Avtor sicer ne obravnava zalivskega toka kot "reke v oceanu", saj so tako predstave že zdavnaj zastarele. Pač pa pos ta i l j a , da je ta tok povezan z močnimi v p l i - v i in součinkovanjem tako tropskih kot subpolarnih vo* da. Prav š pomočjo teh vplivov pojasnjuje avtor zamo- tanost, vi juganje in spremenljivost tega toka prek l e - ta. Ni tore j nikakršnih dvomov glede tega, a l i Za l ivsk i tok obstaja a l i ne, pa čeprav so tovrstna vprašanja dobila po nepotrebnem širok odmev v svetovnem t i sku . Na sedanji stopnj i razvoja oceanografske znanosti res ni mogoče dvomiti v obstoj oziroma mehanizem morskih tokov kakršnega smo doslej poznal i . D.R. DRUŠTVENE VESTI Osmo zborovanje geografov na Ravnah je za nami Začelo se je 12. septembra 1969 na Ravnah na Koroškem, k jer se je v Domu železarjev na Čečovju zbralo okoli 110 geografov iz SR Slovenije in š t i r j e s Tržaškega oziroma Goriškega. Otvor i l ga je po s ta r i navadi pred- sednik GDS, k i je v pozdravnem govoru med drugim de- j a l . "Z osmim povojnim zborovanjem uvrščamo Ravne na konec niza kongresnih krajev, v katerem se v r s t i j o Kamnik, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Portorož, Velenje in Nova Gorica. Od Maribora dal je stremimo z republ i - škimi zborovanji, k i so imela nekatera naziv seminar, druga zbor, zborovanje a l i kongres, postopoma spozna- vat i mejne, večidel gospodarsko manj razvi te predele Slovenije, da bi lahko o n j i h bol j doživeto in objek- t i vneje p isa l i in poučevali. Z Ravnami smo z a k l j u č i l i prvi krog povojnih zborovanj na robu Slovenije in pred nami je naloga, da začrtamo značaj bodočega niza kon- gresov. Morda je naše, osmo zborovanje že začetek no- vega v tem, da v naših re fera t ih obravnavamo obmejne kraje tokraj in onkraj meje kot enoto in začenjamo probleme zamejske Sloveni je. Vse to je posledica od- piranja slovenske geografi je mednarodnih tokovom. Na- še zborovanje je prvo zares slovensko in ne samo re- publiški kongres, saj sodelujejo kot poslušalci in kot referent i naši kolegi iz zamejstva. Med nami j i h prisrčno pozdravi jamo. Na osmem zborovanju bomo v prelepi deželi pod Obirjem Peco, Urš l jo , Kopo, Košenjakom in Svinjo med Korošci, ki j i h državna meja ne del i kot osemtrideseti vzpored- nik Korejo a l i sedemnajsti vzporednik Vietnam. Deli j i h odprta meja, ki zahteva v smislu dobrih sosedskih odnosov medsebojno spoznavanje. Z obravnavanjem Vzhod- ne Koroške kot ene regi je ne glede na državno mejo bo- mo geografi s tem zborovanjem po svoje pripomogli k temu namenu!!... . . . . " V pr i je tno dolžnost si štejem, da lahko v naši sredi pozdravim pro f . dr.Avguština Laha, predsednika Prosvotno kulturnega zbora Zvezne skupščine, nadalje p ro f .d r . Vladi mi r j a Bračiča, člana Izvršnega sveta Skupščine SRS. Z zadovoljstvom pozdravljamo predsed- nika skupščine občine Ravne tov. Ivana Strmčnika, tov. prof.Toneta Golčerja, podpredsednika občinske skupšči- ne Ravne, in prof . F.Sušnika, uglednega javnega delav- ca in ravnatel ja študi jske knj ižnice na Ravnah. Tov.prof. in ravnatel j gimnazije T.Golčer se je zahva- l i l za pozdrave in v kratkem nagovoru or isal glavne geografske, z las t i gospodarske poteze jugoslovanske koroške. Nadaljne delo plenarnega zasedanja prvo dopoldne, k i je b i lo namenjeno spoznavanju Vzhodne Koroške, je vo- d i l delovni predsednik S. I l e š i č , Refer i ra l i so: S . l l e š i č , Mežiška dolina in Slovenska Koroška, I.Gams, Nokatere pr i rodno geografske razmere JV Koroške, J.Modved, Nekatere družbeno geografske znači lnost i JV Koroške, M.