-ini M. Sem) 8000032 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a Commerce (topio zimo Ih pomi^d 'ovija Hudatt UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 00802236 www.hp-commerce.si sasa« Spoznavanje Podvolovljeka v Knjižnici Mozirje skozi duhovito pripovedovanje 9II7703 5 1 ''8 1 40 1 4 Financiranje vozil, opreme in nepremičnin. NLB® Leasing NLB Leasing Velenje, d.o.o. Tel: 03 899 53 13,899 53 12 PREDSTAVLJAMO ZAVAROVALNO ZASTOPNICO BOJANO HREN Kokarje 51 3331 Nazarje 041 710 263 03/583 41 54 Na območju občin Nazarje, Rečice ob Savinji in občine Mozirje smo zaposlili novo zastopnico za sklepanje vseh vrst premoženjskih in osebnih zavarovanj občanov, podjetnikov in manjših družb. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-04 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno oh Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 Krožnik Po darila za najbližje v TPC Šoštanj! Krožnik Servis set 19 kom Stenska ura Sodček Glasbeni stolp Philips Likalnik parni Sušilec sadja In Velika izbira pirotehničnih sredstev! Radio ura sonoclock (rakete, baterije, vulkani...) igrača buldožer samo 20 € traktor Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas s»» . - |?*ž VI ’H-r* - KNJtŽniCA SSELfl Tretja stran »Lepa dekleta ljubijo barabe« je pred dvajsetimi leti zapel Andrej Šifrer in ... ni pri tem povedal nič novega, saj so pogoste zveze žensk z moškimi, ki jim ne prinašajo nič drugega kot gorje, znane že iz zgodovine. Iddi danes ni nič bistveno drugače, morda bi le pridevnik lepe lahko nadomestili z dobre, pridne, uspešne, sposobne ... Zdi se, da bolj kot so njihovi partnerji neprimerni za ženske, bolj jih privlačijo. Zakaj? Strokovnjaki za partnerske odnose so si enotni v tem, da ne obstaja univerzalni razlog, zaradi katerega določene ženske namenoma izbirajo moške, ki jih bodo zagotovo prizadeli. Med možnimi vzroki navajajo izkušnje iz otroštva oziroma vpliv odnosa med njenimi starši ter iskanje očetovskega lika, ki naj bi bil po predstavah ženske podoben njenemu očetu ali njegovo popolno nasprotje. Odnos, ki ga je ženska imela s svojim očetom, in kako je on ravnal z njeno mamo, namreč pogosto služi kot vzorec obnašanja za partnerska razmerja odrasle ženske. K takšni situaciji pomembno prispevajo tudi mediji in zabavna industrija, saj s svojimi vsebinami neposredno vplivajo na predstavo o sanjskem partnerju marsikatere ženske. Nenazadnje je bil tudi princ v pravljici najprej grda, ostudna, kvakajoča žaba. Zahodna oziroma ameriška filmska produkcija ustoličuje odločne in pogosto tudi grobe moške kot simbole moči, zmožnost moškega pokazati čustva in ranljivost v določenih situacijah pa zmanjšuje njegovo briljantno vlogo čistokrvnega »dedca«, zato kaj takšnega načeloma ni zaželeno. Še več, ženskam takšen moški predstavlja izziv, saj bo morda prav ona tista, ki ga bo spremenila v zvestega, naklonjenega in romantičnega partnerja. Hm, opazite kakšno primerj avo z liki v vse bolj popularnih Razočaranih gospodinjah? Pri ženskah, ki jih kronično privlačijo »napačni« moški, je največja težava v tem, da se iz neuspelih partnerskih zvez nič ne naučijo in da z vsakim novim odnosom ponavljajo iste napake. In kar je še bolj tragično - negativne posledice takšnega početja pogosto morajo prenašati tudi njeni oziroma njuni otroci. Na koncu takšnega razmišljanja bi po holivudskem scenariju morala slediti preprosta formula za uspeh. A stvari niso tako zelo enostavne, kar še posebej dobro vedo socialni delavci in delavke, ki se vsakodnevno srečujejo s tovrstnimi problemi. Ne znam jim svetovati, želim pa jim, da bi imeli v prihajajočem letu 2008 čim manj tovrstnega dela. MED DVEMA OGNJEMA IZ VSEBINE: Aktualno: Upravičene kritike ali iov na čarovnice.4 Občinski svet Gornji Grad: Svetniki o revizijskem poročilu...6 BSH Hišni aparati Nazarje: Prejemniki srebrnega priznanja za poslovno odličnost......6 Mozirske trate: Prestavitev kanalizacijskega voda....7 Kulturno društvo Slap: Predstavitev 8. zbornika poezije in proze.9 Nazarje: Razstava Vinka Železnikarja.......11 Zgornja Savinjska dolina Srečanja upokojencev in starejših občanov........... Stilski izziv: Preobrazili smo Petro in Izidorja ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 50,14. december 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. © CENTER ZA SOCIALNO DELO Upravičene kritike ali lov na čarovnice? Marjana Veršnik Fale, direktorica Centra za socialno delo Mozirje: »Za vse svoje strokovne delavke in zase lahko mirno rečem, da se trudimo po vseh svojih močeh in gledamo, da tudi na človečnost pri tem ne pozabimo. Vesela sem, da lahko povem na primeru denarnih pravic, daje bilo v lanskem letu pri pet tisoč izdanih odločbah le 24 pritožb. Opravljena je bila tudi anonimna anketa med 150 strankami našega centra in našim delavkam so bile v večini podeljene visoke ocene tako za njihovo strokovnost kot korektnost. Seveda pa se vedno zavedamo, da že narava našega dela veliko ljudi ne more zadovoljiti ali jih celo osrečiti.« Vsi opažamo, da slovenska javnost postaja vedno bolj kritična do delovanja vseh ljudem namenjenih institucij. Kar je v osnovi dobro. Zgodi pa se, da sicer konstruktivna kritika preraste razumne meje in postaja vse bolj podobna lovu na čarovnice. Ta je javnosti in posledično medijem vsekakor bolj zanimiv kot suhoparne debate strokovnjakov, ki o obravnavani stvari vendarle vedo nekaj več kot sami laiki. Enostransko, za povrhu še senzacionalistično poseganje v osebne zadeve posameznikov, celo otrok, postaja slovenska vsakdanjost. Trenutno so aktualni predvsem centri za socialno delo, zato smo se tudi mi obrnili na za Zgornjo Savinjsko dolino pristojnega v Mozirju in na njegovo direktorico Marjano Veršnik Fale. In zapisali še drugo plat zgodbe. Ki pa je, opozarjamo, manj polna senzacij. STROKOVNIM DELAVCEM PREPOVEDANO JAVNO RAZPRAVLJATI Centri za socialno delo (CSD) imajo precej širok razpon delovnih nalog. Odločajo o socialnih denarnih pomočeh, otroškemu dodatku, prejemkih iz naslova starševskega varstva, koordinirajo in nadzorujejo delovanje rejniških družin, se ukvarjajo s problematiko starejših ljudi, svetujejo ob razvezah, družinskih stiskah, ki so posledica alkohola, revščine ali pač nerazumevanja med zakonci, predvsem pa nastopajo v vlogi zaščitnika otrok, ki so v kakršnihkoli stiskah. In ravno vtem je srž pogostih "napadov" na delo centrov, meni direktorica CSD Mozirje, Marjana Veršnik Fale: »V našem področju dela ne morem izpostaviti niti enega segmenta, kjer bi ljudje lahko bili navdušeni nad rezultati dela. Na področju pomoči oziroma denarnih prejemkov ljudje praviloma pričakujejo več, kot določa zakonodaja, na drugih področjih dela pa gre vedno za reševanje občutljivih, konfliktnih, nenazadnje tuditragičnih situacij, kjer navadno vsaj eden izmed udeležencev ne bo zadovoljen z re- šitvijo njegovih težav. Mogoče tudi mi, strokovni delavci s tega področja, ne znamo javnosti prav predstaviti našega dela, vseeno pa se ljudje morajo zavedati, da strokovni delavci o obravnavanih primerih ne more- Naša anketa So centri za socialno delo vedno uspešni? Nihče ne oporeka, da ni bilo življenje ljudi, ki imajo opravka s socialnimi službami, marsikdaj resnično kruto. Ob poročanju o takšnih zgodbah pa se pogosto zgodi, da mediji objavljajo samo njihove delčke in s tem temeljito zavajajo bralce, ki se potem moralno vzvišeno postavljajo na stran ponižanih in ubogih, ki marsikdaj morda to niso. A ravnanje centra za socialno delo mora vedno biti v skladu z zakonodajo, pooblastili in strokovnimi izhodišči, po katerih ta lahko ukrepa. Kadar gre za ogrožanje žrtve, je potrebno zavarovati tudi njegove koristi. A zakoni so pogosto togi in neživljenjski. Občutijo to tudi ljudje v naši dolini? Kakšne so njihove izkušnje s centrom za socialno delo? KS Tadeja Sedovšek, Okonina Sem študentka in s socialnimi stiskami ljudi se iJl srečujem le v pogovoru s profesorji ob različnih « predmetih. Poznam sicer zgodbe, ki v teh dneh pretresajo javnost, med njimi je tudi zgodba matere, ki je izvajala nasilje nad svojim majhnim I: otrokom. Center ji je otroka sprva odvzel, nato pa ■J zopet vrnil, kar se mi zdi nedopustno. Mati, ki ogroža otroka, ni dobra mati. Sama pa k sreči nimam niti dobrih niti slabih izkušenj s centrom. Jemej Plankl, Luče K sreči osebnega opravka s centrom nisem imel, sem se pa z njim srečeval v preteklosti pri delu v krajevni skupnosti, preko komisij za socialna vprašanja, in od tedaj imam le pozitivne izkušnje. S strokovnim delavcem centra smo pogosto skupaj na terenu preučili problem ter pomagali prizadetim. V teh zgodbah, ki so prišle vjavnost, sem prepričan, daje center naredil vse, kar mora narediti po zako- nu. A zakoni so togi in pogosto neživljenjski. Ljudje, ki slišimo tragične zgodbe, se avtomatsko postavimo na stran žrtve in "ožigosamo" centre, da niso storili dovolj. Ivanka Poljanšek, Luče ■■ Moje izkušnje s centrom za socialno delo so poz- I itivne. Delavke so prijazne in zelo razumevajoče. I Njihove pomoči, razen pri otroškem dodatku, k sreči doslej nisem potrebovala. Tudi kakšne živijo Ijenjske zgodbe, kjer bi moral poseči center, ne I poznam. Suzana Zupanc, Šentjanž Zgodb z različnimi travmami, ki naj bi jih reševal center za socialno delo, k sreči ne poznam. Sama imam le pozitivne izkušnje z delavkami, ker so do sedaj reševale le mojo vlogo za otroški dodatek in dodatek za veliko družino. Vedno so mi znale prisluhniti. Iztok Kolenc, Gornji Grad Socialne stiske ljudi, ki naj bi jih reševal center za socialno delo, so različne. Kljub temu da morajo delati v skladu s pooblastili in zakonom, zelo pogosto zadovoljivo rešijo probleme. Se pa zgodi, da so včasih pri svojem delu neuspešni, sdjje tu prisoten človeški faktor, ki mogoče kdaj zataji. Mediji navadno izpostavijo tiste slabe sivari, a ni vse samo črno-belo. Drago Pornat, Dol-Suha Sam imam zelo dobre izkušnje z delavkami s centra za socialno delo. Pri rešitvi moje vloge za socialno pomoč so bile zelo prijazne in korektne. Čeprav morajo upoštevati zakonska določila, so jim v veliko pomoč tudi izkušnje. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem 0 mo in ne smemo javno razpravljati. K temu nas zavezuje kodeks etičnih načel v socialnem varstvu (vsi osebni podatki so strogo zaupni) kot tudi zakon o varstvu osebnih podatkov, ki natančno določa, komu in na kak način lahko osebne podatke posredujemo. Pri tem so še posebej varovani otroci in odrasle prizadete osebe. Pa naj o določenih primerih mediji pišejo še tako enostransko, več kot stavek »Ravnali smo v skladu s postopkom« skorajda ne smemo izreči. To pa za medije vsekakor ni dovolj zanimivo.« Dejstvo je, da so ljudje nezadovoljni. Pa ne zato, ker bi strokovne delavke slabo opravljale svoje delo ali bile nekorektne, ampak zato, ker njihovo delo poteka v okvirih, ki jih določa zakon (odločanje o pravicah), ali se z ljudmi v konfliktnih situacijah ali ljudmi, ki so v stiski, skušajo dogovarjati o načinu reševanja njihovih stisk in težav, ki pa jih kljub pomoči ne zmorejo rešiti, zaradi česar so nezadovoljni in iščejo krivca za nastalo situacijo zunaj sebe. REŠITEV, KI JO ŽELI STRANKA, JE ZA CSD ZAVEZUJOČA Kot razlaga Veršnikova, je strokovna naravnanost centrov usmerjena k temu, da rešitev težave iščejo skupaj s človekom, družino, kije v stiski: »Če gre za odraslo osebo, lahko rešitev iščemo le skupaj z njo. In rešitve, kijih je ta oseba pripravljena sprejeti, so za nas zavezujoče. Na nas ne morejo in ne smejo vplivati zunanji opazovalci, kot so sorodniki ali sosedje. In četudi se strokovna delavka z rešitvijo, ki jo želi njena stranka, osebno ne strinja oziroma meni, da ni najboljša, je zanjo zavezujoča. Mi jim lahko ponudimo le možnosti, končne odločitve pa so vedno v rokah strank.« Tako je, če sta v težavo vpleteni dve odrasli osebi. Seveda pa so zadeve drugačne, če gre za vpletenost otrokali duševno prizadetih odraslih in bi jih odločitev staršev oziroma skrbnikov ogrožala. Vtem primeru je centernajprej varuh otroka in je dolžan poskrbeti za njegovo dobro, želje ali predlagane rešitve staršev oziroma ostalih pa so sicer dolžni sprejemati, vendar vedno znova preverjati, ali so v korist otrok oziroma teh odraslih oseb. »Včasih je žal tako, da dva odrasla nista zmožna ali željna sprejeti odločitve, ki bi bila po volji obeh. Post-opekje v takih primerih dolgotrajen, v kolikor so vanj vpleteni otroci, pa praviloma tudi na škodo otrok (primeri dolgotrajnega dogovarjanja glede stikov, preživnine, tudi zaupanja otroka po razpadu zakona oziroma zunajzakonske skupnosti). V takih primerih smo pogosto brez moči, ker praviloma tudi sodna odločba ne prinese rešitve. Pogosto v takih primerih naša strokovna služba izpade kot tista, ki ni nič naredila.