Posamezna številka 1 K. PoStnlna plačana v gotovini. Šlev. 136. V MUDIM, v petek, dne % junija 1620. Leto XLM »SLOVENEC« relta po pošti oi vso strani Jogo- atarlje Ia ▼ IJnMjr-U n «»Io leto naprej. t 180-— t« pol leta „ .. „ 80*— sa 6etrt leta „ .. „ 45-— sa en mesec „ ■ ■ „ iS'—• Sa iaosemttvo celoletno K 2401- B Sobotna Izdaja: m= Za oelo leto ...... K 30 — Sa |IVIM!III5'TC t / i , Ši0M Haostolpna petitvrsta (39 na Siroma in 3 mm visoka aH «|a pro3tor) ca enkrat . . . f» K iradnl razgled, poslana itd.....po K B»—, rrl večjem narnfflhrpepwfc HaJmanJSl oglas j9/9rmn KJtt, Iihaja vsak dan Ijvrsmil nedelj in dan po prazatin^ ob 5. arj ajatraj. \mr I Bokoj I spre}« Uredništvo Je ▼ Kopitarjevi nllol štev. 9/BL Rokopisi se ne vračajo; nefranfelrana pisma se ne sprejemajo. Bredo. tele!. Str, 00, uprava. Str. 328. Političen lis! za slovenski narod. Uprava le v Kopitarjevi ljubljanske St. 050 za arstr. ln češke 24.797 SS^nshi lanmisfl! Njegovo kr. Visočanstvo prestolonaslednik in regent Aleksander pride dne 26. t. m. v Ljubljano. Na osvobojena slovenska tla stopa po stoletjih robstva vladar, ki ga je klical narod sam. Vem, da mi ni potrebno z besedami izražati globokih čuvstev in drhtenja naših src, ki bodo v zanosu utripala tiste dni, ko bo Njegovo kr. Visočanstvo prestolonaslednik, našega naroda sin, prebival sredi med nami. Slovenija bo storila vse, da najslovesnejše in naj-prisrčnejše pozdravi svojega junaškega in najvišjega sina- Srcfc 1. r. Kancelparagraf w na- Belgrad, 16. junija. V vladi in parlamentu so se nasprot-slva zadnji čas zelo poostrila. To je posledica demokratskega poizkusa, prodreti s kancelparagrafom. Vprašanje rekonstrukcije pokrajinskih vlad je stopilo v ozadje in se misli vseh p?-lamentarcev sučejo samo okoli kancelparagrafa. Vprašanje kancelparagrafa so pokrenili slovenski libcralci, ki pa sami niso imeli dovolj ko-rajžc, da ga predložijo, ampak so potisnili v ospredje samostalnega poslanca Pečica. Pravzaprav sc sramujejo svojega poizkusa, ker se love za različnimi izgovori, zakaj da je demokratska zajednica stavila v odboru po poslancu Pečiču tozadevni predlog. Pravijo, da je dal povod zalo član demokratske zajednice fra dr. Roko Vukovič, ki pa to odločno demontira. Ker so hoteli ost svojega predloga, naperjenega zoper svobodo cerkvenega nauka, prikriti, so v predlog sprejeli tudi sodnike in javne nameščence sploh, ki jim jc po obstoječih zakonih itak zabranjena vsaka zloraba uradne oblasti, V odboru za volivni zakon so demokratje hoteli vtihotapiti kancelparagraf, ker ga prvotno odbor ni sprejel, o njem sploh glasoval ni, marveč je njegovo usodo prepustil vladi. Ker tudi v vladi vsled odločnega nastopa ministra dr. Korošca ni padla nobena odločitev, so demokratje sklenili, da povodom specialne debate o volivnem zakonu vložijo samostojen predlog, ki ga jc v generalni debati naznanil govornik demokratske zajednice bivši hrv. ban dr. Ivan Paleček. Dr. Paleček jc skušal kancelparagraf v zelo mirnem tonu zagovarjati, da nc bi ■ izzval burnega odpora. Dejal jc med drugim: Kolikor je meni znana, se jc burja dosedaj dvignila samo s strani glasil, ki zastopajo naše katoliške interese. Zakaj se ravno samo na tej strani to dogaja, ne vem. Imam lc razlog za sumnjo, da bi baš tem krogom ta paragraf, po katerem jc treba strogo kaznovali duhovnike, bil v napotje namenom, ki jih mi absolutno nc moremo odobravati... Gospodo, katera trdi, da v naši državi zastopa katoliške interese, bi opozoril, da store katoliški stvari v naši državi zelo slabe usluge, ako se samo oni izjavijo proti nameravani osnovi, ker vidimo, da iz krogov drugih veroizpovedi takih prigovorov še ni bilo in nadejam se, da jih ne bode. Zato mislim, da bo ogromna večina spoštovane zbornico popolnoma soglašala z nami, ko bo demokratska stranka eventualno v sporazumu z drugimi strankami iznesla predlog, in da bo soglašala v popolnem prepričanju, da ta predlog nc bo prav nič naperjen proti interesom Katoliške cerkve, ker