Leto LXX. št. 134 L}*sl}ana, torek IS« Janija 1937 ; Cena ma t- ^h ^a ^^^^B ^^^^1 ^^^^b ^1 ^1 ^^^^b ^LI ^H ^^ ^1^1 ^^^^b ^B1 ^^^^^^^^R ^b ^^^^b nERE bERE EREE EEEE1 Unaja esak dan popokme, izvzema) aedeJj* m praznita* — l—taifl do tO potit etat i Dta 2, 00 100 mt 4 Din 2.50, od 100 do 800 Trot O Din S, voejl tooersd pettt ersta Đoa 4-— Popast po dogovoru, taseretm davek posebej. — ifninoirtl Narod« velja meKteo v Jugoslaviji Din 12-—v en Inozemstvo Dni 25v— Rokopis) ob ne vračajo. DBEDN1BTVO tU 0WU VNMTVO LJURUANA, afasafljesm oJlea etev. O. Telefon: 81-32. 31-23. »-24. U-25 to 81-28 Podrotoiooi MARIBOR, Stroaemaverjeva 8b — NOVO MESTO, Ljubljanska o« talefoo tt. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva unca 1, telefon it. 66; podružnica uprave: fCoceoova uL 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna Hranilnica v Ljubljani it. 10.351 Tragedija katoliških Baskov na vrhunca: Frankovci vkorakali v Bilbao * Kljub junaški borbi so Baski podlegli premoči IntoM marala v teku tsOsH umakniti iz svoje prestolnice ter jo prepustiti sovražniku, ki je mesto hudo bombardiral S špansko francoske meje, 15. junija, r. Kakor poročajo poslednje telefonske vesti iz San Sebastijana, so frankovci »nori vkorakali v Bilbao. Baski so že »noći začeli zapuščati mesto in se umikajo na cesti proti Santandrn. Ob 5. zjutraj je radijska postaja glavnega poveljstva frankovcev na baskovski fronti objavila, da je mesto v rokah čet generala Franca. 2e snoci okrog 18. so angleške vojne ladje, k| patrullrajo pred Bilbaom, sporočile, da je mesto obkoljeno ter da je položaj branilcev baskovske prestolnice obupen. Včeraj ob 18. je potekel rok, ki ga jr branilcem stavil general Franco zahtevajoč, da mu brez borbe Izroče mesto, ki ga bo sicer bombardiral. Ker do prostovoljne predaje ni prišlo, so začeli frankovci zvečer mesto hudo obstreljevati. Obstreljevanje je trajalo do polnoči. Mesto je začelo na raz- nih krajih goreti. To je prisililo baskovske miličnike, da so se začeli umikati. Baskovska vlada je sinoči odredila evakuacijo vsega civilnega prebivalstvo* Velik« množice so se začele valiti po cesti proti Santandru. Cesta je popolnoma zatrpana. , Frankovci so v zadnjem delo svoje ofenzive prodirali proti Bilbao s treh strani in so tako cepili odporno silo Bar skov. Napadi so se vrstili skoro istočasno. Z morske strani s© prodirali oddelki tujih prostovoljcev, ki se jim je posrečilo, da odrežejo mesto tudi z morske strani. Odprta je ostala edino pot proti Santandrn. 8.000 baskovskih miličnikov je bilo zajetih in so se morali predati. Frankovci so zaustavili tudi od- I tok civilnega prebivalstva. Več tisoč beguncev so prisilili, da so se namesto v Santander napotili v Guernico. Usoda Baskov je po sodbi vojaških strokovnjakov s tem zapečatena. Nad prestolnico Baskov vihrajo bele zastave v znak predaje. Za generala Franca pomeni zavzetje Bilbaa velik vojaški in moralni uspeh. General Franco je po nasveta svojih vojaokih svetovalcev vrgel zadnje dni vse razpoložljive sile na baskovsko fronto, da bi tako fevojeval zmago poprej, prodno pride do sporazuma glede kontrole in odpoklica prostovoljcev, kar bi njegovo armado zelo oslabilo. To se mu je posrečilo. Će sedaj ne pride do premirja, se bo general Franco vrgel na Madrid in skušal s zavzetjem španske prestolnice izvojevati končno zmago v te i krvavi bratomorni vojni. Pred napadom na Madrid Salamanca, 15. junija. AA. Havas: Nacionalistična letala so včeraj na guadaram- ski fronti metala letake z dolgimi proglasi. Letaki napovedujejo* da bodo nacionalnu prav kmalu izvršili nov napad na Madrid z več desettisoči vojakov in s številnimi topovi vseh kalibrov. Evakuacija Madrida Madrid, 15. junija. A A. General Miaja je izdal snoči povelje* da se morajo odstraniti iz Madrida vsi civilisti. Mesto bodo izpraznili v tem redu:l. najprej odidejo iz mesta tisti ki so pribežali v mesto iz pokrajin, ki so v rokah uporniko\' ali pa so od tam doma; 2. vsi tisti* ki so iz pokrajine Madrid: 3. osebe, ki so Iz okolice Madrida. V povelju prosi general Miaja, da naj politične in strokovne organizacije pomaga io pri tem delu. Bayonne, 15. i unija. A A. Ha vas: Francoski konzul v Bilbau je včeraj popoldne s svojo družino na francoski torpedovki odpotoval iz Bilbaa. Proti separatizmu v Mali antanti Pomen bližnjega sestanka državnikov Male antante Bukarešta, 15. junija, tr. Danes prispe v rumunsko prestolnico na oficielni obisk predsednik češkoslovaške vlade dir. Miian Hodža. Rumunski listi objavljajo tople pozdravne članke, v katerih poudarjajo velik politični pomen tega o*b«r3r«^ ki je le nov Jokav. sohkiaroo;>U Ma le antante. >Universul« piše, da priča ta obisk ugodno priliko, da se znova poglobi češkoslovasko^rjjniujisko prijateljstvo in zave2mištvd7!Ot je kljub raz-ldcriim poskusom torpediranja ostalo ne-' okrnjeno. Konferenca med dr. Hodžo, dr. Tatarescom, dr. Antonescom in dr. Stojadinovićeraa, ki bo sJedila temu ob- isku v Bukarešti na povratku dr. Hodže na krovu romunskega parnika »Kralj Karol«, pa bo se posebno važna. Ta konferenca bo napravila konec lažnim vestem, ki jih širijo nasprotniki Male antante po oblaku grofa Ciana in Neu-ratha v Beogradu. Baostracske manifestacije držav Male antante se bodo smele v bodoče prirejati le po predhodnem sporazumu z obema ostalima članicama. Zaradi tega pripisujejo tej konferenci državnikov Male antante še prav poseben pomen. To naj bo kategorična manifestacija neomajne solidarnosti držav Male antaote. Francija izgublja vero v Rusijo Porazen vtis moskovskega procesa v francoski javnosti Pariz, 15. junija. AA. Sinoćnja »Liberte« objavlja članek svojega političnega ravnatelja Jacquesa Doriota, ki je predsednik francoske ljudske stranke in bivši tajnik francoske komunistične stranke. Članek ima naslov: »Prvi Brest Litovsk nam je bil dovolj!« V članku pravi- da predstavljajo usmrtitve v Moskvi za Francijo težak pro> blem. Smrt maršala Tuhačevskega- ki je bil ustreljen s številnimi generali, oficirji in podoficirji pač dokazuje, da je moč ruske vojske več kot dozdevna. Tuhačevski je bil eden izmed tistih strokovnjakov, ki so se takoj pridružili sovjetski vladi Brez njihove rjomoči politična generala Voroši-lov in Budicnij svojega dela nikdar ne bi mogla izvršiti. Scdai so vsi ti izginili in dejstvo je. da je njihov odhod oslabil rdečo armado. Trocki prav dobro pozna rdečo vojsko in pravi, da je sedaj ostala na čelu sovjetske vojske skupina političnih generalov, ki se zna klanjati Stalinu- ne zna pa reševati vojnih problemov. Vorošilov ni bil nikdar dober strateg. Niegove burne dogodivščine v revolucionarnih bitkah na jugu Rusije so izzvale smeh med vojaškimi strokovnjaki. Danes pa ie rdeča armada pod njegovim poveljstvom in pod po- veljstvom generalov-lizunov. Moč armade se vidi ravno v tem- da se vojska ne udeležuje prepirov med strankami. Kadar pa postane vojska igrača v rokah politikov, tedaj ni več sposobna, da bi zaščitila domovino. Stalin je prizadejal smrtni udarec vsemu obrambnemu sistemu sovjetske Rusije. Tudi »Oeuvre« se vprašuje, kakšna je danes obrambna moč Sovjetske Rusije. Sovjetska diplomacija in komunisti zahtevajo od francoske vlade, naj podpise vojaški sporazum v okviru pakta med Francijo in Rusijo. Upajmo, da se bo sedaj naš generalni štab odločno uprl podpisu sporazuma s sovjetsko armado. Zaradi usmrtitve generalov v Moskvi, ki so bili proglašeni za vohune, moramo ponovno podčrtati potrebo* da se prouči vojaški problem med Francijo in sovjetsko Rusijo. Za nas sta samo dve možnosti: ali ima Stalin prav. ko strelja izdajalce in vohune in tedaj mi ne moremo biti zavezniki armade, katere generalni «tab je v sovražnikovih rokah, ali pa se Stalin moti in tudi tedaj mi ne moremo biti zavezniki režima, ki vodi sovjetsko unijo v prepad. Kako so razkrinkali Tuhačevskega London ie opozoril Moskvo na njegovo izdajalsko početje Pragd< 15. junija, tr. »Češke Slovo« objavlja zanimive podrobnosti o tem, kako so razkrinkali sovjetskega maršala Tuhačevskega in odkrili njegovo izdajalsko početje. Tuhačevski je užival popolno zaupa* nje moskovske vlade in nihče ni niti najmanj sumil, da bi bil on v zvezi z nasprotniki režima, še manj, da bi se bavil s 5pi-jonažo na korist držav- ki so sovražno razpoložene napram Rusiji. Pred meseci pa je ruska protišpijonaža v Londonu izvedela od tamošnjih krogov, da so v Berlinu in Tokiju znane vse tajnosti ruske vojske. Začela se je skrivna preiskava in vedno češče so pri tem naleteli na ime Tuhačevskega. Moskovska vlada je nato sklenila, da napravi z njim kratek proces. Toda maršal Vorošilov se je temu odločno uprl in zahteval, naj počakajo tako dolgo, dokler ne razkrinkajo tudi njegove pomočnike. To se je tudi zgodilo. V kratkem času so bili izsledeni generali, ki so bili z zvezi s Tuhačevskim. Vse so zaprli in naposled obsodili na smrt in jih postvsHli Alem pa s tem še ni končana. Sedaj pridejo na vrsto še drugi, ki so bili kakorkoli v zvezi s Tuhačevskim in njegovo afero. Aretacije se še vedno nadaljujejo. Čudeži angleških vojaških letal London. 15. junija. AA. >Morningpo8t« objavlja podrobnosti o najnovejših angleških vojaških letalih tipa »Brjstol Bren-hem«. Letala so srednje velika, imajo po d?a motorja in dosežejo hitrost 449 km na uro. Dvignila bodo lahko 4500 m visoko. Poleg teh bombnikov bodo uvedli Se bombnike tipa »Ferrv Batle«. k} so tuđi srednje veliki s hitrostjo 417 km na uro in se lahko dvigajo 5000 m visoko. Gradili bodo tudi Se enomotorna bombna letala tipa »Wickers€ s hitrostjo 336 km na uro. ki m bodo lahko dvignila 6.500 m visoko. Ta letala to dolodena sa daljna pohode. Nemčija in zapadni pakt Berljn, 15. junija, d. Obnova pogajanj o zapadnem paktu, ki io skuša doseči nova franoeoska nota angleški vladi. je naletela v tukajšnjih političnih krogih na skepso. V Berlinu menijo, da ie francoska vUr da podvzela pobudo v tej smeri, da bi nudila angleški vladi doka-! svoje popustljivosti, ker stremi ministrski predsednik Neuville Chamberlain po omiljenj'4 mednarodne napetost). Zato sj fran«**?