zunanje, notranje in • finančno ministrstvo. 3. da nova vlada podvzame zakonite mere proti Radiču in njegovim prijateljem, 4. Od vseh grup se zahteva, da se po vstopu v vlado odrečejo vseh zvez z Radičem in odnošajem, ki obstojijo med njimi In Radičem.
Timotijevič je ta pogoje v celoti sprejel. Ti pogoji radikalov bodo Ie dopolnitev pogojev Timotijeviča*.
Radikali popuSialo.
Beograd, 4. novembra. Zjutraj se je vršila na domu Pašiča konie-renca, na kateri so definitivno določili pogoje za vstop radikalov v vlado. Pogoji so bili izdelani že snoči na konferenci med Jovanovičem in Pašičem. Odpadla je prva točka, po kateri se obsoja politika Davidoviča. Ostale točke so v glavnem nespremenjene.
Ti pogoji so bili predloženi seji radikalnega kluba, ki še traja in bodo potem izročeni Timotijeviču. Takoj, ko bo sprejel pogoje, bo Timotijevič poročal kralju in se nato sestal z zastopniki bloka. Mislijo, da bo vprašanje vstopa radikalov v vlado danes dopoldne definitivno razčiščeno.
PribKevM proti Timotijeviču.
Beograd, 4. novembra. Med Pribičevičem in Timotijevičem je prišlo do napetih odnošajev. Pribičevič je
CE NE USPE TIMOTIJEVIČ...
Beograd, 4. novembra. Ako Timotijevič ne uspe s svojo koncentracijsko vlado, potem se govori v političnih krogih o neki izvenparlamen-tarni vladi Timotijeviča, ki bo prinesla potrebne zakone. Dalje se govori tudi o neki koncentraciji Jovanoviča, ki pa nima nobenih izgledov.
KISLO GROZDJE.
Beograd, 4. novembra. Samostojni demokrati so izdali komunike, v katerem navajajo vzroke, zakaj ne morejo in nočejo vstopiti v Tiraotije-vičev koncentracijski kabinet.
PROTEST »POLITIKE«.
Beograd, 4. novembra. Današnja »Politika« se zelo huduje, ker je bila včeraj zaplenjena radi objave Radičevega govora. List piše, da je zelo čudno, da je oblast zaplenila list. ki je prinesel Radičev govor, dočim Radiča samega oblast ni zaprla.
lienja. Na dejanja pa ie mogoče odgovoriti čisto drugače ko na govorjenje in danes se more zagovarjati tudi oster nastop proti Radiču, dočim je bilo to preje nemogoče.
In tako zaključujemo svoj odgovor na uvodno vprašanje. Prav ni imel tisti, ki je s silo gnal Radiča v opozicijo, temveč prav je imel tisti, ki ga je privedel iz opozicije, ker samo s tem se je poslabšala pozicija Radiča. Zaletelosti Radiča pa so njegova lastna slabost, če so pa tudi vrlina samostojnih demokratov, potem žalostno tadi zanie-
razljučen, ker p Timotijevič ni povabil v vlado in izjavlja, da vlade Timo-tijeviča vobče ne bo podpiral.
PREKINJENJE BENEŠKE KONFERENCE.
Rim, 4. novembra. Pred kratkim se je v Benetkah pričela konferenca med jugoslovansko in italijansko delegacijo. Konferenca pa dosedaj še ni dosegla nobenih uspehov. Italijanska delegacija je predložila nekoliko novih predlogov, osobito v železniških vprašanjih, o katerih pa jugoslovanski delegati ne morejo razpravljali, ker nimajo za to polnomočij. Konferenca bo kmalu prekinjena za nedoločen čas.
SEJA IT. MINISTRSKEGA SVETA.
Rim, 4. novembra. Včeraj se je sestal ministrski svet pod predsedstvom Mussolinija. Ministrski svet je razpravljal o važnih političnih vprašanjih, o reformi vojaškega pravilnika. Dalje je min. svet sklenil, da se zbornica sestane dne 12. t. m. Zbornica bo razpravljala najprej o proračunu, dalje bo rešila nekaj mednarodnih vprašanj. Tiskovni zakon bo predložen parlamentu februarja meseca z ozirom na parlamentarno situacijo. V fašistovskih krogih trdijo, da je cepitev vladne večine izključena. Mogoče pa je, da se bo skupina poslancev vladne večine organizirala v posebni klub, ki bo odrekel svojo podporo vladi.
VU-PEI-FU POBEGNIL.
London, 4. novembra. Po vesteh iz Tient - Sina se je Vu-pei-fu vkrcal na parobrod in pobegnil iz Kitajske. Njegovo podjetje je kapituliralo, ker so prebivalci 2e siti vojne in zahtevajo
M'XCr
Ožji blok proti RadKu.
Beograd, 4. novembra. Jugoslovanski klub in Muslimanski klub sta imela včeraj sejo, na kateri se je razpravljalo o najnovejšem izpadu Radiča. Poslanci so bili na Radiča naravnost ogorčeni. Povdarjalo se je, da je bil Radičev nastop v veliko škodo parlamentarizmu in da ni Radič niti naj-manje koristil republiki s tem. da je psoval kralja. Konstatiralo se je dalje, da prihajajo Radičevi izpadi vedno pred najbolj važnimi odločitvami, če Radič pozneje svoje prostaške očitke
demantira, potem se tem njegovim de mantijem ne more verjeti. Vsi poslani so soglašali v tem, da je Radič skrajn« nelojalen in da je Radič £ svojim go vorom najbolj škodoval ožjemu bloku Naglašalo se je končno, da bi mogo blok zopet skupno nastopiti z Radičen le pod pogojem, da se dobe jamstva, da bo Radič v bodoče discipliniran. Na seji ni bil storjen noben definitivei sklep, vendar pa je gotovo, da se bod<. zveze med ožjim blokom in Radičeri pretrgale.
Radič se izgovarja.
Zagreb, 4. novembra. Na vprašanje o svojem govoru je Radič izjavil, da so bili v Beogradu netočno obveščeni o njegovem govoru, ker je on vedno govoril, da j« protiustavno, da se krona meša v ustavne stvari. Krona ne more sklepati nobenega sporazuma, za to so poklicane stranke in mandator krone. Ako krona nima zaupanja do bloka, naj poveri mandat človeku, ki mu zaupa. Kriza traja že 3 tedne in se mora kon-
čati. Ta vlada ima večino in ona mori nadaljevati svoje delo. Obstoji pa neki skupina, ki je za volitve. Jaz sem bil vedno za volitve, da se na ta nači# najde izhod iz te nemogoče situacije* Z ozirom na to sem zahteval od bloka, da preide v najstrožjo opozicijo. Med tem pa v Beogradu govore, da šeni razbil blok. Toda temu ni tako in po-ročal sem že v tem zmislu v Beograd ter pričakujem sedaj odgovora.
ODGOVOR RADIČA.
Zagreb, 4. novembra. Ko je Radič včeraj prejel brzojav od šefov ožjega bloka iz Beograda, se je takoj sestalo predsedništvo HRSS in je poslalo Davidoviču sledeči odgovor:
»Predsedniku Davidoviču. Beograd. Smatramo, da je celokupni blok absolutno upravičen, da kot parlamentarna večina najodločnejše zahteva za sebe vlado ali pa da takoj prične izvajati najostrejšo opozicijo v parlamentu in v narodu. Radič, Maček, Predavec.«
DR. KRAMAR PROTI BENEŠU.
Praga, 4. novembra. V »Narodnih listih« Je Kramaf napadel dr. Be-neša, ker je v svojem ekspozeju javnosti izjavil, da bo Češkoslovaška priznala Rusijo. Kramaf veli, da Češkoslovaška ne sme priznati ubijalcev carja ia njegove obitelji.
j ^	%.	H.
DR. BENEŠ ODPOTUJE NA DUNAJ.
Dunaj, 4. novembra. Dr. Beneš Pride na Dunaj 17, tm. in bo ostal tukaj 2 in pol dni. On bo gost avstrijske republike in bo stanoval v hotelu Imperial. Razpravljal bo z avstrijskimi politiki o važnih političnih vprašanjih, nakar bo sledila ratifikacija nove avstrijske-če-hoslovaške trgovske pogodbe.
HEINISCH ODSTOPI.
D u n a j, 4. novembra. Politični krogi trdijo, da se bodo volitve zveznega predsednika vršile v prvi polovici decembra. Pričakujejo, da bo zvezni kancelar Heinisch umaknil svojo kandidaturo in da bo na ta način omogočil skupen nastop meščanskih strank pri predsedniških volitvah,
•MINISTER SZABO — UMRL.
Budimpešta, 4. novembra. Smrt voditelja malih posestnikov Stefana Szabo je izzvala mnogo političnih sprememb. Kakor smatrajo, bo stranka maloposestnikov razpadla v več frakcij, od katerih se bo ena priključila desničarjem. Vladni krogi verujejo, da bo večina te stranke vendar ostala kompaktna pod vodstvom Mayerja in da bo še dalje ostala v vladni večini.
RUPRECHT — PREDSEDNIK BAVARSKE.
Mflnchen, 4. novembra. Doznavajo, da bavarski visoki krogi zahtevajo, da se Bavarska takoj proklamira za monarhijo — s prestlon. Ruprehtom na čelu. Blizu prestolonasledniku stoječi krogi trdijo, da bi to bil poguben korak ter da bi se monarhija morala uvajati postopno. Po njih mišljenju bi se moral Ruprecht najprej proglasiti za državn, predsednika.
STAROTURKI PROTI KEMALU.
Carigrad, 4. novembra. V turškem parlamentu sc opaža struja, ki stremi za tem, da se vrže Kemal pašo, ker je slednji vrgel in izgnal kalifa, zlasti pa. ker je ločil C&rkev od države. Opozicija hbče takoišftio vzpostavitev v TtK&jk
RADIČ ZAIGRAL.
Zagreb, 4. novembra. Vedenj« Radiča in njegove izjave Je povzročila v važnih polit, krogih, kakor tudi v bloku samem veliko nerazpoloženje, ki izhaja iz tega, ker Radič preko noči poruši vse ono, kar je tekom časain s težko muko ustvaril blok. To nerazpoloženje je tem večje, ker je šel Radiču blok že večkrat na roko in mu omogočil povratek iz Moskve takoj, ko je prišel na vlado blok. To priliko je Radič tudi izrabil. Ta nedoslednost Radiča, ki izvira že iz njegovega značaja samega pa bo imela težke posledice, ker nihče ne bo hotel več z njim stopiti v kako »ozbiljno« kombinacijo.
NERESNIČNE VESTI O ATENTATU NA RADIČA.
Zagreb, 4. nov. Danes so prišl« iz Beograda vprašanja, ali Je bil včeraj izvršen atentat na Radiča. Po mestu se je o tem razširilo več verzi}, ki pa so vse brez resnične podlage.
MAČEK IN PREDAVEC VIDIRALA POTNE LISTE?
Beograd, 4. novembra. Danes so se v Beogradu razširile vesti, da sta Maček in Predavec vidirala potne liste za inozemstvo, ako bi slučajno prišlo do spremembe režima.
PRED KONCEM VOJAŠKE DIKTATURE V ŠPANIJI.
Madrid, 4. novembra. Generali vojaškega direktorija Izjavljajo, da bo sedanja vladna organizacija skoraj razpuščena in bo nova vlada sestavljena izključno le iz meščanov.
PACIFISTIČEN NASTOP COOLIDGEA.
VVaschington, 4. novembra. Predsednik Colidge je predlagal, da se spomin na premirje proslavi kot demonstracija za večni f mir in odločen odpor* proti vojni.
Borzna poročila.
C u r i h, 4. novembra. Beozrad ^.36. Pariz 27.15. London 23.6550. New York 5.1950, Bruselj 25, Milano 22.16. Amster-dan 205.50. Berlin 125.50, Dunaj 0.007335. Sofija 3.7750. Praga 15.50, Budimpešta 68.50, Carigrad 280, Bukarešta 290.
K .Dinarskemu dnevu* Jugoslovenske Hatlce dne 9. novembra 1924
BREZ ŠOL, BREZ KNJIG, BREZ
NAŠE ŠO BESEDu
V GORICI, V TRSTU, V ISTRI
OTROČIČI,
CE SAMI JIH NE REŠITE TE BEDE
VSI BODO SKORO NARODNI
MRLIČI.
