Giulio Tremonti prikrajšal slovensko manjšino za 400 tisoč evrov državnih prispevkov /2 V Doberdobu pobrali dvajset tovornjakov odpadkov Slovenec Robert Kranjec svetovni prvak v smučarskih poletih _k_b_ Primorski dnevnik NEDELJA, 26. FEBRUARJA 2012 Št. 48 (20.371) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Danes, 20 let po izbrisu Dušan Udovič Naneslo je, da točno na današnji dan mineva dvajset let, odkar je bilo iz registra stalnih prebivalcev slovenske države izbrisanih 25.671 ljudi. Tako kot smo pred dnevi poročali tudi v našem dnevniku, je bilo od teh 14.775 moških, 10.896 žensk in 5.360 otrok. Izbrisani so bili nezakonito in brez obvestila. O tem, da je bil izbris nezakonit, pričata dve razsodbi Ustavnega sodišča Slovenije iz let 1999 in 2003. Ustavno sodišče pa se ni omejilo na ugotovitev krivičnega ravnanja države do teh državljanov, temveč je zakonodajne organe (parlament) zadolžilo, da se krivica popravi in prizadetim vrne status od tistega dne, ko so ga izgubili. Izbris človeka iz seznama stalnih prebivalcev pomeni dejansko njegovo civilno izničenje. Nima pravice do nobenega uradnega papirja, ne do formalnega bivališča, ne delovnega dovoljenja ne ničesar drugega. Za državo teh ljudi enostavno ni, v nobenem pogledu. Lahko si je predstavljati, kaj so prestali v zadnjih dveh desetletjih. Te dni, ko se ob obletnici delajo obračuni te žalostne zgodbe, je v ospredju ugotovitev, da problem po dvajsetih letih in dveh odločitvah ustavnega sodišča še vedno ni rešen, ali je rešen le delno, po zakonu, ki ga je slovenski parlament sprejel v letu 2010. Kot ugotavlja vodja programa Človekove pravice pri slovenskem Mirovnem inštitutu dr. Neža Kogovšek Šalamon v včerajšnji prilogi Dnevnika Objektiv, ima status urejen le kakih 11.000 ljudi, medtem ko jih 13.000 na rešitev še čaka. 1.200 izbrisanih državljanov rešitve ni dočakalo, ker so medtem umrli. Slovenski državi ta dvajsetletnica ne more biti v čast. Težko je razumeti, da tega vprašanja ni bila sposobna zadovoljivo rešiti nobena vlada in nobena parlamentarna večina, kljub temu, da jih je bilo na oblasti več, in to z različnim političnim predznakom. Glede tega, zakaj je do izbrisa prišlo, je mogoče razumeti marsikaj, od napetih razmer ob osamosvajanju do tedanjih okoliščin, ki jih je bilo težko obvladati z racionalno presojo in objektivnimi merili. A po dvajsetih letih razvite demokratične ureditve bi moral biti ta problem že zdavnaj »ad acta«. gorica - Kulturni center Bratuž praznuje 50-letnico odprtja Katoliškega doma Ponosni na prehojeno pot načrtujejo svojo prihodnost Odprtja razstave in slavnostne akademije se je udeležila velika množica Na sinočnji slovesnosti v KC Bratuž je bila slavnostna govornica predsednica Franka Žgavec (desno zgoraj) bumbaca GORICA - Velika množica in številni ugledni gostje so se sinoči udeležili slavnostne akademije, s katero je KC Lojze Bra-tuž obeležil 50. obletnico odprtja svojega predhodnika, Katoliškega doma. Naslov »Teh naših petdeset let« je prireditev dobila po besedilu, ki ga je za to priložnost napisal Jurij Paljk. Besedilo je nato uglasbil skladatelj Patrick Quaggiato, ki je tudi dirigiral orkester ArsAtelier. Slednji je pri izvajanju kantate spremljal zbore Hrast, Lojze Bratuž in F.B. Sedej. Sinoči so tudi odprli razstavo »50 umetnikov za petdeset let«, pri kateri je sodelovalo 50 ustvarjalcev. O dogodku bomo podrobneje poročali v torek, danes pa zgodovini centra Bratuž posvečamo 14. in 15. stran dnevnika. V Trstu nočejo mafijskih odpadkov Na 4. strani Predlog stranke SKP za pravičnejši davek IMU Na 4. strani Nabrežina: Romita dobil občansko listo Na 5. strani Karabinjerji v Gradežu aretirali zalezovalca Na 9. strani Doberdob pripravlja energetski plan Na 9. strani V SSG marca dve abonmajski predstavi Na 27. strani BAZOVICA ul. Srečko Kosovel 3 GOSTILNA od ponedeljka do sobote od 11.00 do 22.30 nedelja od 18.00 do 22.30 Tel. 040 0220103 - 040 0221334 AFERA MILLS Silvio Berlusconi oproščen zaradi zastaranja zadeve MILAN - Kazensko sodišče je včeraj zavrglo obtožbe proti nekdanjemu predsedniku vlade Silviu Berlusconiju v tako imenovanem primeru Mills. Berlusconi je bil obtožen, da je podkupil svojega odvetnika v zameno za krivo pričanje, a je sodišče po več kot petih letih sojenja ugotovilo, da je zadeva formalno zastarala. Berlusconija je bremenila obtožba, da je svojega nekdanjega britanskega odvetnika Davida Millsa podkupil, da bi ta pričal v njegovo korist v dveh drugih sojenjih minulega stoletja. Na 26. strani gorica - Shod z državnim tajnikom DS Bersani podprl Cingolanija in njegovo vizijo evropske Gorice Pristajajo na primarne volitve za določitev kandidata za predsednika dežele GORICA - Županski kandidat goriške leve sredine Giuseppe Cingo-lani je včeraj začel svojo volilno kampanjo z množičnim shodom v gledališču Verdi, ki se ga je udeležil državni tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani. Shod je z dvojezičnim pozdravom uvedel koordinator Slovencev v Demokratski stranki Aleš Waltritsch, nato pa sta spregovorila tudi evropska poslanka Debora Serracchiani in pokrajinski tajnik Demokratske stranke Omar Greco. Cingolani je podal svojo vizijo strpne in evropske Gorice, Ber-sani pa je nato njegova izvajanja na celi črti podprl. Na 10. strani 2 Nedelja, 26. februarja 2012 ALPE-JADRAN / ZAŠČITNI ZAKON - Nespodbudne napovedi za letošnje leto Manjšina bo dobila 400 tisoč evrov manj od napovedanega prispevka Od »letečih« prispevkov 2011:60 tisoč evrov za SSG in 40 tisoč evrov za Primorski dnevnik TRST - Deželna vlada je, kot smo poročali včeraj, dokončno uredila vprašanje zamudnih državnih prispevkov slovenski manjšini za preteklo leto. Od tako imenovanih letečih 100 tisoč evrov je 60 tisoč evrov namenila Slovenskemu stalnemu gledališču, preostalih 40 tisoč evrov pa Primorskemu dnevniku. To je na lastno pest odločil odbornik Elio De Anna, potem ko se posvetovalna komisija za Slovence ni mogla zediniti o tej zadevi. Gledališče bo tako v primerjavi z letom 2010 dobilo od države 40 tisoč evrov manj (560 tisoč namesto 600 tisoč), čeprav je upravni svet teatra v proračun 2011 že vknjižil državni prispevek 600 tisoč evrov. Odbornik De Anna je očitno presodil, da je SSG premostilo izredno finančno situacijo, ki je svoj čas privedla do izredne ko-misarske uprave. Istočasno je De Anna ocenil, da se je v podobni krizi kot pred časom SSG sedaj znašel Primorski dnevnik, ki bo iz sklada zaščitnega zakona za lansko leto dobil 60 tisoč evrov več kot leto prej. Zelo neprijetno presenečenje pomeni napoved deželne vlade, da bo slovenska manjšina za tekoče leto namesto napovedanih 5,3 milijona evrov iz Rima dobila 4,9 milijona evrov, kar je 400 tisoč evrov manj od napovedanih prispevkov. Dežela je sicer za leto 2012 že dobila od države 5,3 milijona evrov, od tega denarja pa je odtegnila 400 tisoč evrov, ki jih je gospodarsko ministrstvo Berlusconijeve vlade (takrat ga je vodil Giulio Tremonti) »rezalo« v finančnem zakonu 2011. Še kar zapleten postopek, zaradi katerega bo na koncu, kot kaže, nastradala slovenska manjšina. In to kljub temu, da državni proračun namenja Slovencem v letih 2012 in 2013 prispevek 5,3 milijona evrov. Do dokončne porazdelitve prispevkov za letošnje leto manjka sicer še nekaj mesecev, zato se lahko stvari na deželni in državni ravni še vedno spremenijo. Na boljše, a obenem tudi na slabše, če upoštevamo, da rez 400 tisoč evrov pomeni neprijetno novost, o kateri ni bil nihče seznanjen. Očitno niti odbornik De Anna, drugače bi na to opozoril na zadnji seji posvetovalne komisije za slovensko manjšino, ki je bila sicer v glavnem namenjena vprašanju SSG in Primorskega dnevnika. In tu se znova postavlja vprašanje vloge posvetovalne komisije FJK za Slovence, ki v času deželne vlade Renza Tonda, to se pravi od leta 2008, ni bila sposobna izdelati skupnega stališča o zapleteni problematiki prispevkov. Vse odločitve je komisija (glej zadnjo delitev 100 tisoč evrov SSG in PD) prepustila deželni vladi oziroma prej odborniku Robertu Mo-linaru, nato njegovemu nasledniku De Anni. S.T. PORAZDELITEV PRISPEVKOV IZ ZAŠČITNEGA ZAKONA USTANOVE PRISPEVEK 2010 v evrih PRISPEVEK 2011 v evrih Prae (Primorski dnevnik) 424.900 482.400 Goriška Mohorjeva 203.300 211.700 Novi Matajur 172.900 180.000 Mladika 68.200 71.000 Most (Čedad) 106.700 111.100 Založništvo tržaškega tiska (ZTT) 61.000 63.500 Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) 232.100 241.700 Slovensko stalno gledališče (SSG) 600.000 560.000 Narodna in študijska knjižnica (NŠK) 309.200 322.000 Glasbena Matica 766.400 798.000 Glasbeni center E. Komel 222.600 231.800 Zveza slovenskih kulturnih društev 191.900 199.800 Slovenska prosveta 64.200 66.900 Zveza slovenske katoliške prosvete 64.200 66.900 Združenje slovenskih športnih društev v Italiji 194.700 202.700 Kulturni dom-Gorica 96.400 100.400 Kulturni center Lojze Bratuž-Gorica 96.400 100.400 Dijaški dom S. Kosovel-Trst 160.500 167.100 Dijaški dom S. Gregorčič -Gorica 95.600 99.600 Kinoatelje-Gorica 53.800 56.000 Slovenska kulturno-gospodarska zveza 100.000 100.000 Svet slovenskih organizacij 100.000 100.000 Društva in krožki 600.000 650.000 MANJŠINA - Stališče krovne organizacije SKGZ pozdravlja rast vpisov v špetrsko dvojezično šolo Našemu dnevniku priznati posebnost manjšinskega lista GORICA - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza bo na pokrajinskih in deželnem kongresu osredotočila pozornost na vlogo krovne organizacije in celotne slovenske narodne skupnosti v naslednjem desetletju. V nelahkih časih, ki jih preživljamo, je nujno potrebno imeti vizijo za prihodnost. Na to je na osrednjem praznovanju Dneva slovenske kulture v Čedadu opozoril tudi slavnostni govornik arhitekt Dimitri Waltritsch. Vlaganje v bodočnost naj postane vodilo naše skupnosti, ki se mora opirati na zanimive izzive, ki jih ponuja novi čas. V ponedeljek, 5. marca, bo v Gorici Deželni svet SKGZ, ki bo sklical deželni kongres. Pred tem pa se bodo zvrstili pokrajinski kongresi, in sicer 11. aprila za Tržaško, 17. aprila za Goriško ter 20. aprila za Videmsko. V pripravi na kongresne skupščine krovna organizacija prireja vrsto srečanj, na katerih obravnava osrednje tematike, ki zadevajo slovensko manjšino in njeno organiziranost. Doslej sta se že zvrstila posveta o gospodarsko-finančnih vprašanjih in politično-upravnih problematikah. V programu pa so še srečanja o zamejskem medijskem prostoru, o šolstvu in izobraževanju ter o vlogi kulture v čezmejni stvarnosti. Zaključki posvetov bodo predstavljeni na deželnem kongresu zveze, ki se ga bodo prvič udeležili predstavniki (delegati) članov-posameznikov. Na seji tajništva, ki je bila v goriškem KB centru, je predsednik Rudi Pavšič poročal o srečanju z novo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmilo Novak. Srečanje skupnega predstavništva z ministrico je po mnenju SKGZ potekalo v sproščenem in kostruktivnem duhu. Predstavnica slovenske vlade je zagotovila kontinuiteto dosedanjega dela Urada ter vsestransko podporo manjšini s strani slovenske izvršne oblasti v odnosih z italijansko vlado in Deželo FJK. Ministrica je obenem zagotovila, da se sredstva, ki jih Slovenija namenja manjšini, ne bodo nižala, kar v tem zahtevnem finančno-gospodarskem obdobju predstavlja nezanemarljivo dejstvo. Obisk ministrice Novakove se uo-kvirja v intenzivna bilateralna srečanja med Italijo in Slovenijo, ki predvidevajo tudi uradni obisk slovenskega zunanjega ministra v Rimu. Napovedan je tudi obisk slovenskega predsednika države v naših krajih in možno srečanje s krovnima organizacijama in nekaterimi našimi ustanovami. SKGZ pozdravlja te dogodke, ki utrjujejo odnose med obema državama in ustvarjajo pozitivno vzdušje, ki blagodejno vpliva tudi na slovensko narodno Predsednik SKGZ Rudi Pavšič skupnost v Italiji. S tem v zvezi je predsednik Pavšič posebej izpostavil sodelovanje z italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški, ki se je dodatno utrdilo z novim evropskim projektom Lex. PORDENON Z nožem ubil mater PORDENON - S kuhinjskim nožem je dvanajstkrat zabodel mamo, pustil nož ob truplu in se umaknil v bližnjo sobo. Zgodilo se je v petek zvečer v Maniagu pri Pordenonu. Truplo mame, 69-letne Fernande Frati, je odkrila hči Serena ob vrnitvi domov. Njen brat, 40-letni Maurizio Le-narduzzi, ni vedel pojasniti, kaj se je zgodilo. Bil je ves zmeden in tudi preiskovalcem ni povedal, kaj se je zgodilo in zakaj. Maurizio Lenarduzzi je bil že pred kakimi desetimi leti žrtev hude depresije. Pred nekaj dnevi je bil - po pričevanju nekaterih prijateljev - zelo zaskrbljen, ker naj bi podjetje, pri katerem je bil zaposlen, preselilo svoj obrat v Padovo. Njegova mama se je v petek popoldne obrnila na službo za mentalno zdravje, da bi poiskala pomoč za sina in ga pomirila. Včeraj pa bi moral Lenar-duzzi na sestanek s to službo. Kar se tiče delovanja v videmski pokrajini je razveseljivo in spodbudno dejstvo, da kljub prostorski stiski in vidnemu političnemu nasprotovanju nekaterih krajevnih uprav, se število vpisov v špetrski dvojezični šolski center stalno veča. V naslednjem šolskem letu bo špe-trski center obiskovalo 230 otrok, kar predstavlja velik uspeh vseh, ki so se v teh letih zanj prepričano zavzemali. Deželno tajništvo SKGZ je obravnavalo tudi kritično stanje Primorskega dnevnika in razpravljalo o pobudah za premostitev trenutnega težkega finančnega položaja. Mnenje vodstva krovne organizacije je, da mora zakonodajalec upoštevati specifičnost Primorskega dnevnika kot časopisa manjšine in mu zagotoviti obstoj. Izpostavljene so bile tudi nelahke razmere na Novem Matajur-ju, na slovenskem oddelku RAI in na drugih zamejskih medijih. V zvezi s Slovenskim stalnim gledališčem je SKGZ mnenja, da je potrebno dosledno upoštevati izhodišča, ki so bila sprejeta na kriznem omizju na trža- ški prefekturi leta 2009. Takratni prefekt je izvedencem naročil ekspertizo, ki je predstavljala osnovo za pripravo novega statuta in za vstop obeh krovnih organizacij v upravni organ SSG. Delovanje Založništva tržaškega tiska in Tržaške knjigarne predstavlja pomembno in nenadomestljivo kulturno ponudbo zlasti v tržaškem mestnem središču. V tem smislu so na tajništvu podprli predlog po utrjevanju obeh kulturnih žarišč, ki sta ga izpostavila Ace Mermolja in Adriano Sossi. Člani tajništva so pozitivno ocenili sodelovanje med tržaškima založbama in drugimi sličnimi sredinami. Pomembna je tudi ustanovitev delovne skupine, ki bo sledila postopku obnove Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. Omizje sestavljajo predstavniki SKGZ, SSO, Narodne in študijske knjižnice, SLORI ter kulturnih društev S.Škamperle in M.Kogoj. Predsednika krovnih organizacij Štoka in Pavšič sta že pisala deželni upravi in podprla načrt ter predlagala, naj se omogoči čim večjo prostorsko uporabo doma. RADIO BREZ MEJE Danes opoldne po Radiu TS A o bralni kulturi TRST - Radio Trst A bo danes ob 12. uri predvajal oddajo Radio brez meja, ki jo pripravljajo v uredništvih Radia Trst A, Izobraževalnega programa Radia Slovenija in Slovenskega programa ORF v Celovcu. V tokratnem radijskem srečanju bo govor o bralni kulturi in pomenu širjenja bralnih navad med ljudmi ter spodbujanju bralne vzgoje pri otrocih in mladini. Pogovor v studiu bodo sooblikovali prof. dr. Igor Saksida, predavatelj na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti v Kopru ter strokovnjak za mladinsko književnost, mag.Lu-cija Feinig Ogorevc, profesorica slovenščine na celovški dvojezični šoli za vzgojiteljice v otroških vrtcih in vodja tamkajšnje šolske knjižnice, učiteljica Olga Tavčar, odgovorna za književno vzgojo v okviru openskega Didaktičnega ravnateljstva ter Martina Humar, knjižničarka v Knjižnici Damira Feigla v Gorici. Pogovor bo vodila urednica Ines Škabar. Ponovitev oddaje bo na sporedu jutri ob 14.10. ČEZMEJNA TV - Danes po slovenskem TV dnevniku RAI Mesečnik Lynx magazin s prispevki iz čezmejnega prostora TRST - Danes (takoj po slovenskem TV dnevniku RAI, ob 20.50), vabi Slovenska televizija RAI k ogledu mesečnika Lynx magazin, ki je rezultat tesnega sodelovanja med dvema televizijskima hišama: RAI in TV Slovenija in specifično štirimi programskimi enotami oziroma med slovenskim in italijanskim TV programom RAI ter slovenskim in italijanskim programom TV Koper-Ca-podistria. Tokrat so gledalci vabljeni na ogled štirih prispevkov, v katerih se zrcalijo najrazličnejše teme našega čezmejnega prostora. Irena Cunja in Špela Lenardič sta pripravili reportažo o skrbi za gozdove oz. o primeru Rodika in okolice, kjer prihaja do pustošenja gozda, s strani tujih obiskovalcev iz notranjosti Slovenije , pa tudi italijanskih izletnikov. Kako preprečiti divji obisk naših gozdov in kako za to skrbijo na italijanski strani - to sta ra- ziskali avtorici, ki sta pripravili vsaka svojo, prepletajočo se, reportažo. V spominu imamo še pojav, ko smo se na našem obmejnem območju srečevali s fenomenom čez-mejnih delavcev: uradno ali na črno, tega je bilo ogromno. V preteklosti je bilo značilno, da so se Slovenci zaposlovali v Italiji. Tendence se očitno spreminjajo. V Novi Gorici ugotavljajo, da je vse več posameznikov in podjetij, ki se iz Italije selijo k njim po zaslužek. Odpirajo se nove niše, predvsem na področju obrtništva in uslug. Povpraševanje je očitno v določenih segmentih večje od ponudbe, tako da ta pojav ne skrbi domačinov, ki v tem vidijo le vsestransko obogatitev prostora. Italijanski pisatelj Mauro Cova-cich je avtor dela Trieste Sottosopra, ki je nekakšen vodič po kompleksni identiteti mesta Trst. V teh dneh bo knjiga izšla tudi v slovenskem prevodu. Ob tem pisnem delu je avtor predstavil tudi trajsnostni projekt Metacarso, kulturni sprehod po obmejni identiteti. Zamislil si je serijo srečanj, predavanj in delavnic, na katere bi vabil mednarodno uveljavljene intelektualce, da bi nam ponudili svojo vizijo in model sobivanja v sedanjem svetu. Izhodišče prispevka, ki ga je pripravil Loris Braico je referendum, s katerim so se na Hrvaškem pred kratkim odločili za vstop v Evropsko unijo. Na meji med Slovenijo in Hrvaško, kjer še stojijo rampe, se ljudje še vedno srečujejo s problemi, na katere smo pri nas že pozabili: eden izmed teh so gotovo kmetijska posestva, kjer ležijo njive ali pašniki tako na eni kot na drugi strani meje. Konkretni primeri bodo pokazali, kaj si prebivalci teh obmejnih krajev konkretnega pričakujejo od vstopa Republike Hrvaške v veliko evropsko družino držav. Oddajo Lynx magazine bodo ponovili v četrtek,1.marca ob isti uri. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 26. februarja 2012 3 UKVE - Proslavili dan slovenske kulture v Kanalski dolini Jezik in kultura sta lahko tudi sredstvo za razvoj teritorija Slavnostna govornica Elisa Kandutsch - Večer pripravila SKS Planika in GM - Šola Tomaža Holmarja UKVE - »Praznik slovenske kulture je priložnost, da poudarimo, da jezik, tako v knjižni kot v narečni obliki, ohranja kulturno dediščino določenega območja, lahko pa postane tudi sredstvo za razvoj teritorija, in to tudi pri nas v Kanalski dolini.« S to mislijo je mlada gojenka Glasbene Matice - Šole Tomaža Hol-marja in Slovenskega kulturnega središča Planika Elisa Kandutsch, ki je bila slavnostna govornica na Prešernovi proslavi v petek v Ukvah, začela svoj slavnostni govor na Večeru slovenske kulture, ki sta ga organizirala krajevna podružnica Glasbene Matice in Sks Planika v sodelovanju s šolo iz Ukev in večstopenjskim zavodom Bachmann. Med prisotnimi v do zadnjega kotička polni večnamenski dvorani bivše mlekarne v Ukvah naj omenimo častnega predsednika Krščanske kulturne zveze iz Celovca Janka Zerzerja, ravnatelja Glasbene Matice Bogdana Kralja in ženo Marijo ter hčerko Sašo pokojnega slovenskega pesnika Toneta Pavčka, ki so se ga spomnili z recitiranjem nekaterih njegovih pesmi. Slavnostna govornica Elisa Kan-dutsch je podrobneje predstavila delovanje Sks Planika in krajevne podružnice Glasbene Matice, ki v Kanalski dolini deluje že štiriintrideset let. Slovensko kulturno središče pa prav tako že dolgo skrbi za ohranjanje slovenskega jezika in kulture na tem območju ter odlično sodeluje s šolami v Kanalski dolini. Tako nudi enkrat tedensko dodatno učiteljico slovenščine osnovnošolcem iz Ukev in redno prireja tečaje slovenščine, ki jih je tudi sama obiskovala. Kandutsche-va pa je tudi poudarila, da je letos prvič slovenščina prisotna kot kuri-kularni predmet na nižji srednji šoli na Trbižu in v prvih dveh razredih tamkajšnjega liceja, kar pomeni, da se slovenščine redno uči kar 160 dijakov. Zahvala za hvalevredno pobudo pa gre predvsem slovenskim oblastem, je dodala slavnostna govornica, ki letos zaključuje svoj študij na višji srednji šoli in bo po opravljeni maturi morala vsaj za nekaj let zapustiti Kanalsko dolino. Zato se je v svojem govoru zahvalila vsem tistim, ki so jo zadnjih deset let spremljali med njenim odraščanjem ter ji pomagali, da je boljše spoznala slovenski jezik in kulturo oziroma se izpopolnila kot glasbenica. Svoj nagovor pa je Kandutscheva zaključila z željo, da bi se vse več ljudi zgledovalo po Prešernu, in to predvsem zaradi njegovega čuta za pravičnost, spoštovanja in sprejemanja drugačnih ter človeške širine. Glavni protagonisti prireditve v Ukvah, ki jo je povezoval Manuel Fig-heli, pa so bili na sploh otroci in mladi, ki so se v svojih nastopih izkazali in dokazali, da sta tudi v Kanalski dolini slovenska jezik in kultura še kako živa. Pred gledalce so najprej stopili otroci ukovške osnovne šole, ki so pod vodstvom učiteljic Alme Hlede in Lee Jesterle zapeli slovensko himno, nato pa še nekaj drugih pesmi, izkazali pa so se tudi z deklamiranjem. Še posebno posrečena je bila interpretacija Prešernovega Povodnega moža, saj so bili med protagonisti kar dve Urški in dva povodna moža. Svoje glasbeno znanje so prikazali pianisti Elisa Kandutsch, Rossella Lupieri in Simone Vuerich ter harmonikarja Kristian Lupieri in Nicola Melcher, ki so na Glasbeni Matici v Kanalski dolini gojenci prof. Manuela Fighelija. Na poseben način so številno občinstvo pozabavali tudi učenci izbirnih tečajev slovenščine, ki jih prireja Sks Planika in jih vodi Katarina Kejžar. Martina, Matteo, Giorgia, Mojca in Janko so gostom na barvit način predstavili značilnosti Slovenije in Italije, Elisa in Francesca pa sta spregovorili o najpomembnejših slo- Protagonisti petkovega dogajanja v Ukvah so bili otroci in mladi tg PARLAMENT Deželi FJK 75 milijonov od ICI na prvo stanovanje VIDEM - Dežela Furlanija-Julijska krajina bo dobila povrnjenih 75 milijonov evrov iz naslova davka ICI na prvo stanovanje. Novico so posredovali furlanski poslanci Ferruccio Saro (LS), Carlo Pego-rer in Flavio Pertoldo (oba DS). Kot so sporočili parlamentarci, je poslanska zbornica z odobritvijo fiskalnega dekreta prižgala zeleno luč za vrnitev zneskov davka ICI na prvo stanovanje deželam s posebnim statutom. Dežele z rednim statutom so namreč kompenzacijo tega davka že dosegle z decembrskim vladnim dekretom (t.i. Reši Italijo), iz katerega so bile avtonomne dežele izključene. Saro je ob tem povedal, da ostajata še odprti vprašanji motornih goriv po znižanih cenah in dvojne trošarine na ceno električne energije. Prvo, ki poleg FJK zadeva še obmejne Veneto, Lombardijo in Pie-mont,je skupaj vredno okrog 500 milijonov evrov letno, medtem ko je bila dodatna trošarina na elektriko ocenjena na približno 30 milijonov evrov. Saro je dodal, da se je vlada zavezala za rešitev teh vprašanj, vendar mora najti ustrezno finančno kritje. Slavnostna govornica Elisa Kandutsch venskih knjigah. Kulturni program so zaključili člani otroške dramske skupine Kulturno prosvetnega društva Jelovica Lancovo pod vodstvom vzgojiteljice Monike Mežik, ki so zaigrali Muco copatarico Ele Peroci. Tjaša Gruden SLORI - V četrtek predstavitev v Trstu, nato še v Gorici Spreminjanje narodnostnih in jezikovnih značilnosti otrok v slovenskih šolah TRST - Slovenski raziskovalni inštitut SLORI s posebno pozornostjo spremlja dinamike spreminjanja narodnostnih in jezikovnih značilnosti otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole v tržaški in goriški pokrajini ter na dvojezičnem šolskem centru v Špetru. Narodnostna in jezikovna sestava šolske populacije sta izredno pomembna vidika pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnih strategij, saj sta tudi od njiju odvisna izbira učnih vsebin in oblikovanje ustreznih pedagoško-didaktičnih pristopov. Prav tako predstavljata pomemben vidik tudi pri opredeljevanju ciljev in vloge manjšinske šole v okviru utrjevanja slovenske prisotnosti in ohranjevanja slovenskega jezika in kulture v deželi Furlaniji - Julijski krajini. V ta namen je SLORI v sodelovanju z ravnateljstvi navedenih šol pobudnik projekta o spremljanju narodnostne strukture in jezikovnih Raziskovalka Norina Bogatec navad omenjene šolske populacije. Izvedba ŠOLA2011, druga po vrsti, vključuje vpisane v prve letnike vseh stopenj šolanja - od otroških vrtcev do srednjih šol II. stopnje - v tekočem šolskem letu 2011/2012. Novost letošnje izvedbe predstavljajo podatki o starih starših, s pomočjo katerih je bila opravljena zanimiva analiza narodnostnih značilnosti družinskih okolij znotraj medgene-racijske primerjave. Študija obravnava razvojne dinamike v zadnjem petnajstletnem obdobju. Januarja so bili izsledki predstavljeni ravnateljem, v četrtek, 1. marca, pa bo o njih razprava na srečanju »Projekt Š0LA2011: Narodnost v medgeneracijski perspektivi«, ki ga SLORI in ravnateljstva prirejajo v konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu s pri-četkom ob 17.uri. Srečanje bo vodil ravnatelj Marijan Kravos, izsledke pa bo predstavila raziskovalka No-rina Bogatec. Za goriško javnost bo srečanje v torek, 6. marca 2012, ob 17. uri v Avditoriju Šolskega centra. GOSPODARSTVO - V poročilu o potrebnih strukturnih reformah OECD Sloveniji med drugim priporoča lažje odpuščanje in dvig upokojitvene starosti CIUDAD DE MEXICO - Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v poročilu o strukturnih reformah za okrepitev gospodarske rasti Sloveniji med drugim priporoča umik države iz gospodarstva, spremembe delovnopravne zakonodaje in dvig upokojitvene starosti. V OECD priporočajo tudi neizplačilo druge polovice odprave pla-čnih nesorazmerij.Kot organizacija ugotavlja v poročilu Economic Policy Reforms: Going for Growth 2012, objavljenem v petek, je Slovenija po vztrajnem zmanjševanju razkoraka v razvitosti do zgornje polovice članic po bruto domačem proizvodu na prebivalca (BDP) v času pred krizo, to razliko v zadnjih letih znova začela povečevati. Kot poudarjajo, je ta razkorak skoraj izključno posledica zaostajanja Slovenije pri produktivnosti dela. OECD pravi, da je Slovenija v zadnjih letih dosegla nekaj napredka pri upravljanju z državnim premoženjem, obenem pa ugotavlja, da poskusi reforme pokojninske in delovnopravne zakonodaje zaenkrat niso uspeli. V luči tega v organizaciji Sloveniji priporočajo umik države iz gospodarstva z oblikovanjem pregledne in natančne strategije za upravljanje z državnim premoženjem. Poleg tega v OECD ponavljajo znano priporočilo o bolj prožni de-lovnopravni zakonodaji, pri čemer se zavzemajo za Generalni sekretar OECD Angel Gurria arhiv dodatno skrajšanje odpovednih rokov in zmanjšanje administrativnih ovir za odpuščanje. Slovenija bi morala po oceni organizacije zvišati tudi zakonsko določeno upokojitveno starost in omejiti predčasno upokojevanje. Poleg tega bi morala izboljšati finančne spodbude za podaljševanje delovne dobe in pri indeksaciji pokojnin več poudarka dati inflaciji. Znova so se v OECD zavzeli tudi za izboljšanje učinkovitosti visokošolskega izobraževanja in vpeljavo šolnin v javnih visokošolskih ustanovah, ki bi jih spremljala študentska posojila. Pogoji njihovega odplačevanja bi bili odvisni od dohodkov posojilojemalcev. Dostop do štipendij in ugodnosti študentskega statusa bi bilo ob tem treba vezati na študijski uspeh. Poročilo je v petek v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico predstavil generalni sekretar OECD Angel Gurria. Ob tem je pred zasedanjem finančnih ministrov skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) povedal, da je treba v času globalne gospodarske negotovosti prednost dajati ukrepom, ki spodbujajo rast in pomagajo ustvarjati nova delovna mesta. "Krize so izjemna priložnost za izvedbo zahtevnih reform. Te priložnosti ne bi smeli izpustiti iz rok," je zatrdil Gurria, ki je prepričan, da se bodo reformna prizadevanja držav v zadnjem času izplačala. Te naj bi po oceni OECD dopolnile fiskalno disciplino in makroekonomske politike za stabilizacijo razmer ter omogočile hitrejši razvoj iz krize ter na dolgi rok bolj vzdržno gospodarsko rast. (STA) / ŠPORT Nedelja, 26. februarja 2012 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu SODSTVO - Odprtje sodnega leta računskega sodišča Korupcija prisotna tudi v Furlaniji-Julijski krajini Deželni predsednik Tondo o krčenju javnih stroškov in znižanju števila deželnih svetnikov Korupcija ne pozna meja. Zaznavna je tudi v Furlaniji-Julijski krajini, kot je bilo zelo jasno poudarjeno na včerajšnjem uradnem odprtju sodnega leta deželne sekcije računskega sodišča. Ne dosega sicer tako kričečih viškov, kot v nekaterih drugih italijanskih deželah, pa vendar je treba biti pozorni nanjo, je poudaril javni tožilec računskega sodišča Maurizio Zappatori. V svojem poročilu je omenil najbolj pogoste primere: nepravilnosti pri zakupih javnih del, nezakonito izkoriščanje javnega financiranja in nezakonito prilaščanje javnega denarja. V lanskem letu je računsko sodišče sodno obravnavalo 39 primerov. Uvedlo je 35 sodnih postopkov, izdalo je 31 razsodb, od teh je bilo 21 obsodb. Obtoženci bodo morali povrniti oškodovanim krajevnim upravam 3 milijone 899.160 evrov. Novo sodno leto je v dvorani tržaške trgovinske zbornice odprl predsednik računskega sodišča Furlanije-Julijske krajine Enrico Marotta. Na slovesnosti je govoril tudi predsednik deželne uprave Renzo Tondo, ki je poudaril, da je prav v tem težkem gospodarskem in finančnem trenutku pomembno sodelovanje med krajevnimi upravami in nadzornimi organi. Deželna uprava si prizadeva za znižanje stroškov, da bi razpoložljiva sredstva namenila v podporo delu in zaposlovanju, ki predstavljata pravo prioriteto v tem težkem obdobju. Tondo je pojasnil, da se je njegova uprava že od začetka zakonodajne dobe zavzela za znižanje dolga; nadalje je uvedla postopek za znižanje števila deželnih svetnikov, medtem ko se je število vodij deželnih oddelkov že znižalo. Vse to je pripomoglo k skrčenju javnih izdatkov in znižanju javnega dolga. K temu je po svoje pripomogel tudi sam deželni predsednik Tondo: sam je najavil, da se je odrekel prispevku za časa ko je bil izrednikomisar za gradnjo tretjega voznega pasu na avtocesti Benetke-Trst. Deželni predsednik je nazadnje ocenil, da je napočil čas strukturnih iz-bir,»kajti naš institucionalni sistem je preveč obremenjujoč in poln zapletenih norm. Slednje je treba poenostaviti, da se podjetjem omogoči gospodarska rast. Poseg deželnega predsednika Renza Tonda na odprtju sodnega leta računskega sodišč AD FORMANDUM Tečaj »Šola obrezovanja sadnega drevja« Na Ad formandumu v Trstu poteka vpisovanje na tečaj »Šola obrezovanja: 15 ur teorije in prakse zato, da se naučimo tehnik rezanja sadnih dreves«, ki bo obravnaval vse najpomembnejše vidike obrezovanja za ravnovesje vegetacije in rodnosti posameznih sadnih dreves (jablane, hruške, marelice, breskve, češnje in drugo). Poleg teoretičnih predavanj v razredu so predvidene praktične lekcije obrezovanja sadnih dreves na Krasu. Terensko delo je odličen način za učenje, tečaj pridobi na dinamičnosti in vzdušje je zabavno. Tečaj bo vodila Natascia Riggi, strokovnjakinja za kmetijstvo in oljkarstvo. Prva lekcija bo v petek, 2. marca 2012, ob 18.00 na sedežu zavoda v Trstu. Tečaj se bo pričel ob zadostnem številu prijavljenih. Za dodatne informacije lahko zainteresirani pokličejo na Ad for-mandum v Trst (tel. 040.566360, ts@ad-formandum.org). Več o tečajih in ostali ponudbi Ad formanduma je na razpolago tudi na spletni strani www.ad-formandum.org. TRŽAŠKA SEŽIGALNICA - Prisotnost odpadkov iz Kampanje Proti »mafijskim« odpadkom Protestirali so člani okoljevarstvenih organizacij iz Italije in Slovenije - 25 ton odpadkov iz Kampanije - Ali so radioaktivni? Protest okoljevarstvenikov pred sežigalnico kroma Dovolj s sežiganjem odpadkov iz Kampanije v tržaški sežigalnici! Pod tem geslom se je kakih sto privržencev italijanskih in slovenskih okoljevarstvenih organizacij zbralo včeraj pred vhodom v sežigalnico v Ul. Errera, da bi ob prihodu nekaterih tovornjakov z odpadki iz Kampanije glasno protestirali proti »onesnaževanju okolja s tujimi odpadki«. Pri protestu so sodelovale organizacije Greenaction transnational iz Trsta, Alpe Adria Green iz Jesenic in Ljubljane in Legamjonici contro l'inquinamento iz Taranta. »V Trst prihaja 25 ton odpadkov, kar sodi v okvir prvega dela akcije vsedržavne solidarnosti za emergenčno stanje zaradi odpadkov,« je pred sežigalnico pojasnil predstavnik organizacije Greenaction transnational Roberto Giurastante. »Ti odpadki pa niso nadzorovani, prihajajo z odlagališč, ki jih upravlja neapeljska kamora. Med sežiganjem teh odpadkov se je doslej v sežigalnici že nekajkrat sprožil alarm o prisotnosti radioaktivnih snovi,« je opozoril Giurastante, ki je dodal, da del odpadkov odložijo tudi v odlagališča za posebne odpadke, kakršno je na primer tisto pri Krminu. POLITIKA - Predlog Stranke komunistične prenove v tržaškem občinskem svetu Imu naj bo pravičnejši SKP predlaga tako za prvo kot za drugo stanovanje različne količnike glede na katastrsko vrednost nepremičnin Davek na nepremičnine IMU mora v tržaški občini predvidevati različne količnike, vezane na katastrsko vrednost posameznih stavb. Na ta način bo davek pravičnejši, ker bi bili drugače lastniki manjših stanovanj in razkošnih hiš na isti ravni. To je stališče predstavnikov Stranke komunistične prenove v tržaškem občinskem svetu, ki bodo predlagali uvedbo »postopnega« davka IMU. Podrobnosti predloga so včeraj na tiskovni konferenci na županstvu predstavili občinska svetnika SKP Iztok Furlanič (sicer predsednik občinskega sveta) in Marino Andolina, deželni svetnik SKP Igor Kocijančič in pokrajinski tajnik SKP Antonio Saulle. Sicer so poudarili, da glede davka IMU ne kritizirajo tržaškega župana Roberta Cosolinija, ampak italijanskega pre-mierja Maria Montija. Zdaj se je treba potruditi, da bo davek IMU čim bolj pravičen, je povedal Furlanič in podrobno orisal strankin predlog. Po mnenju SKP mora davek IMU za prvo stanovanje predvidevati tri različne količnike. Za nepremičnine, katerih katastrska vrednost znaša do 70.000 evrov, naj bo količnik 0,2 promila, pravi SKP. Za nepremičnine s katastrsko vrednostjo od 70.000 do 150.000 evrov naj bo količnik 0,4, za nepremičnine s katastrsko vrednostjo nad 150.000 evrov pa 0,6 promila. Velika večina lastnikov nepremičnin v tržaški občini bi plačevala IMU s količnikom 0,4 promila, je razložil Furlanič, saj je katastrska vrednost 75 odstotkov stanovanj v Trstu v povprečju 115.000 evrov. Kar zadeva drugo stanovanje, hišo ali drugo nepremičnino, je stranka SKP predstavila sledeče predloge. Največ bi plačevali lastniki praznih stanovanj, za katera bi veljal količnik 1,06. Za stanovanja v najemu in vse druge vrste stavb bi veljal običajni količnik 0,76, medtem ko naj bi v pri- meru pravičnih najemnin in za ljudske oziroma socialne gradnje veljal najnižji količnik, in sicer 0,46 promila. Najnižji količnik bi moral na predlog SKP veljati tudi za nova podjetja, ki bi jih odprli v tržaški občini. A.G. Tiskovna konferenca SKP o davku IMU na tržaškem županstvu kroma AZBEST - V torek Predstava Sabrine Morena Azbest brez meja V veliki dvorani šole Carducci-Dante v Ul. Giustiniano št. 3 bo v torek dopoldne predstava Sabrine Morena Azbest brez meja. Pobudo prireja neprofitna organizacija EARA (European Asbestos Risks Association) v sodelovanju z deželnim šolskim uradom in kulturnim združenjem Tea-trobàndus in bo na sporedu med 10.30 in 13. uro, pozdravil pa bo tudi tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni. V predstavi Azbest brez meja nastopa igralka Giustina Testa, ki predstavi gledalcem zgodovino proizvodnje azbesta v Evropi in smrtonosne posledice njegove uporabe. Poseben poudarek bo na uporabi azbesta v deželah Veneto in Furlanija-Julijska krajina oz. v Trstu ter v Sloveniji in na Hrvaškem. Problematika azbesta je pač brez meja in je zato potrebno, da so o tem osveščeni vsi in povsod. Predstava traja približno 90 minut in je namenjena mladim in še predvsem dijakom in dijakinjam višjih srednjih šol. / ŠPORT Nedelja, 26. februarja 2012 5 POLITIKA - Razgibana predvolilna dogajanja Nabrežinska desna sredina čaka na odločitve leve sredine V podporo kandidaturi Romite se snuje občanska lista - Dileme župana Reta Devinsko-nabrežinska desna sredina glede svojih volilnih odločitev čaka, da vidi, za katerega županskega kandidata ali kandidatko se bo na nedeljskih primarnih volitvah odločila leva sredina. Ne gre samo za taktično, temveč tudi za politično