-ka vlada \w*i prizadeva omiliti nemško-frv^jrssk** nn#=JC-o»*t. Prire ditev francoske umetnostne razstave v Berli* nu, ki jo je otvoril poslanik Francois Pon-eet z govorom v zelo spravljivem duhu in obisk prve francoske vojne ladje v nemški luki po svetovnj vojni, križarke sJeanne d" Arcc v Kielu, katere oficirji so bili danes sprejeti v Berlinu, se moreta po ob isku predsednika nemžke državne banke dr. Schachta v Parizu ob otvoritvi nemškega paviljona na svetovni razstavi smatrati kot nova koraka v tej smeri. Bržkone smatra Blumova vlada sedanji trenutek za prime-rem, da započne novo večjo mirovno ak- cijo, ker pa v svoji novi noti ne odstopa od načel svoje zunanje politike., je kakor ie prejšnje 6icer ne odklanjajo, vendar pa jo ostro kritikuiejo. Vztrajanje na paktu Društva narodov, na kolektivni politiki in celo na franco^ko-sovjetskem paktu ie v nemški presoji le nadalje kamen spodtjke. Sicer bi želeli za-kliucitev nove lokarnske pogodbe, vendar pa ne v okviru Društva narodov, temveč kake druge ustanove, ki bi odločala o določitvi napadalca v primeru spopada. Znano je, da nastopajo na nemški strani tudi proti franc.-ruskemu patu, ker odreja po njihovem naziranju preveč avtomatsko določitev morebitnega napadalca. Vprašanje napadale postavljajo v pogajnjih za zapadni pakt sploh v ospredje bržkone pa bo nedeljivost miru igrala enako veliko, če ne morda še večjo vlogo. >V6lkischer Beoba-chter« govori o >novi noti v starem duhu. ki pa vendarle omogoča obnovo razgovorov o zapadnem paktu.« Lani je bilo v Ljubljani 15*783 gostov Zanimivi podatki iz delovanja turističnega odbora mesta Ljubljane Ljubljana, 15. junija Oni dan je bila proračunska seja Turističnega odbora mesta Ljubijo ne ali kakor se je popreje imenoval Tujsko prometni svet za mesto Ljubljana. Predsednik dr. Štele se je najprej v toplih besedah spominjal zaslužnega turističnega delavca in meščana ljubljanskega železniškega inšpektorja g. Knafeljca, ki je markiral pota po Rožniku, na Gradu In v ljubljanski okolici In simo koristil razvoju tujskega prometa pri nas. Zanimive podatke je podal tajnik dr. Brilej. Iz njegovega poročila posnemamo, da je Ljubljano lani obiskalo 51.783 gostov, med katerimi je bilo 35.235, torej dve tretjini Jugoslovanov, 16.548 pa inozem-cev. Med inozemcl Je bilo največ Avstrijcev, ki imajo z Ljubljano pač najboljše trgovske stike, a mnogo je bilo med njimi tudi letoviščarjev. Nemcev iz rajna je bilo 3189, na tretjem mestu so pa Cehoslovaki, ki jih je bilo 2696, dočkn je bilo Italijanov 2365. It tujci so prenočevali v Ljubljani 105.019-krat. Če pomnožimo to z 20, vidimo, da so pustili v Ljubljani nad 2 milijona din. VODNIŠKI TEČAJ, NOVA VREMENSKA HIŠICA ITD. Sredstva Turističnega odbora lani niso bila velika, na razpolago je bilo le 90.000 din, ki so bila pa s pridom uporabljena. Tako je odbor priredil vodniški tečaj za vodnike po Ljubljani, saj nam je doslej manjkalo izobraženih dceronov. V tečaju ae je temeljito izšolalo 12 novih vodnikov, da ima zdaj Ljubljana na razpolago 15 iz-prasanih vodnikov, ki obvladajo nemščino, italijanščino, francoščino, poljski in češkoslovaški jezik. Odbor je izdal tudi nov načrt mesta Ljubljane v srbohrvaščini, nemščini, češčini. francoščini in esperantu, skupaj 24.000 izvodov. Kamor rmo te poročali, j gradi v osi Vegove ulice novo vremensko hišico, ki bo opremljena z najnovejšimi instrumenti. Važna naprava so bile tudi orl-jentacijske naprave na Grajskem stolpu. Na pobudo odbora je mestni gradbeni urad postavil po mestu mednarodna prometna znamenja, a nanovo so bile urejene in popravljene markacije po Tivoliju in na Gradu. Turistični odbor je priredil tudi 10 promenadmh koncertov v Ljubljani, na katerih je igrala godba »Sloge«. Da se poživi zanimanje tujcev za Ljubljano, je odbor pošiljal tudi po 50 izvodov »Kronike naših mest« v razna tuja mesta. Tajnik se je tudi zahvalil esperantistom za njihovo vneto propagando za lepoto naših krajev. TIVOLSKI GRAD — ALPINSKI MVZEJ V debati po tajnikovem poročilu je bilo sprejetih več važnih predlogov glede 1h>-dasaga dela ;n programa. Vrh šišenskega hriba je parcela, last SPD, ki bi jo društvo odstopilo mestnj občini, Če tam po stavi razgledni stolp Zastopnik SPD ie tudi predlagal, naj mestna občina ne oddaja Tivolskega gradu strankam za stanovanje, temveč na i ga odstopi SPD, ki bi tam uredilo alpinski muzej- Sprejet ie bil tudi predlog, da bi dala mestna občina napraviti velik relief mesta Ljubljane, ki bi ga izgotovil Ivan Selan in bi veljal okoli 140.000 Din. Relief bi bil izgotovljen v 6 ali 7 letih. Sklenjeno je bilo, da se v ta namen votira po 20.000 Din. Odbor je tudi sklenil izdati reprezentančni album fotografi i mesta Ljubljane, ki bo služil za propagando. Turistični odbor bo v zvezi 6 tem razpisal primerne nagrade xa najboljša fo-toamatereka dela in tudi priredil razstavo najboljših fotografij. Predlagano ie bilo tudi. da se na kolodvorih v Ljubljani, v Zidanem mostu, na Jesenicah in sploh na večjih postajah namestijo večje slike in fotografije Ljubljane z napisom: Obiščite Ljubljano! Promenadni koncerti Sloge in Zarje bodo tudi v bodoče na sporedu. VPRAŠANJE REPREZENTANČNE DVORANE Na zborovanju se je tudi govorilo o ve-likj reprezentančni dvorani, ki na i bi jo zgradila mestna občina. Odkar je bila uni-onska dvorana spremenjena v kjuo, je ostala Ljuoljana brez večje reprezentativne dvorane, ki je nujno potrebna za razne festivale, večje koncerte itd. Turistični odbor banske uprave namerava v Ljubljani tudi ustanoviti propagandno tujsko-promet no pisarno in fe povabil k sodelovanju tudi tu-risftični odbor mesta Ljubljane- Vanj sta delegirana dr. Štele in tajnik dr. Brilej. Kakor \e torej videti, je Turistični odbor zelo delaven in moramo njegovo miciativ nost zs dvig tujskega prometa v Ljubljani 1 lo pozdravljati. J Bratje in sestre! Vabimo vas na informativen sestanek, ki bo v sredo 16. junija ob 20. uri v društvoii telovadnici v Narodnem do« mu. Na dnevnem redu je razgovor ° delovnem programu v okviru sokolske Petrove petletke. Glede na važnost dnevnega reda pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Zdravo! Uprava ljubljanskega Sokola Politični <>&$<**}& Kompromis za ohčittsUe volitve v Kranju? Škerbec-Sabothijevo glasilo objavlja na prvi strani debelo tiskano \'est. ki se glasi tako-le: »Kompromis dosežen. Za občinske volitve v Kranju se je dosegel včeraj sporazum med vsemi važne j Umi skupinami. Xosilec skupne liste je pred tednik začasne uprave g. Karol češenj. Sporazum je iva jmmost sprejela z mnogimi simpatijami. S tem je odprta pot za plodonosno skupno gospodarsko delo v korist mest m Kranja.« — Poročamo po kroničarski dolžnosti, ne da bi se spu&čsli v presojo dejstva samega. Pričakujemo, da se bo o podrobnostih tegu »sporazuma* ali »kompromisa« naša ja\'nost vsestransko informirala* predvsem hi radi vedeli* katere so tiste »važnejše skupine«, ki so sklenile kompromis na podlagi, kakor se zdi> da se spre-meni »začasno stanje« v definitivno. Čeirt stoletnica Pravkar je poteklo 2$ let od znanega atentata hrvatskega akademika iz Borne na takratnega komisarja ea Hrvatsko p' Cu-\*aja, ki predsta\'lja, kakor iz\raja »Javnost«, prvo gesto odpora predvojne jugoslovanske revolucionarne mladine proti Avstro-Ogrski* a za uedinjenie Srbov* Hrvato\' in Slovencev. Luka Jukič je izvršit atentat na komisarja Čuvaja, ko se je le-ta vračal z neke s\*ečanosti na zagrebškem učiteljišču. Strel tal je nanj, ni pa ga zadel. Ranjen je bil lanski svetnik llervojič in neki stražnik, ki sta podlegla poškodbam. Jukiča so prijeli in ž njim tudi še celo vrsto njegovih tovarišev in somišljenikin* Jukiča so obsodili na smrt na vešalih. ostale pa na 5 do 6 let težke ječe. Jukiču je bila kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Zaprt je bil v Lepoglavi. Osvoboditev leta 1918. je tudi njemu prinesla svobodo, ki pa je ni dolgo užival. V ječi si je nakopal kal bolezni — jetiko. ki ji je leta 1918. v Brodu podlegel. Atentat na Čuvaja je Živo odjeknil po vsem slovanskem jugu, zlasti pa med srbsko* hrvatsko in slovansko mladino, zato mu je sledil niz drugih atentato\r — še eden na Čuvaja, na bana barona Skerlecza itd. Imel pa je tudi za posledico vedno ži-vejši pokret za popolno osvobojenje od Avstro-Ogrske in za uedinjenje s Srbijo v skupno jugoslovansko državo. Tudi v inozemstvu je imel Jukičev atentat močan odmev, ker je razkril Evropi, da je Avstrija znotraj gnila in da streme njeni narodi po svobodi. Zgodovinsko dejstvo Pišoč o majniški deklaraciji izvaja Sliko Bartulovič: Več kakor neokusna je samohvala »Slovenca«, ki zatrjuje, da bi »zgodovina verjetno krenila na druga pota* ako bi ne bilo majniške deklaracije* Predvsem ni res* da bi bili zave mik i Šele na mirovni konferenci likvidirali Avstrijo, saj je vendar znano, da so daivio prej dali v tem pogledu obvezne izjave Čehoslovakom in Ju-goslovenom. Še manj je res, da je to bila majniška deklaracija, ki je razstrojila Avstrijo. To razstrojstvo je iz\*ršilo ono veliko mnoštvo za\fednih protiavstrijskih borcev, ki so imeti pogum nastopati tudi proti delovanju mnogih podpisnikov majske deklaracije že davno preje in pred njo* tako da se je v času podpisovanja majniške deklaracije celo že po vojašnicah popevato »Čika Pera jaše konja bela« in »Teza Vera Potioreka«.. . To razsulo Avstrije so povzročili oni, ki so brez vsakih skrivalnic že davno pred majniško deklaracijo popolnoma odkrito obračunali z Avstrijo in njeno dinastijo ter padali v borbi proti njej* oni, ki so organizirali »mafijo*, ki je, kjerkoli je mogla, rušila Avstrijo, ki je z naprednim slovenskim Jugoslo\*enom L j. Piv-kom na čelu (čigar smrt je »Slovenec« jedva zabeležil}* noseč glavo v torbi, pripravljala polom avstrijske fronte in ki je s Sokoti in z Jugoslovenskimi nacionalisti uprizarjala vstaje v avstrijski mornarici ali je na tisoče in tisoče polnila avstrijske ječe* da se, čim izide iz njih* zopet vrže na ta revolucionarni posel... Borzna poročila. Gorih, 15. junija. Beograd 10.—, Pariz 19.42, London 21.555, New York 436.50, Bruselj 73.70, Milan 23.—, Aznstscdam 240.—. Berlin 175.—, Dunaj 81.30—«1.80, Praga 15.24, Varšava 82.90. Bukarešta 3.25. a#^F w •Rsvs^a*# eS'S^^p^^^PBSsoj^^^iS^^ # Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, tank, 13. Junija 1937. ftev. 134 Bilanca XVH. spomladanskega velesajma Razstavljalcev Je bil« 671, pbllkmvaAemv pm 94.