TriaSko pismo.
Ta teŽen in tudi polovica prihodnjega k posvečen v Italiji državnim praznikom. Pretekli torek se Je vršila svečana prisega fašistovske milice, včeraj se je proslavila tu v Trstu obletnica takoimenovane »tržaške revolucije« ob času splošnega poloma bivše Avstrije, prihodnji torek pa bo praznik sv. Zmage. Nalašč in vedoma pišem sv. Zmaga z veliko začetnico in tudi čitatelja prosim, naj čita ti dve besedi ravno tako, kakor bi čital n. pr. sv. Marija, sv. Lucija Itd. Dan 4. oktobra v Italiji namreč ni le bbletnica srečnega zaključka vojne z Avstrijo, ni le obletnica zmage, temveč so naši sosedi poosebili zmago v Zmago In to poslednjo povzdignili v svetnico. V svojem patrijotičnem deliriju sl jo predstavljajo z dušo in telesom, glavo, truplom in udi in poleg vsega drugega je sv. Zmaga tudi največja med vsemi svetnicami: postala je zaščitnica Italijanov. Spričo tega si ni težko ustvariti slike o tem, kar se dogaja ob takih praznikih: govori, shodi, go-dbe na vseh koncih in krajih, obhodi Po ulicah, z eno besedo brezkončno patrijotično norenje! Vsi seveda ne.norijo, temveč sn tisti, ki norico in rajajo, celo v manjšini, medtem ko se velika in pretežna večina zadovoljuje z vlogo mirnega gledalca. Toda hrup. vik in krik prvih je oglušujoč, njihov nastop samozavesten In izzivalen. Po vsem se vidi, da norijo — gospodarji Italije!
Sedanje norenje se je začelo, kakor sem že omenil, pretekli torek s proslavo obletnice fašistovskega pohoda na Rim. Dne 28. oktobra sta pretekli dve Isti, odkar so vkorakali fašisti v Rim in je dobil njihov vodja Mussolini nalog od kralja, da sestavi novo vlado. Svečanosti so se vršile po vsej Italiji in po mestih je bila združena z njimi prisega fašistovske milice. Okoli 300 tisoč mlličarjev je priseglo ta dan zvestobo italijanskemu kralju. Prisegi je prisostvoval povsod tudi oddelek rednega vojaštva, dalje oblastva, posvetna in :erkvena, razna patrljotična društva in različne druge organizacije. Vlada je storila vse. da bi dobila svečanost čim bolj lice splošno-državnega praznika. Kljub temu pa se mora reči, da je bila vsa ta prireditev popolnoma fašistovska in strankarska. Znano je, da se je udruženjc frontnih bojevnikov >'n vojnih pohabljencev, torej udniženji pravih In resničnih tvorcev zmage, nista udeležili. Kar se tiče opozicije, se razume samo ob sebi. da ni prispevala k veličini proslave, in končno s"'1 sodelovale tudi množice po ogromni večini samo Iz radovednosti. Kljub vsemu pompu, ki ga je zmožen vladni aparat, ni bil 28. oktober potemtakem nikak naroden praznik, ernveč le uradna prireditev, kakor vsaka truga.
Vse to pa seveda nikakor ne pomeni, da ni im^Ia proslava obletnice fašistovskega pohoda na Rim tudi svojega političnega pomena. Jedro svečanosti ie bila prisega iašistovske milice kraliu. Izvršila se je na podlagi dekreta o preuredbi milice, t. j. onega dekreta, s katerim naj bi se milica prilagodila ustavi, ki predvideva, da mora biti kralj edini vrhovni poveljnik vseh oboroženih sli države. Ta dekret je bil Izdan pod pritiskom opozicijonalnlh strank, katerim je hotel Mussolini po umoru poslanca Matteottija vsaj deloma ustreči. Torej je bil Mussolini sam vrhovni poveljnik miVce in to neustavno dejstvo je bilo v rokah opozicije najostrejše orožje. Naravno }&, da ji ga je hotel Mussolini iztrgati iz rok in tako se je odločil, da mora njegova milica priseči zvestobo tudi kralju. To se je zgodilo pretekli teden na svečan način, kakor rečeno, toda Mussolini vendar ni razorožil opozicije. Ta poslednja nadaljuje svojo borbo proti milici ter naglaša pri tem, la }e prisega le pesek v oči lahkoverni javnosti. Stališče opozicije je tudi popolnoma upravičeno, zakaj milica bo tudi po prisegi In preuredbi, ki Jo uvaja omenjeni dekret, podrejena ministrskemu predsedniku. Dekret o preuredbi milice sicer ne pravi, da bo podrejena samo ministrskemu predsedniku Mussoliniju, temveč ministrskemu predsedn:ku, naj bo katerikoli, toda v praksi ima odnosna določba vendar le ta pomen, da bo milica podrejena le ministrskemu predsedniku, ki bo obenem tudi vodja fašizma. Tako ostane milica tudi po prisegi kraliu v bistvu čisto strankarska armada In opozicija ima popolnoma prav, ko trdi, da Je bila prisega milice le pesek
v	oči italijanski javnosti, medtejn ko v resnici ne pomeni nlkake stvame spremembe, oziroma prilagoditve milice predpisom italijanske ustave. Ako bi se hotelo to doseči, bi bila potrebna vsaj še ena določba, in
Slovenski Javnosti!
V	Trstu, 31. okt. 1924
sicer ta, da bi milica ne bila podrejena ministrskemu predsedniku, temveč generalnemu štabu.
Mussolini je nastopil povodom proslave obletnice pohoda na R'm s par manifestacijami, ki jim je treba pripisovati še poseben političen pomen. Na dan pred prisego milice je izdal »dnevno povelje«, a na dan prisege je prisostvoval svečanostim v Milanu, kjer je imel kratek govor na tamkajšnjo milico. Obakrat je dal ministrski predsednik znova razumeti, da smatra milico za nedotakljivo ustanovo, katere ne bi odpravil v nobenem slučaju. »Bolj ko kdaj prej velja sedaj: Živela milica!' vzklika v svojem dnevnem povelju in ta manifestacija je bila namenjena v pr-
vi	vrsti opoziciji, katera zahteva, kakor znano, razpust milice, ker le tako je mogoče vzpostaviti normalne razmere in enakost med političnimi strankami. Mussolini Je ponovil tudi to pot, da je glede vprašanja milice nepopustljiv in je torej položaj v tem oziru na Isti točki, kjer se je nahajal v začetku sedanfe notranjepolitične krize v Ttaliji t
Za nepolnejše razumevanje sedanjih političnih razmer pa je treba omeniti še eno politično manifestacijo g. Mussolinija. Isti dan, ko se je proslavljala obletnica pohodi na Rim, je začela v Rimu svoje delo takoimenovana komisija petnaistorice, ki ima izdelati načrt za spremembo ustave. Predsednik te komisije sen. Gentile, bivši naučnl minister in znani krvnik slovanskega šolstva v Italiji, Je imel otvoritven govor, v katerem je podal obrise namerava- ! ne reforme. Tikala se bo tiska, bank, razmerja med parlamentom in vlado ter sin- j dikatov. V teh štirih poglavjih hoče faši- j zenr prilagoditi ustavo, ki je stara že 76 let, modernim razmieram in potrebam. Ob ! otvoritvi je prečital sen. Gentile tudi pl- ! smo ministrskega predsednika Mussolinija, s katerim' pozdravlja roditelj fašizma komisijo ob začetku njenega delovanja. Načelno važno je dejstvo, da raglaša Mussolini v svojem pismu, da ustava ni nikakor ne-spremenlj:va, ker ni nikak a dogma. Važna je ta izjava zato, ker je Mussolini zavzel s tem nastopom določeno stališče tudi glede vprašanja reforme ustave, ki povzroča že mesece toliko hudih polemik. Tudi glede tega vprašanja se je fašizem odločil za kompromisno politko. ki jo hoče Izvajati brez ozira na vse proteste opozfclje, liberalcev, bojevnikov ta pohabljencev. Kakšne posledice bo imela ta trmasta politika, je vprašanje, ki se bo reševalo in kakorkoli rešilo v parlamentu, ko pride fašistovska revoluclionama zakonodaja v pretres In razpravo.
*
Proslava obletnice pohoda na Rim se je vršila seveda tudi tu v Trstu. Prisega se je vršila v torek, a včeraj je bila v isti namen svečana seja občinskega sveta, kateri je prisostvoval tudi odposlanec vodstva fašistovske stranke posl. Gray. Zvečer js imel isti poslanec v gledališču Verdi velik političen govor, v katerem nas zanima ono mesto, kjer se je spominjal v Iredentističnem duhu naše Dalmacije. V koliko so slične manifestacije primerne ravno v hipu, kj> se v Benetkah pogajajo odposlanci obeh vlad o izpopolnitvi prijateljstva med obema državama, tega vprašanja sl seveda posl. Grav n! stavil. Kakor vsa druga — si je mislil — bo Jugoslavija prenesla tudi to izzivanje ...
Tukajšnji naši bratje se seveda teh svečanosti niso udeležili. Obleta ca pohoda na Rim ie zanje obletnica onega nesrečnega dne, ko je prišla do vlade stranka, ki je od začetka svojega vladanja do danes najkru-teiša krvnica našega življa v Primorju. Vse, kar so bili tukajšnji Slovani skozi vojno vihro še ohranili, jim je uničila se-dania fašistovska vlada: dežela je bila razkosana. šola poitalijančena, iz sodnij izgnan slovanski jezik, slovahski napisi prepovedani, poitalijančena krajevna imena. Nastale so neznosne peklenske razmere. Edino čustvo, s katerima morejo navdajati te svečanosti naš tukajšnji narod, Je ojačano čustvo samoobrambe in samoohranitve s pomočjo enotne fronte za čim uspešnejši odpor proti nadaljnim nasiljem. Sleherni zavedni primorski Slovan mora biti prežet z idejo edtastva, ob kateri se morajo zlomiti ne samo fašistovskl protlslovanskl načrti, temveč tudi vse klerikalne lumparije, ki jih nekatere organizacije med našim tukajšnji narodom uganjajo v zadnjem času z vedno večjim cinizmom	A.	Z.
Podpisano »Podporno društvo za slovenske visokošolce« v Pragi, ki je letos dovršilo 23. leto svojega delovanja, opo zarja slovensko javnost na izredno težki položaj slovenskih dijakov v Pragi. Večina njih ne dobiva z doma zadostnih eksistenčnih sredstev. Da bi dijak s kakim delom svoje dohodke v potrebni meri dopolnil, je tukaj izključeno, ker bi sicer ne mogel svojih Izpitov redno polagati, ftvotno je le naše društvo podpiralo slovenske dijake.
V	šolskem letu 1919-20 je bilo v Pragi že toliko naših dijakov, da so si mogli ustanoviti posebno, izključno ekonomsko organizacijo »Slovensko dijaško zadrugo v Pragi«. Podporno društvo je radovoljno prepustilo vse nabiralno delo v Jugoslaviji tej zadrugi, da bi mogel b!H njegov uspeh čim večji. In se je omejilo tw. nabiranje v češkoslovaški republiki. Uspehi zadruge so bili dobri in njeno poslovanje je vse hvale vredno.
Ali v zadnjem času so prispevki v prid »Slovenske dijaške zadruge« prenehali, nabiralna akcija, ki jo je zadruga
med počitnicami izvedla, je bila brezuspešna, tako da bodo sredstva zadruge v najkrajšem času popolnoma izčrpana. Podporno društvo pa tudi ne razpolaga z zadostnimi reservami in njegovi prejemki so napram veliki potrebi le malenkostni. Pomoči s tretje strani pa ni. pričakovati.
Zato se obrača podpisano društvo na vso slovensko javnost z nujno prošnjo, da omogoči nadaljnje delovanje zadruge, in prosi posebno svoje ustanovnike in druge dobrotnike, da bi z istim zaupanjem, ki so ga vedno imeli napram podpornemu društvu, sedaj in tudi v bodoče prispevali »Slovenski dijaški zadrugi« v Pragi. Ta razpošlje baš te dni prošnje za podporo. Prosimo vse one, ki prejmejo take prošnje, da bi jim ugodili v čim večji meri in v najkrajšem času.
Za odbor »Podpornega društva za slovenske visokošolce« v Pragi:
L. C vet nič,	Dr.	Volk	ar,
tajnik.	predsednik.