sc nanaša enako na vsa vero-izpovcaanja. v naši državi, Dr. Paleček je s svojo ostjo zoper katoliško plat načel popolnoma nepotrebno TeViniSfea faVralfefa in in zelo nevarno vprašanje. Nihče do sedaj v zbornici ni govoril o katoliških ali pravoslavnih interesih, ker za to tudi ni bilo dosedaj nobenega povoda. Demokratje pa so hoteli to vprašanje vreči v zbornico na jako previden način, ker upajo, da jim to prinese zmago, ki si je z drugimi sredstvi dosedaj niso mogli priboriti. Včeraj dopoldne je v generalni debati govoril v imenu Jugoslovanskega kluba posl. dr. Deželic, ki sc je izjavil za žensko volivno pravico in zelo srečno polemiziral zoper kancelparagraf. Demokratje so bili vsled tega precej razburjeni in so skušali vtis Deželičevega govora oslabiti s prav neslanimi medklici; odlikoval se jc zlasti posl. Wildcr, ki jc od strani Jugoslovanskega kluba prejel zato zasluženo lekcijo. Slov. demokrat dr. Novak je zaklicali »Jaz sem katolik, pa me kancelparagraf nič ne razburja.« Popoldne je govoril minister za konstituanto g. Protič, ki ga je vsa zbornica z napeto pozornostjo poslušala. Odgovarjal je posameznim predgovornikom na njihove ugovore. Glede ženske volivne pravice se je izjavil za načelo: Pravica sc da tistemu, ki se zanjo poteguje. Zato je dobilo slovensko ženstvo volivno pravico. Vprašanje je pa, ali naj dobe ženske najprej volivno pravico samo za občinske volitve in pozneje šele za državnozborske. Glede kancelparagrafa se jc izjavil, da je to vprašanje zelo delikatno in bi povzročilo ne samo v zbornici, kar se je dopoldne pokazalo, hude debate, nego tudi zunaj zbornice. Vsekako ne gre, da bi se sklepalo o takem predlogu v zvezi z volivnim zakonom, ker je to prenevarno. Zanj jc jasno, da zlorabe niso mogoče samo v cerkvi, ampak zlorabil bi sc ravno tako kancclparagraf. Zato bo odločno proti predlogu demokratske zajednice, V polemiki proti dr. Bertiču, ki je dopoldne v svojem govoru trdil, da nobena srbska stranka, tudi radikalna nima ^nobenega pravega programa, je dejal Protič: »Radikalna stranka je imela in ima svoj program. Ko bi ga nc bila imela, bi danes Vas nc bilo tu v zbornici.« Dr. Bcrtič jc zaklicali »Radikalna stranka je imela dvojno lice, eno oficielno, drugo ncoficielno, bila je za Velesrbijo.« Protič je odgovoril: »Program vsake stranke se razvija po časovnih razmerah; vedite pa, da čc bi bila radikalna stranka hotela Velesrbijo, da bi nam bilo treba samo namrdniti se in bi jo imeli brez vsakih težav in brez zapletlja-jev z Italijo.« Protič je s svojim govorom težko ozračje v zbornici precej razčistil in s par stavki razgalil demokratske fraze, ki z neprestanimi sumničenji drugih strank skušajo uveljavili svojo propadajočo stranko. Večina zbornicc mu je burno ploskala. Izjava Protičeva proti kancelparagrafu jc demokrate preccj poparila in iz njihovih vrst se čujejo glasovi, da predloga nc bodo stavili. Vsekako bodo zadeli ob odpor, ki se ga niso nadeiali. Univ. prof. Hinterlcchncr, t. č. dekan teh. fak.: (Dalje.) Pri anketi dne 29. aprila sc jc dogovorilo, da pošlje dekanat tehniške fakultete svoj ekspoze neposredno vodstvu obrtne šole; ta ga naj preštudira in odpošlje s svojimi dodatki poverjeništvu za uk in bo-gočastje, ki ukrene potem vse potrebno. Ker ni dobil podpisani doslej nobenega odgovora, in ker se bliža II. semester svojemu koncu, povprašal jc pri vladi dne 7. junija, kaj jc z rešitvijo? Dne 9. junija je izvedel potem, da dotedaj obrtna šola šeni zavzela svojega stališča; torej zavlačevanje na vsej črti. Kakšne posledice pa mora to imeti za tehniko? Predno odgovorim na to vprašanje, naj razvijem še sledeče misli. Vse po doc. V u r n i k u nasvetovanc adaptacije bi omogočale razvoj tehniške fakultete le v letu 1920—21. Takoj prihodnje leto sc bi pojavile torej nove in to pot res nepremagljive težkoče, če se nc prične skrbeti takoj za ubikacijc, ki sc bodo rabile v šolskem lelu 1921—22. Nato naj opozorim zlasti gg. poslance. Pri anketi dne 29. aprila