##0 m Lep uspeli tudi v koprskem p#gl##u Ljubljana, 15. junija. S pravkar zaključeno spomladansko prireditvijo je ljubljanski velesejem kot pomembna gospodarska ustanova zopet opravičil svoj obstoj in dokazal, da je potreben kot trgovski posredovalec. Bilanca te prireditve je zadovoljiva. Posebno značilno je, da je bilo velesejmišče ob tej priliki $b pretesno ter niso mogle dobiti prostora vse najavljene tvrdke. Razstavljalo je 671 razstavljalcev; izmed njih je bilo 143 inoaemcev. To Število pač upravičuje- da se naš velesejem imenuje mednaroden. Ino/emski razstavljalci so zastopali 13 držav: USA. Anglija* Avstrija. Rclgija. Bolgarija. Češkoslovaška, Francija, Madžarska- Nemčija Nizozemska. Švica in Švedska. Obisk je bil dober in tudi vreme letos ni motilo obiskovalcev. Ugotovili so* da je bilo nad 94.000 obiskovalcev, kar je vsekakor visoko Število. Med obiskovalci je pa bil tudi visok odstotek resnih interesentov ter kupcev, in sicer l00'«. Velesejem je obiskalo tudi mnogo inozemcev, zlasti iz Avstrije in Italije. Razen tega so pa bHi obiskovalci tudi iz Anglije. Grčije, Nemčije. Bolgarske- Rumunije- Češkoslovaške, Francije. Švice. Madžarske in Poljske \i Avstrije in Italije so bila organizirana skupinska potovanja z avtokari. Posebno obeležje je dala sedanji prireditvi zlasti ra/stava avtomobilov. Razen avtomobilske industrije je bila močno zastopana tudi kovinska. Vsi paviljoni so bili prenapolnjeni in zaseden je bil tudi ves prostor na prostem. Po skupinah se je delilo razstavno blago v glavnem tako: strojna in kovinska industrija ter fina mehanika: radio, elektrotehnika, razsvetljava in kurjava; avtomobili, motorna kolesa- dvo-kolesa- vozovi in športne potrebščine: poljedelski stroji, orodje, mlini; lesna industrija, pohištvo, pletarstvo, fičetarstvo in Igrače; tekstilna industrija in konfekcija-klobučarstvo in čipkarstvo; usnje, konfekcija in krznarstvo; papir in pisarniške potrebščine; kemična industrija in fotografija; stavbarstvo; glasbila: steklo- porcelan, keramika in bižuterija. 2e iz tega kratkega pregleda je razvidno da so bile zastopane vse pomembne panoge industrijske in obrtne delavnosti. Tudi ob tej priliki so se izkazali zlasti naši mizarji, ki so razstavili same izvrstne in prvovrstne izdelke. Cene pohištva so bile zelo nizke. Tako so bile n. pr. spalnice iz orehovega lesa. najboljši izdelki, po 12 kosov, po 8.000 do 9.000 din. Tudi v kupčijskem pogledu je dosegel velesejem !ep uspeh. Največ interesentov j se je oglašalo v naslednjih skupinah: po- | hištvo. mala obrt, kovinska industrija- av- i tomobili- motorna kolesa, dvokolesa. keramika« hladilne naprave stavbno gradivo, kosmetika- kemična in živilska industrija. Sedanjo prireditev so poživljale ie tri posebne razstave. Posebno zanimanje je budila zlasti med strokovnjaki lovska razstava, ki je biLa hkrati skušnja za udelerbo naših lovcev na lovski olimpiadi, ki bo letos novembra v Berlinu, kakor lahko sodimo po tej razstavi, se bodo naši lovci izkazali v inozemstvu. — Prirediteljice, organizirane pri Zvezi gospodinj, so pa lahko ponosne tudi na svojo razstavo »Vzorno stanovanje*. Ta razstava je res lahko vzor vsem podobnim razstavam v estetskem. pa tudi v propagandnem pogledu. Želeli bi si- da bi bile tudi nekatere druge razstave tako skrbno ter vsestransko premišljeno organizirane. Modna revija- ki je bila prirejena tudi pod okriljem Zveze gospodinj, je pa doka/ala. da je ta gospodinjska organizacija predvsem poklicana prirejati modne revije. — Razstava »Živalce« spada med resne gospodarske ra/stave in budila je med rejci, pa tudi drugimi gospodarskimi krogi zasluženo zanimanje. Po statistiki je bilo največ obiskovalcev seveda i/ naše banovine, nakar slede: Zagreb in Beograd, dunavska, vardarska- zet-ska in moravska banovina. Kupci avtomobilov, motorjev, dvokoles in vozov so bili iz dravske, savske, primorske in dunavske banovine. Kupci za izdelke kovinske in strojne industrije so iz dravske, savske« dunavske, primorske in vardarske banovine. Izdelke fine mehanike in fotografske pripomočke so kupovali kupci i/ dravske, primorske, savske in vardarske banovine. Pohištvo je bilo prodano razen v kraje naše banovine še v savsko- drinsko in primorsko banovino ter Beograd. Glasbila so kupovali kupci iz dravske, savske in primorske banovine. Kupci papirja in pisarniških potrebščin so razen iz naše banovine tudi iz savske, primorske, zetske in moravske. Poljedelske stroje so kupovali poljedelci tudi iz savske in primorske banovine. Interesenti z-a pletarstvo so biii razen iz dravske banovine tudi iz savske, primorske in dunavske banovine ter iz Beograda. Prav tako so bili kupci stavbnega gradiva iz teh banovin. Izdelke tekstilne industrije, usnje in konfekcijo so kupovali kupci iz vseh banovin, prav tako športne potrebščine. Za jesensko prireditev vlada ?e zdaj veliko zanimanje in je oddanega že mnogo razstavnega prostora. Najavljen je tudi že obisk iz Bolgarije, in sicer se pripelje s posebnim vlakom 500 zastopnikov bolgarskega gospodarskega življenja. Jesenski velesejem bo od 1. do 12. septembra. Shod rudarskega delavstva Nova uredba o bratovskih skladnicah je boljša od prejšnjih sanacijskih uredb Trbovlje. 14. junija Včeraj dopoldne *»e je vršil v dvorani ile-lavskena doma shod rudarskega delavstva, k= ga je sklicala tnkaišnja podružnicu krajevne organiiacije ZRJ in načelnik II. ?ku. pfBe daialskih tud; 29 delavskih delegatov. Navaial le številčno podatke o stanju pokojni nek p . Po tej uredbi bodo prispevala v centralni sanacijski fond, ki j« Satanovi[en * etranj ministrstva za ^mp in rude v Beogradu, vea rudarska in tapllni-ška podjetja v drŽav; po pol % od fakturne vrednoatj prodanih proizvodov, kar bo znašalo okron S milijonov dinarjev letno. Bratovftke skladnje*, pa bodo oddajale v ta fond le polovico ubranega iznosa, ostalo poloVieo pa pridrie v slojih blairainah. Pravico do p*Hloor© iz tega sanacijskega fonda pa bodo imele le one ekladnicp. ka-terh pr'epcvkj znašajo več napo 10%. torej pride sedaj v po Ste v le glavna bratov-sk i skladnic(l v LJubljani, Ker pa Je zna-J*l lanski primanjkljaj te skladnJee vec ne-o hn znašal lotnj dohodek centralnega sanacijskega fonda v rVoerradu. bo poTrm-lien v* kritje deficita l)"blianske «rlavne hratovsttg skladnje ve* letm oVvaoa c^n-tratnesa fonda, ki mu bo koncem koncev za- kritje tekačih jzdatkov predstav *e manjkalo. Jasno je. da pomeni sedanj- način ^inpc;jp st^ro^tnen zavarovanja rudarjev in pla^/.arifv le začasno re?Htev teira pere-*ecra vprs^artja. vendar painen* na drtlfft strani tudi tnaten korak naprej, ker po se obdavčil: sedat v*l rudarski m tonilnjSki proizvodi v peli državi Raznim podjetjem na jJNfo države seveda to ne bo prav. toda ?*• pomislimo, kako ogromno dobičke odnaJajV) H na*e sernlje HA |n«ru dr?ave razn: tiijcj in kako iikorhVajo na^ cene- n* delovne sfim ns J^Mr«. potem fe prav. d« t"d: ti neka i prispevaj ~> 7^. našecra delavca. Covomik i« predoči1 rkomvalcpm plavne določbe nove '"red'be o minimalnih mezdah. To Uredbo *o forotrale delavske ovraorza-cfj« zlasti zato. kar s« k delavstvo na Jutru silno iakoflftealo, tako da fe tjal kolesar. Na or?trem ov-tikn klanca. kj#r je cesta «*lno o2ka in je treba voeitl okrajno previdno, sta se vozili srečali. Ko je kolesar nena-doma zapazil avto, se zaradi nagle \-o*ije po sirarni ni mogel več umakniti ter je s vso sUo trofičil v blatnik avtomobila. Kolo je odletelo, medtem ko je kole-arja vrglo nara\Tnost v zaščitno šipo avtomobila, ki jo je z glavo zdrobi^ Pri tona mu je počila lcOrel« in ga je vodil komisar g. Vinko Lašič. Po uvodnem pozdravu oblastnih zastopnikov je sledilo poročilo o delovanju komisarijata, nakar je to delovanje s številkami ponazoril tajnik Okrožnega odbora obrtniških združenj g. Florijan Bendar. Mariborski Okrožni odbor šteje 47 obrtniških združenj s 5040 samostojnimi obrtniki. Ti zaposlujejo 2905 pomočnikov in 2313 vajencev. Blagajniško porattlo g. Benderja ne Izkazuje nič kaj povoljne bilanca ta časa komisarijata. Kakor drugod se jO tudi«v Mariboru pričela akcija aa ukinitev Okretnih odborov, S tem predlogom so se bavut tudi na nedeljskem obenem zboru in kl to ga natapali izmed 47 obrtniških »druženj tamo delegati petih združenj. Seveda je predlog z veliko večino glasov propadel, kajti nafti obrtniki potrebujejo močan obrtniški forum. Zelo burna in dolga je bila proračunska debata. Proračun je bil sprejet tele, ko so bili sprejeti naslednji predlogi: 1. Zbornica naj prepusti Okrožnemu odboru takse za mojstrske izpita. 2. Zbornica naj iz svojega rezervnega fonda krije J4 proračuna Okrožnega odbora in 3. Izvede naj se združitev celjskega in mariborskega Okrožnega odbora obrtnitkih združenj. Sledile so tajne volitve. Predlagane so bile tri liste in je zmagala lista, ki jo je predlagal g. Franjo Novak, brivski mojster v Mariboru. Za predsednika Okrožnega odbora je bil izvoljen g. Franjo Novak, za podpredsednika pa g. Miho Vahtar. Poljšakov pomočnik obsojen zaradi mazaštva Zdravil }e vnetja, napihnjene trebuhe, notranje bolezni in jetiko Ljubljana, 15, junija. Padar Koželj Josip iz Doba je znan skoraj po vsej Gorenjski. Od blizu in daleč hodijo bolniki k njemu po pomoč. Baje so med njegovimi klijenti tudi Ljubljančani. Je pač tako. da vsi liudje še ne zaupajo akademski medicini. So pa tudi časi taki-da je domača medicina /opet v veljavi. <""a-ji. maže in obkladki s kakršnimi so se caj-tali pasi dedi in praded:. so nekako v modi. V modi so tudi čudodelni zdravniki. Tudi naS majhen narod je dal človeštvu človeka iz te bran/c s svetovnim slovesom. Vsa i pred leti ie bil njegov sloves svetovne razsežnosti, kie ie danes in kaj ie 7 njim ter kako se mu posli, pa ne vemo. To je bil prosluli Poljšak, ki je /dravi! neozdravljive bolezni 7 uspehom. Tisti Pol'iak. Vi ni mogel biti dol^o prerok v svoji de/e'i- pa je odromal na Dunaj- kjer so se nekatere zdravniške kapacitete zavzele zanj ter izzvale s tem dohtarsko vojno. Poljšak se ie moral naposled umakniti akademski medicini in ie postal pomočnik nekeda zdravnika na Dunaiu ter ie nemara tam se danes. Mazač Ko/cij. ki se je moral zagovarjati pred sodnikom Franom (lorcčannm. je bil Poljšakov asistent. Pn poklicu ie prav za prav kinooperater. ki že do^o nima posla. Morda je velika škoda, da ni mogel študirati medicine. Že od mladih let se je zanimal za maže in za bolnike. Ko se je pojavil Poljšak, je bil Koželj takoj ves navdušen za novo metodo zdravljenja. Kaj hitro je dobil /veze s Poljšakom in postal je njegov pomočnik. Ko je odšel Poljšak na Dunaj, je šel Ko/elj 7- niim kot pomočnik. Seveda se je kmalu vrni! v domovino in svoj mili domači kr*i toda s tem je postal popularen. Znal si ie pridobiti zaupanje vseh bolnih in trpečih- ki so hodili k niemu po nasvete. Obtožnica je Koželju očitala prestopek zoper občno zdravje v štirih primerih Orožniki vedo in so ugotovili, da Koželj zdravi bolnike- čeprav nima predpisane strokovne izobrazbe in diplome. Treba je bilo dobiti doka/e. kar v takih zadevah ni lahko, ker je klijentela mazačev zelo diskretna. V štirih primerih pa se je orožnikom le posrečilo dohiti priče, da je Koželj zdravil bolnike in dobil nagrade. Predlanskim sta Sublieva pripeljala z vozom