« ODVZEM OTROKA SKRAJEN, A VČASIH NUJEN UKREP Odvzeti otroka iz njegovega družinskega okolja se zdi kruto, nečloveško, Zakaj torej posegati po takšnem ukrepu, ki lahko na otrokovi duševnosti pusti tudi travmatične posledice? Odgovor je v bistvo jasen vsakomur. Družine niso vedno varno zavetje, v sebi velikokrat skrivajo duševno, fizično aii celo spolno nasilje. Družine niso vedno otrokov varen pristan. A kot pravi Veršnikova, pristojni o odvzemu otroka razmišljajo ie, če je otrokov naravni razvoj v družini tako ogrožen, da druge poti ni: »Vsak primer je svojstven in sama revščina ali starš alkoholik še ni sam po sebi razlog za sprožitevtako drastičnega ukrepa. Pomembno je, da se otrok v družini počuti varno, da je v družini prisotno zaupanje. Nam je prvenstveno, da otrok v družini ostane in če pride do odločitve o odvzemu otroka, so starši stem vedno seznanjeni. Vedno imajo pred tem možnost, da se potrudijo za drugačno rešitev, za izboljšanje družinske situacije.« Ko vendarle pride do razmišljanja o umiku otroka iz njegove družine, strokovni delavec temeljito preverja otrokovo stanje v šoli, pri njegovem zdravniku, skratka ugotavlja se, ali je bilo izraženo kakšno nasilje, ali ima otrok zaradi domače situacije težave na drugih področjih življenja. Ves čas vzporedno poteka intenzivno delo z družino, to je vsekakor prvi in osnovni korak, ki ga strokovni delavec sploh napravi. »Trudimo se, da bi se za otroka v njegovem domačem okolju znova vzpostavile normalne življenjske razmere, staršem ponudimo pomoč pri tem ravnanju, jih ves čas podpiramo. Imeli smo že primere, ko so starši sami uvideli, da za otroka ne zmorejo dobro skrbeti in so sami dali soglasje, da se za njihovega otro- ka poišče dobra rejniška družina. Do sedaj smo v glavnini primerov uspeli skupaj s starši sprejeti odločitev, da se za njihove otroke poišče najprimernejša rešitev.« Tudi po odhodu v rejniško družino imajo otroci še vedno stike s starši, strokovni delavci uredijo skupne pogovore, tudi sami se veliko pogovarjajo z otroki. Starši v takšnih primerih nikakor ne ostanejo brez pravic, z družino se dela še naprej, kajti cilj je vedno, da se otroci vrnejo nazaj v svojo biološko družino. DVOMI V PRAVILNOST POSTOPKOV Na vseh področjih dela centrov za socialno delo je možnost pritožbe na strokovno inšpekcijo. V vseh postopkih z odločbami pritožbo najprej preveri center, ki je sporno odločbo izdal. Če tu menijo, da v njihovem postopku ni bilo napake, pritožbo posredujejo v Ljubljano na višjo stopnjo. V primerih, ko so ljudje nezadovoljni s strokovnim delom zaposlenih, torej s svetovanjem, dogovarjanjem, ponujanjem možnih rešitev, so možnosti pritožbe najprej na svet centra, toje organ upravljanja centrov za socialno delo. V kolikor z odgovorom niso zadovoljnije možna pritožba na socialno inšpekcijo v Ljubljani. Če so mnenja, da so kršene osnovne človekove pravice, je možnost pritožbe tudi na varuha človekovih pravic, v kolikor pa so mnenja, da je kršen kodeks strokovnega dela, pa je možnost pritožbe na Socialno zbornico Slovenije. Tatiana Golob PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Javni posvet o Menini DELEGATI ZUNAJPARLAMENTARNE STRANKE AKTIVNA SLOVENIJA (AS) ZA ZDRUŽITEV Z ZARES Aktivne Slovenije ni več Ob mednarodnem dnevu gora bodo v gornjegrajskem planinskem društvu pripravilijavni posveto Menini. Ta bo v soboto, 15. decembra, ob 19. uri v gostišču Menina. S posvetom želijo organizatorji opozoriti na večstranski pomen Menine ter predstaviti razmišljanje o njeni rabi v prihodnosti. Usklajena raba prostora je namreč mogoča le s sodelovanjem različnih interesnih skupin in uporabnikov. Z različnimi aktivnostmi, s katerimi so želeli opozoriti na pomen planine, so v PD Gornji Grad pričeli že lani junija. Tedaj so se z dnevom Me- nine - srečanjem prijateljev Menine in ljubiteljev narave spomnili 10. obletnice aktivnosti, s katerimi so preprečili postavitev radarjev na omenjeni planini. V soboto, 15. decembra, bodo nadaljevali s posvetom, na katerega poleg širše javnosti vabijo društva in institucije. Ti bodo lahko skozi diskusijo predstavili svoje poglede in mnenja o pomenu Menine za njihovo dejavnost, probleme, s katerimi se srečujejo, ter podali predloge in rešitve za v prihodnje. Marija Sukalo Več kot šestdeset delegatov zunajparlamentarne stranke As je na sobotnem kongresu z veliko večino sprejelo odločitev, da se bo stranka pripojila parlamentarni stranki Zares. Po sporazumu, ki so ga potrdili delegati, bo tako Zares postala polnopravna naslednica imena, znaka in premoženja AS. Po besedah predsednika občinskega odbora AS Nazarje Marka Krajnerja bodo združeni lažje nastopili enotno na naslednjih državnozborskih in pokrajinskih volitvah. Vodstvo stranke je od delegatov dobilo nalogo, naj se z Zares pogovori o možnosti za ohranitev imena Aktivna Slovenija z vključitvijo v ime stranke Zares. Po izglasovanih sklepih o pripojitvi je zdaj že nekdanji predsednik AS Franci Kek dejal, da je bila odločitev delegatov prava, saj je stranki že zmanjkalo potrebne energije. V razpravi pred glasovanjem so imeli nekateri delegati pomisleke o tem, da bi stranka in vsi njeni potenciali povsem izginili s političnega prizorišča. Predsednik ter ostali iz vodstva stranke so se strinjali, da nevarnost za to obstaja, vendar se to ne bo zgodilo. Politično preživetje naj bi stranki zagotovil poseben sporazum s stranko Zares. Savinjčan OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Svetniki o revizijskem porofilu Gornjegrajski občinski svetniki so se na zadnji seji seznanili s priporočili notranje revizije o zaključnem računu proračuna in pravilnosti poslovanja občine v preteklem letu. Na podlagi pridobljenih dokazov ter ugotovitev nepravilnosti poslovanja občine je državna notranja revizorka Zdenka Habe podala kar nekaj priporočil, da se vzpostavi uspešen, učinkovit in gospodaren sistem notranjih kontrol. Revizorka je v dvajset strani dolgem poročilu večkrat opozorila, da gre za velike razlike med planiranim in realiziranim proračunom, na kar je opozoril tudi svetnik Andrej Presečnik, ki je med drugim ostal tudi brez odgovora, kakšno in zakaj je občina dala poroštvo Stanovanjski zadrugi Atrij. »Gre za problem zaposlenih v občinski upravi. Vtem primeru govorim o strokovnih sodelavcih, ki so sestavljali proračun in si ne morejo zatiskati oči. Tudi župan bi moral ustrezno ukrepati in najti krivca oziroma terjati odgovornost od ljudi, ki so proračun sestavljali in ga izvajali. Bivši županje političen račun že plačal, sedaj bo treba opredeliti odgovornost zaposlenih in nadzornega odbora,«je bil kritičen Presečnik, kije ugotovitve revizije povezal z nedavnim odstopom predsednika občinskega nadzornega odbora Danila Firšta. Presečnika Firštov odstop ne preseneča, saj je prepričan, da gredo z občine relativno točne in- Predsednik odbora za proračun občine Gornji Grad Andrej Presečnik napoveduje temeljit pregled revizijskega poročila in odgovornost občinskih uslužbencev (foto: EMS) formacije do bivšega župana, zato je napovedal, da se bo odbor za proračun intenzivno posvetil revizijskemu poročilu. Svetnika Rafka Žerovnika je zanimalo, zakaj v prejšnjih revizijskih poročilih ni zaslediti podatka o poroštvu Atriju in zakaj o tem ni razpravljal nadzorni odbor. Župan Stanko Ogradi je očitke glede Atrija zavrnil, saj naj bi bilo poroštvo dano na podlagi sklepa občinskega sveta. Za Ogradijo ostaja še naprej osnovni problem poroštvo Engu, ki ga poskuša izpodbijati po sodni poti. Na predlog odbora za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so svetniki namesto Firšta za članico nadzornega odbora imenovali Brigito Rihter Ermenc. Savinjčan BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Prejemniki srebrnega priznanja za poslovno odličnost V veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani je bila v sredo, 5. decembra, podelitev letošnjih priznanj Republike Slovenije za poslovno odličnost. Nazorsko podjetje BSH Hišni aparati je prejelo kar dve priznanji, in sicer srebrno priznanje RS za poslovno odličnost za leto 2007 in priznanje za dosežke na področju uvajanja modela odličnosti EFQM v poslovanje. V imenu vodstva Hišnih aparatov je priznanja prevzel direktor področja gospodarjenje Boštjan Gorjup. Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost je najvišje slovensko državno priznanje na področju kakovosti, ki ga Vlada Republike Slovenije vsako leto podeljuje najboljšim organizacijam za dosež-ke na področju kakovosti proizvodov in storitevter kakovosti poslova-nja kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti. V letu 2007 je v postopku sodelovalo devetnajst organizacij iz javnega in zasebnega sektorja. BSH Hišni aparati Nazarje v po-stop-ku za podelitev priznanj RS za poslovno odličnost sodelujejo od leta 2004 in s pomočjo aplikacije modela poslovne odličnosti nenehno ( \ 6 V imenu vodstva BSH Hišnih aparatov je priznanje prevzel direktor (drugi z leve) (foto: BSH) gospodarjenja Boštjan Gorjup napredujejo. K upravljanju kakovosti so pristopili sistematično. Osnovo predstavljata certifikata ISO 9001 in ISO 14001, ki sta bila v zadnjem obdobju recertificirana in posodobljena. Istočasno potekajo znotraj podjetja številni projekti, ki omogočajo racionalizacijo poslovanja in izboljšujejo kakovost izdelkov ter storitev. Najpomembnejši med njimi je program celovite kakovosti (TQM). Služba za upravljanje kakovosti redno spremlja ugotovljene napake na tržišču (TCR) in na podlagi opravljenih analiz pripravi ukrepe za izboljšanje stanja. Veliko priložnosti za izboljšave pridobivajo tudi z metodo 20 ključev, s 6 sigma projekti, s konceptom učečega se podjetja, partnerskim odnosom in delom z dobavitelji, analizo proiz- vodnih procesov ter izdelkov FMEAter merjenjem kakovosti v posa-meznih fazah razvoja in proizvodnje izdelkov (QB). Franci Kotnik MODEL ODLIČNOSTI EFQM Organizacija, ki želi biti uspešna, mora ne glede na sektor, velikost, strukturo ali zrelost vzpostaviti ustrezen sistem upravljanja. Model odličnosti EFQM je praktično orodje, ki organizacijam pomaga tak sistem vzpostaviti z merjenjem, kako daleč so prišle na poti k odličnosti; pomagajim razumeti, kje so vrzeli, in jim nakaže rešitve. EFQM svoj model stalno preverja in ga posodablja z zgledovanjem po dobri praksi tisočih organizacij v Evropi in zunaj nje. Na ta način mu zagotavlja dinamičnost in skladnost s sodobnimi pogledi na upravljanje. LOGARSKA DOLINA Okrogla miza o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah Udeleženci okrogle mize so postavili številna vprašanja glede dopolnilnih dejavnosti in dobili tudi ustrezne odgovore Občina Solčava in Upravna enota Mozirje sta v sodelovanju z Zadrugo Solčava, Kmetijsko gozdarskim zavodom Celje - Izpostava Mozirje in Davčnim uradom Velenje - Izpostava Mozirje v sredo, 5. decembra, priredili okroglo mizo o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Udeleženci so se strinjali, da so tovrstni dogodki za razvoj in obstoj kmetijstva pri nas še kako potrebni. Načelnik UE Mozirje Vinko Poličnik je v pozdravu povedal, da je pobudo za srečanje že spomladi sprejel MOZIRSKE TRATE koordinacijski sosvet na območju UE Mozirje, problematiko pa naj bi posredovale občine. Aktivno seje vključila občina Solčava, kjer je zanimanje za tovrstno dejavnost največje. Gre za možnost dodane vrednosti na kmetijah, je pa zakonodaja na tem področju zelo razpršena. »Namen je določiti probleme,jih strniti in posredovati ustreznim službam, tudi na vladnem nivoju.