se jc že raz-motrivalo vprašanje gradbe zapadnega, tretjega trakta pri obrtni šoli za tehniko. Da se v tem oziru ne zamudi potrebnega časa, sem zastopal v vlogi od 4. maja kot samostojen dodatni predlog k svojemu prvotnemu predlogu ,da zgradi univerza na prostoru, ki je namenjen razvoju obrtne šole in v zvezi s to: desni, to je zapadni trakt po načrtu levega že obstoječega krila. Ta nova zgradba naj bi bila od sedanje obrtne šole po možnosti separirana, pač pa v zvezi z onimi prostori, ki naj bi služili v glavnem traktu tehniški fakulteti, To krilo naj bi služilo tehniki tako dolgo, da dobi poslednja svoje lastne ubi-kacijc v zvezi z ostalo univerzo, kateri cilj bi se naj z vso energijo in smotre-no zasledoval. Po tem provizoriju bi prevzelo vddstvo obrtne šole vse predmetne prostore. Dozidava novega trakta bi stala po mnenju doc. Vurnika in ostalih inženerjev dandanes okroglo 4 in četrt milijona kron. Z zgradbo projektovanega trakta se naj bi pričelo čim preje; 1 milijon kron kredita jc v proračunu že predlaganih. S tem pa vsa zadeva še ni razrešena. Stavbna komisija kakor tudi univerzitetni svet bi morala storiti še marsikaj, predno se bi sploh začelo graditi; izkušnje pri anatomskem institutu medicinske fakultete govore dovolj jasno. Za vse te ukrepe in korake bi bilo pa treba primernega — časa! To je pa oni faktor, ki preti uničiti kot zaveznik vodstva obrtne šole vso našo tehniško fakulteto. Računajmo. Danes jc dne 15. junija. Dne 30. junija jc konec semestra. Ker vodstvo obrtne šole doslej še ni rešilo vloge, pride ta, če jo takoj odpošlje, šele prihodnje dni vladnemu referentu v roke. Brez novih dogovorov si rešitve stvari po strani obrtne šole niti misliti nc morem. Koncem meseca naj pride tudi regent v Ljubljano in to bo vzrok, da bo marsikaj na uradnih mizah — obležalo! S tem pa pridemo že v julij in v velike počitnice. Mesto da bi sc tedaj žc delalo, sledile bodo v najugodnejšem slučaju šc — konference. In prišla bo jesen, pripravljenega paničnebo! Z ozirom na to, da sem prišel s svojima premišljenima in izvedljivima predlogama v vsakem oziru pravočasno in zalo, ker sc jc upravičeno bati, da prihodnjo jesen tehniška fakulteta za tretji letnik nc bo imela niti najpotrebnejših prostorov, prosim pokrajinsko vlado pred vso javnostjo, da vzame na znanje, da ubija vodstvo državne šole našo tehniško fakulteto s svojo očilo neprijaznostjo, ki sc zrcali najjasneje v besedah njenega reprezentanta, izrečenih na anketi dne 29. aprila: »Tehniki so jako neljubi gosti«. Ako sc nc odloči pokrajinska vlada u©livati na to vodstvo z vs osvojo autoriteto in čim hitreje, tedaj smemo žc sedaj reči r. vso sigurnostjo, da pi ordn ho jtackcbošrdgovumlhvr jo, da prihodnjo jesen tretjega letnika tehnike na naši univerzi nc bo. Dijaštvo in njega vzdržc-vatelji sc naj pa pripravijo žc sedaj na okolnost, da bodo morali študirati prihodnje leto pod drugimi pogoii, ki naj jih vsak presodi v lastno korist šc pravočasno tudi raz svoje finacielno stališče, Tako daleč smo prišli, ker zavzemajo javna mesta pri nas sicer z ozirom na preteklost zaslužni toda taki možje, ki nimajo za — sedanjost n i k a k c g a smisla več. Univerzo, ki smo jo dobili po težkih bojih, ubijajo lastni ljudje. (Dalje,) nn^hMiMu^iijiM|tjnii?Mjui njijMinujinHjMnnuiujtMinhinMinnjJtnjin? Koroška nas kliče! Moči, vse na plan! . m 20. lunija. LPP! Poslanec Smodej je interpeliral ministra pošte in telefona dr. Drinkoviča zavoljo slabih telefonskih zvez- Dejal jo: Kakor znano, med Ljubljano in Belgra-dom nimamo direktne telefonske zvezo. Kdor je prisiljen, da se poslužuje telefona, ima silne težkoče. Proga med Belgradoui iu Zagrebom j® vedno tako zasedena, da Ljubljana skoro nikdar na vrsto ne pride. Če so človeku posreči, da clobi zvezo, se navadno tako slabo sliši, da zastonj skuša razumeti. Zgodilo se je celo, da pokrajinska vlada v Ljubljani po cele dneve ni mogla dobiti zvpzg z Belgradom v nujnih zadevah. Telefonsko omrežje na našem