Komunistična komunalna in davčna
noiitika.
Kako so spravili komunisti Rusijo na rob propada, je znano. Da pa so tudi popolnoma uničili nekdanja cvetoča ruska mesta, dokazuje poročilo komunistične »Pravde« o sedanjem stanju Petrograda. Iz zanimivega poročila posnemamo.
Ker se v zadnjih desetih letih ni popravljalo hiš, so pričele gniti strehe in okna. Najbolj usodno Pa je to, da so že pričeli gniti tramovi stropov in da je vedno več hiš neporabnih za stanovanja.
Še v slabšem stanju ko hiš’' so pa mostovi, trotoarji in nabrežne naprave. Trotoarjl so celo v sredini mesta popolnoma razrušeni in drugače tudi biti ne more, ker se nikdar ne pojavljajo. V mostovih je vse polno lukenj in celo čez dan je vožnja preko njih nevarna. Mestoma so ceste povsem razrušene, kakor na primer v ulici Vojnov in Marat. V stanju popolne?^ razpadanja so tudi ponos Petrograda- granitne nabrežne naprave, ki se pričenjajo pogrezati in ki so vsled tega nevarnost za obrežne hiše.
Glavni vzrok propadanja Petrograda je neverjetno stanje kanalizacije. Vsi kanali so dolgi okoli 600 vrst. Poleg deževnice sprejemajo ti kanali tudi okoli 20 milijonov čebrov od vodovodov. Vsa ta množina vode, ki je z umazanostjo naravnost prepojena, pride najprej v posebne zbiralne basene, ki so pa nadvse umazani ta šele potem pride voda v kanale. Vsa ta umazanija se potem izliva*v Nevo, dostikrat direktno na vodovodne cevL Ker so kanalske cevi večinoma Iz lesa, se zajeda vsa umazanija v zemljo, razjeda ceste in razdira fundamente hiš. Danes ne gre za nič manj ko za ohranitev mesta, ki ni važ-
no samo za republiko, temveč za vse človeštvo. Mora se računati z dejstvom, da je danes Petrograd mogoče rešiji samo z največjim naporom in da se s paliativnimi sredstvi ne more več pomagati. To je efekt sedemletnega vladanja komunistov v Petrogradu.
Sijajna pa je tudi davčna politika komunistov. Kot delavska stranka bi morali gledati predvsem na to, da obdačijo samo premožne sloje in da ne zadenejo z davki na živila ravno najbolj revne sloje. Cisto nasprotno pa dela ruska sovjetska vlada. Sladkor je v Rusiji obdačen z 31.5 odstotki en gros cene, sirup celo s 40 odstotki, petrolej 722 in vžigalice s 24 odstotki. Sladkorni H a vek tvori 24.4, tobačni 17, petrolejski davek 9.6 in manufakturni davek 6.9 odstotkov vseh akciznih dohodkov. Od neobhodno potrebnih stvari pa so dalje ob-dačeni še: spiritus, čaj, sveče, minerale vode in drugo.
Ta davčna politika sovjetov pa ni posledica le slučajne zadrege, temveč premišljena, kakor se vidi iz izjave visokega sovjetskega finančnika, ki je dejal: »Cim revnejše je prebivalstvo, tem bolj težavno je dobiti tisto malenkost, ki mu je preostala. Nemogoče Je potom direktnih davkov zagrabiti tudi ono prebivalstvo, ki ima samo minimalne preostanke. Tu morejo pomagati samo poflnjene metode splošne in indirektne davčne politike.
Taka je socijalna politika komunistov v praksi. Priporočali bi našim komunistom, da jo začno propagirati tudi pri nas, zlasti pa na kmetih. Bodo tedaj videli, kako sijajne uspehe bodo dosegli.
odgovornosti, da je on zakrivil prelom v sedanji situaciji in postavil državo more* biti pred usodne posledice. _ — »Novosti« pravijo dalje, da so sedanji poskusi zs ustvaritev koncentracijske vlade nepotrebni, ker obstoji samo alternativa: alt i parlamentom ali pa proti njemu In za Pa-šič-Pribičevlčevo vlado. Druge rešitve da ni.
—- Delo na našem proračunu. Pregled proračuna za leto 1925-26 je dokončan. Številka, ki se je pa dosegla z izvršeno redukcijo, ne zadovoljuje in zato Je poslal finančni minister vsem ministrom pismo, V katerem jih prosi, da sami vnovič omeje svoje proračune, ker ni mogoče najti kredita za povečanje proračuna, kakor ga zahtevajo posamezni ministri. Pri sedanjih gospodarskih prilikah je izključeno, da bi se smelo računati, da bi državni dohodki narasli več ko za 8 odstotkov. Da bi se moglo izvesti investicije s posojili enako ni računati, ker so razmere na denarnem trgu tako v tujini, ko tudi doma skrajno nepovoljne. Zaradi tega je potrebno, da se proračun reducira na 11 milijard. — Proračunski oddelek finančnega ministrstva je reduciral proračune posameznih ministrov sledeče: Vojnega na 2,200, prosvete na 750, pravde na 300, vere na 116, zdravja na 320, kmetijstva na 250, trgovine na 110, notranjega na 102 ta agTarne reforme na 102 milijona dinarjev.
Kake se godi delavcem v Rušili.
Mednarodni urad za delo Je izdal pred kratkim pregled o položaju delavca v sovjetski Rusiji.
Delavcu se v sovjetski Rusiji godi vse preje ko dobro. Plače so nizke in znašajo komaj	55 odstotkov	predvojne	plače, ki le
bila po svoii nižini	znana. Pa	Se	te n zrce
plače so sovjetski vladi previsok^ in zato odrejajo vedno nova zniževanja plač. To zniževanje se vrši brez ozira na padec rublja in na porast draginje, ki je posebno sedaj vsled neugodn h poročil o letini zelo narastla. Tako je n. pr. prejemal ruski delavec lani (preračunano na naš denar) še okoli 800 dinarjev mesečno, dočim prejema letos samo še 600 dinarjev. Ravno tako se stalno manj plačuje za nadure in v mnogih obratih je plača za nadure sploh ukinjena.
Ker vlada v Rusiji delavska vlada, kakor komunisti ponosno kriče v svet bi bilo naravno, da se godi delavcem v Rusiji tako dobro, kakor nikjer drugje na svetu. Glede	plač smo že	dokazali,	da	temu ni
tako.	Še jasnejše pa se vidi	to	iz vsega
življenja ruskega delavca. Stanovanjske razmere so naravnost neznosne. Od vseh železniških delavcev ima komaj 27 odst. delavcev stanovanje. Vsi drugi stanujejo po vagonih. V mesecu maju je bilo 7967 vagonov, v katerih so stanovali delavci.
Silno razsaja tudi brezposelnost. Leta 1923 je bilo zaregistriranih brezposelnih 778.000. Letos Je to število znatno naraslo. Pri tem pa je tTeba pripomniti, da se le manjšina brezposelnih zaregistrira, ker je
posredovanje služb preko državnih borz dela le neznatno. Ni pa izgledov, da bi se brezposelnost v doglednem času odpravila. Sovjetom prlmankule denarja in zato ni nrslitl. da bi mogli pričeti z investicijskimi deli. Brez teh pa le vsako zmanjšan!e brezposelnosti nemogoče. Kako silno primanjkuje sovjetom denarja, se je pokazalo te dni v Petrogradu, ko se ni moglo dobiti denarja niti za očiščenje ulic od zadnje povodnji.
Znana stvar je tudi, da nima ruski delavec pravice stavkati. Kdor stavka, ta velja za protirevolucijonarja in zadene ga tudi smrtna kazen.
Tako se godi delavcem v sovjetski Rusiji. Pri nas pa bi hoteli nekateri navduševati za sovjetski »paradiž«.
Politične vesti.
= Od Poncija do Pilata, tako označujejo zemljoradničke »Novosti« našo notranjo situacijo. Ko Je prejel gospod Titnoti-jevič mandat, da sestavi koncentracijsko vlado, se je naravno obrnil na svoj lasten klub. Ta ga je s spretno stilizirano izjavo poslal k ožjemu bloku. Nato je Sel gospod Timotijevič k Jugoslovanskemu klubu, ki ga je zopet poslal k radikalom. Isto ie storil tudi Muslimanski klub. Nobenega dvoma ni, da ga bo sedaj radikalni klub poslal zopet k ožjemu bloku. Od Poncija do Pilata hodi gospod Timotijevič, ker razven Radiča ne more prevzeti niti en politik te
Nova knjige.
Ženski svet
Deseta številka tega odličnega ženskega lista je izšla. Vsebina je bogata kakor običajno. Dr. Prijatelj končuje svojo študijo o Karolini Svštli. Dr. Ivan Lah nadaljuje svojo povest o Gabrija-nu in Šembilji. Krasne Mazzinijeve besede o »Dolžnosti do družine« ie prevedel bralcem »Ženskega sveta« dr. Glonar. Od pesnikov so zastopani: G. Gangl. Vera Albrehtova in Gustav Strniša. O modi piše dr. France Debevec, o »Gospodinjstvu in gospodinjskih šolah« pa Ludmila Čermakova. Bogata so izvestja in zlasti dobrodošla bo »Priloga«, ki je polna lepih vzorcev kakor vedno. Slovenke, naročajte se na »Ženski svet«, ki je v čast ženskim društvom v Primorju in v korist vsemu slovenskemu ženstvu. — Naroča se v Ljubljani, Karlovška cesta 20 in velja za vse leto samo 60 dinarjev.
Kratek repetltorll Anatomije, vademe-* cum za kolegije in rigoroze po Breiten-stelnovih repetltorjih. poslovenil univ Prof. dr Janez Plečnik. I. Skelet. Splošna knjižnica št. 40. Založila Zvezna tiskarna ta knjigarna v Ljubljani. 1924. Strani 80. Cen* broš. Din 24.—.
Primerno razdelitvi Anatomije živčevja v šestero sistemov je založba uredila Izdajo »Repetitorja Anatomije« na ta način, da založi vsak sistem v posebnem broširanem zvezku »Splošne knjižnice«. In sicer v zvezkih št. 40—45: I. Skelet. II. Mlštčie. in. Drobje, IV. Zilje. V. Živčevje, VI. Čutila. Za-dnlemu zvezku bosta 5e dodana »ploSon uvod In kazalo k skupnemu delu, s katerima vred bo vseh šestero zvezkov vezanih skupno, v enotno knjigo. Pravkar je izšel prvi teh zvezkov kot št. 40 »Splošne knjižnice«, ki obravnava »Skelet«. Knjižica, ki je prire!ena po znanih Breitenstelnovih re-petitorjih. bo izvrstno služila v prvi vrsti medicincem za ponavljanje snovi za kolokvije in rigoroze, a tudi zdravnikom m strokovnjakom kot priročna knjiga, ker oo-sega v stisnjeni kratki obliki izčrpno ves sistem človeškega skeleta. Iz praktičnih razlogov repetitoriia je založba Izdala knjižico v malem priročnem ali žepnem formatu. Knjige se dobiva pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg st. 8 In v vseh drugih knjigarnah.
I Kar Vi hočete
to je Elzafluid.To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28-—. Lekarnar Eu*. Feller Stu-bica Donfa, El za trg 357, Hrvataka
>e=
ArkadiU Averčenko:
Zlikovca.
Orožnik je zbudil spečega okrajnega komisarja s poročilom, da so kmetje pravkar Pripeljali dva jetnika k zaslišanju: Savellja Sestobajtarja In še enega neznanca, ki se t>a stanovitno obotavlja povedati svoje ime.
Prineseno poročilo občinskega urada Je pisalo; da sta menda dva hudodelca postala kriva prestopka določb kazenskega zakonika o telesni In življenjski varnosti...
Nekoliko bolj spodaj je pripovedoval pi-saT že v bolj človeškem jeziku, kakor mu je bil kljun ustvarjen, da sta se vedla obtoženca pod vsako kritiko: Tako na primer Je vdrl Sestobajtar v poslopje židovskega zakupnika Salmana, vsevprek pretepel ta premetal, ranil zakupnikovo ženo z držajem ponve za pečenko ta odtrgal njenemu stau uho: ko so ga prepeljali na občinski urad, je nabil starosto, dalje Izbil orožniku dva zoba ta koncem koncev skušal njemu *- pisarju — poškodovati sprednje ude...