« Ob ustreznem gradivu ter nazornih video projekcijah so predavatelji predstavili zakonodajo in pravne osnove, pregled dopolnilnih dejavnosti na območju UE Mozirje, pogoje ter postopek registracije, davčno zakonodajo, najpogostejše težave pri tem in trženje produktov iz dopolnilne dejavnosti. Bernarda Prodnikz Občine Solčava je predstavila dopolnilne dejavnosti na solčavskih kmetijah. Pri njih se namreč s tem ukvarja kar 169 nosilcev dejavnosti. Ob tem so si udeleženci lahko ogledali različne polstene (filcane) izdelke, ki so v kratkem času postali cenjen izdelek. Narejeni so iz volne, ta je stranski produkt pri reji ovac inje bila odpadek. V strategiji razvoja od 2007 do 2013 so v Solčavi zapisali nalogo za širitev dopolnilnih dejavnosti še v tistih panogah, ki jih sedaj nimajo ali jih ni dovolj. Prav tako načrtujejo odpreti prodajna mesta, kjer bodo gostu ponujali lokalne posebnosti. Kotje dejal župan Alojz Lipnik, marsikdaj odprtje ene dejavnosti spodbudi drugo. Tako na primer dober izdelek potrebuje všečno embalažo in zakaj ta ne bi prihajala s sosednje kmetije? V razpravi seje izkazalo, daje ponudbe, zlasti na področju lokalnih kulinaričnih posebnosti, premalo. Tovrstne kakovostne izdelke prodajo že na kmetijah. Gradivo, ki so ga dobili udeleženci, bo za vse, ki jih tematika zanima, dostopno na Upravni enoti Mozirje, na občinah in na spletnih straneh. Čeprav je na upravni enoti že zdaj mogoče dobiti ustrezne informacije, nameravajo narediti še korak naprej ter oblikovati informacijsko točko za dopolnilne dejavnosti po vzoru VEM. Stem želijo spodbuditi še tiste nosilce kmetijske dejavnosti, ki imajo možnosti in zamisli, a še oklevajo. Marija Lebar Prestavitev kanalizacijskega voda Ob dokončanju projekta prestavitve kanalizacijskega voda se bo pričela gradnja objektov v okviru projekta Mozirske trate ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Študijski krožki izobraževanja odraslih O projektu Mozirske trate, ki predvideva gradnjo kopice socialne infrastrukture, vključno z varovanimi stanovanji in prostori varstveno delovnega centra, se v Mozirju govori že več let. Jurij Maleševič iz podjetja Interdesign d.o.o. ves ta čas pridobiva potrebna dovoljenja za gradnjo. Pred samim začetkom je potrebno prestaviti glavni kanalizacijski vod, ki teče po sredini zemljišča, namenjenega za gradnjo. Delavci podjetja Nivo d.d. so med kopanjem naleteli tudi na betonsko ploščo, ki naj bi bila del nemškega bunkerja iz druge svetovne vojne. Obstoječi kanalizacijski vod seje že od samega začetka pokazal kot premalo funkcionalen. To se je kazalo zlasti ob neurjih, ko zavoljo premajhnega premera cevi slednja ni zmogla odvajati odpadnih voda. Po tej cevi pa tečejo tako fekalne kakor tudi meteorne vode. Ob večjih pretokih so se dvigovali pokrovi, odpadne vode so pridrle na plan in onesnaževale zemljo. Zaradi teh dejstev je prišlo do pobude, da se poleg prestavitve kanalizacijskega voda zgradi tudi razbremenilnik. Služil bo kot rezervoar v situacijah, kakršne so slabo vreme in večji nalivi, katerih posledica je naraščanje meteornih voda. Vrednost projekta, ki ga bo v celoti pokril občinski proračun, je okoli 180.000 evrov. Ob dokončanju prestavitve kanalizacije ter izgradnje razbremenilnika bo odprta pot investitorjem, da pričnejo z uresničevanjem programa Mozirske trate in gradnjo potrebnih objektov. Benjamin Kanjir Zavod za gozdove Slovenije pripravlja študijski krožek, katerega okvirna tema bo zadrževanje hitrih odtokov in preprečevanje poplav na pritokih Drete. Prvo tovrstno srečanje, kjer se bodo udeleženci dogovorili, kaj bodo delali, bo v petek, 21. decembra ob 10. uri v mali dvorani doma kulture v Nazarjah. Mentor krožka Damjan Jevšnik obljublja, da se bodo vsi, kijih tema zanima, lahko kaj naučili, odgovorili lastni radovednosti ter uresničili svoje ideje. Študijski krožki so neformalna oblika izobraževanja odraslih. Razvili so se na Švedskem in se zaradi svoje zanimivosti ter uspešnosti kmalu razširili po vsem svetu. Srečanj bo predvidoma deset, izobraževanje pa je brezplačno. Organizator študijskega krožka pričakuje udeležbo vseh, kijih tema zanima, ne glede na starost, spol, izobrazbo in poklic. Marija Sukalo 0 DRUŠTVO UPOKOJENCEV BOČNA Podpora stranki pri upokojenskih vprašanjih Občni zbor je podprl predlog predsednika Franca Miklavca (desno) in izglasoval spremembo statuta, po kateri je zgornja meja za včlanitev 65 let starosti (foto: EMS) Bočko društvo upokojencev šteje trenutno 142 članov, njihove številne aktivnosti pa so dokaz, da je lahko človek družbeno angažiran tudi v tretjem življenjskem obdobju. Številni izleti in srečanja so samo eden od segmentov njihovega delovanja, saj so po besedah predsednika Franca Miklavca enako kot drugi sloji prebivalstva odvisni od širših problemov. Med trenutnimi je gotovo največji popolna zapora regionalne ceste na Kropi in kljub urejeni obvoznici upokojenci terjajo konkreten odgovor, kdaj bo izgradnja mostu dokončana. Miklavc je poudaril, da so pred leti z lastnimi sredstvi asfaltirali cestno povezavo do Gornjega Grada, zato je od župana Stanka Ogradijo terjal jasen odgovor, kdaj bo cesta do občinskega središča prevozna. Gor- njegrajski županje sicer priznal, da je zadeva problematična, vendar po njegovem ni mogoče trditi, da je Bočna odrezana od sveta. Ob ugo- dnih vremenskih pogojih bosta most in cestišče urejena do spomladi prihodnje leto, predvsem pa, je poudaril Ogradi, ne želi govoriti o nerealnih rok- ih in trositi praznih obljub. Gost občnega zbora, predsednik območnega odbora DeSUS Peter Habjan, je spregovoril o aktivnostih stranke. V vladni koaliciji vztrajajo, ker hočejo biti zraven, ko se odloča o upokojencih. Po njegovem je še vedno 50 odstotkov pokojnin pod povprečjem plač, kar slabi že tako nezavidljiv položaj večine upokojencev. Nič bolj ni vzpodbuden podatek, da država ne namenja niti evra za izgradnjo domov za ostarele in sploh si bo DeSUS po Habjanovih zagotovilih še naprej prizadeval za čim bolj socialno pravično državo, pri čemer jih podpirajo tudi člani bočkega upokojenskega društva v delu, ki govori o domovih za ostarele, in pri prizadevanjih za usklajevanje pokojnin. Savinjčan DRUŠTVO POZIV VELENJE »Živali, potrebnih pomoči, je iz leta v leto več« V Velenju so pred skoraj šestimi leti ustanovili društvo Poziv. Ime je kratica besed »pomoč živalim«. Njihov namen je pomagati zapuščenim, odvrženim in prosto živečim mačkam ter psom. Živalim brez lastnikov tudi poskušajo poiskati nov dom. V društvu Poživ si želijo več članov - prostovoljcev, pravita Andreja Zupanc (levo) in Irena Jager (foto: Marija Lebar) Pri nas sta varstvo in zaščita živali pred slabim ravnanjem zapisana že v ustavi, leta 1999 pa je bil sprejet zakon, ki opredeljuje tudi sankcije na tem področju. Vendar je živali, ki so potrebne pomoči, iz leta v leto več. Kot sta v pogovoru povedali predsednica društva Irena Jager in tajnica Andreja Zupanc, se stanje pri ravnanju z živalmi kljubzakonu in osveščanju ne izboljšuje. Tako se pri svojem delu čestokrat srečujejo s psihično motenimi psi, ki so preživeli razne travme, vendar se njihovo stanje pri ustrez- nem ravnanju stabilizira. Omenjeni zakon predpisuje, da je potepuške ali zapuščene ter pobegle pse potrebno oddati v zavetišča ali azile. Drugače je z mačkami. Zlasti divje živeče mačke je težko ali nemogoče socializirati. Člani društva zato poskrbijo, da take živali polovijo in jih veterinar kastrira ali sterilizira. Za operirane živali jim je v Podkraju Mestna občina Velenje odstopila v uporabo prazno hišo, sicer brez vode in elektrike, kjer si mačke opomorejo, nato pa jih spet izpustijo, saj večinoma niso primerne za udomačitev. »Zakon nalaga, kaj mora kdo za varovanje živali narediti, ne predpisuje pa, kdo to plača,« pravita sogovornici. Zato so v društvu v nenehni stiski za finančna sredstva. Sami člani, okoli 35 jih je, opravijo vse delo prostovoljno, pri tem pa je treba upoštevati tudi prevoze z avtomobili, stroške telefona in hrano za živali, kar gre pogosto iz njihovih lastnih žepov. Lani so za "svoje" živali porabili skoraj dve toni in pol hrane, letos računajo na okoli tri tone. Zlati pri hranjenju prostoživečih mačk imajo težave, saj jih pri tem ljudje često preganjajo, jim pobirajo posodice za hrano, oprav- ka pa so že imeli tudi s policijo. V večjih trgovskih centrih v Velenju in Celju imajo nameščene kartonske hišice, kamor kupci lahko oddajo hrano za živali. Pravijo, da na ta način naberejo kar precej. Za informiranje in zbiranje sredstev pripravijo tudi stojnice, kjer prodajajo ročne izdelke svojih prostovoljcev. Letos imajo to akcijo 14. in 17. decembra. Prihaja zima, kije za naše živali zaradi vremenskih razmer težaven čas. Tudi za živali so stresni praznični dnevi, koje uporaba raznih petard še posebej moteča. Zato je prav, da primerno poskrbimo zanje. Marija Lebar IŠČEM NOV DOM Žival: muc Ime: Fili Spol: samček Starost: odrasel (cca 4 leta) Barva dlake: sivo-tigrasto-bela Kontakt: 040/729-015 (Irena), 031/370-798 (Andreja), Doziv.velenie@amail.com Prijazen, simpatičen, scrkljan, miren, malce okrogel, udomačen muc, okužen z mačjim aidsom (s katerim lahko živi še veliko let) išče nov, topel dom, dobre ljudi. Muc je kastriran, zna uporabljati mačji wc. Na svojo novo življenje čaka v Velenju. KULTURNO DRUŠTVO SLAP PREDSTAVILO ŽE OSMI ZBORNIK POEZIJE IN PROZE Izrazna moč zgornjesavinjskih ljudskih piscev Ivana Žvipelj je zbrala in uredila gradivo za najnovejšo zbirko zgornjesavinjskih ljudskih piscev (foto: EMS) Na rojstni dan slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna so v gradu Vrbovec člani društva savinjskih ljudskih amaterskih piscev predstavili že osmi zbornik poezije in proze. Prvi zbornik je izšel pred desetimi leti in bil v zadovoljstvo občinstva predstavljen v Bočni. To priznanje je dalo piscem voljo ter polet. V veliko pobudo je bilo tudi prijateljsko sodelovanje in svetovanje Vinka Šmajsa, ki je dodal uvodne misli tudi v zadnji številki zbornika, se spominja začetkov sedanja predsednica Rozalija Tkavc. Kar 23 avtorjev se je podpisalo pod zadnji dosežek, ki je izšel v samozaložbi in delno s sponzorsko pomočjo občin Zgornje Savinjske doline. Gradivo je zbrala ter uredila vodja območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Ivana Žvipelj, ki se v knjigi predstavlja tudi kot pesnica. »Nekaj članov je že pred tem izdalo svoje publikacije in prejelo več avtorskih priznanj. Društvo obiskuje literarna srečanja po vsej Sloveniji in tako bogati svoje poglede ter nadaljnje delovanje v svetu umetništva in utrje- vanja domače slovenske besede. Na nocojšnjem srečanju pogrešamo letos preminulo kronistko našega društva Marijo Ročnik in v enaki meri tudi lani umrlega planinskega popotnika in ljudskega pesnika Franca Ropa,« je svoja razmiš- ljanja strnila Tkavčeva. Vinko Šmajs ugotavlja, da se ljubezenski liriki, ki zajema odnos do dekleta in domovine, pridružuje še refleksivna ali miselna lirika ter nekoliko manj proznih prispevkov. »Če človek živi v tesni odvisnosti od na r-ave ali širše, vesolja, potem njegova ustvarjalnost vpleta tudi misel, položaj človeka v vesolju danes. Ta, ki vse bolj zaostruje njegovo bivanje v različnih dimenzijah življenja. Tako se tudi v nekaterih ustvarjalcih porajajo dvomi, strah in skepsa, želja po bivanju, ki ni samemu sebi namen. Odkriva željo po smislu življenja, željo po spoznavanju večnosti ali pa ugotovitev, da je minljivost bivanja kratka črta in se hitro pogrezne v nič,« je med drugim zapisal Šmajs, v zavesti, da novi izbor krasi duše Zgornje Savinjske doline in slovenskega prostora. Savinjčan KNJIŽNICA MOZIRJE Spoznavanje Podvolovljeka skozi duhovito pripovedovanje Prejšnji petek je Knjižnica Mozirje v svojih prostorih gostila etnologa in pisatelja Toneta Petka, katerega rojstni kraj je Podvolovljek nad Lučami. Petkov domači kraj oziroma njegova nova knjiga Podvolovljek skozi čas je bila tema pogovora z zanimivim etnologom, ki je zbrane skozi svoje odraščanje in videnje Podvolovljeka danes popeljal skupaj z urednikom ter pobudnikom za nastanek knjige, Vinkom Poličnikom. Tone Petek (desno) z urednikom in pobudnikom za nastanek knjige Podvolovljek skozi čas, Vinkom Poličnikom (foto: Ciril M. Sem) Sproščen večer ni potekal le v znamenju spoznavanja ledeniške doline Podvolovljek, pravzaprav je bil namenjen spoznavanju duhovitega doživljanja naše polpreteklosti, običajev in okolja, v katerem živimo. Preko zanimivih vprašanj, ki jih je Petku zastavljal njegov nečak Vinko Poličnik, je občinstvo med drugim prisluhnilo o marsikateri med ljudmi že pozabljeni šegi. Skozi ravno pred dnevi aktualno pričakovanje Miklavža je Petek predstavil spreminjanje številnih šeg in običajev, ki so bili v času njegovega otroštva povsem drugače doživeti kot danes. Pogovor je tekel tudi v smeri močne modernizacije zimskih praznovanj, ki postajajo vedno bolj potrošniško usmerjene. Po zaslugi vprašanj Vinka Poličnika se avtor knjige ni izognil niti problematiki vedno večje pozidave domače doline, ki pa ni vedno v skladu z okoljem, v katerem se izvaja. Pogovor, ki se je tikal predvsem spoznavanja preteklosti naših pred- nikov, je Tone Petek večkrat popestril z duhovitimi anekdotami svojega kraja, nemalokrat se je občinstvo nasmejalo tudi njegovim šalam. Da pa je bil večer res v znamenju decembrskih praznovanj, je dodatno poskrbel še Karli Gradišnik, kije na svoje citre zaigral več prešernih melodij. Tatiana Golob TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Žive jaslice v Dol-Suhi Leto se izteka, pred vrati je božični čas, ki naj bi prinesel mir in spokoj med vse narode ter rase na celi zemeljski obli. Da bi bili božični prazniki še lepši in še bolj drugačni, so se člani Turističnega društva Rečica ob Savinji odločili, da tudi letos, tokrat že devetič, postavijo žive jaslice. Te bodo umestili v manjši opuščen kamnolom v Dol-Suhi, v neposredni bližini Rečice. Večer Jezusovega rojstva bodo prikazali s pomočjo igranih prizorov in menjavo prizorišč, dogajanje pa bodo obogatili z božičnimi pesmimi, kijih bodo zapeli Habrovifantje iz Luč. Letosna- povedujejo še posebej lepa doživetja, kijih bodo obogatile svetloba bakel, veliko različnih efektov ter nekaj scenskih novosti. Jaslice, ki bodo ponazarjale Kristusovo rojstvo, čaščenje pastirjev in prihod treh kraljev, bodo na ogled v torek, 25. decembra, in sredo, 26. decembra, z dvema uprizoritvama, ki se bosta vsak dan pričeli ob 17. in ob 18.30 uri. Rojslvo Jezusa bodo slavili angel z oznanilom, pastirji, iz ozadja bodo na prizorišče prihajali trije kralji, seveda pa bosta ob jaslicah s Kristusom stala Marija in Jožef. _____ Marija Šukalo Na podlagi 87, člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 in 34/04 in 62/06), Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-ÜPB3, Uradni list RS, št. 42/07), Zakona o socialnem varstvu (ZSV-UPB2, Uradni list RS, št. 3/07) Občina Gornji Grad objavlja PREDNOSTNO LESTVICO UPRAVIČENCEV za oddajo neprofitnih stanovanj v najem Na osnovi razpisa, za oddajo eventuelno izpraznjenih neprofitnih stanovanj v najem, v objektu: stanovanje v Attemsov trg 15b, stanovanje v Attemsov trg 4, stanovanje v Attemsov trg 8, stanovanje v Attemsov trg 28, stanovanje v Attemsov trg 32, stanovanje v Tlaka 10, stanovanje v Novo Naselje 1, stanovanje v Novo Naselje 2. vse v kraju Gornji Grad objavljenega 16.11.2007 katerega lastnik sta Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3,3342 Gornji Grad in Atrij stanovanjska zadruga z.o.o„ Lava 7,3000 Celje, objavlja Občina Gornji Grad prednostno lestvico, oblikovano na osnovi na razpis prispelih prijav. Tričlanska komisija je proučila utemeljenost vlog na podlagi dokumentiranih poizvedb, potrebnih za oblikovanje spodaj objavljenega prednostnega vrstnega reda 1. Aleš Remic Bočna 63, Gornji Grad 120 točk Udeleženec razpisa se lahko v roku 15 dni po objavi prednostne liste pritoži in pritožbo naslovi na naslov Občini Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad. O pritožbi odloči župan Občine Gornji Grad. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Najemno pogodbo za uporabo neprofitnega stanovanja bo udeleženec, uvrščen na prvo mesto sklenil za nedoločen čas z lastnikom stanovanj ATRIJ stanovanjsko zadrugo z.o.o., Lava 7, Celje. Ostali udeleženci pa, ko bodo izpolnjeni v razpisu navedeni pogoji, torej po eventualni izpraznitvi stanovanj. Celje, 6.12.2007 Občina Gornji Grad Župan Stanko Ogradi GOSTILNA "PRI JOŠKU IRENA T1RŠEK Attemsov trg 21 3342 Gornji Grad * 03/838-30-80 h 130 + 50 V prijetnem ambijentu naše gostilne sprejmemo večje zaključene družbe ali pripravimo družinska slavja. Vsem Zgornjesavinjčanom želimo prijetne božične praznike in srečno novo leto 2008 ter se zahvaljujemo za obisk, obenem pa vabimo, da nas obiščete tudi v prihodnje. ( \ 10 v___/ OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE, Šolska ulica 23,3330 Mozirje, na podlagi sklepa sveta OŠ Mozirje št. 929/S3-07, z dne 06.12.2007 objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO M2 - AVTOBUSA 1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE, Šolska ulica 23,3330 Mozirje (v nadaljevanju prodajalka) 2. Predmet prodaje je vozilo M2 - AVTOBUS, znamke IVECO, tip A45 E, leto izdelave 2000, za izklicno ceno 16.800,00 EUR (v ceni je zajet 20 % DDV). Zgoraj navedeno vozilo se prodaja po sistemu VIDENO - KUPLJENO. Ogled vozila je možen po predhodnem dogovoru po telefonu številka 03 839 27 30. 3. Udeležba na javni dražbi in njeni pogoji: Dražitelji morajo najkasneje 15 minut pred pričetkom javne dražbe prijaviti svojo udeležbo ter priložiti: - potrdilo o vplačani kavciji (original) ter celotno številko računa (št. banke in št. računa za primer vračila kavcije), - izpisek iz registra pravnih oseb (za pravne osebe), - pooblastilo za sodelovanje na javni dražbi, če je oseba zastopnik, - osebno izkaznico, davčno in telefonsko številko. Javna dražba bo ustna v slovenskem jeziku. 4. Višina kavcije: Dražitelji se morajo pred pričetkom javne dražbe izkazati s potrdilom o plačani kavciji, v višini 10 % izklicne cene, ki jo nakažejo na transakcijski račun št. 01279-6030670897 pri UJP Žalec z navedbo »plačilo kavcije za avtobus«. 5. Vplačana kavcija: Vplačana kavcija se všteje dražitelju, kije uspel na javni dražbi v kupnino. Neuspelim dražiteljem se kavcija vrne v roku 8 dni po opravljeni dražbi in sicer v vplačanem znesku. Kavcija mora biti vplačana najkasneje na dan dražbe do 10. ure. 6. Kraj in čas javne dražbe: Javna dražba bo v četrtek, 27.12.2007, ob 12.00 uri, v prostorih OŠ Mozirje, Šolska ul. 23. 7. Najnižji znesek višanja: Izklicna cena na javni dražbi se povečuje za 300 EUR. Dražitelj, ki pred pričetkom javne dražbe prijavi svojo udeležbo ter priloži vsa zahtevana potrdila, pa ne pristopi k licitaciji predmeta javne dražbe se šteje, daje od licitacije odstopil in se mu kavcija ne vrne. 8. Na javni dražbi uspe dražitelj: Na dražbi uspe dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. Dražba je končana, ko voditelj dražbe trikrat ponovi najvišjo ponudbo. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče podati dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. 9. Način in rok plačila kupnine: Kupci so dolžni kupnino s pripadajočim DDV poravnati ob podpisu pogodbe. Za plačilo kupnine bo OŠ Mozirje izstavila račun, ki se plača na transakcijski račun OŠ Mozirje št. 01279-6030670897 pri UJP Žalec. 10. Plačilo celotne kupnine Plačilo celotne kupnine je bistvena sestavina pravnega posla. Izbrani ponudnik mora skleniti prodajno pogodbo najkasneje v 8-ih dneh po zaključku javne dražbe. Če izbrani kupec ne sklene prodajne pogodbe v navedenem roku, se šteje, daje od nakupa odstopil, vplačana kavcija pa mu zapade kot skesnina. Tudi v primeru, da se plačilo ne izvede v roku, se kavcija zadrži, pogodba pa razdre. Kupec pridobi lastninsko pravico po overitvi pogodbe in plačilu celotne kupnine s pripadajočim DDV. OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE OTVORITEV RAZSTAVE AKADEMSKEGA SLIKARJA VINKA ŽELEZNIKARJA Umetnik, katerega stvaritve so (s)likovni objekti V petek, 7. decembra, je Nazarje znova kulturno zaživelo. V Ja-kijevi hiši - galeriji Nazarje je potekala otvoritev razstave akademskega slikarja Vinka Železnikarja, ki na svojevrsten način vnaša sporočilno noto v svoje stvaritve. Samostojni umetnik, ki živi in dela v Mengšu, je do sedaj pripravil prek trideset samostojnih razstav in sodeloval na več kot stotih skupinskih razstavah, kolonijah in Ex-temporih, tako doma kottudi v tujini. Delo umetnika je predstavil dr. Damir Globočnik, umetnostni zgodovinar in muzejski svetovalec, ki je povedal, da se Železnikar na tokratni razstavi predstavlja z deli, v katera je, po daljšem tehtnem premisleku, vnesel razumevanje slike kot(s)likovnega objekta. Z njim je nadomestil tradicionalno razumevanje slike kot kvadratnega okna, prekritega z barvami. Uporablja prosojno mrežico, ki prekrije površino slikovnega polja in s svojim nenehnim trepetanjem oziroma optično iluzijo vpliva na našo zaznavo in zameji medprostor. Ta tako postane eden sestavnih delov slikovnega objekta. Zaradi osredotočenosti na razmerje med slikarsko površino ter resničnim in virtualnim likovnim prostorom je pri ustvarjanju odpadla večina predmetnih motivov. Na razstavi, ki bo na ogled do 31. januarja, umetnik prvič predstavlja izdelke iz stekla, ki so s pomočjo teh-nike fuzije logično nadaljevanje njegovih razmišljanj o slikovnem objektu. Razstavo je otvoril direktor gospodarjenja v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje Boštjan Gorjup, saj je BSH pokrovitelj tega dogodka, je povedala organizatorka Vladka Planovšek. Kulturni program olvoritveje stremi skladbami popestril godalni orkester Glasbene šole Nazarje pod vodstvom Stefana Garkova. Maruša Fužir ČEBELARSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD »Pri čebelah se lahko učimo dela za skupno dobro« 9. decembra je bila v cerkvi Marije Zvezde v Novi Štifti Ambroževa maša. Udeležili so se je številni čebelarji iz zgomjesavinjskih in šaleških društev. Dogodku je prisostvoval tajnik Čebelarske zveze Slovenije Anton Tomec, v goste pa so prišli tudi čebelarji iz Mengša in Kamnika. Pepca Orešnik (levo) in Kristina Mali sta za zaključek zapeli pesem o Mariji na Metuljevem griču (foto: Marija Lebar) udeleženca, ki imata rojstni dan na god sv. Ambroža, obdaril z medenimi dobrotami. Sosedi Pepca Orešnik in Kristina Mali sta za zaključek zapeli pesem o Mariji na Metulje- vem griču. To je sicer znana pripovedna pesem o prikazovanju Marije v Novi Štifti, posebej za to priložnost pa sta jo uglasbili in zapeli. Marija Lebar ZKZ MOZIRJE Srečanje upokojencev Tako kot že vrsto let so tudi letos pripravili družabno prednovoletno srečanje upokojenih delavcev Zadruge. Zbraneje nagovoril direktor Zadruge Andrej Presečnik. Nekdanjim sodelavcem je dejal, da so prav oni tisti, ki so s svojim znanjem, strokovnostjo ter izkušnjami gradili Zadrugo od samih začetkov in tako prispevali k njeni rasti in razvoju. Presečnikjetudi ob tej priložnosti ponovil, da želi biti Zadruga dolgoročno stabilno podjetje, čeprav seje v zadnjem obdobju slišalo marsikaj slabega na račun poslovnih odločitev vodstva. Srečanja seje udeležilo okoli 50 upokojencev, med njimi tudi trije nekdanji direktorji, Dušan Roš, Lojze Plaznik in Anton Vrhovnik. Savinjčan Tokratna maša ob godu čebelarskega zavetnika sv. Ambroža, ki jo vsako leto organizira Čebelarsko društvo Gornji Grad, je bila že četrta po vrsti. Daritev je opravil domači župnik Alojz Ternar, po končani maši pa je bil še krajši kulturni program. V imenu Čebelarske zveze Slovenije in Čebelarske zveze Saša je navzoče nagovoril Marko Purnat, kije spregovoril o našem odnosu do narave iz čebelarskega vidika, saj so ravno čebele eden pomembnejših členov v ekosistemu ter dobre pokazateljice onesnaženosti okol- ja. Čebelarji s svojo dejavnostjo pomagajo vzdrževati ravnotežje v naravi in pripomorejo k opraševan-ju kulturnih rastlin. Zbrane čebelarje in vernike je pozdravil predsednik ČD Gornji Grad Anton Bezovšek, spregovoril pa je tudi tamkajšnji župan Stanko Ogradi. Slednji je menil, daje čebelarska dejavnost pomembna tako za posameznika čebelarja kot za širšo družbo. »Pri čebelah se lahko učimo strpnosti, družabnosti in dela za skupno dobro,« je menil Ogradi. Ivan Rop je nato dva naključna Vsakoletno druženje zadružnih upokojencev je priložnost za obujanje spominov in sproščen klepet (foto: EMS) Ob jubileju Savinjskih novic Piše: Aleksander Videčnik Anton Acman iz Šmihela se je spomnil na čas izpred tridesetih let, ko je v naš časopis pisal o pobiranju prispevkov za asfaltiranje ceste Mozirje-Šmi-hel. Z nekoliko šaljivim prizvokom je zapisal nekaj utrinkov, ki jih je doživljal med nabirkov Mozirju: »Ljudje, ki jim je bila zaupana izvedba zamisli o asfaltiranju stare ceste v Šmihel, so ob tuhtanju, kje dobiti toliko denarja, dobivali sive lase. Krajevna skupnost Mozirje je beležila komaj kaj sredstev, tudi na občini ni bilo kaj prida cvenka, malo je kanilo iz blagajn tedanjih Ozd-jev, Tozd-ov, Sozd-ov in morda še kje. Nekateri so dobrodušno obljubljali pomoč, pa na obljubo kaj kmalu pozabili. Številni so bili izgovori: »Tudi mi imamo velike denarne težave.« ZBIRANJE V MOZIRJU Člani odbora všmihelu so ponovno sedli za mizo in razpravljali, kaj sedaj, kako dalje. Pa se oglasi Mozirjan: »Če ste Šmihelčani že sami zbrali toliko denarja za cesto, pa bomo z vami solidarni še Mozirjani.« Tako je steklo zbiranje denarja tudi po Mozirju. Acmon razmišlja: »Ni mi bilo lahko podati se na to trnjevo pot "tehtanja". Je pač neprijetno prosjačiti in nadlegovati ljudi. Spomini na leto 1945, ko so Mozirjani za obnovo požgane šole v Šmihelu v nahrbtnikih nosili opeko, vendarle ponudijo nekaj obetov... Te misli so me nekoliko ohrabrile,« piše Acman. Začelo seje torej trkanje na vrata in na srca. V lepem, novem naselju so se odprla vrata. Malo začudeni nad nepričakovanim obiskom, toda prijazni in gostoljubni ljudje. Povedali so nama, da so že dali drugim pobiralcem denar, hkrati pa pripomnili, da se bo še našla kakšna obveznica... Padel je prvi tisočak. Tudi pri naslednji hiši so povedali podobno - že drugi so bili pred nama. Mož naju je povabil k mizi in dejal ženi, naj pogleda, če bo možno kaj prispevati. Resje prinesla na mizo nekaj stotakov, vsota ni bila toliko kot prijaznost, ki sojo izkazali. Vedno smo pobirali v dvoje. Postala sva že kar samozavestna in prišla do sosedne hiše, kjer sva naletela na gospodinjo v vrtu. Ko sva ji povedala, zakaj sva prišla, je počilo: »Ja, kje bom pojemala denar? Dolžna sem še za ureditev našega naselja. Ne dam nič! Dovolj je vsemogočih prispevkov, kijih plačujemo, za cesto pa naj da občina!« Nič ni pomagalo prigovarjanje, ženska je bila vse bolj glasna in vse je kazalo, daje bolje, če se hitro odpraviva. Seveda je to delovalo zelo moreče. Naslednji obiskje veljal nekemu delavcu, kije ravno urejal okoli hiše. Povabil naju je na kavico in potem dejal: »Kartežko bo šlo, vse toliko stane, hiše še nimam povsem urejene, moja plača pa komaj omogoči skromno življenje. No, pa nekaj bomo že dali, če sta zadovoljna.