ozemlju je bilo že v predvojni clobi zelo pomanjkljivo, u danes, ko imamo ujedinje-no lastno državo, se pa potreba direktno telefonske zveze med Belgradom in Ljubljano tem nujnejše kaže. Zato hi gospoda ministra vprašal in prosil, ali so mu tc razmere v telefonskem prometu med Belgradom in Ljubljano znane, oziroma čc je voljan začeti z zgradbo direktne telefonske zveze med Belgradom in Ljubljano. Minister je odgovoril, da so mu težkoče v telefonskem prometu znane. Ministrstvo žal ni imelo na razpolago materiala, da bi bilo moglo izvršiti obnovo telefonskih prog. Smatral jo za svojo prvo dolžnost, da nabavi material. Obstojala jo pogodba z neko amerikansko družbo, tla od 25 milijonov dolarjev, ki so nam jih Amerikanci obljubili, porabimo 5 milijonov dolarjev za nabavo telefonskega materiala. Toda ker se to ni izvršilo in dosedaj še nismo nič prejeli, sem sklenil aranžma z Borskim rudnikom, da' nam njegova uprava nabavi material. V. proračunu sem predvidel potrebno vsoto. Prvo, kar se bo ukrenilo, ho zgradba telefonskih prog Belgrad—Ljubljana, Belgrad —Sarajevo, Belgrad—Zagreb. Poslanec Smodej so je z odgovorom g. ministra popolnoma, zadovoljil s prošnjo, da se začne, ko dospe material, najprej z gradnjo direktne teleforiske proge Belgrad—Ljubljana, ker je ta proga, iz trgovskih, upravnih in javnoinformativnih' razlogov sploh najnujnejša. Dr. KoroSec zn uradništvo. LDIJ Bclgratl, 16. junija. Član delegacije uradniških organizacij je izjavil, da jo minister za promet dr. Korošec interveniral pri finančnem ministru, kor je ministrstvo za finance krivo tolmačilo sklep ministrskega sveta, da se uradnikom izplačajo 25% poviški na vse njihove do-hodke in n" samo na dodatke draginjskih" doklad Uradniška deputacija pri Vesničn. I,DU Belgcaa, 1«. junija. Danes je sprejel v posebni avdijenci ministrski predsednik dr- Vesnič deputacijo uradniških organizacij. Član deputacije jc po avdijenci izpovedal, da jc ministrski predsednik dr. Vesnič izjavil, da ima sedanja vlada določen program, kj ga bo tudi izvršila. Na žalost se uradniško vprašanje v programu tega koncentracijskega kabineta ne^ nahaja, vslod česar tudi ničesar konkretnega ne more objaviti. Zaradi toga se mora uradniško vprašanje predložiti vsem parlamentarnim, klubom, nakar bi se ga moglo spraviti pred ministrski svet, odnosno pred parlament. Ministrski predsednik jc izjavil, d?, bo v tem primeru najtoplejše zagovarjal rešitev uradniškega .vprašanja. Narodno predstavništvo. ; LDU Belgrad, 16. junija. 101. redni se-stafiek začasnega narodnega predstavništva) ©tvori podpredsednik dr .Ribar ob 6. popoldne. Tajnik Manojlovič prečita prošnje trt pritožbe, med. dragimi tudi interpelacijo poslanca dr. Lončarja radi podkupovanja mariborskih mestnih uradnikov po uredniku Žebotu, nadalje interpelacijo istega poslanca na ministra za socialno politiko radi povišanja mezd vinogradnim delavcem. Posl. Vasiljevič stavi vprašanje na ministra' za šume in rude radi tvrdke Eitler v Bosni. Minister Kovačevič odgovarja, da mu je znano, da je tvrdka nemška in da je prej vživala razne privilegije. Minister jc tudi stavil tvrdko pod sekve-ster. Z oziram na to, da so hoteli veliki denarni zavodi skleniti z navedeno tvrdko poseben sporazum, je minister prečita! razne uradne akte. Nato se preide na dnevni red: Podrobna debata o volilnem redu. K 1. členu sx> govorili posl. Maksi-r»ovič, Bamanin, Prodanovič in minister Protič. Posl. Jaša Prodanovič protestira proti tenru, da se more ustavotvorna skupščina razpustiti. Njegova izva,Janja pobija minister Protič, češ, da razpust nc po-menja nobenega nasilja, temveč samo nov poziv na narod. Pri glasovanju je bil člen 1 sprejet s popravki odbora. Pri členu 2. $ta govorila bivši minister Vulovič in posl. Peršič, ki je zahteval, naj se volitve vrše na 21. dan po razpisu. Govorila sta še poslanec Jaša Prodanovič in poročevalec Mastaz Petrovič, nakar je bil predlog Per-iiča sprejet. Člen 3. jc bil sprejet z dodatki posl. Caldaroviča. Pri