Odtrgano uho in orožnikovi zobje so ležali zaviti v umazani, s krvjo premočeni cunji zraven poročila o šestobajtarjevih hudobnih dejanjih.
Kar se tiče drugega zločinca, so ga zasačili na zeljniku, pri čemer se ni mogel Izkazati; pri prisilni telesni preiskavi so pri-Vteklt na dan bombo, snop letakov ta ponarejeno rdečo brado.
Buhvostov Je prebrat poročilo do konta, zapiskal skozi zobe, se podrgljal po bra-9t in zamrmral:
»Sodrga...!«
Ta trenutek Je bilo docela nemogoče uganiti t njegovega obraza, komu Je bil namenjen pridevek »sodrga«; ali kmetom, kt so ga zbudili iz spanja, ali Sestobajtarju, Id Je odtrgal zakupnikovemu sinu uho, adl ■ skrivnostnemu neznancu, ki se je potikal po zeljnildh...
Komisar Buhvostov je odprl vrata in oklical:
»ErlnaUati po vrsttl.
V	sobo Je stopil človek visoke postave, črnih las, v kratkem ovčjem kožuhu z majhnimi, zarezanimi kalmiškimi očmi. Stopil je čisto pred mizo, se ustavil in trdovratno uprl oči v levi, počeni konec škornja.
Komisar je odločen stopil k njemu, energično sunil glavo pod brado nazaj In rekel z nagrbančenim čelom;
»Lepa cvetkal... E j tl... Sestobajtar, ti! Tl bi se po pravici ne smel pisati Sestobajtar, ampak...«
Buhvostov je pravzaprav nameraval povedati nekaj zelo dovtipnega. kar bi se prvič ponorčevalo Iz Imena Sestobajtar, drugič bi pa vsebovalo grajo Za njegov prestopek, namesto tega Je pa čisto nepričakovano pristavil, ko mu ni hotelo priti nič pametnega na misel;
»... ampak — psoglavec!«
Nato je prešel v svoi uradni ton.
»Ti sl torej obdolžen, da si v zakupnikovem stanovanju vse podri, da si utTgal uho zakupnikovemu sinu, pretepel starosto in izbil orožniku dva zoba. Ali je to res?«
Obtoženec je pogledal komisarja od spodaj gor In odgovoril:
»Da, res je.«
»Ali ste sploh kdaj slišali kaj takega?« je vzkliknil Buhvostov ta plosknil z rokami. »Sedaj Pa mož še prizna! Kaj ti }e pa zakupnik sploh napravil?«
Vprašani Je še enkrat pazljivo premo-trii komisarja in odgovoril brez zadrege:
»Jaz vsakega Zida nasekam, ki mi pride v roke.«
»Zakaj?«
»Prvič so oni mučili našega Zveličarja, drugič pa nimajo nobenega spoštovanja pred gosposko. V glavnem Jih nabijem predvsem zaradi pomanjkanja spoštovanja...«
»Hm...« Je napravil komisar. »Ampak vseeno nimaš nit) najmanj pravice kair tako napadati mirne ljudi!«
»Kako ne?! Pravim: Le potrpite, pravim, potepuhi, saj vas da prej ali slej gospod gubernator vse enega za drugim pobesiti, ta kal mi odaovorl m to moft zakup-
nikov? Eh, pravi, beži, kaj pa ie meni? Saj sl ga lahko za tri rublje kupim!«
»Kakor sem rekel! Čakaj, pravim, prijatelj, če pridejo tvoje žaljive besede na ušesa komisarju! In on, psoglavec? — Ta se zareži ln pravi: Ce stane vaš gubernator tri rublje, potem sl lahko kupim celega komisarja za petdeset kopejk. A, pravim, tako...?!«
Komisar je nehote prasni v glasen smeh.
»In potem si fantu kar na lepem odtrga! uho?«
»Kar na lepem! Kot se spodobi! Tako sem sl rekel: Ce tl žališ mojo gosposko, ali nimam potem jaz pravice potrgati tvoji zalegi ušesa? Imam pravico, pa Jo imam! Kar na lepem!«
»Hahaha! Ej, ti... bedak! Ti se pa že ne obotavljaš dolgo, ne? Ampak slišiš, občinski urad piše še, da si preobrnil celo hišo? Zakaj si pa udaril zakupnikovo ženo s ponvinlm držajem?«
»Ker je delala vsakovrstne opombe, blagorodje. O vaši soprogi. Tako, kar se tiče krepostnega |ivljenja...«
»A, tako...« se je precej kislo smehljal komisar. »Dobro. O tem se bova pa pomenila z zakupnikovo ženo. Edino, kar Je slabega, je pa to, da si natepel starosto ta Izbil orožniku zobe. Alt Je blo tega res tako treba...?«
»Tl so pa tudi pošteno zaslužili. Jaz jima rečem: Vidva nimata pravice, da M me zadrževala ta zapirala, kajti Jaz sem se samo potegnil za gospoda komisarja. Oni pa: Za komisarja? Se kaj! Ali mar misliš, da je to tako velika zverina? No, to ml je bilo pa preveč! Tako govorite o svojih predpostavljenih?! Potem pa zamahnem...«
»Hahaha, hahaha! Ti pa že nisi talco neumen, kakor vidim! Glavo imaš na pra-< vem mestu! Mi bomo torej ustavili pošto-' panje prod tebi... lahko greš, Sestobajtar! Čakaj no! Žganje gotovo piješ, kaj?«
Komisar je pobrskal po svojih žepih ta navlekel ha dan pol rublja.
»Na, da se malo pokrepčaš...«
»Prav lepa hvala! Potem bi vas pa rad prosil blagorodje ali ne bi morda imeli kakšen par ponošenih škornjev? Moji so vsevprek raztrgani...«
»Dobro, zaradi mene... Zato, ker si navihana buča! Ti bom dal par mojih, ki sem jih nosil šele dva meseca. Torej ti sl ji kar gladko primaza! s ponvo?«
»I no, zakaj pa ne? Jaz jih kar zasolim... Drugače ne opraviš z zalego!«
Komisar je stopil Iz pisarne v spalnico in se čez nekaj trenutkov vrnil s škornji.
»Na,« je rekel, »jih lahko vzameš. Zdaj pa pojdi, prijatelj. Bog s tabo!«
»Blagorodje! Mogoče bi imeli še kakšno staro suknjo?«
»Dosti, dosti,... le pojdi vendar! Le ne preveč. — Alo, Parfjon, Izpusti ga... lahko gre... Pa pripelji drugega. Zdravo. Sestobajtar! Torej, velika zverina so rekli? Hahaha!«
Orožnik je privedel drugega ujetnika, ga sunil zavoljo reda v rebra In odtopotal.
»A, lep sokol! Ti si torej plaval po oblakih ta končno vendar zašel v mreže?!... Od vaše zalege že dolgo nisem imel nobenega! Kako pa dela erfurtski program...?«
Pred komisarjem je stal čokat, uporen možakar s staro, razcefrano popotno čepico v roki in Je poslušal s povešenimi očmi.
»O vaši obrti pač ne bo treba veliko govoriti: lidit, melinit, nitroglicerin ta pri-žigalnica, kajne?«
Nato Je pa prešel komisar v drug ton in suho vprašal z ostro uprtim pogledom neznancu v oči:
»Pomagači...?«
»Ne,« je odgovoril tujec mirno in tiho.
»EJ, seveda, sem si takoj mislil! Torej, gospod prekucuh, ko ste gotovo tam eden od rdečkarjev, potem se bova pa malo peljala v okrožno mesto, a?!
»Saj od tam prihajam...«
»Tako, tako. Kakšen veter vas je pa prlpihal v Linjuhinjeve zeljniko če smem vpra&^i?«	—■
»Jaz nimam nič opraviti z zdjnlki. Jaz sem se peljal proti BorJdtau, blagorodij!«
»Sevedal Tako, da so vas starosta in pisar ta kmetje kratkoraalo pomotoma obdolžili...?! Ubožec...!«
»Ta VTag me Je zapletel sem...«
»Kaj boste vse povedali! Prvič slišim, da je ta gospod tudi član strankel Na umore ta na smrtne udarce vas je seveda tuaj on nagovarjal?«	.	,	_
»Smrten pa že ni bil tisti uda«c! Samo strah sem jim hotel vcepiti...«
»Kajpak, kajpak! Tako reč vržeš človeku pred noge ta posledica je roajnen strah, trenutno živčno razburjenje, nahana. Zato pa tudi zahteva vaš program. £e se ne motim, velikodušnost ta ljubezen do bližnjega? A? Zakaj ne odgovorite?«
Neznanec se je prestopal z ene noge na drugo in končno zamrmraj:
»Pijan sem bil. —«
»Ka-a-aj?«
»Pijan... Oni pa..- trideset kopejk so hoteli za seno! To Je vendar nezaslišan
*»Kdo hoče trideset kopejk? Za čigavo seno?«	,	_
»Za svoje seno... Jaz jim pravimi: To je naravnost brezbožno, kaj takega zahtevati! To nam je deveta briga, odgovore oni na to, brezbožno sem, brezbožno tja, ampak dokler ne plačaš, ti ne damo Vaške...
»Nobene besede te ne razumem! Kak* Šnega Vaška pa? —«
»Cugrejevijevega, s katerim sem se peljal ... I*1 talcrat sem pa zbesnel... A, pravim, uiivcl, le počakajte! Nobena capa vam ne ostane cela...!«
»Čakaj, čakaj... ne razumem drail moj. komu sl to rekel?«
»I, zakupniku.«
»Ampak, kaj pa ima to z bombami opraviti?«
»Z bombami nima to nič opraviti.«
, »Ampak, kaj mi pa venomer govoriš o nekem zakupniku?! Kle d dobil bombo, Dl rad vedel? Ir
Jadran
Rapid
Primorje
Hermes
Maribor
Celje
Dnevne vesti.
— Upravnik poštno brzojavne šole v Beogradu. Za upravnika poštno brzojavne lole v Beogradu je imenovan Dragotin Di-foitrijevič, generalni ravnatelj poštnega mi-Mstrstva.
— Ministrstvo narodnega zdravja je Iklenilo v sporazumu z upravo državnih Stonopolov, da bo s prvim januarjem prihodnjega leta uvedlo monopol na kinin.
— Za doktorja prava je promoviral na univerzi v Padovi Josip Gruden, iz Nabre-tlne.
— Biserno mašo je praznoval v Tomaju častni kanonik g. Matija Sila. Kljub svojim 84 letom je jubilant še vedno čil in ?ve£. Jubillei vrlega narodnega duhovnika je bil ljudski praznik.
— Glas slepih. Komaj smo razposlali okoli 600 izvodov našega koledarja in to samim bolje situiranim naslovljencem, že so fiam pričeli vračati koledarje. Ne moremo «llti nikogar, da koledar obdrži in ga plača, vendar se vprašamo, ali imajo Slovenci sploh kaj usmiljenja in sočutja z nami, Jajbednejšimi? Ali v resnici nismo vredni, Ja se nas podpira? Ali mi nimamo pravice ®o življenja? Ali smo morda manj vredni, »akor slepi v drugih državah? Ali moramo V resnici biti navezani samo na beraško Palico? In naše društvo? Mar mora izgubiti svoj obstoj, ker mu primanjkuje zadostnih podpor za slepe člane? Mar imajo v resnici le še reveži in nepremožni ljudje Sočutje z nami, kajti le ti nas redno podoi-tajo po svojih skromnih močeh. Dogaja se, ua daruje stara in bolehna ženica poslednji dinar za slepe. Apeliramo na vse one, « so premožnejši in lahko kaj žrtvujejo, da se po vzgledu starke-vdove spomnijo na nas. Naša beda je velika, naša bol neizmerna. saj nam je odvzeto najdragocenejše, kar ima človek, vzet nam je vid. Prosimo Vse prizadete, da naj nam ne vračajo poslanega kotedarja, ampak ga sprejmejo in Pošljejo malenkostni znesek društvu slepih, ki se nahaja v Liubljani, Wolfova ulica štev. 12.