« Je že tako, manj ko kdo ima, bolj je dober, sem si mislil. Tisto malo, kar je človek dal, nama je veliko pomenilo, saj je dal od srca. Sledil je obisk znanca iz šmihelskega konca. Po pozdravu so bile njegove besede: »Glej, glej, vaju pa za vse porabijo, seveda se bo nekaj našlo. Denarja nimam, bom dal obveznice, kolikor jih še imam.« Možje še pripomnil: »Jaz nisem šel prosit Šmihelčanov, ko sem moral plačati asfalt do hiše.« Seveda sva to pikro pripombo vljudno preslišala. Jasno, da nismo zbirali denarja za urejanje naših dvorišč, pač pa za glavno cesto iz doline do nas, pa kaj bi o tem razglabljali s človekom, ki tako zine. Le veno hišo sploh nisva prišla. Ko najuje gospodar zagledal, je zaklical: »Nikar ne prihajajta blizu. Pri nas ne dobita nič! Cesta v Šmihel me prav nič ne briga. Sicer pa referendum o samoprispevku prav v Šmihelu ni uspel. Nič ne dam!« Kar nekam previdno sva se izognila hiši, ne ravno dobre volje. Drugačeje bilo pri naslednji družini. Najprej povabilo na kavico in ob njej klepet. »Vedno kdo pobira razne prispevke za vse mogoče stvari. Ali res ne gre več brez teh fehtarij?Toda za vašo cesto radi damo, ker ste prav Šmihelčani bili v času osvobodilne vojne na čelu in ste veliko pretrpeli.« Presenetljiva izjava tedaj, danes radi s posmehom rečemo takim spominom melanholično in aktivistično govoričenje... POSLUŠATI JE BILO TREBA MARSIKAJ Kaj so si mislili o uradnih osebah glede odnosa do strank, sva tudi lahko poslušala. »Dam za cesto štiri tisočake. Če pa odstranijo iz občinske up- rave ljudi, ki z občani neprijazno postopajo in jih po nepotrebnem šikanirajo, dam še enkrat toliko.« Žal, midva seveda nisva imela nobene možnosti vplivati na sestav občinskega upravnega kolektiva. Tako sva trkala in zvonila od vrat do vrat, kar tri popoldneve zapored. Lahko rečeva, da so bili ljudje v glavnem prijazni gostoljubni. Lahko trdiva, da so bili razumevajoči, razpoloženi za šale, tem je bil zelo dobro kos moj spremljevalec, zapiše Acman. Tako sva potem kar povsod dobila prispevke brez nejevolje in pikrih pripomb. Obiskala sva okoli 80 družin, od teh so le tri družine odrekle podporo cesti v Šmihel. Seveda se človek ob tem zamisli, spet seje pokazalo, da so ljudje zelo različni, tako razglabljanje je ob koncu pobiranja prispevkov povsem razumljivo. Vendar lahko ob teh spominih zatrdim, piše Acman, da je tedaj še živel živi čut tovarištva in solidarnosti v srcih naših ljudi. Zanimivo, pri manj premožnih ljudeh so naju lepše sprejemali ter z razumevanjem prisluhnili najini prošnji. Ob koncu je Acman zapisal - hvala Mozirjani! IN ZA ZAKLJUČEK Pisec članka je v tedanjih Savinjskih novicah med pogovorom z menoj posebej poudaril, daje naš časopis ohranil zelo zanimive dogodke izpred treh desetletij in jih ohranja tudi sedaj, ko je prenovljen ter v rokah ljudi, ki čutijo z dolino in spoštujejo tudi preteklost, tako ali drugačno. Časopis pa ohranja še pomembna ustna izročila ter opozarja na kulturno dediščino, kije v naših krajih zelo bogata. Naš veliki pisatelj F. S. Finžgar je nekoč v Mladiki zapisal nekako takole - Narod brez srčne kulture in ohranjenih tradicij, ni dolgega življenja. 3ščemo stare Fotografije Učenci Ljudske šole v Šmihelu leta 1933. Z njimi na sliki je tudi tedanji župnik Jože Presnik. Sliko nam je poslal Jože Atelšek iz Šmihela. / 12 v___y Ljudje in dogodki Rečiški otroci so se izkazali s pesmicami in molitvijo tičnega društva ob pomoči domače občine in številnih sponzorjev. Miklavžev sejem in živahno barantanje ob stojnicah, kjer so različni izdelki devetošol-cev ter otrok oddelka za podaljšano bivanje in njihovih starševzamenjali lastnika, pa je popestril dogajanje ter prihod dobrotnika v Nazarjah. Miklavža s košem daril, ki so ga turističnemu društvu pomagali napolniti številni dobrotniki, so priklicali nazorski os- Miklavž je obdaril otroke povsod po dolini, letos pa seje sprehodil tudi po Mercatorjevi blagovnici v Mozirju in prodajalkam ter obiskovalcem razdelil koš sladkih dobrot. Pozabil ni niti na ranč Burger na Miklavž je s spremstvom obiskal tudi Mercatorjevo blagovnico v Mozirju »Že v preteklih časih so otroci težko pričakovali december in vse radosti, ki so povezane z njim. Takrat so njihova srca živela le za čarobne večere, polne pričakovanj. Skrivnosti tega večera so tesno povezane s pravim prijateljstvom, upanjem ter ljubeznijo. In le tistim ljudem, ki so jim te vrednote pomembne, se skrivnosti resnično odkrijejo!« je bilo sporočilo rečiških osnovnošolcev, ki so s plesno točko, petjem ter skečem novnošolci s plesom in pesmicami. Z zbranimi finančnimi sredstvi s sejma bodo deve-tošolci razbremenili starše ob plačilu izleta, najmlajši pa bodode-narnamenili za nakup igrač v podaljšanem bivanju. I Miklavž je v spremstvu angelčkov in parkljev obiskal nazarske otroke ki jih je našel omenjene v Zlati knjigi (foto: Ciril M. Sem) Miklavža so pospremili parklji, ki so z rožljanjem in ropotom strašili poredne otroke tudi z višin (foto: Ciril M. Sem) otrokom predstavil legendo o Miklavžu. Da pa je njegova košara bila polna, sta poskrbela Natascha Burger Povše in Aleš Povše. Marija Šukalo obogatili prihod Miklavža na trg. Taje s svojim spremstvom angelčkov in parkljev obdaril otroke z Rečice ter okolice. Darila pa so mu tokrat pomagali zbrati člani turis- njihov dobrotnik (foto: Marija Sukalo) Venišah, kamor seje pripeljal s kočijo. Tam so ga otroci izzgornjesavinjskih vrtcev pričakali s pesmicami in recitacijami. Prvi dobrotnik decembra je MIKLAVŽEVANJE Skrivnost večera povezana z upanjem in ljubeznijo HARMONIKARSKI ORKESTER BARBARA Ko knap frajtonerco zagrab' —Mil'»I ■ ■' ■■—:—1— Harmonikarski orkester Barbara je s promocijo svoje prve zgoščenke obeležil desetletnico obstoja (foto: Marija Lebar) V prostorih Muzeja premogovništva v Velenju je bil v ponedeljek, 3. decembra, koncert Harmonikarskega orkestra Barbara Premogovnika Velenje in promocija njihove prve zgoščenke. Na ta način so praznovali desetletnico obstoja, nastopili so tudi številni glasbeni gostje. Slavljence je poleg ostalih govornikov pozdravil direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. Vse seje začelo jeseni pred desetimi leti zaradi druženja in zabave, a je preraslo v resno delo, redne tedenske vaje in številne nastope. Tistih pomembnejših so našteli kar preko sto. Nastopajo tako v tujini kot doma, zagotovo pa na vseh rudarskih prireditvah. Glasbeni vodja je že vse od začetka Miro Klinc, resno delo pa je pripeljalo do izdaje prve zgoščenke z naslovom Harmonika nam je v veselje. Kako zelo je to veselje pristno, so dokazali na koncertu. Z energijo, s katero so izvabljali glasove iz svojih "ljubljenk", so pritegnili celotno občinstvo, da je zapelo znane slovenske pesmi. Ansambel Spev, ansambel Mira Klinca, Fešta banda, Rudarski oktet in humorist Klobasekov Pepi so dogajanje le še popestrili. »Vesel sem, da enkratvidim, kako župani pojejo, tako, kot drugi igrajo,« seje v svojem govoru pošalil direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. Zahvalil seje članom orkestra za njihov trud in za to, da z glasbo skrbijo za ugled Premogovnika. »Ni lahko uskladiti časa za vaje, ki bi ustrezal vsem 25 članom. Na začetku je bila težava tudi različno glasbeno predznanje posameznih članov orkestra. Čestitam vam ob vašem jubileju, vendar upam, da na naslednjo zgoščenko ne bo treba čakati spet deset let,« je slavljence nagovoril direktor in jim v spomin podaril kipec sv. Barbare. V imenu članov orkestra je spregovoril njihov vodja in član mag. Bojan Lajlar. Povedal je, da brez razumevanja družin ter njihove podpore uspehi orkestra ne bi bili mogoči. Zahvalil seje Premo- govniku in njegovim povezanim družbam, kjer vedno prisluhnejo njihovim potrebam. »Brez stalne podpore sodelavcev, vodstva Premogovnika ter povezanih družb, zlasti pa sindikata, bi bilo naše delo nemogoče,« je zaključil mag. Lajlar. Ponedeljkov nastop seje končal z družabnim srečanjem. Datum koncerta ni bil izbran naključno, saj seje dogajal na večer pred godom sv. Barbare, rudarske zavetnice, po kateri si je orkester nadel ime. Marija Lebar CENTER STAREJŠIH OBČANOV GORNJI GRAD Veselo decembrsko pričakovanje Godovni dan svetega Miklavža ima poseben pomen tudi za Center starejših občanov v Gornjem Gradu, saj je bila na ta dan pred petimi leti uradna otvoritev, prve stanovalce pa so sprejeli mesec dni kasneje. Direktorica Francka Voler z zadovoljstvom ocenjuje, da jih je po začetnih težavah sprejelo tudi lokalno okolje, še več pa je vredno, da se vračajo varovanci, ki so od njih odšli v druge domove. Tako kot za vse ljudi tega sveta tudi za stanovalce centra velja, da jih v decembrskih dneh zajame skrivnostno pričakovanje. Pred dnevi so jih obiskali skavti iz Mozirja in dobrotnik Miklavž, ki je pripravil darila za vse stanovalce. »Dragoceno je, kar damo in še bolj dragoceno, kar nam je podarjeno. Naj postane želja po topli dlani tako močna, da jih začnemo podarjati sami. Takrat se odprejo nove razsežnosti nas samih in samo hip je potreben za nitko, ki nas poveže,« je ob tej priložnosti zbranim položila na srce Franca Voler, ki napoveduje živahno dogajanje vse do novega leta. Tako sta se pretekli teden že predstavila ansambel Vikija Ašiča in kvartet Grmada iz Celja, do konca meseca bodo nastopili še moški pevski zbor iz Bočne, ansambel Golte, še enkrat pa bodo prišli mozirski skavti z betlehemsko lučko miru. Stanovalci centra starejših so z zanimanjem prisluhnili kvartetu Grmada in ansamblu Vikija Ašiča (foto: Mojca Semprimožnik) Savinjčan MOZIRJE Srečanje starejših občanov V večnamenskem prostoru osnovne šole Mozirje se je na tradicionalnem srečanju 8. decembra zbralo preko 150 občanov občine Mozirje, starejših od 70 let. Srečanje je namenjeno druženju in pogovoru, s krajšim kulturnim programom pa jih vedno razvedrijo tudi šolarji. Nad tako veliko udeležbo so bili organizatorji precej presenečeni, saj se doslej še nikoli ni zbralo več kot 120 udeležencev. Kljub temu je osebje osnovne šole Mozirje poskrbelo, da je vsakdo dobil svoj prostor za klepet in kosilo, kije sledilo kulturnemu programu. V njem so šolarji prepevali, igrali ter nasmejali svoje dedke in babice, pa tudi pradedki in prababice niso bili tako redki. Župan Ivan Suhoveršnikje zbranim zaželel obilo zdravja, ki ga vjeseni življenja nikoli ni dovolj. Po-dobnoje z družinsko srečo, ki starejše prevečkrat pusti osamljene. Da bi bilo tega čim manj, imajo vsaj enkrat letno priliko, da se v prednovoletnem času zberejo, izmenjajo novice, se spomnijo tis- NAZARJE V Nazarjah so se na tradicionalnem druženju upokojencev in starostnikov drugo decembrsko soboto srečali vsi tisti, ki se radi družijo, poklepetajo ter izmenjajo izkušnje in obudijo spomine. Da je vse potekalo, kot se spodobi, sta poskrbela Društvo upokojencev in Krajevni odbor Nazarje. Prisrčen kulturni program so prispevali osnovnošolci z mentorico Vanjo Hofbauer. V uvodu je udeležence srečanja pozdravil predsednik nazorskega društva upokojencev Janez Štiglic ter jim zaželel obilo zdravja in sreče v prihodnjem letu. Prijetne melodije harmonik, citer in kitare, plesni ritmi ob različnih melodijah ter narodni napevi pa so v osnovnošolski jedilnici ogreli marsikatero srce. Da bi bili starostniki in upokojenci informirani o dogajanjih v domačem kraju, je spregovoril predsednik nazorskega krajevnega odbora ter podžupan občine Matej Pečovnik. Vsvojem govoru je poudaril, da občina nadaljuje njihova prizadevanja in delo, ki so ga vsvojem aktivnem življenju vložili v razvoj, V občini namreč pripravljajo prostorske akte, s katerimi bodo lahko realizirali različne projekte ter tako pripomogli h kvalitetnejšemu bivanju ljudi v kraju. Pravtakoje poudaril, daje druženje tistih, ki so na svoja ramena naložili sedem križev in več, ter upokojencev, priložnostza srečanje in klepet, saj Starejši občani se z veseljem udeležujejo različnih srečanj, na katerih se srečajo s sovrstniki in malce potarnajo nad zdravjem (foto: Benjamin Kanjir) tih, ki sojih v zadnjem času zapustili, in z veseljem do življenja pogledajo v prihajajoče leto. Benjamin Kanjir Srečanja upokojencev in starostnikov je priložnost za druženje in klepet, saj si v vsakdanjem življenju težko utrgajo čas drug za drugega (foto: Marija Šukalo) si v vsakdanjem življenju ob nenehnem hitenju težko utrgajo čas drug za drugega. Marija Šukalo DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI Z zborovsko pesmijo v novo leto Tradicionalno novoletno srečanje starostnikov iz ljubenske občine je tudi letos potekalo v večnamenskem prostoru tamkajšnje osnovne šole. Organizirala sta ga, kot že vrsto let. Društvo upokojencev Ljubno ob Savinji, po finančni plati pa Občina Ljubno. Sproščen pogovor je kot zdravilo Kar preko sto starostnikov, ki jim je življenje podarilo preko 70 let, seje udeležilo letošnjega srečanja. Predsednik društva upokojencev Franc Povh je navzoče kot vedno nagovoril vša-Ijivem in njemu svojslvenem tonu; prešerno ter za vsakega od prisotnih vzpodbudno. Svoj kamenček k mozaiku veselega predprazničnega