členu 4. se jc razvita obširna debata o obsegu volilnih okrajev. Posl. Korač je protestiral proti razdelitvi upravnih enot v Vojvodini, ker se to dela samo iz strankarskih ozirov. Isti primer Jc tudi glede Srbije. Posl. Dr. Korun primerja predloženi volilni red z nemškim, avstrijskim in češkoslovaškim volilnim zakonom ter se zavzema za čim večje volilne okraje. Bivši minister dr. Kramer Je nato predlagal nekatere stilizačne izpremembe, nakar ie bil člen 4. sprejet v zmislu predloga odbora. — Seja se je zaključila ob 9, zvečer ter je predsednik odredil prihodnjo za Jutri ob 4. popoldne. Šefa ministrske sveta, LDU Belgrad, 16. junija Na današnji •seji ministrskega sveta, ki je trajala od 10.30 do 12.45 popoldne, so se razpravljala gotova vprašanja, ki so v zvezi s parlamentarnim delom, ter se je definit.ivno določila lista ministrov in ostalega spremstva, ki bodo spremljali prestolonaslednika regenta Aleksandra na njegovem potovanju v Zagreb in Ljubljauo. Znižanje Izvozne carine. LDU Belgrad, 16. junija. Ministrstvo m trgovino in industrijo poroča: Začasni finančni komite ministrstva je sklenil, da se zniža carina za sveže zgodnje sadje na 2 dinarja., prepove izvoz hrastovih dog in dovoli izvoz hmelja, pri čemer sc računa dinar za dobro valuto. Dovoljen je tudi izvoz ječmena do konca junija t. 1. Cene v Belgradu, LDU Belgrad, 16. junija. Cene živil padajo tukaj čimdalje bolj. Padanje cen se opaža sploh pri vseh predmetih, vsled česar meščanstvo le malo kupuje, ker pričakuje šc nadaljnjega znižanja v bodočnosti. Tako so n. pr. sedaj cene sladkorju 12 dinarjev za kvogram, medtem ko jc bil sladkor Šc pred nekaj dnevi po 32 dinarjev. Enako so padle tudi cene mleku in masti. Cone mleku so padle cd 2 in pol dinarja n» 1 in pol dinarja, masti pa od 15 dinarjev za kilogram na 10 dinarjev. V trgovskih krogih samih se govori, da se bodo sedenje cene še nadalje nižale. Bol xa Valono« LDU Belgrad, 16. junija. Iz Skadra poročajo, da se je pred par dnevi pričela okoli Valone resna borba prot< Italijanom, ki šc vedno traja. Toski so zavzeli položaj nau mestom, vsled česar sc ;c general Vi acentini s svojim štabom umaknil na otok pred Valono. Tri italijanske vojne ladje obstreljujejo izgubljene pozicije. Trdi sc, da so izgubili Italijani več stotin mrtvih', Albanci pa da so ujeli 132 častnikov, 1500 vojakov n zaplenili sedem topov, 36 strojnic, nekoliko avtomobilov in velike množine municije. Poljska. Vlada ponudila Rusiji mir. LDU Berlin, 17. Junija. (DunKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja iz Pariza: Kakor poroča »Matin«, je poljska vlada sovjetski ruski vladi dne 9. junija ponudila mir. Sovjetska vlada na to ponudbo ni odgovorila, temveč Je začela ofenzivo ob Dnjepru. Ministrska kriza. LDU Berlin, 17. Junija. (DunKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« Javlja iz Varšave, da Je državni predsednik Pilsud-ski dosedanjemu ministrskemu predsedniku Skulskemu poveril sestavo novega kabineta. N@m€ifa« Nova ministrska Usta, LDU Berlin, 17. Junija. (DunKU.) »Vorarts« priobčuje nastopno, v parlamentarnih krogih razširjajoče se, ministrsko listo: Državno predsedstvo dr. Mayer, notranji posli Koch, zimanji posli Nostitz, bivši saksonski poslanik na Dunaju> gospodarstvo Wicdfeld, finance dr. Wirth, zaklad Siemens, javna dela Stegenv">ld, promet Groner, državna, bramba Gessler, pravosodje dr. Heinzc. I. iiiiosSfonaissfei mlm-sltf fištor n maribora. Pripravljalni odbor SDZ za Maribor v Ljubljani jc tc dni razposlal vsem dijaškim organizacijam po Sloveniji taborske izkaznice, ki naj jih tazpečajo med tovariše in čimprej pošljejo denar na zgorajšnji naslov. Obenem svetujemo vsem udeležencem mariborskega tabora glede prehrane, da prineso s seboj skodelico in jedilno orodje. Priglasi se sprejemajo le še do 30. t. m. Politike novice. -f Kancelparagrat ln pleMscit na Koroškem. »Slov. Narod« ima na Koroškem znanca, »kateremu je znano vse prav dobro na Koroškem.