— Razpis služb. Pri srezkem poglavarstvu v Kranju je razpisano mesto uradnega Smge. Prošnje ie vlagati do 23. t m. Pri okrajnem sodišču v Škofji Loki je razpihano mesto predstojnika tega sodišča. Prošnje je vlagati do 25. t. m. Škofjeloški okrajni cestni odbor razpisuje mesto cestnega mojstra. Prošnje je vlagati do 1. decembra 11.
v — Odpiranje denarnih pisem na poštah. Kljub najstrožjim zakonskim meram proti nekaterim brezvestnim poštnim uradnikom se vendar-le še dogaja, da se na poštah odpirajo denarna pisma in krade denar. Radi tega poštno ministrstvo ponovno opozarja “asti sorodnike naših izseljencev v Ameriki, da ne pošiljajo denarja v pismih, ampak Po nakaznici, ali na kak drug zanesljiv način.
.	— Zavarovanje delavcev. Glasom od-
loka ministrstva za socijalno politiko in na zahtevo vseh delavskih zbornic v državi je si i s“enieno. da se od 6. t. m. dalje razširi zakon o zavarovanju delavcev na vse delavce in da se odtegne 5 % od vplača-dne zavarovanja za vzdrževanje delavskih zbornic. Ta dodatek bodo pečali tudi železničarji !n rudarji in si-
h .X, • da,ie- Delodajalci ne plačajo tega poviška.
— Strašna tramvajska nesreča. Te dni ie na novozgrajeni tramvajski progi v Sa-rajevem povozil tramvaj 5 letnega sinčka ravnatelja državne žrebčarne Ibrahima Hadžiomeroviča. Deček je ostal na mestu mrtev. Njegovo truplo so z velikim naporom Izvlekli izpod koles. Policija je uvedla preiskavo, kdo je zakrivil nesrečo.
— Nagla smrt na krovu parnika. Te dni
!e zapustil donavski parnik »Aleksander« >eograjsko pristanišče, da bi odplul v Za-brežje. Komaj so pričeli vijaki delovati, je nastala na krovu velika panika, ker je neki Potnik nenadoma umrl. Parnik se je usta-km Poklicali so policijo. Ugotovljeno je it ti-a mrtvcc beograjski trgovec Da-m!x J, ^ ga zadela kap, ker je preveč hitel na parnik, da ne bi zamudil
— Albanska krvna osveta. ArnavtI »sen Siat, Jusuf Cid in Sul Redšab so nedavno odpotovali v Albanijo, da bi umorili Svojega soseda Jah Salija. ki je leta 1922 Umoril dva brata Imenovanih in potem pobegnil v Albanijo. Ker Jah Šalijo niso našli SPma, so ubili njegovega sina, Rom Jaha. I* le leta 1923 pobegnil tudi v Albanijo in so ga Jugoslovanske oblast! zasledovale ra-ul razbojnlštva. Komaj so maščevalci izvršni svoje krvavo delo, so se hoteli vrniti nazaj v Jugoslavijo, medtem pa je oče umorjenega Jah Sali zvedel, da mu ie ubit »m V naglici Je zbral nekoliko tovarišev in Pričel morilce zasledovati Dohitel jih ie na men. Med nasprotniki se je vnel ljut boj, v katerem so padli vsi trije maščevalci, a od
»Nobene nisem vzel, veleblagorodje... Kaj pa naj ž njo... saj mi ni treba nobenega tujega posestva...«
Komisar je postal rdeč kot škrlat.
»I. kdo pa si ti, sakrament vendar?!«
»Saj pravim — pri Čugrejevu sem v Službi .. Trideset kopejk moraš plačati, Pravijo! Kako-o-o? Trideset kopejk?! Kje Pa je to napisano, da ie treba za gnilo seno Plačati trideset kopejk?! Potem se le pa začelo...!«	„	'
»Kaj se je začelo?«
»Kaj pa pričakujete od pijanega človeka, blagorodje?! Kaj pametnega že ne bo napravil!«
»Nak, prijatelj, tako se ml že ne boš Izmikal! Misliš, da se boš tu lahko delal... in se napravil neumnega...?«
»Neumen sem pa tudi bil! Ali sicer potrga pameten človek majhnemu židku kar tako na lepem ušesa?! Nak, samo v pijanosti...«
Komisar je hipoma skoči pokoncu, planil na tujca, ga zgrabi} za vrat in zavpil:
»Ti... ti... kako se pi£eS ti...?!«
»Jaz? Savelij mi le ime. Hlapec pri Cu-trejevu... Savelij Sestobajtar.«
Komisar je pahnil SaveUja od sebe In rloveč planil v predsobo.
»Ali je že šel? Ste ga spustili, falota?«
Savelij je pa debelo pogledal, stresel glavo In rekel obrnjen proti vladarjevi sliki v zlatem okviru:
»Zdaj pa imaš tukaj... Ce človek ne pije, gre vse dobro; kakor hitro se pa malo napijem, postanem dobre volje ta tzruiem enemu ušesa drugemu zobe... Ce bo šlo tako naprej, šestobajtar, potem jih veliko kmalu ne bo toelo več ušes... Ampak, kako
zdaj pravzaprav napravimo, Sestobaj-Ali res ni tu nobenega izhoda...?! rlsto hudičev...?!«
Narodni	I
Jah Salijčvt družb« je bil eden mrtev, a eden težko ranjen.
— Železniška nesreča v Zagrebu. Predvčerajšnjim popoldne je hotel prekoračiti na Selški cesti železniško progo 76 letni vdovec in bivši gostilničar Perkovič. V tistem hipu je privozil s precejšnjo brzino po progi vlak iz Zidanega Mosta, katerega pa precej naglušni starec ni slišal. Lokomotiva ga je zgrabila in ga vrgla z vso silo v nek vagon, ki je stal na drugih tračnicah. Perkoviču je bila zdrobljena desna stran lobanje in prsni koš ter zlomljeno levo koleno, tako da je obležal na mestu mrtev.
— Samomor kontreadmirala. Dunajski listi poročajo, da je te dni skočil s četrtega nadstropja svojega stanovanja kontread-miral Anton Pavlik. Vzrok samomora je neznan.
— Epidemija škrlatlnke v Sarajevu se
silno širi. Tekom 10 dni je bilo konstatlrano nič več in nič manj kot 36 slučajev. V bolnišnico so pripeljali med drugimi tudi neko mater z njenimi petimi otroci.
UubSlasisir
Verne duše.
Prvi november in potem vernih duš dan... Praznik vseh svetnikov je eden najetožnejših dni v letu. ker Je pod upli-vom, ko praznujemo spornih mrtvih. Cerkev je ta praznik lepo prilagodila jesenskemu času, ko rumeni listje in pada, ko se v hladnih novemberskih jutrih valijo goste megle p-eko opustošenih polj. Tedaj ožive grobovi, posvečena božja njiva se izpremeni v cvetoč vrt, na grobeh zaplapolajo plameni prižganih luči, plameni ljubezni ...
Kakor vsako leto, tako so tudi letos romale v. teh dneh množice tja gori na pokopališče k sv. Križu, da pocaste spomin svojih dragih mrtvih, da okrase s cvetjem njihove grobove. Nekako otožno veličastno je bilo razpoloženje teh množic, ko so se v zatajevani bolesti in tihi ljubezni sklanjale nad grobove, rahljale z rokami hladno prst. sadile cvetje, prižigale luči.
Zveza slovenskih pevskih zborov je zapela v nedeljo pred Velikim križem na pokopališču nekoliko žalostink. Nato so odšli pevci na -grobove padlih vojakov, kjer so zapeli pod vodstvom Zorka Pre-lovca znano >-Vigred se povrne«. Nato se je povzpel na spomenikov vznožnik bivši vojni kurat Bunač, ki je v srce segajočih besdah poveKeval, spomin padlih vojakov. V svojem ginliivem govoru je omenil g. Bonač tudi naše neodrešene brate tam v Primorju in gori v Korotanu ter imenom pokopanih žrtev vprašal: »Čemu smo prelili svojo kri. ko narod še ni osvobojen?« Po končanem govoru so zapeli trije bivši kurati libero, nakar so pevci intonirali Prelovčevo žalostinko »Oi Doberdob, slovenskih fantov grob«. Zveza slovenskih pevskih zborov je pela poprej tudi pred velikim križem na pokopališču. Mnogo obiskovalcev je Imel skupni grob Cankarja, Ketteia in Murna, dalje grob orjunaških žrtev, grob Krekov, Moškerčev itd. Večina grobov ie bilo prav lepo, mestoma celo bogato okrašenih. Veliko pa je bilo tudi takih, kjer ie brlela le skromna, edina svečka, ki io je prižgala plemenita roka. Morda nobeno leto poprej pa niso bili grobovi judenburških žrtev tako lepo in skrbno urejeni, kakor letos. Bela Ljubljana ie dostojno počastila svoje drage mrtve.
1— Zahvala. Vsem, ki so pripomogli, da se je spomin naših padlih tovarišev kolikor se pač v naših skromnih razmerah da, dostojno jmčastil, iskrena hvala. V prvi vrsti pa naj velja naša zahvala g. div. generalu Stojanoviču za vsestransko, krepko zaslombo in dejansko pomoč. Prepričani smo, da nas bo g. divizionar s plemenito besedo in nasveti še nadalje podpiral, ko bo šlo za končno ureditev vojnih pokopališč po Sloveniji. Istotako mestni občini ljubljanski z dr. Peričem na čelu za denarno pomoč in olepšavo grobov. Tvrdkam Bajt in Korsika za darovane vence, šopke, trakove in drugo v imenu padlih tovarišev Bog plati! Nad vse častno so nam stali na strani šolska oblast, naša deca in vojaki bolničarske In neboraške čete, ki so pod vodstvom g. poročnika Hvale neumorno, požrtvovalno dva meseca in pol čistili, sna-2111 in urejevali nad vse zanemarjene vojne grobove. Vsem preiskrena zahvala! Odbor zveze vojakov Iz svetovne volne.
1— Hitro so ga dobili. Policijsko ravnateljstvo Sušak je brzojavilo dne 2. t. m. zvečer ljubljanski policiji, da Je tamkajšnjemu mesarju Josipu Domlnisu pobegnil njegov pomočnik Ludovik Pust, rodom Ijub-ljančan ter mu odnesel 40.000 dinarjev. Včeraj ob desetih zjutraj je Pusta 'prijel detektiv v gostilni pri »Zlati ribi«.
1— S čem se smrkavci igrajo. Enajstletni Jakob H. je dejal v steklenico nekoliko karbida, vlil .vode nanj ter steklenico zamašil. Stal je na Celovški cesti pred hišo štev. 25, kjer stanuje, ter držal steklenico v rokah. Plin, ki se je razvil iz karbida ie vrgel zamašek In tekočino v slučajno mimoidočega ključavničarskega pomočnika Otmarja Peternela, stanujočega Planinska cesta 169, kar je povzročilo Peternelu 1125 dinarjev škode na obleki.
1— Društvo najemnikov za Slovenilo, opozarja, da se vrši prihodnja odborova seja v sredo dne 5. novembra 1924 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno.
1— Tatvine. Krojaškemu pomočniku Josipu V. Sv, Petra cesta, je ukradla brezposelna služkinja Marija Florjančič dne 29. ali 30. pr. m. par nizkih shymmy-čevljev. Prenočila je neko noč pri njem, zato so ji bile razmere znane in prišla je drugič v njegovi odsotnosti ter mu odnesla čevlje. — Delovodji Ivanu Hauptmannu je ukradel nekdo dne 2. t. m. iz obešalnika v kavarni »Mali Slon« v Novem Vodmatu črn, svilen »Stockschirm«, vreden 560 dinarjev. — Marija Žagar, Hllšerjeva ulica 7, je naznanila na policiji, da je dne 7. t. m., medtem, ko ie bila na izprehodu, pobegnila njena služkinja Marija P. brez odpovedi iz službe ter II odnesla dve rjuhi, vredni 175 dinarjev, žensko srajco, vredno 100 dinarjev, par ženskih hlač in spodnje krilo, v skupni vrednosti 125 dinarjev.
1— Ljubljanski skavti! Redni stegov sestanek se vrši danes 4. t. m. ob 17. uri v društveni sobi. Udeležba obvezna za vse odseke. Stegovodja: Mogočni hrast.
1_ Kavarna Jadran. Vsak večer damski koncert. Za mnogobrojen obisk se priporoča Zima, kavarna*.
ES KATOVIC
MESTNI T&G S
Šport.
KOLESARSKE DIRKE NA IGRIŠČU PRIMORJA.