vzdušja na srečanju je s svojim pozdravom dodala tudi županja Anka Rakun, da pa vse ne bi bilo tako uradno, je poskrbel mladi harmonikar Robi Weiss iz Okonine s svojo frajtonarico. Za vrhunec letošnjega srečanja so z ubrano zapetimi pesmimi poskrbeli pevci in pevke domačega mešanega pevskega zbora pod vodstvom Mitje Venišnika. Pesem, ki se vedno dotakne človekove notranjosti, vzpodbudne besede in vsaj za nekaj časa vstran postavljene vsakdanje tegobe so tudi letos večino od prisotnih prepričale, da se, če ne prej, ob letu osorej zopet srečajo. Franjo Atelšek RINEK Čeprav nam je veliko vzeto, veliko ostaja; in čeprav sedaj nimamo tiste moči, ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo, kakršni smo; z enakim junaškim srcem, ki sta ga oslabila čas in usoda, vendar z močno voljo, da bi se borili, iskali, našli, in ne popustili. Lord Tennyson Projekti bodo pripomogli h kvalitetnejšemu bivanju 12. božično novoletni Logarska dolina 30. december 2007 ob 17.00 uri Na koncertu prijateljstva bodo sodelovali: oncert snegu šaša LENDERO SLOVENSKI OKTET SRARKASSE5 O RUDI ŠANTL CASINO BAND HAPPY BAND ANITA LAKNER IN HABROV1 FANTJE OTROCI IZ OSNOVNE ŠOLE SOLČAVA VSTOPNINE NI! VLJUDNO VABLJENI Pokrovitelji: BANKA SPARKASSE d.d., Banka Celje d.d., NLB d.d., Zavarovalnica Maribor d.d., Avto Aktiv d.o.o, STO, Crem Caffe, Logarska dolina d.o.o. Občine: Solčava, Luče, Ljubno, Gornji grad, Nazarje, Mozirje, Rečica ob Savinji Hotel Plesnik Organizacija in informacije: Hotel Plesnik (03) 839 23 00 Leto 2007 je bilo za člane skupine Sid-dharfa sila uspešno. Podelili so jim Viktorja, bili ponovno nominirani za Best Adriatic Aetna MTV in koncertno sezono zaključili z odmevnima nastopoma v Izšteka-nih na Valu 202 ter koncertnim Maratonom v Hali Tivoli. In prav ta dogodka so se odločili podoživeti z izidom dveh živih albumov. Od ponedeljka, 10. decembra, sta na voljo kar dva koncertna albuma skupine Siddharta. Album Izštekani obsega CD z glasbo, zaigrano v oddaji, na DVD-ju pa si boste lahko radijsko oddajo tudi ogledali. Album Maraton zajema kar štiri CD-je z vso glasbo, ki je bila zaigrana na tem večurnem glasbenem presežku ter DVD z dokumentarnim filmom o dogajanju pred dvorano in v njej, pred koncertom in med njim. V prostorih glasbene trgovine Big Bang Giga v BTC-ju so na dan izida odprli razstavo koncertnih fotografij te skupine, nastalih v obdobju 2006/ 2007, kijih je v objektiv ujel fotograf Aleksander Remec. Alenka V Festivalni dvorani na Bledu je 8. decembra potekala finalna prireditev izbora za najlepšo vižo 2007. To je postala junijska viža Edino upanje v izvedbi ansambla Spev, kije že četrto leto zapored prejel največ telefonskih glasov poslušalcev. Na drugo mesto so se uvrstili Modrijani, tretje mesto pa je zasedel ansambel Golte, kije meseca marca zmagal s skladbo Če je ljubezen greh. Ostala mesta so si razdelili Bum, Razpotniki, Mladi Dolenjci, Novi spomini, ansambel Petra Finka, ansambel Braneta Klavžarja, Vihar, Hišni ansambel Avsenik in Alpski kvintet. V finalni oddaji je nastopilo dvanajst finalistov, ki sojih poslušalci prvega jutranjega programa Radia Slov- Avto Aktiv enija med petimi predlogi izbrali za najlepšo vižo meseca. Tudi na zaključni prireditvi je odločalo telefonsko glasovanje poslušalcev 1. programa Ra- dia Slovenija in Radia Maribor. Uvrstitev med tri najlepše viže letošnjega leta za ansambel Golte ob izteku uspešnega delovnega leta predstav- lja še en dosežek. Ob tem se člani ansambla Golte iskreno zahvaljujejo vsem, ki so jim namenili svoje glasove. Irena Drobež HOTEL PLESNIK LOGARSKA DOLINA Za prijatelje je dobro le najboljše Kolektiv hotela Plesnik v Logarski dolini je tudi letos na začetku decembra pripravil tradicionalno srečanje s poslovnimi partnerji in prijatelji. Letošnje druženje v nedrjih kraljice alpskih dolin je imelo razlog več, kajti Plesnikovi so pred nedavnim končali z urejanjem nove konferenčne dvorane v podaljšku vile Palenk, ki so jo poimenovali Brest. Srečanje je bilo zelo prijetno, k čemur so poleg odlične kulinarike svoj delež prispevali tudi izvrstni glasbeniki. Udeležence srečanja je pozdravila direktorica hotela Plesnik Marjana Cvetko in jim predstavila osnovne značilnosti nove konferenčne dvorane, ki lahko sprejme do 120gostov. Pregradijo jo lahko v dve manjši dvorani, Tiso in Lipo, ki sprejmeta do 40 gostov pri postavitvi z mizami ali do 60 gostov v kino postavitvi. Dvorana je opremljena z vrhunsko avdio-video tehniko, celoten prostor pa izžareva pristno domačnost, zaradi katere tudi delo v dvorani predstavlja užitek. V preddverju je prostor za Tereza In Dzani sta navdušila Plesnikove poslovne partnerje in prijatelje odmore, pred dvorano pa terasa s čudovitim pogledom na Kamniško-Savinjske Alpe. V hotelu Plesnikse po besedah Marjane Cvetko že pripravljajo na naslednjo investicijo- posodobitev in razširitev wellness ponudbe. Hotelski wellness center nameravajo razširiti z večimi vrst savn, različnimi masažami in notranjim ter zunanjim prostorom za počivanje. Družabni del srečanja Plesnikovih poslovnih partnerjev in prijateljev so otvorili člani kvarteta Akord iz Celja, za prijetno vzdušje v baru hotela pa je skrbel citrar Karli Gradišnik. Udeleženci srečanja so lahko zaplesali ob zvokih ansambla Happy band, glasbeno presenečenje večera pa je bil nastop vrhunskih hrvaških vokalistov Tereze Kesovije in Džanija. Celoten večerje povezoval Franci Podbrežnik, v družbi katerega so urice kar prehitro minile, a saj bo leto spet kmalu naokrog in bo hotel Plesnik spet gostil prijatelje od blizu in daleč. Franci Kotnik SKUPEN NASTOP ANITE LAKNER IN HABROVIH FANTOV V KOLNU Slovenska pesem na bregovih Rena V soboto, 1. decembra, je bil v nemškem Kölnu drugi veliki adventni koncert, na katerem so Slovenijo in še posebej mesto Celje zastopali profesorica klavirja in zborovodkinja Anita Laknertertercet Habrovi fantje. Poleg slovenskih predstavnikov so nastopili še predstavniki francoskega St. Cha-monda in nemških Auerbacha ter Gre- venbroicha. Slovenska, nemška in francoska božična glasba je številno občinslvo povedla v čas umirjenosti, pripravljena besedila pa do razmišljanja. »V tem predbožičnem času, ki naj bi bil čas miru, se potrudimo, da se nekoliko izognemo vrvežu in se posvetimo plemenitejšim vrednotam, ki so Anita Lakner in Habrovi fantje so pred številnim nemškim občinstvom dostojno zastopali Celje in slovensko domovino premnogim postale povsem tuje, brezpredmetne. Morda bodo pesmi in melodije, s katerimi smo se predstavili nemškemu občinstvu, le povedle marsikaterega do spoznanja, da je treba posvetiti svojim najbližjim in vsem soljudem nekoliko več časa, več pozornosti,«je povrnitvi povedala Laknerjeva, ki bo skupaj s Habrovi-mi fanti nastopila tudi na novoletnem koncertu v Logarski dolini. Vteh dneh je izšla tudi nova zgoščenka pevskega terceta iz Luč s preprostim naslovom Vesel Božič in Srečno Novo leto, na kateri so najlepše božične pesmi. Pod večino priredb se je podpisal vodja terceta Jože Pančur. Habrovi fantje bodo nov glasbeni dosežek predstavili na božični dan v okoninski cerkvi, na praznik svetih treh kraljev pa še vfarni cerkvi v Novi Štifti. Savinjčan Marti za rojstni dan Vsi dnevi življenja naj ti mirno teko, vsak korak ti srečen naj bo. V življenju nikdar ne vedi, kaj je trpljenje, le sreča in ZDRAVJE naj te spremlja skozi življenje. To ti iz srca želijo: mama, bratje in Olsa z družinami. RRLES-LESARSKI RRZUOJfll CEflTER Sauinjska cesta 2 III 3331 flazarje T = 03 839 H? 53 F = 03 839 HP 5H E = info @arles.si UJ wujw.arles.si Projekt delno finonciro Evropska unija v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG III A Sosedskega programa Slovenija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006. Želimo vam predstaviti, kaj je bilo narejeno v času izvajanja projekta VZPOSTAVITEV CENTRA Lesarski razvojni center ima sedež v Nazarjah, ki že tradicionalno velja za središče lesarstva v SAŠA regiji ali pa vsaj v Zgornji Savinjski dolini, njegovi prostori so v prizidku Doma Kulture. Opremljena je pisarna za dve delovni mesti in konferenčna soba, v kateri potekajo poleg različnih srečanj lesarjev, tudi izobraževanja in usposabljanja na temo lesarstva in poslovnih veščin glede na panožne potrebe in trende. STRATEGIJA RAZVOJA LESARSTVA SAŠA REGIJE Na osnovi natančne analize, kije Slovenija maqyarorszàq hrvatska značilnosti ter individualnih potreb podjetij, je bila opredeljena vizija razvoja, postavljeni kratkoročni in dolgoročni cilji ter ukrepi za njihovo uresničitev. Skupen dokument, ki povzema vse te ugotovitve in zaključke, bo izdelana Strategija razvoja lesarstva v SAŠA regiji in bo ključnega pomena tudi pri nadaljnjem razvoju lesarskega centra. OBLIKOVANJE MODELA IN METODE ZA ODLOČANJE ške fakultete pripravili poseben model in metode za ugotavljanje razvojnega potenciala podjetij. Natehnično-tehno-loških, organizacijskih, ekonomskih, marketinških in drugih področjih je namreč potrebno uporabiti raznovrstne analitične in optimizacijske metode odločanja, ki jih bo možno uporabiti v podjetjih, jim določiti razvojni potencial in smer za njihov nadaljnji razvoj. ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI ZA VPELJAVO pokazala obstoječe stanje lesne Indus- Za pomoč lesarskim podjetjem pri trije in seveda ob upoštevanju lokalnih odločanju bodo strokovnjaki Biotehni- Aktualno iz seminarja lesarjev, ki je potekal 5.12.2007 v Nazarjah Seminar je potekal v sodelovanju s -vodenje in organiziranje podjetij strokovnjaki Biotehniške fakultete v -povečati dodano vrednost izdelkom: prostorih Lesarskega razvojnega cen- razvoj izdelkov, vpeljava lastne tra-ARLES, povabljeni so bili vsi lesarji blagovne znamke, večja promocija SAŠA regije. Število udeležencev bi izdelkov lahko bilo sicer večje, je pa bolj - intenzivnejše povezovanje: lesnih pomembno to, da so se ga udeležili tis- podjetij med sabo, povezovanje lesnih ti, ki so zelo tvorno sodelovali pri prever- podjetij z dobavitelji in raziskovalnimi in- janju in dopolnjevanju Strategije razvo- štitucijami, povezovanje pri skupnem ja lesarstva v SAŠA regiji. trženju in promociji. Poudarki iz razprave so naslednji: S pomočjo podjetnikov so bile izoblik- - področje znanja in kadrov: posoda- ovali tudi teme usposabljanj, ki bodo izbijati znanja podjetij in začeti z načrt- vedene v januarju in februarju 2008: nim vlaganjem v znanje, potrebno je vodenje in organiziranje podjetij, razvoj zagotoviti program šolanja za bodoče izdelkov, materiali in načini obdelave lesarje v regiji in uvesti štipendiranje, lesnih materialov, informatika - upora-razviti ustrezne motivacijske pristope ba programov. INOVATIVNEGA PROJEKTA V PROIZVODNJO Glede na ugotovljene potrebe podjetij bo izdelana študija izvedljivosti za konkretno podjetje. Študija bo diagnosticirala stanje v podjetju in bo opredelila potrebno tehnično opremljenost, pripravo tehnološkega postopka, predvideno število zaposlenih, izdelavo proizvodnih načrtov, usposabljanje in spremljanje proizvodnje do vzorčnega modela proizvoda. KONFERENCE, SEMINARJI, DELAVNICE Do sedaj so bili izvedeni naslednji ključni dogodki: Razvojna konferenca lesarjev, julij 2007, Nazarje; Srečanje lesarjev, september 2007, MOS Celje; Seminar lesarjev, december 2007, Nazarje. Jasna Klepec, vodja projekta usposABrL^iyo mìWdjdsj.nii^.z^Bznjo s spremljevalcem Vožnja se-začnejrn kö'rr^S/Sßlß^^ihatirMozirju. Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03 42 55 800 ((C* 080 10 27) www.simer.si Nudimo vam 8% zimski popust! VETERINA MOZIRJE d.o.o. Cesta na Lepo Njivo 10, Mozirje, tel: 839-02-20 Vesel božič ter uspešno in srečno novo leto 2008 želimo vsem rejcem, uporabnikom naših / j \ uslug ter vsem občanom Zgornje Savinjske #|fin^ # Snph H n o I gorenje Jr ^ ^ • I Gorenje Notranja oprema d.o.o. Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad ©Mus®© ©©© a a ©© sfsjsss®© ©S3© a a ©a sp®- opL0sk> =&- o c—l'Äpi&ß C- V ipp w M Wftfool Mte® Objava prostih delovnih mest V našem programu Pohištvo v Nazariih iščemo: 1. Več proizvodnih delavcev za delo na lesno obdelovalnih strojih in v montaži z izkušnjami v lesarstvu (M/Ž) Pogoji: IV. stopnja izobrazbe - mizar ali strojnik oz. priučeni delavec 2. Vodjo odpreme Pogoji: V. stopnja izobrazbe, poznavanje logističnih procesov, pasivno znanje nemškega jezika, usposobljenost za delo z računalnikom, izpit za viličarja, samostojnost, samoiniciativnost, komunikativnost in sposobnost timskega dela. Delo je za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Interesenti se lahko oglasijo osebno v tajništvu na sedežu programa na Lesarski 10, Nazarje, ali po telefonu 03 839 3100. Lahko pa pošljejo pisne prijave s kratkim opisom delovnih izkušenj do 20. 12. 