z Javorja na obtožencev dom svojo 10 let staro hčerko Francko, kateri celo v bolnišnici niso mogli več potni it tT Imela je baje vnetje kostnega mozga. Koželj je deklico preiskal in ji dal razne maže- s katerimi sta jo doma oče in mati zdravila. Pozneje nekoč je Ko/elj obiskal deklico na domu in ji zopet dal neko mazilo. Mati bolne Francke je mazaču dala JO din kot nagrado. Lani nekoč je prišel k padarju na dom v Dobu Petek Franc. Imel je napihnjen trebuh in strašno ga je zvijalo v želodcu. Dohtar Koželj mu je kuhal čaj in mu dc-val na trebuh obkladke> dokler trebuh ni upadel. Petek mu je hvaležno izročil pet kovačev za pomoč. Predlanskim je imel ta dohtar opravka s precej »težkim slučajem«'. lTrbanija Lovrenc se ie zatekel k njemu, potem ko ie zaman iskal uspešne pomoči t>ri diplomiranih zdravnikih. Bil je hudo bolan na spodnjem delu telesa. Dohtar ie bolnika preiskal In ugotovil, da mu domači čaji in maže ne morejo več pomagati. Zaradi tejiA mu je svetoval, naj si kupi neko posebno mazilo, katerega ni mogoča dobiti v naših apotekah, temveč ga je treba naročiti I bivšega cesarskega Dunaia. Bolnik ie rad odrinil pet kovačev za nasvet in za dohtarievo skrb. da je mazilo prišlo z Dunaja v Domžale. V oktobru lani je pa na svojem domu nreiskal Terezijo Rak iz Volčjega potoka. Žena je bolehala na pljučih. KoJelj ji ie nasvetoval naj pije domače čaje. 7.a nasvet ie dobil 20 din. Kot obtoženec je Koželj napravil najboljši vtis. Mirno se je Kagov*rjaI- tla ni i kriv, ker ni še nikoli zahteval od n;kog»r denar m pomoč, ki jo je nudil bolnikom. Priče so potrdile, da Koželj ni izrecno zahteva1 nagrado, sprejel je denar, ki so mu ga pacienti dali prostovoljno. Sicer pa je vsem v Dobu in okolici znano, da ie Koželj revež- ki se preživlja samo z denarjem- k mu ga dajo bolniki. Ker padaf iz Doba še ni bil kaznovan, mu je -odnik prisodil samo pogojno kazen. Plačati bo moral l°0O din ali odsedeti 15 dni zapora, ako se bo v 2 letih spozabil in še zdravil bolnike ter prejemal nagrade. Strašna ljubavna tragedija na Jesenicah Tovarniški delovodja France Kerstein ustrelil Mileno Stegni evo in sebe Jesenice. 15. jun.ji J-ftft-emce so dane^ pod vtisc-m strasne traged je, ki se je odigTala anoči okoli 20. SSletni tovarniški delovodja France Ker-stem je ustrelil Slletno Mileno Stegiijevo, ločeno ženo poštnega n brzojavnega mojstra, nevarno ranil njeno 301etno hčerko, postno uradnico Branko in si končal življenje. Stefrujevi ao Primorci in 00 prišli pred leti na Jesencah, kjer ;o uživali velik ugled. Stegujeva sta imela v zakenu štiri otroke, sina Milana m tri hćenke, cd katerih najmlajša fctudira v Ljubljani. Druaina je avela v najlepši slogi vse do leta 1926, ko je začel v hišo zahajati mlarti Kerateic. Živahen temperamenten mladenič je imel precejšen vpliv na gospo Stegujevo in kmalu so se razširile govorice, da rm^ta ljubavno raomorje. Mitoi v družni je bilo konec, konec je bilo druftJneftt? harmonije. G. Stegu se je ločil od svoje žene in se naselil v Žirovnici, njegova Žena je pa ostala z otroki Ha Jeaenicato. kjer 90 stanovali v CaTrkarjevi uTci blizu tovarne Novak. Za Stegujttve j« >,krb«*l »in Milan, urad-n k pri KTD. Sinu in tudi hčerkam materino razmerje s Kerateinom sicer ni bilo vse*, vendar »e niso hoteli vmešavati v?nj, dasi ao zaradi tega sitno trpeli. Zdi SjS pa, da eo otroci za i nje čase m-ater le pr pravili do tega, da bi oMorUa Kerstelna, kajti Stegujeva se je zabela Kenrtetna izogibati. To je pa izbilo eodu dno. Kerstein „'e b'l doma z Jeaenic iz ugledne rodbine. Znan je bil kot priden, akro. meo fant, ki se je tudi pridno udej;tvoval v dmatvih, zlasti v strelski družim, kjer ja valjal aa najboljšega atrtica. Bil je pa Selo vihrav, razburljiv, zxaa*le jeze. čeprav a» mu je gospa umikala, je vseeno prihajal k Stegujevim in včasih 3o ae -iudo spo-rekli. Domači ao slutili, da konec ne bo dober, vendar pa ni nihče mislil, da ho talso strašen. USODNI STRELI Snoči okoli 30. sta hoteli mati in hčer. k a Branka na obi*k k vpokojeni p etni Upraviteljici JoaipUU MilavCevt na Jeseni- ce, hoteč nsj-brž umakiuti ae Kersteinu, stojećemu pied hišo. Fant je pa menda opazil, da se ga Stegujeva Laogiblje in pri-hitel je pred drvarnico. Nenadno je potegnil z žepa sam kres in ustrelil Stegujevo v deano sence, njeno hčerko Branko pa v levo ratno. Kjogla ji je iz topila na hrbtu. Obe ne rečni trt v: sta »o zgrudili. V.-deč, kaj je atoril «i je pognal Kerstein kroglo v glavo in bil je takoj mi lev. Težko ranjeno mater n hčetko so prenesli tskoj v stanovanje. Mati je bila že živa vendar je bilo pa ja no. da «0 ji ure štete. Na pomoč sta takoj pr sla ziravni-ka dr. &vab in dr. Keržan. Dr. ftvab je pregledal Kersteina in ugotovil, da je bil nesrečnež teko j mrtev, dočim je gc*pa Stegujeva Se d hala. Zdravnik ji pa ni mcigel pomagati in 20 mi-vut pozneje je izd hnila. Ranjeno hčerko Branko je pa naložil zdravnik dr. Keržp-n na svoj avtomobil in jo prepeljal v bolnico b^atovske ' skladnice na Javornik. Njena rana ni nevarna in zdravniki upajo, da ji bodo roill! življenje. Truplo p-kojnega Ki*rsteina so ponoči prepeljali v mrtvašnico na Je enicah, dočim so gospo Stegujevo p: loti i na mrtvaški oder v sinovem stanovanju. SlrsCma tra»e«ilja je napravila na Jeae-n cah in po vsej bližnji okolici globok vtis in vsi ljudje sočustvujejo 2 nesretnima rodbinama. Rančigaievi harmonikarji v Litiji Litija- 14. junija. V nedeljo popoldne to nas obiskali mali ljubljanski harmonikarji. Prispelo je okrog 50 dekl in dečkov v narodnih nošah, z njimi tudi več staršev in znana plesalka Katja Delakova. Na litijskem kolodvoru je bil prirejen malim gostom prisrčen sprejem. Po odmoru in kratki skušnji so nam priredili msli harmonikarji pod vodstvom H prof. Pavla Rančigaja v nabito polni preriilmski dvorani bogat koncert. Videli smo da lahko samo ie mladina tako rat« giblje staro in mlado, da napolni dvorano do zadnja** kot***. Najprej Ja aaigaal ce- loten zbor nekaj narodnih popevk, potem sta nastopila dva mala solista, za njima izbrane skupina, potem zopet neka) solistov in končno ie enkrat ves sbor. Pogreša je obsegal 30 točk. Malo pred koncem so Stopili aa oder trije ttfijski otroci, hčerkica predsednika »Lipe«« Lili Hribarjeva- sinko »1 ipinest« pe-\ o vodje Kojcsv Jurček; in sinček prsdsadn. športnega kluba Jcinikarjev Tonček. V lepih besedsh #o se zahval:'' malim Ljubljančanom in njihovemu vodji ter snu poklonili lep šopek, občinstvo se jim je pa 7. navdušenim ploskanjem zahvalilo ?a prijetno presenečenje. Nsii starci so i/raaiH ■ -e'io- da bi tudi Litija dobila male harmonikarje. V Sriharje*: reiU\ raciji je bila prirejena dragim gostom zakuska. fie/esmeo KOLCDAK Danes: Torek. 15. junija katoličani: Vid. DANAŠNJE PKIKKDlTVr Kino Matica: Avgust Močni. Kino Ideai* Jetniki otoka smrti. Kino Sloga: Ljudje v rovu. Kino Union: Čarobni zvoki DE2URNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvnževa cesta 43, Trn-kocz;-, ded. Mestni trg 4, Ustar, Selertbur-gova ulica T. amooA sreei Popolno *«i/ov■encevoa nadomestilo je priobčilo včeraj pod naslovom »Rusija« po poročilu očividcev* tudi presenetljivo %*tst it Barcelone, kjer je dodala delavska tole svojemu učnemu redu ie naslednje ure predavanja: Kolektivizaciia to\'arn in vseh t&varni-ikih podjetij. L'stroj dela\'skih organizacij v kolektiviziranih podjetjih, seksualna etika današnje družbe. Lahko si je misliti' pravi »Slovenčevot nadomestilo, kaj je mišljeno pod »novm seksualna etika« in »kolektivizacija tovarn*. In vendar se ie dobe ljudje, ki trdijo, da republikanski reiim v» Španiji ni komunističen. Zdaj pa res ne vemo, ali je Rusija v Španiji ali Španija v Rusiji, ali je republika komunizem ali komunizem republika in če ni republikanski režim republikantki bo nemara komunističen ali pa narobe. Bsv-ba\' pa gleda ir vsega, morda iz seksualne etike še bolj, kakor iz kolektivizacije Ljubljanski Zvon v Tržiču Tržič, 14. junija Stalni obiskovalci prireditev v našem Sokoiskem domu so imeli včeraj zopet lep in pomemben pevski večer, ki ga je priredil pevski zbor Ljubljanskega Zvona. Pevski zbor je popoldne priredil koncert v zdravilišču na Cioiniku, zvečer pa svež In spočit odpel Se enkrat zelo obširen spored jugoslovanskih narodnih In umetnih pesmi. Pred začetkom koncerta je v lepih be-redah pozdravil predsednik Bralnega društva g. Susnik pevce in pevke in navzoče občinstvo, ki se gA je vkljub lepemu VTS-zbralo lepo število. GoVOTOlk je pOv" darjal pomen medsebojnega o.eia za pov-zdigo slovenske in jugoslovanske pestnt in s tem plemenitim delom služiti narodu in drŽavi in svojemu mlademu kralju Petru II. Pevci in občinstvo so burno aplavdirali njegovemu govoru. Mešani zbor je nato zapel Emil Adamičevo sokolsko »Budnico* in cel niz umetnih in narodnih pesmi. Zelo je ugajal koncertni pevec g. Slavko Laik-man, ki je s svojim lepim in probojnim glasom navdušil poslušalce in je žel mnogo iskrenega priznanja. Klavirsko spremljavo je odlično in nadvse pričakovanje (na slabem Instrumentu) izvedel profesor g. Oallatia. Pred koncem koncerta je Se enkrat pozdravil pevski zbor in njega pevovodjo g. Matula najstarejši član »Bralnega dru-Štvac g. Javornik in je izročil zborovodji lep Šopek vrtnic. Tako lepega in dovršenega petja Si Želimo in upamo, da nam mladi pevovodja g. Matul se večkrat pripelje svoj abor v Tržič. »'______________ Živahna gradbena delavnost Ljubljana. 1"*. junija Največ »ta****!* e>l v Ljubljani je le*0* 11 ■ periferiji. Sfoojpo Kidajo zlasti aa sevcr-n; stran, mesta, malo pa na ju*ni in v centru. V meatri^Tii srediMn U> tudi letos nai-reeje atarbna de'«, nnivertitetas knjižnica, ki je zdaj doacajU visino prvega nadstropja. 