« Samo to smolo ima ta »Narodov« znanec, da stoji na glavi in zato vse narobe vidi in hoče tudi »Slovenca« in resnico postaviti na glavo. Če jc »znanec« kak izletnik, ki se je en dan ali pa šc ne, mudil ob Vrbskem jezeru, mu lahko odpu3timo, da vidi »resnico postavljeno na glavo,« če je pa »znanec« res Korošec, kar sicer nc trdite, ker človek, ki je par mesecev nastavljen na Koroškem, še ni Korošec, tega znanca je morala oslepiti edino strankarska strast. Če taki ljudje informirajo slovensko javnost, kaj čuda, da vladajo o Koroški pojmi, ki vam onstran Karavank nc delajo prav nobene časti. »Znanec iz Koroške« seveda ničesar ne ve 'o nemškem letaku »Korošec ali Srb«, v katerem je skušal človek, ki bolj pozna koroško dušo kakor »znanec iz Koroške«, zadeti Korošca na najbolj občutljivih točkah in pri tem versko čuvstvo-va.Tijc ni zadnja. »Znanec lz Koroške« jc seveda popolnoma neznana brošurica »Karntens Schicksalestunde«. Čc je njemu neznana, bi morala biti znana vsaj »Narodovim« urednikom, ko jc vendar »Narod« pisal o nji v št. 78 z dne 7. aprila 1920-Ali pa tako hitro pozabite, kadar je treba lopniti po slovenskem duhovniku? Pod naslovom »Glas s Koroške« je vendar »Narod« pisal: »Pisec se namreč vprašuje, kakšni bi bili nasledki, ako bi prišla Rožna dolina k ti presneti Jugoslaviji, pod gospodarstvo katoličanom sovražne srbske dinastije Karagcorgi j c vi č ?!« Ali se nc pravi to, agitirati »prav s tem, da hočejo v Jugoslaviji pregnati vero? Znanec s Koroške pa sanja o »zatrjevanju, ki jc iz trte zvito in o resnici postavljeni na glavo.« Naj bo znancc. iz Koroško ioliko pošten, naj nastopi javno s svojim imenom in naj nam pove samo enega glasovalca, ki so ga Nemci pridobili s tem, rla bodo v Jugoslaviji vladali duhovniki, glasovalca, ki ni bil že prej z dušo in telesom zapisan Avstriji. Če nam to dokaže, mu radi prepustimo koroški duhovniki ves trud. vse delo in vso slovo. Mi bomo savno gledali, kako bo znanec iz Koroške po svojem kopitu reševal Koroško. Ker tako dobro zna, morda reši rolo naše slovensko ozrraljr, saj »zlobnega mačka« — koroškega, duhovnika ne bo blizu in znancc iz Koroške in bojazljivi, pohlevni in nedolžni ptički — nemškutarji so bodo greli v enem skupnem mrzlem gnezdu — Nemški Avstriji- Vsem znancem in neznancem iz Koroške pa povemo mi koroški duhovniki, ne padajte nam v hrbet, če vam jc kaj za. rešitev Koroške. Malo več resnosti bi pričakovali od vas, ko se nam gro za življe- nje in smrt. Sicer pa nas tolaži prepričanje, da »znanec iz Koroške« ni iz vrst onih poštenih narodnih dclavcev nasprotnega mišljenja, ki se sedaj na Koroškem ramo ob rami z nami bojuje za svobodo ,in bodočnost Korotana. — Koroški duhovnik. 4 Ni oportuno. Bivši ban hrvatski, dr-Paleček jo v svojem govoru rekel, da ženska volivna pravica še ni oportuna, sicer pa, da so demokratje za vsa splošno vo-livno pravico. Odkar imamo ustavno življenje, so bili demokratje - liberalci povsod mnenja, da razširjenje volivne pravice ni oportuno. Povsod so se z vsemi silami upirali raširjenju volivne pravice. Vsak napredek so jim morale druge stranke iztrgati v trdem boju iz rok. Brezdvomno za naše liberalce razširjenje volivne pravice tudi pri nas nI oportuno. J»g, za to ne gre. Vprašanje je, ali je pravično in demokratično. Kakor je misel za kancelparagrat izšla iz vrst naših »naprednih« demokratov, tako so gotovo tudi oni dali največjo oporo drugim demokratom v boju proti ženski volivni pravici. Kar so skora j po vseh evropskih državah smatrali za potrebno in napredno, to pri nas naši »na-prednjaki« pobijajo. Najprej so začeli boj v Sloveniji, sedaj so ga prenesli že v Belgrad- Za njihove politične pozicijo je morda ta boj oportun. Delavsko in kmetske žene ne bodo nikdar glasovale •zu kapitalistične liberalce. Po našem mnenju bi bilo bolj oportuno ali vsaj bolj moderno, ko bi se bolj ogrevali za žensko vo-livno pravico kakor za kancelparagraf. 