Ljubljana Je doživela prvič po vojni zopet kolesarske dirke na dirkališču in to po zaslugi agilne kolesarske sekcije S. K. Primorje. Prireditev je proti pričakovanju zelo dobro uspela ter naravnost zadivila občinstvo. S to dirko je pač položen dober temeljni kamen za bodoče slične prireditve, ki imaio gotov izgled za najlepši razmah. Ve-rko. v zavojih dobro izvedeno sploh najboljše lahkoatletsko tekališče v Jugoslaviji se je izkazalo zelo primerno za kolesarske dirke. Dirkači so lahko vedno v istem tempu prevozili celo progo. Organizacija in izvedba dirke, ki ja stala nod vodstvom g. Šiškoviča in Brumata, je delovala brezhibno. Glede števila tekmovalcev bi prireditev še bolje uspeia, da nima Primorje trenutno prepoved starta, kljub temu pa sta se dirke udeležila naš stari internacijonalec Milan Meniga in olimpiionik Kranjc, člana KK Orao. Zagreb, poleg nekaterih dirkačev iz Tržiča. Poset občinstva je bil prav dober, bil hi pa še boljši, da ni dirka padla ravno v čas teh praznikov.
Kot prva točka programa se je vršila dirka novincev na 5 krogov t. j. 2 km (star-talo 7 dirkačev): I. Herman Slamič 3:34:5 (P), II. I. Frolich (samost.), III. V. Trampuš (P).
Izvanredno zanimivo in ostro borbo je predstavljala glavna dirka na 25 krogov = 10 km pri kateri je startalo 7 dirkačev, med njimi kar trije internacijonalci. Trhndvajset krogov sta vodila izmenoma Kosmatin in Glavič ali v končnem spurtu je moral Kosmatin prepustiti zmago staremu rutinerju Menigi: I. Meniga M. (Orao. Zagreb) 18:48:3, II. Kosmatin (P). III. H. Glavič.
Najlepša in najbolj napeta točka dneva pa je bila dirka po parih lia 50 krogov = 20 km. Zagrebški par Meniga — Kranjc je bil popolnoma enakovreden nasprotnik paru Kosmat n — Glavič in to je napravilo to točko zlasti zanimivo. Predvsem je ugajal ju-ntor Glavič, ki obeta res veliko v svojem nadaljnjem razvoju I. Kosmatin — Glavič (P) 18.48:3. II. Meniga — Kranjc (Orao), III. Moran — Slamič (P).
Dirke najstarejših se je udeležil samo Vospernik (Slovan), -ki je prevozil 5 krogov v času 4:16:2.
Obilo smeha in zabave je nudila dirka s peštekom in sicer 2 kroga tek. 3 s kolesom. Po srditi borbi je zmagal Joško Medved (P) v času 5:21:9 pred Vidicom in Slamičem.
Zelo zanimiva je bila tudi handicap -dirka na 5 krogov, v kateri si je Meniga zasigural zmago šele v zadnji rundi (7 tekmovalcev): L, Meniga 3:3?:8, II. Moran (— 20 m).‘ III. Kosmatin.
V tolažilni dirki na 5 krogov je zmagal najmlajši dirkač Primorja Medica Zdenko 3:40.
Razen kolesarskih se je vršila tudi dirka pomožnih motorjev. Od 4 prijavljenih je startal samo 1 motor. Kljub temu pa je bila točka ena izmed najlepših-Vozač Ciril Križman je vodil svoj Purh - motor z 150 cms prostornine v naravnost sijajnem stilu ter jemal ovinke v nezmanjšanem tempu in tehnično dovršeno. Vozil je 25 krogov = 10 km 13:04:3 ter dosegel povprečno hitrost 57:150 km na uro.
To res lepo in uspelo Prireditev je zaključil zvečer prijateljsk' sestanek v restavraciji Zvezda, kjer se je vršilo tudi razdeljevanje daril in kolajn.
STANJE PRVENSTVENE TABELE.
Zadnje tekme sc precej spremenile stanje v sredini prvenstvene tabele. Primorje je vsled debakla s Hermesom padlo ob enakosti točk 7 Rapidom in sicer samo vsled slabše diference golov s IH- na IV. mesto, medtem ko je Rapid prišel iz IV. na III. Hermes sl je zelo opomogel ter prešel iz VI. mesta na V. Maribor ie pa padel definitivno na VI. mesto Prihodnjo nedeljo se vrši zadnja tekma jesenske prv. sezone in to med Jadranom in Raoidom, V slučaju, da zmaga Rapid pride slednji na drugo mesto. Jadran, Primorje in Hermes pa padejo še za eno mesto nazaj.
Gospoda
fatesl©walkl proračun.
2e v zadnji številki smo na kratko poročali o končnih številkah čehoslo-
GOBE, OREHE,
rujavi, zeleni in beli
fiiol
kupuje
„GLIVA“, Ljubljana,
Gosposvetska c. 3 Wolfova ulica 12.
vaškega proračuna. Danes objavljamo	
podrobne številke.	
A, IZDATKI	
Predsednik republike	3.000
Pisarna predsednika	12.510
Narodna skupščina	38213
Glavna kontrola	4.670
Najvišje upravno sodišče	4.833
Dodatki avton. korporacijam 794.872	
Državni dolg	2,096.547
Pokojnine	613.102
Ministrsko predsedstvo	91.126
Zunanje ministrstvo	141.579
Vojno ministrstvo	1,838.017
Prosvetno ministrstvo	591.172
Notranje ministrstvo	591.172
Prosvetno ministrstvo	758.640
Finančno ministrstvo	1,558.561
Trgovsko ministrstvo	42287
Poštno in brzojavno min.	809296
Železniško ministrstvo	4.021.687
Poljedelsko ministrstvo	601.184
Justično ministrstvo	284.257
Ministrstvo za javna dela	668.774
Ministrstvo za soc. politiko	794.142
M;n. za ljudsko prehrano	15.448
Ministrstvo zdravja	130.109
Min. za izenačenje zakonov	1.839
Repatriacija	50
Celotno	15,974.169
Investicije	1,319.083
Skupaj	17,293.252
B. DOHODKI MINISTRSTEV.	
Pisarna predsednika	1.942
Narodna skupščina	204
Najvišje upr. sodišče	54
Pokojnine	94.017
Ministrsko predsedstvo	84.441
Zunanje ministrstvo	25.150
Vojno ministrstvo	59.934
Notranje ministrstvo	8.384
Prosvetno ministrstvo	16.417
Finančno ministrstvo	10204.735
Trgovinsko ministrstvo	49.395
Poštno ministrstvo	1,279.480
Železniško ministrstvo	4,361.475
Poljedelsko ministrstvo	292.932
Justično ministrstvo	15.583
Min. za javna dela	498.624
Min. za socialno politiko	9.943
Ministrstvo za prehrano	15.250
Min. za narodno zdravje	29.972
Skupaj	15,701.917
Ljubljanska borza, dne 3. novembra.
Vrednote.
Državni papirji: a) Obveznice: 7% investicijsko posojilo iz ieta 1921, denar 63K, blago 66. Delnice: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica d. d. denar 209, Ljubljanska kreditna banka denar 205, Merkantilna banka denar 125, blago 128. Prva hrvatska šte-dionica denar 916, Slavenska banka blago 82. b) Podjetja: Strojne tovarne in livarne denar 130, blago 150, Trboveljska premogo-kopna družba denar 470, blago 472, zaMjuč. 470, Združene papirnice blago 120, Split, cement. Portland denar 1400, blago 1500, Nihag d. d. ind. drva blago 85. Založnice itd: AV*% zast. I. kr. dež. banke blago 17, 4Ya% kom. zad. dež. banke blago 89.
Produkti.
Remeljni 7/7, 8/8, I. in II, frko meja blago 700. tramiči 3/3, 3/4, 4/4, 4/5, 5/6, 5/7, zdravo merkantilno blago, frko meja denar 405, deske 20, 25, 30 mm III. vrsta, frko meja denar 520, orehovi krlji, zdravi, lepi, od 2 m dolž. in 40 cm prem., frko naklad, post., kol. 1 vag. denar 100, blago 105, zaključ. 100, remelirri 60/60, I„ II., III., orig. monte, frko meja blago 670, bukovi plohi od 25—80 mm suhi, za 1000 kg, frko meja blago 520, jel-ševi plohi od 27—85 mm, neobrobljeiti, napol suhi, od 2 m napr. dolž, frko meja blago 800, bukova drva, obrobljene!, frko naklad, post., kol. 2 vag. denar 19, blago 19, zaključ. 19, pšenica domača, frko Ljubljana denar 400, pšenica bačka, par. Ljubljana blago 435, koruza bačka, par. Ljubljana blago 335, koruza nova, umetno sušena, par. Ljubljana blago 280, oves bački, par. Ljubljana blago 340, fižol ribničan, orig, frko Ljubljana denar 450, fižol ribničan, b/n, očiščen frko Postojna trans, blago 560, fižol prepeličar orig, frko Ljubljana denar 450, fižol prepeličar, očiščen, frko Postojna, trans, blago 585, fižol mandolon, orig, frko Ljubljana denar 400, fižol mandolon očiščen, b/n, frko Postojna, trans, blago 500, fižol rjavi, orig, frko Ljubljana denar 410, laneno seme, par. Ljubljana denar 680, pšenična moka, bač. bas. »0« frko Ljubljana blago 625, pšenični otrobi, frko Ljubljana b/n, blago 210, orehi, b/n, belo sušeni, brez košča-kov, frko naklad, post denar 700.
X Liubijanska borza. Borzni svet ljubljanske borze je imel včeraj svojo redno sejo, na kateri je volil novo pred-sedništvo. Za predsednika soglasno izvoljeni gospod Dragotin Hribar Izvolitve ni sprejel. Borzni svet je vzel odklonitev zaslužnega predsednika z obžalovanjem na znanje, izrekel mu Je najlepšo zahvalo na njegovem požrtvovalnem in nesebičnem delovanju ter ga je soglasno izvolil za svojega častnega predsednika. Za predsednika je bil nato izvoljen gospod Ivo Jelačin ml, za podpredsednika pa gg. dr. Ivan Slokar in Ivan Knez. Nadalje je borzni svet volil izmed sebe upravni odbor, v katerega so bili v smislu določb borznih pravil izvoljeni razun zgoraj omenjenih Članov borznega predsedništva še sledeči borzni svetniki g. dr. Fran Wta-discher, g. Rihard Schwinger, g. dr. Josip Basaj in g. Fran Žaren.
Iz strankarskega življenja
Redna seja Mestnega odbora Narodne radikalne stranke v Ljubljani se vtš1 v torek dne 4. t. m, ob 6. uri zvečer v tajništvu (Wolfova ul. l.-I.) Tal-
C. DAVKI Direktni davki:
Realni davki	219.3
Osebni davki:
Splošno dohodninski	247
Podjetja z javnim polaganjem računov	248
Rentni davek	8S.8
Pridobninski davek	800
Vojni davek	120
Vsi direktni davki	1,817.7
Prometni in luksuzni davek 1,593.1 Carina	"	845.6
Trošarina: za žganje	390.4
na sladkor	164.8
Splošni davek na pijače	226.5
Mesni davek	111
Oddaja premoga	319
Davek na vodne	sile	28
Vsa trošarina	1.289
•mt'
Pristojbine:
Kolki	130.8
Pravne pristojbine	520.8
Železniški prometni davek	476.4
Primorske vesti.