1>p!o ne na uređaja t*ko li;tn> kako- #o pričakoval] in ?clo ga |a zaarlaki 7las*i pomladno deževje. l>r^£io vcfje delo sredi me*m bs zdanje Maverjeve Ms> a> Itasi-j;nem tr.ru. Staro Meo bodo podrli oa k^n-('a tepra me«»e<*a. nakar l*odo takoj SBOSlI rjoatt noee>. V začetku julija bodo f«e5 najbrž 7aO>li zidati B .t" ;no Bjio pred*glav-nr» poatO. r»t:^lei so bfle 7** tri komisije ia-radi tejja dela "n bosta >e dvL>. Ob k on en tedua 1h» fagalsaje /.'l.ini;l nafbri delin;-tivn(> rečeno. — Na volt.hIu 7^rinjske?a in Poljanake ceste ie podjetia Toni a že h ridalo na dvonadstropno hi-» Vzajemne sevaeovalnfce tretje nadetropie. — Na Or«-berjevem nabrežju #t. 6 prizid:u < '/. darska 7.idriCa Večj; prizidek rile ravnatrlja Ce- 1 i*a. — V sre V nekaj manjših adaptaeljaasih de). — V Siškl ep ie ^ letih po vojn* veliko zidalo in je z malimi irjevnani: ra»idan vr^ frraroM tovarne *>tor»* |e nastala tivahna srradbena delavaOJl ** nv**-no mejo. Pieer so ae stavben tam prsee^ podraiila. ao pa zelo lepa. ker Vrcajn vrrl-Dotna sončno leeo \n je rn^vsod v nemi U opilo eraw»07a. V St. Vidu odnosno n* Poljanah, v Podeori in na Trati jrr;* le vel velikih hi*. V St. Vid in oko! pa silita tndi industrija is obrt. Oni dan ao tantal lopat© na stavbiftču novc tovarne ta tnp-llenj© plemenite kovme ob progi tfk Poljan, r bliilni Pa atoji fe dourajerto tv^»iop le nove livarne. Za nove hUe ao pnkM-o^^^e ravnine- vtnnar grade nekateri tuđi v brecTt r»od trn t dom priiti Prafn« in T>>1-nioam, kjer je bilo zjrrakDih sadnje eaae Štev. 114 » »SLOVENSKI NAROD«, ter«*, 15. junija 1WT. Sfran t DNEVNE VESTI . '— POreijafc Rafega letalstva ? Pragi. V frago ie prispel včeraj dopoldu* z letalom poveljnik našega letalstva divizijski general Dueau Simovjc. da *i ogleda cerilo-Ya*ko vojno letalstvo. Spremlja ga letalski polkovnik Mirkovič, jrenoralstabni polkovnik Da-mjanovič, polkovnik Navratil, podpolkovnik ing. 8tanojev;c\ podpolkovnik Gor-jtip ju me. Pilot Momddo^ič. Nafte lastnike so eprejjeli na praškem letališču če&kc->io\ aškj voiašk, dostojanstveniki na četa s *efam oddelka za letalstvo v vojnem ministrstvu Pfajrroai. (icneral Simovič ostane na Co^knM>lv»>keka podjetja in letalsko razstavo v Pragi iq je bila otvorje-na vihraj. — Promovirana sta bi|a na Uubliasaki univerzi za doktorja prava g. Franjo Bradač iz Ljubljane in Boris Tesek iz Ormoža. ČeaSflansSl — Dijaško letovišče v Martia&elei. Po odredbi vodstvo letovišča naj se dijak: *red. njih 5ol dravske banovine. ki jo ae te javil: z* to letoviške vodstvu letovišča v Zagrebu in tudi tja poslali denar. priklju£;jo največji iz Slovenj javljeni skupini I. dri. realne gimnazije v Ljubljan*. Ta skupina oaide iz Ljubljane pod vodstvom profe'or-ja Andriča Anatrla 30. junija t. 1. s potniškim vlakom ob 18.23 proti Zagrebu. Dijaki izvenljubljanskih srednjih šol naj javijo na naslov: Profesor Andrie Anatol. I. drž. realna gimnazija v Ljubljani, z dopisnic«, da i=e priključijo njegovi skupini. Iz Oelja. Maribora. Ptuja in Mur:ke Sobote morejo stopiti v vlak v Z?dane/n mostu. Na ljubljanskem kolodvoru je zba ratište dne SO. junija ob 17.45. — Ravnateljstvo I. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Velenapetl film LJUDJE V KOVU Gradnja tunela pod reko Hudeon Katastrofa in požar v podvodnem tunelu. Dodatek: Domač kulturni film: S kajakom po savskih brzicah in Cerkniškem jezeru. ■JKE3IDKŠ Veliko zgodovinsko delo iz življenja ga>antn2ga kralja, osvajača in ljubljenca žena . .. AVGUST MOČNI Michael Bohnen, Lil Dagover in drugi ^— "■ '------------------------------------—■......■ ■■ ■■ ■ ■ ■ — ■ *fl^—a ^s" *■ ■*—v ^b ^easa Marta Kggerth v velikem glasbenem filmu ČAROBNI ZVOKI Kronanje v Londonu — Tehnikolor film v naravnih barvah. NajnovejSi žurnali: Poroka vojvode AVindsorskega itd., itd. Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri — Kongres srednješolskih profesorjev. V največji paostaiski dvoranj v potdapju hrVaUke^Ta pevskega dm>lva »Hivoja* J Mostar ju \x> 4. in 5. julija letošnji profesorski kongres. Prisostvovalo mu bo nad 400 profesorjev in profesoric iz vseh krajev države. Razen stanovskih in organizacijskih vprašanj je na dnevnem red'U tudi več predavanj tako predavanje o socialni vzgoji potom lole, o filozofiji v srednji soli ia njeni koncentracijski možnosti v pouku, o fonku hTvaščine na slovenskih erednjjb Solil, o poulcu latinščine v zvez-i s drugimi predmeti itd. Po kongresu «; ogledajo ude-ip^enri okolico Mostarja. nekaj se jih pa °dpcljp tudj v Dubrovnik. — Kombiniran potniški promet med Jugoslavijo in Nemčijo. Konferenca o kombiniranem potniškem prometu med Jugoslavijo in Nemčijo se ;e pričela v petek v Makarski in je v glavnem svoje delo že za kljueila. Dosežen ie bil sporazum med aa£o državo in Nemčijo, med Madžarsko in Ce; ikoslovasko ter z naVuni parobrodniini družbami na Jadranu. Edina ovira je v tem, da zahtevajo avstrijske državne železnice, na i bi se plačevala voznfcna za potnike, potujoče skozi Avstrijo v šilingih, dočim je bil v drugih državah dosežen sporazum, da se bo voznina plačevala v nemških markah. Konferenca bo najbrž >e danes zaključena. — Beograjski srednješolci na počitnicah v Nemčiji, Jugoslovensko-nemsko društvo v Hcogratlu organizira počitnice beograj skjh srednješolcev v Nemčiji, kjer ostane jo mesec dni. — Angleški parnik v splitskem pristanišču. V nedeljo zjutraj je prtplui v splitsko pristaniške iz Anglije velik 24,000 tonski prekooceanski pnrnik. Xa parniku je 300 angleških potnikov. — Enodnevni Izlet v Trst in popoldne iz Trsta z avtomobilom v kopališče Gradež, mimogrede si ogledamo se Oglej. Cena vožnji samo 155 din. Prijave sprejema do petka Izletna pisarna M. Okorn — Ljubljana. Hotel Slon. — Trjdnevnj izlet s posebnim Tlakom od 27. do 29. junija 1937 v Trst—Gorico^ Benetke. Cena vožnje s kolektivnim potnim listom v Trst 120 din. v Gorjco 185 din in v Benetke 186 din. Vozni red je sestavljen tako. da imajo Gorenjci in Skajer-Oi /vezo na svoj vlak pri odhodu in povratku. Informacije in prospekt© v h\\jatar-njcah -»Putnika« in v izletni piaarni »Okorn«. — Od 27. do 29. 1 m. priredi »Putitik«. Ljubljana. i7let i avtobusom v Benetke. Padovo, Trst in Gorico. Cena vožnji, prehrani, prenočišču g kolektivnim potnim listom -185 din. — Prijave do 23. t m. v bi-ljetarnicah >Puttiika«, Ljubljana. — Nov grob. V Zagrebu je umrl včeraj knjigovodja g. Robert Blenk. Njegovo truplo pripeljejo v Ljubljano, kjer bo futrt ob 17. položeno k večnemu nočtfku na farnem pokopališču na Viču. Pokojniku bodi lahka zemlja, njegovim svojcem naše ntj-iskrenejše sožalje* — Vreme. Vremenska napoved pravf. da bo spremenljivo oblačno, toplo vreme, krajevne nevjhte. Včeraj je deževalo v Ljubljani fn Sarajevu. Na]Tt*Ja temperatura je znašala v Splitu 32, v Mariboru, Zagrebu in Skopi ju 30. v Ljubljani 29. v Sat««« v u 27. Davi je kazal barometer v Ljubljani "62.6. tempera*** J* »afela 1& — Nesreče. Posestnikov sin Albin Hočevar iz Z*. Hru$jce pri Dobru*jah se je nameraval davi odpeljati a kolesoat na travnik kosii. Ko pa je skočil na kolo. ie zadel s kolenom ob koso fn s! prerezal W«. Ifc-lavea Lovra Sinka iz Puštala je v predilnici v Skofji Lokj pograbil včeraj stroj za desno roko in m u jo zmečkal- — Posestnikov sin Ferdo Zupančič Iz Rožne doline }• sno*i na cesti padel z vo*a in se pobil po nogah. — Delavec Ivau IJanctnger. stanujoč v Jcmejevi uliei v Siski. }? doma cepil drva, pa »i je odsekal prst na desni roki. — V bolnico so dopoldne prepeljali nezavestnega Vlada Ko&ička is Lesc. ki je poškodovan na glavj in po život«. Kaj se mu je pripetilo, nj znano, ker je *e vedno nezavesten in tudi ^ofer. ki ga je pripeljal ni vede| povedati, kako se je KoAjček ponesrečil. .......mssssw—————————»sassssas——* Razstava splitskih pcapgog VELEBEJE.M PAV1UON F. ■ »»»■> g ii»«h«m«.....miiiii—M—•—ssas—s——' — Samomor 80 let starega profesorja. V Zagrebu se je obesil včeraj zjutraj vpoko-jeni profe*^r Simun Pirotič star 80 let. Že dolga leta as je mučila bolezen. Živel ic rtkr<;nino v sobi;-j. kjer mu je stregla gospodinja. Večkrat ie potožil, da ga muči težka živčna l>olezen. Bil je ž© v©a onemogel in izčrpan in zadnje čase je večkrat zatrjeval, da bi bilo najbolje, ce bj umrl. Končno je res obupal in se obesil. — Trikrat rodila dvejčke. V vaaj Saliiu-viv bliziu VTaraždina je umrla kmetica Ba-rioa KuMjek. ki je rodila v tren letih trikrat po vrstj dvojčke. Po zadnjem porodu je pa umrla. Iz Lfubljane —lj Otvoritev iračnega prometa v Ljubljani. Dane* dopoldne je bil otvorjen redni zračni promet mcr»^lti Je »tru-g-«, ko bodo regulacijska dela je eni kcričana. Dno struge je na nekatei h kraj'h debelo pokrito z blatom cd prulskega mostu do cukrarne. Zfaj. ko je voda zfflprta, iz blata izpareva zlasti proti večeru neznosen smrad. V blatu po legla muh in komarjev, zato mrrajo kanova!,ci ob Ljubljanici tudi letos, kakor9 vsa leta. odkar regulirajo Ljubljanico, zapirati okna dan za dnem. —lj Poglabljanje Ljubljan-ee končan«. Ljubljan'ca je poglobljena sekezi v.^e mesto do fcpice. s čimer je prav za prav v splošnem končano regulacijsko delo. Te dni bodo izvozili, najbt'ž že jutri, ves izkop iz stnigre in Trnovčani «: bodo lahko oddahnil . ker jim ne bo treba več gaziti blata na Trnov kem pristanu, ki je vprsv prepravljen z biozgo, odk^r izvaŽRJo po njem blato :z Ljubljanice. Tudi d-ruga dela bodo kmalu končna de špce.' in sieer tlakovanje brežn Navzgor od fepice ne bodo več poglabljali struge. Na desnem bregu Ljubljanice na gornj strani zapornice so tudi že tlakovali velik del brega. Vse kaže, da bodo delo lahko končali do 15. .septembra. -—lj Tramvaji na ovinkih, zlasti pa v GradiSCu neznosno cvilijo, kar je posebno neprijetno ponoči. Cviljenje je tako močno, da se sliši iz Gradišča v Trnovo in do Zvezde. Stanovalci hL5 ob cesti se po pravici pritožujejo. Kaj če bi namazali tračnice? Nekaj bo pač treba storiti, da bo mir. —lj Udruženje jugosiovenskih Inženjer-jev in arhitektov — sekrr'ja Ljubljana vabi na Renski sestanek, ki bo v sredo 1«. junija ob '20. v društveni sobi v Kazini, bo teca dneva se sprejemajo tudi prijave za udeležbo na Glavni skupščin- Udruženja, ki bo *20. Junija v Sarajevu. Na dnevnem redu ae«tanka je raiprava o programu in oredtogin za to skupščino. —lj Tramvaj se je ustavil snoč} med hudo nev;l»t<\ ki je pribrumela na^t mesto okrog ll. Va Karloviki cesti se je namreč utrgala električna žica in v hipu je bil uetavljen vet* tramvajski promet. u— Ravnateljstvo drž. konzervatorija ponovno opozarja publiko, da bo orgelska produkcija v sredo 16. t. ni. ob 18. in četrt v Hubadov; dvorani. Nastopijo najboljši gojenci g. mons- Premrla ter g. prof. Tom ca. Na sporedu so najreprezentativnejS! kom ponisli orgelske glasbene literature. Tiskani programi, ki veljajo kot vstopnica, so na razpolago v Matični knjigarni po 3 Din. u— Kres na ljebl$a*«kem Grad« v ne-I deljo 20. t. m. bo vabil na veselico Rdečega križa vse dobrosrčne ljudi, ki hoče o podpret; plemenito d^o Človekoljubne organizacije. Za splo* t zabavo je najbolje preskrbljeno: voiafc"j godba (24 mol), godba poštarjev, harmonikarji g. profesorja Rančigaja, ieetvine ia pijače prvovr^ stne. Za D'n 2 vstopnine dosti zabave- m— Umetnostno-igodovinsko drultvo v Ljubljani priredi v četrtek, 17. t. m. izlet v Gornji grad. k Sv. Frančišku in v Nazarje. Avtobus 40 Din. Zglasitj se je treba v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do srede ob 4. popoldne. Odhod a Kongresnega trga točno ob osmih zjutraj. —lj Rekruth«iakL rojeni leta 1910. ki bodo morali jesen; nastopiti svojo kadrsko službo, nsj v svrbo razporeditve najkasneje do konca t*fra meseca aporoče povelj-atvn vojaškega okrožja, kakšne študije so dovršili. !