motivirano čakanje, saj se v desni sredini in zlasti na sredini, ki jo pooseblja Retova lista, krepijo pomisleki v zvezi z morebitno župansko kandidaturo Mas-sima Romite. »Občanski načrt« v podporo Romiti Skupina občanov je včeraj dopoldne v neki restavraciji v Naselju S. Mauro predstavila osnutek »občanskega načrta« v podporo Romiti. Izhodiščno programsko osnovo so oblikovali Silvia Iurman, Sergio Berga-masco, Fulvio Caputo in Andrea Radina. Podpisniki izhajajo iz prepričanja, da je Romita kot podžupan dosledno in vestno deloval v korist ozemlja Devina-Nabrežine in njegovih občanov. Nova uprava mora dopolniti in vsebinsko dopolniti delo sedanjega odbora, novega župana čaka zato veliko dela, je bilo slišati včeraj na srečanja, na katerem je bil navzoč tudi Romita. Kje se bo odločalo: v Nabrežini ali v Trstu? Župan Giorgio Ret pravi, da bosta njegova lista in Ljudstvo svobode županskega kandidata ali kandidatko (v igri je tudi Tjaša Švara) izbrali v Nabrežini in ne v Trstu. Pokrajinsko vodstvo Berlusconijeve stranke podpira Romito, posebno njen podtajnik in deželni svetnik Piero Tononi, ki je s podžupanom delil skupno angažiranost v Nacionalnem zavezništvu. Pokrajinska koordinatorka Ljudstva svobode je deželna odbornica Sandra Sa-vino, ki se z Nabrežino ne ukvarja in je odločitve za volitve prepustila To-noniju. Kukanja jutri v Devinu in v Ribiškem naselju Kandidat na primarnih volitvah leve sredine Vlado Kukanja bo jutri skupaj s predstavniki političnih strank in civilne družbe, ki ga podpirajo, ob 18.30 na trgu v Ribiškem naselju, medtem ko bo ob 20. uri na vrsti srečanje v Devinu na sedežu pevskih zborov. V torek zvečer bo Kukanja najprej (ob 18.30) v Sesljanu in nato v Na-brežini kamnolomi. V sredo je napovedano srečanje z vaščani v Mavhi-njah (ob 18.30) in nato v Šempolaju (ob 20. uri). DS jutri v Nabrežini, Gotter »od hiše do hiše« Demokratska stranka vabi jutri ob 20. uri v rojstno hišo Iga Grudna (Kamnarska hiša) v Nabrežino na predstavitev kandidatov na primarnih volitvah Marize Škerk in Roberta Gotterja. Slednji napoveduje volilno kampanjo »od hiše do hiše«. Danes med 11.30 in 12.30 se bo v tamkajšnji osmici srečal z vaščani Mavhinj, od 12.40 do 14.30 pa bo v krajevni osmi-ci na razpolago prebivalcem Vižovelj. Pobudniki občanske liste z Massimom Romito (desno) NARODNI DOM - V sredo Informativni dan o študijskih programih na UP FHS iz Kopra Koprska Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem prireja v sredo, 29. februarja, ob 15. uri v prostorih Narodnega doma informativno srečanje o študijskih programih fakultete, ki z novim študijskim letom razpisuje tudi dvopredmetne študijske programe. Srečanja se bodo udeležili docenti Jože Pir-jevec, Gorazd Bajc, Borut Klabjan in drugi, namenjeno pa je predvsem dijakom zadnjih razredov višjih šol, njihovim profesorjem in staršem ter medijem. V naslednjem študijskem letu 2012/13 bo Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem prvič izvajala dvo-predmetne študijske programe 1. stopnje, in sicer geografijo, zgodovino, italijanistiko in medijske študije, ki so se pridružili pedagoškim dvopredmetnim študijskim programom na 2. stopnji. Vsi ti programi so pomembna obogatitev dodiplomske študijske ponudbe Univerze na Primorskem, saj pomenijo dodatno možnost zaposlitve diplomantov na različnih področjih. Osemkratni olimpijec Rajmond Debevec gost oddaje Važno je sodelovati V peti oddaji niza Važno je sodelovati, ki bo na valovih radia Trst A v torek v sklopu Studia D ob 12.15, ponovitev pa bo v sredo ob 14.10, se bo urednik Peter Rustja pogovarjal s slovenskim strelcem in olimpijskim zmagovalcem Rajmondom Debevcem. Letošnje olimpijske igre v Londonu bodo za Debevca že 8. po vrsti. ŠEMPOLAJ - Jutri v Štalci Zaključni večer iz niza pobud Februar mesec slovenske kulture SKD Vigred vabi jutri v Štalco v Šempolaju, kjer bo ob 20.30 zaključni večer niza pobud Februar mesec slovenske kulture. Predstavili se bosta tržaški založbi ZTT in Mladika s svojim knjižnim programom in napovedmi za novo leto. Pretekla sezona je bila za obe založbi plo-dovita in uspešna, kar sta tudi potrdili s svojo prisotnostjo in dobro obiskanimi srečanji na zadnjem slovenskem knjižnem sejmu. Ob predstavitvi zadnjih književnih del obeh založb bo tudi poudarek na poeziji z Vilmo Purič, avtorico esejističnega dela Pesniki pod lečo (Mladika 2011), ter s pesnikom in publicistom Acetom Mermoljo, avtorjem knjige V izpostavljeni legi (ZTT 2011). Prvo srečanje je bilo namenjeno otrokom domačega vrtca in šole, tem sta s sliko in besedo predstavili Prešernov lik knjižničarki Kosovelove knjižnice iz Sežane. Pobudo je društvo priredilo skupaj z združenjem staršev COŠ S. Gruden in otroškega vrtca Šempolaj. Na drugem kulturnem večeru so nastopili otroci domačega vrtca, pevci in glasbeniki SKD Vigred, ilustrator Štefan Turk je prikazal, kako nastanejo ilustracije za pravljice. O slednjih in o pesmih za otroke pa sta spregovorili še Martina Legiša (avtorica knjige Tipi Tapi v rusi kapi) in Helena Jovanovič (avtorica Pravljice za bele zimske dni), za prisrčen zaključek pa je poskrbel basist Goran Ruzzier, ki je ob spremljavi Aljoše Sakside zapel Prešernovo arijo Mornar. Kantavtor Gino D'Eliso v knjigarni Lovat Kantavtor Gino D'Eliso bo danes popoldne v knjigarni Lovat predstavil nekatere pesmi z zadnje zgoščenke »Ridatemi i con-giuntivi« in z nekaterih starejših CD-jev. Pobuda bo v okviru pobude Knjige in zvoki, ki si jo je zamislil glasbenik Fabio Jeg-her. V Miljah gledališka predstava v narečju V Miljah do danes v gledališču Verdi predstava v tržaškem narečju »La seduta spiritica« v režiji Lorenza Braide. Predstava je v okviru gledališke sezone 20112012 in jo prireja pokrajinski odbor državne federacije amaterskih gledališč FITA pod pokroviteljstvom miljske občinske uprave. Predstava bo ob 17. uri, vstop je pet evrov. Razstava del umetnice Cristine Battistin V občinski umetnostni dvorani na Velikem trgu št. 4 bodo jutri odprli razstavo umetnice Cri-stine Battistin, na kateri bo na ogled približno 30 slik in risb mlade Pordenončanke. Razstava z naslovom Labor-intus, ki jo bo odprla Katarina Lomi ob 18. uri, bo odprta do 20. marca vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. V muzeju Schmidl jutri srečanje o prečni flavti Prečna flavta bo protagonistka jutrišnjega srečanja v gledališkem muzeju Carlo Schmidl v palači Gopcevich (Ul. Rossini št. 4), na katerem bo o njem govoril izvedenec Manuel Staropoli. Srečanje bo ob 17.30 in ga bo uvedel kurator muzeja Stefano Bianchi. Vstop je prost. V židovskem muzeju knjiga Silvie Cuttin V tržaškem judovskem muzeju Carlo in Vera Wagner (Ul. del Monte št. 7) bodo jutri ob 18.30 predstavili knjigo Silvie Cuttin »Ci sarebbe bastato«. Delo bodo ob prisotnosti avtorice predstavili zgodovinarka Silva Bon, novinar Pierluigi Sabatti in odgovoren za kulturo pri tržaški židovski skupnosti Mauro Tabor. BOLJUNEC - V sredo predstavitev Raziskava Belica - Oljke in oljčno olje v Bregu Niz predavanj, ki so si ga za letošnjo sezono zamislile članice Skupine 35-55 SKD France Prešeren, je bil prekinjen zaradi hude burje in slabega vremena, ki sta toliko dni razsajala po naših krajih. Na začetku februarja so morale odpovedati predavanje o zdravi prehrani strokovnjakinje Marije Merljak, ki bo po vsej verjetnosti v drugi polovici marca. Čisto po naključju pa so izvedele, da so na domači osnovni šoli Fran Venturini v šolskem letu 2006-2007 učenci tretjega in četrtega razreda pod mentorstvom svojih učiteljic in zunanjih sodelavcev pripravili obsežno raziskavo "Belica - Oljke in oljčno olje v Bregu" in z njo sodelovali na natečaju Bimboil Združenja mest olja. Preurejeno besedilo so tiskali v obliki dvojezične brošure konec lanskega šolskega leta v okviru dolinskega didaktičnega ravnatelj- stva. Raziskava predstavlja značilnosti gojenja oljk, obiranje oljk, predelavo olja v preteklosti in danes, oljko in olje v ljudskih običajih in veri ter oljčno olje v zdravi prehrani in kozmetiki. Skupini 35-55 se je zdelo primerno, da obsežno delo, ki je terjalo veliko truda in časa predstavijo tudi vaščanom in vsem, ki jih olj-karstvo zanima. Na večeru, ki bo v sredo, 29. februarja, z začetkom ob 20.30 v društveni dvorani, bo mentorica in učiteljica na osnovni šoli v Boljuncu Geni Kozina spregovorila o projektu, orisala kako je raziskava potekala ter v sliki in besedi predstavila vsebino. Ob tej priložnosti bo gost tudi domačin, oljkar Robi Ota, ki bo spregovoril o oljkarstvu v Bregu, o težavah, s katerimi se oljkarji srečujejo in o škodi, ki sta jih oljkam prizadela burja in sibirski mraz. (so) Padriško-gropajski pustarji mislijo že na 7. februar 2013 Padričarji in Gropajci oziroma pustarji skupine Luna puhna, ki je zmagala na openskem Kraškem pustu, so v nedeljo koledovali po obeh vaseh. Domačini so jih pogostili, svojo pot pa so končali pri »Kusovih« v Gropadi, kjer sta Dario in Karlo pripravila mastno večerjo. Nazadnje so pustu nazdravili še v gropajskem Pubu Skala. Na pepelnično sredo so Gropajci in Padričarji postavili piko na i: zbrali so se na padriškem trgu »n' v'se«, kjer so godci zaigrali nekaj žalostink. V Gropadi »pr' Cganki« pa so nato sežgali letošnjega pusta oziroma lego možička, ki je pred »smrtjo« že napovedal svoj ponovni prihod prihodnje leto oziroma 7. februarja 2013. (jng) 6 Nedelja, 26. februarja 2012 50 LET KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ / DOLINA - Koncertni večer SKD Valentin Vodnik v okviru festivala Vivaldi Dan slovenske kulture s protagonistom čembalom Nastopil je priznani čembalist Manuel Tomadin - Priložnostna beseda Martina Lissiacha V začetku februarja je slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik proslavilo dan slovenske kulture. Letos je bilo praznovanje posebno, saj je društvo prvič imelo v gosteh nevsakdanji instrument - čembalo. Pogumno občinstvo, ki se je kljub takratnemu slabemu vremenu udeležilo večera, je prisluhnilo enkratni baročni glasbi. Koncert je spadal v sklop petih koncertov festivala Antonio Lucio Vivaldi, ki ga je že četrto leto organiziralo združenje Terg Antiqua. S to pobudo se vsako leto spomnijo prihoda glasbenika v Trst, ko se je leta 1728 srečal z avstrijskim cesarjem Karlom VI. Po pričakovanjih je bilo občinstvo mešano in je bil zato celoten večer dvojezičen. To je bila dobra priložnost, da smo našim slovensko negovorečim prijateljem predstavili svojo kulturo. Nastopil je priznani čembalist Manuel Tomadin. Preden je profesor začel koncert, je občinstvo očaral s predstavitvijo instrumenta. V prvem delu je zaz-venela glasba J.S. Bacha. Sceno so nato prevzele besede. Tu- Utrinek z izbranega koncertnega večera v Dolini di za ta del je društvo iskalo svežino in novost. Spregovoril je nadebudni študent Martin Lissiach. Čeprav je predstavnik mlade generacije, je že vrsto let aktiven kulturni delavec in je zdaj tudi član po- krajinskega odbora ZSKD. Lissiach je svoje razmišljanje osredotočil na mlade. Predvsem v tem obdobju krize se od mladih veliko pričakuje, kot da bi oni lahko rešili situacijo, saj so polni novih idej. A marsikdaj, pravi Lissiach, povzroča to neprestano pričakovanje s strani starejših generacij občutek nelagodja. Zato, nadaljuje, bi bilo mogoče bolje, ko bi odnos starejših izražal radovednost. V resnici je mladih v športnih in kulturnih društvih veliko, odsotni pa so predstavniki srednje generacije. Medgeneracijska vrzel povzroča po Lissiachovem mnenju strah v mladih, ker ne vidijo jasnih zgledov. A za naš obstoj in napredek so potrebne tudi korenine, dodaja govornik, ki so nam jih pustili dedje. In seveda tudi brez kulture ne gre. Lissiach je svoj govor zaključil s pomenom sodelovanja, odprtosti in medsebojnega razumevanja, med mladimi samimi in predvsem med generacijami. Pa tudi med raznimi društvi. Sledil je drugi del koncerta, na katerem je prof. Tomadin predstavil kompozicije G. B. Plattija. Na koncu večera je prijazni profesor radovednežem še od blizu predstavil instrument, ki je ves ročno poslikan, njegov zvok in zgradba posebna pa posebna. SV. IVAN - Abonma Gledališki vrtiljak V Marijinem domu danes Sapramišja sreča Danes popoldne bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu predzadnja izmed predstav letošnjega abonmaja Gledališkega vrtiljaka. Pričakovali smo igrico Medvedek zleze vase, ki bi morala biti na sporedu že novembra (takrat sta si mesto zamenjala z Antontonom), a kaže, da medvedku nikakor ne uspe priti v Trst. Mini teater pa je tržaškim otrokom v zameno poslal eno svojih najlepših otroških predstav z naslovom Sapramišja sreča. Glavna oseba je seveda Sapramiška, ki jo dobro poznamo iz zgodbice o zlomljenem zobku. Tokrat je mala miška na začetku prav trmasta. Ker si noče popraviti hiške, kot so ji svetovali prijateljčki, se ta pod snegom podre. Sapramiško to tako potare, da bi najraje umrla. Potem pa ji žabica Regica pove, da je vsakdo svoje sreče kovač in Sapramiška od takrat verjame v svojo srečo. Čeprav se ji večkrat zgodijo prav neprijetne reči, se vedno tolaži, da bi bilo lahko še veliko huje. Spozna pa tudi, da je največja sreča, če imaš dobre prijatelje, ki te imajo radi in ti pomagajo. Predstavo je režiral Robert Waltl in jo oblikoval na moderen način s kombinacijo odrske igre in videoanimacije, glasbe, petja in plesa. Nastopili bodo Vesna Zornik, Violeta Tomič in Tadeja Pišek v vlogah Sapramiške, Žabe Regice in Zajca, na platnu pa še živalice, ki poosebljajo človeške lastnosti. Glasove jim posojajo sama avtorica, Svetlana Makarovič, Ljerka Be-lak in Robert Waltl. Predstava je primerna tako za najmlajše kot za nekoliko večje otroke. Kot vedno bosta predstavi dve, prva ob 16.00, druga pa ob 17.30. Ker je to predzadnja predstava, je še prav malo priložnosti za nove risbice. In ker bi vsi radi, da bi bila zaključna razstava risb lepa in bogata in da bi bilo nagrajenih čim več otrok, morajo mali gledalci danes pridno risati in - seveda - ne pozabiti risbic doma. Naj spomnimo, da so na zadnji predstavi pomagali graditi pravo zgodbo o Sneguljči-ci. Seveda pa bodo animatorji radi sprejeli tudi risbice s katere od prejšnjih predstav, če jih kdo morda prej ni utegnil prinesti. Lučka Susič Pravljice za bele zimske dni KD SLAVKO ŠKAMPERLE - V četrtek popoldne Helena Jovanovič bo otrokom na Stadionu 1. maja pripovedovala pravljice za bele zimske dni V svetoivanskem društvu Škam-perle bodo v četrtek, 1. marca, ob 16.30 pričakali prav posebno gostjo, novinarko in pisateljico Heleno Jovanovič, avtorico knjige Pravljice za bele zimske dni. Knjiga pravljic je neobičajna, ker malemu bralcu sugerira, kako lahko na prepričljivejši način sam pripoveduje. Zgodbe v tej zbirki se namreč ne odvijajo naravnost pač pa jih motivira okvirna pripoved in na ta način izpadejo verjetnejše. Knjiga je razdeljena v dva razdelka. V prvem Koliko dela pred božičnimi počitnicami se iz domačih priprav na božične praznike razvije opis pred-božičnega nastopa v šoli, v drugem Pozabljena skrinjica na dnu omare pa se malemu junaku, ki na podstrešju odkrije skrinjico, pridruži prijateljica in skupno prebirata pravljice. Te so fantastične s starinskim pridihom, ilustracije Štefana Turka pa ponazarjajo čarobni svet ube-sedenih davnih časov in prijaznih babic. Toda vsaka pravljica je pač pravljica, če jo pripoveduje avtorica pa za-dobi dodaten priokus. Na četrtkovem M Izleti ua Kino KRUT sporoča, da bo v sredo, 7. marca, stekel spomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnih bazenih v Strunjanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje: Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. KRUT vabi ob priliki 8. marca na enodnevni izlet »V zibelko slovenske kulture in čebelarstva pod Stolom na Gorenjskem«, v soboto, 10. marca. Informacije in vpisovanje: Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. KRD DOM BRIŠČIKI organizira od 6. do 9. aprila, izlet v Beograd in okolico. Za informacije in rezervacije lahko pokličete na tel. št. 328-2767663. KRUT vabi na velikonočno potovanje po dalmatinski obali z vodenim ogledom znamenitih hrvaških mest Za-dra, Šibenika, Dubrovnika, Splita in Mostarja, od 6. do 9. aprila. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. DRUŠTVENA GOSTILNA V GA-BROVCU organizira ob priliki 110-le-tnice izlet: pridite z nami od 15. do 17. junija na uživanje lepot Švicarskih Alp s panoramskim vlakom in narodnega parka Val Camonica. Vpisovanje in informacije v društveni gostilni ali na tel. št.: 340-2741920 (Mirela). AMBASCIATORI - 16.45 »War Horse«; 15.15, 19.00, 20.40, 22.20 »Knockout resa dei conti«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Hysteria«. CINECITY - 10.50, 13.05, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Com'e bello far l'amore«; 20.10, 22.15 »Tre uomini e una pecora«; 11.00, 15.00, 17.35, 18.30 »Hugo Cabret«; 11.00, 15.30, 21.30 »War Horse«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.35, 20.00, 22.10 »In time«; 10.45, 13.00, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Quasi amici«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Knockout - Resa dei conti«; 11.10, 13.20, 15.35, 17.45, 20.00, 22.10 »Viaggio nell'isola misteriosa«. FELLINI - 16.00, 20.00 »The Help«; 18.15, 22.20 »The Iron Lady«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.45, 19.50, 22.10 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Paradiso amaro«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.00 »Un giorno questo dolore ti sara utile«. KOPER - KOLOSEJ - 18.00 »Jack in Jill«; 20.00 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 18.10 »Obuti maček«; 20.10 »Podzemlje: Prebujenje«; 17.50 »Sherlock Holmes: Igra senc«; 20.20 »Tihotapci«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.15, 13.15, 15.15, 17.20 »Obuti maček 3D«; 10.50, 12.50, 16.00 »Obuti maček (sinhr.)«; 13.05, NABRBZINSKI GODBENIKI se iskreno zahvaljujejo vsem občanom za lep sprejem ob priliki pusta 15.25, 20.15 »Zaobljuba ljubezni«; 11.20, 17.50 »Potovanje v središče zemlje 2 3D«; 14.30, 16.40, 21.00 »To je vojna!«; 19.20, 21.30 »Nevidni jezdec 3D«; 20.25 »Varna hiša«; 18.00, 20.30 »Potomci«; 13.30, 15.40, 20.00 »Kruha in iger«; 18.50 »Izdana«; 12.00, 16.25, 18.25 »Kronika«; 10.00 »Impijev otok«; 17.45 »Zapiti dnevnik«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 18.50, 20.30, 22.20 »Com'e bello far l'amore«; Dvorana 2: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »In time«; Dvorana 3: 15.10, 17.00, 20.30 »Qualcosa di straordinario«; Dvorana 4: 15.45, 17.50, 20.10, 22.15 »Hugo Cabret«; 15.15 »Il gatto con gli stivali«. SUPER - 15.15 »I Muppet«; 18.50, 22.15 »The artist«; 17.00, 20.30 »Albert Nobbs«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.40, 21.30 »War Horse«; Dvorana 2: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Paradiso amaro«; Dvorana 3: 15.20, 17.40 Hugo Cabret 3D (dig.)«; Dvorana 4: 16.00 »Com'e bello far l'amore«; Dvorana 5: 15.15, 17.15, 19.30, 21.40 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 15.45, 17.50, 19.50, 22.00 »Quasi amici«. srečanju na Stadionu 1. maj bo malim poslušalcem sama avtorica Helena Jo-vanovič pripovedovala zgodbo. Pri tem naj pripomnimo, da so zapisane zgodbe eno, nekaj povsem drugega pa je pripoved pred poslušalci, ker je njihov vpliv neizogiben in zgodba posebna. 9 Šolske vesti OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do četrtka, 8. marca, potekala vpisovanja za š.l. 2012/13 v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina), medtem ko v sredo, 29. februarja, zapade rok vpisovanj v otroške občinske jasli v Dolini št. 200. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. DELAVNICE ZA STARŠE v okviru projekta Jezik |Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti; mešanje jezikov, prehodi in interference; podpiranje večjezičnega razvoja otroka. Grudnova hiša v Nabrežini št. 158, v sredo, 7. in v torek, 13. marca, od 18. do 20. ure. V sodelovanju z Občino Devin Nabrežina. Info: te-co01@jezik-lingua.eu, tel. 345-9703933. [I] Lekarne Nedelja, 26. februarja 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 1, Ošiek S. Vardabasso 1, Kor-zo Italia 14, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje Polje 1. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek S. Vardabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). O financah s človeškim obrazom v Novinarskem krožku V Novinarskem krožku se nadaljujejo mesečna srečanja posvečena janemu soočanju glede socialnega in gospodarskega razvoja Trsta. Jutri ob 18.30 bo beseda tekla o »financah s človeškim obrazom«. O tem se bodo pogovarjali vodja finančnega biroja oz. generalni menedžer zavarovalnice Generali Raffaele Agrusti, odgovorni za zunanje odnose banke Banca popola-re etica Ricardo Milano, iz Londona pa se bo oglašal Luca Faloni. Pogovor bo vodil predsednik Novinarskega krožka Roberto Weber. Danes na Proseku igra v tržaškem narečju Kaj bi storili, ko bi vas žena ob prihodu domov nenadoma sprejela kot neznanca? Paolu je res nejasno, kaj se z ženo Luiso dogaja: je morda izgubila spomin ali je nenadoma zbolela? Odloči se, da bo za nasvet vprašal psihiatra. Dogodivščine žene Luise in moža Paola tudi ob prihodu psihiatra bosta na odru Kulturnega doma na Proseku uprizorila Letizia Nicotera in Luciano Volpi v igri v tržaškem narečju »Ma ... chi te son ti?«. Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel in zveza tržaških gledaliških skupin LArmonia vabita na ogled igre v nedeljo, 26. februarja ob 17.00. Igra je nastala po ideji Alda De Benedettija in v režiji Luciana Volpija. Vstopnina znaša 5 evrov. Jutri v Dolini slovo od prekomorca Danila Krmeca V Dolini je te dni po daljši bolezni v 86. letu umrl Danilo Krmec, rojen v Socerbu, prekomorski borec, eden poslednjih partizanov v občini Dolina. Marca 1943 so ga fašisti kot mnoge druge slovenske fante in može prisilno odpeljali v posebne bataljone v južno Italijo. Po padcu fašistične strahovlade si je sam izbral svojo življenjsko pot in prostovoljno vstopil v narodnoosvobodilno vojsko. Sekcija VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg sporoča, da bo pogreb zvestega člana jutri ob 11.uri iz cerkve pri Sv. Martinu na dolinsko pokopališče. Odbor Kraškega pusta se zahvaljuje vsem sodelujočim na Kraškem pustu, organom javnega reda, Deželi Furlaniji Julijski krajini, Pokrajini Trst, Občini Trst, Zadružni kraški banki in openskim trgovcem, ki so prispevali za uspešen 45. kraški pust. Zgonik - Božje Polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek Vardabasso 1, Kor-zo Italia 14, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje Polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (040 631661). Od ponedeljka, 27. februarja, do sobote, 3. marca 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Mas-cagni 2 (040 820002) Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 367967). / ŠPORT Nedelja, 26. februarja 2012 7 '¿¿¿b 14, GLEDALIŠKI VRTILJAK ^¡j^ Mini teater Ljubljana SAPRAMIŠJA SREČA Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia, 27. DANES ob 16. uri (red Rdeči palček) in ob 17.30 (red Modri palček) Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo je podprla Zadružna kraška banka. Dom Jakob Ukmar PD Kolokovec KD I. Grbec vabijo na KULTURE danes, 26.2.2012, ob 16. uri Dvorana KD I. Grbec Škedenjska ul. 124 Slavnostni govornik Peter Verč Sodelujejo malčki in otroci, MIVS Konsis, pianistka Alenka Cergol in izolske pesnice. Devinski pevski zbori vabijo na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE Gost večera: pesnik, esejist in gledališki igralec Aleksij Pregarc Sedež devinskih zborov, danes, 26. februarja 2012, ob 16.00 uri Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm Zveza pevskih zborov Primorske - Zveza slovenske katoliške prosvete-Gorica Javni sklad za kulturne dejavnosti RS vabijo na koncert revije PRIMORSKA POJE 2012 V PETEK, 2. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v ul. Risorta v Trstu Nastopili bodo: MoPZ Upokojencev iz Brega, MePZ Žaga, PS Studenec - Pivka, MoPZ Tabor - Lokev, ŽePZ Devin, VOS Chorus '97 - Miren Včeraj danes Danes, NEDELJA, 26. februarja 2012 SERGIJ Sonce vzide ob 7.50 in zatone ob 17.46 - Dolžina dneva 10.56 - Luna vzide ob 8.20 in zatone ob 22.47 Jutri, PONEDELJEK, 27. februarja 2012 ANDREJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1018,9 mb raste, vlaga 72-odstotna, veter 3 km na uro se-vero-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,8 stopinje C. OKLICI: Tommaso Sitran in Sara Benetello, Guido Viezzoli in Ester Caiser, Paolo Cau 0 Prireditve Loterija 2S. februarja 2012 ■■ 150-LETNICA CERKVE M. MAGDALENE V BAZOVICI: danes, 26. februarja, po ne- Bari 13 2 76 73 S3 deljski maši bo arhitekt, prof. Boris Grgič, Cagliari 33 SS 49 3 24 predaval o gradbenih stilih in arhitektu- Firence 73 17 76 S9 24 ri v cerkvah na splošno in o naši cerkvi. Genova 11 S4 67 4S 46 DAN SLOVENSKE KULTURE Dom Jakob Milan 7 S4 77 32 SS Ukmar, PD Kolonkovec, KD Ivan Grbec Neapelj S0 S0 S4 1 73 vabijo danes, 26. februarja, ob 16. uri v Palermo 21 26 31 S4 1 dvorano KD I. Grbec, Škedenjska ul. 124. Rim S4 3S 4S 61 46 Nastopili bodo: Malčki škedenjskega Turin 3S S0 61 39 SS otroškega vrtca in otroci OŠ I. Grbec - Benetke 46 77 32 73 S Marica Gregorčič Stepančič; MLVS Ana- Nazionale 13 90 SS 67 SS krousis, vodi Maurizio Marchesich, spremlja Aljoša Starc, pianistka Alenka Cergol. Predstavijo se izolske pesnice z Super Enalotto Št. 24 zbirko »Bilka v burji«. Slavnostni govornik Peter Verč. 14 30 64 75 79 89 jolly 31 DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v Nagradni sklad 3.113.668,68 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 67.187.855,31 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 5 dobitnikov s 5 točkami 93.410,06 € 1.014 dobitnikov s 4 točkami 463,63 € 40.466 dobitnikov s 3 točkami 23,15 € Superstar 11 Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 8 dobitnikov s 4 točkami 46.363,00 C 205 dobitnikov s 3 točkami 2.31 S,00 C 3.707 dobitnikov z 2 točkama 100,006 26.496 dobitnikov z 1 točko 10,006 63.195 dobitnikov z 0 točkami s,00C t?o^teêno podjelje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 2158 318 tiS&i Wiïiïffî SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Mestno gledališče ||ub||ansko Dario Fo kyß&mmtJ (komedija) in Bruna Giuressi, Francesco Tomicich in Maria Pia Schittone, Fabio Campanella in Linda Sebastianutto, Gabrio Brischi in Rosanna Radovini, Stefano Podlipnik in Ti-ziana Eleonora Petris, Devis Longo in Giu-lia Rosar, Armando Indrio in Rosanna Scar-pa, Gianpaolo Lenhardt in Manuela Gian-greco, Gabriel Marchionni in Erica Ta-maro, Andrea Glavina in Gabriella Pup-patti, Iztok Cergol in Andreja Štucin, Pierpaolo Acunzo in Cristina Caucci, Saša Milivojevic in Francesca Visintin, Marcello Zamataro in Adriana De Caro, Marco Bura in Flavia Crasso, Giuseppe Erbi in Dajla Jakomin, Lorenzo Rasman in Sonja Jurešic, Nikolas Gregori in Carolina Genna, Franco Coretti in Lara Macovaz, Alberto Zuccolo in Arianna Rosati, Giantin-daro Chillemi in Giuseppa Lombardo. ätrtek, 1. marca ob v petek, 2. marca o íedeljo, 4. marca ot abonma Osnovni, Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com sodelovanju z Glasbeno matico vabi na Prešernovo proslavo danes, 26. februarja. Nastopili bodo pevska in plesna skupina »Stu ledi« ter učenci Glasbene matice. Priložnostno misel bo podal časnikar Ivo Jevnikar. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29) ob 16. uri. Poskrbljeno je za prevoz od ro-janske cerkve do doma četrt ure pred pri-četkom. RADIJSKI ODER obvešča, da bo danes, 26. februarja, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava Sapramišja sreča v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16.00 (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Bran-desia 27. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KOTNOVEL in Združenje tržaških gledaliških skupin LArmonia prirejata gledališko predstavo v tržaškem narečju »Ma... chi te son ti?« danes, 26. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Pro-seku. Vabljeni! SKD VIGRED vabi na zaključni večer Prešernove proslave v ponedeljek, 27. februarja, ob 20.30 s predstavitvijo novih izdaj založb Mladika in ZTT in srečanjem z nekaterimi avtorji. Na razpolago knjige raznih založb. Info: www.skdvigred.org, tajnistvo@skdvigred.org. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA sporoča, da bo razstava izdelkov Marise Dolce in fotografij Marka Lupinca v dvorani ZKB na Opčinah odprta v torek, 28. februarja, 10.00-12.00 in 17.00-19.00. Toplo vabljeni! SKD VESNA - PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE: v sredo, 29. februarja, predstavitev vodnika Kako lep je Trst. Prisotni bosta avtorici Erika Bezin in Poljanka Dolhar, pogovor bo vodil novinar Sandor Tence, glasbeni utrinek MoPZ Vesna. Začetek ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu. Toplo vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBI MLADIKA IN ZTT vabimo na Kavo s knjigo v sredo, 29. februarja, ob 10. uri. O knjigi »Prekletstvo družine Leroy« nam bo spregovorila avtorica Ksenija Yoder Batič. SPDT prireja v četrtek, 1. marca, ob 20.30 v Razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, predavanje na temo Gore v geološki zgodovini. Govoril bo geološki izvedenec Paolo Sossi. PRIMORSKA POJE - ZCPZ-TS, ZSKD Trst-Gorica-Videm, ZPZP, ZSKP-GO in JS RS za kulturne dejavnosti vabijo na koncert revije v petek, 2. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Ul. Risorta v Trstu. Nastopili bodo: MoPZ Upokojencev iz Brega, MePZ Žaga, PS Studenec - Pivka, MoPZ Tabor - Lokev, ŽePZ Devin, VOS Chorus '97 - Miren. SKD IGO GRUDEN vabi na predstavitev knjižnega prvenca Anje Lavin »Poti v pesku«. V petek, 2. marca, ob 18. uri v kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. SKD TABOR v petek, 2. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah premiera gledališke predstave neznanega srednjeveškega avtorja »Burka o jezičnem dohtarju« (Le Farce de Maitre Pathelin), v izvedbi dramske skupine Skd Tabor. Režija Sergej Verč. Ponovitev v soboto, 3. marca, ob 20.30. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in CPZ Sv. Jernej vabita na tradicionalni »Večer slovenske pesmi in besede«, ki bo v soboto, 3. marca, na predvečer 45-letnice Fin-žgarjevega doma. Oblikovali ga bodo Ml DPS Vesela pomlad, moški PZ Sv. Jernej, mešani PZ Sv. Jernej in gledal. skupina Tamara Petaros. Priložnostni govor bo imel Marjan Škerlavaj. Začetek ob 20. uri. GKD DRUGAMUZIKA sporoča, da bo v soboto, 3. marca, praznik Guča na Krasu z nastopom Magnifica in Kočanega Orkestra. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja v soboto, 3. marca, večer Otroci glasbene kambrce. Vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 18. uri. Vabljeni! PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor: nedelja, 4. marca, ob 18.00 v Zadružnem domu v Gropadi Prešerni po-klon Ignaciju Oti s pesmijo, besedo in sliko. Sodelujejo zbori društev vzhodnega Krasa. V nedeljo, 22. aprila, Prešerni izlet v Vrbo in v Ljubljano z ogledom razstave Tržaška umetnostna obzorja 194560 v Cankarjevem domu; vpisovanje v nedeljo, 4. marca, v Gropadi. SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev prireja ob svetovnem dnevu poezije v nedeljo, 25. marca, ob 11. uri v Ljudskem vrtu de Tommasini v Trstu pobudo »Jaz grem skozi park. Nekdo igra klavir«. Ob priliki bo predstavljena pesniška zbirka Srečka Kosovela »Ostri ritmi Aspri ritmi« (izbrala, prevedla in uredila Jolka Milič), branje izbora Kosovelovih poezij in glasbeni utrinek. Sodelujejo ZTT, Casa del-la letteratura, Tržaška knjigarna. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z ZPZP, JS RS za kulturne dejavnosti, ZCPZ-Trst in ZSKP-Gorica organizira niz koncertov v sklopu revije Primorska poje: Domjo, Center Anton Ukmar Miro, 30. marca, ob 20.30; Jamlje, Kulturni dom, 31. marca ob 20.30; Gropada, Kulturni dom Skala, 13. aprila, ob 20.30; Barkovlje, Cerkev sv. Jerneja, 14. aprila ob 20.30; Števerjan, Kulturni dom, 20. aprila, ob 20.30; Milje, Občinsko gledališče Giuseppe Verdi, 21. aprila, ob 20.30; Zavarh, Cerkev sv. Florijana, 29. aprila ob 15.30. ZAHVALA Leandro Alberti Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Posebna zahvala gre doktorju Tenceju in njegovi družini ter Zboru upokojencev iz Brega. Družina Boljunec, 26. februarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Luigi Madotto Iskrena zahvala vsem, ki ste nam bili ob strani v tem žalostnem trenutku. Družina ZAHVALA Zmago Sedmak Vittorio Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala g. Jožetu Špehu, pevcem MoPZ Vesna in cerkvenemu pevskemu zboru. Svojci Križ, 26. februarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda 26.2.2002 26.2.2012 Ob 10. obletnici smrti dragega Silvestra Glavine se ga toplo spominjajo vsi njegovi ^ Po dolgi bolezni nas je zapustila Anica Versa vd. Puntar Žalostno vest sporočajo hči Karla, brat Slavko in ostali sorodniki Za zadnji pozdrav bo pokojna ležala v ulici Costalunga v ponedeljek, 27.2.2012, od 11.30 do 13.20. Pogreb z žaro bo v četrtek, 8.3., ob 14.30 v cerkvi na Proseku. Prosek, Melbourne, 26. februarja 2012 Pogrebno podjetje Zimolo Ciao, Anica. Vedno boš ostala v najinih srcih. Lina in Ivana Ob izgubi drage mame Anice izrekamo iskreno sožalje Karli družine Gherbassi, Pahor, Starc, Pauletič, Zuzič in Kante Topel objem Karleti ob boleči izgubi drage mame Anice. Vanda, Dunja in Dario, Ninočka, Karin in Vihra z družinama S Karlo sočustvujeva Bruna in Federica Zadnji pozdrav dragi Anici Andrej in Betty z družinama Draga Karla, tvoja Anica nam bo ostala v najlepšem spominu. S tabo sočustvujemo in ti izrekamo iskreno sožalje Andrej, Nadja, Jernej, Neža, Lidia in Walter ^ Zapustila nas je učiteljica Mirjam Radovic Scardi Žalostno vest sporočajo mož doktor Sabino Scardi, brat Walter in ostalo sorodstvo Žarni pogreb bo v soboto, 3. marca, ob 11. uri v cerkvi v Nabrežini. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 26. februarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Ohranile te bomo v trajnem spominu. Teta Marta, sestrični Laura in Liana z družinama Za drago prijateljico Mirjam žalujejo Edda, Peter, Ingrid, Paolo Topel objem Sabinu in družini. Zapustila nas je Armida Zobec por. Valentinis Žalostno vest sporočajo mož Spartaco, sestra Ice in ostali sorodniki Pogreb bo v ponedeljek, 27.2., ob 11.20 v ulici Costalunga. Škedenj, 26. februarja 2012 8 Nedelja, 26. februarja 2012 50 LET KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ / S P DT 1904 - 1004 SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na 58. REDNI OBČNI ZBOR v petek, 16. marca 2012, ob 19.00 v prvem sklicanju in ob 19.45 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi SPOT i j04 20m v četrtek, 1. marca 2012, ob 20.30 v konferenčno dvorano Zadružne kraške banke - Ul. Rlcreatorio 2 na Opčinah na predavanje Gore v geološki zgodovini Govoril bo geološki izvedenec Paolo Sossi KQJ-o(^ dejamiQäti • Bralni krožek: v sodelovanju z NSK, srečanja ob ponedeljkih popoldne ■ Predstavitev "Istra v besedi, podobi in glasbi": v torek, 13. marca ob 18.uri • Praznovanje 8. marca: izlet "V zibelko slovenske kulture in čebelarstva pod Stolom na Gorenjskem" v soboto, 10. marca ■ Izlet v pozdrav pomladi "Dalmatinska obala in Mostar": od 6. do 9. aprila • Tematska predavanja: "Kako upočasniti umsko staranje" v torek, 28. februarja ob 18.uri "Kako upočasniti umsko staranje" v ponedeljek, 5. marca ob 18. uri v Gorici "Qi-Gong, tehnika zdravega gibanja , v četrtek, 1. marca ob 18.u- ■ Fiziatrična posvetovalna ambulanta: vsak torek, po najavi ■ Fizioterapija za člane: po najavi ■ Posvetovalno okence za dobro počutje: po predhodni najavi ■ Socialno okence: svetovanje In usluge ■ Skupinska vadba - proti bolečinam, za pravilno držo: ob torkih In četrti ■ Delavnica likovne terapije "Ustvarjalna zima": ob torkih popoldne • Delavnica "Psihomotorika": ob ponedeljkih popoldne ■ Delavnica "Ustvarjanje mandale": od 28. februarja dalje v Gorici ■ Delavnica "Spomin": od 5. marca dalje, v jutranjih In popoldanskih urah ■ Skupinska vadba v bazenu v Strunjanu: od 7. marca dalje ■ Skupinska vadba v bazenu v Gradežu: od 7. marca dalje ■ Delavnica "Digitalna fotografija": od 12. marca dalje ■ Joga - vadba: ob četrtkih zvečer ■ Reiki - tečaj 2. stopnje: 17. In 18. marca • Reiki - delavnica: vsako drugo sredo ob 17.30 ■ Eft - delavnica: vsako drugo sredo ob 16.00 • Delavnica "Mišični test, Bachovi in drugi cvetovi": od 11. aprila dalje Informacije in prijave na sedežu, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040 360072 in v Gorici, korzo Verdi 51/int., ob torkih dopoldne, tel. 0481 530927 Dejavnosti se izvajajo ob podpori projektov Dežele FJK, Pokrajine Trst in Urada Vlade R. Slovenije Prišel je na svet dolinski cvet: naša mala Erin Mamici Kseniji in očku Eriku želimo vso srečo iz srca. Nonota Tatjana in Boris ter stric Igor z Elizabeto ¿i Čestitke Erik in Ksenija sta staršapostala in malo ERIN bosta zdaj pestovala. Nova družina se zdaj veseli, sreče in zdravja želimo jim mi. Gordana, Milan, Erika in Hiran. Obenem iskrene čestitke novope-čenima nonotoma Tatjani in Borisu. Tudi naš Franko je nono postal, malo ERIN bo pestoval. Mamici Kseniji in očku Eriku iskreno čestitamo, novo-rojenki pa želimo vso srečo v življenju. KD Fran Venturini. Naj danes iz Doline voščilo na Korošce leti, kjer naša sestrična ROMANA 80 let slavi. Vse najboljše, zdravje in veselje naj te še dolgo med nami drži. To ti želimo se-strične Mlekarjeve in Jakotove vse. Hitro dnevi hitijo, drug za drugim se vrstijo in 40 letje minilo, odkar se mo-drooko dekle je rodilo. DANIELA, želimo Ti veliko sončnih dni! Na Občini Zgo-nik prav vsi. Člani SPDT: VERONIKA SOSSA, JERNEJ BUFON in DAVID ŠTRAJN so vpreteklih dneh uspešno opravili izpitpri Komisiji za športnoplezanje - PZS v Kranju in pridobili naslov Športni plezalec 1. Odbor. Člani SPDT jim čestitajo in želijo veliko nadaljnjih uspehov. Danes naša JOLI rojstni dan slavi in z njo se veselimo mi. Vse najboljše, Du-nja, Fabio, Majna, Daša, Aljoša, Damijan, Danja in Deva. Ü3 Obvestila KRUT seznanja, da se ob ponedeljkih popoldne nadaljuje tečaj Psihomotorike pod mentorstvom psihomotriciste Loredane Kralj. Je še nekaj razpoložljivih mest. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljuncu. Sled- SKD Barkovlje Ul. Bonafata 6 vabi jutri, 27. februarja, na REDNI OBČNI ZBOR Letos je informativnega značaja. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo ob 20.00 V teku večera bodo člani lahko poravnali članarino. Društvo slovenskih izobražencev, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Comunita di San Egidio, Družina Jevnikar vabijo jutri na podelitev 3. nagrade Nadja Maganja V Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3 Začetek ob 20.30 nje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 338-7220353 (Fantovska Boljunec). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Comunita di San Egidio, Družina Jevnikar vabijo v ponedeljek, 27. februarja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na podelitev 3. nagrade Nadja Maganja. Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, vabi v ponedeljek, 27. februarja, na redni občni zbor, ki je letos informativnega značaja. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo ob 20.00. V teku večera bodo člani lahko poravnali članarino. KRUT vljudno vabi na predstavitveno konferenco »Kako upočasniti umsko staranje« s prof. Vali Tretnjak, ki bo v torek, 28. februarja, ob 18. uri na društvenem sedežu. Sledile bodo delavnice od 5. marca dalje v jutranjih in popoldanskih urah pod mentorstvom prof. Vali Tret-njak in psihologinje Jane Pečar. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. TI JE VŠEČ PLES? SKD LIPA organizira v Bazovici začetni plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa salsa za mlade in manj mlade. Tečaj bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna & Branko in se bo odvijal ob sredah (8 lekcij) v dveh skupinah: prva ob 20. in druga ob 21. uri v telovadnici športnega centra Zarje. Tečaj začne v sredo, 29. februarja! Prijave samo še v torek, 28. februarja, od 15. do 19. ure na tel. 346-0192763 . TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 28. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »Tržaškega prvenstva 2012«, ki bo v nedeljo, 4. marca, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do srede, 29. februarja, na tel. št. 3488012454 (Sabina). DOBRODELNA ZBIRALNA AKCIJA rabljenih zimsko - poletnih oblačil in obutve namenjena mladostnikom od 14 do 20 let bo potekala v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, Ul. Ginnastica 72, do konca februarja. Rabljena oblačila in obutev bodo vzgojitelji prevzemali v sprejemni-ci doma, v neposredni bližini administrativnih uradov od 8.00 do 9.30 in od 19.30 do 21.00 vsak dan. KD FRAN VENTURINI sporoča, da bo družabnost za tretje življenjsko obdobje v ne- deljo, 4. marca, ob 17. uri v prostorih centra A. Ukmar - Miro pri Domju. Veljavna so že dvignjena vabila, dodatna lahko dvignete na sedežu društva v sredo, 29. februarja, od 16.30 do 18.30. Vabila so namenjena dolinskim občanom od 70. leta dalje. Informacije na tel. 040-281196. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do srede, 29. februarja, (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2011/12, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in bo na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. Delavnice: 29. februarja: »Izdelava kra-guljčkov«, »Maskirajmo se«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren prireja v sredo, 29. februarja, ob 20.30 v društveni dvorani »Večer o oljkah« s predstavitvijo raziskave osnovnošolcev COŠ F. Venturini »Belica - oljke in oljčno olje v Bregu«. Gosta večera bosta Geni Kozina in Robi Ota. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta za Tržaško, da bo seja v sredo, 29. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v sejni dvorani SKGZ v Trstu (Ul. S. Francesco 20/III). SLOVENSKA UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE v Trstu vabi vse ljubitelje umetnosti in zgodovine na prvo srečanje, ki bo v sredo, 29. februarja, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. KRUT vljudno vabi na predstavitveno konferenco »Qi-gong, tehnika zdravega gibanja« z mentorjem Marinim Visincom v četrtek, 1. marca, ob 18. uri na društvenem sedežu. Informacije: Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na predstavitev knjige Helene Jovanovič »Pravljice za bele zimske dni«. Vabljeni v četrtek, 1. marca, ob 16.30 v društvene prostore na stadion 1. Maj. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT in Ravnateljstva slovenskih šol v tržaški in goriški pokrajini ter dvojezičnega šolskega centra v Špetru vabijo na predstavitev izsledkov projekta Šola2011 »Narodnost v medgeneracijski perspektivi« v četrtek, 1. marca, ob 17. uri v konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu. SZSO - Slovenski tržaški skavti in skavti-nje obveščajo, da si člani lahko nabavijo kroje v četrtek, 1. marca, od 17. do 18. ure na sedežu v Ul. Risorta 3. ZSKD vabi mlade od 19. do 30. leta, ki so dejavni v slovenskih kulturnih društvih ali pa so člani mladinskih skupin in krožkov, na delavnico »Kult-ura zate«. Udeleženci bodo z izkušenimi mentorji spo- DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z Glasbeno matico in pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO Nastopajo: Folklorna skupina STU LEDI ter učene/ Glasbene Matice Priložnostno misel bo podal časnikar Ivo Jevnikar Danes, 26. februarja, ob 16. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29) Poskrbljeno je za prevoz od rojanske cerkve do doma četrt ure pred pričetkom znali učinkovite načine vodenja in organiziranja dogodkov v društvih in krožkih. Informativno srečanje bo v četrtek, 1. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, UL Sv. Frančiška 20, II. OTVORITEV CICI KNJIŽNICE v organizaciji SKD Primorec bo v petek, 2. marca, ob 19.30 v Ljudskem domu v Treb-čah. Program: pevski pozdrav OPZ otroškega vrtca Elvira Kralj in COŠ Pinko To-mažič iz Trebč (dir. Aljoše Saksida), glasbeni pozdrav gojencev Godbeniške šole Viktor Parma iz Trebč, pevski pozdrav OPZ Krasje (dir. Petra Grassi), predstavitev knjige »Tipitapi v rusi kapi« z avtorjema Martino Legiša in Štefanom Turkom, sodeluje Lutkovna skupina Tipita-pi liceja A. M. Slomšek, nagrajevanje likovnega natečaja na temo »Jaz in knjiga«, slavnostni govor domačina, učitelja Bruna Kralja, Prerez traku. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE ob priliki dneva žena vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 3. marca, s pričetkom ob 16. uri v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. VADBA QIGONG - Vadba je učinkovita za preprečevanje in zdravljenje bolezni, ohranjanje in krepitev psihofizičnih sposobnosti, preprečevanje prezgodnjega staranja. Spodbuja sproščenost in umirjenost. Primerna je za vse starosti. Vaje so preproste in se izvajajo v manjši skupini. Prvo brezplačno srečanje bo v soboto, 3. marca, od 9.30 do 10.30. Vodi Vesna Klemše. Rezervacije na info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. TEČAJ ŠTIKANJA namenjen osebam, ki bi se radi približale svetu štikanja. Spoznali bomo osnovne vbode, s katerimi lahko ustvarimo prave umetnine ob ponedeljkih od 18. do 20. ure. Prvo srečanje v ponedeljek, 5. marca. Prijave sprejema Študijski center M. Klein ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure v UL Cicerone 8. Tel.: 3457733 569, info@melanieklein.org. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Preventiva ali kurativa: pravilen življenjski stil«. Predaval bo paliativni zdravnik dr. Gianluca Borotto. V sredo, 7. marca, ob 17. uri v razstavni dvorani ZKB, Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah. SKD IGO GRUDEN v Nabrežini vabi v petek, 9. marca, ob 18. uri na predstavitev metode tehnike doseganja čustvene svobode - EFT (tehnika tapkanja). Vodila bo Barbara Zetko. KRUT sporoča že prijavljenim in vsem, ki se radi preizkušajo s fotografijo, da prireja tečaj o digitalni fotografiji z mentorico Mirno Viola. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 12. marca, ob 17.30 na društvenem sedežu. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v L 2011 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do četrtka, 15. marca. Obrazce dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabreži-ni št. 102, ob ponedeljkih in sredah 9.0012.00 in 15.00-17.00; ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Info: Nabrežina 102, tel. št. 040-2017370. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, 15. marca, ob 17. uri »Kukavček«. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. S Poslovni oglasi HIŠO v okolici Sežane prodamo ali oddamo. Tel.00386-41247655 RADIO PUNTO ZERO išče sodelavce za prodajo reklame v Sloveniji in na Hrvaškem. Info:336/469317 Turistične kmetije AGRITURIZEM HERMADA - CE-ROVLJE j e ponovno odprt ob sobotah ves dan in nedeljah za kosilo. Tel.347-7838110 0 Mali oglasi AKACIJEVE KOLE za vinograd prodajamo. Tel. št.: 040-420604. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših oseb išče delo. Tel. 335-6445419. KUPIM zemljo za vrt. Za razpoložljivost pokliči na tel. št. 338-6985052. PRODAM BMW X5 letnik 2006, full optional z malo prevoženimi km, po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 335-6322701. V CENTRU SESLJANA se je izgubila 4-me-sečna psička border collie po imenu Mol-lie. Prosimo, da pokličete na tel. št.: 3453361760. V DOLIN I dajemo v najem enostanovanjsko hišo s kuhinjo, dnevno sobo, tremi spalnicami, kopalnico, kletjo, skladiščem in dvoriščem. Tel. št.: 338-1774097. V TOREK, 22. februarja, je v Prosvetnem domu na Opčinah med pustnim rajanjem izginila črna ženska bunda. Pokličite na tel. št.: 040-213280 ali jo prinesite v Prosvetni dom. ZARADI DRUŽINSKIH RAZLOGOV prodam avto renault new megane berlina 1.6 atractive, kupljen julija 2011, prevoženih 3.000 km, luči bixeno, z alarmno napravo in drugimi dodatki. Informacije na tel. št. 040-212228. Id Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmi-co v Mavhinjah št. 22 d. Tel. št.: 040-299453. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lo-njerju. Toplo vabljeni. Tel. 340-3814906. OSMICA je odprta pri Davidu v Samatorci št. 5. Tel. št. 040-229270. Vabljeni! OSMICAje odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO V ŠKEDNJU je odprla družina De-belis. Toči belo in črno vino s prigrizkom. Tel. št. 338-5837604. Toplo vabljeni! RENZO je odprl osmico v Repnu št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št.: 338-3916147. VVIŽOVLJAH je odprl osmico Ivan Pernar-čič. Tel. 040-291498. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini H6: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Se-sljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. / ŠPORT Nedelja, 26. februarja 2012 9 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu DOBERDOB - Občina se spopada z velikim izzivom Pripravljajo plan za boljšo izrabo energije Jarc:»Bomo prva občina v goriški pokrajini z energetskim planom«- Koristi tudi za občane Fotovoltaični panoji na strehi osnovne šole v Doberdobu bonaventura Doberdobska občina se spopada z velikim izzivom: pripravlja energetski plan, ki bo služil za izboljšanje izrabe energije, od česar bodo imeli konkretne koristi tudi občani. »V začetku marca bomo priredili niz informativnih srečanj, na katerih bomo občanom pojasnili, za kaj sploh gre. V bistvu pripravljamo energetski plan na podlagi evropske direktive, ki cilja na znižanje toplo-grednih plinov in na povečanje izkoriščanja alternativnih virov energije,« pravi doberd-obski občinski odbornik Daniel Jarc; po njegovih besedah je Evropska unija poverila nalogo občinam, da preverijo, kako je s porabo energije na krajevni ravni. Da bodo občine dosegle zastavljene cilje znižanja toplo-grednih izpustov in povečanja izkoriščanja alternativnih virov energije, bo Evropska unija dala na razpolago kar nekaj finančnih sredstev, na delček katerih računajo tudi na do-berdobski občini. »Za majhno občino, kakršna je naša, je priprava energetskega plana velik podvig, saj ga nima še nobena občina v goriški pokrajini. Na deželni ravni je pred leti že pripravil energetski plan Videm, v Trstu pa ga pravkar pripravljajo,« pravi Jarc in pojasnjuje, da je doberdobska občina dobila sredstva - okrog 30.000 evrov - za pripravo energetskega plana iz evropskega projekta Interreg Kras-Carso. »Energetski plan bomo izdelali v sodelovanju z agencijo APE iz Vidma; v prihodnjih tednih bodo vse družine v občini dobile obrazec, ki ga bodo morale izpolniti. Z obrazci bomo zbirali informacije o porabi energije, o načinih ogrevanja hiš, o izkoriščanju sončne energije. Med obdobjem zbiranja podatkov bodo na občini prisotni strokovnjaki, ki bodo v pomoč za katerekoli informacije, zatem bomo v primeru potrebe obiskali na dom starejše občane, ki imajo težave s premikanjem,« napoveduje Jarc in pojasnjuje, da bodo ob zaključku zbiranja podatkov dobili jasno sliko o porabi energije v doberdobski občini, ki bo osnova za nadaljnje načrtovanje. »V naslednji fazi bomo pripravili načrte za izboljšanje izrabe energije, pri čemer upamo, da bomo uspeli konkretno pomagati občanom pri obnavljanju njihovih sistemov za ogrevanje, izolacij in sploh vsem, kar lahko prispeva k nižji porabi energije,« pravi Jarc in ugotavlja, da predvsem starejše hiše iz doberdobske občine niso energetsko varčne, zato je mogoče na tem področju marsikaj izboljšati. V preteklih tednih sta medtem začeli delovati sončni elektrarni, ki so ju namestili na županstvu in osnovni šoli v Doberdobu. »Z energijo, proizvedeno na strehi županstva, krijemo približno polovico porabe energije poslopja, na šoli pa je odstotek nekoliko nižji, ker je tam poraba elektrike višja,« še razlaga Jarc in pravi, da načrtujejo namestitev fotovoltaičnih panelov tudi na večnamensko središče v Jamljah in na streho sprejemnega centra Gradina. Za Jamlje imajo na razpolago denar, ki so ga dobili od prodaje jameljskega jusarskega zemljišča. (dr) GRADEŽ - Hotel je vstopiti v ženino stanovanje Aretirali zalezovalca 35-letni Gradežan ni spoštoval prepovedi približevanja bivši partnerici - Prijeli tudi nezakonitega priseljenca Skušal je vstopiti v ženino stanovanje, čeprav bi si ji ne smel niti približati. Karabinjerji iz Gradeža so v prejšnjih dneh aretirali 35-letnega Gradežana, ki mu bodo sodili po hitrem postopku zaradi nedovoljenega vstopa v tuje stanovanje, povzročitve škode, kršenja prepovedi približevanja žrtvi in zalezovanja (t.i. »stalkinga«). 35-letnika so prijeli v petek popoldne v Gradežu. Moški je nasilno hotel vstopiti v stanovanje, kjer živi njegova bivša partnerica in žena, preden mu je to uspelo pa so ga prijeli karabinjerji iz Gradeža. Moškemu bodo sodili po hitrem postopku, saj ga je žena že pred časom ovadila zaradi zalezovanja in nadlegovanja. Sodne oblasti so mu prepovedale, da se žrtvi približa, prepoved pa ni zalegla. Karabinjerji tržiškega poveljstva so v petek v okviru akcije poostrenega nadzora, med katero so pregledali tudi več avtomobilov, to- vornjakov in trgovin ter preverili istovetnost številnih ljudi, prijeli tudi 26-letnega državljana Nigerije z bivališčem v Portogruaru, ki ni imel dovoljenja za bivanje. Mladenič, ki so ga prijeli na železniški postaji v Tržiču, bi se moral na podlagi naloga za izgon iz države, ki ga je izdal prefekt iz mesta Varese, že 13. februarja vrniti v Nigerijo, naloga pa ni spoštoval. Karabinjerji so kot rečeno kontrolirali tudi 40 avtomobilov in tovornih vozil, preverili istovetnost 41 ljudi (med njimi je bilo 11 tujcev) in 14 ljudi, ki so že imeli težave s pravico. Pregledali so tudi sedem trgovin in izdali dve globi zaradi nevarne vožnje. Pri akciji so ob tržiških ka-rabinjerjih sodelovali tudi karabi-njerji iz Ronk, Gradeža, Škocjana in oddelek NAS iz Vidma. APrimorski ~ dnevnik Jutri Film za mlade Jutri prihajajo v goste v Gorico in Špe-ter v okviru projekta Film za mlade mladi filmski ustvarjalci in njihov mentor Miha Dolinšek iz Celovca, ki bodo predstavili projekt Iskrica. Pri multime-dijskem projektu je sodelovalo preko 60 mladih, ki so lani poleti posneli 14 kratkih filmov. »Projekt Iskrica - Next Generation naj bi otroke in mladino dvojezičnih razredov Koroške motiviral k temu, da bi svoje lastne ideje/zgodbe pripovedovali z digitalnimi kamerami ali kamerami mobilnih telefonov. Tako bi bolje razumevali medije, ki jih uporabljajo v vsakdanjiku ,« pravi Miha Dolinšek, iniciator projekta Iskrica. Projekt Film za mlade že tretje leto zapored razvija razne oblike filmske vzgoje za filmsko kulturo mladih v čezmejnem prostoru med Slovenijo in Italijo. Izbor filmov bodo v dopoldanskem času predstavili učencem dvojezične šole v Špetru, ob 17. uri pa se bo gostovanje nadaljevalo v Hiši filma na Travniku, kjer domuje tudi smer Dams Videmske univerze. Ob projekciji izbranih filmov bo na Dvoru Bratina potekal pogovor z ekipo in mentorjem. Dan kulture v Štandrežu Kulturno društvo Stanko Vuk Miren -Orehovlje in prosvetno društvo Štandrež prirejata ob slovenskem kulturnem prazniku prireditev z naslovom »Sem dolgo upal in se bal...«, ki bo danes ob 17.30 v štandreški župnijski dvorani. Dalmatinski mozaik Jutri ob 17.30 bodo v mali dvorani Verdijevega gledališča v Gorici predstavili novo knjigo Guida Rumicija »Mosaico dalmata«, ki jo je izdalo združenje ANVGD. Knjigo bo po uvodu Rodolfa Ziberne, predsednika združenja, predstavil docent Fulvio Salimbeni. Relikviarij vila v Škocjanu Na območju ob župnijski cerkvi v Škoc-janu še vedno potekajo arheološka izkopavanja, ki jih po naročilu občine in s podporo pokrajine vodijo arheologi Cristiano Tiussi, Andrea Villa in Angela Borzacconi. Izvedenci menijo, da se je na tem območju nahaja vila družine rimskih patricijev, v kateri so se morda rodili sveti Kancij, Kancijan in Kancijani-la, mučenci, ki so bili usmrčeni v času Dioklecianovega preganjanja kristjanov. Vila se je potem spremenila v svetišče, pod oltarjem pa so arheologi odkrili marmornato ploščo, za katero bi se lahko skrival relikviarij. Županja Silvia Caruso je povedala, da bodo arheologi preverili, ali so se v njem ohranile relikvije ali katerikoli predmet, ki bi lahko pomagal pri odkrivanju zgodovine kraja. GORICA - Poimenovanje športne palače na Rojcah po preminulem košarkarju Množičen poklon Brumattiju Meneghin: »V Italiji smo svetovni rekorderji v pozabljanju pomembnih ljudi, tokrat je bilo drugače« - Telovadnico posvetili spominu Tullia Gabriellija »V Italiji smo svetovni rekorderji v pozabljanju pomembnih ljudi, vse hitro prebavimo in izbrišemo iz spomina. Tokrat je drugače: množično smo se zbrali, da bi počastili velikega igralca in velikega človeka, ki je visoko ponesel svoj klub in italijansko košarkarsko reprezentanco.« Tako se je goriškega košarkarja Giuseppeja (Pina) Bru-mattija, ki je lani umrl v 62. letu starosti, spomnil predsednik državne košarkarske zveze Dino Meneghin. S številnimi drugimi vrhunskimi italijanskimi košarkarji, predstavniki oblasti, nadškofom Dinom De Antonijem, deželnimi svetniki, goriškimi upravitelji in občani se je udeležil včerajšnje slovesnosti ob poimenovanju športne palače na Roj-cah po Brumattiju, ki je ravno v tej telovadnici začel svojo košarkarsko pot v 60. letih. Ob napisu »Palabrumatti« so v športni palači odkrili tudi veliki fotografiji Brumatti-ja in Tullia Gabriellija, dolgoletnega športnega delavca, kateremu so posvetili telovadnico. V športni palači sta na ogled tudi dva dresa, s katerima je Brumatti igral pri milanskem klubu Olimpia in v državni reprezentanci. Dogodek je vodil novinar Giovanni Decleva, spregovorili pa so tudi goriški župan Ettore Romoli, direktor deželnega sedeža RAI in Brumettijev prijatelj Roberto Collini, deželni svetnik Gae-tano Valenti in drugi gostje. Dogodka se ni mogel udeležiti nekdanji športni komentator državne televizije RAI Bruno Pizzul, ki pa je v Gorico poslal pisni pozdrav. (Ale) Nov napis na športni palači na Rojcah bumbaca 10 1 6 Sobota, 25. februarja 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Volilni shod z državnim tajnikom Demokratske stranke Bersanijem Babičin zgled za snovanje strpne in evropske Gorice Cingolani se je postavil v bran kina in opozoril na votlost desnosredinske uprave V svojem političnem udejstvovanju se levosredinski kandidat za goriškega župana Giuseppe Cingolani zgleduje po svoji babici. To je poudaril na včerajšnjem volilnem shodu v polnem gledališču Verdi v Gorici, kjer je njegovo kandidaturo prišel podpret državni tajnik Demokratske stranke Pier-luigi Bersani. Cingolani je povedal, da se je njegova babica preselila v Gorico iz slovenskih Brd, ko je imela samo štirinajst let. Nekaj let pozneje je spoznala pilota iz Apu-lije, ki jo je zapustil in se vrnil domov, ko mu je povila hčerko. »Moja babica takrat ni obupala, zavihala si je rokave in sama vzgojila hčer, mojo mamo, nato pa je z mano govorila v fur-lanščini, italijanščini, slovenščini in nemščini, v vseh jezikih, ki so značilni za Gorico, za obmejno mesto, ki ima velik potencial, a ga desnosredinska uprava nikakor ne zna izkoristiti,« je poudaril Cingolani in opozoril, da goriška občina v zadnjih letih ni razvila niti enega evropskega projekta, v Novi Gorici pa so jih postavili na noge kar nekaj. Cingolani je nato govoril o razvojnih perspektivah mesta in o enotnosti levosre-dinske koalicije, ki je njega izbrala za svojega županskega kandidata s primarnimi volitvami. Cingolanijev poseg je bil zelo prepričljiv, mestoma tudi duhovit, tako da ga je Bersani poslušal z zanimanjem, kot so to počeli tudi vsi ostali v dvorani. Cingolani je državnega tajnika Demokratske stranke opozoril tudi na težave, ki jih doživlja Gorica, na nižji davčni pritisk v Sloveniji, na razna vprašanja, ki jih je treba reševati s pomočjo deželne in državne vlade. Cingola-ni je spregovoril tudi o težkih časih, ki se pišejo tržiškemu in goriškemu Kinemaxu zaradi načrta za gradnjo multikina v Vilešu. »Veste, kdo je zahteval dovoljenje za gradnjo novega kina ob trgovini Ikea v Vilešu, čeprav zakon pravi, da je goriška pokrajina že nasičena s kinodvoranami? To je storil goriški župan Ettore Romoli, ki mu očitno ni mar za goriško kinodvorano, za Hišo filma, za vse kulturne ustanove, ki z goriškim kinom sobivajo,« je poudaril Cingolani, vsi udeleženci srečanja pa so se ob teh besedah spogledovali in se spraševali, kako je mogoče, da goriški župan ne zagovarja podjetij in kulturnih ustanov iz svojega mesta. Srečanje z Bersanijem je z dvojezičnim pozdravom uvedel koordinator Slovencev v Demokratski stranki Aleš Wal-tritsch. »V tem širšem obmejnem prostoru predstavljata manjšini, slovenska v Italiji, italijanska v Sloveniji in na Hrvaškem, neprecenljivo bogastvo, kot so pred osemnajstimi meseci poudarili tudi predsedniki treh držav, Napolitano, Türk in Josipo-vič. Zakonske osnove za zaščito manjšin v glavnem obstajajo, moramo se zavzeti na vseh ravneh, da se zakoni udejanjajo in izvajajo,« je povedal Waltritsch in zagotovil, da bo Demokratska stranka še naprej stala ob strani manjšinam. »V našem primeru je Demokratska stranka vedno omogočila izvolitev slovenskega predstavnika tudi na najvišji ravni, v parlament. Slovenci v Demokratski stranki smo zato prepričani, da se bo stranka za to zavzela tudi v prihodnosti,« je pred Bersanijem in polno dvorano gledališča Verdi poudaril Waltritsch. Za njim sta spregovorila evropska poslanka Debora Serracchiani in pokrajinski tajnik Demokratske stranke Omar Greco. Slednji je spomnil, da bodo letos volitve tudi v Škocjanu, Zagraju in Krminu, kjer Demokratska stranka kandidira Silvio Caruso, Elisabetto Pian in Danielo Puia. Ser-racchianijeva je glede deželnih volitev leta 2013 poudarila, da leva sredina ne bo sklepala zavezništev s strankami, ki danes podpirajo desnosredinsko vlado, za njo pa je Bersani napovedal, da je Demokratska stranka pripravljena izpeljati primarne volitve skupaj z drugimi koalicijskimi partnerji za določitev kandidata za predsednika deželne vlade. »Prve primarne volitve v Italiji smo izpeljali ravno mi, zato ne vidim razloga, da bi jih prihodnje leto v Furlaniji-Julijski krajini ne bilo,« je povedal Bersani in poudaril, da mora Furlanija-Julijska krajina svojo avtonomijo izkoristiti za splošno družbeno in gospodarsko rast, česar pa sedanja vlada Renza Tonda doslej ni nikakor znala storiti. (dr) Zastava gibanja No Tav visela nad Bersanijem Pripadnik gibanja No Tav je poskrbel za manjšo protestno akcijo med shodom z Pierluigijem Bersanijem. Ko je Bersani stopil za mikrofon, je protestnik z vrha odra spustil nad njegovo glavo zastavo gibanja No Tav. Zaradi tega so -zelo diskretno - posegli karabinjerji in gasilci, ki so zastavo odstranili, protest-nika pa pospremili iz dvorane. Med srečanjem z novinarji je Bersani povedal, da je v prejšnjih dneh izrazil solidarnost turinskemu tožilcu Giancarlu Caselliju, potem ko so ga pripadniki gibanja No Tav ostro kontestirali. Volilni shod je uvedel Waltritsch (levo); Cingolani in Bersani (zgoraj) bumbaca PODGORA - Izredni občini zbor društva Andrej Paglavec Društvena dejavnost ponovno zaživela, v petek prirejajo Prešernovo proslavo Po večletnem zatišju je v petek v Pod-gori ponovno zaživelo društvo Andrej Paglavec. V dvorani društvenega sedeža v bližini predora Baruzzi, kjer imata sedež tudi podgorska sekcija zveze VZPI-ANPI in kajakaški klub Šilec, je potekal izredni občni zbor, na katerem so člani sprejeli posodobljen statut, se preimenovali v slovensko kulturno rekreacijsko društvo Paglavec in imenovali petčlanski odbor, ki bo vodil društveno dejavnost. Društvo Paglavec, ki so ga domačini ustanovili v Sedemdesetih letih vzporedno z gradnjo spomenika padlim v NOB, je bilo že več let neaktivno. Pobud v društveni stavbi je bilo tako malo, da je bila postavljena pod vprašaj upravičenost vzdrževanja poslopja, zato se je skupina krajanov odločila, da skuša ponovno oživiti njegovo dejavnost: k sodelovanju je povabila še druge domačine in nekaj mlajših ljudi iz sosednjih krajev, ki so se v petek zbrali na izrednem občnem zboru in uradno obnovili društvo. Seje sta se udeležila tudi goriška pokrajinska predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev Vesna Tomsič in predstavnik Slovenske kulturno gospodarske zveze David Peterin, ki sta izrazila zadovoljstvo nad ponovnim zagonom dejavnosti in predvsem nad tem, da pri njem sodelujejo tako starejši kot mlajši ljudje. Odbor bodo sestavljali Luciano Peliz-zo, Barbara Ursic, Stanko Maligoj, Debora Te-solin in Aleksija Ambrosi, ki si bodo na prihodnji seji porazdelili funkcije. Petkovo sejo sta vodila Pelizzo, ki se je zahvalil ZSKD in SKGZ za izkazano pozornost, in Ursiceva, ki je nakazala prve smernice in cilje, ki si jih je društvo zastavilo po organizaciji novembrskega predavanja profesorja Alda Rupla. Ob kulturnih srečanjih, družabnih dogodkih in predavanjih, je povedala Ursiceva, nameravajo člani prirediti tudi nekaj delavnic za otroke. Prva pobuda bo potekala že v petek, 2. marca, ko bo društvo Paglavec v sodelovanju s prosvetnim društvom Podgora priredilo Prešernovo proslavo. Uvod v podgorski kulturni praznik, ki se bo začel ob 20. uri, bo slovenska himna, nakar bosta za mikrofon stopila Alessia Peressini in Luca Brumat, mlada pevca Glasbene matice, ki ju bo s pianolo spremljala prof. Andrejka Možina. Z recitacijo bodo nato nastopili učenci prvega razreda osnovne šole Josip Abram iz Pevme, za njimi pa bo udeležence večera nagovorila novinarka Erika Jazbar, ki so ji prireditelji zaupali slavnostni govor. Naslednjo točko bo oblikovala moška vokalna skupina Sraka iz Štan-dreža, po recitaciji lanskih petošolcev šole Abram pa bo program sklenilo petje zbora Podgora. PODGORA 7. natečaj Bogomir in Mirko Špacapan V cerkvi v Podgori prirejajo 7. natečaj sakralne glasbe za cerkvene zbore v spomin na Bogomira in Mirka Špaca-pana, organista in dirigenta cerkvenih zborov na Goriškem na obeh straneh meje. S prireditvijo želijo predvsem spodbujati in podpirati cerkveno petje, obenem pa ohranjati spomin na osebi, ki sta s svojim delom ogromno doprinesli na tem področju in pustili neizbrisen pečat. Natečaj bo v nedeljo, 6. maja, ob 16. uri v podgorski cerkvi, prirejata ga prosvetno društvo Podgora in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij. Kot vsako leto doslej so tudi letos zaprosili za pokroviteljstvo goriško nad-škofijo in koprsko škofijo. Na natečaj se lahko prijavijo mešani pevski zbori, ki gojijo cerkveno glasbo, brez omejitev v sestavi in v številu pevcev; zbori lahko nastopijo s spremljavo glasbila ali »a cappella«. Vsak zbor ima na razpolago desetminutni program. Skladbe naj bodo primerne za spremljavo bogoslužja skozi vse cerkveno leto, prednost naj bo dana izboru slovenskih avtorjev. Nastopajoče zbore bo ocenjevala strokovna komisija. Vsakemu bo dodelila oceno, ki bo temeljila na zahtevnosti predstavljenih skladb, into-nančnosti, interpretaciji, na prepričljivosti izvedbe in na splošnem vtisu. Naknadno bo vsak zbor prejel pismeno oceno komisije o svojem nastopu. Prvou-vrščeni zbor bo dobitnik nagrade »Bogomir in Mirko Špacapan« v znesku 600 evrov, drugouvrščeni bo prejel 400 evrov, tretjeuvrščeni pa 200 evrov. Podeljena bo tudi posebna nagrada občinstva, v višini 300 evrov. Vsi pevski sestavi bodo prejeli priznanje za udeležbo na tekmovanju. Organizator si pridrži pravico omejiti število nastopajočih zborov v primeru prevelikega števila prijav. Pri tem bo dana prednost tistim, ki redno nastopajo pri maši. V ta namen naj vsak zbor priloži ustrezno župnijsko potrdilo. Zbori se lahko vpišejo po navadni ali elektronski pošti do 26. marca na sledeča naslova: Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica, Drevored XX settembre, 85, 34170 Gorica ali cori-li01@gorica.191.it. Ob vpisu morajo zbori predstaviti notni material skladb, s katerimi bodo nastopili na natečaju. Za vse informacije je na razpolago telefonska številka 0481-31817 od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. Organizator bo sporočil seznam izbranih zborov do 2. aprila. GORICA - Danes Glasbeni poklon Gaberju Danes ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici glasbena prireditev »Gaber se fosse Gaber«, ki jo vodi Andrea Scanzi. Spektakel odlikuje izviren pristop do zapuščine Giorgia Gabra, ki je preminil pred devetimi leti. Predstava vzbuja pri gledalcu občutke, ki jih znajo vzbujati le petje, recitacija in mimika Giorgia Gabra. Gre za potovanje v svetu umetnika, ki skozi poglobitev in razmišljanje omogoči gledalcu, da spozna dogodke, ki so v zadnjih štiridesetih letih potrdili kantavtorje-vo veličino. Pobuda je nastala po zamisli časnikarja in glasbenega kritika Andrea Scanzija. Dogodek v goriški dvorani prirejata fundacija Giorgio Gaber iz Milana in založba The Box Records iz Gorice v sodelovanju s Kulturnim domom in Folk clubom iz Buttria; vstopnina je 12 evrov, znižana pa 10 evrov (»over 65«). SOVODNJE - V nedeljo, 4. marca Na Sovodenjski poje domači zbori in solisti Sovodenjska poje se bliža svojemu tridesetemu jubileju. V nedeljo, 4. marca, ob 18.30 bo v Kulturnem domu v Sovodnjah 29. pevska revija, ki združuje na istem odru pevske skupine in soliste iz sovodenjske občine. Lanskoletna razprava znotraj kulturnega društva Sovodnje, ko so se člani spraševali, če ima po zaključku delovanja domače skupine Sovodenjskih deklet še smisel nadaljevati s prireditvijo Sovodenjske poje, je mimo. Lanskoletna izvedba je z uvedbo nekaterih novosti dala prireditvi novega ela-na. Zelo učinkovita je bila izbira, da se imajo ob zborih možnost predstaviti tudi domači solo pevci. Tako sta lansko leto prvič nastopili na domačem odru Alessia Peressini in Ivana Nanut, pevka skupine Kraški muzikantje. Njima, ki bosta nastopili tudi letos, se bosta pridružila še dva fanta: Bojan Kovic, pevec v projektu Vulture and the Guru, in Luca Brumat. Ob mladih solo pevcih bodo gla- vno vlogo odigrali domači zbori. V Sovodnjah bodo gostili dekliški pevski zbor Bodeča neža, ženski pevski zbor Danica iz Vrha in moški pevski zbor Skala iz Gabrij. Poleg teh skupin, ki vsako leto razveselijo publiko s svojimi glasovi, bodo letos gostili tudi dva »nova« zbora, in sicer Neokortex in Sraka. Mladinski pevski zbor Neokortex je nastal iz projekta Zveze slovenskih kulturnih društev z namenom, da bi ustanovili zbor srednješolcev in višje-šolcev iz goriškega območja. Ta zbor pridno vadi že nekaj let v Gabrjah in v njem nastopa tudi veliko število pevcev, ki so svoje prve korake naredili ravno v otroškem pevskem zboru kulturnega društva Sovodnje. Moška vokalna skupina Sraka iz Štandreža pa bo letošnji gost. Zbor iz Štandreža, ki je pred leti že nastopil na sovodenjskem odru, je zelo poznan v okolici in tudi v drugih krajih, zato so organizatorji sklenili, da štandreške pevce ponovno povabijo k sodelovanju. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 26. februarja 2012 1 1 GORICA - Osmega marca v oddaji La prova del cuoco Devetakovi po televiziji Uštili in Gabriella bosta pripravila eno izmed paradnih jedi svoje vrhovske gostilne Osmega marca moramo v času kosila prižgati televizor, saj bosta Gabriella Devetak in njen mož Avguštin-Uštili nastopila v znani in zelo gledani oddaji La prova del cuoco. Pripravi kuharskih mojstrovin mentorice gurmanskega hrama z Vrha bo tako med 12. uro in 13.25 sledila milijonska publika. Gabriella bo pripravila eno izmed paradnih jedi Deveta-kove gostilne; morda bo to »supeta«, morda kaj drugega. Ob štedilniku se bo tokrat preizkusil tudi Uštili, verjetno s posebno inačico požgane »župe«. Ker med oddajo lahko tudi telefonsko glasujemo za enega do nastopajočih, si velja še enkrat zabeležiti datum: 8. marca od 12. do 13.25 naj se na televizijskem programu Rai Uno pred italijansko publiko uveljavi ena izmed najboljših slovenskih gostiln! (aw) Gabriella in Uštili Devetak fotoa.w. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. ~M Gledališče OPERA V KINU: v tržiškem Kinemaxu bodo preko satelita predvajali lirične in baletne predstave z najbolj prestižnih svetovnih odrov: 28. februarja Verdijev »Er-nani« iz newyorškega Metropolitana; 13. marca Bolšojski balet iz Moskve s »Class Concert« in »Giselle«; 10. aprila Masse-netova »Manon« iz newyorškega Metropolitana; 17. aprila Verdijeva »Travia-ta« iz newyorškega Metropolitana. Projekcije bodo ob torkih z začetkom ob 19. uri; informacije po tel. 0481-712020. SKD HRAST, KD JEZERO IN PIHALNI ORKESTER KRAS vabijo na gledališko predstavo dramske skupine PD Štandrež »Zbeži od žene« v soboto, 3. marca,ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 26. februarja, ob 16. uri »Biancaneve«; informacije po tel. 0481532317 ali na spletni strani www.arti-stiassociatigorizia.it. ¿i Čestitke Jutri bosta slavila rojstni dan naš trener ROK in odbornica EMA-NUELA. Hip, hip, hura! Vse najboljše jima želita mali cicibani in cicibani AŠZ Mladost. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina IP - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -19.30 - 21.30 »Viaggio nell'isola misteriosa«. Dvorana 2: 15.40 - 17.50 - 20.00 -22.00 »Paradiso amaro«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 »The Artist«; 15.40 - 22.00 »Un giorno questo do-lore ti sara utile«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: »Animamente« 17.00 »Agora«; 19.30 - 21.30 »Viaggio nell'isola misteriosa«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Paradiso amaro«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 19.50 - 22.00 »E ora dove andiamo?«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -20.00 - 22.00 »Paradiso amaro«. Dvorana 2: 15.20 - 17.40 »Hugo Ca-bret« (digital 3D); 20.10 - 22.10 »In Time« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 15.15 - 17.15 - 19.30 -21.40 »Viaggio nell'isola misteriosa« (digital 3D). Dvorana 4: 15.45 - 17.50 - 19.50 -22.00 »Quasi amici«. Dvorana 5: 16.00 »Com'e bello far l'amore«;18.00 - 20.40 »War Horse. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Paradiso amaro«. Dvorana 2: 18.00 »Hugo Cabret« (digital 3D); 20.10 - 22.10 »In Time« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »Viaggio nell'isola misteriosa«. Dvorana 4: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Quasi amici«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.30 »Faust«. Razstave ~M Koncerti 9 Šolske vesti DELAVNICI ZA STARŠE v okviru pro-jetka Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti, mešanje jezikov in interference, podpiranje večjezičnega otroka, interkul-turnost v sodobni družbi bosta potekali 1. in 15. marca od 18. do 20. ure v osnovni šoli v Romjanu (ul. Capi-tello 8); informacije in prijave: te-co01@jezik-lingua.eu ali tel. 3456303255. Prispevki 13 Obvestila DANES, 26. FEBRUARJA, OB 17. URI bo v Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 v Gorici vodeni ogled razstave z naslovom »Adriano Cadel. Una provincia in cartolina«; na ogled bo do 16. marca od torka do petka 16.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00, zaprto ob ponedeljkih; vstop prost, informacije po tel. 0481537111, info@fondazionecarigo.it. V OBČINSKEM CENTRU V LOČNIKU na Trgu San Giorgio 37 je na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom »Colori, colori intorno a me...«; do nedelje, 4. marca, ob delavnikih med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. uro in 12.30, vstop prost. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 29. februarja, ob 20.45 koncert En-sembla Zefiro; informacije po tel. 0481494369, na teatro@comune.monfal-cone.go.it in na spletni strani www.tea-tromonfalcone.it. ELVIS JACKSON V KLUBU PIEFFE FACTORY v Ločniku (Ul. Marega 14): koncert bo v petek, 2. marca, ob 22.30; vstopnice na dan koncerta, število je omejeno na 350; več na www.pieffefactory.it. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ -ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PR0SVETE snStfte ISKRIVI SMEH, na ustih vseh M ¿g SiiiŠtJii« Predstava bo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici NEDELJA, 4. marca 2012, ob 17. uri Dramska družina S.K.RD. F.B. Sedej iz Števerjana Vinko Moderndorfer LIMONADA SLOVENICA Režija: Franko Žerjal Namesto cvetja na grob Luciana Brai-nija daruje Devan Brisco 30 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Štandreža. V spomin na Vero Hmeljak darujejo Milenka, Rožica, Lidija, Tuša in Nives 125 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Pepija Šturma s Plešivega daruje družina 50 evrov za goriško sekcijo VZPI-ANPI. V spomin na ravnatelja Milka Renerja daruje družina Mermolja 50 evrov za Sklad Dorče Sardoč. KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Stru-njanu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 7., 14., 21. in 28. marec; 4., 11., in 18. april; 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it. SKGZ vabi člane pokrajinskega sveta za Goriško na sejo v ponedeljek, 27. februarja, ob 20. uri na sedežu društva A. Paglavec v Podgori (Ul. IV. novembra). GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da 28. februarja zapade rok za vložitev prošenj v korist višješolskim dijakom v zvezi s prispevki za prevoz in nakup knjig. Moduli in informacije na spletni strani www.provincia.gorizia.it. KROŽEK KRUT vabi na tečaj z naslovom »Ustvarjanje Mandale«, ki ga bo vodila mentorica Tanja Kralj ob torkih 28. februarja, 6., 13., 20. in 27. marca od 19.30 do 21. ure. Srečanja bodo potekala na sedežu krožka KRUT, Korzo Verdi, 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-530927 (vsak torek in četrtek 9.00-12.00) ali na krut.go@tiscali.it. OBČINA SOVODNJE je v sodelovanju z domačimi društvi in s pobrateno občino Škofja Loka sprožila dobrodelno akcijo. Zbirajo šolske potrebščine (zvezke, barvice ipd.), knjige in igrače (vendar ne plišastih zaradi alergij otrok) tako v občinski telovadnici kot na občini do 29. februarja. Zbrane predmete bodo ponesli v študijski center v Škofjo Loko, kjer jih bodo izročili predstavnikom Mladinskega zdravilišča in letovišča Rdečega Križa Slovenije Debeli rtič. Informacije nudi odbornica Vesna Primožič. 0 Prireditve SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA vabi občane Peči in Rupe na srečanje o perspektivah plinske napeljave v ponedeljek, 27. februarja, ob 19.30 v prostorih društva Vipava na Peči. Prisoten bo direktor energetskega sektorja družbe Isogas-EstPiu inženir Rosario Lo Cascio. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi ženske iz Doberdoba in okolice v petek, 9. marca na družabni večer ob dnevu žena. Ob 20. uri bodo gostili igralke iz Štandreža z novo gledališko predstavo, sledila bo zabava; prijave po tel. 338-2127942 (Katja) do 5. marca. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici prirejajo ponedeljkova srečanja med 16.30 in 18. uro: 27. februarja bo Alfredo Zulian govoril o uporabi PC-ja v fotografiji; več na www.gruppiama.4000.it, rispla2@vir-gilio.it in po tel. 328-8381969 (Eleonora). Vstop prost. KD DANICA organizira vaški športni mesec. Otvoritveni večer bo v četrtek, 1. marca, z nočnim tekom, zbirališče ob 20. uri pri centru Danica na Vrhu; informacije in vpisovanje pri Zdenku (Dolnji Vrh) in Demitriju (Gornji Vrh). OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo in pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice prireja srečanje s Heleno Jovanovič, avtorico knjige »Pravljice za bele zimske dni« v četrtek, 1. marca, ob 9. uri v občinski knjižnici v Sovodnjah. KD OTON ŽUPANČIČ vabi v Dom A. Budala v Štandrežu na praznovanje dneva žena v soboto, 3. marca; informacije in vpisovanje po tel. 048121407 ali 347-2420204 (Marta). OB DNEVU ŽENA vabi občinska knjižnica Sovodnje na srečanje z modno oblikovalno Leo Pisani v četrtek, 8. marca, ob 18. uri v prostorih knjižnice v Sovodnjah. NA KMETIJI ALEŠA KOMJANCA na Jazbinah 35 v Števerjanu bo v petek, 9. marca, ob 18. uri srečanje, posvečeno zgodbam, anekdotam in posebnostim prepustnice z naslovom »Tista meja med hišami in grozdi v časih prepustnice«. Sodelovali bodo Roberto Covaz, časnikar, pisatelj, avtor vodnika o Gorici »Il lasciapassa-re« in odgovorni na uredništvu dnevnika Il Piccolo v Gorici in Tržiču, Ha-drijan Corsi ter Giovanni Latini, upokojen finančni stražnik, ki je opravljal svoj poklic na mejnih prehodih v Šte-verjanu in Štmavru. Sledila bo zdra-vica. MLADA PREŠERNOVA PROSLAVA bo v četrtek, 15. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorici. Dogodek, ki ga prireja SKGZ skupaj z včlanjenimi organizacijami je namenjena višješolcem in univerzitetnim študentom. Na programu koncert Mladinskega simfoničnega orkestra iz Novega Mesta, v katerem nastopa približno 100 mladih glasbenikov od 14. do 25. leta starosti; po koncertu bo v spodnjih prostorih Kulturnega doma študentska fe-šta z DJ-jem Filipom; vstop prost, prijava do zasedbe mest na mladapre-sernovaproslava@gmail.com. Vstop na prireditev možen le do 19. ure. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško pripravlja tradicionalno praznovanje dneva žena v četrtek, 8. marca, z izletom v Vrbo, v Prešernovo rojstno hišo, in v vas Do-sloviče za ogled domačije pisatelja Frana S. Finžgarja ob njegovi 50-le- Nežna kakor zvonček je pokukala na svet Noemi Presrečnima staršema Silviji in Petru čestitamo in novi družinici želimo veliko mirnih noči, sreče in zdravja. Vsi domači tnici smrti. Ogledu Bleda bo sledilo srečanje v restavraciji Avsenik v Begunjah. Vpisovanje po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-21361(Ema B.), 3471042156 (Rozina F.), 0481-530661 (Gabrijela V.); na račun 20 evrov. SPDG vabi v četrtek, 1. marca, ob 20. uri na društveni sedež, Verdijev Korzo 51/int., kjer bodo predstavili večdnevni izlet v narodni park Pollino v Ba-zilikati - od 29. junija do 6. julija. S Poslovni oglasi GOSTILNO NA KRASU dajemo v najem. Za informacije tel. +393356686186 e-mail: vida.agencija@gmail.com 0 Mali oglasi GOSPA z dobrimi referencami išče delo kot hišna pomočnica, ali kot negovalka za ostarele osebe, ali kot varuška otrok ali kot pomočnica v kuhinji. Vedno na razpolago. Tel. 3355966062. ODDAM V NAJEM stanovanje v Gorici pri Sv. Ani (kuhinja, dve sobi, kopalnica in dnevna soba, dve terasi) z dogovorjeno najemnino (»canone concordato«); tel. 366-9340673 od 20. do 21. ure. PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. PRODAM suha bukova in hrastova drva; tel. 335-293409. V CENTRU DOBERDOBA prodajamo zazidljivo zemljišče 1.890 kv. m. Za informacije pokličite tel. št. 3346366767. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.00, Lidia Lugli iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa, sledila bo upepelitev. JUTRI V TRŽIČU: 9.50, Ilario Bertogna iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev; 10.50, Donato Pignone iz bolnišnice na pokopališče. JUTRI V BEGLIANU PRI ŠKOCJANU: 11.00, Lino Faggiani v cerkvi in na pokopališču. ZAHVALA Pepi Sturm Lojza, Oscar, Silvana in Laura se iskreno zahvaljujemo duhovnikoma Oskarju Simčiču in Mirkotu Butkovi-ču, pevskemu zboru, Zvezi ANPI in Zvezi borcev Brda. Najlepša hvala vsem, ki ste se tako številni poslovili od našega dragega Pepita. Krmin, 26. februarja 2012 1 2 Nedelja, 26. februarja 2012 GORIŠKI PROSTOR / DOBERDOB - Izpeljali čistilno akcijo Pobrali dvajset tovornjakov odpadkov Ob nekdanji kasarni cel kup železja - Ob cesti za Ronke našli granato Udeleženci akcije (zgoraj); najdena granata (desno); nekoč so italijanski vojaki prazne pločevinke metali kar med grme (levo); kup odpadkov ob zaključku čiščenja (spodaj) bonaventura, lg., p.v. V doberdobski občini je včeraj dopoldne potekala obsežna čistilna akcija, med katero so pobrali dvajset tovornjakov odpadkov. Akcije, ki jo je organiziral in koordiniral občinski odbornik Nordio Ger-golet, se je udeležilo okrog sto domačinov, med katerimi je bilo veliko otrok in mladih, prisotni so bili predstavniki vseh društev, ki delujejo na občinskem ozemlju. Po zboru v Doberdobu so se udeleženci akcije odpravili na čiščenje tudi v Dol, na Poljane in v Jamlje, kjer so pobrali štiri tovornjake odpadkov, podobno kot drugod pa je v gmajni ob cestah ostalo še veliko nesnage. Med akcijo so čistili zlasti območja ob glavnih cestah, ponekod so se odpravili tudi do nekaterih divjih odlagališč. Pobrali so cel kup avtomobilskih gum, nekaj pralnih strojev in televizorjev, gradbeni material, staro pohištvo in straniščne školjke, ki so jih objestneži nedvomno pripeljali na Kras z avtomobilom ali tovornjakom z namenom, da bi jih odvrgli v naravno okolje. Med čistilno akcijo so našli tudi nekaj azbestnih kritin, ob cesti za Ron-ke pa celo staro topovsko granato iz prve svetovne vojne, glede najdbe katere so obvestili doberdobske karabinjerje. Ob cestah so pobrali cel kup plastenk, steklenic in praznih cigaretnih paketov. Ob nekdanji kasarni italijanske vojske pri Rondolini so našli razno železnino in prazne pločevinke z oznako »Esercito italiano«, v katerih je bilo nekoč motorno olje in ki so jih vojaki očitno odvrgli kar med grme, namesto da bi jih spravili med odpadke. »Nekateri so očitno zamenjali Kras za svinjak,« je po čistilni akciji ugotavljal doberdobski župan Paolo Vizintin, ki se zahvaljuje vsem udeležencem in izraža zadovoljstvo, da je bilo med njimi veliko mladih. Vizintin pojasnjuje, da je med grmi in drevjem ostalo še veliko nesnage, zato razmišljajo, da bi pobudo v prihodnjih letih še ponovili. »Prihodnje leto bomo predlagali še ostalim goriškim kraškim občinam, naj istega dne kot mi priredijo čistilno akcijo,« napoveduje Vizintin, ki ugotavlja, da deželni in pokrajinski gozdni stražarji zelo slabo opravljajo svojo službo. »V do-berdobski občini jih ni nikoli, zato se sprašujemo, čemu sploh služijo,« pravi župan in pojasnjuje, da imajo vodilni uslužbenci gozdne straže zelo visoke plače, zato pa bi lahko kaj več postorili za zaščito kraškega naravnega okolja. (dr) GORICA - Med jutrišnjo pravljično urico V Feiglovo knjižnico prihaja Žabji kralj Med zadnjo pravljično urico so otroci prisluhnili pripovedi o Plamenčkih sreče Februar je naokrog in v Feiglovo knjižnico v Gorici bo jutri ob 18. uri spet prišla na obisk vila iz waldorfskega vrtca. Tokrat bo za otroke pripravila Grimmo-vo pravljico Žabji kralj, čudovito zgodbo, ki govori o zvestobi in prijateljstvu. S seboj bo kot vedno prinesla tudi lutke, glasbo in jabolka. Jutrišnjo pravljično urico prirejajo članice iniciative za odprtje dvojezičnega waldorfske-ga vrtca na Goriškem. Med zadnjim pravljičnim srečanjem so otroci sledili pripovedi o Plamenčkih sreče, ki jo je napisala Irena Žerjal, učiteljica iz Portoroža. Besedilo je brala Andreja Žigo. Kratkemu podajanju je sledilo izdelovanje in okraševanje drobcenih splavov, na katere so postavili svečke. Morda jih bo kdo doma prižgal in jih premikal v kopalni kadi ... Knjiga je v slovenščini in italijanščini na prodaj v Katoliški knjigarni v Gorici. (ur, ar) GORICA - Pri društvu Oton Župančič Po pustu post! Prirejajo predavanje o prehrambenih navadah in telesni teži V Domu Andreja Budala v Štandrežu so vadbe še vedno v polnem teku in po mastnih pustnih dneh bodo morali Štandrežci in Štandrke zagotovo telovaditi malo več, da bodo porabili dodatne nakopičene kalorije. V sodelovanju z vaditeljema Suzano Komel in Borisom Nardinom kulturno društvo Oton Župančič organizira na svojem sedežu v sredo, 29. februarja, ob 20. uri predavanje na temo »Kako lahko uspešno izoblikujem svoje telo in dosežem idealno telesno težo«. Predavanje je namenjeno vsem, ki jih zanima dobro počutje in ki bi radi uspešno kontrolirali svojo telesno težo ali si izoblikovali fiksno telo, ne glede na to ali bi želeli svojo težo obdržati, shujšati za 0,5 kilograma ali celih 25 kilogramov. Obravnavano bo področje zdravega prehranjevanja, pravilne telesne vadbe in sprejemanja pravih prehrambenih navad. Predavatelja bosta spregovorila o uravnoteženi prehrani, ki ne nikakor temelji na stradanju. Pojasnila bosta, da za nenasičene maščobne kisline, ki jih najdemo v ribah, orešč-kih in olivnem olju, ni bojazni, da bi se nam maščobe kopičile v telesu. Pojasnjeno bo tudi, kakšna vadba je potrebna za »kurjenje« odvečnih maščob, in kako je treba spremeniti prehrambene navade, da dosežemo željeno težo. ŠTANDREŽ - Pri društvu Oton Župančič počastili Prešerna Pesmi in harmonike V domu Budal je zapela domača vokalna skupina Sraka, zaigral je harmonikarski orkester GM Synthesis4 Vokalna skupina Sraka (levo); udeleženci proslave (desno) bumbaca Kulturno društvo Oton Župančič je v petek priredilo Prešernovo proslavo. Potekala je v pevski sobi doma Andrej Budal v Štandrežu, povezovala jo je društvena predsednica Nataša Paulin. Najprej je spregovoril David Peterin; prebral je govor, ki ga je Miran Košuta napisal pred tridesetimi leti ob kulturnem prazniku, njegovo sporoči- lo pa je še vedno zelo aktualno. Za Pe-terinom je nastopila vokalna skupina Sraka, ki je pod vodstvom prog. Matjaža Remca zapela tri pesmi. Nataša Paulin je nato recitirala Prešernovo pesem Od železne ceste, večer pa je sklenil harmonikarski orkester GM Synt-hesis4, ki je pod vodstvom Fulvija Ju-rinčiča zaigrali šest skladb. Nedelja, 26. februarja 2012 APrimorski r dnevnik nedeljske teme ob svetovnem dnevu socialne pravičnosti Poglabljanje neenakosti hromi svobodo in demokracijo Dušan Kalc Februar, se ve, je po tradiciji mesec apoteoze italijanske popevke. Festival v San Remu je bržkone najbolj čaščen "kulturni" dogodek v letu. Vse deluje nekam razkošno, prešerno, privlačno in celo Celentanovo psevdovizio-narsko dolgovezenje ter pisani metuljček na notranji strani vitkega Beleninega stegna postanejo v ljudski domišlijski predstavi, z vsemi polemikami vred, prave kultne senzacije in odlična medijska paša. In pri tem ni važno, koliko denarcev bo terjala ta minljiva radost vprašljivega uspeha in koliko bo moral zanjo odšteti davkoplačevalec, ki je morda brez službe in brez upanja, da bi jo kaj kmalu dobil. Skratka, ob prekomernem medijskem napihovanju uspe San Remu pritegniti vso pozornost množic, sprostiti njihovo fantazijo in evforijo ter razpršiti skrbi in malodušje z odvrnitvijo pozornosti od stvarnih družbenih in gospodarskih problemov. Februar pa je po tradiciji (in po želji generalne skupščine Združenih narodov) tudi mesec socialne pravičnosti. A glej: medijskega bombardiranja tu ni. Ravno obratno. O tem v časopisju (da o televiziji sploh ne govorimo) skorajda ni besedice. Le tu pa tam kakšna skopa vestička. Kako pa naj bi bilo drugače, ko pa je socialna pra- vičnost (vsaj po mnenju tistih, ki jih ne tare ne revščina, ne družbena izključenost, ne brezposelnost in ki odločajo o posvetnih zadevah) eno od tistih vprašanj, ki vzbuja ravno tiste skrbi in malodušje, od katerih je treba, kolikor se da, odvračati pozornost. Prejšnjo nedeljo, na predvečer 20. februarja, razglašenega za svetovni dan socialne pravičnosti (ki ga noben časopis seveda ni izrecno omenjal) so po vsem svetu potekale drobne pobude raznih nevladnih humanitarnih organizacij. Med temi je mednarodna organizacija Act!onaid, ki je med drugim sprožila kampanjo zbiranja sredstev za pomoč podhranjeni skupnosti pokrajine Ankober v Etiopiji. Hkrati pa je v Bologni priredila "flash mob" (hiter nastop množice), med katerim so mladi udeleženci brcali pisane žogice, s čimer so hoteli simbolično povedati, da je treba zbrcati s sveta vse družbene krivice. Atipični bolonjski "žogobrc" seveda ni imel niti trohice medijske odmevnosti, kakršne so deležna nogometna prvenstva, ne le ob nedeljah, temveč vsak dan v letu. Ta umetno ustvarjeni razkorak med sanjskim (in praznim) svetom popevk, filmskih zvezdic in zgodbic, športnih idolov in podobnih (dragih) špasov ter stvarnim (in žal prepolnim) svetom raznovrstnih družbenih problemov, predstavlja pomenljivo značilnost da- našnjega sistema, ki sloni še vedno na krivicah, neenakosti, izkoriščanju, utvarah in praznih obljubah. Marsikaj se je sicer spremenilo in izboljšalo. Današnjih razmer še zdaleč ne gre primerjati s tistimi, denimo, iz fevdalnih časov, ali iz časov trgovanja s sužnji. Marsikaj pa še potrpežljivo čaka na blagohotnost tistih, ki odločajo. Uveljavljanje socialnih pravic ter sploh človekovih pravic, kakršne določa splošna deklaracija ZN iz leta 1948, je še pobožna želja, zlasti v revnejših in nerazvitih predelih sveta. Generalni tajnik OZN Ban Ki Moon je ob letošnjem svetovnem dnevu dejal, da "socialna pravičnost ni le etična vrednota, temveč je temelj državne stabilnosti in globalnega blagostanja". Dodal je še: da so "solidarnost, enake možnosti in spoštovanje človekovih pravic bistvenega pomena, če želimo sprostiti ves proizvodni potencial narodov in ljudstev'.To dejansko pomeni, da je treba vsem ljudem, ne glede na njihovo barvo kože, izvor, jezik, spol, starost, sloj, vero, spolno nagnjenje in telesne ter umske sposobnosti zagotoviti možnost, da bodo lahko zavestni tvorci lastnega razvoja ter soustvarjalci usode skupnosti, v kateri živijo. Vsakršna diskriminacija in izključevanje iz demokratičnih procesov lahko le poglobita razlike, krepita neenakost in hromita svobodo ter demokracijo. V obdobjih hude finančne in gospodarske krize, kakršno doživljamo danes, so socialne krivice še bolj občutene. Tisti, ki najbolj trpijo za posledicami krize, so prav tisti, ki jim družba ni priznala in ne priznava temeljnih pravic. To so ljudje s skromno izobrazbo, s slabo zdravstveno in socialno oskrbo, priseljenci, kmetovalci brez dostopa do zemlje, ki jo obdelujejo, mladi brez službe, ženske, ki jim ni priznana vloga v družbi itd. Kriza neizbežno širi tudi revščino. Z dvigovanjem cen prehrane in energije ter z upadanjem socialnih storitev in uslug so revni in brezposelni obsojeni ne le na vse večje pomanjkanje, temveč tudi na postopno izgubljanje človeškega dostojanstva. Posebno skrb bi morala družba posvetiti ljudem, ki so zaradi različno pogojene invalidnosti in takšne ali drugačne telesne ali umske oviranosti potrebni še večje podpore skupnosti, da bi dosegli vsaj približno enake življenjske pogoje, kot drugi t.i. "normalni" ljudje. Zagotoviti bi jim morala možnost ustreznega izobraževanja in zaposlovanja po njihovi izbiri, možnost javne angažiranosti ter s tem pravico do socialne integracije. Ob svetovnem dnevu socialne pravičnosti se nujno vprašamo, kakšni so obeti. Bodo vlade upoštevale potrebe, ali pa bo ta dan le dodatna priložnost za lepe besede in prazne obljube? Zal ne kaže dobrega. Besede politikov in upraviteljev sicer niso vselej zelo jasne, dejstva pa dokaj jasno govorijo, ne le, da iz finančnega vidika spričo krize in potrebe po varčevanju ni videti na obzorju bistvenega izboljšanja položaja sociale, temveč da rinemo celo vse globlje v poslabšanje. To velja bolj ali manj za vso Evropo in pretežni del sveta. Če na primer nekoliko pobrskamo po računih italijanskega finančnega zakona za tekoče triletje, nas zamrazi ob podatku, da je država od leta 2008 do leta 2011 znižala prispevke krajevnim upravam za socialne potrebe za 78,7 odstotkov. Medtem ko je leta 2008 odštela 2.526 milijonov evrov, jih je lani nakazala le 538 milijonov. Za to leto in prihodnje kaže še slabše. Letos je predvidenih 229,4 milijonov, prihodnje leto pa nekaj 200,8 milijonov evrov. V petih letih naj bi se torej dotacija za socialo v Italiji znižala za 90,9 odstotkov. Krajevne uprave, ki so se jim blagajne v zadnjem času prav tako krepko izpraznile, pa same še zdaleč ne bodo mogle biti kot naraščajočim potrebam. Kaj naj ob tem rečemo? Ukrep seveda najbolj prizadene najšibkejši del prebivalstva (hendikapirane, ostarele, problematične otroke, brezdomce itd.), ki potrebuje takšno ali drugačno pomoč. Prizadene pa tudi tisoče uslužbencev v sociali, ki so ob delovna mesta. Tu se samo od sebe ponuja novo vprašanje. Kako je mogoče, da pade glavno breme varčevanja ravno na ramena najšibkejšega sloja prebivalstva. Pred poldrugim stoletjem je angleški sodnik Lord Bowen dejal, da "ko dežuje, dežuje na vse, tako na pravičnega kot na nepravičnega, toda pravičnega dež bolj premoči, ker mu je nepravični ukradel dežnik". Ta njegova misel je kot nalašč za današnje razmere: medtem ko se na eni strani ljudje soočajo z vse občutnejšim pomanjkanjem, se na drugi strani izkazuje, da se polni žepi tistih, ki so v prvi vrsti krivi za izbruh krize in ki bogatijo na račun brezvestnega izkoriščanja ljudi in naravnih resurzov, še bolj polnijo. Kakšno verodostojnost ima ob tem država, ki terja žrtvovanje za izhod iz gospodarske krize od že itak najbolj žrtvovanih, medtem ko močni in premožni, ki so v požrešni sli po nadaljnjem bogatenju krizo pravzaprav zakuhali, lahko nemoteno nadaljujejo svoje posle? Kako je mogoče, da se poklesti vse, kar se poklestit da na družbenem dnu, na vrhu pa je še vedno 42,4 odstotka luk- suznih plovil, 31,7 odstotka avtomobilov z več kot 185 konjskimi silami in 25 odstotkov športnih letal v lasti davkoplačevalcev, ki prijavijo davkariji manj kot 20 tisoč evrov letno? Kako je mogoče, da navaden človek lahko še verjame v poštene namene oblastnežev (vključno z Montijem), potem ko na primer obdavčeni dohodek od stanovanj milijonov državljanov naraste za 60 odstotkov, za nepremičnine bank pa le za 20 odstotkov. In končno, kako je mogoče, da se v splošnem klestenju državnih izdatkov sploh ne oprasnejo vojaški stroški. "Kriza ne more omajati temeljne vloge, kakršno ima obramba', je odgovoril obrambni minister Montijeve vlade admiral Gianpaolo Di Paola na vprašanje, zakaj se tako strahotno zadolžena država, kot je Italija, pripravlja na nakup 131 lovskih bombnikov F35 za skromni strošek petnajstih milijard evrov, ali 124 milijonov evrov za vsako letalo (kar bi, mimogrede povedano, zadostovalo za odprtje 183 otroških jasli). Res je, da je z nedavnim reformnim posegom vlada nekoliko preuredila vojsko, vendar tako, da bo odslovila 30 tisoč vojakov. S tem se bo seveda obči brezposelnosti pridružila nova izguba delovnih mest. Sejalcem smrti F35 pa se obrambno ministrstvo ne bo odpovedalo, čeprav naj bi jih kupilo 41 manj, kot jih je bilo prvotno predvidenih. Klestenju vojaških stroškov pa se ne odpoveduje samo Italija. Obrambne sile (ki se žal rade prepogosto spremenijo v napadane) so povsod v svetu še vedno nekaj, česar se ne gre dotakniti, ker da predstavljajo jamstvo za varnost države. Očitno igra pri tem pomembno vlogo še vedno globoko zakoreninjena miselnost, ki sloni na starolatinskem geslu Si vis pacem para bellum (Če želiš mir, pripravi vojno). Po 11. septembru je vojna postala še bolj goreče poslanstvo, ki je rodilo skoraj mistično doktrino vojaškega izvažanja demokracije, pod krinko katere se preprosto skriva hinavska želja po ščitenju energetskih, strateških in drugih koristi velesil. Neprimerno večjo vlogo kot potreba po izvažanju demokracije pa odigrava pri vsem tem potreba po izvažanju orožja. Pri tem trgovci in vlade ne gledajo nikogar v obraz . Dokler jim koristi, prodajajo orožja Sadamu, ali Gadafiju, ali Asadu, in ko jim ti ne gredo več po godu, prodajajo orožje njihovim nasprotnikom. V to brezkončno trgovanje so vpletene celo mnoge zasebne družbe, ki prejemajo javna sredstva za humanitarno pomoč in za podporo mirovnim misijam. Trgovina z orožjem je skratka eden najbolj donosnih poslov. Res je, da prinaša smrt in bedo, podpira kriminal in širi kulturo nasilja, a prinaša tudi mastne denarce in kaj je v današnji družbi bolj mikavnega od tega. Svetovni dan socialne pravičnosti je mimo. Vprašanje je, kaj bo od njega ostalo. Še večje vprašanje je, če je pravičnost sploh od tega sveta. Ze starogrški zgodovinar Plutarh je zapisal, da je pravičnost najredkejša od vseh vrlin. Vse, kar vidimo vsak dan okrog sebe, po skoraj dveh tisočletjih od Plutarhovih zapaženj, le potrjuje to misel. Toda, kljub vsemu ne gre izgubiti upanja. Predvsem ne smemo biti do tega brezbrižni, kajti, kot bi rekel alternativni duhovnik don Gallo, brezbrižnost je osma naglavna pregreha. Prav tako ne gre pričakovati, da lahko pride do pravičnejše družbene ureditve z vrha, da je dovolj prepričati ali prisiliti vladarje, da ustrezno ukrepajo. Pravi zagon mora priti od spodaj navzgor. Spremeniti se mora splošna človeška zavest in doseči tisto raven spoznanja, na kateri bodo rasne, gmotne, spolne in druge razlike izgubile svojo agresivno in nečloveško valenco in na kateri bo gospodarstvo postalo, kot pravimo, "zeleno', ker bo spoštlji-vejše ne le do človeka, temveč tudi do narave. Skratka, ko zelena barva ne bo le sinonim za barvo dolarja. 14 Nedelja, 26. februarja 2012 50 LET KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ / vV ^ , ^ ) 56 ( & i r \ V' oj* v atoliški dom - Kulturni center Lojze Bratuž, dve imeni za eno ustanovo v pet desetletij trajajočem, nepretrganem in uspešnem delovanju. Ko se je v prvih povojnih letih skupina odgovornih in z navdušenjem in skrbjo prežetih ljudi začela ubadati z mislijo, kako pridobiti goriškim Slovencem dom, v katerem bi po uničujoči fašistični vihri v novi povojni stvarnosti lahko razvijali svojo ustvarjalnost, predvsem ohranjali svoj jezik in kulturo, oplemeniteno s krščanskimi vrednotami, se niso spraševali kako in kaj, ampak so kljub vsem težavam in brez kakršnegakoli finančnega zaledja zavihali rokave in začeli z delom. Leta 1952 so ustanovili odbor za gradnjo Katoliškega doma, ki se je nemudoma obrnil na Slovence v Ameriki s prošnjo za denarno podporo. V Clevelandu se je takoj sestavil podoben odbor, za katerega ima posebne zasluge dr. Karel Bonutti. Ta odbor je z izjemno hitro zbrano denarno pomočjo odigral ključno vlogo pri nakupu zemljišča za gradnjo dvorane. Sledila je ustanovitev ožjega delovnega odbora, v katerem so glavno težo nosili predsednik dr. Anton Kacin, tajnik dr. Kazimir Humar, blagajnik Maks Komac in upravnik Ciril Koršič, ki je dobesedno dan za dnem spremljal gradnjo Katoliškega doma in ga nato dolga leta vestno in natančno upravljal, seveda brez kakršnegakoli honorarja. Tako je bil po nakupu zemljišča in po dolgi trnjevi poti pridobivanja gradbenih dovoljenj pri pristojnih oblasteh leta 1962 slovesno blagoslovljen in odprt Katoliški dom, zgrajen po načrtih arhitekta Gior-dana Malnija. Za današnje razmere je skoraj nepojmljivo, da je dvorana zrasla iz prostovoljnih prispevkov tukajšnjih Slovencev in rojakov po svetu. Neverjetna solidarnost je povezala naše ljudi brez nepotrebnih besed, želja po preživetju je bila premočna, da bi se sanje ne uresničile. Nov kulturni hram je zaživel v duhu zvestobe narodu, slovenskemu jeziku in kulturi, krščanskim vrednotam in strpnosti. Že od začetka je bil na voljo vsem, »ki dobro v srcu mislijo«. V njem so pridobile sedež različne organizacije : prosvetna društva, pevski zbori, akademsko društvo, dramske skupine, športno društvo, skavti itd. V njem so gostovali umetniki, kulturniki in različne skupine iz Slovenije, takrat še dela Jugoslavije, prestižni pevski sestavi iz različnih evropskih držav, tu se je odvijala tudi gledališka sezona Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta itd. O neprecenljivi, bogati dejavnosti obširno govorijo zborniki, izdani ob jubilejnih mejnikih Katoliškega doma - Kulturnega centra Lojze Bratuž in raznih prosvetnih društev. Požrtvovalnosti, vneme, poguma, vztrajnosti, zvestobe, zastonjskega dela in gmotnih žrtev pa ne more zabeležiti nobena knjiga. To ostaja zapisano v zavesti posameznikov, v zadovoljstvu obiskovalcev in zadoščenju po- budnikov in ustanoviteljev, med katerimi so številni že odšli v večnost, kjer, upamo, uživajo zasluženo plačilo. Po treh desetletjih uspešnega in nadvse koristnega služenja goriški slovenski skupnosti se je začela jasno oblikovati zamisel o temeljiti obnovi dvorane in sosednjih poslopij bodisi zaradi spremenjenih varnostnih predpisov v zvezi z javnimi zgradbami bodisi zaradi povečanih potreb delovanja. Katoliški dom je leta 1996 zasijal v novi, funkcionalni in estetsko dognani podobi po načrtih mladega goriškega arhitekta Davida Faganela, ki je s smotrno preureditvijo notranjščine in pomenljivo simbolnim preoblikovanjem zu-nanjščine trdno umestil kulturni hram v naš prostor. Vso težo obnovitvenih del je nosil neutrudni in požrtvovalni duhovnik Marjan Markežič. Začelo se je novo obdobje. Katoliški dom se je preimenoval v Kulturni center Lojze Bratuž (KCLB), v spomin na svetlo žrtev fašizma in opomin vsem, da se nasilje nad sosedom lahko premaga z dostojanstvom kulture in srčne omike. Novo večnamensko središče je sprejelo tudi Center za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki se je preselil iz pretesnih in dotrajanih prostorov na Placuti. Na zelenici pred stavbnim sklopom je bil leta 2002 urejen spominski park, v katerega so do sedaj postavili štiri doprsne kipe zaslužnim osebnostim: Mirku Fileju, Lojzetu Bratužu, Kazimirju Humarju in Antonu Kacinu. V vseh teh letih je vodstvo KCLB skušalo uravnoteženo ponujati obiskovalcem najrazličnejše zvrsti prireditev. Po osamosvojitvi Slovenije je okrepilo vezi z domovino, odpiralo je vrata italijanskim in furlanskim sosedom, gostilo različne skupine Slovencev in tujcev iz evropskih držav in sveta, predvsem pa je spodbujalo rast domačih skupin, ki so poroštvo za obstoj in delovanje Kulturnega centra v prihodnosti. To se vsako leto odraža v že tradicionalnih prireditvah; v desetletjih so se namnožile in predstavljajo nepogrešljiva vsakoletna kulturna srečanja, ki privabijo rojake iz vse Primorske, Avstrije in Slovenije, pa tudi italijanske in furlanske prijatelje. Posebej je treba omeniti delovanje »hišnih« skupin, ki so se povzpele na zavidljivo kakovostno raven, čeprav vse njihovo delo temelji na ljubiteljstvu in zahteva od posameznika veliko zrelosti, požrtvovalnosti, predvsem pa ljubezni in odgovornosti do celotne slovenske skupnosti. Kulturno delovanje namreč ni lepotni dodatek, je prostovoljna izbira in življenjski slog, ki bo od posameznika zahteval vedno težje odločitve. Hvaležnost nas zavezuje, da se se ob tem jubileju spoštljivo poklonimo spominu vseh, ki so postavili temelje in zgradili ta naš kulturni hram, pa tudi vsem dobrotnikom, ki so v neprijaznih časih največkrat z darom svetopisemske »uboge vdove« vztrajno podpirali zahtevni načrt. Danes pa ne smemo pozabiti na požrtvovalno vodstvo KCLB, ki v skladu z začetnimi smernicami vestno in strokovno skrbi za program in usklajeno delovanje tako široke kulturne ponudbe, in na vse, ki s pozornostjo, z razumevanjem, nasveti, duhovno in gmotno podporo spremljajo delo in načrte za prihodnost. Čeprav nam nekateri vizionarski, v tehniko zaljubljeni navdušenci napovedujejo raj na zroboti-zirani zemlji, nam bodo le osebni stiki, prijateljsko druženje v različnih interesnih skupinah, delo za skupnost, skrb za duševno in duhovno rast, zvestoba našim koreninam, jeziku in kulturi pomagali premagovati izzive novih časov. Verena Koršič (Objavljeno v jubilejni publikaciji) kulturni center lojze bratuž v gorici Pol stoletja prehojene poti, plodne in bogat Deset let od zamisli je bil Katoliški dom na Drevoredu 20. septembra v Gorici predan namenu 25. februarja 1962. Sredi devetdesetih let minulega stoletja je stekla temeljita prenova velike dvorane in njene zunanjosti po načrtu arhitekta Davida Faganela. Obnovljeni Katoliški dom so preimenovali v Kulturni center Lojze Bratuž in ga slovesno odprli 19. oktobra 1996. Večnamensko središče je zaobjelo več jeder: skavtsko, športno s telovadnico in igrišči, glasbeno s centrom Emil Komel, veliko gledališko in koncertno dvorano, malo dvorano ter stavbo za sedeže organizacij, društev in za druge dejavnosti, med temi je tudi priprava slovenskih oddaj za Radio Spazio 103 Leta 1953 poslopje na zemljišču, kjer je kasneje nastal Katoliški dom, in januarja 1961 polaganje temeljnega kamna Katoliškega doma (levo), pročelje Katoliškega doma (zgoraj) arhiv kclb / 50 LET KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ Nedelja, 26. februarja 2012 15 e Teh naših petdeset let franka žgavec, predsednica Jurij Paljk Petdeset let, teh naših petdeset let, ko smo tu, prijetno ujeti, svobodno razpeti, med slavje in ponos, med minule in prihodnje dni: tu smo, vaši smo, mi smo, teh naših lepih, plodnih petdeset let ... In petdeset besed zahvale ni dovolj in petdeset misli ni dovolj, ko se hvaležni oziramo nazaj, da bi modro znali ubrati pot naprej! In petdeset let je petdeset, je sto, je več, je veliko obrazov, je veliko dobrih ljudi, ki so in smo in bomo in bodo s toplino in z Božjo pomočjo mislili, delali, sanjali, peli, gradili, ker danes smo, ker upamo, ker vemo, da bomo skupaj še, tu, zase, za druge, za dobre ljudi. Iz skromnih korenin dobrega smo zrasli, kot drevo življenja smo, ko iščemo petdeset besed za petdeset let, da bi znali živeti, ljubiti, razdajati, vztrajati, še petdeset in več bogatih let. Petdeset let, teh naših petdeset let, ko smo tu, prijetno ujeti, svobodno razpeti, med slavje in ponos, med minule in prihodnje dni: tu smo, vaši smo, mi smo, teh naših lepih, plodnih petdeset let . In petdeset besed zagotovo ni dovolj, in petdeset obljub zagotovo ni dovolj, ko gledamo naprej, ko iščemo nove poti, da bi našli pravo pot, ko iščemo tople besede, ko ne najdemo preprostih besed za teh naših polnih, lepih, bogatih petdeset let! Iz skromnih korenin dobrega smo zrasli, kot drevo življenja smo, ko iščemo petdeset besed za petdeset let, da bi znali živeti, ljubiti, razdajati, vztrajati, še petdeset in več bogatih let. Nič ni več, kot je bilo Ponudbe je na pretek, uspešni so, ko je dogodek kvaliteten - Pričakujejo obisk predsednika Danila Turka Petdesetletno delovanje Katoliškega doma prej in nato Kulturnega centra Lojze Bratuž je zaobjeto v življenju Franke Žga-vec, zadnjih štirinajst let predsednice centra. »Spominjam se slovesnosti ob odprtju Katoliškega doma. Bila sem otrok. Sicer nisem bila v dvorani, a na stranskem hodniku, spominjam pa se polnega odra in prazničnih občutkov.« Začetki kulturnega hrama se torej ujemajo s kulturnim ozavešča-njem takratnega goriškega dekleta: »Marijin vrtec sem obiskovala na Placuti, tam sem se nato vključila v dekliški zbor, ki ga je vodila Lojzka Bratuž. Ko je Katoliški dom odprl svoja vrata, se je vanj začelo seliti vse to, kar se je dogajalo na Placuti. V novih prostorih smo imeli vaje zbora Lojze Bra-tuž, kot članica dekliškega krožka Marijine družbe sem sodelovala pri gledaliških predstavah. Če nisem bila na odru, sem pa bila v dvorani, med publiko zborovskih, gledaliških in drugih dogodkov.« »Današnji čas ni primerljiv s tedanjim,« nam razlaga sogovornica: »Katoliški dom je nastal v popolnoma drugačnih okoliščinah, v težkih časih, ko ni bilo denarja, bilo pa je veliko dobre volje. Osebnosti, ki so omogočile, da je bil uresničen, bi ga danes verjetno ne prepoznale. Spremenjeno je okolje, finančne razmere in oblike kulturnega udejstvovanja. Center Bratuž ni samo dvorana, je večnamensko središče, ustanova s svojo upravo, z rednim delovanjem in lastnimi produkcijami. Deluje kot koordinator vseh dejavnosti, ki se tu odvijajo. Pred petdesetimi leti so v Katoliškem domu imeli sedež društva in pevski zbori, ki so ob raznih priložnostih nastopali na odru, za koordinacijo pa je skrbela Zveza slovenske katoliške prosvete.« Žgavčeva se tudi spominja, kako se je kulturna ponudba neprestano bogatila: »Vrstila so se gostovanja iz Slovenije, a tudi od drugod iz Evrope, prihajalo je do izmenjav s Furlani, oder je začelo uporabljati Slovensko stalno gledališče.