Žagar, Prometne in tu r i s t i čne znači lnosti obmej- ne reg i je . Geografsko društvo Slovenije se je že predhodno dogo- vo r i l o s predstavniki občin Ravne na Koroškem, Dravo- grad in Slovenj Gradec, da bo z njihovo finančno po- močjo objavi lo referate, k i se t i če jo Vzhodne Koroške. Zato tu o n j i h ne bo govora, saj j i h bodo udeleženci iz že plačane kot izac i je spre je l i brezplačno. 30h Popoldne je b i la ob 14 otvor i tev Razstave Zemljepis- nega muzeja Ins t i tu ta za geografi jo univerze v L jub l j a - ni in s icer v Študi jsk i k n j i ž n i c i . Otvoritveni nagovor je imel ravnatel j Ins t i tu ta p ro f .d r . V.Klemenčič. Nato so se udeleženci odpe l ja l i na dve istočasni ekskurz i j i . Dva avtobusa sta odpeljala udeležence v Koprivno, k je r so se iz doline peš povzpeli na sleme pr i cerkvi sv.Ja- koba. Tu je s led i la daljša razlaga družbeno-geografskih razmer v tem kraju z na jv iš j imi kmetijami v S loven i j i . Fn avtobus pa je pe l ja l udeležence pod vodstvom pisca na Javornik, k je r je razlago o najnovejših Ravnah do- po ln i l domači geografov prof .Ficko, v Dravograd in v Slovenj Gradec. Tu so dodatno v ide l i še Muzej NOB, k je r je razlagal njegov ravnatel j B.Zoln i r , te r Sokličev zgodovinski muzej. Drugi dan, 13. septembra, so v okviru kolokvi ja o so- cialno geografskih procesih zamejske Slovenije r e f e r i - r a l i : dr.M.Zwitter iz Celovca o gospodarskem zapostavlja- nju Koroških Slovencev dr.R.Bednarik iz Gorice o izsel jevanju in presel je- vanju slovenske etnične skupine v I t a l i j i , dr.S.Pahor iz Trsta o socialno geografskih procesih na Tržaškem, F.Mljač iz Trsta o socialno geografskih procesih Kanalske dol ine, Prof.L.Olas iz Murske Sobote o geograf i j i Sloven- skega Porabja, dr.V.Klemenčič je r e f e r i r a l o temi: Nekateri ele- menti socialno geografske preobrazbe slovenskega in narodno mešanega ozemlja Koroške ( re fera t pa je prebral med avtobusno ekskurzijo po Vzhodni Koroški) . Geografsko društvo Slovenije s i bo prizadevalo refera- te s tega ko lokv i ja , ki zanimajo š i ršo javnost, t i ska- t i v posebni i z d a j i . Zato o n j i h tu ne bo govora. Za- radi pomanjkanja časa je b i lo v d i skus i j i obravnavano samo eno vprašanje, zakaj je sedanja jugoslovanska Koroška po prvi svetovni vojni pr iš la pod Jugoslavijo brez p leb isc i ta . Popoldne so se z v r s t i l i v predavalnicah gimnazije re- fe ra t i pod skupnim naslovom "svobodne teme" v treh sekci jah. Delitev na sekci je je omogočila, da so lah- ko b i l i prebrani vsi p r i j a v l j en i r e f e r a t i . V sekc i j i "regionalna geograf i ja" so r e f e r i r a l i M.Pak o naselju Ravne po letu 1945, M.Natek o gospodarski razv i tos