>•» t etra &m» ee lahko prijavilo z» na »to p slasne tudi drajri dijaki mlat-ii) rojstnih letnikov % dovršeno srednjo šolo, I —IJ Dralha rasnih aarahljenih predmete? bo 16. junija ob 9. v baraki na Jegii-čevi cesti štev. 10, na kar opozarjamo interesente. —lj teparji ne odnehajo. Hed velesajmom so kriminalni organi polovUi po mestu in na sejmišču 3amem več drznih te-parjev. V nedeljo sta bila prijeta dva moška m ena ženska. V gneči v paviljonih so bili nabrali precej denarnic, zlasti pa teptan ur. Z nabranim plenom so jo zeparji mislili te odkuriti. pa so hoteli poskusiti svojo sredo ie na veseličnem prostoru, kjer pa so jih opazili detektivi in jih aretirali. V Ljubljano so se priklatili iz južnih krajev. Tudi včeraj je policija aretirala na sejmišču dva aeparja ia Hrvatske. —lj žrtev pretepe. Predno so enoei ugasnile luči tudi na veseličnem prostoru na velesejmu, se je »našel delavec Jože N. med precej vinjeno družbo veseljakov, s katero se je pa kmalu zapletel v prepir. Ostalo pa ni samo pri zmerjanju, marveč je nekdo pograbil stol in ga razbil Jožetu na glavi. Fant se je zgrudil In so ga morali z reševalnim avtom prepeljati v bolnico, napadalce so pa odvedli na policijo. Iz Celja —c Na prvi redni skupščini Okretnega odbora obrtniških združenj v Celju je bil v nedeljo z znatno večino glasov izvoljen za predsednika g. Stojan Holobar. slikarski mojster v Celju, za podpredsednika pa g1. Anton Jager, čevljarski mojster v Celju. Ožja in širša uprava sta bili izvoljeni soglasno. —c Usoden karambol. Ko se je peljal trgovec Henrik Nadassy iz Ptuja v nedeljo okrog 15. s svojim avtomobilom iz Rogaške Slatine v Ptuj, se je pripeljal po cesti na klancu med Stopercami in Rogatcem nasproti neznan kolesar. Na ovinku je zadel kolesar v avtomobil ter si preklal lobanjo in zlomil levo ključnico. Neznanca, ki je imel pri sebi listino na ime Jurija Ivana Goloba, so prepeljali v ponedeljek dopoldne v celjsko bolnico, kjer je podlegel poškodbam, —c Tragična smrt otroka. Ko je Sel posestnik Koštomaj na Lopati v soboto popoldne po nevihti pogledat 9 svojo ženo, štirimi sinovi in 20 mesecev staro hčerkico Anico na njivo, da bi ugotovil, ali mu je ploha in toča napravila škodo, je mali Anici na poti ob močno narasli Sušnici spodrsnilo. Deklica je padla v potok ter pred očmi obupanih staršev in bratov utonila. Trupelce so našli drugo jutro kilometer nižje v strugi. —c Napadi In nesreče. V nedeljo je živčno bolni posestnik in invalid Srebre v Lačni gori pri Oplotnici napadel svojo 44-letno ženo Alojzijo ter jo hudo poškodoval T*o prlavi. knlku m desni roki. Istega dne je neki moSki v Pečoviu pri fitorah sunil 45-letno ženo cmkarniškega delavca Terezijo Strnariovo z Lipe pri Teharju po stopnicah. St*-nadovi je pri padcu počila lobanj V soboto si je 15-letni delavčev sin Fran^ Dole iz Sp. Sečovega pri Rogaški Slatini ari nadcu s češnie izoahnil desno roko. 12-letni urariev sin Božo Kovač i s Sp. Hudinje pri Celju pa si je pri padcu na lato močno noskodoval levo nogo. Istega dne si je SD-letni usnjarski pomočnik Franc Komarički is Lahkega pri padcu pri delu zlomil levo nogo. Na Babni gori pri šmsriu si ic 13-letni posestnikov sin Franc Seničar pri delu po nesreči prebolel z gnojnimi vilami levo n*vr- Poškodovanci ae zdravijo v celjski bolnici. Iz Maribora — Z«ht^ve slovenskih vinogradnikov. V nedelje- je bil v Slovenski Bi^tr ci 9. kongres vnegra :'Tukov dr&v ke banovine. Po stvainih refer5tih co ztooro-valci sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo slovenski vinogradn ki svoj avtonomni odsek pri kmetij ki ziborn'ci. ukinitev trošarine na vino, izboljšanje z voza naših vin, obnovo vinogradov, točn: zvijanje zakona o vinu in strokovno izobrpp.bo vinogradnikov. V zvez: s kongre oni se je vršil tudi občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino, na katerem so razpravljali o položaju slo verskih vinogradn kov Popoldne je bila loves>na< oiveritev razstave naših vin, nakar to si zborovalei ogledali vzorno urejene vinograde v okol;ci. — Osebna ve«t. Te dni je napravil ma-r boraki sodni pripravnik g. Milan Zinauer sedni izpit a prav dobrim uspehcoi. Mlademu jur tu naše čestitke! — Čebelar*ki tečaj. Mariborsko Čebelarsko društvo priredi 20. t. m. poldnevni če- | belanstki tečaj, ki je namenjen Čebelarjem iz mesta 'n okolice. G. Oton črepmko bo na tečaju predaval o napravi umetnih rojev in to nazemo ilustriral pri svojem če. belnjsku v Raavanju pri Mariboru. — Otrok na tračnicah! Potniki, ki so se peljali včeraj 3 kolodvora Slovenska Bistrica z vlakom v mesto, ao doživeli razburljiv d~«^>5ek. Na tiru. po katerem je vozil vlak. se je igralo 15meaečno dete posestnika Novak« v Slovenski Bistrici. Le izredno ^Tečnemu naključju Je prpisati, da vlak otroka ni povozil. Ko je vlakovctf-ja zagledal na tračnicah dete, je naglo ustavil vlak in spravil- otroka na varno. Starši so prijavljeni orožnikena zaradi malomarnosti. — Maščevalni požig^lec. Preteklo noč je posestniku Rudolfu Štampahu v Mežici zgorelo go podarsko poslepje. Škode je preko 30.000 Dtn. Sumijo, da je Štampah poetal žrtev maščevanja in se v tej smeri vrsi preiskava. — iae4e» snifu kolesarja. VVera j popoldne aa je peljal iSletni kjjucarvn £er na kolesu iz Kamnice proti Mariboru. Na neki strmini fe mu je zaplelo v prednje k<• lo vejevje m kolesar je preko kolesa strmoglavil na cesto ter nezavesten obleSal. f*e-peljali so ga v bolnico, kjer so mu zdravniki zas H aevajooo raav> na glavi —Učiteljsko zborovanje. V sob:to teden je zborovalo ljutomersko uč teljsko društvo pri Sv. Juriju ob ščavnici. Ob lepi udeležbi član tva je zborovanje otvoril in vodrl zaslužni predsednik g. Kari Mavric, šolski upravitelj z Radgone, ki se je ob otvoritvi spomnil prerano umrlega učitelja Radovana Cvetka, čigar opomin so navzoči pcčaatiM In mu aaki celi >slavac. Sledio je poročilo o zborovanju društvenih predsednikov, v glavnem leto, ki ga je podal g. Kumelj te v Murski Soboti ob priliki zadnjega zborovanja. V ospredju je zlasti vprašanje gmotnega položsja u&i-teljstva, avtomatičnega napredovanja in spremembe urednika pti -Tcvaršu«, ki je bilo izdano m čudno motivacijo, potrebe poipornega fenda, postopka po poroki učiteljice s neugtteljem. ki je se nejasen in Se mnogo drugih aktualnih zadev učiteljskega stanu. Zanimivo je bilo tudi poročilo o beograjski icara'ji«. Kaže ae potreba po spremembi prsvil. Sledil je pogovor o odprtem pismu nekemu senator&j. tlci-teljetvo ne more razumeti načina napredovanja, slasti ne rdeče in modro podčrtanih Imen, pri čemer trpe t'sti, ki bi že davno morali napredovati. Kcnčno >o bli izvoljeni delegati za banovtnako in glavno jpkupečino, nakar je bilo zborovanje zaključeno. Iz Trbovell — Nedeljska tekma. V nedeljo popoldne se je odigrala m^i tukajšnjim ^K Asaater-j'in in ?K Retjem na oboinekem igr;>ču prijateljska nogometna tekma, ki je končala v razmerju 6:1 za Amsterce. V\\ tej tekmi se je pokazalo, da je Asgter nuago pridobil s tekmovanjem v I. razredu, in tako, da so bde sk.^ro v«1 napadalne ek-«iio Izvedene O*^ desni strani. O igralcih ^K Rctja se ne da mno^o povedati. ifrrajo precej ostro, a za kombinacijo nimaio mnogo smisla, v splošnem se jim pozna, da iurajo le parkrat v let^. — V predtekatf so juniorjj \materja porasli juniorje TTet-ja 1 9:2. Glavno tekmo je sodil g. Rožič Adalbert precei ležerno. Radi njegovih odločitev b[ prišlo skoro do incidenta, med igrači. Pozna se mu, da mu primanjkuje fiojcnia težkib tekpm. Iz Kranja — Toča. V soboto popoldne je divjala nad Kranjem in okolico silna nevihta; med grmenjem in treskanjem se je vsula debela toča. zlasti v vaseh proti Storžiču, Kokrici, Bobovku in Mlaki. Poljske pridelke je pobila tako močno, da se komaj pozna, kaj je raslo po njivah. PadaJa je kot oreh debela toča in pri nekaterih hišah je je bilo še v nedeljo cele kupe. — Napad z nožem. V nedeljo zvečer je bil napaden pred gostiino Kuralt v Pre- v dosljah delavec Jugobrune čufar, ko se je peljal z dvema prijateljema na vozu. Napa" >del ga je neki S. F. iz Predoselj in ga zabodel v levo stegno. Orožniki so napadalca zapisali. Cufar je bil pa prepeljan ves okrvavljen v Kranj, kjer ga je zdravnik obvezal. «, - - Ekskurzija. Trgovsko-strokovna na-daiievalna &ola v Kranju je organizirala prvič poučno ekskurzijo preko Zagreba. Slavonskega Broda in Sarajeva v Dubrovnik in Split. 26 trgovskih vajencev in va-jenk se je odpeljalo na izlet davi pod vodstvom tajnika Združenja g. Kožmana. -— živilski trg je bil včeraj slabo založen pa. tudi slabo obiskan. Poleg zelenjave je bilo največ češenj, ki so po 6 do 12 din. Dobrih domačih Češenj pa Se ni. Lju- dje imajo adaj mnogo dala na poiju ta aato ni čuda. de je bil epoktoe trg že skoraj prazen. Nase gledališče DRAJiA Kaeetek ob 90. uri. Torek. 15- junija: zaprto. Sreda, 16. junija: Cyrano de Bergerac. Red Sreda Četrtek, 17. junija: Cvrano de Bsrgsras Red Četrtek. Petek, 18. junija: zaprto. Sobota. 19. junija: Tisočak v telovniku. Premierski abonma. OPERA Začetek ob 20. uri. Torek. 15. junija: aaprto. Sreda 16. junija: Veseli studencek. Red C Premijera Realove in Fernerjeve burke »Tisočak v telovniku« bo zopet dogodek za naše občinstvo, ki mu prijata veder dovtip in komične situacije. Vesela In nadvse zabavna igra, ki se suče okrog tisočaka in opeharjenega lakomneta, bo občinstvo brez dvoma pritegnila k tem predstavam. Sodelovali bodo: gg. Oregorln Danes, Stupica, Brat in a in Pianeckv ter dami: Rakarjeva in Mileva Boltarjsva. Regija je Kreftova. Premiera bo v soboto ia premierski abonma. Zaključek sezone v drami bo okrog 24 t. m. ko bo odigrana predstava >Tiaočak v telovniku« za vse abonmane. Vlomilci zopet na delu Ljubljana. 