« Iz svojega spomina pa potegne tudi manj znan dogodek iz časa, ko se je začela udejanjati zamisel o Katoliškem domu: »Lastnik zemljišča je bil Jud, ki je prisegel, da ga ne bo prodal ne Slo- vencem ne duhovnikom. Odbor za gradnjo Katoliškega doma je zato odkup zaupal zasebnikoma, ki pa nista izdala, da sta Slovenca. Na neki način je bil Jud opeharjen. Bili so izredno iznajdljivi, saj bi drugače ne premostili neštetih težav: mestne uprave jim niso bile naklonjene, pogoje je postavljala tudi nadškofija. Lastništvo zemljišča in Katoliškega doma je bilo kasneje primerno urejeno. Lastnika sta danes Fundacija Gorica, v kateri so člani ustanov, ki delujejo v centru Lojze Bratuž, in pa združenje Kulturni center Lojze Bratuž, ki mu predsedujem.« Franka Žgavec Devetdeseta leta so prinesla nov podvig. Zaradi strogih varnostnih predpisov so bili pred dilemo, če dvorano zapreti ali jo korenito obnoviti. Tedanji lastnik, Katoliško tiskovno društvo, je izbral obnovo, ki je bila kljub zahtevnemu finančnemu zalogaju izpeljana v kratkem času. »S prenovo in preimenovanjem v center Lojze Bratuž, leta 1996, se je spremenil tudi način delovanja. Veliko je povpraševanja po dvorani, s slovenske in italijanske strani, to pa zato, ker ima Goriška bogato kulturno sceno. Tako kot Kulturni dom je tudi nas italijanska javnost pobliže spoznala, ko so bile ostale dvorane v mestu zaprte. Italijanski someščani nas cenijo, radi prihajajo k nam, med njimi imamo prijatelje, s katerimi sodelujemo kot soorganizatorji glasbenih tekmovanj in drugih kulturnih pobud,« navaja Franka Žgavec in dodaja: »Temeljnega pomena je naše sodelovanje z Zvezo slovenske katoliške prosvete, s katero podeljujemo Nagrado Kazimir Humar, prirejamo niz veseloiger Iskrivi smeh na ustih vseh, skupaj pravkar pripravljamo opereto "Pomladna parada" avtorja Roberta Stolza, ki jo bomo uprizorili jeseni v okviru jubilejnih prireditev. Zveza obvladuje širše zaledje in povezuje ljubiteljske sredine v goriški pokrajini. Operete pa imamo radi, ker združujejo vse dejavnosti, ki so značilne za naš center: pevske zbore, soliste, gledališke skupine, glasbenike ... Vse te sredine izkazujejo veliko življenjsko silo, šibki smo le na ravni mladostnikov: imamo otroške in odrasle zbore, vmes pa je praznina. Edina izjema je dekliška skupina Bodeča neža. Naj še povem, da je priprava operete z vseh vidikov izredno pozitivna izkušnja za nastopajoče.« Nove prijatelje zbirajo zlasti po zaslugi likovnih razstav, prav posebno pozornost pa izkazujejo otrokom in mladim: zanje že vrsto let prirejajo Goriški vrtiljak v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem iz Nove Gorice. »Kar se pa tiče programov za odraslo publiko - opozarja Žgavčeva -, je vse težje napolniti dvorano, ker je ponudbe na pretek. Na majhnem območju je kar lepo število dvoran, vsaka ima svojo identiteto in je našla svoje mesto pod goriškim nebom. Tako tudi mi. Uspešni smo, ko je dogodek kvaliteten, ko sta izvajalec in vsebina privlačna. Tega se držimo. Vsaka naša izbira je zato pretehtana, drugače ne bi bili kos stroškom.« Ob opereti pripravljajo še dokumentarec o 50-letnem delovanju, ki so ga zaupali novinarki Eriki Jazbar in bo prikazan v maju, in likovni natečaj za osnovnošolce. Obžalujejo, da jih do danes še ni obiskal noben slovenski kulturni minister, zato jim bo v veliko zadoščenje, če jih bo obiskal slovenski predsednik Danilo Türk. »Svoj obisk nam je predsednik napovedal na nedavnem sprejemu v Ljubljani,« pravi Franka Žgavec in tako zaključuje: »Vesela sem, dokler lahko delam za našo skupnost. To delo je zdravje.« (ide) Na slavnostni akademiji ob jubileju je bila sinoči krstno izvedena kantata »Teh naših petdeset let«: skladatelj Patrick Quaggiato je v glasbo prelil verze Jurija Paljka (levo). Za Kulturni center Lojze Bratuž so značilni glasbeni (desno), gledališki (spodaj levo) in likovni dogodki (spodaj desno) foto l.k., kclb 16 Nedelja, 26. februarja 2012 50 LET KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ / prišel je čas nakupa Semenski krompir za bodočo letino Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB Prišel je čas nakupa semenskega krompirja za prihajajočo letino. Zato smatramo, da je za pridelovalce dobrodošlo, če opozorimo na nekaj najpomembnejših dejstev, ki jih moramo poznati in upoštevati pri nakupu semenskega krompirja. Vsi v prodajni verigi tega pridelka se morajo zavedati, da s svojim nepravilnim ravnanjem lahko poslabšajo kakovost semena. Če je to dlje časa skladisčeno v pretoplem prostorju, gomolji vzkalijo, pogosto kaliči prerastejo vrečo in se tudi fiziološko postarajo. Če pa prevoz ali skladiščenje potekata pri prenizkih temperaturah, gomolji lahko zmrznejo in se to po saditvi pokaže kot slabši vznik. Sorta Izbira sorte je pomembna za uspeh pridelave. Nekatere sorte so občutljive na prehladna tla, saj lahko go-moljčasto kalijo. Nekatere sorte, posebno zelo pozne, niso primerne za pridelovanje na preveč plitvih peščenih tleh. Sorte se med seboj po namenu in jedilnih lastnostih zelo razlikujejo, zato je pomembno, kakšne jedi iz krompirja najpogosteje pripravljamo. Izvor semena Danes veljajo v EU enotna merila za certifikacijo o kakovosti semena, zato je seme po kakovosti, ne glede na izvor, enakovredno. Debelina semena (kalibraža) Seme se v glavnem prodaja v dveh različnih debelinah: standardno normalno debelo seme, kjer so gomolji debeli od 35 do 55 mm in drobno seme debeline od 25 do 35 mm. Nekateri proizvajalci prodajajo seme še v tretji debelini od 35 do 45 mm, tako da ločijo krompir v srednje debel (35-45 mm) in debel (45-55 mm). Velikost in teža gomolja določata povprečno število kalečih očes na gomolju, pa tudi njihovo energijo kali-tve. Število kalečih očes pri drobnih gomoljih je za približno 40% manjše kot pri debelih. To v nasadu nadomestimo tako, da drobne gomolje sadimo gosteje. Le tako lahko dosežemo zadostno število stebel na kvadratni meter, ki znaša pri jedilnem krompirju od 18 do 25. Količina semena Nemalokrat se zgodi, da manjši pridelovalci (vrtičkarji) sadijo krompir pre-gosto. Kupijo namreč več semena kot je treba, zato je pridelek manjši, gomolji drobnejši, nasad pa zaradi pregoste rasti bolj izpostavljen glivičnim boleznim, predvsem krompirjevi plesni. Gostota saditve je sicer odvisna od namena pridelovanja in sorte ter prej opisane debeline semena, pa vendarle veljajo enaka osnovna pravila določanja gostote saditve. Pri normalni kalibraži sadimo od 3,5 do 5 gomoljev na kvadratni meter, odvisno od pričakovanega števila in debeline gomoljev pri posamezni sorti in bujnosti rasti. To pomeni okoli 2,5 tone na hektar (25 kg na 100 kvadratnih metrov). Gostota v vrsti je odvisna od medvrstne razdalje, ki naj bo čimvečja, vsaj 60 cm pri zgodnih sortah in 70 cm pri poznih. Opis nekaterih sort Med zgodnjimi sortami bomo navedli pri nas bolj poznane sorte Adoro, Primuro, Madeleine, Marabel, Jaerla, Carrera in Anais. Adora (barva mesa: svetlo rumena) je zelo kakovostna rodovitna sorta, občutljiva na virusne bolezni, srednje občutljiva na plesen in srednje odporna na plesen na gomoljih. Primerna je za pridelovanje zelo zgodnega krompirja. Primura (barva mesa: rumena) je stara a še vedno konkurenčna sorta. Je srednje odporna na plesen na gomoljih, občutljiva pa na virusne bolezni. Sorta je primerna za saditev zgodaj spomladi in dobra jedilna. Madeleine (barva mesa: rumena) je dobro odporna na viruse, na navadno krastavost ter na krompirjevo plesen, tako na gomoljih kot na listih. Pridelek je velik. Ima odlične kulinarične lastnosti. Marabel (barva mesa: rumena) velik pridelek zelo dobrega okusa, ni primerna za rahlo peščena tla. Priporoča se za pečenje in kuhanje, do marca. Jaerla (barva mesa: rumena) manjši pridelek in pokanje gomoljev, primerna za kuhanje. Carrera (barva mesa: temno rumena) povprečna je-dilnost, primerna za kuhanje. Anais (barva mesa: rumena) zelo zgodnja, primerna za kuhanje in pečenje. Med srednjimi zgodnimi sortami bomo omenili Arindo, Monaliso, Lauro in Chopina. Arinda (barva mesa: svetlo rumena) je zelo rodovitna, srednje odporna na krompirjevo plesen, manj pa na virusne bolezni. Je odlična jedilna sorta z vlažnim mesom. Monalisa (barva mesa: svetlo rumena) je odporna na krompirjev rak, manj odporna na krompirjevo plesen in na navadno kra-stavost. Odlična, vsestransko uporabna sorta. Priporoča se za pečenje in kuhanje. Laura (barva mesa: rumena) je odporna na viruse in na plesen. Pridelek je velik. Dobra jedilna kakovost izrednega okusa. Chopin (barva mesa: svetlo rumena) je kulinarično vsestransko uporabna sorta. Za srednje pozne sorte navajamo Desiree in Romano. Desiree (barva mesa: svetlo rumena) je pri nas zelo priljubljena sorta s srednjemočnimi stebli, ki so rdeče violičasto obarvana. Je precej odporna proti krompirjevi plesni, zelo občutljiva pa na navadno hrastavost ter virusne bolezni. Občutljiva je na rjavo pe-gavost. Desiree je kakovostna jedilna sorta za večnamensko uporabo. Romano (barva mesa: kremno bela) je sorta odporna proti virusom, krastavosti, plesni na listju in na bolezen črna noga. Pridelek je dober. Vsestransko uporabna in odlična jedilna sorta. Med poznimi sortami navajamo Kennebec in Agrio Kennebec (barva mesa: bela) je še vedno razširjena sorta z dobro jedilno kakovostjo. Je zelo občutljiva na plesen pri gomoljih in poškodbe pri izkopu. Agria (barva mesa: močno rumena) je odporna na viruse in plesni na listih ter gomoljih. Pridelek je zelo velik. Dobra jedilna sorta. Današnji sortni izbor krompirja je zelo širok zato smo se omejili na tradicionalne sorte, ob katerih pa je v semenarnah še veliko drugih, prav tako kakovostnih. nasveti strokovnjaka Čas za zimsko obrezovanje trte Magda Šturman Februar je najprimernejši čas za obrezovanje vinske trte. Pravilno obrezovanje je bistvenega pomena, saj močno vpliva na kakovost pridelka. Namen obrezovanja je tudi, da damo trti zaželeno vzgojno obliko. Z obrezovanjem trte začnemo, le če temperature niso pod ničlo, drugače počakamo. Veliko vinogradnikov obrezuje že jeseni. Če so naše vinogradniške površine manjše, pa je najbolje, da z obrezovanjem počakamo na konec zime. Obrezane trte so namreč bolj občutljive na zimske pozebe, kot neobrezane. Obenem zgodaj obrezane trte spomladi prej brsti-jo. Z obrezovanjem v jeseni začnejo le večji vinogradniki, ker je utemeljen strah, da jim na spomlad zmanjka časa za redno rez. Če obrezujemo jeseni, moramo počakati, da vsi listi odpadejo. Zeleni listi jeseni namreč še vedno asimilirajo sladkorje, ki jih rastlina kopiči v korenine in deblo. To poveča odpornost trte na po-zebe. Prav tako je važno, da z obrezovanjem ne odlašamo preveč. Opraviti ga moramo pred solzenjem trt, da ne bi izgubili dragocenih hranilnih snovi. Obrezovanje trte ni enostavno opravilo in težko ga je opisati v nekaj odstavkih, saj zahteva veliko izkušnje. Posebno ko gre za manjši vinograd, je dobro, da ga obrezuje vedno ista oseba, tako da z rednim opazovanjem spremlja učinkovitost rezi in si zapomni morebitne napake. Za vinogradniško panogo je ob trgatvi prav obrezovanje najbolj drago opravilo. Vendar obstaja temeljna razlika, in sicer, da je trgatev strnjena na kratek čas in torej potrebuje več delavnih rok, obrezovanje pa lahko opravimo v večjem časovnem razmahu in število rezačev-obrezovalcev lahko skrčimo na minimum. Pri trti odstranimo veliko več lesa, kot pri sadnem drevju, saj je normalno, da odre-žemo tudi do 80 - 90 % lanskoletnega lesa. Važen faktor je število očes na hektar. Manj očes pustimo na rastlini, močnejši bodo poganjki, ki se iz njih razvijejo. Za pridelavo kakovostnega grozdja naj bi očesa ne presegla 60.000 - 80.000 na hektar, to se pravi 6-8 očes na kvadratni meter. To je zelo približen podatek in je zelo odvisen od številnih faktorjev. Za kakovostno grozdje z velikimi grozdi pa naj bo število očes na kvadratni meter do 4-5. Manjše je število trt na hektar, več naj bo očes na trto. V glavnem pustimo več očes na močnih in bujnih rastlinah, manj očes pa na bolj šibkih rastlinah. Če se bomo poleti zaveli, da je očes preveč in da bo nastavek grozdja preobilen, bomo to uravnali z odstranitvijo grozdičev. Vzgojnih oblik je veliko in izbira je odvisna od številnih dejavnikov, predvsem od lege in podnebja. V vsakem vinorodnem območju obstaja primerna vzgojna oblika. Za vse oblike pa veljajo skupna pravila obrezovanja. Važno je, da poznamo nekaj osnovnih načel fiziologije trte. Trta praviloma rodi na poganjkih, ki zrastejo iz letošnjih očes in ki se nahajajo na enoletnem lesu (rozgah). Slednje so zrasle lani iz dvoletnega lesa. Rozge iz starega lesa praviloma niso rodne (jalovke), razen izjem, na primer pri zelo rodnih sortah. Po navadi so osrednja očesa na rozgi tista najbolj produktivna, a to je odvisno tudi od sorte in od gnojenja. Nekatere sorte dobro rodijo na prvih očesih. Take so primerne za vzgojne oblike, kjer režemo rodni les na kratko. Razvoj grozdičev je v obratnem razmerju z razvojem mladik na istem šparonu ali trsu. Navpični položaj rozge pospešuje vegetativni razvoj, upognjeni pa rodnost. Preden se lotimo dela, si najprej ogledamo trte in ocenimo rast v prejšnjem letu. Po navadi je pridelek najbolj kakovosten na rozgah, ki so dolge vsaj 1 meter in debele od 7 do 10 milimetrov. Debelejše rozge imajo predolge internodije in večkrat tudi nedozorela rodna očesa. Krajše rozge nastanejo takrat, ko je trta preobremenjena ali če je trta osenčena. Po navadi dajejo manj kakovostne grozde. Pri obrezovanju odstranjujemo predvsem šibke, obolele in nepravilno olesenele mladike. Pazimo, da z obrezovanjem ne premaknemo rodnosti predaleč od debla, da ne bi imeli preveč lesa. Zato moramo puščati vedno mladice, ki so pognale najbližje deblu. Pri rezi odre-žemo rozgo 1 do 1,5 centimetra nad zadnjim očesom, rahlo poševno od očesa. Pri tem moramo uporabljati res dobre in ostre škarje. Izrojene veje ali stari les odstranimo 0,5 cm od osnove bodočega rodnega lesa pravokotno na odrezan les, da je rana čim manjša. Po navadi izrežemo tudi vzgojni čep, ki bo služil kot podlaga za rodni les v naslednjem letu. Slednji naj bo vedno pred rodnim lesom, da se stari les preveč ne podaljša. Držati moramo trto nazaj, kot se temu pravi. Včasih je potrebno obnoviti stari les. Vzgojimo čep na kaki jalovi mladici in komaj naslednje leto stari les odstranimo. Če je odrezani les zdrav, ga lahko po končanem obrezovanju zmeljemo in potrosimo po vinogradu, da povečamo organsko snov v zemlji. Če pa smo imeli v prejšnjih letih probleme z boleznimi, kot so črna pegavost, kap vinske trte ali hiranje vinske trte, moramo odrezani les odstraniti iz vinograda ali ga uničiti. Bolne trte moramo obrezovati posebej in škarje razkužiti, da ne bi prenesli bolezni na zdrave rastline. Po končanem obrezovanju je dobro, da pregledamo obstojnost kolov in žic ter jih po potrebi popravimo ali zamenjamo. Nato trte povežemo. zavod ad formandum - Sprejemajo prijave Strokovna tečaja o splošnem kmetijstvu in o upravljanju turistične kmetije Na zavod uAd formandum sprejemajo prijave na tečaje iz kmetijskega področja, ki so predvideni v deželnih zakonih št. 25 iz leta 1996 ter št. 19 iz leta 1988. Splošno kmetijstvo Potrdilo o uspešno končanem tečaju je nepogrešljiv dokument za vsakogar, ki želi koristiti prispevke, namenjene kmetijski dejavnosti. To velja predvsem za mlade, ki se nameravajo posvetiti kmetijski dejavnosti in lahko samo z omenjenim potrdilom dokažejo svojo poklicno usposobljenost. Ne glede na koristnost pridobljene diplome je tečaj iz splošnega kmetijstva strokovna obogatitev, saj zajema vse najvažnejše aspekte te gospodarske dejavnosti. Tečaj je namenjen polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo, in tistim, ki jih sektor zanima. Vsebine zadevajo splošno kmetijstvo, tehnike gojenja rastlin (vinogradništvo, oljkarstvo, sadjarstvo, zelenja-darstvo, cvetličarstvo), živinorejo, ekonomiko kmetijstva in upravljanje podjetja. Predvidene so praktične vaje na terenu in vodeni ogledi kmetij. Tečaj traja 150 ur. Upravljanje turistične kmetije Tečaj usposablja za vodenje kmečkih turizmov, hkrati pa omogoča tečajnikom, ki ga uspešno zaključijo, koriščenje subvencij, ki so predvidene po deželnem zakonu 25/1996. Tečaj je namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih ta sektor zanima. Vsebine zadevajo ekonomiko in vodenje kmetijskega in agrituristi-čnega podjetja; HACCP v živilskem sektorju, prehrambeno tehnologijo (obdelava hrane, sira, mesa), pripra- v kuhinji; marketing in psihologijo prodaje. Tečaj traja 100 ur. Tečaje bodo izvajali v Trstu, Gorici in Špetru. Zainteresirani naj se čim prej zglasijo na sedežih Ad for- nastica 72 - tel. 040.566360; ts@ad-formandum.org), v Gorici (Korzo Verdi 51, tel. 0481.81826, go@adfor-mandum.org) in v Špetru (ul. Alpe Adria 61, tel. 0432.727349, ud@ad- vo tipičnih jedi s praktičnimi vajami manduma, in sicer: v Trstu (ul. Gin- formandum.org). / NEDELJSKE TEME Nedelja, 26. februarja 2012 1 "J Latvijci na referendumu zavrnili uradni status ruskega jezika Levo: ruska pravoslavna cerkev v središču Rige priča o prisotnosti Rusov v Latviji še veliko pred sovjetsko zasedbo. Desno: grafični prikaz izidov referenduma v državi. Samo na jugovzhodu se je večina izrekla za uradni status ruščine. Spodaj levo: premazan dvojezični napis v Rigi Spodaj desno: nasprotniki ruščine na volilnem zborovanju. Latvijci so na referendumu prejšnjo soboto z veliko večino zavrnili predlog, naj ruščina postane drugi uradni jezik v Latviji. Po podatkih osrednje volilne komisije po vseh preštetih glasovih je proti uvedbi ruščine kot drugega uradnega jezika glasovalo 74,8 odstotka volivcev, 24,9 odstotka pa jih je bilo za, poročajo tuje tiskovne agencije. Referendum so v tej nekdanji sovjetski republiki, kjer je sicer tretjina prebivalcev ruskega rodu, sklicali, potem ko je parlament v Rigi decembra lani skoraj soglasno zavrnil peticijo pobudnikov, gibanja ruske manjšine Materni jezik, da bi ruščina postala drugi uradni jezik. Pobudniki so za peticijo zbrali potrebno podporo desetih odstotkov volivcev, zato so bile oblasti primorane sklicati referendum. Referendumsko pobudo je morala za veljavnost glasovanja podpreti polovica vseh volilnih upravičencev, to je okoli 770.000 ljudi, pri čemer pa ima le okoli polovica rusko govoreče manjšine v 2,2-milijonski Latviji volilno pravico. Referendumska udeležba je bila sicer 70,7-odstotna, ena najvišjih po osamosvojitvi Latvije leta 1991, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na izide referenduma se je že odzval latvijski predsednik Andris Berzins, ki je dejal, da je rezultat jasen. »Velika večina latvijskih državljanov je izrazila nedvoumno podporo eni od osnovnih ustavnih vrednot - nacionalnemu jeziku,« je Berzins poudaril v izjavi za javnost. »Referendum ni niti začetek niti konec poti. Bil je velik izziv in za vse nas je bil zelo poučen,« je še dejal Berzins, ki meni, da je sedaj čas za začetek »resne razprave«, poroča AFP. Več spodbudnih besed pa je za poraženo rusko manjšino našel lat-vijski zunanji minister Edgars Rinke-vics. »Vaši glasovi kažejo, da moramo opraviti še veliko domače naloge, da pomagamo znatnemu deležu prebivalstva sprejeti latvijsko državo in njene vrednote za svoje. Veliko se jih počuti odtujeno in zanje je bilo glasovanje možnost izraza protesta,« je dejal Rinkevics, ki obljublja začetek javne razprave o pereči problematiki statusa ruske manjšine. Eden od pobudnikov referenduma Vladimirs Lindermans pa je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa priznal pričakovani poraz, je pa izrazil zadovoljstvo ob volilni udeležbi. Kot je poudaril, je bil cilj referendumske pobude začeti dialog v državi, in to je pobudnikom uspelo. »Referendum ni konec, temveč šele začetek,« je poudaril in dodal, da bo ruska manjšina nadaljevala svoja prizadevanja za enakopraven položaj v Latviji. "Zdaj bomo videli, ali so ljudje pripravljeni na odprt dialog z rusko skupnostjo. Pokazali smo, da ruščina tu ni tuj jezik," je še poudaril Lindermans. Na izide latvijskega referenduma pa se je odzvala tudi Rusija, ki meni, da slednji ne odražajo pravega odnosa družbe do ruščine. "Izidi referenduma še zdaleč ne odražajo pravega odnosa države (do vprašanja), saj je bilo 319.000 (rusko-govorečih) nedržavljanov prikrajšanih do pravice izraziti svoje mnenje, četudi jih je bilo veliko rojenih v Latviji ali pa tam že dolgo živijo," je v izjavi za javnost sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Baltska država, ki je leta 2004 postala članica Evropske unije in Nata, je bila do osamosvojitve leta 1991 pol stoletja del Sovjetske zveze. V času nekdanje Sovjetske zveze je Kremelj na ozemlju Latvije načrtno naseljeval Ruse, ruski jezik pa je bil tam povsem del vsakdana. Prav zaradi tega so se Latvijci po letu 1991 še posebej trudili, da se čim bolj in čim hitreje otresejo vseh posledic sovjetskih časov, ki so jih mnogi dojemali kot okupacijo. V okviru tega je latvijski jezik, ki pripada baltski veji indoevropskih jezikov, postal edini uradni jezik v državi, vsak, ki je želel pridobiti lat-vijsko državljanstvo, pa je moral opraviti jezikovni izpit. Posledično je prišlo v Latviji do svojevrstnega fenomena, saj v tej državi še danes živi kar 320.000 ne-državljanov, praviloma ruskega rodu, kar je približno 15 odstotkov celotne populacije. Imajo sicer pravico do bivanja, a občutno manj državljanskih pravic od ostalih Latvijcev. Med drugim ne morejo voliti, prav tako pa med drugim ne smejo biti zaposleni v državni upravi. (STA) Kaj, če bi ruščina postala uradni jezik EU? V Bruslju so se že bali: če bi bil namreč referendum v Latviji uspešen, bi ruščina postala uradni jezik ne le Latvije, ampak posledično tudi Evropske unije. Šlo je sicer samo za teoretično možnost, saj so vse jav-nomnenjske ankete kazale na zmago nasprotnikov uradnosti ruskega jezika; v to so bili tako prepričani, da je tudi uradna govornica Evropske komisije Kristine Berzina že teden pred volitvami napovedala, da »bodo rezultati tako visoki, da se to ne bo nikoli zgodilo« in s tem prekršila eno izmed nezapisanih, vendar svetih pravil EU, da se namreč ne vmešuje v notranjepolitična vprašanja posameznih držav članic. V skladu z veljavnimi pravili so v EU vsi uradni jeziki enakopravni, vendar morajo biti za uvedbo novega uradnega jezika izpolnjeni nekateri pogoji. Temeljni pogoj je, da so lahko uradni jeziki EU samo uradni jeziki njenih članic. Poleg tega mora biti jezik omenjen v ustavi te države, vlada te države mora zaprositi za uvedbo tega jezika kot novega uradnega jezika EU in vse druge države članice morajo soglasno sprejeti novi uradni jezik. Torej, če bi ruščina postala uradni jezik Latvije, bi lahko ta Svet EU zaprosila, naj jo prizna tudi kot uradni jezik EU, a s tem se morajo strinjati vse članice EU, je pojasnil tiskovni predstavnik Dennis Abbott. Članice EU po besedah tiskovnega predstavnika doslej še nikoli niso zavrnile prošnje ene od držav unije, da bi njen uradni jezik postal uradni jezik EU. Ob tem je Abbott pojasnil, da lahko v primeru, če je nek jezik v ustavi članice unije določen kot souradni jezik, na primer katalon-ščina, baskovščina in galicijščina v Španiji, ta članica institucije EU prosi za tolmačenje ali prevod v te jezike, vendar stroške krije sama. Od širitve na deset srednje- in vzhodnoevropskih držav leta 2004 se je število uradnih jezikov v EU več kot podvojilo - prej jih je bilo enajst, zdaj jih je 23. V komisiji so v preteklosti že večkrat poudarili, da bo v pričakovanju novih širitev EU eden največjih iz- zivov evropske politike večjezičnosti zagotoviti dolgoročno vzdržnost sedanje jezikovne ureditve. V povezavi s štirimi državami, ki so bile republike nekdanje Jugoslavije in se njihovi jeziki med seboj le malo razlikujejo, je bilo v Evropskem parlamentu v preteklosti že slišati zelo kontroverzne predloge, da bi bil v EU le en uradni jezik zanje - srbohrvaščina. Ta ureditev naj bi bila smiselna po vzoru Avstrije in Nemčije -uradni jezik v EU je nemščina - ali po vzoru francosko-flamsko-nemške Belgije in Nizozemske -uradni jezik je nizozemščina. Bivši evropski komisar za več-jezičnost Leonard Orban je sicer pred leti napovedal, da bo o teh »zelo občutljivih« vprašanjih »še veliko razprave«. Tatjana Zdanoka, rusko govoreča evropska poslanka iz Latvije, pa ni gledala tako daleč. Njen pogled se je omejil na krajevno stanje in je že v referendumski kampanji jasno povedala, sa bi bil velik uspeh, če bi do-seggli, da ruski izvoljeni predstavniki lahko v svojem jeziku govorijo na zasedanjih občinskih skupščin; s tem bi jim olajšali delo, obenem pa bi se počutili v večji meri navezani na državo. Sicer pa je bil referendum reakcija na stališča skrajno desne strankle v vladni koaliciji, Nacionalnega zavezništva, ki je zahtevalo ukinitev poučevanja ruščine v latvijskih šolah. Proti referendumu pa so se izrekli domala vsi: predsednik vlade Valdis Dombrovskis je državljane pozval, naj glasujejo proti, predsednik republike Andris Berzins pa jih je povabil, da »zaščitijo latvijski jezik.« Tatjana Zdanika vse to ocenjuje kot revanšizem zaradi rusifikaci-je, ki jo je Sovjetska zveza izvajala v Latviji. Prepričana je, da so leta 1990 za to obstajali razlogi, teh pa v letu 2012 ne bi smelo več biti. Za številne Latvijce pa je celotna zadeva samo »nevihta v kozarcu vode«. Tako meni tudi predstavnica Evropske komisije Berzina, ki je dejala, da v vsakodnevnem življenju problemov sploh ni, ker v Latviji Latvijci govorijo ruščino in Rusio govorijo latvijščino. 1 8 Nedelja, 26. februarja 2012 NEDELJSKE TEME iz knjige novinarja grške televizije in drugih virov Kako si je Grčija počasi tlakovala pot do prepada Aljoša Fonda Levo prizor iz ene izmed številnih demonstracij v Atenah (19. februarja), desno raztrgana grška zastava s Partenonom ansa ljub temu, da so finančni ministri držav evr-skega območja končno sprejeli rešilni sveženj, ki predvideva 130 milijard evrov pomoči in odpis 107 milijard evrov dolgov (tej vsoti naj bi se odrekli zasebni upniki, med njimi imajo največji delež francoske banke in podjetja, skupni krediti zasebnikov pa znašajo 200 milijard), ostaja položaj Grčije skrajno negotov. To je namreč že drugi sklop rešilnih ukrepov, medtem pa je država vstopila v peto zaporedno leto recesije, ki so jo varčevalni ukrepi še poglobili. Grki so besni, ker so v nekaj letih izgubili ogromno, nazadnje jim bodo znižali še minimalne plače, izhoda iz krize pa ni videti. 12. februarja so množično protestirali po atenskih ulicah, najbolj nasilne skupine so s požiganjem in drugimi vandal-skimi dejanji razdejale dober del mestnega središča. Kako pa je država, zibelka demokracije in evropske kulture, zašla v to slepo ulico? Marsikatera površna razlaga grške krize je zelo poenostavljena ali pa povsem zavajajoča. Predvsem nacionalisti, komunisti, nasprotniki globalizacije in tudi dober del zmernih levičarjev po vsej Evropi dajejo velik poudarek odgovornostim Evropske unije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, predvsem pa iščejo krivca med bonitetnimi agencijami in »zlobnimi špekulanti« na svetovnih finančnih trgih, ki da so Grčijo potopili. Aktualna je teorija zarote, ki vključuje vse omenjene osebke. Nekatere institucije in države imajo gotovo slabo vest. Evropska unija je bila z Merklovo in Sarkozyjem na čelu skrajno neodločna, ukrepala je daleč prepozno. Varčevalni ukrepi, ki jih Grčija mora izvajati po ukazih t. i. »trojke«, so v zamudi še bolj ostri in neprebavljivi, poleg tega pa so grško gospodarsko sliko še poslabšali. Ukrepanje je bilo po splošnih ocenah doslej neučinkovito. Že zelo bolni grški trg pa je bil, kot se običajno dogaja, podvržen navzkrižnemu ognju borznih investitorjev. Vse to pa je v glavnem kronika zadnjih dveh, treh let, saj zadeva dogodke, ki so sledili izbruhu grškega dolžniškega požara. To so posledice krize, ne pa njeni vzroki. Potem je upravičeno govor o interesih Nemčije, Francije in drugih držav, ki so zadolženi Grčiji vseskozi prodajale drago orožje in tako večale njene dolgove, pa tudi o banki Goldman Sachs, ki je pred desetletjem z zvijačo pomagala »polepšati« grške račune in ji tako zagotoviti vstop v evro. Vse to je res, kakor je res, da ljudje ponaredijo bilanco, ko ugotovijo, da imajo v blagajni že zelo hude probleme. Evropske levosredinske stranke, vključno z Demokratsko stranko v Italiji (tudi v Trstu), so se upravičeno hudovale na neodgovorne grške konservativce, ki so med vladanjem iz volilnih razlogov egoi-stično utajili proračunske podatke in tako lagali evropskim institucijam. Zamolčale pa so drugo plat medalje. Bilanco so ob po- moči Goldman Sachsa prvi ponaredili njihovi zavezniki, socialistična stranka Pasok, ko je Grčija pod vodstvom Kostasa Simi-tisa vstopala v območje evra. Leta 2001 je vlada s pomočjo te banke in spornih naložb prikrila 2,6 milijarde evrov dolgov. V Grčiji pa so v zadnjih tridesetih letih, ko se je javni dolg dokončno razbohotil, več kot dvajset let vladali prav socialisti. »Temeljni problem evropskih držav so dolgovi. Težave so nastale, ker izdatki daleč presegajo prihodke. To je zelo preprosto. Vse ostalo je obrobno.« To je bilo izhodišče, s katerim je nekdanji italijanski premier in ekonomist Romano Prodi pred meseci uvedel niz televizijskih predavanj na postaji La7. Sam grški izraz »ekonomija« pomeni navsezadnje »upravljanje svojega doma« oz. premoženja. Če bomo vprašali kateregakoli ekonomista, ki nima političnih predsodkov, nam bo povedal, da so si Grčija, Italija in druge pretežno južnoevropske države krizo »skuhale« same, in sicer v zadnjih 30 ali 40 letih. Medtem ko v levičarskih krogih slišimo, da je kapitalistični sistem zabredel v nepovratno krizo, se evropske države spopadajo z drugim problemom. V krizi je evropski model socialne države - še zlasti njegovih sredozemskih različic. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je pred dvema letoma opozoril, da »ne moremo več financirati svojega socialnega modela, ker z enoodstotno rastjo ne bomo odigravali nobene vloge v svetu«. Washington Post pa je 11. maja 2010 pristavil, da bodo »evropske vlade znova napisale povojno socialno pogodbo, ki je bila do delavcev in upokojencev radodarna, ob staranju populacije pa je s časom postala vse bolj nevzdržna«. To naj bi se danes počasi udejanjalo in v ta okvir sodi tudi reforma trga dela, ki zadeva ne samo Italijo in Grčijo, ampak tudi Španijo, Portugalsko in druge evropske države. Javni dolg se je tako v Italiji kot Grčiji zelo povečal v osemdesetih letih, v obeh primerih so bili na vladi socialisti (v Italiji s Krščansko demokracijo). Kakor piše prof. Sandro Brusco (vodja ekonomskega oddelka na univerzi Stony Brook v New Yorku), je Bettino Craxi leta 1983 prevzel vajeti Italije, ki je pravkar prebolela gospodarsko krizo. Kljub pozitivni mednarodni konjunkturi in stabilni vladi pa je Craxi iz volilnih razlogov (in v okviru sistema, ki ga je pozneje razkrila preiskava Tangentopo-li) neodgovorno zapravil edinstveno priložnost za reševanje državnih proračunskih težav. Raven javnih prihodkov je ohranil daleč pod nivojem izdatkov, tako primanjkljaj kot javni dolg pa sta neverjetno poskočila. Javni dolg se je v samih štirih letih z 69% povzpel na 88,5% BDP. Trend se je potem nadaljeval. Samo levosredinske vlade - v glavnem Romano Prodi - so javni dolg nekoliko omejile, medtem ko so ga razne Ber-lusconijeve vlade še povečale in danes presega 120% BDP. Kako je bilo v Grčiji, pa lahko beremo v knjigi Come la Grecia (Kakor Grčija) novinarja Dimitrija Deliolanesa, ki je že trideset let dopisnik grške javne televizije ERT iz Rima. V delu, ki je izšlo septembra lani, podrobno analizira grško politiko in razne gospodarske sektorje ter s kopico podatkov razlaga, kako je bila tlakovana pot do roba prepada. Grčija, ki je bila v preteklem stoletju že podvržena italijanski in nemški okupaciji ter državljanski vojni, se je leta 1974 znebila še sedemletne vojaške diktature, za katero je bila značilna predvsem velika zaostalost. Po povratku demokracije je bilo pričakovati, da se bo Grčija naglo posodobila, kar pa se je le delno zgodilo. Za glavni dve grški stranki, ki sta krojili usodo naroda v naslednjih desetletjih -desnosredinsko Novo Demokracijo in le-vosredinski Pasok - so (bili) značilni »plemenska ureditev«, klientelizem, korupcija ter povezave z vplivnimi podjetniki iz sektorja javnih razpisov za oddajo del. V ta krog poslovnežev sodi tudi večji del založnikov, ki še danes nadzirajo zasebne medije in pogojujejo politiko. Preostale stranke, levičarske in desničarske, se večinoma niso okoriščale z oblastjo, nekaterih sploh ni zanimalo morebitno sodelovanje v raznih vladah. V veliki koaliciji, ki odhaja iz vladne palače, so sedeli tudi desničarji stranke LAOS, ki izvirajo iz neofašističnih gibanj. Komunistična stranka (KKE) je doživela več pretresov in delitev, danes pa so njeni glavni nasprotniki preostale levičarske stranke, ki črpajo glasove iz istega volilnega bazena. O izkušeni generalni tajnici komunistične stranke Aleki Papariga pa avtor piše, da je »stranki vsilila dvojni zasuk: političnega - na levo - in časovnega - v trideseta leta prejšnjega stoletja«. Edini sindikat, ki je imel svoje zastopnike v upravnih svetih javnih družb, pa je bil s svojimi načelnimi zahtevami soudeležen pri gradnji nevzdržnega sistema, ki je nazadnje eksplodiral. Eden ključnih virov grških problemov je po Deliolanesovem pisanju klientelizem. Ta sistem so od konca državljanske vojne (1949) uporabljale desničarske vlade, nato pa se ga je na debelo poslužil še vojaški režim, ki ni imel ljudske podpore, zato si je zvestobo Grkov skušal nakopati s programi množičnega zaposlovanja režimu prijaznih državljanov. Javni sektor je začel neustavljivo rasti. Leta 1981 je socialistična stranka Pasok dodobra porazila konservativce in prvič razbila njihov monopol nad državnim birokratskim aparatom. Zmagovalec in novi predsednik vlade je bil popularni Andreas Papandreu. Njegov oče Georgios je bil zadnji prvi minister pred državnim udarom iz leta 1967, njegov sin Jorgos pa je vodil Pasokovo vlado do lani in zdaj zapušča še mesto strankarskega vodje. Andreasa Papandreuja so na volitvah izpred 31 let nagradili različni sloji, ki so verjeli v obljubljene socialistične reforme. Kmalu pa je tudi Pasok podlegel vojski »klientov«, ki so v zameno za svoje glasove in zvestobo stranki do zadnjega kotička napolnili vse sektorje javne uprave. Pa-pandreu se je poleg tega zavzel za nacionalizacijo zasebnih podjetij v stiski in ustanovil še vrsto družb z javnimi participacijami v transportnem, obrambnem in zdravstvenem sektorju. Najrevnejša v dva-najsterici držav članic Evropske skupnosti je svoje javne izdatke v nekaj letih nepojmljivo pomnožila, piše v svoji knjigi grški novinar. To politiko plačujejo Grki še danes. Ob koncu osemdesetih, ko je Pa-pandreu odstopil, je bila polovica grškega BDP odvisna od države. Vpliv politike na celotno grško delovno silo pa se je v primerjavi z obdobjem pred vojaškim državnim udarom podvojil. Masovno zaposlovanje javnih uslužbencev je dolgo predstavljalo učinkovito volilno orožje, ki sta se ga redno posluževali obe veliki stranki- konservativci in socialisti. Oboji so svojim potencialnim volivcem (oziroma prebivalcem naklonjenih volilnih okrožij) pred volitvami obljubljali delovna mesta v javnem sektorju, zmagovalec pa je obljube običajno držal. Lani so petino aktivne grške delovne sile (skupno 4,5 milijona delavcev, izključen je približno milijon delavcev na črno) predstavljali javni uslužbenci. Če pa upoštevamo samo odvisne delavce, je delež javnih uslužbencev skoraj 50-odstoten, medtem ko je v industriji zaposlenih le 20% odvisnih delavcev. Če k temu dodamo dejstvo, da dober del zasebnih podjetij dela neposredno z državo in je od nje odvisen, postane jasno, da »evropsko gospodarstvo temelji na konkurenci, grško pa na državi«, kakor je v eni izmed neštetih mrzličnih parlamentarnih razprav zadnjih treh let dejal nek grški poslanec, ki ga avtor citira v knjigi. Grški pokojninski sistem pa je na robu kolapsa. Pot privatizacij je bila neizbežna, razne vlade so se jih lotile, nazadnje Jorgos Papandreu in njegov naslednik - »grški Monti« Lukas Papademos, nekdanji podpredsednik ECB. Deliolanes v svojem delu podrobno opisuje še druga področja, pri čemer na primer izpostavlja tudi svetle izjeme, kot je dokaj zdrav sektor znamenitih grških ladjarjev in nekoč napredno vlaganje v alternativne vire energije. Grčijo pestita poleg vsega drugega tudi bolestna urbanizacija in centralizacija oblasti. Medtem ko ima podeželje skromno težo, so Atene zaradi slabega upravljanja postale deka-denčno in nevarno mesto, v mestnem središču je vse bolj vpliven kriminal. Gospodarska kriza pa je v državi, ki je pred nedavnim pod vodstvom Pasokovega notranjega ministra dosegla pomembne uspehe v boju proti domačim terorističnim skupinam, obudila delovanje starih in novih prevratniških celic, ki pa so baje slabo organizirane. Bolj kot ideologija, je za nekatere od teh značilno sodelovanje z navadnimi kriminalci. Zelo strog do grških politikov je tudi atenski dnevnik Kathimerini. V kolumni, ki ga je prejšnji teden objavil italijanski tednik Internazionale, piše, da so Grki v požarih, ki so 12. februarja izbruhnili v centru Aten, izgubili precej več kot del plač, pokojnin in prihrankov: »V nevarnosti sta naša identiteta in civilizacija. Če nam ne bo uspelo ostati v evroobmočju, če se bomo znašli na obrobju Evrope, bomo poraženi, ponižani in sami.