Kako delalo komisarji? Nič ne dokazuje bolj škodljivosti italijanske uprave za gmoten dobrobit ljudstva, kakor komisarji, ki jih vsiljuje italijanska vlada Primorcem. Naj bodo ti komisarji imenovani v občine ali v društva, vedno je njihovo delovanje samo na škodo ljudstvu. To se Je sedaj v Gorici vnovič jasno pokazalo. Januarja leta 1923 je bil imenovan za komisarja gori-ške bolniške blagajne računovodja Con-forto. V smislu zakona bi se imele vršiti volitve po treh mesecih. Minilo Pa je ie 24 mesecev in o volitvah ni ne duha ne sluha. Ko je nastopil komisar svoje mesto Je dejal, da je uradnikov preveč in da je treba štediti. Zato je odpusti! tajnika. Ni pa minilo dolgo in komisar ie začel po vrsti nastavljati uradnike, seveda samo fašiste in danes jih je več kakor jih je kdajkoli bBo, Prispevke za bolniško blagajno ie znižal komisar samolastno za 25 odstotkov to s tem daroval italijanskim podjetnikom, kakor se je sam izraz!! 600.000 lir. Vsled tegf so se morale seveda znižati bolniške pod* pore in to v času rastoče draginje. Ko je prevzel komisar bolniško blagajno, je znašalo njeno premoženje 4,226.147 lir. Po enoletnem delovanju komisarja pa se ie to premoženje znižalo na 3,682 tisoč lir. Ampak v resnici je izguba večja. Inventar ji komisar ocenil proti vsem pravilom za 278.327 lir višje, kakor pa je bil izkazan v prejšnji bilanci Ce upoštevamo, da je med tem lira padla in da se je materija! obrabil, potem je jasno, da je ravnanje komisarja nad vse nedopustno. Tako se je premoženje za časa komisarja faktično zmanjšalo za preko 863.000 lir in noben 'član bolniške blagajne ne sme niti črhniti, temveč vsi morajo biti lepo tiho, ker če nastopijo za svoje pravice, bi mogli kot državi nevarni elementi priti še v zapor, Tako se živi pod Italijo.
Ni pravice! Za časa volitev so napadli fašisti Planinščku Alojzija, ker je lepil slovenske volilne plakate. Pretepli so ga ta« ko, da je obležal ves v krvi in da še danes ni ozdravel. Obraz je imel na treh krajih presekan, na telesu pa ni bilo mesta, kjer se ne bi poznali udarci blkovk. Od njegovih napadalcev ni bil aretiran niti eden Toda ne mislite, da pravica spL Državni pravdnik se je zganil to vloži tožba Toda ne proti napadalcem, temveč proti Planinščku. ker sta se baje na kraju poboja našla dva žepna nožiča, s katerima Je napadel Planinšček fašiste. Nad vse verjetno je, da bo sedaj Planinšček za nameček Še obsojen.
Dopisi.
Slovenska Bistrica. Čitalnica Je uprizorila v nedeljo žaloigro »Mlinar in njegova hči.« — Kino, V dvoran! hotela Beograd je postavil češki invalid Josip Kratil kino. Predstave se bodo vršile ves november. Kratil Je priredil na Spodnjem Štajerskem letos že oleoli 400 predstav. Tako se natn obete za dolge jesenske večere zabaven to lep užitek. Smrtna nesreča. V Šmartnem na Pohorju je padel prevžitkar Anton Pod-vršnik tako nesrečno v klet, da Je bil na mestu mrtev. Bil je 60 let star.
Mestnega odbora.
Prosveta.
Tenorist Marij Šimenc v naši operi.
Danes, v torek zvečer gostuje v naši operi odlični tenorist g. Marij Šimenc ta sicer kot Herman v operi Pikova dama. Brez-dvomno bo občinstvo iskreno pozdravilo odličnega pevca ko nastopi zopet na našem odru. Gospod Šimenc bo odpel vse predstave Pikove dame v abonmaju. Današnja predstava je za red F. Ostale vloge v Pikovi dami so v sledeči zasedbi: Lisa — gdč. Vanečkova, Pavlina — gdč. Sfiligojeva, Tomskl — g. Cvejič, Jelecki — g. Popov, dalje nastopijo še gg. Banovec, Mohorič, Pugelj, Perko ta Gostič. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi. Dirigira: ravnatelj g. F. Rukavina.
P remije ra Nicodemijeve ljubezenske zgodbe: Zora, dan, noč se vtšI v sredo, dne 6. t. m. Komedija irn^i tri dejanja in glavni vlogi sta v rokah gospe Šaričeve — Ana in g. Kralja — Mario. Igra Je polna najnežnejših pa tudi močnih občutkov in je dosegla še na vsakem odru velik uspeh. Varšavski Teatr Maly jo je igral že stopet-intridesetkrat. Režijo vodi g. Osipovič. Deloma novo scenerijo je naslikal g. Skrušny.
Koncert ge. Pavle Lovšetove se vrši Ari v sredo, dne 5. t. m. ob 8. url zvečer v 'llharmonični dvorani na Kongresnem trgu. Spored koncerta je sledeči: 1, Rimski-Kor-zakov: Nimfa, Grečantoov: Solze, Gltčre: Moj dan. Poje ga. Ivanka Ribičeva. 2. Kjuj: Solzfia se je skata, Gllere: Rusalka, O ne vpletaj rož, Zbudi se. 3. Grečantoov: Spomin, Noč, Udova. 4. Grečantoov: Uspavanka, Musorgski: V kotu. Večerna molitev 1* ciklusa »Iz otročje sobe«, Musorgski: Ho-pak. 2. 3. ta 4. točko pole ga. Pavla j Lov-šetova. — Vstopnice za koncert v predprodaji v Matični knjigami. Cene sedežem od 16—8 dinarjev, stojišča 3 dinarje.
To in ono«
: Ludendorff ln Rupreebt. Med bavarskim prestolonaslednikom Ruprqchtom in generalom Ludendorfforn je prišlo do konflikta. Ruprecht je zato zahteval častno sodišče proti Ludendorffu. Ta pa je Izjavil, da se podredi častnemu razsodišču ie, če se tudi prestolonaslednik podiedi častnemu sodišču, ki pa sme biti sestavljeno samo iz pruskih generalov. Na prošnjo prestolonaslednika so se o protizahtevi Ludendorff a izjavili bavarski generali, ki so sklenili, da nad prestolonaslednik zavrne Ludendorffo-vo zahtevo. Ker je nato Ludendorff odklonil, da bi se podredil proti njemu sklicanemu častnemu sodišču, so bavarski generali sklenili, da prekinejo z Ludendorfforn vsak stik.
: Koliko bo stalo Francijo povišanje
uradniških plač? Po sporočilu finančnega ministra bo stalo Francijo nameravano povišanje uradniških plač in vojnih pokojnin 740 milijonov frankov. Vsled redukcije 25.000 uradnikov bo prihranjenih 100 milj.
: Poljski špijon ustreljen v Klajpedl. Poljski dijak Vladimir Galin je bil v Klai-pedi nastavljen pri litavskem listu »Eho«. Poročal je Poljakom o pristaniškem prometu, o litavskem vojaštvu in splošnem položaju v Latviji. Lltavske oblasti so ga prijele kot špijona in vojno sodišče v Kovnu ga je obsodilo na smrt. Ker mu ni bil dovoljen noben priziv, je bil takoj pred očmi njegove žene ustreljen. Poročil se je šele dva dni pred svojo aretacijo. Njegov pomočnik, bivši ruski pomorski kapitan NovLski, pa je bil obsojen na dosmrtno ječo.
: Samomor na grobu matere. Policijski koncipijent dr. Karolyi je bil policijski kontrolor v brzovlaku, ki vozi med Dunajem
in Budimpešto. Nekoč ga je neka dama prosila, da naj ji prinese z Dunaja kožuh, da bi si tako prihranila izdatek za carino. Dr. Karolyi s« je dolgo branil končno pa se je prošnjam dam* udal in ji storil uslugo. Imel pa je smolo in v Budimpešti je našel carinski uradnik kožuh v njegovem kov-čeku. Uradnik je nato dr. Karolyiia ovadil, ki si je to tako k srcu vzel, da se je na grobu svoje matere ustrelil.
: Viteški narod. Tako se radi imenujejo naši prijatelji Madža'i. Da po pravici, dokazuje sledeča kratka zgodba. Pred tremi leti so priobčili madžarski plemiči nizkoten pamflet proti gospei Karolyi. V tem pamfletu so si izmislili o gospej najbolj gnusne laži. Javnost je bila nad podlostjo teh madžarskih plemičev tako ogorčena, da so delavke tobačne tovhrne v Debreczinu zložile denar, da je mogla gospa vložiti proti svojim obrekovalcem tožbo. Sedaj so zagrešili madžarski plemiči novo podlost. Gospa Karo!yi je bila pred vojno ena najbolj bogatih žen Madžarske. Ko pa je zavladal na Madžarskem Horthyjev režim, je bilo-vse ogromno premoženje Karolyija zaplenjeno in rodbina je prišla v največjo stisko. Da preživi svojo rodbino, je odpotovala gospa Karolyi v Ameriko, da tam priredi ciklus predavanj. Ko je pa prišla v Ameriko, so jo oblasti prijele, ker so jo njeni madžarski rojaki ovadili, da je v zvezi z boljševiki in da je prišla v Ameriko delat revolucijo. Proti temu so z vso odločnostjo nastopile ameriške žene in gospa Karolyi je bila takoj nato izpuščena in sedaj je gotovo, da bodo njena predavanja še bolje obiskana in da so ji obrekovalci naredili dobro reklamo, pa čeprav ni bil to njihov namen. Boj proti ženam v nesreči je pač poseben znak viteštva.
Slika iz Španije.
V	>Berllner Tagblattu« j« priobčil Viktor Aubertin zanimiv« skice s svojega potovanja po Španiji. Ker smo pod vplivom nemških knjig enako napačno poučeni o Španiji kakor Nemci, zato ne bo napačno, če seznanimo svoje bralce z lekcijo, ki jo daje Aubertin Nemcem. Med drugim pravi Aubertin:
Tujec, ki pride prvič v svojem življenju na severni kolodvor Madrida in ki je od tri-dest hotelskih portirjev raztrgan in katere-remu je drugih trideset neznanih mož odneslo prtljago, in ki se končno vozi v fija-kerju v mesto, zagleda nakrat pred seboj uniformiranega moža.
»Stoj!« zavpije uniformirani mož, »kam se peljete?«
»Aha,« si misli tujec, to se res dobro pričenja. Tu imamo takoj novi sistem, o katerem se tako mnogo govori.« In na vse pripravljen odgovori tujec: »V hotel Bri-stol.«
»V hotel Bristol?« pravi uniformirani mož, »lepo! Potem ne sme vaš voznik več zahtevati ko 5 pezet in jaz vas prosim, da mu v nobenm slučaju ne daste več.«
Nato pozdravi zelo uljudno In reče: »Dober dan. gospod'«
*
Prvič sem na Španskem ta zato nisem upravičen razsojati kaj je novo ta kaj staro.
Vseeno: vlaki, s katerimi sem se vozil, so dospeli vedno na minuto natančno. Tudi pri najmanjši lokallci ima vsak vagon dvoje toilette, s tekočo vodo, milom in gotovim papirjem. Jedilni vagoni so prijetnejši ko
pri nas: platneni prtiči in nobena prepoved kajenja. Povsod! na deželnih cestah, tudi v divjih krajih, »toja bencinski avtomati aa šoferje. Na vseh poštnih uradih je na razpolago papirja in peres, kolikor komu ugodno. In poštne gospodične sede, vsaj v Madridu je tako, vse za velikimi prozornimi šipami, da se jih more vztrajno opazovati. Ne morejo torej zapreti okenca in potem piti kavo, kakor je to navada v drugih kulturnih državah.
V	mestih druge vrste kakor Santander, Bilbao, CoTunna, povsodi hoteli prve vrste. Boljši kakor v Neisse ali Erfurtu.
Dalje: avtomobilizem Madrida je slast, tako vozi. Podzemna železnica kakor izlu-ščena iz jajca. Sprevodnica na tej podzemni železnici so vse dražestne in se vedno smeje. Ne poznajo običaja, da bi zagnale potniku vozen listek v glavo. Tudi če bi hotele, to ne bi šlo, ker vozni listek se podaja potom stroja.
Baedeker v svoji poslednji izdaji leta 1912 — daje potnikom čudna navodila. Pošta je slaba; in kavarne so nečiste; in hotelsko osobje je nezanesljivo; in gostilničarji so domišljavi; in žalibože se podaja v Španiji skoraj vedno le španska kuhinja in skoraj nikoli mednarodna francoska. Prašek proti mrčesu treba vzeti v masi s seboj; špansko namizno vino je obupno: špansko pivo povzroča tujcu diarejo in pojasnil ne dobi človek nikjer. Zlasti pa se je treba paziti pred španskimi zdravniki, in v hotelskih sobah da gotovo zaklenete krtačo, ker drugače vam jo od-krtači sobarica.
Potem ko sem vse to prebral, sem se
oborožil za potovanje v Španijo, kakor z pot v državo Kongo. Tri pare naramni sem vzel s seboj, kar v taki deželi gotovi ni nobenih naramnic in ker se more člo veku vedno nekaj pripetiti.