15. junija Komaj spravi policija v zapor eno vlomilsko družbo, že se navadno pojavi druga. Pred nevarnejšimi vlomilci smo imeli nekaj časa mir, te dni so se pa pojavili zopet podjetnejfti svedrovci, ki se menda omejujejo na vlome v trgovine in sicer med opoldanskimi urami. V nedeljo ao vdrli s pomočjo vitrihov v znano veletrgovino z železnino Anice Verovškove na Tvr-ševi cesti. V trgovini so vzeli samo nekaj orodja, nato pa so stikajoč za denarjem, pograbili ročno blagajno, v kateri je bilo 876 din. Vlomili »o med 12/10 in 13.30 uro ter pobegnili, ne da bi jih kdo opazil. Istega dne med 12. In 13. uro so najbrž isti vlomilci vlomili v trgovino tvrdke >Elektroindustrija« na Gosposvetski cesti, last bratov Hfinriharjev. Tudi v tej trgovini so iskali samo denar. Odprli so več predalov, nazadnje pa odnesli le ročno blagajno, v kateri je bilo 300 din. Vlomilci so poskušali srečo tudi v nekaterih drugih trgovinah v mestu. En vlom pa očividno ni bil prijavljen. V Tivoliju v 1arku blizu ribnika so namreč trije dijaki našli že 8. t. m. manjSo roCno blagajno, zadaj razbito in seve izpraznjeno. Vlomilci so po izpraznitvi blagajno vrgli v jarek, ni pa Se znano, kje je bila ukradena. Oškodovanec naj se zglasi na policiji. Iz Radeč — Nov grob. V nedeljo >o pripeljali s avtofurgonoin v Ra iece zemske ontanke ge. Terezije Polay. Pokojna ie živela zadnji dre leti pri evoji poročeni hčeri v BukareHi. kjer jo ie doletela smrt. Stara Je bila 73 let. Želela je počivati v domačem kraju, kjer «la pokopana ujma roditelja in brat Emil Gnieiner. Nicn brat |e b[l sicer rojen Nemec, pa je vendar rad podpiral sokoNko društvo. Sokol Radeče ie imel dolga leta gostoljubno sireno v njegovem hotelu, kjer je zdaj hotel Jadran. Truplo pokojne gospe so balzamirali v Bukarešti in ga pripeljali z ladjo po Dunavu do Beograda, iK>teni pa z avtofurgonom v Radeče. Pokojna zapuira tri poročene hčere in brata, vpokojen^tra majorja Antona Gmeinerja. Ena hči ie poročena z ravnateljem steklarne v Hraetniku g. Pečnikom Fogreb bo v *>redo popoline na domaČe pokopališče Bodi j j lahka zemlja* težko prizadetim svojcem na£e i*kr«*no tožaljc. Iz Kamnika — Občnj »bor pevskega rirnstva »Larac i bo danes 15. t. m. ob 20. v -lrufl*v*ni dvorani Narodne čitalnice- Zapustil naju je za vedno nas srčno ljubljeni soprog in dobri očka, oz. sin, brat in svak, gospod ROBERT BLENK lmjigovodja Truplo nepozabnega pokojnika bo prepeljano iz Zagreba v Ljubljano na viSko farno pokopališče, kjer bo v sredo, dne 16. junija ob 17. uri položeno k večnemu počitku. LJUBLJANA, GRAZ dne 14. junija 1937. Globoko žalujoča soproga HIRA« hčerka TATJANA In ostalo sorodstvo. MALI OGLASI Beseda 90 par. davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1^-^ davek posebej Za plamene odgovore glede malin oglasov je treba priloeiU anamkn. — Popustov as male oglase ne priznamo. Beseda 90 par. davek posebej. Najmanju znesek 8 Din MBPBEKOSLHV V CENI ia kvaliteti Vam nudi novosti rseh vre! oblačil. P R 8 * K B S% Se _Pe* ra raste ttev t«. MODERNO POHIŠTVO kupite ugodno pri Kržetu, pohištvo, Vrhnika. Zaloga: Ljubljana, Tyršera c. 28. dvoriiče. 1614 s—s—■■———■ ■ ■ ■——mmm SALAME, SIR in razne druge delikatese pri J. Buzzolini, Lingarjeva ulica. _____________________________1603 HMBLJ IN JEMEN sa kuhanje piva nudi Sever * Coinp.% Ljubljana* Recept do> bito v trgovini. 1615 PERZIJSKE PREPROGE krasne, stare » nove prodajam po zelo nizkih eenah. ORIENT-KARPET v palači »DUNAV«, Beethovnova uL 14/11., vrata 2t — Ljubljana. Makulaturu! papir uprava „Stovemkega Narada* LivUleanM, KMsfafaVa ■■■« Mar*, g Sferni ~ »SLOVENSKI NAROD*, tank. 1& jug* 1MT. Štor. 114 Dva uspeha naše opere na Reki Tudi na Reki se amo«! samu čafcaU, da U dafctU Pogled v dvorano tržaškega gledališča med sviranjem nase državne himne — Foto R. Kos Ljubljana, 15. junija. Proti osmi uri zvečer, v petek, so se jele ▼rti protj gledališču Fenice silne množice ljudi. V vestjbulu napisi, da je vse razprodano Množica, ki je bila brez vstopnic, ni hotela oditi, vztrajala je in se nadejala, da bo le mogoče še kako mesto prosto. Zaman, v teater Fenice so spravili prvi večer rekordno število obiskovalcev. S Sušaka so 6e preko mostu vile nepregledne množice proti gledališču. Na odru je že vse pripravljeno. Vročina neznosna, kapelnik Neffat odhaja v dvorano. Vhol k pultu je po sredi parterja. Čim se je pojavil za pultom — bučen pozdrav, ki je trajal vse do začetka himen >Giovi-nezze< in »Bože pravde«. Navdušenje enako kakor v Trstu. Zastor se je dvignil, čim se je poiavil zbor v pestrih nošah — prvi aplavzi. To je podžgalo in sprostilo vse one napetosti, ki se je držala slehernega do začetka- Križni, čeravno na Reki še ni pel, je bil spontano pozdravljen, Čim se je pojavil na odru. Čudovit kontakt med odrom in tisočglavimi poslušalci je bil storjen na mah. (ijung.jenčeva in Gostič sta dobila vse simpatije, prav tako Banovec kot Važek. Golovin ie z Moharjevo in zborom odplesal polko ob frenetičnem aplavzu. Kaj ne, naša tiekleta in fantje s?o vse plese izvedli tako precizno, kakor v Trstu in to kljub vsem naporom in tin>e?i. tropieni vročini. v odmoru ie vse množica promenirala okoli teatra in živahno komentirala prvo deja-; nje. Pomešal sem se v gnečo in napenjal užesa, da slišim objektivna mnenja. -sOd-liČno, korovi i balet su odlični«, pa zopet ugotovitve, da vsi slavospevi, ki so jih Rečani Čitali v poročilih iz Trsta niso bili reklama, ki b; privedla obiskovalce v teater. Zanimivo je, da se ie čulo pri ocenah imena vseh solistov. Nič >Janko< ali »Marinka«, ne, GostiČ [n Gjungjenčeva, vsi so bili poznani. Ko bi hotel ponoviti vse ono, kar sem Čul v množici, bi bilo treba najmanj pol strani samih — superlativov. Ob tej konstataciji dobi človek mogočno zaves*, ki se izraža v prekipevajoči radosti' Tam ob teatru Fenice ob cesti je mal bar in v kotu najdem dvoje znancev, slikarja Bucika, ki nas spremlja že iz Trsta- Drugi je pa Cteip &est, ki je nad vse zadovoljen. Prisedem in govorimo, hočemo trezno vse presoditi ;n končamo — v superlativih . .. Sest je zmučen do skrajnosti, smehlja se in oči mu žare, tako da se mu napor ne pozna. Zvonci nas kličejo v teater. V drngi sliki so se ponovili isti prizori: Interes in navdušenje se je stopnjevalo. Prav vsi sodelujoči so nenehoma dobivali aplavze, ki so se stopnjevali v burne klice. Tako je poteklo v istem navdušenju in sožitju vseh, na odru in v dvoran' še drugo dejanje. Po tretji sliki za nas že običajni prizori. Tisoč glava množica izraža svoja čustva na način, ki je pri nas neobičajen. Na odru ves ansambel s solisti in dirigentom- Roke se dvigajo v pozdrav, ko so pa prinesli na oder cvetja, se je navdušenje še potrojilo. Obdarovani so bili vsi solisti in Neffat od baleta pa Moharjeva. Ob pol 1 zjutraj je bila prva predstava na Reki končana. Kaj malo nam je ostalo noči za spanje. V soboto ie bil za vse prost dan, to se pravi dan brez skušeni, prosti so bili vse do osme ure zvečer. Z vsakim parnikom se je dopoldne in v jutranjih urah odpeljal del ansambla v Opatijo ali bližnja in daljna kopališča. Vožnja po morju in kopanje. Z nami ;e bil ^Eros, Franceli, ki je imel za ta večer nekaj treme. V Opatiji smo se razkropili na vse vetrove. Večina se nas je vračala ob pol 5 uri, le mojster Betetto se je vrnil že po tretji uri. Po Reki se je govorilo: »Enx bo dogodek, hrvatska zadeva in pristne nože... Tudi ta večer se je teater pričel polniti že ob 8. uri. Po garderobah veselo razpoloženje, lep večer bo, obenem pa tudi zadnji večer gostovanja. Tržaški radio je baje razglasil, da bo v nedeljo popoldne v teatru ponavljana >Pro-dana nevesta«- Do tega ni prišlo iz enostavnega razloga. Jasno bi bilo. da bi bilo gledališče nabito, ker je glas o odličnih uspehih prodrl v vse kraje, in mnogo naših ljudi iz najod-daljenejših krajev bi pohitelo na to predstavo. Uprava pa je bila pravilnega mnenja Vse gostovanje gre po točno začrtanem programu kj se ga ne obide njtj za ped. Edinstven jn mogočen utis, ki so ga zapu-stili po vseh štirih večerih je dovolj. Pevci utrujeni do skrajnosti, napor je bil silen j-n le brezprimerna ljubezen pa tudi prava disciplina so povzročili, da so bile vse Štiri predstave na višku. Ko -e »e dirigent Polič, ki je dirigiral >Erac pojavil za pultom, so 6e odigravali istj prizori kot vse večere. Kaj hočemo ponavljati, da je vsak nasiop žel isto frenetično aplavdiranje, da so bili vsi solisti mi-ljenci tisočglave množice, povečini Hrvatov in Slovencev, ki so v >Eru< gledali del življenja jz svo-e domovine; da so bili neštetokrat pozvani pred zastor, obmetavanj s cvetjem, da je zbor odnašal palme uspeha, ali pa da je balet, ki je bil vso turnejo >šlager< za vsak nastop, res najtople-je pozdravljen. Zaključne ovacije so trajale četrt ure, Golovin je s primabalerino Moharjevo in Japljevo za solistični uložek v kolu prejel specialni uspeh. Čim se je pa zbor uvrstil v kolo — ie v teatru završalo in treslo se je vse navdušenja. V nedeljo zjutraj ob 9. smo se zbrali na kolodvoru. Nakupili še zadnje potrebno za na pot in odšli na peron. Pohvaliti je treba uvidevnost italijanskih oblasti pri carinskem pregledu na Reki. Vprašanje kam potuješ, porečeš v Ljubljano, pa si imel na kovčegu znamenje, da je vse v redu. Lažje smo zadihali. Lepa gesta je bila živahno komentirana. Na peronu drugo presenečenje- Dva lepa italijanska vagona sta nas čakala in kar je glavno, v Sentpetru nam ne bo treba prestopati. Po peronu vrvenje veselo in prešerno. Domov gremo! Dirigent Polic v družbi domačinov je prejel baš hip pred odhodom brzojavko italijanskega ministra za prosveto, kj je pozdravil in čestital k edinstvenim uspehom ljubljanske opere Ob pol 10 smo odbrzeli. No, sedaj jo bila vožnja vsa drugačna. >Kroienje< iz vagona v vagon se ie začelo. Sedaj smo imeli zavest, da smo prosti, da se lahko >razživinio«. Pesmi ore, govori 6e vrste, eni udarijo karte, drugj se pa spravijo na tekoče in drugačne dobrine. V Sentpetru sniG se založili s >proviantom< tekoče oblike. Še Postojna nas ustavi. Fotografiranje kot za rekorde. Onstran meje je hotel zbor na kolodvoru zapet; nekaj naših pesmi. 