« Kolumnist Ni-kos Konstandaras piše, da se Grčija tudi po vstopu v evro ni otresla napak, ki jo že dolgo zaznamujejo. »Smo prvi v Evropi po številu obsodb Evropskega sodišča za človekove pravice, po zločinih proti okolju ter neučinkovitosti pravosodja. To ni slučaj.« Pa še: »Glasovanje parlamenta glede varčevalnih ukrepov in odločitve evrskih partnerjev danes niso najbolj važni. Najbolj šteje to, da še nismo bili zmožni odpraviti svojih notranjih šibkosti, v katerih smo ujeti in ki so nas spremljale na poti proti katastrofi. 12. februarja smo spet gledali naše politike, kako se žolčno spopadajo v parlamentu, kakor da bi si lahko privoščili razpravo. Govorijo o zunanjih grožnjah, čeprav umiramo zaradi notranje krvavitve. (... ) Grška država se do svojih prebivalcev obnaša kakor Evropa do Grčije - prepušča jih revščini in negotovosti ter opazuje njihov pohod v slepo ulico.« Bližnja prihodnost je uganka. Prihodnji test je na vrsti 20. marca, ko državi zapade v plačilo za 14,5 milijarde evrov dolgov, zato se Atenam zelo mudi pridobiti obljubljeno denarno pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada. Velika neznanka pa so aprilske predčasne volitve (govor je sicer o njihovi preložitvi), saj bi lahko v novo vladno koalicijo vstopile stranke, ki varčevalnim ukrepom odprto nasprotujejo. Če vlada ne bo izvedla ukrepov, pa bodo posojila preklicali in bankrot bo neizbežen. Vodilni stranki uživata rekordno nizko podporo in država vse težje obvladuje nezadovoljstvo, jezo in obup prebivalcev. Socialnega miru po strmem porastu brezposelnosti, verižnih stečajih podjetij, nižanju plač in pokojnin ter neštetih splošnih stavkah že zdavnaj ni več. Nazadnje bodo minimalne plače padle pod mejo 600 evrov bruto, medtem ko so grške cene v glavnem podobne evropskim. Premier Papademos trdi, da bo mednarodna denarna pomoč omogočila gospodarstvu, da postopno zadiha, medtem ko bi bil dokončni zlom poguben. Prebivalci bi bili ob svoje prihranke, z izhodom iz evroobmočja pa naj bi država ekonomsko nazadovala za več desetletij. Stečaj je baje še vedno verjeten. Bonitetna agencija Fitch je po doseženem dogovoru v Bruslju položaj Grčije spet ocenila negativno, med vlagatelji pa zaupanje še pada. Ekonomist in nobelovec Paul Krugman je že pred časom pesimistično opozoril, da je položaj Grčije brezizhoden in da je država zaradi svojega javnega dolga dejansko že bankrotirala. Po njegovi oceni je edino vprašanje, ali bo vseeno ostala v sistemu evra. Tako ali drugače, življenje bo na skrajnem jugu Balkanskega polotoka še dolgo težko. Pa ne samo tam. V dneh, ko so Atene gorele, je 300.000 Portugalcev mirno demonstriralo v središču Lizbone. Portugalska je druga na lestvici ogroženih držav, ki jim grozi bankrot. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 26. februarja 2012 1 "J dvojezična publikacija Za dobro počutje naših malčkov Norina Bogatec Vsebina publikacije Za dobro počutje naših malčkov je zelo zanimiva, raznolika in uporabna, saj izpostavlja različne vidike, ki posredno ali neposredno vplivajo na dobro počutje malčkov in posledično na njihov osebnostni razvoj. /- Dvojezična publikacija Za dobro počutje naših malčkov - Per il benessere dei nostri bimbi je izšla v okviru istoimenskega raziskovalnega projekta, ki sta ga razvila Večstopenjska šola pri Sv. Jakobu in Sklad Libero in Zora Polojaz. Publikacijo sestavljajo uvod izpod peresa Vlaste Polojaz, predstavitev in izsledki projekta Za dobro počutje naših malčkov avtoric Veronike Lokar in Susanne Pertot, prispevek Marijana Kravosa o pedagoškem razvoju otroškega vrtca, razmišljanje Vere Oblak o identiteti in izbiri šole, članek Prostor, v katerem naj živimo, ki sta ga sestavili Andrea Braun in Vla-sta Polojaz, ter Spremembe brez meja?, zaključni prispevek Paola Fonde. Poročilo Veronike Lokar in Susanne Pertot o izsledkih kvalitativne raziskave Za dobro počutje naših malčkov: vloga vrtca s slovenskim učnim jezikom v razvoju otroka v več-kulturnem okolju je osrednji del publikacije. V njem se citati iz pogovorov s starši prepletajo s teoretskim uvodom in spremno interpretacijo. Raziskovalnih tem je več: avtorici obravnavata fazo uvajanja v otroški vrtec, analizirata razloge za izbiro slovenskega vrtca in načrte o nadaljnjem šolanju v slovenskem jeziku, poglabljata proces usvajanja slovenskega jezika kot drugega jezika in otrokov odnos do jezikov, izpostavljata učinke vpisa v slovenski vrtec na otrokov ožji in širši družinski krog ter opozarjata na potrebe in težave, povezane s prisotnostjo otrok priseljenih družin, ter na izjemne okoliščine otroškega vrtca Jakoba Ukmarja pri Sv. Ani. Iz pogovorov staršev s psihologinjama je razvidno, da je lahko izbira slovenskega vrtca zahtevna naloga za tiste starše, ki ne obvladajo slovenskega jezika. Za slednje je izredno pomembno, da so vključeni v dogajanje v vrtcu, zlasti ko se porajajo dvomi glede izbire slovenskega vrtca ali pa ko se morebitne težave otroka pripisuje tej izbiri, medtem ko so razlogi v resnici čisto druge narave. Mislim, da se sodelovanje staršev pri uresničevanju vzgojno-iz-obraževalnih ciljev vrtca lahko razvija na več nivojih: na individualni ravni, ko gre za težave oziroma potrebe posameznega otroka; na sestankih, kjer pridejo do izraza vprašanja, ki zadevajo otroke kot skupina; ko se razprava o vrtcu osredotoči na vlogo, ki jo ima vrtec kot vzgoj-no-izobraževalna struktura v več-kulturnem in večjezičnem okolju. Vsi trije nivoji sodelovanja so enako pomembni in prek njih lahko starši razumejo, v kolikšni meri lahko vrtec pripomore k temu, da se otrok kot posameznik in kot član skupnosti razvija v okolju, ki ga zaznamujeta večkulturnost in obmejnost. Za starše, ki ne obvladajo slovenskega jezika oziroma ne poznajo ali površno poznajo slovensko narodno skupnost v Italiji, je vključevanje v dejavnosti vrtca na vseh treh opisanih nivojih še posebej pomembno. Vtis, ki ga imam včasih, ko razmišljam o slovenski šoli v Italiji, in ki sem ga imela tudi ob prebiranju odzivov staršev, je, da se premalo upošteva raznolikost mnenj, pogledov, stališč in pričakovanj, ki jih imajo starši glede izobraževanja v manjšinskem jeziku. Razlogov za to je lahko več, mislim pa, da do tega pogosto prihaja, ker se nekatere vidike obravnava kot samoumevne in da ni potrebe po dodatni razlagi ali soočenju. Morda pride samoumevnost še najbolj do izraza pri obravnavi prej omenjene vloge, ki jo ima vrtec kot slovenska vzgojno-izobraževalna ustanova v Italiji. Prispevek ravnatelja Marijana Kravosa vsebuje poglobljen pregled pedagoškega razvoja otroškega vrtca. Avtor najprej povzame glavne etape, prek katerih so se v zadnjih dveh stoletjih oblikovali novi pogledi na otroštvo in vzgojo: od prvih otroških vrtcev oziroma Kindergarten v Nemčiji v začetku 18. stoletja do Montes-sorijeve izkušnje, ki je s svojo Hišo otrok opozorila na pomembnost znanstvenega pristopa pri vzgoji in izobraževanju otrok. Zgodovinskemu orisu sledi pregled statusa otroških vzgojno-varstvenih ustanov v itali- janski zakonodaji v zadnjih štiridesetih letih. Iz natančne analize posameznih dokumentov pride do izraza razvojna pot otroškega vrtca v Italiji. Njegov koncept se je postopoma spreminjal in sproti prilagajal novim spoznanjem na področju pedagoških in drugih humanističnih ved ter novim potrebam družbenega okolja. Na osnovi Kravosove analize lahko torej izpostavimo, da se je v Italiji otroški vrtec pozitivno razvil in uveljavil kot pomembna vzgojno-iz-obraževalna ustanova. Obenem je pomembno mesto dobil tudi lik vzgojitelja, ki ga danes predstavlja univerzitetno izobražena učiteljica. V proces izgrajevanja vloge otroških vrtcev so seveda vključeni tudi vrtci s slovenskim učnim jezikom. Ugotavljala sem, da je ta proces izraziteje potekal v zadnjih dvajsetih letih, torej v obdobju, ko se je narodnostna in jezikovna sestava otroške populacije v slovenskih vrtcih dokaj hitro spreminjala. Mislim, da je ta posrečena vzporednost nedvomno veliko pripomogla k vključevanju otrok neslovenskega izvora v slovensko okolje, kar še dodatno ovrednoti pomen otroškega vrtca in njegovo vzgojno izobraževalno vlogo na narodnostno in jezikovno mešanih območjih. V svojem prispevku sociologinja Vera Oblak razmišlja o povezavi med narodnostjo staršev in izbiro šole. Analizo začne pri sociološki opredelitvi pojma identitete in narodne identitete z navajanjem sodobnih interpretacij nekaterih avtorjev, ki so svoj pogled izoblikovali tudi na osnovi osebnih izkušenj. Znotraj tega teoretičnega okvira avtorica izpostavi motivacijske dejavnike, zaradi katerih starši iz različnega narodnostnega družinskega okolja vpisujejo otroke v slovenske šole. Če je pri starših slovenskega narodnostnega izvora ta izbira utemeljena, vpliva na izbiro drugih tudi potreba po deasimilaciji in medkulturnem dialogu ali po ugodnejših pogojih v razredu (manj številčni razredi, manj otrok priseljenih družin ipd.). Glede slednjega avtorica izpostavlja ugotovitev, ki je sicer izšla v okviru delovne skupine, da postaja slovenska šola vedno bolj elitna. Ugotovitev je pritegnila mojo pozornost kot zanimiva raziskovalna hipoteza. Če izhajamo iz razlage Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki pravi, da eliten pomeni: ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste, gre dejansko za preverjanje, ali je slovenska šola bolj kakovostna od italijanske. Zadeva ni enostavna: gre namreč za opredelitev pojma kakovosti in utemeljitev kriterija za njeno merjenje. Ta pojem namreč obsega več vidikov, ker vključuje stopnjo znanja učencev in dijakov, usposobljenosti učnega kadra in vodstva, ustreznosti infrastruktur, opremljenosti učnih prostorov itd. Primerjalna analiza pa je edini način, s katerim bi lahko preverili veljavnost zgoraj izpostavljene raziskovalne hipoteze. Vprašanje kakovosti delovanja izobraževalnih ustanov je vsekakor temeljnega pomena. Italija sicer v primerjavi z drugimi evropskimi državami nima velikih izkušenj z evalvacijo na šolskem področju. S to problematiko se je začela ukvarjati ob vključitvi v različne evropske projekte, kot so npr. INVALSI in OCSE PISA. Morda je prav pomanjkanje evalvacijskih študij razlog, da ostajajo v Italiji šolske reforme marsikdaj neizvedene, saj vedno ne izhajajo iz analize dejanskega stanja, v katerih italijanska šola deluje. Prispevek Andree Braun in Vla-ste Polojaz izhaja iz pogovorov, ki sta jih psihologinji opravili s starši otrok iz vrtca Jakoba Ukmarja pri Sv. Ani v okviru dveh srečanj. Avtorici analizirata gradivo pogovorov iz psihoanalitičnega vidika. Za preučevanje sta izbrali primere staršev, ki so otroka vpisali v slovenski vrtec, čeprav sami ne govorijo slovensko, a njihovi starši oziroma »nonoti« otrok slovenščino obvladajo. Nekateri od njih prihajajo iz Istre. Avtorici analizirata dinamike, ki se ob vpisu otroka v slovenski vrtec sprožijo v širšem družinskem okolju. Do izraza prihajajo skupne točke in razhajanja med generacijami, ki zaradi različnih življenjskih izkušenj in izbir doživljajo drugačen odnos do slovenskega jezika in slovenske narodnosti. V pogovorih s starši se izkaže, da nasprotja in zmeda pogosto izhajajo iz iskanja ravnovesja med preteklostjo in sedanjostjo, med tem, kar je bilo in česar ni moč spremeniti, in tem, kar je in se spreminja. V pogovoru s psihologinjama starši opozorijo na vprašanje sedeža vrtca. Poslopje, v katerem sta imela sedež vrtec in osnovna šola pri Sv. Ani, je pred desetimi leti uničil podtaknjen požar. Dejavnost vrtca so preselili v poslopje italijanskega vrtca, kjer deluje še danes, ker poškodovanega poslopja niso prenovili. Pri obravnavi tega vprašanja se avtorici navežeta na travmo, ki so jo Slovenci v Italiji doživeli ob požigu Narodnega doma. Izhajajoč iz strokovne literature ugotavljata, da je premošča-nje takih travm mogoče le, če povzročitelj prizna odgovornost za storjeno zlo na družbeni ravni. Brez izrecnega družbenega priznanja pride do podzavestnega prenosa in oblikovanja t. i. transgeneracijskih travm. Vendar tudi tisti, ki izvajajo proti sebi in sebi sorodnim neko nasilje, doživljajo travmo, če ne pride do priznanja storjenega. Tudi v tem primeru - kot ugotavljata avtorici ob zaključku svojega prispevka - lahko pride do podzavestnega transgeneracij-skega prenašanja neobdelanih travm oziroma negacije storjenega zločina. Sporočilo prispevka opozarja na potrebo po spoznavanju in kritičnemu presojanju zgodovinskih dogajanj, zlasti tistih, ki so močno zaznamovale življenje tu živečih skupnosti. K temu je poklicana tudi šola, slovenska in italijanska, z obeh strani meje, ki mora učence in dijake osveščati o teh temah, predvsem pa jim nuditi instrumente, s katerimi lahko iz negativnih preteklih izkušenj črpajo navodila za vzpostavljanje in izgrajevanje dobrih medetničnih odnosov ter doživljanje kulturnih različnosti kot posebne vrednote in osebne obogatitve. Tudi v tem primeru je treba izhajati iz predpostavke, da vidikov, ki so za nas samoumevni, drugi marsikdaj ne dojemajo, in nasprotno ter da je treba pristope in vsebino sproti prilagajati novim razmeram in izzivom. Psihiater Paolo Fonda uvede svoje razmišljanje s kratkim zgodovinskim orisom Trsta, ki se ob koncu 18. stoletja predstavi kot pomembno večjezično trgovsko središče, nato pa se sooči s postopnim usihanjem, pri premoščanju povojnih težav pa s kronično nemočjo. Vzporedno s procesom evropske integracije se za Trst oblikujejo nove, spod-budnejše perspektive, v katerih avtor vidi možnost novega doživljanja narodnih in kulturnih identitet ter polnega izražanja individualnih različnosti. Gre torej za ovrednotenje več-kulturne narave tržaškega prostora oziroma za upoštevanje pozitivnih premikov, ki so se po avtorjevem mnenju oblikovali pretežno v osebnih sferah in zunaj institucionalnih, zlasti političnih okvirov. Svobodnejši medkulturni odnosi označujejo nove razmere, v okviru katerih postaja znotraj posamezne skupnosti doživljanje narodne pripadnosti bolj sproščeno in manj črno-belo. Pre-moščanje preteklih negativnih izkušenj je proces, ki zahteva velik napor, saj mora priti do soočanja ne samo z drugim ali drugačnim, ampak tudi in predvsem s samim sabo. Upam si trditi, da izpostavlja slednja ugotovitev enega izmed osrednjih, če ne osrednji problem, s katerim se ali bi se morala slovenska narodna skupnost v Italiji resno ukvarjati. Strinjam se, da so se spremembe na področju medkulturnih odnosov oblikovale zlasti »na terenu«, to je mimo institucionalnega dogajanja. Sprašujem se, v kolikšni meri slovenska manjšina oziroma njena organiziranost sedaj upravlja in usmerja tovrstne razvojne dinamike in je pri tem učinkovita. Morda se ne bi bilo napačno najprej vprašati, kdo sploh sestavlja slovensko narodno skupnost v Italiji in komu so namenjene dejavnosti njenih ustanov. Vsebina publikacije Za dobro počutje naših malčkov je zelo zanimiva, raznolika in uporabna, saj izpostavlja različne vidike, ki posredno ali neposredno vplivajo na dobro počutje malčkov in posledično na njihov osebnostni razvoj. Otrok odrašča v družinskem, šolskem in širšem družbenem okolju; tu razvija svoja čustva in sposobnosti, usvaja znanje, spozna družbena pravila itd. Pomembno je zato, da se sporočila in vrednote, ki jih raznoliko okolje posreduje otroku, čim bolj usklajujejo in medsebojno dopolnjujejo. Izid publikacije, ki je brezplačna, je omogočila dežela Furlanija Julijska krajina. 2 0 Nedelja, 26. februarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Derbi leta v A-ligi Neodločen izid bolj ustreza Juventusu à M i* / " Vratar Juventusa Buffon je žogo na igrišče odbil za gol-črto, sodnik pa tega ni videl in gola ni priznal ansa KOMEDIJA ZMEŠNJAV Reja še trener Lazia RIM - Pri Laziu se je od srede do sinoči odvijala prava komedija zmešnjav. Trener Edi Reja je odstopil, uprava kluba je odstop zavrnila, Reja ga je potrdil, uprava je na pogovore poklicala dva druga trenerja, Gigija Di Cania in Gianfranca Zolo (ta je v Rim dopotoval celo iz Londona), naposled pa je Reja sinoči na tiskovni konferenci sporočil, da je bil spor s predsednikom Lo-titom zglajen. »Vsaka stran je naredila korak nazaj. Naš cilj je zdaj tretje mesto. Uprava mi je obnovila zaupanje tudi kar zadeva prihodnosti. To je Lotito po treningu dal razumeti igralcem v slačilnici,« je povedal slovenski strokovnjak iz Ločnika na večernem srečanju z novinarji in priznal, da se je morda nekoliko prenagljeno odločil za odstop. »Včasih grem preko meje,« je dejal Bric, ki je tudi zanikal domnevni spor z direktorjem kluba Albancem Tarejem.« je povedal slovenski strokovnjak iz Ločnika na večernem srečanju z novinarji. Reja je v popoldanskih urah redno vodil trening ekipe, ko so bili v Rimu vsi prepričani, da je njegov odhod nepovraten. Uprava je za 17.30 napovedala tiskovno konferenco, na kateri naj bi predstavila novega trenerja. Novinarji so zaman čakali. Pred 19. uro se je predsednik Lotito spet pogovoril z Rejo. Očitno uspešno. Milan - Juventus 1:1 (1:0) Strelca: Nocerino v 15.; Matri v 82. min. Milan (4-3-1-2): Abbiati; Abate, Me-xes, Thiago Silva, Antonini; Nocerino, Van Bommel, Muntari; Emanuelson (Ambrosi-ni); Pato (El Shaarawy), Robinho. Juventus (3-5-2): Buffon; Barzagli, Bo-nucci, Chiellini; Lichsteiner, Vidal, Pirlo, Marchisio, Estigarribia (Pepe); Quagliarella (Matri), Borriello (Vučinic). MILAN - Dinamični in mišičasti Milan ter nepopustljivi Juventus. 209. medsebojni obračun med rdeče-črnimi in črno-be-limi se je končal z 71. neodločenim izidom in z (nerodnima) napakama stranskega sodnika Romagnolija, ki sta po tekmi precej razburjala duhove. Še dobro, da je prvič oškodoval gostitelje (strel z glavo Muntarija), drugič pa goste (off-side Matrija). 1:1 torej kot končni izid, ki je, sodeč po dogajanjih na igrišču, bolj po godu »stari dami«. V primeru, da bosta moštvi končali sezono z enakim številom točk, bo »scudetto« osvojil Juventus, ki je na prvi tekmi v Turinu zmagal z 2:0. Contejevi varovanci, ki imajo najboljšo obrambo (Milan pa najboljši napad), so tekmo začeli z agresivno igro. Prvih deset minut, zelo dinamičnih, je minilo brez prekrškov. Drugi polčas je bil bolj grob in živčen (izključitev Vidala). Milanove navijače je že v 15. minuti razveselil Nocerino (zrasel je v Juventusovi nogometni šoli), čeprav je njegov strel v gol preusmeril Bonucci. Isti igralec je pred tem zgrešil podajo. Milan je v prvem polčasu diktiral tempo igre in igral boljše. Črno-beli so bili v težavah. V 25. minuti bi lahko bilo 2:0, toda sodnik Tagliavento ni dosodil regularnega Muntarijevega gola (žoga je bila vsaj pol metra čez golovo črto). Milanova zvezna linija je igrala brezhibno. Drugi polčas je bil bolj izenačen, čeprav bolj napet. Več je bilo prekrškov. Juventus se je opogumil in v 23. minuti se je prvič resneje s Quagliarello predstavil pred Abbiatijevimi vrati. Gostje so z Ma-trijem (on pa je produkt Milanove šole) zatresli Milanovo mrežo v 34. minuti, toda stranski sodnik je dvignil zastavico. Matri pa ni bil v nedovoljenem položaju. Štiri minute kasneje je isti igralec še drugič (dejansko pa prvič) zatresel mrežo. Po trikratnem sodnikovem žvižgu sta za dvig napetosti poskrbela Pirlo in Van Bommel, ki sta se lovila pred tunelom pri vhodu v slačilnice. Pomirili so ju soigralci. (jng) IZENAČENJE V 96. MINUTI - Tekma v Genovi se je končala brez zmagovalca, čeprav je Parma že vodila z 2:0 oziroma 2:1 še v 95. minuti (sodnik Romeo je pokazal na sedemminutni dodatek). Za goste iz Emilije sta zadela Gobbi (v 7. min.) in Floccari (v 53.). Domači rdeče-modri (Valter Birsa je sedel na klopi) so izenačili z goloma Palacia (v 78. in v 96. min.). Lestvica Milan 25 15 6 4 49:22 51 Juventus 24 13 12 0 37:15 50 Udinese 24 12 6 6 34:22 42 Lazio 24 12 6 6 38:29 42 Roma 24 11 5 8 37:27 38 Napoli 24 9 10 5 41:24 37 Inter 24 11 3 1 34:33 36 Palermo 24 10 4 10 38:35 34 Cagliari 24 7 10 7 22:24 31 Catania 23 7 9 7 29:32 30 Chievo 24 8 6 10 20:30 30 Genoa 25 9 4 12 33:46 31 Fiorentina 23 7 7 9 23:24 28 Bologna 23 7 7 9 23:26 28 Parma 24 7 8 9 29:37 29 Atalanta (-6) 24 8 10 6 26:27 28 Siena 24 5 8 11 23:27 23 Lecce 24 5 6 13 26:39 21 Novara 24 3 8 13 20:42 17 Cesena 23 4 4 15 16:37 16 DANES ob 15.00 Atalanta - Roma, Cagliari Lecce, Catania - Novara, Chievo - Cesena, Siena - Palermo, ob 20.45 Bolog na - Udinese, Lazio - Fiorentina, Napoli - Inter Estetsko lepši Milan, »delavska« Juventus Lepa tekma, ob kateri je ljubitelj nogometa (končno) lahko užival. Takih priložnosti, z izjemo lige prvakov, je žal vse manj. Srečanje na San Siru je bilo hkrati lepa reklama za italijanski nogomet, ki uživa v zadnjih sezonah vse manj ugleda. Pohvala torej ekipama, ki sta upravičili visoki položaj na lestvici. Graja pa medijem, ki so nas cel teden bombardirali s prispevki o »tekmi leta«. Še sam trener Juventusa Antonio Conte je po tekmi to očital voditeljici Skyjeve oddaje Ilarii D' Amico. Nekaj ocen. 9-ico zasluži Milanov trener Max Allegri, ki je zelo dobro pripravil tekmo. Domača zvezna linija je dobro pokrivala (in predvsem v prvem polčasu nevtralizirala) starega znanca Pirla, režiser in motor črno-belih. 8-ica gre Brazilcu Robinhu, ki je sinoči veliko pretekel. Na nasprotni strani je dobro igral požrtvovalni Chiellini. Prepričala nista napadalca Borriello in Quagliarella na eni in Pato na drugi strani. Njim gre 5-ica. Še naše mnenje. Milan je estetsko prikazal lepšo in bolj dinamično igro. Če bi morali izbrati ekipo, ki bi si zaslužila vse tri točke, bi to bili gostitelji. Juventus je rešil požrtvovalni delavski značaj in predvsem nepopustljivost. Con-tejevi fantje so odlično fizično pripravljeni. Rdeče-črni so bili proti koncu tekme v težavah (predvsem Mexes). Neodločen izid je darilo za vse ljubitelje nogometa. A-liga bo do konca sezone namreč zaradi tega še zanimiva. (jng) NOGOMET - Na Roccu pekoč poraz Triestine proti Frosinoneju Grozi boj za obstanek Triestina - Frosinone 1:2 (0:1) Strelci: v 30. iz 11m Carrus; v 9.dp Godeas, v 10.dp San-toruvo. Triestina (3-5-2): Gadignani 6; Lima 5, Gissi 6, Mannini 5; Rossetti 5,5, Mattielig 5,5, Allegretti 5, Foro' 4,5 (1.dp De Vena 6), Cecchini 5,5 (25.dp Tombesi 5); Motta 4,5, Godeas 6,5. Trener: Galderisi. Frosinone (4-3-3): Zappino; Ristovski, Stefani, Biasi, Fede-rici; Bottone, Carrus, Nicco; Aurelio (35.dp Ganci), Santoruvo (28.dp Bonvissuto), Cesaretti (24.dp Baccolo). Trener: Corini. Sodnik: Rocca iz Vibo Valentie 4,5; Izključitvi: v 39. dp Lima, v 45. dp Tombesi; Opomini: Lima, Rossetti, Tombesi, Godeas, Bottone, Nicco. Zdaj pa ni le rešitev kluba vprašljiva. Po včerajšnjem domačem porazu proti Frosinoneju je tudi obstanek v ligi vse prej kot gotov, saj je končnica za obstanek le tri točke oddaljena. In na naslednji tekmi bo Triestina povrhu še brez Lime in Tombesija, saj so Trža-čani tekmo zaključili z le devetimi igralci na igrišču. Enosmerno sojenje pa ne mora biti izgovor za slab nastop Galderisijevih varovancev. Črn dan Allegrettija je ohromil vezno vrsto domače ekipe, ki je v 90 minutah ustvarila le tri priložnosti za zadetek, medtem ko jih je imel Frosinone na razpolago vsaj sedem. Prvič so bili nevarni gostje. Po šestnajstih minutah brez pravih priložnosti in s številnimi prekinitvami se je Cesaretti znašel sam - obramba je bila nekoliko nepazljiva - na črti kazenskega prostora in poskušal ukaniti Gadigna-nija z natančnim strelom, a vratar Triestine se je lepo raztegnil in žogo preusmeril v kot. Na splošno so bili igralci Frosinoneja bolj živahni. Vezno vrsto je vodil izkušeni Carrus, medtem ko je bil, kot že rečeno, na drugi strani Allegretti v senci. Tudi po pasovih Cecc-hini in Rossetti nista prišla do izraza, tako da sta bila Motta in Go-deas zelo osamljena in brez pravih možnosti, da bi se izkazala. Verjetno, ko bi bila med 22 na igrišču kljub starosti trenerja Galderisi in Corini - oba bivša reprezentanta - bi bila igra na višji ravni. Res povprečna tekma se je razživela po zaslugi enega od dveh pomočnikov sodnika. V 30. minuti je namreč stranski sodnik odločil, da je Lima storil prekršek nad Aureliom - sodnik je bil bližji akciji, a ni zažvižgal - in tako »izsilil« najstrožjo kazen, ki jo je Carrus brezhibno izvedel. Tržačani so postali zaradi tega dogodka zelo živčni in igrali - če je že to mogoče - še slabše. Frosinone je igral sproščeno in izkoriščal zlasti desni pas, kjer je bil Foro' vidno v težavah. Ravno na koncu polčasa je Cesaretti zamudil izredno priložnost, ko je z lobom poskusil presenetiti Gadignanija, a ciljal visoko. Gal-derisi je že med odmorom zamenjal Foroja z De Veno. Ravno slednji je po štirih minutah podal do Godeasa, čigar strel je vratar odlično odbil. A le pet minut kasneje je Godeas z glavo bil neusmiljen. Žal je po eni sami minuti Frosinone znova pobegnil: akrobatski strel Santoruva je bil za Gadignanija nedosegljiv. Triestina ni imela moči reagirati in, ko je sodnik poslal predčasno pod tuš tako Limo kot Tombesija je bilo za Frosinone še lažje ubraniti prednost. Ostali izidi 24. kroga: SudTirol - Barletta 3:2, Andria - Car-rarese 2:1, Bassano - Portogruaro 1:0, Cremonese - Trapani jutri, Latina - Prato 0:1, Piacenza - FeralpiSalo' 2:2, Siracusa - Per-gocrema 1:2, Spezia - Lanciano 1:0. Vrstni red: Trapani* 46, Siracusa (-5) 40, Spezia in Pergocrema (-2) 38, Cremonese* (-6), Portogruaro, Sudtirol in Barletta 35, Carrarese* 34, Lanciano* (-1) 33, Prato 28, Triestina in Frosinone* 27, Andria 24, Latina 23, Bassano 22, Piacenza* (-6) 21, Feralpi Salo' 18. (* s tekmo manj). Prihodnji krog: Barletta - Triestina. (I.F.) B-LIGA - Izida zaostalih tekem: Sassuolo - Ascoli 0:0, Gubbio - Modena 2:0. Vrstni red: Torino 56, Sassuolo 55, Verona 54, Pescara 52, Padova 46, Varese 45, Reggina 42, Bari in Brescia 39, Sampdoria, Cittadella in Grosseto 37, Juve Stabia 36, Livorno 30, Vicenza 29, Crotine 28, Gubbio in Modena 26, AlbinoLeffe 25, Empoli 24, Ascoli 23, Nocerina 18. ROKOMET Liga prvakov: Koprčani 1. fazo končali z zmago KOPER - Rokometaši koprskega Ci-mosa so v zadnjem krogu prvega dela evropske lige prvakov (skupina C) na domačem igrišču premagali romunsko Con-stanto z 28:24 (9:14). Koprska zasedba se je po zmagi ponovno povzpela na drugo mesto v svoji skupini, šele po današnjem obračunu v Skopju med makedonskim Metalurgom in nemškim HSV pa bo znano, ali ga bo tudi osvojila. Za slovenske pokalne in državne prvake šteje le zmaga roko-metašev iz Hamburga, v nasprotnem primeru bodo osvojili tretje mesto, kar jim na torkovem žrebu prinaša vsaj na papirju težjega tekmeca v osmini finala. Tako Koper sinoči: Škof, Vran, Sko-ko 2, Brumen 6, Čemas, Bombač 6, Poklar 2, Džono 5, Krivokapic 2, Skube 4, Mlakar, Rapotec, Bogunovic, Bundalo 1, Jovičic. KOŠARKA Kyrie Irving navdušil ORLANDO - V košarkarski ligi NBA je ta konec tedna rezerviran za all-star tekmo, kot ponavadi pa so tudi tokrat dogajanje odprli novinci. S 146:133 je tekmo dobila ekipa Team Chuck, «usoden» za nasprotno moštvo Team Shaq pa je bil s 34 točkami, od tega s kar osmimi trojkami, Kyrie Irving (Cleveland Cavaliers).«Ko sem danes prišel na igrišče, se mi je zdelo, da met ni dober, ampak s časom in ob dobri igri soigralcev se mi je odprlo in začel sem za-devati,» je po tekmi dejal Irving. Slednji je iz igre metal 12-13, dosegel še devet podaj in si upravičeno prislužil naziv najkoristnejšega igralca (MVP). Tekma novincev od letos po novem vključuje zvezdnike iz lige, ki v NBA igrajo prvo ali drugo leto in ni več klasični dvoboj med novinci in «drugimi letniki». Novi zvezdnik lige Jeremy Lin, ki je v zadnjih dneh oživil igro New York Knicks, je v devetih minutah dosegel dve točki, je pa nekaj več kot 17.000 gledalcev v dvorani Amway v Orlandu s prebrisanimi potezami navduševal Španec Ricky Rubio (Minnesota Timberwolves). HIŠA SLAVNIH - Nekdanji košarkarski igralec ekipe NBA Indiana Pacers Reggie Miller, petkratni zvezdnik tekme allstar, je bil nominiran za košarkarsko hišo slavnih. MOŠKA A1-LIGA - Sassari - Avel-lino 87:73. LIGA ABA - Izidi 19. kroga: Krka -Buducnost 62:69 (28:13, 39:33, 50:48), Radnički - Union Olimpija 88:76 (12:15, 36:35, 69:60), Cibona - Partizan 77:83 (13:18, 32:31, 52:54). Miljčankam derbi: Jessica Cergol 23 točk MILJE V tekmi ženska A2-lige so ko-šarkarice miljskega društva Petrol Lavori v deželnem derbiju premagale Delser Udine 70:56. Videmčnake so bile neposredne za-sledovalke Miljčank na 3. mestu lestvice. »Igrali smo zelo dobro,« se je veselil zmage trener Miljčank Matija Jogan. Strelke: J. Cergol 23, Borroni 11, Primosi 10, S. Cer-gol10, Gabršek 5, Fragiacomo 4,Meola 2, Cumbat 2, Palliotto 3. VATERPOLO - Moška A2-liga: Qunto - Pallanuoto Trieste 5:7 (1:2, 1:2, 1:2, 2:1). Strelci: Petronio 2, Giorgi 2, Zanotto 1, Namar 2. ODBOJKA - Moška A1-liga: Sisley -Monza 3:1 (25:19, 14:25, 25:23, 25:22): 1. slovenska liga: Go Volley - Salonit Anhovo 0:3 (11:25, 13:25, 17:25). Na Višarjih za svetovni pokal v carvingu Na progi Di Prampero na Višarjih se bo 2. in 3. marca odvijal pokal Fis Carving. Tam bodo nadoknadili tekmo svetovnega pokala, ki so jo lani decembra odpovedali v kraju Splinderuw Mlyn na Češkem. Nastopilo bo okrog 60 smučarjev. V petek, 2. marca bo na programu nočno tekmovanje Speed carving od 18.00 dalje. V soboto, 3. marca bo slalom carving od 10.00 dalje. / ŠPORT Nedelja, 26. februarja 2012 21 RAICH PO DVEH LETIH! CRANS MONTANA - Avstrijec Benjamin Raich je zmagovalec superveleslaloma za svetovni pokal v švicarski Crans Monta-ni. Ob prvi zmagi po več kot dve letih je veteran Raich (1:34,37) premagal Francoza Adriena Theauxa za 24 stotink sekunde in petkovega zmagovalca Švicarja Didiera Cucha za 36 stotink. Za Raicha, dobitnika štirih medalj na olimpijskih igrah in desetih na svetovnih prvenstvih, je bila to 36. zmaga v svetovnem pokalu, a prva po 11. decembru 2009. Danes bo še veleslalom. VETER PREKRIŽAL RAČUNE BANSKO - Zaradi močnega vetra je v Bolgariji odpadel ženski smuk za svetovni pokal. Prireditelji so start smuka prestavljali tri ure in pol, nato pa tekmo dokončno odpovedali. Že prejšnji teden na olimpijski progi v ruskem Sočiju si je mali kristalni globus za skupno zmago v smukaškem seštevku svetovnega pokal priborila Američanka Vonn, že petega v karieri. V smu-kaški konkurenci je tako na sporedu le še smuk v Schladmingu, ob tem pa dekleta z izjemo finala čakata še današnji superveleslalom, dva veleslaloma in slalom v Ofterschwangu ter slalom in veleslalom v Aareju. RUGBY: POLOM ITALIJE NA IRSKEM DUBLIN - V tretjem krogu Pokala šestih narodov v rugbyju je Italija doživela proti Irski pravi polom. Gostitleji so namreč zmagali kar z 42:10. »Azzurri« so povsem popustili v drugem polčasu, v katerem je bil delni izid 25:0. Prvi del tekme je bil dokaj izenačen in Italiji je s točko kapetana Parisseja v 36. minuti celo izenačila začetno vodstvo Irske (10:10). Vendar je bil to za Italjo začetek konca. SP V SMUČARSKIH POLETIH - Robert Kranjec svetovni prvak s 3. najdaljšim skokom v zgodovini Uresničene sanje VIKERSUND - Slovenski smučarski skakalec Robi Kranjec je postal tretji Slovenec s kolajno svetovnega prvenstva v poletih. V Vikersundu je na posamični tekmi, za katero sta po težavah z vetrom šteli dve seriji, osvojil zlato za poleta, dolga 217,5 in 244 metrov. S slednjim je izboljšal slovenski rekord in postavil tretji najdaljši polet v zgodovini.Kranjec, ki se je tako pridružil Primožu Ulagi (srebrn v Oberstdorfu leta 1988) in Urbanu Francu (bronast na Kulmu leta 1996) ter v skupnem seštevku poletov prišel na prvo mesto, je za tri točke prehitel Norvežana Runeja Velto (217,5/234,5), tretji pa je bil Avstrijec Martin Koch (218,0/243,0; 386,2), ki je v drugi seriji ob pristanku v dnu letalnice padel ter zapravil možnosti za vrh. Tekmo je spet zaznamoval veter, ki je prvo serijo podaljšal na skoraj dve uri. Toda v njej so bile razmere za dolge polete zelo dobre. To so izkoristili številni tekmovalci, tudi vsi trije Slovenci: Kranjec je bil z majhnim zaostankom pred finalom na tretjem mestu za Velto in Kochom, Jurij Tepeš, ki je z 235,5 metra takrat popravil stari slovenski rekord Kranjca (232 m), je bil 11., Jure Šinkovec pa z osebnim rekordom 215 metrov 20. V drugi seriji se je veter obrnil in pihal tekmovalcem v hrbet. Tepeš in predvsem Šinkovec se v takih razmerah nista znašla, zato pa je Kranjec, ki je imel ob koncu spet tudi malce boljše pogoje, poletel povsem v dno skakalnice, za dva metra in pol zaostal za svetovnim rekordom Norvežana Jo-hana Remna Evensna, a kljub temu letvico postavil tako visoko, da je ne Koch ne Velta nista več zmogla preskočiti. »Prvi polet mi ni najbolje uspel, kar je bila tudi posledica tega, da včeraj nisem skakal. Tudi skoki na treningu niso bili konstantni, enkrat dobri, drugič slabši. Drugi polet pa je bil zelo dober. Ob pristanku sploh nisem vedel, kako daleč sem skočil, to sem videl šele na zaslonu,« je takoj po zgodovinskem uspehu dejal Kranjec in dodal: »To so bile vedno moje sanje. Vedel sem, da sem v dobri formi, toda to so skoki in za zmago potrebuješ tudi nekaj sreče.