t i koroške reg i j e . M.Zgonik o deagrar izaci j i v Dravski d o l i n i , in B.Belec o razl ikah v transformaci j i vzhod- nih in zahodnih Slovenskih gor ic . Zadnja dva referata bosta predvidoma obl jav i jena v GO, os ta l i pa v kongres- ni pub l i kac i j i o JV Koroški. V sekc i j i za splošno geograf i jo so r e f e r i r a l i I .Vr išer , ki je govori l o načinu določevanja funkc i j malih mest in njihovem pomenu v okviru Sloveni je. Nato sta s led i - la dva teoretska referata. Jelka Kunaver je govorila o pomenu in vlogi s tor i tven ih dejavnosti , J u r i j Kuna- var pa o kvan t i ta t i vn i tehniki v sodobni geog ra f i j i . S.PIrž je re fe r i ra la o f a k t o r j i h , k i so deloval i pr i nastajanju slovenskih železarn in k i nekateri še da- nes de lu je jo . M.Vojvoda je podal novejše stanje v pla- ninskem gospodarstvu v slovenskih Alpah, F.Bernot iz Hidrometeorološkega zavoda SRS pa je v kratkem or isa l vzroke poplav v Piranu 3. novembra 1968. V sekc i j i za metodiko in didaktiko geografi je je imel načelni referat J.Medved, k i je dopolnil razpravo, obi javl jeno v r e v i j i Sodobna pedagogika. V kratkem a je - drnatem referatu je D.Radinja govori l o tolmačenju oblike zemlje. V i s t i sekc i j i je b i l predviden da l j š i razgovor o geografskih krožkih, za katerega je prebra- la uvodne mis l i prof . Zvezdana Knez-Šterbenc. Toda diskusi ja se je razv i la predvsem o snovi, k i jo je po- dal J.Medved. Pričakovani zakl jučki o geografskih krožkih, k i so vse premalo razš i r jen i in o kater ih je b i lo v okviru GDS doslej premalo skrb i , so tako izpad- l i . Udeleženci so b i l i soglasni, da na sekcijah ni b i l o slabih referatov in da so b i l i vsi na zadovol j iv i rav- n i . Največ udeležencev je b i l o seveda v sekc i j i za metodiko in d idakt iko. Sledi j i sekcija "Splošna geo? g ra f i j a " in nato "Regionalna geograf i ja" . Kdor zasleduje razvoj sodobna slovenske geograf i je, se je morda zamis l i l ob dejstvu, da je b i lo v prvih dveh sekcijah prebranih deset družbeno geografskih re- feratov, en f iz ično geografski re fera t , nobenega pa ni b i lo iz območja regionalne geograf i je, če pojmuje- mo to kot povezovanje pr i rodnih in družbenih razmer. 15 Ob 18 se je v Domu železarjev začel izredni občni zbor GDS. Vodil ga je v imenu delovnega predsedstva H.Uršič. Na programu je imel t r i točke: spremembo društvenih p rav i l , potrdi tev sklepov UO GDS in razno. Prvi dve točki je pojasni l predsednik GDS. Izredni občni zbor je b i lo treba s k l i c a t i , ker zahteva TNZ SRS dopolnitev obstoječih prav i l s členom o sredstvih javnega obveščanja. Istočasno s to dopoln i tv i jo pa je UO predlagal spremembo, da naj bo v bodoče redni l e t - ni občni zbor vsako le to , čeprav se naj uprava izme- nja vsako drugo l e to , tako kot dos le j . Predlog UO je b i l soglasno sprejet in nova pravi la GDS so ob jav l je - na že v te j š t e v i l k i . Izredni zbor je prav tako pot r - d i l sklep o i z v o l i t v i p ro f . dr . V.Bohinca za častne- ga člana in povišanju članarine na 20 N din. Nato je b i l sprejet predlog pro f . F.Bernota, da proglasimo 32