2al, da je bil postanek tako kratek, sklenili smo, da bo to v Ljubljani. Sklep ;*e bil — prazen, tako se je izkazalo pozneje, ko smo izstopil} na ljubljanska tla. Med vožnjo je dirigent Polič obiskal vsak kupe in prečital dvoje brzojavk, ono ital. ministra prosvete in upravnika Zupančiča. Iz vsakega kupeja se Čuje živio klice. Prelepe so bile ure v Italiji, da bi konec ne bU prav tak. Vsi napori so bili pozabljeni in z gotovostjo se računa, da jeseni odide isti zbor tja do] do Rima z večiim repertoarjem Ob 1. popoldne smo izstopili v Ljubljani vsi zdravj in veseli, ker smo doživeli v teh Mirih dneh tako nekaj velikega m ve- I iičastnega. ker ne bomo mogli »brisati ri oaiih are vse čase. ?maga ljubljanske opere pod vodstvom dirigenta Mirka Polica je popolna in ne-prekosi j iva! To dril, je nesporno in tega nam ne more nikdo vseti! V eetrtek se bo uprlsorHev »Prodane neveste« v Ljubljani ▼ trisJki in reski zasedbi ponovila. Oglejte si jo, videli boste« da vsi stevospevi niso bUf same besede, plod navdušenja sli se kaj dragega! Na Reki Jn ▼ Trsta je ljubljanska opera zapisana s zlatimi črkami, to drži. zapisana je v srcih, od koder se ne isbrfiel R. Kes. Grozen zločin pijanca Zakon krojača Alberta Veselega v Libni n* Češkoslovaškem je bil pravo psfcto. Ve. 0ery je bil dolgo brez zaslužka navadil s« je pohajkovati in končno je jel Se popivati. OS je dobil priložnostno delo ni dal te. *A nift. Vea denar Je aagal, doma je pa ženo aa otrcfea pretepal, dokler Bi žena obupala ta se pod teto neznosnih razmer odloČila aa ločitev. Mož je pa zasnoval grozen naklep. De bi prizadejal Ženi oim ved gorja. Je sklenil spratviti s sveta triletno hčerkico Vero, ki jo je imela žena zek> rada. V petek Je vzel hčerko a seboj te Jo vodil do treh zjutraj ob Vttajvi. Vrgel jo Je v vodo, ko Je pa videl, da ga opaauje v bttžai stoječi delavec. Je nesrečnega otro-čička potegnil iz vode in zatrjeval, da Je sani padel v reko. Potem je šel na blttnji most, kjer je stal drugi delavec, ki mu Je očital brez-arčnost. Držal je Veselega za roko. Kar se mu Je mož iztrgal in vrgel svojega otro čička z 10 m visokega mostu v vodo. Deklica je padla na kamenito obrežje in se za trki Jala v vodo. V bližini stoječi delavec Jo Je potegnil na suho, toda bila je že nezavestna. Odpeljali so jo v bolnico, toda že med prevozom je umrla. Kruti oče je hotel po zločinu pobegniti, pa so ga ljudje prijeli in izročili policiji. Kje bo prihodnja olimpijada ? Komaj so utihnile vesti o lanekj olimpijadi v Berlinu^ Je se je sestal mednarodni olimpijski odbor v Varšavi, da se posvetn-je o prihodnj; olimpiadi. Izku&nje z lanske olimpijade bodo omogočile popraviti v««* napaka m odstranit, vse, kar je doslej motilo olimpijske igre. V poslopju predsedstva ministrskega sveta v Varšavi se je zbralo onj dan 28 članov mednarodnega odbora pod predsedstvom grrofa Baillet-La-toura. V Var^avo je prispela tudi posebna delegacija Japonske, da se domeni z mednarodnim olimpijskim odborom o podrobnostih prihodnje olimpiade. Zdj se pa, da med japonsko delegacijo in mednarodnim odborom ni prišlo do popolnega soglasja. Predsednik odbora Baillet-L^tour je nam- reč izjavil novinarjem, da odbor ni zadovoljen e tempom priprav Japoncev za Prihodnjo olimpiado. Ni torej izključeno, da bo prihodnja olimpijada v prestolnici Finske Hekinku. Na to ka*že tudi izredno dobra volja zastopnika Finske na posvetovanjih mednarodnega olimpijskega odbora konzula Krogiusa. Grof Baillet-Latour je tudi povedal novinarjem, da gre za diference e FIS glede smučarskih učiteljev. Mednarodni olimpijski odbor stoji strogo na stališču amaterstva. Kupujte domače blago! -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------^——■-------------------------------------------------------- Zračna proga preko severnega tečaja Ka| prari znani roakl polagal raziskovalec prof, Sam*)' lovK o |WiiWatnii»i aa aever Ta*Sibirjakovuv< to pot in zdaj orje po nji svinčeno vodo Arktide že pet let sto sovjetskih ladij. Spominjamo se sijajnih plovb >Celjuskina« in >Litke«. Za njima se je pričela po tej morski poti redna plovba trgovskih ladij. Poleti Cuhnovske-ga nad Novo zemljo i. 1924 ao otvoriu novo dobo letalskih raziskovanj v Arktidi. Sijajno delo pilotov Cuhnovskega, Alekse-jeva in Strauba med ekspedicijo na »Kra-sinuc je bilo glasnik sijajnih uspehov, ki jim je zdaj priča ves svet. 65. polarna stanica glavne uprave Severne morske poti je začela delovati na severnem tečaju 22. maja. Vsi kulturni ljudje na vsem svetu ne morejo drugače nego z navdušenjem zreti na sijajen polet junakov Sovjetske Rusije Vodopjanova in Molokova ter pilotov Golovina, Aleksejeva in Mazuruka, ki so pokazali občudovanja vredne letalske lestnosti. Prvi del delovanja sovjetske ekspedicije se bliža koncu. Na severnem tečaju ostanejo Štirje možje, ki bodo opravljali sistematično znanstveno delo. Zdelo bi se, da smo dosegli vse, o čemer sploh more človeštvo sanjati, toda žilava misel polarnih letalcev deluje dalje. Na severni tečaj gledamo kot na etapo nadaljnjega prodiranja naprej, kot na postajo, ki bo olajšala letalsko zvezo med Evropo in Ameriko. Napredek letalske tehnike v zadnjih letih že davno vsiljuje misel zvezati Ameriko z Evropo preko Arktide. Posebno se zanimata za to pot Anglija in Amerika. Mi-chiganska univerza v Zedinjenih državah je več let pošiljala meteorološke ekspedicije na Gronlandijo pod vodstvom prof. Hobbsa, ki so proučevale atmosferne pogoje Grenlandije, da bi se mogla ustanoviti zračna proga Amerika—Evropa preko nje. V Angliji so organizirali anglefiko arktično letalsko ekspedicijo, ki ji je bila naloga proučiti vprašanje, kako ustanoviti | zračne proge med Anglijo in Kanado pre- ko polarnega ozemlja po poti Farorski otoki. Island, Gronlandija, Bafflnova zemlja. Hudsonov zaliv. Prednost te proge Js v tem, da se izogne dolgi in nevarni poti pre ko Atlantskega oceana, obenem pa smanj-$a razdaljo. Ta ekspedicija je delovala na Grbnlandiji v letih 1930 in 1931. Bazo je imda na vzhodni obali. Angleška ekspediciji* je organizirala mnogo poletov nad GronkvicEjo in en njen udeleženec. Cour-tould. je sam prezimoval v notranjosti Gronlandfje, kjer se je pečal z meteorološkimi opi\aovanji. Istega leta je tvegal letalec Gronttv velik polet z otoka Sllta preko Islanda„ Grttnlandije in Labradorja. Končno je leta 1933 Charles Lindbergh poletel 9. junija s svojo ženo iz New Torka. Preko Groniandlje in Islanda je priletel v Leningrad, Vsi se še spominjamo sijajnega poleta Junaka Sovjetske Rusije S. A. Levanev-skega leta 1936. On ni letel preko arktične oblasti, temveč se je dotaJcnil Subark-tide in dokazaL da je možna zveza Amerike z Evropo preko Sibirije. Kar se tiče poleta preko centralnega dela Arktide. lahko imenujemo samo eno ekspedicijo, ki je preletela tečaj in priletela do Amerike. To je bil pojet Amundsena, Elswortha m Nobila z zrakoplovom »Norge« leta 1926. Angleška letalca Wilson in Evlson sta sicer leta 1928 dosegla presenetljiv uspeh, ko sta poletela z rtiča Barow na Spitz-berge. toda čez severni tečaj nista letela. Sovjetska polarna stanica na severnem tečaju bo zelo olajšala polete iz Evrope v Ameriko preko tečaja. Sistematična meteorološka opaaovanja bodo omogočila točne vremenske napovedi v osrednjem polarnem bazenu. Če pomislimo, da znata razdalja med Rudolfovim otokom in severnim tečajem okrog 900 km in dalje od severnega tečaja po 120. meridijanu do Kanadskega otočja (Patrickov otok) 1.400 km. meri proga od Rudolfovega do Patrl-ckovega otoka 2.300 km. Ce nadaljujemo pot po istem meridijanu do kanadske obale, naštejemo še 800 km. Od kanadske obale do San Frančiška nam ostane 3.200 kSjL Z Rudolfovega otoka do San Franci-sca Je torej 6.300 kru, to je pa razdalja, ki Jp lahko moderna močna letala premagalo Pomisliti je treba, da so v Severni Arrfceriki mnoge letalske baze. Proga nepretrganega poleta se da torej močno skrčiti. Trdno sem prepričan, da bo po zaslugi junaškega prezdmovanja pogumne Četvorice — Papanina, Krenkela. širsova in Fedorova* transarktični promet uresničen. \ Leninova sestra umrla Kratko smo že poročali, da je umrla v Moskvi Leninova sortra Marija Uljična-TJ1 janova. Krito z n*|eaximi zemakimi ostanki so položili na mrtvaški oder v strokovnem domu. kamor sat prihajale pokojnico krapi t velike množice prebivalstva. Pokojna Je t>Ua l^e-nmu vt* uogv ae«trtu bila mu je zvesta sotru vnemo v času, ko ni bilo nii papirja, niti barve. pa tudi ne strojev in stavcev. Psala je plamteče članke, s katerimi je podpirala borbo svojega brata. Po bratovi smrti je ci-tala zvesta delu v komunistični stranki do sivoje smrti. Delala je tudi v centralnem kontrolnem odboru komunistične stranke, pozneje pa v prej starejši brat is prejšnjih ca- sov, da nisi hotela v svoji vrtoglavosti izrabiti te lepote, da bi se izpremenHo moje čuvstvo. — Z drugimi besedami rečeno, jaz sem torej begala za teboj? — Kolka donassljavost, dragi moj! —Smej se! Da, odkar sem. tu, nisi bila mirna, dokler nisi čutila, da sem ti izročen na milost ki nemilost. Pod plaščem krivega bratstva nisi skrila nobenega svojega nasmeha, nobenega dela svojega napol golega telesa, da si napravila iz mene ubogo, napol blazno bitje, ki se davi ni moglo več premagovati. Da, spozabil sme se bil do kretnje, ki si jo izvolila obsoditi kot podlo, a sama si me pripravila do tega... —Robert, opozarjam te, da nisi pri zdravi pameti — Nasprotno! Zdaj se mi je zopet vrnila Še nikoli nisem tako jasno viiel tvoje podle igre. — K vsemu še žalitev? To je pa že od sile! — 2alimo samo, Če lažemo. Spoštovanje najme naklonjenosti si smatrala za žalitev svoje lepote. V plačilo jo je belo treba poteptati pred tvojim ponosom. Storila si to za ceno svojega dostojanstva. Kolika slava za žensko omamiti moškega, da se mu lahko pozneje roga! Triumfiraš! Ah, kako triumfiraš... in kako uboga je ta tvoja igra! Stisnil je pesti in si zakril z njimi oči da bi si pregnal solze šz njih. Dolgo ste oba molčala, potem je pa zaslišal Stašzn glas: — Robert, sedi k meni--------hočeš? Na obrazu mladega dekleta ni videl več ogorče- nja, niti roganja, temveč samo veliko, s sočutjem pomešano presenečenje. Nežno je ponovila: — Sedi. Rada bi govorila s teboj. Robertu se je bil odvalil kamen od srca in njegov gnev se je bdi polegel. Čutu je samo še neskončno težko gorje v svojem srcu. Počasi in utrujeno je sedel. Prijela ga je za roke in mu pogledala v oči. — Ubogi Robert! Ti si torej res mogel misliti? — Prosim te, vsaj ne laži več. — Saj niti ne mislim na laganje. Cuj me! Bila je nežna, prevdarna, razumna. Mar je bilo mogoče, da bi verjel v njeno preračunljivost. Ni se spominjala, da bi bila koketna. — Ne, koketna ni hotela biti. Če pa je že bila, se je zgodilo to nehote in nevede in prcsila ga bo odpuščanja. Bila je ženska in Robert je bil o tem prepričan. Instinktivna nerodnost žeto mlade ženske, srečne v svoji dozorelosti, to je utegnil biti res--------toda zavedna koketnost?... Nikoli! Mar ji ne verjame? Skeptično se je nasmehnil. Postala je priliznje- — GSej, Robert... flirt... flirt mod tovariši, kakršna sva midva?... Mar ne čutiš, koliko smes-nosti bi bilo v vsakem drugem čuvstvu razen prijateljstva, iskrenega in odkritega prijateljstva. Ni odgovoril. Staša pa ni odnehala: — Smešno?... Mar ni res?... Reoi sam. Odgovori vendar! Tiho je zasepetal: — Zakaj? Počila je v nekoliko prisiljen smeh. — Toda ne. Iskreno ? Jaz.. . jaz, ki si me izbral za svojo zaupnico... Jaz, ki sem poznala imena vseh tvojih ljubic ... mar ti nisem sama priznala vseh srvojiih slabosti in ti označila tistih, ki me je njah pozornost ganila? Robert se je vzravnal: — Ali sem te prc