« Na tekmi, ki bi po prvotnem načrtu morala imeti štiri serije, včeraj pa so jih predvideli tri, a izpeljali le dve, se je izkazal tudi Tepeš (235,5/198,0/342,0) in tekmo končal Robert Kranjec je tretji Slovenec z medaljo na svetovnem prvenstvu v poletih, a prvi z zlato. V Vikersundu je včeraj poletel 244 metrov daleč ansa na 12. mestu. Jure Šinkovec (215,0/169,5; 280,5) je bil 26. Sprva so jima pri Fis sicer pripisali 14. oziroma 27. mesto. Jernej Damjan je izpadel v kvalifikacijah. »Čestitke Robiju za fantastičen dosežek! To je mejnik v zgodovini smučarskih skokov v Sloveniji, letos smo že zmagali na ekipni tekmi, imamo največ točk doslej v svetovnem pokalu, za piko na i pa še svetovnega prvaka,« je bil po tekmi kratek glavni trener slovenske vrste Goran Janus. Najdaljši polet tekme in drugi najdaljši v zgodovini je v prvi seriji uspel Norvežanu Andersu Fannemelu, ki je poletel do 244,5 metra. Danes je v Vikersundu predvidena še ekipna tekma. Ta naj bi se začela ob 14. uri. (STA) Vrstni red: 1. Robert Kranjec (Slo) 408,7 (217,5/244,0 m); 2. Rune Velta (Nor) 405,7 (217,5/234,5); 3. Martin Koch (Avt) 386,2 (218,0/243,0); 4. Severin Freund (Nem) 372,6 (210,5/208,5); 5. Daiki Ito (Jap) 365,2 (206,0/219,0); 6. Andreas Kofler (Avt) 364,2 (228,0/216,0); 7. Anders Bardal (Nor) 360,3 (212,0/203,5); 8. Thomas Morgenstern (Avt) 360,2 (199,5/212,5); 12. Jurij Tepeš (Slo) 342,0 (235,5/198,0); 19. Andrea Morassi (Ita) 307,2 (205,5/200,5); 26. Jure Šinkovec (Slo) 280,5 (215,0/169,5); 32. Sebastian Colloredo (Ita). JUVENTUSSI Štipendija za Martino Športni novinarji iz FJK, združeni v organizaciji USSI, bodo v torek na slovesnosti v Trstu podelili tradicionalne nagrade Juventussi, ki so namenjeni mladim športnikom. Letošnja nagrajenca sta plavalka Alice Mizzau iz Codropia, ki je v štafeti italijanske reprezentance nastopila na mladinskem SP v Šhangaju, in miljski jadralec Giovanni Cocco-luto, dvakratni mladinski svetovni in evropski prvak v razredu laser. Podelili bodo tudi štipendije »Marco Luchetta«, ki so namenjene uspešnim športnikom, ki so obenem tudi dobri dijaki. Nagrado bosta prejeli tržaška Slovenka Martina Pecchiar, dijakinja liceja Franceta Prešerna in evropska mladinska prvakinja v umetnostnem kotalka-nju ter atletinja iz Vidma Yasmin Khayi. Posebno priznanje bo prejel novinarski veteran Giorgio Cesare. ROKOMET Že peti zaporedni poraz Tržačanov Ambra - Pallamano TS 26:24 (13:12) Pallamano TS: Modrušan, Čer-melj 2, Radojkovic 3, Oveglia 3, Si-rotic 3, Anici 5, Pernich, Di Nardo 3, Carpanese 1, Lo Duca, Postogna, Vi-sintin 5. Trener: Bozzola. PRATO - Tržaški rokometaši so v 17. krogu elitne A-lige še petič zapored izgubili. »Fantom nimamo kaj očitati. Vsi so se potrudili. Nekoliko slabše je igral le Čermelj, ki ni v pravi formi. Kaj ne gre? Pogrešam Mateja Nadoha, ki je poškodovan in ga ne bo še vsaj en teden. Matej je za našo ekipo zelo pomemben igralec, saj dosega po pet ali več golov. In zmanjkali so nam prav njegovi goli,« je vzrok negativne serije analiziral predsednik tržaškega kluba Giuseppe Lo Duca. Tržačani so se v Pratu enakovredno borili z gostitelji. V drugem polčasu so 14 minut pred koncem vodili z 21:18. Nato je Ambra spreobrnila izid v svojo korist z delnim izidom 6:0 in vodstvo obdržala do konca. Tržačani bodo v torek (ob 20.00) igrali zaostalo tekmo v gosteh proti Mezzocoroni. Ostali izidi: Mezzocorona -Pressano 29:30, Bozen - Intini Noci 27:26, Bologna - Junior Fasano 22:35, Brixen - Ancona 42:16, Conversano - Teramo 38:24. Vrstni red: Bozen 43, Conversano 38, Fasano 36, Brixen 33, Pressano 32, Noci 31, Pallamano TS 27, Ambra 18, Teramo 13, Ancona 12, Bologna 8, Mezzocorona 6. ALPSKO SMUČANJE - V veleslalomu in superveleslalomu SK Devin s prvakinjama! Najmlajši na Trbižu na deželnem prvenstvu z dobrimi uvrstitvami, zlasti Devina - Dečki in naraščajniki na Žlebeh V Trbižu se je včeraj odvijalo Deželno prvenstvo v veleslalomu za najmlajše. V kategorijah baby, miške in miški je tekmovalo 24 malih smučarjev iz naših društev. Najbolj zadovoljen je bil trener Aleš Sever iz SK Devin, saj sta Caterina Sinigoi in Petra Udovič zmagali v kategorijah baby 2 in miške 2. »Sem zelo zadovoljen. Nismo imeli še nikoli niti enega deželnega prvaka,« je povedal Sever. Dejal je, da v ostalih kategorijah bi lahko bilo boljše, ostali so namreč smučali pod svojimi sposobnostmi. Če bi bila koncentracija boljša, bi lahko Devin zmagal na društveni lestvici. Tako pa je bil med društvi drugi. David Sosič iz SK Brdina je o svojih dveh varovankah dejal, da nista smučali kot znata. Vseeno pa je zadovoljen s tretjim mestom Petre Kalc v kategoriji baby 2. Walter Kerpan iz ŠD Mladina je poudaril 4. mesto Gaie Del Latte pri baby 1, saj je za 3. mestom zaostala le pol sekunde, kar ni zelo običajno pri najmlajših. Danes čaka vse najmlajše še slalom. Na Žlebeh so dečki in naraščajniki tekmovali v superveleslalomu. Trener SK Devin Matej Štolfa je bil zadovoljen z delom, ki so ga opravili. Smučali so dobro. Pri Brdini niso opravili velikih treningov pred tekmo, predvsem ne na progi, kjer so tekmovali. Trener Lovrenc Gregorc je povedal, da so vsekakor smučali solidno, mogoče pa bi lahko bili rezultati boljši. Izidi veleslaloma: baby 1 ženske: 4. Gaia Del Latte (Mladina), 5. Elena Frandoli (Devin); baby 1 moški: 2. Francesco Lopre-iato (Devin), 4. Max Škerk (Devin), 10. Erik Bordon (Devin), 18. Luka Žetko (Mladina); baby 2 ženske: 1. Caterina Sinigoi (Devin), 3. Petra Kalc (Brdina), 9. Petra Bellafontana Deželni prvakinji Caterina Sinigoi in Petra Udovič (obe SK Devin) (Mladina); baby 2 moški: 13. Filip Panjek (Mladina), 17. Liam Škerk (Mladina), 18. Luka Sed-mak (Mladina), 21. Santagati Ivan (Devin), 25. Nikola Kerpan (Mladina); miške 1: 11. Anna Ciuch, Sara Petric (Devin) odstopila; miški 1: Alessandro Deluisa in Stefano Frandoli (oba Devin) odstopila; miške 2: 1. Petra Udovič (Devin), 4. Sara Craievich (Devin), 15. Veronika Bordon (Devin), 18. Irene Lopreiato (Devin); miški 2: 12. Nicholas Ciacchi (Devin), Mattia Del Latte (Mladina) odstopil. Izidi superveleslaloma: deklice: 7. Andrea Craievich (Devin); dečki: 6. Rudy Škerk (Devin), 9. Matej Kalc (Brdina); naraš-čajnice: 18. Petra Basezzi (Devin), Katrin Don (Brdina) odstopila; naraščajniki: 14. Tommaso Pilat (Devin). SMUČARSKI TEKI 25 tekačev danes na zamejskem prvenstvu Danes bo v Forni di Sopra zamejsko prvenstvo v teku na smučeh. ŠD Mladina, organizator prvenstva, ni zadovoljen s številom vpisanih, saj jih je le 25. »Na žalost je veliko bolnih in je manj vpisanih kot lani,« pravi predsednik Erik Tence. Proga je »spomladanska«, sneg se topi. Upajo, da bo zdržal do konca tekmovanja. ŠAH - Naše šole Zmagal prvošolec Enrico Genzo Na zavodu Žige Zoisa so imeli včeraj notranje prvenstvo, na katerem pa so nastopili, poleg dijakov zavoda, tudi nekateri dijaki zavodov Stefan in Prešeren ter dijakinja zavoda Carli. Po novem pravilniku lahko nastopata v vsaki ekipi tudi po dva dijaka drugih šol, če se te ne odločijo za samostojno nastopanje. Po sedmih kolih vnetih in korektnih bojev je v konkurenci osemindvajsetih šahistov zmagal Stefanov prvošolec Enrico Genzo (6/7) pred Matjažem Zobcem (prav tako 6/7, a s slabšim Bucholz količnikom), Cristino Sustersich (5,5/7), Rudijem Kantetom, Kena-nonm Mušanovicem (oba 5/7) ter Gabrijelom Žetkom, Urško Petaros in Ivano Cossutta (vsi 4,5/7). Šola bo prisotna na pokrajinskem tekmovanju, ki bo prihodnji teden v isti dvorani, v vseh kategorijah. Danes pa bo v Domu Briščiki (od 9. do 13.ure) šahovski turnir v priredbi ŠK Kras ob 50-letnici ustanovitve društva. Vpisovanje neposredno v dvorani. (Marko Oblak) 22 Nedelja, 26. februarja 2012 50 LET KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ / ODBOJKA - V Repnu važna tekma Sloge Tabor Televita za obstanek v B2-ligi Za vse tri točke Odbojkarje Sloge Tabor Televita čaka danes v Repnu (začetek ob 18. uri) ena ključnih tekme za obstanek v državni B2-ligi. Če jim bi uspelo premagati direktnega tekmeca Trentina Volley, bi se mu oddaljili na dokaj varnih pet točk, če pa bi izgubili brez dobljene točke, bi jih današnji gostje prehiteli na 10. mestu, ki kot zadnje še omogoča obstanek. V tem primeru bi se slogaši prvič letos znašli pod vodno gladino. Mladinsko ekipo društva Trentino Volley, najmočnejšega na svetu, sestavljajo zelo mladi igralci, ki pa trenirajo kot profesionalci. Na prvi tekmi v Tren-tu je Sloga Tabor zmagala s 3:2, na domačih tleh pa - ob podpori navijačev - računa na še bolj gladko zmago. Zaradi odsotnosti Slavca in Nigida bo na centru prvič od vsega začetka igral Mirko Kante. BALINANJE - Play-off Gaja KO po prvi rundi Balinarji Gaje so na prvi tekmi končnice prvenstva za napredovanje v B-ligo v Portogruaru izgubili proti močni ekipi Tolada iz Belluna. Končni izid je bil 10:6. »Tolada je solidna ekipa. Mi smo igrali slabo in nismo bili zbrani. Škoda! Jutri (danes) bomo skušali popraviti vtis,« je bil zelo razočaran kape-tan Gaje Dario Calzi. Na drugem srečanju je Villaraspa iz Šta-rancana z 10:0 premagala Granado. Gajevci, ki še niso dokončno odpisani, bodo danes ob 9. uri v kraju Roveredo in Piano pri Pordenonu igrali proti Granadi. Polet Kwins premagal tudi Padovo Polet Kwins je v B-ligi v hokeju na rolerjih visoko zmagal proti Padovi. Končni izid je bil 8:2. Že po prvem polčasu so open-ski »konji« vodili s 6:0. Med strelce so se vpisali: trikrat Battisti, dvakrat G. Cavalieri, po enkrat pa še Didou, De Jaco in Fabietti. ODBOJKA - V skupini za obstanek moške C-lige Val zmagal tretjič zapored Reana se mu je dobro upirala - Tesna poraza Olympie in Soče - D-liga: hujša poškodba mladinca Olympie Rossija 1. MOŠKA DIVIZIJA MOŠKA C-LIGA Skupina za napredovanje Volley club - Olympia 3:2 (23:25, 24:26, 25:23, 25:22, 15:13) Olympia: F. Hlede 5, Komjanc 29, Pavlovič 3, S. Persoglia n.v., M. Persoglia 0, Terčič 21, Vizin 3, Vogrič 15, D. Hlede (L). Trener: Andrej Vogrič Vodili so 0:2, tekmo pa izgubili 3:2. Praktično so nasprotnikom podarili 2 točki. Gostitelji so povedli že na začetku, od-bojkarji Olympie so proti koncu prvega seta zaostanek nadoknadili. V končnici seta so igrali bolj prisebno in zmagali. Tako so igrali tudi v drugem setu. Tretji set so igrali točko za točko. Vodili so 19:21, imeli so tudi žogo za 22. točko. Terčiča pa so v napadu blokirali, cela ekipa je nato nekoliko popustila in nasprotniki so osvojili set. V četrtem setu so igrali dobro, zgrešili pa so osem servisov, kar je preveč za zmago. Peti in odločilni set so začeli prepričljivo, vodili so 3:7. Nato so zgrešili servis in nasprotniki so jih ujeli (7:7). Na koncu je sodnik dosodil dvojno žogo podajalcu Olym-pie in so tako še zadnji set izgubili. »Zaslužili bi si vse 3 točke, ker smo igrali dobro. Na koncu nam je pač zmanjkalo moči,« je povedal trener Vogrič. Pohvala gre rezervnemu podajalcu Danjelu Hledetu, ki je tokrat igral v vlogi libera in opravil dobro nalogo. Libero Čavdek je namreč zbolel, kot tudi Sanzin. Skupina za obstanek Val Imsa - Reana 3:1 (25:20, 23:25, 25:17, 25:22) Val Imsa: Ombrato 18, Sfiligoj 3, La-vrenčič 14, Vidotti 13, Masi 11, Farfolgia 5, Plesničar (L), Faganel 0, Lango 3, Pal-mieri, Nanut, S. Faganel. Val je zmagal tudi v 3. krogu skupine za obstanek. Reasna je bila neugoden nasprotnik, ki je izkoristil vsako pav-zo v igri gostiteljev, ki so sicer zmagali povsme zasluženo. Z agresivno igro, zlasti na servisu (5 asov v 1. setu) si je Val priigral visoko prednost 23:14, vendar je nato popusitl. Reana je reagirala, seta sicer ni mogla več osvojiti, zato pa je pridobila na samozavesti, kar je izdatno unovčila v izenačenem drugem setu in ga na koncu tudi osvojila. V tretjem se-tu je Val spet igral boljše in to do konca, tako da mu Reana ni mogla priti do živega. Četrti set je bil v znamenju Vala vse do izida 21:15, ko je Reana dosegla pet zaporednih točk, tokrat pa ji preobrat le ni uspel. Val je vsekakor igral solidno, le centra se v napadu nista ujemala s podajalcem, sta pa zato Vidotto in masi dosegla skupaj kar 12 točk z blokom. Soča ZBDS - Fincantieri 2:3 (25:21, 13:25, 15:25, 25:14, 12:15) Soča ZBDS: Braini 3, Černic J. 2, Čer-nic M. 8, Devetak n.v., Juren M. n.v., Lev-pušček 3, Škorjanc 2, Testen G. 16, Testen M. 20, Kraglej (L). Trener: Andrej Berdon. Tekmo so odbojkarji Soče začeli prepričljivo, nasprotniki pa so kmalu nadoknadili zaostanek. Pri 11. točki se je tekma spreobrnila v korist Soče: dosegli so štiri zaporedne točke in prednost obdržali do konca niza. V drugem in tretjem nizu so popustili na celi črti. Igrali so porazno, tako v sprejemu kot v napadu. Postali so živ- čni. V četrtem nizu je Levpuščka zamenjal Braini, kar je zelo koristilo ekipi. Igrali so dobro in spravili nasprotnika v težave. Zadnji niz so igrali točko za točko. Vodili so 10:11, nato pa so spet popustili in podarili zmago nasprotnikom. Igrali so v okrnjeni postavi: Erik Juren je zbolel, Matej Juren zaradi poškodbe kolena bo miroval pet tednov. »Škoda, ker so fantje dobro trenirali med tednom in želja po zmagi je bila po porazu iz prejšnjega tedna velika,« je povedal Fabio Tommasi. Tokrat jim ni šlo dobro na servisu, nabrali so kar 21 napak. Sloga - CUS 0:3 (14:25, 20:25, 23:25) Sloga: Cettolo 1, Devetak 0, Romano 14, Rožac 7, Sosič 5, Žerjal 6, Fiorelli (libero), Antoni 5. Trener Ivan Peterlin Sloga se je tretjič letos pomerila z ekipo tržaških »univerzitetnikov« in, žal, obdržala tradicijo in igrišče tretjič zapustila poražena. Sloga je tokrat nastopila v še mlajšem sestavu kot običajno, saj je zbolel Daniel Dussich, tako da sta bila na igriš- To je bilo srečanje dveh mladinskih ekip, nasprotniki so bili sicer starejši. Ekipi, ki se dobro poznata, sta prikazali lepo in borbeno odbojko. Vse do sredine tretjega seta je bila tekma zelo izenačena. Takrat pa je žal prišlo do hude poškodbe igralca Olympie Edoarda Ros-sija, ki mu je počila koža na prstu roke, tako da se je celo videla kost. Rossija so hitro pospremili v bolnišnico, kjer so mu globoko rano sešili in sporočili, da poškodba, k sreči, le ni bila tako huda kot se je sprva zdelo. So pa bili igralci Olym-pie seveda šokirani in v nadaljevanju tekme nasprotniku niso več nudili pravega odpora. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Bor Kmečka banka - Triestina Volley 0:3 (25:27, 16:25, 16:25) Bor Kmečka banka: Košuta 8, Poz-zo 3, Venier 2, Kneipp 12, Costantini 11, M. Zonch 10, G. Zonch 5, Pučnik 3. Trener: Marco Coloni ču ves čas dva sedemnajstletnika. V prvem setu so praktično igrali brez sprejema, tako da je CUS dosegal točke brez najmanjše težave. Edino pozitivno noto predstavlja podatek, da jim je uspelo zajeziti napade odličnega Improte, to je igralca, ki je trenutno v širšem izboru italijanske mladinske reprezentance. V preostalih dveh pa je bila tekma veliko bolj izenačena, večkrat je za nekaj točk vodila tudi Sloga, a se je vedno pustila ujeti in čisto v končnici tudi prehiteti. Z vidika rezultata je kajpak slika o tekmi negativna, če pa pomislimo na dejstvo, da je to ekipa, v kateri se kalijo moči, ki bodo prišle v poštev za prvi sestav v prihodnjih leti, je opazen napredek. Pogrešamo predvsem večjo samozavest, vemo pa, da ta lahko raste le ob zmagah. Upati je zato, da se bo ekipa zmogla prebiti tudi do pozitivnejših rezultatov. (INKA) MOŠKA D-LIGA Gemona - Olympia U17 3:1 (19:25, 25:21, 25:19, 25:18) Olympia U17: Corsi 6, J. Terpin 14, S. Princi 6, Burello 3, Cobello 8, Rossi 7, Čavdek 0, Rigatti 1, Leita (L). Trener Antonio Casarin. Center Vala Vidotti je k tretji zaporedni zmagi svojega moštva v skupini za obstanek prispeval sedem blokov kroma Borovke so proti drugouvrščeni in izkušeni Triestini Volley igrale v nekoliko okrnjeni postavi, kljub temu pa so srečanje začele zelo dobro in povedle 10:3. Tedaj so se nekoliko zmedle in nasprotnice so nadoknadile ves zaostanek in v nadaljevanju seta rahlo vodile skoraj do konca, ko si je naša ekipa s požrtvovalno igro v polju in uspešnimi napadi priigrala celo dve zaključni žogi (24:22). Triestina Volley pa je bila v odločilnih akcijah bolj prisebna. V drugem in tretjem nizu so nasprotnice stalno vodile, plavim pa ni uspelo, da bi jih resneje ogrozile. (T.G.) Na Goriškem Cormons - Soča Frnažar 3:0 (25:19, 25:19, 26:24) Soča Frnažar: Braini, Mosetti, De-vetak S., Paulin, Cotič, Černic, Feri, Čajič, Brumat, Kerševan. Trener Štefan Cotič. Odbojkarice Soče so, kljub porazu, igrale zelo dobro. Borile so se skozi celo tekmo. V ključnih trenutkih so storile nekaj naivnih napak, zaradi katerih so izgubile vse tri sete. V zadnjem nizu so imele set žogo, žal pa niso izkoristile prednosti. Igrale so sicer v okrnjeni postavi, podajalka je zbolela. Libertas Turriaco - Olympia Terpin Andrej 0:3 (13:25, 14:25, 21:25) Olympia: Hlede J. (L), Ferfolja A., Mucci R. 9, Černic A. 10, Crobe A. 2, Cev-dek M. 12, Polesel D. 1, Lango G. 0, Komjanc I. 11. Trener: Andrej Terpin Olympia je začela povratni del prvenstva na najboljši način. To je bila že četrta zaporedna zmaga, ki jo je Olympia dosegla brez izgubljenega seta. Tekma je bila enosmerna, naši so dobro sprejemali in napadali iz vseh napadalnih mest. Nasprotnik ni nikoli vodil. Le v zadnjem se je nekoliko več boril, a pri rezultatu 21:21 popustil in z blokom Komjanca in zgrešenim napadom prepustil zasluženo zmago našim. Sloga - Torriana 0:3 (20:25, 22:25, 17:25) Sloga: Antoni 19, Calzi 0, Cettolo 2, Danjel Guštin 0, Marko Guštin 8, Milič 2, Trento 11. Trener Ivan Peterlin V soboto sta se v Repnu pomerili zelo mladi ekipi (obe sestavljeni v glavnem iz sedemnajstletnikov) in za obe lahko rečemo, da sta v primerjavi s prvim delom prvenstva v igri precej napredovali. Žal so Slogaši tokrat nastopili nekoliko okrnjeni (brez Sosiča in Taučerja), tako da je imel trener Peterlin na razpolago le sedem igralcev, vendar smo lahko prisostvovali lepi in borbeni tekmi. Obe ekipi sta zaigrali zelo požrtvovalno, veliko je bilo rešenih žog v obrambi in tudi na mreži so tako eni kot drugi igralci izvedli serijo res lepih napadov. O zmagovalcu v prvih dveh setih so odločale malenkosti v končnici, v tretjem pa je bila Torriana stalno v vodstvu, čeprav je bil tudi ta bolj izenačen, kot kaže končni izid, le da se je v odločilnih delih posameznih akcij sreča pač nasmehnila gostom. Ostali izidi: Virtus - Prevenire 0:3, Triestina - Naš prapor neodigrana. Vrstni red: Mossa 29, Triestina 27, Olympia Terpin 23, San Sergio 20, Naš prapor 17, Altura 15, Torriana 14, Intrepida 12, Prevenire 11, Sloga 6, Virtus 0. UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Zalet plave - Zalet Dvigala Barich 3:0 (25:16, 25:20, 25:8) Zalet plave: Ban, Cassanelli, Grgič, Kojanec, Moro, Pertot, Rauber, Ravbar, Sossi, Vatovaz N. in D., De Walderstein (L). Trener: Danilo Berlot; pomožni trener: Veronika Zuzič. Zalet Dvigala Barich: Daneu, Ferfo-glia, Kralj G. in K., Gornik, Goruppi, Mi-lič, Pertot, Simenoni, Viezzoli, Zidarič H. in L. Trener: Franco Drasič; pomožni trener: Erik Calzi. Izid derbija ni bil pod vprašajem. Zalet plave so tehnično nekoliko boljše, od-bojkarice Zaleta Barich pa so se vseeno dobro borile. V drugem nizu je Zalet Barich na začetku povedel s 5:0, do desete točke pa so igrale točko na točko. Zalet plave so nato izboljšale servis in igrale borbeno v napadu, tako da so osvojile še drugi niz. V tretjem nizu so Zalet plave povedle takoj na začetku in veliko prednost ohranile do konca. Dobro so servirale in so večkrat spravile nasprotnice v težave pri sprejemu. Na igrišču so se zvrstile vse igralke in vse so se izkazale, tako na eni kot na drugi strani. ŠPORTEL Jutri o plavanju V jutrišnjem Športelu (TV Ko-per-Capodistria, začetek ob 22.30) se bodo poglobili v svet plavanja. Voditelj oddaje Igor Malalan bo gostil plavalca Roka Zaccario iz društva Rari Nantes Adria iz Tržiča, z njim se bo pogovoril o njegovi dosedanji plavalni poti ter o prihodnjih načrtih. Z njim bosta v studiu še njegova prijatelja in bivša plavalca Lea Ušaj in Jakob Terčon. Pripravili bodo prispevek v bazenu Bianchi, kjer so tekmovali začetniki plavalnega kluba Bor. Pogovorili so se tudi z vaditelji PK Bor o dejavnosti in društvu nasploh. Športelovi sodelavci bodo pripravili še prispevek košarkarske tekme Jadrana, odbojkarske tekme Sloge Tabor Televita in nogometne tekme Pri-morja. Domači šport Danes Nedelja, 26. februarja 2012 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Trentino Volley ŽENSKA C-LIGA - 11.00 v Vidmu, Bellavitis: Udine - Zalet C UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča Terranova - Grado UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel B - Bor Kinemax KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 18.00 v Žavljah: Venezia Giulia - Breg UNDER 15 ELITNI - 11.30 v Trstu, Ul. Locchi: Basket TS - Breg UNDER 15 DEŽELNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran B - Barcolana UNDER 13 - 15.30 na Proseku: Kontovel - Breg NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen - Virtus Corno PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Reanese; 15.00 v Percottu: Union 91 - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Pieris; 15.00 v Špetru ob Soči: Isonzo - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg - San Canzian; 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje -Mossa 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Moraro - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Tržiču, Ul. Boito: Ufm - Kras NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Kras - Sistiana; 10.30 v Štandrežu: Juventina - Aris San Polo; 10.30 v Villi Vicentini: Villa - Sovodnje Jutri Ponedeljek, 27. februarja 2012 ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.15 v Trstu, Visinada: Lucchini - Breg 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.15 v tržaški športni palači: Virtus - Zalet Rumene KOŠARKA UNDER 19 ELITNI - 20.30 pri Briščikih: Jadran -Servolana UNDER 13 MOŠKI - 19.00 v Trstu, Oberdan: Azzurra A - Kontovel □ Obvestila SK DEVIN vabi na predstavitev tržaškega pokrajinskega smučarskega prvenstva 2012 v torek, 28. februarja letos ob 18.uri v Kamnarski hiši v Nabrežini. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »Tržaškega prvenstva 2012«, ki bo v nedeljo, 4. marca, v Forni di Sopra. Vpisovanje do srede, 29. februarja, na tel. št. 3488012454 (Sabina). / ŠPORT Nedelja, 26. februarja 2012 23 KOŠARKA - Državna divizija C Po napeti tekmi prvi domači poraz Jadrana Jadran Qubik caffe' - Pordenone 69:75 (15:18, 39:41, 54:57) Jadran: D. Batich 13 (2:5, 4:9, 1:4), Daneu n.v., Borut 12 (5:6, 2:5, 1:4), Slavec 10 (1:2, -, 3:5), Marušič 7 (3:4, 2:6, -), Moschioni n.v., Franco 8 (3:3, 1:4, 1:7), Spigaglia 8 (2:3, 3:8, 0:1), Malalan 11 (1:4, 5:7, 0:1), Ber-netič n.v., trener Vatovec. SON: 20; PON: Marušič (32). Po zelo izenačeni in v končnih minutah razburljivi tekmi je Jadran sinoči doživel prvi domači poraz proti močnemu Pordenonu, ki je imel pred sinočnjim dvobojem enako število točk kot naša združena ekipa. Pordenončani, ki so mlada in telesno dobro postavljena ekipa, so zmagali zasluženo, saj so bili skozi vse srečanje v prednosti, proti koncu tekme pa sta jim priskočila »na pomoč« tudi nezanesljiva sodnika z nekaterimi zelo spornimi odločitvami. Če dodamo še, da so bili jadra-novci pri prostih metih pomanjkljivi (17:27) in da so bili gostje v tem elementu zelo zanesljivi (25:29), je bilo to, ob tako izenečnem srečanju, usodno za jadranovce. Naši košarkarji so začeli odločno in takoj povedli s 5:0, gostje pa se niso pustili presenetiti in z dobrimi odstotki pri metu zaostanek kaj kmalu nadoknadili in v 8. minuti stanje izenačili na 12:12 ter sklenili četrtino s tremi točkami prednosti. Trener Vatovec je moral kaj kmalu uvesti nekaj menjav, saj je bilo takoj jasno, da Borut Ban, ki je bil vedno gonilna sila Ja-dranova peterke, še ni okreval (poškodba prsta) in zato ni mogel dati svojega doprinosa. Vsa ekipa pa je kazala prve znake utrujenosti že v drugi četrtini, kar so gostje izkorstili, da so si priigrali 7-8 točk prednosti (34:27 in 37:29). Le z zvrhano mero požrtvovalnosti in s prodori Daniela Baticha, trojkami Slavca in čvrsto obrambo Franca, je Jadran ob koncu prvega polčasa zmanjšal zaostanek na dve točki (39:41). Tudi v drugem polčasu se je bil boj za vsako točko. Pri gostih so še naprej polnili koš razigrani Colama-rino (24 točk), Moro (18) in Varuzza (15), jadranovci pa se niso predali in v 8. minuti izid izenačili na 50:50 ter minuto pozneje prvič po dolgem času povedli za dve točki 54:52. Kaza- lo je na preporod naših košarkarjev. Gostje pa so se takoj zbrali in tudi tretjo četrtino sklenili v vodstvu. Zadnja četrtina in predvsem zadnje minute so bile zelo razburljive. Štiri minute pred koncem je bil izid poravnan (65:65), nakar so jadranovci povedli za dve točki (68:66), nekatere sporne sodniške odločitve sta naposled nemalo oškodovale naše košarkarje. Prisebnejši gostje so povedli za 3-5 točk in zmagali. Edina uteha za našo ekipo je v tem, da ima v medsebojnem obračunu boljšo koš razliko, v prvem delu je namreč zmagala v Pordenonu z 61:53. »Izgubili smo proti močnemu nasprotniku, ki je imel enako število točk kot mi. Kot na zadnji tekmi tudi tokrat sodniki nam gotovo niso pomagali. Toda čemu tarnati? Treba je močno trenirati in misliti že na prihiodnjo tekmo,« je po srečanju dejal Jadranov trener Walter Vatovec. (lako) Ostali izidi: Conegliano - Cit-tadella 70:72, Cormons - Latisana 73:63, San Vendeminao - Oderzo 53:63, Na Opčinah sinoči hud boj za vsako žogo kroma KOŠARKA - D-liga Gladka zmaga Kontovela Kontovel - San Vito 67:51 (16:10, 26:14, 43:35) Kontovel: Škerl 8 (-, 1:3, 2:3), Paoletič 7 (-, 2:5, 1:4), Križman 1 (1:2, 0:3, 0:1), Bu-kavec 2 (2:2, -, -), Gantar 13 (4:6, 3:9, 1:2), Starc 3 (-, -, 1:1), Lisjak 9 (3:7, 3:5, -), Šu- šteršič 9 (1:2, 1:6, 2:7), Zaccaria 13 (1:2, 6:12, -), Regent 0 (-, 0:2, -), Hrovatin 2 (-, 1:3, -). Trener: Brumen. SON: 19. Tekma se je začela izenačeno. V peti minuti je bil rezultat 6:4, izenačeno pa je ostalo do devete minute, ko so Kontovelci prestregli dve žogi in povedli s šestimi točkami prednosti. V drugi četrtini so Brum-novi varovanci igrali slabo v napadu, obramba pa je ostala dobra in so obdržali prednost. Gostje so nato začeli igrati bolj agresivno, domači so izgubili nekaj žog in igrali nezbrano. Nasprotniki so tako nadoknadili zaostanek, v 25. minuti je bil rezultat 35:31. Ob koncu četrtine so Konto-velci zadeli dva koša za tri točke in zaključili četrtino v prednosti. V zadnji četrtini so košarkarji Konto-vela igrali zelo zbrano in požrtvovalno. V 33. minuti so domači dosegli najvišjo prednost 18 točk. Igrali so sproščeno in mirno vknjižili zmago. Tokrat gre pohvala Šušteršiču in Regentu v obrambi, ki sta imela vsak po 9 odbitih žog. Ostali izidi: Perteole - Mossa 62:57, Goriziana - Monfalcone 81:71, Villesse -Basket TS 71:55. KOŠARKA - Deželna C-liga Spet v formi! Bor Radenska stalno vodil in odlično branil v Čenti KOŠARKA - Promocijska liga Dom končno prebil led tudi na gostovanjih Proti pepelki TNTbasket v slogu »dr. Jekyll and mr. Hyde« Tarcento - Bor Radenska 63:71 (16:15, 29:40, 46:53) Bor Radenska: Bole 3 (1:2, 1:2, 0:2), Madonia 2 (0:2, 1:3, 0:1), Cre-vatin 6 (-, -, 2:4), Štokelj 8 (-, 1:1, 2_4), Meden 6 (4:6, 1:1, 0:4), Burni 5 (-, 1_3, 1_3), Zanini 8 (4:5, 2:2, -), Sosič 18 (1:2, 7:9, 1:2), Fumaro-la 11 (3:4, 4:8, 0:1), Devčič 4 (-, 2:5, -), Pertot. Trener Popovič. PON: Burni (32) in Madonia (35). SON Tarcento 20, Bor 28. Košarkarji Bora v deželni C-li-gi spet meljejo kot na začetku sezone. Zmaga v Čenti, druga zaporedna, je zelo dragocena. Zelo agresivni igri gostiteljev so se namreč odlično upirali, ključ zmage pa je bila igra v obrambi. Na začetku je bila tekma izenačena, predvsem zato, ker igralcem Bora v napadu nikakor ni šlo od rok, včasih so domači igralci njihov met ustavljali tudi z nekaznovanimi prekrški. Do odločilnega preobrata je prišlo že v drugi četrtini, v kateri se je v napadu zlasti razigral Peter Sosič (10 točk v tem delu tekme), s tem pa ustvarjal prostor tudi za soigralce. Pridobljeno prednost ob koncu polčasa so gostje z granitno obrambo obdržali do konca tekme. Do izraza je prišla njihova skupinska igra, s katero so na primer »zakrili« tudi slab dan Madonie, ki mu tokrat ni šlo od rok. Spet je dobro svoje minute izkoristil Devčič, ki je imel tudi šest skokov. Tntbasket - Dom 57:66 (18:16, 41:32, 49:48) Dom: Fabrissin 3, Termini, Cej 21, Bernetič 20, Zavadlav M. 5, Abrami 2, Del-lisanti 6, Collenzini 4, Graziani, Čotar, An-tonello, Zavadlav G. 5. PON: Nihče. 3T: Cej 4, Zavdlav M. 1. Trener: Jan Zavrtanik. Dom je končno prebil led tudi v go-steh in dosegel pomembno zmago proti pe-pelki prvenstva. Petkovo tekmo pa so Za-vrtanikovi varovanci odigrali v popolnem slogu »dr. Jekyll and mr. Hyde«. Po zelo slabem začetku (predvsem v obrambi) so namreč domovci pokazali čisto drug obraz v drugem polčasu, ko so v bistvu v napadu dosegli samo dve točki več kot v prvem polčasu, z borbeno obrambo pa so nasprotniku dovolili zgolj 16 točk, medtem ko v prvem polčasu kar 41. V prvi in drugi četrtini so namreč domačim dopuščali pre- več odprtih metov, tako da so si Cej in soigralci takoj nakopičili precej visok zaostanek. Slednjega pa so v prvih treh minutah drugega polčasa popolnoma izničili, po zaslugi odlične obrambe in lepih košev Ceja ter Bernetiča v napadu, ki sta tokrat bila strelsko zelo razpoložena. Po drugi strani je nasprotniku zmanjkalo idej v napadu, tako da so domovci izid takoj obrnili v svojo korist in prednost desetih točk mirno obdržali do konca. Edina negativna točka pa je nedvomno poškodba gležnja, ki jo je staknil David Abrami pet minut pred koncem tekme. Domovemu organizatorju igre želimo čimprejšnje okrevanje, saj ga bodo soigralci in trener še kako potrebovali v nadaljevanju prvenstva. Naslednja tekma pa čaka domovce šele 12. marca, ko bodo v Kulturnem domu gostili Athletismo. (av) NOGOMET - Zarja (2. AL) se je morala na Opčinah zadovoljiti z delitvijo točk Zmago so že imeli v rokah Opicina - Zarja 2:2 (1:0) Strelci: v 28. Gileno (O); v 67. De Santi, 69. Mi-lič, 80. Martinelli iz 11-m. Zarja: Trevisan, Ivo Križmančič (od 50. Jarc), Franco, Markovič, Missi, V. Križmančič, Kariš (od 62. Milič), Ghezzo (od 66. Marchetti), Bernobi, De Santi, Kočič. Trener: Di Summa. Novi trener Giacomo Di Summa (v ponedeljek je zamenjal odstavljenega Salvatoreja Bovina), ki se pravzaprav vrača v Bazovico, je bil po tekmi malo razočaran, hkrati pa tudi zadovoljen: »Zaradi napake v obrambi smo si zapravili zmago. Kljub temu sem s fanti zadovoljen, saj sem opazil določen napredek in predvsem več borbenosti. Dobro so reagirali,« je poudaril Di Summa, ki je prepričan, da ima bazovska ekipa dober potencial: »Igralci so za to ligo izkušeni. Z več taktične discipline bi lahko dosegli dobre rezultate.« Tekma na Opčinah - ob lepem sončnem vremenu se je zbralo precej ljudi - ni bila za oko dopad-ljiva. Prvo resno priložnost je imela Zarja (včeraj v be-lo-rdečih dresih) v 25. minuti, ko se je gropajski napadalec Igor Ghezzo zapletel z žogo v malem kazenskem prostoru po lepi podaji Marka Kočiča z leve strani. Tri minute kasneje je moral vratar Trevisan pobrati prvo žogo iz svoje mreže. Nepričakovano vodstvo Opi-cine (nekdanji napadalec Primorja Erik Pauletic tokrat ni igral) po nerodnem posredovanju obrambe Zarje. Pred odmorom smo zabeležili še eno priložnost gostov: Bernobijev predložek Francu je bil previsok. Strelec prvega gola Zarje Gianpaolo De Santi, v ozadju kapetan Marko Kariš (desno), novi trener Giacomo Di Summa in spremljevalec Silvano Poropat kroma V drugem polčasu so padli trije goli. Rdeče-be-li so začeli napadalno. Proti vratom sta obakrat neuspešno streljala De Santi (prosti strel) in Kočič (vratar je dobro branil). V 22. minuti je De Santi izkoristil vra-tarjevo odbito žogo in usnje poslal v mrežo. Dve minuti kasneje so Di Summovi varovanci že povedli. Strelec gola je bil Aljaž Milič, ki je zamenjal kapetana Marka Kariša. Gledalci so videli še en gol. Pogled pa so mo- rali obrniti v kazenski prostor Zarje, saj se je sodnik po Missijev posegu odločil za enajstmetrovko, s katere je bil domači igralec natančen. VČERAJ ŠE - Elitna liga: San Luigi - Ufm 2:1, Gemonese - San Daniele 1:1; promocijska liga: Ca-poriacco - Pro Fagagna 2:2, Trieste Calcio - Costalunga 2:2; 1. AL: Cormonese - Ronchi 1:0, Medea - Azzur-ra 1:1; 2. AL: Villanova - Mariano 0:2. CONTENTO V BOLNIŠNICI - Vratar tržiške ekipe Ufm Michele Contento (ex Kras) se je na včerajšnji tekmi pri Svetem Alojziju v Trstu huje poškodoval po golu San Luigija. Zaradi močnega udarca v prsni koš so tekmo prekinili za 25 minut. Contento je bil vedno pri zavesti, kljub temu so ga odpeljali na pregled v bolnišnico na Katinaro. DEŽELNI MLADINCI Vesna - Ponziana 0:7 (0:3) Vesna: M. Vidoni, A. Kerpan, A. Vidoni, Candotti, Cer-kvenic, Bonetta, Hoffer, Bubnich (Stancich), Viviani (Vascotto), Madotto (Zudek), Rebula (Tanteri). Trener: De Castro. Mladinci kriške Vesne so na domačem igrišču gladko izgubili proti tržaški Ponziani. »Plačali smo davek številnih poškodb, odsotnostih in pomanjkanja treningov. Ponziana je bila tokrat boljša,« je priznal spremljevalec ekipe Paolo Vidoni. Muggia - Kras 1:0 (1:0) Kras: Paolich, Papapico, Pečar, Cinque, Simeoni, Ridolfi, D' Aliesio, Vesnaver, Rossone, Caselli (Bianco). Trener: Cinque. Rdeč karton: Simeoni, »Zbudili smo se, ko je bilo že prepozno,« je po tekmi dejal trener Cinque. Kras je v prvem polčasu igral zelo nezbrano. Slabi sprejemi, nenatančne podaje in po-mankljivost v hitrosti igre so bili glavni vzroki slabega nastopa. Muggia je v polno zadela v 40. minuti. (mip) Ostali izidi: S. Andrea - Audax 3:0, Cervignano - Pro Romans 2:1. 24 Nedelja, 26. februarja 2012 50 LET KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ ^ Rai Tre bis 20.20 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« - Žoga čarovnik 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx Magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre Almodovar, i. D. Grandinetti) 1.35 Nočni dnevnik SLOVENSKI PROGRAM o-^ Na kanalu 103 ^ Canale 5 6.30 Aktualno: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik L.I.S. 9.35 Variete: Easy Driver 10.00 Variete: Linea verde Orizzonti 10.30 Variete: A Sua immagine 10.55 Sv. maša in Angelus 12.20 Variete: Linea verde 13.30 Dnevnik, vremenska napoved in Focus 14.00 Variete: Domenica in... L'Arena 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in - Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Igra: Affari tuoi 21.30 Nan.: Walter Chiari 23.35 Dnevnik - kratke vesti 23.40 Aktualno: Speciale Tg1 0.40 Nočni dnevnik 1.10 Variete: Applausi O Italia 1 6.30 Variete: Lampi di genio in Tv 7.00 Risanke: Cartoon Magic 9.00 Nan.: Grani di pepe 9.25 Nan.: Victorious 10.10 Rubrika: Ragazzi c'e Voyager! 10.50 Aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Talk show: Quelli che aspettano... 15.40 Variete: Quelli che il calcio 17.10 Šport: Rai Sport - Stadio Sprint 18.00 Šport: 90° Minuto 19.35 Nan.: Lasko 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Charlie's Angels 22.35 Šport: La Domenica Sportiva 1.00 Nočni dnevnik 1.20 Variete: Sorgente di vita 6.00 Fuori orario - Cose (mai) viste 7.40 Nan.: Wind at my back 8.25 Film: Ti ama-vo senza saperlo (glasb., ZDA, '48) 10.05 Nan.: Kingdom 10.55 Aktualno: Tgr EstO-vest 11.15 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.40 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in Tg3 Persone 12.25 1.00 Tele-Camere 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Il Capitale di Philippe Da-verio 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2h (v. L. Annunziata) 15.05 Dok.: Alle falde del Kilimangiaro 17.55 Igra: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Aktualno: Presadiretta (v. R. Iacona) 23.35 Dnevnik in deželni dnevnik 23.50 Show: Li-lit - In un mondo migliore (v. D. Villa) 0.50 Dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 6.40 Dnevnik 7.30 Aktualno: Superpartes 8.55 Dok.: Le isole del tesoro 9.10 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.0013.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Me-laverde 14.00 Dok.: Donnavventura 15.05 Film: Questo pazzo sentimento (kom., ZDA, '96, r. C. Reiner) 17.05 Nan.: Walker Texas Ranger: Processo infuocato (akc., ZDA, '05, r. A. Norris, i. C. Norris, S.J. Wilson) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 19.30 Film: Honey (glasb., ZDA, '03, r. B. Woodruff, i. Jessica Alba, M. Phifer) 21.30 Variete: Chiambretti Sunday Show -La muzika sta cambiando 0.20 Šport: Con-trocampo - Linea notte 1.35 Variete: Po-kerlmania ^ Tele 4 La 7 |T Slovenija 1 A Kanal A / 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 13.40 Resn. show: Grande Fratello 12 10.15 Film: Only you - Amore a prima vista (kom., ZDA, '94, r. N. Jewison, i. R. Downey Jr., M. To-mei) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Film: Rosamunde Pilcher - La nebbia d'lrlanda (ljub., Nem., '07, r. A. Niessner, i. L.-J. Korner, R. Schone) 16.05 Variete: Domenica Cinque (v. F. Panicucci) 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.00 Show: Paperissima Sprint 21.30 Film: La fi-danzata di papa (kom., It., '08, r. E. Oldoli-ni, i. M. Boldi, S. Ventura) 0.30 Aktualno: Terra! 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.30 Film: Colpo di fulmine (kom., It., '85, r. M. Risi) 7.00 Aktualno: Superpartes 7.40 11.25 Risanke 10.55 Nan.: Power Rangers Samurai 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: Odissea (zgod., V.B./Nem./It./ZDA, '97, r. A. Konchalovsky) 16.25 Film: Free Willy 2 (pust., ZDA, '94, r. D.H. Little) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Tutto in famiglia 6.30 Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture (pon.) 7.00 Risanke, risane in igrane nanizanke za otroke 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! (pon.) 15.10 Prvi in drugi 15.30 23.25 Slovenski magazin -mozaična oddaja 15.55 Dok. serija: Svet, kot ga razume Monsanto 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Misija EMA 2012 21.45 Gospa, ki z oblačenjem slači - portret kostumografke Alenke Bartl 22.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Ars 360 23.20 Dok. serija: Branja 23.50 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti (pon.) 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.10 Infokanal Jr Slovenija 2 7.25 Skozi čas (pon.) 7.50 Globus (pon.) 8.20 Univerza (pon.) 8.45 Film: Grimmo-ve pravljice - Bratec in sestrica (pon.) 9.50 12.50 Alpsko smučanje: SP - Veleslalom (M), prenos iz Crans Montane 10.50 Alpsko smučanje: SP - Superveleslalom (Ž), prenos iz Banskega 12.15 Turbulenca (pon.) 13.55 Nordijsko smučanje: SP v smučarskih poletih, prenos iz Vikersunda 15.45 Nogomet: Magazin UEFA 16.10 Ponovno rojstvo Bolšoj teatra, slavnostni koncert ob otvoritvi 17.55 Film: Brezuhi zajec (pon.) 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nad.: Mali širni svet 20.50 Dok. feljton: Pol stoletja ljubiteljev vlakov 21.25 Dok. odd.: Življenje in dolg 22.50 Kratki igr. film: Zmaj 23.10 Kratki igr. film: Pobeg 23.40 Zabavni infokanal (T Slovenija 3 6.05 21.30 Žarišče 7.30 Svet v besedi in sliki 8.40 Kronika 9.30 15.05, 23.00 Na tretjem... 11.40 Pogledi Slovenije (pon.) 13.10 18.15 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 14.00 Posebna ponudba (pon.) 17.30 Poročila Tvs1 19.00 TV Dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski pregled kronike 20.50 Zrcalo tedna (pon.) 22.20 Tedenski izbor iz DZ Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Vsedanes - svet 14.30 Tednik 15.00 »Q« - Trendovska oddaja 15.45 Sredozemlje 16.15 Istrska potovanja - pripravila Monika Bertok 17.00 City Folk 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 7.35 Dok.: Piccola grande Italia 8.00 Dok.: Italia da scoprire 9.00 Variete: Mukko Pal-lino 9.30 Nad.: Maria Maria 10.30 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 11.0013.30, 20.30 Ro-tocalco ADNKronos 11.30 Dok.: La Cina Imperiale 12.00 Šport: Ski magazine 12.40 Dok.: Borgo Italia 13.10 Camper Magazin 13.50 Aktualno: L'aromista 14.00 Variete: Contile Juste 14.15 Variete: A tambur battente 15.15 Dok.: Luoghi magici della terra 15.40 Film: Angelo (dram./kom./rom., ZDA, '37, r. E. Lubitsch, i. M. Dietrich, H. Marshall) 17.15 Videomotori 17.30 Risanke 19.30 Variete: 80 nostalgia 20.00 Aktualno: Salus Tv 20.50 Dok.: Archeologie 21.00 Dnevnik 21.15 Film: Extreme days (akc., r. E. Hannah, i. D. Basco, D. Hamilton) 23.00 Dnevnik 23.30 Film: Non me lo dire (kom., It., '40, r. M. Mattoli, i. E. Macario, V. Osiris, S. Jachino) 21.30 Film: Changeling (triler, ZDA, '08, r. C. Eastwood, i. A. Jolie, J. Malkovich) 0.20 Film: Parla con lei (dram., Sp., '02, r. P. LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 10.00 Film: Noi siamo due evasi (kom., It., '59, r. G. Simonelli, U. To-gnazzi, R. Vianello) 11.45 Aktualno: Ti ci porto io 13.30 Dnevnik 14.05 Talk show: MAMMAmia che domenica 15.10 Moto-ciklizem: WSBK di Philip Island (pon.) 17.151 Picari (It., '87, r. M. Monicelli, i. G. Giannini, E. Montesano) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: La ra-pina (pust., ZDA, '01, r. D. Lichtenstein, i. K. Russell, K. Costner) 23.50 Dnevnik in športne vesti 0.00 Film: Ultimo tango a Pa-rigi (drtam., Fr./It., '72, r. B. Bertolucci, M. Brando, M. Schneider) 2.35 Aktualno: Bookstore (v. A. Elkann) 21.00 Dok. odd.: Kongo 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Lynx Magazin 23.00 Alpe Jadran 23.30 Glasba: Pevski zbor Giuseppe Tartini 0.15 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 Risane serije 10.45 Nan.: Talenti v belem 11.35 Nan.: Razočarane gospodinje 12.25 Nan.: Dobra mačka 12.55 Film: V postelji z lažnivcem (ZDA) 14.40 Kuharska serija: Kuharski mojster 15.30 Resn. serija: Ljubezen ali denar 16.25 Resn. serija: Boš res oblekla tole? 17.00 Film: Uročena Ella (ZDA) 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Kre-menčkovi - Viva Rock Vegas (ZDA) 21.40 Film: Dva tedna (ZDA) 23.35 Film: Frankie in Johnny (ZDa) 1.50 24UR, Novice 2.50 Nočna panorama 7.50 Tv prodaja 8.05 Nan.: Robinson Crusoe 8.55 Nan.: 10 razlogov, zakaj te sovražim 9.20 Film: Gozdni požar (ZDA) 11.00 ŠKL, mladinska oddaja 11.55 Nora Pazi, kamera! (zab. serija) 12.25 Nan.: Jaz sem pa Earl 12.50 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 13.15 23.50 Nad.: Ameriška družina 14.05 Film: Šesterica za poker (ZDA) 15.45 Film: Tangice, poljubi in še kaj (ZDA) 17.30 Igrače za velike (zab. serija) 18.00 Naj reklame (zab. odd.) 18.30 Magazin Lige prvakov 19.05 ŠKL (mlad. odd.) 20.00 Film: Na muhi (ZDA) 22.10 Film: Hiša ob cesti 2 - Zaključni obračun (ZDA) 0.40 Raziskovalni junaki (anim. serija) 1.10 Love Tv 3.10 Nočna ptica RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Brihtni Beno, Gregor Geč; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Radio brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Teh naših 50 let - Slavnostna akademija ob 50-letnici KCL Bratuž; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Il giardino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fegiz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei venti; 14.00 Classici Italiani; 15.00-17.