4- Kam pJovemo? Listi poročajo, da je slovensko učiteljstvo na Goriškem prešlo v komunističen tabor. To je žalostno dejstvo in ne smemo molče mimo. Narod, ki se tako bori za svoj obstanek, zapuste oni, ki bi mu morali biti voditelji. Sramota! Zgledovali smo se nad. onimi, ki so brez pravega vzroka utekli iz zasedenega ozemlja, temvečje pa jc naše začudenje nad temi, ki so zaili med komuniste. To je v zasedenem ozemlju največje izdajstvo nad lastnim narodom! Čemu ves trud in delo tostran demarkacijske črte, če pa onkraj demarkacijske črte izdajajo narod?! Pa to žalostno učiteljsko gibanje iz zasedenega ozemlja utegne roditi posledice tudi pri nas v Sloveniji. Opozarjamo, daje nekaj Urbančičevih podivjancev uteklo na Koroško in Starejsko, kjer že se-jejo komunistično ljuliko. Tudi na Kranjskem so nekaterim mehko postlali iz usmiljenja do beguncev, kar pa bo prej ali slej drago plačano. Med liberalnim učiteljstvom se že kaže vpliv goriških zmed. Zastonj bomo pričakovali, da vstanejo liberalna okraj, učiteljska društva s protesti proti takim izdajstvom- Obžalovanja pa so vredni tudi oni krščansko in narodno zavedni učitelji v zasedenem ozemlju kakor tudi pri nas, ki se puste slepiti s krinko stanovsko zavednosti in indirektno podpirajo tako početje brez-vestneZev. Zle posledice komunističnega gibanja pa bodo težile vest vsem šol. organom, to je od kraj. šol. sveta do ministrstva za uk. Višji šol. svet že glasno opominjajo anarhistični pojavi. Višji šolski svet, a!i tega nc vidiš?! -f Giolitti reSltelj Italije? Po došlih' vesteh se je Giolittiju posrečilo sestaviti koalicijsko vlado. Na vrhu jo zopet mož, ki jc desetletja imel odločilno besedo v Italiji. Po svojih politiških manirab je bil vedno pravi riiajcchiavellist. Znana jc njegova politika pred vojsko. Bil je proti vstopu Italije v svetovno vojsko. Vedel je, da bi z mirnim pogajanjem toliko dosegel, kakor bi mu mogla prinesti vojska, z vsemi svojimi krvavimi žrtvami. Pogajal se je zato z avstro-ogrsko vlado, da. hi ga za njegovo nevtralnost nagradila z velikim plenom na račun jugoslovanske lasti. Gibanje za vojsko je bilo pa, tako silno, da se je moral umakniti. Umaknil se je v ozadje in čakal na svoj dan. Sedaj, ko je Italija gospodarsko in politično vsa raz-rvana, so posegli zopet po zvitem starcu, da pomaga iz zadrege. Naša vlada bo imela nasproti Giolittijevemu kabinetu brezdvomno težavno stališče. Naša pogajanja v jadranskem vprašanju se bodo zavlekla in poostrila. Znano je, da stoji Giolitti na stališču londonskega pakta. Laški imperialistični ogenj bo pod to vlado gotovo višjo švigal. Naša vlada ima pa dolžnost, da sedaj pojasni Angliji in Franciji, da je Giolitti tisti mož, ki jc med vojsko baran-tal proti zaveznikom. Njegova politika pojde tudi za tem, da naveže ožje vezi med Nemško Avstrijo in Nemčijo. -f Nove voli t v« v Nemški Avstriji. V Nemški Avstriji bodo razpustili narodno skupščino in imeli, v jeseni volitve za po-stavodsjno zbornico. To je sedaj gotova stvar. Dve največji skupini, socialisti in krščanski socialci so se že zato odločili. Po zakonu bi morali mandati imeti veljavo dve leti. Ugasnili bi šele po dveh letih na dan, ko so bile volitve v narodno skupščino. Vsled notranjega spora med obema ko-aliranima strankama bo parlament pred-I časno zaključil svoje delo. Kršč. socialci so imeli v torek zborovanje celokupnega načelstva, na katerem so pojasnili vzroke sedanje krize in tudi določili naloge, ki jih mora zbornica pred svojim, razhodom še izpolniti. Najprvo konslaiirajo, da se državni tajnik za ljudsko hrambo, socialist dr, Deutsch, ui držal veljavne postave glede ljudske brambe. Konstatirajo dejstvo, da je imela koalicija lo toliko pomena in zmisel, da je bila dana garancija za neoporečno postavnosl državne uprave. Ker ena izmed koaliraiiih strank te garancije ni več nudila, je bilo le dosledno, da se jc koalicija razbila in se razpišejo nove volitve. Narodna skupščina mora pa šc rešiti ustavno vprašanje, zakon o oddaji premoženja, nov volilni red in zakon o razpustu narodne skupščine same. Tak