Ah, v Madridu je več naramnic ko pt nas, in sijajnejših.
Toda gotovo: mnogo je drugače, dovito in prastaro. Ali bi drugače tja poto vali čez morja in gorovja?
V	mestu Burgos — in mnogih drugi krajih — se vidi table z napisom: »Pre klimjanje je prepovedano pod kaznijo 11 pezet«
\ V petkih se ne dobi v odličnih testo ranih San Sebastiana nobenega mesa.
Domino je v Nemčiji tiha igra za miru ljudi; na Španskem se udarja s kamni P mramornati plošči, da grmi. Tako se o razložiti napis v kavarni Ancora v Sab tanderu: »Cenjene goste prosimo, da tae< koncertom ne igrajo domina.«
Noben človek v Madridu nima kišasž' ključa. Tudi ne odpira portir vrat, kakfii v Parizu in na Dunaju, temveč se čaka da pride nočni čuvaj s svojo palico; noC* nemu čuvaju se reče el Sereno.
Ne daleč od mojega hotela je trgovina kjer prodajajo blagoslovljene voščene sveče; trgovini se pravi Cereria de Jesus » v njej se dobi tudi dobro milo za britje.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika*. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Edgar Biča Burroughs:
T9RZ9N0VE
ŽIVALI
Kaj je vedela o usodi, ki jo čaka in kakšno novo gorje jo še sreča? Hvaležno je okušala vsak .trenutek, ko je lahko privila s svojimi rokami svoje dete tesno na materinsko srce. Komaj je čakala, da se zdani... O, če bi smela že enkrat pogledati svojemu ljubemu, malemu Jacku v okrogli smehljajoči se obrazek s črnimi očmi!
Od časa do časa je poskušala nekako iztrgati črni noči vsaj iskrico luči, da bi se vtisnile ljubljene poteze otroka znova v njeno materinsko srce, toda zaman. Razločiti je mogla le obrise male glavice, dn tako je stisnila zopet ubogo malo culico z novimi nežnostmi na svoje utripajoče srce.
• ..
Bilo le menda prod tretji uri zjutraj, ko le Andersen zaveslal k bregu. Kolikor je bilo v temi mogoče, se je razgledal po bregu in končno odkril v bledi luči zahajajočega meseca par s trnjevim plotom obdanih koč.
Šved je moral dolgo klicati, predno je dobil odgovor iz vasi. In to sploh le vsled tega, ker so ga pričakovali. Tako zelo se domorodci boje vsakega glasu iz nočne teme!
Pomagal je Jani, da je izstopila, privezal čoln, vzel odeje in šel naprej.
Neka žena mu je odprla vaška vrata. Bila je poglavarjeva žena; Andersen si je zagotovil njeno pomoč z obljubo lepega plačila. Ponudila mu je svojo kočo, toda Andersen je odklonil. Izjavil je, da hočeta prenočiti na prostem; vsled tega je prišleca prepustila usodi. Šved je še razložil Jani, da v kočah ne more bivati vsled prevelike nesnage in mrčesa, in je sprostrl njene odeje po travi. V mali oddaljenosti si je pripravil sam ležišče in tam kmalu zaspal.
Jane se dolgo ni mogla ugnezditi na trdih tleh, toda končno jo je premagala utrujenost in je sladko zaspala. V njenem naročju je pokojno dremalo dete.
Ko se je zbudila, je bilo solnce že visoko na nebu.
Zbrala se je kopica radovednih domačinov, večjidel moških, ker je radovednost pri praprebi-
valcih neciviliziranih krajev v pni vrsti moška »čednost«. In sicer v prav nenavadno povečani meri s primeri z znano slabostjo pri lepoticah naše Jane.
Jane je instinktivno privila otroka k sebi, dasi jje videla, da divjaki niti ne mislijo na kakšno sovražnost njej ali otroku nasproti.
In zares ji je eden podal cel6 bučo z mlekom. Sicer se ji je zdela ta čudna čaša vse prej kakor čista, vendar se je premagala. Vzela je skodelo hitro v roke in jo nesla k ustom. Samo da bi ne žalila prijaznega darovalca; kajti, da ji je že pri samem pogledu na ta od dima počrneli »kozarec« moral preiti vsak tek, bo uvidel brez vsega vsak vsaj deloma kultiviran človek.
Zdelo se je, da je Andersen čutil njeno zadrego. Vzel ji je bučo in napravil sam par požirkov.
Potem je vljudno stopil k plemenitemu darovalcu in mu poklonil lep moder biser.
Bilo Je že skoro poldne in otrok je še zmirom trdno spal. Jane ni mogla več krotiti svojega hrepenenja, da končno vsaj bežno pogleda v ljubi malčkov obrazek. Divjaki so se baš umaknili na željo poglavarja, ki se je zdaj z Andersenom precej živahno razgovarjal ob strani.
Ko je še oklevala, ali naj res malce odkrije odejo, ki je spečega malega varovala pred vročimi solnčnimi žarki, se ji je zdelo, da govori kuhar s poglavarjem v njegovem, divjaškem jeziku.
No, ta Šved je bil res dober! Neumen, skoro bedast se ji je zmirom zdel in zdaj se je lahko v komaj štirinajstih urah lahko prepričala, da obvlada poleg angleščine in francoščine tudi jezik afrikanskih zapadnih plemen,..
Mislila je, da je nestanoviten, surov in da zasluži nezaupanje — in zdaj je bilo popolnoma obratno res, vsaj kolikor je lahko sklepala iz njegovega ponašanja tekom dneva...
Po drugi strani pa se ji je zdelo skoro o*' mogoče, da bi ji pomagal iz čisto nesebične] skoro viteškega čustva. Kdo bi vedel, k: načrte je koval za to masko!
Prijela se je za glavo in ko ga je še enlši® ostrejše pogledala, kako je z nemirnimi oČffi umazan slonel tam ob plotu, jo je ledeno mrzi spreletelo po hrbtu. Kdo bi iskal za tako odvratn zunanjostjo nekaj, plemenitemu značaju podob nega...?
In ko je tako v mislih oklevala med hrepene* njem po prvem sladkem pogledu na otroka in te& tesnobnimi dvomi, je naenkrat začula tiho. genljN0 stokanje in potem oni nedolžno lepi otroški glas ki ga vsako materino srce pozdravlja z radostjo
Otrok se je zbudil. Zdaj se bo lahko tako zasmejala, ljubim otroškim očem...
Naglo je odkrila odejo. Andersen je gleda sem in videl vse.
V vseh špecerijskih prodajalnah se dobi
$ Popolnoma varno naložite denar v
I Ljubljansko posojilnico,
J:
r. c. c o. c.
najboljši pridatek k hrani.
pri onih trgovcih
ki oglašujejo v Narodnem Dnevniku
KUPUJTE
11
T-rai!i£4;i!L-J'7'
B. SKALICKY : ,,Kletarstvo44, strokovna knjiga za vinske trgovce, gostilničarje, vinogradnike i. t. d. Strani 200. — Vez. celo platno Din 72'—, broš.. Din 60'— (s 85 ilustracijami).
Dr. A. ŠERKO: ,,Anatomija živčevja44, za zdravnike in medicince. Strani 304 (s 100 ilustracijami). Vez. Din 160'—, broš. Din 150—.
Dr. PLEČNIK: „RepetttoriJ Anatomije14, I. del: Skelet. Vademecum za kolegije in rigoroze. Strani 80, broš. Din 24'—.
SALUST-DOKLER: „ Vojna at Jngurto44. Strani 123. Broš. Din 16'—, vez. Din 22'—.
Zahtevajte cenik!
BURROUGHS: »Tarzan, sin oplee44, roman.
Strani 804. Broš. Din 30'—, vez. Din 36'—. BURROUGHS: ,,Tarzan ln svet44, roman. Strani 300. Broš. Din 30—. vez. Din 36'—.
MEŠKO KS.: „Llstkf4*, novele. Strani 144. Broš.
Din 18'—, vez. Din 24'—.
FEIGEL: ,,Domače Živali44, humorističen spis.
Strani 72. Bros. Din 10'—, vez. Din 15'—. UPOVEC: „Spodobnl ljudje44, petero enodejank. (I„ II., 11!.. IV. in epilog skupaj.) Bros. QJn 30'—, vez. Din 86'—'
Zahtevajte cenik!
nag
3UIK311tč3lllt=4IIl
KMuMUI
iF4iiiRiliNll
iiiBiiitam
Od pondeljka 3. nov. do sobote 8. nov. 1.1.
velika jesenska prodaja ostankov
manufakturnega blaga po izjemno M* znižanih cenah pri "m
TEKSTILBAZARJU,
LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, i. NADSTR.
Prodaja skozi cel teden vsak dan!	Ceniki zastonj!
Ii. Mii sil
Ljubljana
Gosposvetska c. St 2
priporoča svojo bogato zalogo
pisalni strojev
in JUN",
Šivalnih strojev
za rodbine In obrt tar
vaznih hales
Styrla — DUrkopp — Orožno kolo (Waffenrad).
Ceniki zastonj in frank
da se stvari, že obdelani jedilni stoli, klubske garniture, fotelji, avtomobili itd., ki so preoblečeni z U3niem, lahko nanovo prebarvajo in pridejo do prvotne barve, ima tvrdka
DRAGOTIN' PUC
tapetnlk v Ljubljani
Kolodvorska ulica 18
v Ljubljani, Mestni trg Stev. 6
ker ima že nad
10,000.000 jamstvene glavnice
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najusodneje.
i H: MALI OGLASI
za gospode in dame K EL C, Maribor, Stolna ul. 5, izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela.
nagrade dobi, kdor preskrbi poštenemu, oženjenemu upokojencu mesto hišnika v sredini ali periferiji Ljubljane. Ponudbe na upravo lista pod .Takoj 8.000*.
Krate (lihe)
po najnovejši modi, poljubne za dame in gospode, razpošilja knafslj Alojzij
strokovni učitelj za krojaštvo Ljubljana Križevniška ul. 2.
Smeji se
več oseb na boljšo domačo hrano. Natančneje se poizve v upravi lista.
Deteljno seme, fižol in sobe
kupuj* Sever A komp., Ljubljana, Wolfova uL 12.
Irta
znamke »National« (hebel) dobro ohranjena, se po ugodni ceni proda. — Natančneje se poizve v trgovini M. Hladnik v D. M. v Polju pri Ljubljani.
Mi steklenin
od »Juhana« kupuje družba »Juhan«, Ljubljana, Gradišče 13.
velike 154 X 200, dobro prešite, iz močnega rožnatega
kambrika s fino pavolo po Din 220'—
fini flanel porhant po Din 14'—
In razne ostanke po skoro
polovični ceni razpošilja po pošti Tekstil bazar, Ljubljana, Krekov trg. Zahtevajte novi ceniki
Mi pavišnik
moški in žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda.
Naalov pove ■ »»v« iut*“
-JSL ,
mala hiša na periferiji ali v okolici Ljubljane. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »Dom«.
kako malo te stane mali oglas, izračunaš lahko sam, do 20 besedi 5 din, vsaka nadaljna beseda p» 3° PMa.
napram uspehu, katerega tem potom dosežeš,
ako imaš kaj prodati ali kupiti, posoditi ali izposoditi, poduče-vati, dopisovati ali ženiti se, ne premišljuj, zdrami se in ne čakaj ter oglasi se, da vsakdo ve, kal hočeš «11 lito-
dobro vpeljan potnik papirni trgovine, ki bi bil pripravljen lf prevzeti dobro idoče 3 mesecu* sezijsko blago proti proviziji. Naslov pri upravi lista.
ttguljeio soha
srednjo z dvema posteljama zs dva solidna gospoda se iščs za takoj Ponudbe na uprav* lista pod: »Takoj«.
ni
vse vrste gumijaste robe, kakot tudi popravila galoš sprejem« po najkulantnejših cenah Pete« Škafar, Ljubljana, Rimska e. 11.
mala preprosta sobica v sredini mesta. Ponudbe na upravv lista pod »Soba«.
Za
n m
najprimernejši in visoko-kalorični Trobnodolski premog. — Dobavlja ga po originalni rudniški oeni glavni zastopnik premogo-kopa TROBNIDOL
DOM. ČEBIN
trg. t premogom