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.00-21.55 E...state freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.00 Prenos 2. Mozartin; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Prenos 6. koncerta vokalnega abonmaja; 21.00 Obiski kraljice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Bodite prepričani o svojih zmožnostih reševanja miselnih izzivov na delu. Ljudem ne dovolite manipuliranja in raje mislite s svojo glavo. Manj časa boste preživeli z družino. m^l BIK 21.4.-20.5.: Z veliko pozitivne energije in dobrega mišljenja boste lahko pomagali bližnjemu, za katerega se zdi, da je v zadnjih dneh izgubil vso voljo do življenja. Bodite pozorni na njegove težave. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Neuspehi na delovnem mestu naj vas ne potrejo ali vam vzamejo poguma. V njih poskušajte prepoznati svoje napake in se jim posvetite ter jih odpravite. Ljubezen: dobro! RAK 22.6.-22.7.: Ne vznemir-«« jajte se zaradi nepotrebnih malenkosti, ampak raje več pozornosti namenite pomembnim obveznostim, ki jih zadnje čase zanemarjate. To je med drugim tudi vaša družina. y^ LEV 23.7.-23.8.: Dobra ideja (^^r vas bo rešila pred nepotrebnim delom v službi. Iznajdljivost bo opazil tudi vaš nadrejeni. Samski v spoznavanju oseb nasprotnega spola ne bodite preveč zadržani. DEVICA 24.8.-22.9.: Dejanje ^^ osebe, za katero ste mislili, da ji lahko zaupate, vas bo presenetilo. stvari ne zaključite prehitro. Za mnenje raje vprašajte še koga, saj je mogoče, da na stvari gledate napačno. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Ne ^ ^ sprejmite prve ponudbe, ki vam bo dana, ampak raje dobro pretehtajte možnosti in se razumno odločite. V službi je čas, da predstavite nadrejenemu svoje poslovne zamisli. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V preteklem obdobju ste preveč zapustili svoje telo, kar se močno pozna na fizični pripravljenosti in v počutju. Naj bo v prihodnje telesna aktivnost vaša prioriteta. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Prizanesite bližnjim s pikolovstvom in pretirano natančnostjo ter naprej pometite pred svojim pragom. Na delovnem mestu boste imeli svoja opravila pod nadzorom. KOZOROG 22.12.-20.1.: Nepripravljenost na delovne mestu vas lahko prihodnji teden spravi v neroden položaj. Službi in nalogam do nadaljnjega posvetite več časa in energije. Privoščite si malo počitka. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Ne bodite preveč svojeglavi v odnosih s prijatelji, ampak raje večkrat popustite v svojih zahtevah. Poskrbite, da se bodo ljudje v vaši okolici počutili prijetno in sproščeno. RIBI 20.2.-20.3.: Morda je čas, da na svet okoli sebe začnete gledati bolj optimistično in pozitivno, saj je zaradi mnogih skrbi vaše počutje slabše. V prihodnjem tednu si vzemite čas zase. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 26. februarja 2012 25 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Tv Kocka: Senjam beneške piesmi, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due V" Rai Tre rabinieri 10.50 Aktualno: I racconti di Me-laverde 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 16.30 Film: Il commissario Cordier - Mossa falsa (krim., Fr., '00, r. G. Behat, i. P. Mondy, B. Madinier) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Tewas Ranger 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik in vremenska napoved 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 8.00 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: I Tg della Storia 9.30 Dnevnik Flash 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Cleri-ci) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Dnevnik Focus 14.10 Variete: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.25 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Walter Chiari 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.50 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.30 Aktualno: Sottovoce 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.20 1.50 Resni-čnostni show: L'isola dei famosi 9 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Aktualno: Pro-testantesimo 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.55 Nan.: Hawaii Squadra Cinque Zero 17.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Resničnostni show: L'isola dei famosi 9 (v. V. Luxuria) 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager - indagare per conoscere (v. R. Giacobbo) 23.10 Dnevnik 23.25 Nan.: L'ispettore Co-liandro 21.10 Film: Il gladiatore (pust., ZDA, '00, r. R. Scott, i. R. Crowe, J. Phoenix) 0.25 Film: La legge del crimine (triler, Fr., '09) 1.40 Nočni dnevnik Canale S 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongior-no Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Die-ci minuti di... programmi dell'accesso 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Talk show: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo&Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ri-dere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nad.: Un posto al sole 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resn. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uo-mini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.30 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Resn. show: Grande Fratello 12 (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Cafe ristretto, sledi Camera Cafe 16.15 Nan.: Provaci ancora Gary 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.10 Rubrika: Bau Boys 17.45 Kviz: Tras-format (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in famiglia 19.50 Risanka: Simpsonovi 20.20 Nan.: CSI: Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - New York 21.05 Film: Il profeta (dram., Fr., '09, r. J. Audiard, i. T. Rahim, N. Arestrup) 0.00 Nočni, deželni dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Ca- NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (25. februarja 2012) Vodoravno: Pahor, datum, asimilacija, Stall one, el, Tate, cerada, at, Tea, Var, Mantova, ISO, selo, H. S., hala, La, krof, Rodolfo Valentino, tri, Tatari, nabiralnik, Dom, atona, barrel, Attar, ne, novinka, Torun, Er, Ian, Egk, Torres, Gavril ovic, Raa, as, ITT, Iva, Testen; na sliki: Ferlugi. 23.00 Film: Gothika (srh., ZDA, '03, r. M. Kassovitz, i. H. Berry, Penelope Cruz) 1.00 Nan.: The Shield ^ Tele 4 7.05 8.30 Dnevnik 7.25 15.00, 19.00 Dok.: Piccola grande Italia 7.50 Aktualno: Italia economia e prometeo 8.0014.10 Dok.: Italia da scoprire 8.50 Dok.: Guatemala - An-tica terra dei Maya 9.35 Nan.: Maria Maria 10.35 Nan.: The F.B.I. 12.15 Variete: Camper Magazine 13.00 Variete: Video-motori 13.15 Dok.: Archeologie 13.30 Dnevnik 14.35 Aktualno: Mukko Pallino 15.30 Dok.: Luoghi magici della terra 16.00 Šport: Ski magazine 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.30 Dnevnik 20.00 Variete: Lora corta 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Šport: Sportiva... mente 22.00 Košarka: Pal-lacanestro Trieste - Pallacanestro Angels Santarcangelo 23.32 Nočni dnevnik 23.52 Koncert: Voci dal Ghetto La l Koper pop Pop TV 6.30 8.55, 10.05, 11.35 Tv prodaja 7.00 16.45, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.55 14.00 Nad.: Pola 9.10 Resn. serija: Kuharski mojster - Sladice 10.35 Resn. serija: Ljubezen ali denar 12.05 17.50 Nad.: Lari-na izbira 13.00 24UR ob enih 14.55 Nad.: Moji dve ljubezni 15.50 Nad.: Eva luna 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Dekleta iz visoke družbe (ZDA) 21.45 24UR zvečer 22.15 Nan.: Nepremagljivi dvojec 23.10 Nan.: Chuck 0.05 Nan.: Skrivnostni otok 1.00 24UR (pon.) 2.00 Nočna panorama Kanal A LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Gospod.: L'aria che tira 12.30 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Nan.: Halifax 16.15 Dok.: Atlantide 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.20 1.30 Variete: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.05 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Aktualno: InnovatiON 0.20 Dnevnik in športne vesti 0.30 Aktualno: (ah)iPiroso Jr Slovenija 1 6.10 Ars 360 (pon.) 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 18.25 Risanke 10.40 Iz popotne torbe (pon.) 11.00 Igr. nan.: Polna hiša živali (pon.) 11.30 Sprehodi v naravo 12.0015.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Slovenski magazin (pon.) 13.55 Med valovi (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Prvi in drugi (pon.) 16.00 Gospa, ki z oblačenjem slači (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 0.55 Duhovni utrip 17.40 Dok. odd.: Pogled na... 17.55 Nan.: Se zgodi 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.05 Pisave 23.35 Dok. serija: Branja 23.40 Glasbeni večer 1.10 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 2.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.30 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.05 Zabavni infokanal 10.55 Dobro jutro (pon.) 14.00 Dok. odd.: Izum dr. Nakamatsa (pon.) 15.15 Sobotno popoldne (pon.) 16.25 Hum. nan.: Pri Pearsonovih 16.50 Ars 360 (pon.) 17.05 Črno-beli časi (pon.) 17.20 Dober dan, Koroška (pon.) 17.55 Smučarska odd.: Gremo na smuči 18.25 Izob. dok. serija: Od njive do mize 19.00 23.20 Peklenski izbor 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Dok. odd.: Dediščina Evrope 21.25 Na utrip srca (pon.) {p Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.00 10.30, 12.30, 16.00 Poročila Tvs1 11.05 20.40 Na tretjem... 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 14.05 Tedenski pregled kronike 17.00 Tedenski napovednik 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Tednik (pon.) 7.10 Ninja želve (sinh. ris. serija) 7.35 Svet, povečava 8.00 Magazin Lige prvakov (pon.) 8.30 Družina za umret (hum. nan.) 9.00 13.20 Vsi županovi možje (ris. serija) 9.25 15.50 Pa me ustreli! (ris. serija) 9.50 16.20 Nan.: Teksaški mož postave (pon.) 10.40 Astro TV 12.00 18.55 Nan.: Policisti v Los Angelesu 12.50 Tv prodaja 13.45 Film: Frankie in Johnny (ZDA) 17.10 Nan.: Na kraju zločina: New York 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Uničevalec (ZDA) 22.10 Nan.: Kriva pota (ZDA) 23.05 Film: Popolno skrivališče (ZDA/Nem.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.30 Lynx Magazin 16.00 Vesolje je 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.25 Športna mreža 18.20 23.15 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Mala Nell 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione Magazin - pripravila Laura Vianello 21.00 Me-ridiani - aktualna tema 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.50 Čezmejna Tv - TDD RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Alenka Florenin in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Radio brez meja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček, pri-pr. Marko Stabej; 17.30 Odprta knjiga: Drago Jančar - To noč sem jo videl - 15. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica s koncerta Dua Baldo v Trstu; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamen-ti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.40 Anteprima classifica; 14.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.3022.30 Glocal; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.00, 9.05, 11.00 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 11.40 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Twit na i; 16.45 Srečno ločene smeti; 17.10 Povzetek imena tedna; 18.00 Telstar; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Cederama; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 26. februarja 2012 50 LET KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ / ITALIJA - Po petih letih procesa v primeru Mills Silvio Berlusconi oproščen zaradi zastaranja zadeve Bivši predsednik vlade je sicer pričakoval popolno oprostilno razsodbo MILAN - Kazensko sodišče v Milanu je včeraj zavrglo obtožbe proti nekdanjemu predsedniku vlade Silviu Berlusconiju v tako imenovanem primeru Mills. Berlusconi je bil obtožen, da je podkupil svojega odvetnika v zameno za krivo pričanje, a je sodišče po več kot petih letih sojenja ugotovilo, da je zadeva formalno zastarala. Berlus-conija je bremenila obtožba, da je svojega nekdanjega britanskega odvetnika Davida Millsa podkupil, da bi ta pričal v njegovo korist v dveh drugih sojenjih minulega stoletja. V zameno za lažnivo pričanje naj bi odvetniku leta 1999 nakazal okoli 600.000 evrov. Tožilstvo je za dolgoletnega predsednika italijanske vlade zahtevalo pet let zapora. 75-letni Berlusconi je krivdo zanikal. Na sodišču ga včeraj ni bilo, povedal pa je, da je pričakoval popolno oprostilno razsodbo in je zato razočaran. Drugačnega mnenja je bil po razsodbi tožilec Fabio De Pasqua-le, po katerem sklep o zastaranju sploh ni vreden komentarja. »V normalni državi se proces v zadevi Mills sploh ne bi začel,« je razplet dogajanj ocenil član Berlusconijeve stranke Ljudstvo svobode Gaetano Quaglia-riello. Eden od odvetnikov obrambe Piero Longo pa je, podobno kot Berlusconi, povedal, da bi bili bolj zadovoljni z oprostitvijo. Sojenje v zadevi Mills je bilo večkrat prekinjeno zaradi Berlusconijevih obveznosti na premierskem stolčku ter zaradi imunitete, ki mu jo je za določen čas podelil parlament. Zato ni bilo jasno, kdaj točno bo zadeva zastarala. Po izračunih tožilstva se to ne bi smelo zgoditi pred julijem letos, tričlansko sodišče pa je očitno drugače štelo čas. V isti zadevi je bil odvetnik Mills leta 2009 na sodišču v Milanu obsojen na štiri leta in pol zapora, a je kasacijsko sodišče v Rimu lani zaradi zastaranja obsodbo razveljavilo. Afera Mills je le ena od številnih, ki še vedno bremenijo Berlusconija. Na milanskem sodišču teče zoper njega tudi proces v zadevi Ruby, kjer se mora nekdanji premier zagovarjati zaradi spolnih odnosov z mladoletno prostitutko in zlorabe položaja. V primeru Mediaset je obtožen utaje davkov pri prodaji filmskih in televizijskih pravic, marca pa naj bi mu začeli soditi še zaradi domnevne pomoči pri objavi vsebine prisluškovanj telefonskim pogovorom v primeru zavarovalnice Unipol. Antonella Lai in Francesca Vitale, dve od treh sodnic, ki so razsojale na procesu Mills ansa ITALIJA - Odprtje akademskega leta na univerzi Bocconi Monti: Vlada skrbi za tiste, ki nimajo glasu tam, kjer se odloča MILAN - Navadno hladen in racionalen predsednik vlade Mario Monti se je včeraj raznežil, ko je prišel med »svoje« študente in kolege na prestižni univerzi Boc-coni v Milanu. Skupaj z županom Giulia-nom Pisappio se je namreč udeležil slovesnega odprtja akademskega leta in obljubil, da se bo po kratkem obdobju v palači Chigi vrnil na univerzo, na kateri je diplomiral in kjer je bil rektor in predsednik. Dejal je, da se bo njegov vladni mandat končal z volitvami leta 2013, nato pa se bo vrnil na Bocconi in končal svoj mandat predsednika univerze, ki je zdaj zamrznjen. Prej pa ga čakajo zahtevne naloge in odgovornost za odločitve. »Odločamo vedno skupaj, kot je prav v državi, kjer je toliko kategorij in sil, ki so zastopane in morajo sodelovati pri odločitvah, ali pa jih je treba vsaj poslušati, medtem ko pravica in dolžnost odločanja pripada v glavnem parlamentu in vladi,« je dejal Monti. »Toda ob mizah odločanja ni skoraj nikoli slišati glas tistih, za katere si mora vsaka vlada prizadevati - glas mladih in bodočih generacij,« je še povedal predsednik vlade. Sirske sile nadaljujejo obstreljevanje Homsa DAMASK - Sirske sile so včeraj že 22. dan zapored obstreljevale mesto Homs, glavno žarišče protirežim-skega upora, kjer je bilo po podatkih aktivistov ubitih najmanj 19 civilistov. Prelivanje krvi se nadaljuje tudi drugod po državi, skupaj pa je zahtevalo 57 smrtnih žrtev. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je včeraj vnovič poskušal iz Homsa evakuirati ljudi, predvsem ranjene, med njimi dva zahodna novinarja. Toda sile predsednika Ba-šarja al Asada obleganje nadaljujejo, a se ICRC kljub temu še naprej pogaja o evakuaciji ranjenih, kar so potrdili tudi zahodni diplomatski viri. Gre predvsem za tiste, ki potrebujejo nujno zdravniško oskrbo. Tiskovni predstavnik ICRC je potrdil, da so s sirskim Rdečim polmesecem v petek evakuirali 27 ljudi, med njimi 20 ranjenih žensk in otrok. Ni pa jim uspelo evakuirati dveh ranjenih zahodnih novinarjev in prevzeti trupli dveh novinarjev, ki sta bila ubita med sredinim obstreljevanjem Homsa. V Sankt Peterburgu protesti proti Putinu SANKT PETERBURG - Več tisoč ljudi se je včeraj zbralo v Sankt Pe-terburgu in z vzkliki Rusija brez Putina! protestiralo proti vnovični izvolitvi Vladimirja Putina, ki velja za favorita na ruskih predsedniških volitvah 4. marca. Shod je sklicalo opozicijsko gibanje, ki se mu je pridružil tudi šahovski mojster Gari Kasparov. Na začetku kolone sta bila poleg njega še vodja levičarskega gibanja Sergej Udalcov in znani ruski borec za človekove pravice in blo-ger Aleksej Navalni. Danes naj bi sledil še protest v Moskvi, kjer organizatorji napovedujejo zbor 34.000 nasprotnikov Putina. Shod bo potekal pod geslom Za poštene volitve in bo zajemal tudi človeško verigo okrog središča ruskega glavnega mesta. Sedanji premier Vladimir Putin se po dveh zaporednih mandatih na predsedniškem položaju poteguje za nov predsedniški mandat. Njegova 12-letna vladavina se trenutno sooča z največjo krizo legitimnosti, saj je njegov odhod z oblasti na množičnih protestih po parlamentarnih volitvah decembra lani zahtevalo na tisoče Rusov. A ankete kažejo, da njegovi štirje protikandidati nimajo nobenih možnosti. Čeprav Putin praktično že velja za zmagovalca, mu podpora med Rusi upada. Najvišjo, 85-odstotno podporo, je užival sredi leta 2008, ta mesec pa mu je padla na 65 odstotkov. Premier Monti je svojim študentom obljubil hitro vrnitev mednje ansa AFGANISTAN - Atentat na ministrstvu Novi protesti proti ZDA zaradi sežiganja koranov KABUL - Več sto Afganistancev se je včeraj že peti dan zapored odpravilo na ulice v znak protesta, potem ko so ameriški vojaki v oporišču mednarodnih sil Isaf v Bagramu zažgali več islamskih verskih knjig, tudi kopij Korana. Protesti, o katerih poročajo iz petih vzhodnih provinc, so doslej zahtevali najmanj 28 življenj. Več sto ljudi je včeraj mirno protestiralo v provincah Nangarhar in Pak-tija, medtem ko so se protesti v provincah Laghman, Kunduz in Logar sprevrgli nasilje. V Laghmanu in Logarju so protestniki metali kamne na afganistanske varnostne sile in razbijali okna na vladnih poslopjih. V Kunduzu je množica več tisoč ljudi metala kamenje na vladne stavbe in urad Združenih narodov, policija pa je streljala v zrak. Pri tem so umrli najmanj trije protestniki, 50 je bilo ranjenih. Incident, ki je sprožil proteste, se je zgodil v ponedeljek zvečer v ameriškem vojaškem oporišču Bagram se- verno od Kabula, gnev Afganistancev pa od tedaj ne pojenja. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj in predstavniki misije zveze Nato v Afganistanu so pozvali k umiritvi, tudi zaradi bojazni, da bi utegnili talibani izrabiti protiameriško razpoloženje za svoje napade. Na afganistanskem notranjem ministrstvu pa se je včeraj zgodil incident, v katerem je talibanski upornik ustrelil ameriška svetovalca mednarodnih sil Isaf. Talibani so sporočili, da gre za maščevanje zaradi sežiganja koranov. Zveza Nato je zatem napovedala umik svojega osebja z afganistanskih ministrstev v Kabulu. »Gre za nujen varnostni ukrep,« je povedal poveljnik sil Isaf, ameriški general John Allen. »Dogodek preiskujemo in naredili bomo vse, da najdemo odgovorne,« je dodal. Ločeno od teh dogodkov je šest afganistanskih vojakov umrlo, šestnajst je bilo ranjenih, ko so poskušali odstraniti bombo v okrožju Mukar na zahodu države. (STA) JEMEN - V parlamentu prisegel novi predsednik Mansur Hadi Zamenjava oblasti v znamenju samomorilskega atentata Al Kaide SANA - Na vhodu v predsedniško palačo v Mukali na jugovzhodu Jemna se je včeraj v poltovornjaku razstrelil samomorilski napadalec in pri tem ubil najmanj 26 pripadnikov elitne republikanske garde, številni so ranjeni. Odgovornosti ni prevzel še nihče, vendar naj bi po mnenju oblasti za napadom stala mednarodna teroristična skupina Al Kaida. Napad se je zgodil na dan, ko je dolgoletni jemenski podpredsednik Abd Rabu Man-sur Hadi na slovesnosti v parlamentu v Sani prisegel kot novi predsednik države. Uradno bo položaj sicer prevzel jutri, ko mu bo dosedanji jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh v predsedniški palači simbolično predal oblast. Palača v Mukali je ena od predsedniških palač v Jemnu. Varujejo jo pripadniki republikanske garde, ki so bili doslej pod neposrednim poveljstvom Sale-hovega sina Ahmeda. Ta je sicer odigral eno ključnih vlog v nasilni zadušitvi pro-tirežimskih protestov, preden je bil novembra lani dosežen dogovor o prenosu Abd Rabu Mansur Hadi je v parlamentu v Sani prisegel kot novi predsednik države ansa oblasti. (STA) / PRIREDITVE Nedelja, 26. februarja 2012 2 7 GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Generali Danes, 26. februarja, ob 16.0 / Ronald Harwood; prevod: Masolino DAmico: »Servo di scena« / Režija: Franco Branciaroli / Nastopajo: Franco Bran-ciaroli e con Tommaso Cardarelli, Lisa Galantini, Melania Giglio, Daniele Griggio, Giorgio Lanza. V četrtek, 1. marca, ob 20.30 / Ales-sandro Manzoni: »I promessi sposi« tekst in režija: Michele Guard! / Ponovitve: v petek, 2. ob 20.30, v soboto, 3. ob 16.00 in ob 20.30 in v nedeljo, 4. marca ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 26. februarja, ob 17.00 / Daniela Nicosia: »Galileo« / Režija: Daniele Nicosia / Nastopajo: Solimano Pantarollo e Piera Ardessi. V torek, 28. februarja, ob 21.00 / Ema-nuele Salce in Andrea Pergolari: »MUMBLE MUMBLE ovvero confes-sioni di un orfano d'arte«. / Ponovitve: od srede, 29. februarja, do sobote, 3. marca, ob 21.00 in v nedeljo 4. marca, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 26. februarja, ob 16.30 / Vin- cenzo Salemme: »L'astice al veleno«. / Ponovitve: v ponedeljek 27. ob 20.30 in v torek, 28. ob 16.30. Gledališče Dei Fabbri V četrtek, 1. marca ob 21.00 / Kabaret / »Ridi e lascia ridere«. Nastopajo: Fla-vio Furian in Maxino Cernecca. OPČINE Prosvetni dom V petek, 2. marca, ob 20.30 / Neznani srednjeveški avtor: »Burka o jezičnem dohtarju (Le Farce de Maître Pathelin)« v izvedbi dramske skupine Skd Tabor. / Režija Sergej Verč. / Ponovitev v soboto, 3. marca, ob 20.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V soboto, 3. marca, ob 20.45 / Alan Bennett - Elio De Capitani in Ferdi-nando Bruni / »The history boys«. V torek, 6. marca, ob 20.45 / Marsha Norman: »Buonanotte mamma«. / Prevod: Laura Curino / Režija: Serena Sinigaglia / Ponovitve: v sredo, 7. marca, ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Jutri, 27. februarja, ob 20.00 / Gregor Strniša: »Žabe« / Režiser: Jernej Lo-renci / Nastopajo: Igor Samobor, Rad-ko Polič - Rac in Pia Zemljič. LJUBLJANA Cankarjev dom Slovensko mladinsko gledališče Zgornja dvorana Jutri, 27. ob 19.00 / Re-/de-/konstrukcija: »Razredni sovražnik« / Režija: Borut Šeparovic / Ponovitev: v torek, 28. februarja, ob 19.30. SNG Drama Veliki oder V četrtek, 1. marca, ob 11.00 / Otfried Preußler, Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. V petek, 2. marca, ob 19.30 / Pawel Sala: »Mortal kombajn«. V soboto, 3. marca, ob 19.30 / Dušan Jovanovic, Mitja Čander, Eva Mahko-vic: »Bobby in Boris« / Ponovitve: v petek, 9. marca, ob 19.30. Mala dvorana V petek, 2. marca, ob 20.00 / David Mamet: »November«. / Ponovitev: v soboto, 10. marca, ob 20.00 V soboto, 3. marca, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. / Ponovitev: v ponedeljek, 5. marca, ob 20.00. V torek, 6. marca, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011: »MandicStroj«. / Ponovitev: v sredo, 14. marca, ob 20.00. 1 V vV V V sredo, 7. marca, ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev« / Ponovitve: v četrtek, 8. ob 20.00. V petek, 9. marca, ob 20.00 / György Spiro: »Prah«. Slovensko mladinsko gledališče Zgornja dvorana V četrtek, 1. marca, ob 19.00 / Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflor-janski« / Režija: Vito Taufer. / Ponovitev: v četrtek, 8. marca, ob 19.30. V sredo, 7. marca, ob 19.30 / BernardMarie Koltès: »Nickel Stuff« / Režija: Ivica Buljan. / Ponovitev: v soboto, 10. marca, ob 19.00. Stara pošta V torek, 6. marca, ob 19.30 / Norman Allen: »Zadnji ples Nižinskega« / Režija: Marko Mlačnik. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Jutri, 27. februarja, ob 21.00 / Koncert / Nastopa Johnny Winter. V četrtek, 1. marca, ob 20.30 / Muzi-kal / »I promessi sposi« / Režija: Michele Guard! / Ponovitve: v petek, 2. marca ob 20.30, v soboto, 3. marca ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 4. marca ob 16.00. V sredo, 7. marca, ob 20.30 / muzikal / Matthew Bourne: »Matthew Bourne's Nutcracker« / Glasba: P. I. Tchaikovskij / Režija: Matthew Bourne / Ponovitve: v četrtek, 8. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 9. ob 20.30, v soboto, 10. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 11. marca, ob 16.00. GORICA Kulturni dom Danes, 26. februarja, ob 18.00 / Srečanje in glasbena prireditev z Andreo Scanzi-jem »Če bi Gaber bil Gaber«. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 29. februarja, ob 20.45 / Koncert / »Ensemble Zefiro« Alfredo Bernardini in Paolo Grazzi - oboa, Lorenzo Coppola in Danilo Zauli - klarinet, Dileno Baldin in Francesco Meucci -rog, Alberto Grazzi in Giorgio Man-dolesi - fagot. V petek, 9. marca, ob 20.45 / Koncert / FVG Mitteleuropa Orchestra / Digirent in solist: Giovanni Sollima - violončelo. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine Jutri, 27. februarja, ob 20.45 / Koncert / »Wiener Kammerorchester« / Dirigent in solist: Stefan Vladar - klavir. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Jutri, 27. februarja, ob 20.00 / koncert / »Komorni orkester Zorana Miteva«. LJUBLJANA Cankarjev dom Gallussova dvorana V petek, 2. marca, ob 19.30 / Marij Kogoj: »Črne maske« / Dirigent: Uroš La-jovic / Režija: Janez Burger / Scenografija: Numen / Kostumograf: Alan Hranitelj / Koreograf: Edward Clug / Ponovitve: v soboto, 3. ob 19.30, v nedeljo, 4. ob 17.00, v ponedeljek, 5., ob 15.00 in v torek, 6. marca, ob 19.30. V četrtek, 8. marca, ob 20.00 / Nika Vi-potnik: »Radio Yu Tup«. / Koproduk-cija: Glas-Haus, CD / Pojeta in garata: Nika Vipotnik in Rima Rampre / Ponovitev: v petek, 9. marca, ob 20.30. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu MAREC V SLOVENSKEM STALNEM GLEDALIŠČU Že v četrtek gostovanje MGL s komedijo Vse zastonj! Vse zastonj! Abonenti Slovenskega stalnega gledališča bodo v marcu obiskali vsaj dvakrat tržaško Veliko dvorano, saj bosta na sporedu kar dve predstavi, ki spadata v Osnovni in Mega abonma. Začetek meseca bo v znamenju smeha in zelo aktualne »protikrizne« satire z gostovanjem produkcije Mestnega gledališča ljubljanskega VSE ZASTONJ! VSE ZASTONJ!. Komedija Nobelovega nagrajenca Daria Foja v režiji Beograjčana Marka Ma-nojloviča je zgodba o gospodinjah iz milanskega predmestja, ki ugotovijo, da so se osnovne dobrine v trgovinah tako strahotno podražile, da jih ne morejo kupiti, zato se odločijo, da bodo samovoljno plačevale polovično ceno, po kratkem premisleku pa, da ne bodo plačale ničesar! Njihove komične dogodivščine v izvedbi odlične igralske zasedbe (Mojca Funkl, Uroš Smolej, Ivana Krajnc, Jurij Drevenšek in Jaka Lah) bodo zabavale občinstvo v četrtek, 1 .marca ob 20.30 (red A, T, F), v petek, 2. marca ob 20.30 (red b) in v nedeljo, 4. marca ob 16.00 (red C, K). V četrtek in v petek bo brezplačni avtobus kot običajno povezal gledališče z garažo Parksi v ulici Pieta 7 (parkirne kupone po izjemni ceni se lahko odkupi pri gledališki blagajni). V nedeljo pa bo brezplačni avtobus za abonente in gledalce odpeljal z Opčin (14.30) in iz Sesljana (14.15). V petek, 23. marca bo na vrsti premiera najnovejše produkcije SSG na Velikem odru in sicer KOBARID '38 -KRONIKA ATENTATA Dušana Jelinčiča v režiji Jerneja Kobala. Dokumentarna drama govori o načrtu atentata na Benita Mussolinija, ki naj bi ga tigrovci izvedli 20. septembra 1938 v Posočju. Slovenski pisatelj, novinar in alpinist skuša odgovoriti na odprta vprašanja glede neizvedenega Začetek meseca bo v znamenju smeha in gostovanja Mestnega gledališča ljubljanskega s komedijo Vse zastonj! Vse zastonj!, v kateri ženski vlogi igrata Mojca Funkl in Ivana Krajnc atentata, mlad režiser pa ponuja pogled mlajše generacije na dogodek iz vojnega časa. Ves mesec bo Slovensko stalno gledališče prisotno tudi v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah s številnimi ponovitvami glasbene pravljice PETER IN VOLK v režiji Sergeja Verča, v slovenskih kulturnih centrih in gledališčih pa z mačjo zgodbo o pomenu družine IMEJ SE RAD v režiji Katje Pegan. Najstniki pa si bodo ogledali ponovitve nove mladinske produkcije SSG DESETI RAČEK Milana Jesiha, ki bo debitirala v ponedeljek, 27. februarja v Mali dvorani SSG in bo 7. marca gostovala v Špetru. Tržaško Slovensko stalno gledališče bo predstavilo celotno produkcijo letošnje sezone na vsakoletnem Kulturnem bazarju, ki bo 13. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani. srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Muzej Revoltella: do 1. aprila v okviru »150-letnice Itala Sveva«, je na ogled razstava tržaških slikarjev: Isidoro Grunhut, Carlo Wostry in Umberto Veruda in to v četrtem in tretjem nadstropju. Salone degli incanti ( bivša ribarnica ): do 9. aprila bo na ogled razstava »Il fuoco della natura / The flash of natu-re«. Na ogled bodo slike, fotografije, skulpture video in instalacije od 82 sodobnih umetnikov iz 18 različnih državah. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija kulturnega doma (Ul. Brass, 20): je na ogled samostojna razstava goriškega fotografa Borisa Prinčiča. Razstava sodi v spored pobud ob 30-letnici Kulturnega doma v Gorici. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: od- prto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), raz- stava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Nedelja, 26. februarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI PLIMOVANJE Danes: ob 0.09 najvišje 37 cm, ob 7.02 najnižje -24 cm, ob 12.20 najvišje 3 cm, ob 17.14 najnižje -17 cm. Jutri: ob 0.23 najvišje 31 cm, ob 7.56 najnižje -20 cm, ob 13.29 najvišje -4 cm, ob 16.46 najnižje -9 cm. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER DOPIS IZ PARIZA - Razstava vsestranskega kitajskega umetnika Ai Weiwei glas svobode s kritiko starih resnic in dogem FILM - »Francoski oskarji« Film Umetnik dobil kar šest cezarjev PARIZ - V galeriji »Jeu de pom-me« je v teku razstava, posvečena umetniku Ai Weiwei (1957); gre za prvo retrospektivo velikega kitajskega umetnika v Franciji. Ai Weiwei je danes znan kot eden največjih sodobnih umetnikov in predvsem kot umetnik, ki ga kitajske oblasti preganjajo; Art Review ga je leta 2011 razglasila za največjega sodobnega umetnika. Ai Wei-wei je kipar, arhitekt, fotograf in bloger. Ai Weiwei prihaja iz družine umetnikov in prav njegova družinska zgodba ga je postavila proti režimu: njegov oče, pesnik Ai Qing, je bil obsojen kot sovražnik naroda na »rehabilitacijska« taborišča, kamor so ga poslali z družino in kjer je Ai Weiwei živel vse do svojega 17. leta. Učinek na mladeniča je bil ravno obraten od ciljev režima in Ai Weiwei se je kaj kmalu politično angažiral. Kljub »neprimerni družini« so ga kot študenta sprejeli na univerzo za film v Pekingu in leta 1979 je z drugimi umetniki ustanovil avantgardno skupino Zvezde (dela te skupine so bila razstavljene leta 1989 v Hong Kongu in Taipeju in leta 2007 v Pekingu). Leta 1981 je Ai Weiwei odšel v New York, kjer se je posvetil umetniškemu delu: organiziral je perfor-manse, spreminjal »readymade« objekte (dobljeni predmet, ki se ga ima za umetniško delo), fotografiral mesto itd. V osemdesetih je bil »big apple« mesto umetnikov, mesto, kjer so se rojevale nove smeri, kjer se je ustvarjalo. Leta 1993 se je Ai Weiwei vrnil v Peking zaradi očetove bolezni, toda nadaljeval je umetniško delo in fotografijo. Njegove slike pričajo o ozadju kitajskega ekonomskega buma, o vsakdanu, o protislovju in o anarhičnem kapitalizmu, ki brez sramu uničuje ljudi in preteklost. Na zahodu je Kitajska postala sinonim onesnaževanja, brez etične ekonomije, slabe kvalitete; Ai Weiwei nam odpira vrata v drugi svet. Umetnik priča o spreminjanju ali bolje bi rekli uničenju, ki ga doživlja danes Peking: uničenje zgodovinskih četrti, težek vsakdan navadnih smrtnikov, Ai Weiwei je danes znan kot eden največjih sodobnih umetnikov in predvsem kot umetnik, ki ga kitajske oblasti preganjajo pomanjkanje pravic in svobode. Za Ai Weiweia je najbolj pomembna svoboda in to idejo širi s pomočjo spleta. In tu še ena značilnost kitajskega umetnika: Ai Weiwei je tudi bloger in se poslužuje interneta ter drugih tehnoloških pripomočkov. Nekatera dela je kitajski umetnik širil celo z mobilnim telefonom! Kljub uporabi v umetnosti ne-konvencionalnih metod pri širjenju kreacij, gre kakorkoli za umetniška dela, ki se globoko razlikujejo od fotografij in videov, ki krožijo po socialnih omrežjih. Delo velikega kitajskega umetnika je predvsem kritika starih resnic, prepričanj, dogem. Ai Weiwei kritizira realnost, da bi jo spremenil, kajti življenje in umetnost nista ločeni. 3. aprila 2011 so ga kitajske oblasti ponovno aretirale, 22. junija so ga pogojno izpustili, še danes pa ne sme zapustiti Kitajske. Ai Weiwei nam pokaže drugo plat Kitajske in različne obraze ter vloge sodobne umetnosti danes. Jana Radovič PARIZ - Črno-beli nemi film "The Artist" (Umetnik) je na petkovi 37. podelitvi "francoskih oskarjev" pobral šest nagrad cezar, med njimi kipce za najboljši film, režiserja (Michael Hazanavicius) in igralko (Berenice Be-jo). Režiser in igralka (oba na posnetku Ansa) sta tudi mož in žena. Francoska filmska akademija je za najboljšega igralca izbrala Omarja Syja za vlogo v filmu "Intouchables" (Nedotakljivi). Cezarji za film "The Artist", med katerimi so še kipci za fotografijo (Guillaume Schiffman), izvirno glasbo (Ludovic Bource) in scenografijo (Austin Buchinsky in Robert Gould), sledijo številnim uglednim filmskim nagradam. "The Artist" je bil nagrajen na Filmskem festivalu v Cannesu, na zlatih globusih, španskih filmskih nagradah goya, priznanja pa je prejel tudi od Britanske akademije za film in televizijo ter ameriških cehovskih združenj. Film govori o zvezdi nemega filma (Jean Dujardin), ki se sooča s težavami ob prihodu zvočnega filma konec 20. let minulega stoletja. Vrhunec bo "The Artist", po besedah režiserja gre za pravo ljubezensko pismo Los Angelesu in ameriškemu filmu, lahko doživel na nedeljski podeliti oskarjev, na kateri je nominiran v desetih kategorijah. Za najboljši tuji film je Francoska filmska akademija, združenje s približno 4000 člani, izbrala iranski film Nader in Simin se ločujeta, ki je favorit tudi za tujejezičnega oskarja.S častnim cezarjem je bila v pariškem gledališču Chatelet letos nagrajena britanska igralka Kate Winslet. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je francoska filmska industrija v vzponu tako v umetniškem kot komercialnem vidiku; v državi s 65 milijoni prebivalcev so v minulem letu prodali približno 216 milijonov filmskih vstopnic.