zakon je potreben, ker bi skupščina morala zborovati dve leti. Iz zahtev krščanskih social-cev je tudi jasno, kako krivična Je bila agitacija socialistov, ki so krščanskim so-cialcem očitali, češ, da so proti oddaji premoženja. Do koalicije ne more več priti, Zato pišeta obe glavni glasili prej koalira-nih strank: Je samo ena rešitev: razpust narodne skupščine. Dnevne novice. — Župnira uradom. Odbor za spre-i jem Nj. Visočanstva gospoda prestolona-» slednika se je obrnil na škofijski ordina-< riat s prošnjo," naj bi se ljudstvo tudi potom župnin uradov obvestilo glede udeležbe; pri sprejemu zlasti v narodnih no« šah. Gg. cerkveni predstojniki naj zato' prihodnjo nedeljo pri službi božji na primeren način javijo ljudstvu to zadevo na podlagi notice, priobčene v 'Slovencu« z dne 16. junija (sredo) st. 134, str. 3, med dnevnimi novicami pod zaglavjem »Prihod prestolonaslednika«, da se more udeležba organizirati. Dobro bi bilo morebiti tudi eventuelno stopiti v stik z županstvi. Število udeležnikov v narodnih nošah naj se v smislu zgoraj navedene notice potem nemudoma javi odboru. Škofjski ordinariat v Ljubljani, dne 17. junija 1920. - — Slovenskim dobrovoljccm! —■ Vj dncli, ko obišče regent Aleksander našo domovino, jc dolžnost nas vseh, ki smo aktivno sodelovali v velikem delu osvo-bojenja, da nastopimo v najčastnejšem številu. Zato pozivamo vse slovenske do-brovoljce, cla pridejo v slavnostnih dnevih! v Ljubljano, da sc udeležimo korporativnoi sprejema in vseh prireditev. — Vsaka Slovenka naj naroči knjižico: »Ali sc ženska res nima pravice vtikati v politiko?« Obravnavajo se najaktualnejša politična vprašanja, ki zadevajo v prvi vrsti mater in ženo. Naroča se pri »Krekovi prosveti« v Ljubljani, Poljanska: cesta 4. Stane po pošti 2 kroni 30 vin., pri skupnih naročilih od 10 do 50 izvodov 10 odstotkov popusta, cd 50 izvodov dalje 15 odstotkov. — Ljubljansko orlovsko okrožje vabi na orlovski dan, ki ga priredi pri Dev. M. v Polju dne 20. junija 1920. Spored: OK 10. sv. maša v župni cerkvi, nato obhod z godbo. Ob pol 2. sprejem gostov na Studencu pri Jančctu. Ob 3. popoldanska služba božja, katere se udeležijo vsi člani netclovadci, nato ob 4. javna telovadba. Po telovadbi vrtna vcselica, srečolov, šaljiva pošta, turška kavarna itd, Za jedila in pijačo bo najbolje preskrbljeno. Vstopnina k javni telovadbi in veselici 5 K za osebo. Vstopnice naj se vidno nosijo. K' obilni udeležbi vabi odbor. — Zbirališč« ljubljanskega okrožja ob 12. uri pri Sv. Petru. (k) — Okrajna učiteljska konferenca za Ljubljano. Včeraj 17, t. m. se je vršila uradna "učiteljska konfcrenca ljubljanskega učiteljstva. Na dnevnpm redu je bila tudi volitev stalnega in knjižničnega odbora. Eno listo jc kandidirala Dimnik-Jelenc-Ganglova struja, ki hoče imeti demokratsko učiteljsko organizacijo in osebni režim, drugo listo pa je postavila mlajša! opozicija v kompromisu s Slomškovo zvezo, ki hoče strokovno organizacijo brez strankarske korupcije v stanovskih zade-.; vah. Prodrla je na celi črti opozicijonalna!. lista. Med učiteljstvom vedno bolj zmagn-: jejo trezni elementi, ki bodo na ta način sami sanirali svoje stanovske zadeve. Šei nekaj udarcev in konec bo Dimnikove' strahovlade, četndi jo Gangl podpira na vseh koncih in krajih. Mladost in poštenost sta šc vedno zmagali! —> Prva sknpStma Gontralnog Savezaf ženskih ndrnženja države SHS. Otvaranjo skupštinske scdnicc 1. jula u 9 časova pro podne- Red poslova: 1) Čltanje imena dru-štava i njihoyih delegata, koji imaju pravo glasa. 2) Čitanje izveštaja društava zaostalih prošlog puta i novo konstitui-sanih. ','.) Ponovo čitanje pravila i eventualne primedbe. i) Biranjo uprave. 5) Gru-pisanje društava u sekcije (knlturnu, fe-mtnističku, humanu, higijensku, socijal-nu itd.) prema istaknutom programu na kongresu. 0; Značaj kongresa u Hristija-niji i na?e učešče- 7) Pitanja i predloži i 8) Zakazk6csy v Ljubljani, zraven rotovža. 1631 Cfr Alf (frlllf so sprejme, kateri se ne vi