2007 na naslov: GORENJE NOTRANJA OPREMA, d.o.o. Kadri, organizacija in splošne zadeve Partizanska 12, 3320 VELENJE [NflAjIZjlAjlMJUE OBČINA NAZARJE gostišče GBAD VDBOVEC I in bar "ANITA" Dečica ■& Freier GOSTINSTVO, Mitja Felicijan a.p. Savinjska cesta 4, 3331 Nazatje tel. 58-32-800 Svojim cenjenim obiskovalcem želimo vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno v letu 2008! • BIT t SDS ■ Vse, v kar upate, naj se izpolni, kar iščete, naj se odkrije, kar si želite, naj se uresniči. Doživete božične praznike, prijetno praznovanje dneva samostojnosti in srečno v letu 2008. Občinski odbor SDS Rečica ob Savinji anes, za jutri. Za Slovenijo. vw.sds.si mmmmmmmmmammmmmmmmmmm Slovenska demokratska stranka ULTRA, to gžiffiiflfl. bhi mmn PREVERI CENE PRI KONKURENCI, HIŠNA BLAGAJNA Tl BO HVALEŽNA! Srebrna penina Rada, gorice 0,751.5,99 € BUTELJKE IZ GORIŠKIH BRD- zelo ugodno: Cabernet sauvignon 0,75 I........3,98€ Merlot Villa brici 0,75 I....... 2,29€ Chardonnay Villa brici 0,751.....1,59€ Rebula Villa brici 0,75l.........1,59€ Na zalogi koruza, ječmen, pesni rezanci, krmilna moka ... Prevzem v vseh naših poslovalnicah: Diskont Šparovček tel. 5843-086 Market Varpolje „tel. 5835-160 Samopostrežna Rečica tel. 838-80-84 Trgovina Bohač Nazarje tel. 839-48-90 I >mšlŠ I Do razprodaje - dokazano najcenejši! Šampon Palmolive 200ml 0,89 € f SADNI VIKEND V ULTRI! | kivi... 0,99€/kg VABLJENI! f klementine... 0,79€/kg a pomaranče ... 1,19€/2kg f www.avtosola-rcIax.si Avtošola ESà RELAX Mozirje, Savinjska cesta 29 Vpisi vsak dan na avtošoli RELAX, na telefon 041-698-252 ali na dan tečaja! RELAX-ov kredit ! do 24 mesecev! Vse uredite na avtošoli RELAX v Mozirju. POUČUJEMO MLADOSTNIKE STAROSTI 16.5 LET ZA VOŽNJO S SPREMLJEVALCEM Tečaj CPP 17.12. ob 17.00\ tel: 03/837-08-90 A lipan I ha /'''i • • f i I ohe ine Gornji Grad r« 11.. mi . . inToncinsKini svetom uàce v letu 2008. Upravne enote Mozirje ^ Vinko POLIČNIK s sodelavci Snežinke tiho prekrijejo sledi, a čas naj ne izbriše dragocenih človeških vezi, ki stkali smo jih do soljudi. Naj vas zapisana misel spremlja v prazničnih dneh in vse leto 2007. 1 Naj upanje .nikoli ne umre. J J «nr a. Veselia, sreče, zdravja m ljubezni nai vedno bo dovoli za vse. J * 'l j§ Lepe božične praznike in srečno pot v novo leto 2008 Ljubija 5,3330 MOZIRJE Tel./fax: 03 583 XI 22, 03 839 01 23 031/619-634 e-mail: korosec.rebercnik@siol.net www.turizemkorosec.com P.E. Gornji Grad 041 519 538 APARTMAJI IN WELLNESS KOROŠEC Na volje vam je finska, turska in infra sauna, jacunj, masaže, kozmetika, solariji (stoječi in ležeči) ter mini fitnes. Marija Lihteneker s.p. Topolšica 215, 3325 Šoštanj Tel.: 03/891 16 20, faks: 03/891 16 21 3SM: 031/041/648-344 Šta: neker.lima@siol.net LimA • Višinska vzdrževalna dela na stanovanjskih in drugih objektih Zaključna dela v gradbeništvu • V najem dajemo gradbene stroje in opremo do delovne višine 29 m Vesele božične praznike in srečno novo leto 2008! STIH L GOZDARSKO-KMETIJSKA OPREMA MELAVC VIKING Melavo Anton s.p. TEHNOM - Proizvodnja, veleprodaja Ljubija 33, 3330 Mozirje Prodajalna in servis v Mozirju Tel. 839-48-08,041/643-441 in Celju, Mariborska 200 (na Izvozu z avtoceste) Tel. 491-16-02, www.melavc.com Celje, Mariborska 200 LciimO|tfam ves|ll6bM ’4ÜI 2008^eliko)sr?čc infidi! nniiU' 'Jfcs » T usnjen delovni čevelj TINE ■ — gozdarski zaščitni čevlji usnjen delovni proti urezu h jeklena kapica čevelj JAKA Moztje, Ljubija 33 STIHL MS170 19B EUR meči OREGON I vseh dimenzij ZNIŽANO NA 40 evrov pohodni usneni čevlji AUPINA - zaloge omejene! zaščitne rokavice merilo hlodovine EUR 3#E1 gozdarska veriga TEU! zaščitna čelada STIHL h darilo DODATNA VERIGA Na zalogi preko 50 modelov motornih žag STIRIA pletena žična Jeter I i 9,90 EUI škripec 4 ali 61 Poles tesa, da smo pogodbeni trgovec največjega proizvajalca motornih žag in ostalih strojev v svetu, vsako leto tudi povečujemo izbiro gozdarskega in vrtnega orodja v naših trgovinah. Razlogi za nakup: - popusti pri plačilu s gotovino - darila - najnižje cene - strokovno svetovanje pri nakupu - zagotovljeni potrošni material - za vse pri nas kupljene stroje zagotovljen servis m rezervni deli IPfWMfW KgKoscem Pizzerija IZ©df Savinjska cesta 1,3331 Nazarje ] Gsm za naročila : 031/89M85 http:www.izoles.si Delovni čas : VSAKODNEVNE MALICE “ 17.13. Makaronovo meso, solata Ned. in prazniki od S.OO do 23. ure j 18.18. Pražene jetrce, pire krompir, solata 19.13. Zrezki v omaki, dušen riž, solata Malice do 33. ure 30.13. Bograč, palačinke ia samo 3€'. 31.13. Ocvrt oslič, krompirjeva solata Pripravljene malice: - obara - pasulj s klobaso NAJSTAREJŠA zsornjesavinjska trta Vsi z APOVE DOMAČIJE V OKONINI se zahvaljujemo: - Savinjskim novicam, - 3. iztoku Podkrižniku, - 3. Božu Zorjanu, - sosedom Pečarjevim in Mazejevim za pomoč oziroma udeležbo oziroma sponzorstvo, in vsem, ki so kakor koli sodelovali pri tem projektu, trsatvi druse najstarejše vinske trte v Sloveniji, dne 18. oktobra 2007. Trgovina z obutvijo Jurček Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure KOPIT/mNA TRGOVINA Z OBUTVIJO ji ZA VSE GENERACIJE « v prodajnem centru IZOtES Nazarje, tel. 839 03 50 in prodajalna Jurčeh v Parižljah, tel. 705 09 33 mn mx> sduM&i) RADOVAN WEISS s.p* OKONINA 25, Ljubno ob Savinji Vsem našim strankam, ki so kadar koli koristili usluge brušenja rezil in orodja, se najlepše zahvaljujemo za zaupanje in jim, kakor tudi bralcem Savinjskih novic in občanom, voščimo VESEL BOŽIČ, v NOVEM LETU 2008 pa veliko zdravja in uspehov. V- na tediMD BC. xBlAd.o.o. MEŠALNICA BARV SIGMA * COATINGS Tel.: 03/547-17-18 E-pošta: ara@ara-barve.si GSM: 041/612-240 Internet: www.ara-barve.si ^'*Ja °brestna mera za depozite na , Samo decčiJPw So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka. I banka celje Obiščite nas. Z veseljem Vam bomo svetovali, kako s pomočjo barv izboljšati počutje. Vsi kupci bodo do 15. decembra vključeni v nagradno igro, v kateri bomo podarili 10 barvnih masaž v Centru za boljše počutje Ondina. Avtomobilski kotiček, Oglasi VOZILI SMO: NISSAN QASHQAI 1.5 DCI Meščan v hribovski obleki dlDCXä ©cDQ* »Kako se to izgovori?« je bilo najpogostejše vprašanje, ki sem ga slišal od znancev, s katerimi sem se srečal med testom novega nissana qashqaija. Prodajalec v salonu RSL v Levcu mije zaupal, da prodaja teče nad pričakovanji, kar niti ni tako presenetljivo, saj so Japonci uspeli ponuditi trgu avtomobil, katerega spodnji del z večjo oddaljenostjo od tal, zaščitami karoserije in velikimi kolesi zbuja videz terenca, zgornji del pa spominja na dinamične kombilimuzine. Za lažjo predstavo: qashqai je za 10 cm daljši in za 14 cm višji od VW golfa. Elegantne linije in visoki boki poudarjajo njegovo moč in dinamičnost, (foto: Franci Kotnik) Vsi kupci, ki bodo svoje novo vozilo kupili do konca leta 2007, sodelujejo v nagradnem žrebanju za smuči ELAN-RENAULT. TERENSKA VOZILA NISSAN. IHŽ5EL, R.S.L. Levec, d.o.o., TFv e c Levec 56/c, Petrovče Telefon: 03/425-45-22 ki ju izkazuje tako pri vožnji po mestnih ulicah kot na odprtih cestah in manj zahtevnih brezpotjih. Čeprav izgleda kot pravi tere-nec, je njegovo podvozje nastavljeno bolj limuzinsko, zato ne skače preko neravnin, a se tudi ne nagiba v zavojih. Avto je kljub priganjanju dolgo časa nevtralen in ga je težko spraviti iz ravnotežja, saj mu je v pomoč sodobna elektronika. Testni primerek je imel pogon le na sprednji kolesni par, če pa si omislite štirikolesni pogon, bo njegova lega na cesti še boljša. Vstop v vozilo je enostaven: odprete vrata, obrnete zadnjico proti sedežu, upognete kolena in potegnete noge v vozilo. Enako enostavno boste tudi izstopili iz avta, kar bodo znali ceniti predvsem ne več ravno mladostni vozniki. Bivanje v qashqai-ju je prijetno. Voznikov delovni prostor je bogato obložen z gumbi in stikali, ki se jih je mogoče hitro privaditi. Na voljo so štirje nivoji opreme z oznakami visia, tekna, tekna pack in premium. V serijski opremi poleg samoumevnih električnih pomikov najdemo ročno klimo, bluetooth, radio s CD-jem, potovalni računalnik, 6 zračnih blazin, aktivne vzglavnike ter ABS z EBD in BAS. Boljši paketi opreme pomenijo še ESP, senzorje za dež, tempo-mat, samodejno dvokanaino klimo, usnje, stekleno streho, navigacijo, vzvratne kamere in ksenonske žaromete. Trenutno so na izbiro štirje motorji, štirje menjalniki in dve različici pogona. Nissano-va bencinska motorja premoreta 115 in 140 KM, Renaultova dizelska pa 106 in 150 KM. Odvisno od motorja je menjalnik 5 ali 6-stopenjski ročni ali samodejni CVT ali 6-stopenjski samodejni. Ob osnovnih motorjih je na voljo le prednji pogon, sicer pa za doplačilo tudi štirikolesni. Poleg cene, ki se giblje od 18.260 do 30.700 evrov, je adut nissana qashqaija tudi varnost. Quashqai je namreč navdušil na varnostnih testiranjih Euro NCAP, kjer si ni prislužil le maksimalnih pet zvezdic za zaščito odraslih potnikov, ampakje prejel 36,83 od maksimalnih 37 točk, kar je najboljši rezultat, ki gaje kdajkoli doseglo katero od vozil vtem razredu. Dovolj razlogov, da si ga ogledate od blizu? Franci Kotnik GRAFIČNE STORITVE WWW. .net 4uniqraf Na trgu 51, Mozirje Tel.:839-50-80 ** STENSKI KOLEDAR 1001 Stenski koledar z vašimi fotografijami je lahko zelo lepo novoletno darilo, ki bo vas in vaše najbližje razveseljevalo celo leto. www.fotoknjiga.net Ustvarjate ga na internetu, zato ni potrebna instalacija nobenega programa. Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate brez znanja oblikovanja ali programiranja. Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 Prijazno Vas vabimo na koncert ob predstavitvi zgoščenke ki bo v torek, 18.12.2007, ob 18. uri v kulturnem domu v Mozirju. Zapeli in zaigrali Vam bomo iz ! Europhone Mozirje. Ob Trnavi 1, 3331 Mozirje GSM: 031 387 180 I tel.: 03 839 08 20 I fax: 03 839 08 21 5-mail: mozirje@europhone.si (MOKI A 2310 14,99 € IMOKIA 6060 19,90 € NOKIA 2610 19,90 € NOKIA •7330 149,00 € • Prodaja mobitelov iz akcijske in redne prodaje • Dodatna oprema • Sklepanje naročniških razmerij • Servis in odkup rabljenih mobitelov OBVESTILO UDELEŽENCEM AKCIJE NAJ OBCAN(KA) <2007 Zaradi zaprtja apart hotela Natura bo prejemniku glavne nagrade podjetje Caffe Tropic iz Žalca podarilo velik paket Tropic, ki bo vseboval 50 vrečk Tropic kave, 10 vrečk sveže pražene pistacije in čokoladni set. Izberite vašega občana leta 2007! Spoštovane bralke in bralci, občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Tudi letos boste lahko vsak v svoji občini izbirali osebo, ki je v tekočem koledarskem letu s svojim delom na kateremkoli področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blaginji v lokalni skupnosti. Do četrtega kroga smo prejeli naslednje glasove za občanko oziroma občana leta: Občina Mozirje: Alenka Brezovnik, Radegunda 22 (19); Alya Omladič, Cesta na Rožnik 53 (17); Gorazd Trbovšek, Praprotnikova 12 (11); Urša Rechbach, Na trgu 1 (6); Ivan Suhoveršnik, Loke 26 (5); Andrej Klemenak, Na tratah 7 (4); Andrej Rak, Brezje 28 (4); Sandi Koren, Mozirje (3); Vili Bezjak, Mozirje (2); Vlado Parežnik, Praprotnikova 2 (1); Urša Aubreht, Nove trate 33/a (1); Stane Podsedenšek, Mlinska pot 4(1). Občina Naiarje: Franci Kovše, Samostanska pot 50 (41); Olga Klemše, Ob Savinji 14 (24); Slavko Bric, Šmartno ob Dreti (5); Marko Krajner, Žlabor 28 (5); Franc Burger, Lačja vas 22 (4); Bojan Štrukelj, Šmartno ob Dreti (3). Občina Rečica ob Savinji: Janko Prislan, Šentjanž 57 (27); Vinko Jeraj, Rečica 101 (11); Miran Račnik, Varpoije 101 (7); Majda Časi, Nizka 41 (2). Občina Ljubno ob Savinji: Primož Piki, Ljubno/S. (21); Martin Pušenjak, Ljubno/S. (9); Mirko Strašek, Ljubno (3); Franc Boško Trbovšek, Radmirje 77 b (3); Tomaž Vreča, Radmirje 22 (2); Jožko Pustoslemšek Frgal, Primož 63(1); Podkrižnik Iztok, Ljubno (1). Občina Luče: Viki Kosec, Luče 25 (18); Tone Mlačnik, Luče (13); Marija Preskar, Luče 106 (4); Rok Suhodolnik, Krnica 52, Luče (1). Občina Solčava: Marija Klemenšek, Podolševa 25 (9); Aleksander Ošep, Podolševa 7 (7); Marta Orešnik, Solčava (2); Mateja Brleč Suhadolnik, Logarska dolina (1); Gregor Funtek, Robanov kot (1). Občina Gornji Grad: Ana Nuša Purnat, Novo naselje (12); Marjana Rihter, Delce 10 (7); Lojze Ternar, Tirosek 51 (6);Erika Veršnik, Tirosek 41 (5); Jože Božič, Prod 35 (2); Klemen Sovinšek, Tirosek 54 (1). vt°P le 05 m CAFFE-TROPIC,^ PHAŽAKMA ŽALEC TmWICMM/À . oìkan(ka) 2007 Izžrebanka 3. kroga je: Fanika Robnik, Solčava 31 b, 3335 Solčava. Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 11. decembra 2007 (takrat se zaključi četrti krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Obžan(ka) leta 2007 v občini je po mojem mnenju ime in priimek, naslov stalnega bivališča navedite razlog, zakaj glasujete zanj(o) Moje me h priimek: Moj naslov: Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Zgornjesavinjski šolarji so besedičili Pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti oz. njegove mozirske izpostave, ki jo vodi Ivana Žvipelj, je v prostorih mozirske osnovne šole 30. novembra potekala prireditev z naslovom Besedičica. V njej so zgornjesavinjske šolarke in šolarji predstavljali svoje literarne prispevke aii pa se preizkušali v interpretacijah tujih besedil. Spomnili so se tudi obletnice rojstva Franceta Prešerna. Všolarjih je veliko energije in ustvarjalnih misli, kijih marsikateri izmed njih izlije na list papirja. Da pa ravno vsa izmed njih ne bi ostala skrita očem in ušesom javnosti, javni sklad vsako leto organizira srečanje mladih literatov, na katerem lahko slednji predstavijo svoje izdelke. Letošnja Besedičica je bila že četrta zapovrstjo, na piano pa je izvabila Mladi literati so predstavili svoje literarne izdelke (foto: Benjamin Kanjir) kopico besednih zvez, ki so povezane ledale svetlobo dneva, v rimo, besedilo ali celo pravljico, in Kljub družabni noti srečanja je bila so ob tej priliki večinoma prvič ug- prireditev namenjena tudi strokovne- mu ocenjevanju mladih ustvarjalcev. Člani strokovne komisije v sestavi Nataša Trbovšek Coklin, Andreja Hra-mec in Anton Venek so zavoljo tega skrbno poslušali vsebine in opazovali samo izvedbo predstavljenega. Nagrado za najboljše kratko prozno besediloje dobila Hana Pirnat, za najboljšo pesem Janja Goltnik, za najboljšo interpretacijo lastnega besedila Patricija Fajdiga (vse tri iz OŠ Mozirje), za interpretacijo tujega besedila pa učenka OŠ Ljubno ob Savinji Petra Siard. Besede mladih pesnikov in pisateljev zgornjesavinjskih šol je v venec četrte Besedičice spletal Luka Paulič, nekdanji učenec mozirske šole, ki je s svojimi izbranimi besedami pripomogel ktekočemu poteku srečanja. Benjamin Kanjir ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE Ekskurzija lastnikov gozdov v Krakovski gozd sodeluje in da se v samostanskih gozdovih opravi veliko gojitvenih in varstvenih del. Po ogledu zanimive multivizije v samostanu in obisku lepo urejene trgovine domačih samostanskih izdelkov smo si ogledali še muzej na prostem v bližini samostana. Po okusnem kosilu smo dan zaključili s kopanjem v Zdravilišču Laško. Ekskurzija je bila tokrat nekoliko drugače zastavljena kot prejšnja leta. Le malo novih znanj bo neposredno uporabnih v gozdovih Savinjske doline, saj so pri nas rastišča in gozdovi precej drugačni od videnega. Vsi udeleženci pa so lahko dobili občutek, da se lepi gozdovi s kvalitetnimi sortimenti lahko razvijejo le z dolgoletnim strokovnim delom in ob sodelovanju lastnika gozda in revirnega gozdarja. Za pomoč pri izvedbi ekskurzije se zahvaljujemo občinam Nazarje, Rečica ob Savinji in Mozirje. Damjan Jevšnik Gozdarji nazorske krajevne enote zavoda za gozdove vsako drugo leto organizirajo strokovno eksurzijo za lastnike gozdov iz občin Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. Z lastniki so bili so že na Koroškem, pri Straži na Dolenjskem, v Posotelju in v četrtek, 22. novembra, v Krakovskem gozdu in Pleterjah. Sprehodili so se tudi po poti z razgledom na samostan Pleterje in na okrog 400 hektarov njihovih gozdov. Tamkajšnji revirni gozdarje med drugim povedal, da s samostanom dobro Najprej so jim gozdarji krajevne enote Kostanjevica pokazali Krakovski gozd, poplavni gozd hrasta doba in belega gabra. V Krakovskem gozdu rastejo najlepši hrasti v Sloveniji. Gozd leži na ravnini, tla so bogata a precej mokra. Videlisookrog 140 let sta r h rastov sestoj vrhunske kvalitete, ki se bo v prihodnjih nekaj letih posekal, gozdarji so predstavili nastanek in razvoj teh sestojev v preteklosti, gospodarjenje, spravilo na mokrih tleh... Ogledali so si tudi naravno pomlajevanje hrasta, ki so ga zastavili v ogradi na več kot 20 hektarih. Pred nekaj leti so posekali vse gabre in hraste slabše kvalitete. Hrast seje uspešno naravno pomladil na večjem delu površine, večkrat so morali ponoviti nego mladja -predvsem posekati mlade gabre. Na manjšem delu površin, kjer so tla bolj suha, bodo še nekaj let čakali na naravno obnovo, na drugem, manjšem delu pa bodo morali hrast saditi ali pa bo tam rasel beli gaber. Lastnik večine Krakovskega gozda je dolenjska škofija, ki se mora strinjati s sadnjo in zaščito sadik - kljub subvenci- Tretji najdebelejši hrast v Sloveniji jam je s tem nekaj stroškov. Za udeležence ekskurzije je bilo zanimivo, da bodo okrog dvajset hektarov vrhunskih hrastov posekali naenkrat. To bo prva obnova v teh razmeroma mladih gozdovih. Ampak tako se pač pomlajuje hrast dob (slavonski hrast), ki potrebuje zelo veliko svetlobe in mokra tla. Svojim strankam želimo ^ * uspešno poslovno leto 2008! W L'GENDA * # krajner@gmail.com Poslovno svetovanje Marko Krajner s.p., Žlabor 28, 3331 Nazarje odpravili na izlet v avstrijski Oberndorf in Salzburg. To je bil drugi izlet v programu Mozirjani potujemo, ki je bil uveden z novim vodstvom društva. Vreme nam je bilo naklonjeno, razpoloženje popotnikov enkratno, dosti smo izvedeli o Avstriji in krajih, mimo katerih smo se vozili, podrobno pa spoznali Salzburg - eno najlepših baročnih mest na svetu. BMW 320Ö 2 novim dizelskim motorjem s sistemom skupnega voda (Common Rad) tretje generacije omogoča večjo zmogfjivosf i manj porabe. Do 100 kilometrov pospeši že v 7,9 sekunde in je s porabo samo Aßn 00 km edinstven v svojem segmenta BMW serije 3 po posebej ugodnih pogojih le do Konca decembra oziroma razprodaje zalog pri vašem prodajalcu vozil BMW. Pooblaščen trgovec: Selmard.o.o. a 119 3000 Celje telefon (03) 42 44 000 Zgodaj zjutraj smo krenili iz Mozirja, se peljali preko Gorenjske do mejnega prehoda Karavanke in naprej po avstrijski avtocesti mimo Beljaka, Špitaia v smeri Salzburga do Oberndorfa, kjer smo naredili prvi postanek. Ogledali smo si spominsko kapelico svete noči. Kraj je zaslovel s pesmijo Sveta noč, blažena noč, kateroje le nekaj ur pred polnočnico leta 1818 napisal Joseph Mohr, uglasbil pa Franz Gruber. Postala je največkrat peta in zaželena božična pesem na svetu. Prevedena je v več kot tristo jezikov. Najprej smo v kapeli zapeli pesem, nato pa na božičnem trgu napisali in V spominski kapeli v Oberndorfu smo zapeli Sveto noč v slovenščini Obrežje reke Salzach v Salzburgu s številnimi luksuznimi hoteti oddali božično pošto ter si ogledali številne stojnice. Po ogledu smo pot nadaljevali do Mozartove prestolnice - Salzburga. Lepote tega mesta je težko opisati z besedami, človek ga mora enostavno obiskati in začutiti njegov utrip. Sprehodili smo se skozi mestno jedro tersi ogledali številne znamenitosti: Mozartov trg, lepo stolnico, frančiškansko cerkev, Mozartovo rojstno hišo, grad Mirabel in tako dalje. Vsi smo se strinjali, daje zgodovina in dediščina mesta izjemno bogata. Na razpolago smo imeli tudi nekaj prostega časa za sprehod po znameniti ulici Getreidegasse ali pa za nakup kakšne Mozartove kroglice. Vsi skupaj smo se na koncu predali vzdušju božičnega sejma, kjer smo kupili drobna darilca za svoje najdražje. Z lepimi občutki smo se vračali proti domu. Naslednji izlet organiziramo za dan žena na madžarsko Blatnojeze-ro. Andrej Klemenak _o CO 'c Ì5 -g > »CO ’O 03 P) O _£5 o o „j Q_ Q_ O. Q_ >co TD CD > O CD C > 2 o Q_ E o -Q O C C »O 2 CD ° -S* Q ^ CD C C/> o o CO CICO cp cr 'o E CD c CD c TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE Na predbožičnem izletu v Avstriji Člani Turističnega društva Mozirje smo se v nedeljo, 2. decembra. 'foia-ài amo m 3.od.aJyysJ# jj.yyziiffl lai/ dva Jiaadldaia, Izz/abaJl a;jjy fairy ICrajrm la Flyorja, J'J jy ja via jjaa afflali iaaiv prijavlja njami aodaJttvliu U al affli Zffl vaniti avojy ìiofma fa mu Ja praaajiailJ Jaldor ^affliVy^^ duba, id aa Ja prlja vlJ jar yarn, Taya arny bill zaJy vaaaffl zffly anjy aa yfflyylffl daju aioiprjj dyaamy/aliy praybraalmy. NE SPREGLEJTE: Vas zanima? - kakšna je pravilna nega vaše kože? - večerni, poročni, dnevni, maturantski... make up? Ponujamo vam različne delavnice ličenja primerna za darila. Informacije: g. Nečimer, gsm: 031/763-280 PRO-STIL, Dino Nečimer s.p., Nad tovarno 21, Prebold Dobili smo se v frizerskem salonu DALIA v Nazarjah. Frizerka Urška je Petri najprej pobarvala njene lepe, močne, dolge lase. Za osnovo je izbrala kafe-čokoladno barvo z dodatkom bronza. Pričesko ji je oblikovala s spretnim spenjanjem las. Vsi smo občudovali njeno delo, ki je dobivalo svečan privdih. Na koncu je dodala še lak s srebrnimi bleščicami. Izidorju je lase ostrigla na kratko in konice posvetlila z blanžem. Oba sta bila deležna tudi parafinske nege in masaže rok. Karin je tokrat k sodelovanju povabila vizažista Dina Nečimra iz Prebolda, ki nam je razkril tudi male skrivnosti ličenja. Petro je natančno naličil z naravno švedsko kozmetiko. Sprememba nas je vse očarala. Odpravili smo se še v Mozirje v trgovino z modno konfekcijo KAR=IN. Karin se je odločila, da ju stilira v elegantna oblačila, primerna za svečane priložnosti. Petra si je bila najbolj všeč v ozkih satenastih kapri hlačah, črno-srebrnem korzetu in črnem boleru. Zraven je obula mehke srebrne salonarje, Izidor pa je blestel v rdeči srajci, črnih hlačah ter elegantnih črnih čevljih. Naša dva manekena sta kar žarela. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, Agici iz trgovine JURČEK in frizerskega salona DALIA, Karin iz trgovine KAR=IN ter za storitev vizažistu Dinu. Vse, ki z zanimanjem spremljate naš Stilski izziv, vabimo k sodelovanju! Trgovina * modno konfekcijo JurčekiŠkll mm cO: n ai reni)/ il»! Karin Bitenc c.p. Ma trgu 15, 3330 Mozirju OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Izdelovali V mesecu novembru smo šes-tošolci na OŠ Nazarje imeli kar dva tehnična dneva. Prvi je bil namenjen ugotavljanju lastnosti papirja in izdelavi recikliranega papirja. Učenci smo bili razdeljeni v dve skupini. Medtem koje ena skupina pod vodstvom mentorice Nataše Krk proučevala lastnosti papirja kot so plastnost, raztezanje in krčenje, pregibanje in trdnost, je druga skupina pod vodstvom mentorice Irene Zagožen izdelovala recikliran papir. Pri proučevanju lastnosti smo papirnata gradiva namakali ter ugotavljali, kakšna je razlika med papirjem, kartonom in lepenko. S pomočjo žlebnega in zareznega zgiba smo se naučili papir lepo prepogniti. Pri preizkušanju trdnosti pa je prihajalo tudi do stav. Ugibali smo, kolikšno obremenitev bo prenesel smo papir posamezen profil in kar presenetilo nas je, ko nam je za okrogel profil zmanjkalo uteži in smo si morali pomagati s šolskimi potrebščinami. Izdelava recikliranega papirja je po korakih potekala takole: 1. priprava papirjevine: cefranje in namakanje starega papirja - tega dela so se z veseljem lotili fantje, 2. mletje papirjevine, dodajanje barve, 3. obliko- vanje lista, pri čemer smo uporabili drobna sita, 4. gavčanje, odtekanje vode, 5. stiskanje, 6. sušenje -tako je nastal naš končni izdelek. Ko sta skupini zaključili vsaka s svojim delom, sta se zamenjali. Učenci smo bili konec dneva navdušeni in Žiga je celo izjavil: »Če bi pouk potekal vsak dan tako, potem bi vsak dan prišel z veseljem v šolo.« Pripravili šestošolci OŠ Nazarje EROIKA (slovenski II Divo) prihaja... 15.2.2008 v novi Športni dvorani Mozirje Vstopnice v predprodaji: Zavod za TKŠM Mozirje Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje 03 - 839 33 34 OSNOVNA ŠOLA GORNJI GRAD Praznične delavnice Petošolci so izdelovali kreativne izdelke za praznične dni Na osnovni šoli Frana Kocbeka smo učenci in učitelji sami izdelali praznične okraske in tako okrasili šolo ter učilnice. Po besedah učitelja tehnične vzgoje, g. Repenška,je namen takega dneva, da v prijetnem in zabavnem vzdušju izdelamo kreativne izdelke za praznične dni. Počutje na naši šoli je tako prijetnejše; obenem pa smo se naučili izdelovati okraske sami. Učenci smo ustvarjali v različnih delavnicah, kjer so pod vodstvom učiteljev iz odpadnega materiala nastajali zanimivi praznični pred- meti: darilne vrečke z bleščicami, kuverte za čestitke, škatlice za skrivnosti, lampijoni, verige, zvezde in rože iz papirja. Nismo pa pozabili tudi na parklje, ki smojih spekli sami in nato razdelili med ostale učence. Dopoldneje bilo kar prekratko za vse ideje, ki so se še porajale. Steh-ničnim dnevom in okrasitvijo naše šole smo bili zelo zadovoljni. Vabimo vas, da nas obiščete in se sami prepričate, kako nam je okrasitev uspela. Albina Čeplak, Maja Zagradišnik in Jelka Kaker, 9. r Osmošolci so sami spekli parklje in jih nato razdelili med ostale učence WWW. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Vzajemni skladi - novembrska korekcija doma in na tujem V ponedeljek smo na Ljubljanski borzi končno dočakali prve delnice kakšne slovenske banke. Po kotaciji Telekoma je vlada z vsaj delno privatizacijo NKBM izpolnila eno izmed privatizacijskih obljub. Glede na veliko povpraševanje bi bilo najbrž smiselno, da bi vlada čimprej vlagateljem ponudila tudi delnice drugih bank. Delnice bank so v vseh državah pomemben dejavnik na borzah, ne samo v razvitih, tudi naši soseščini na Hrvaškem in v Srbiji. V skupini delniških skladov je po donosu v letošnjem letu vodstvo zopet prevzel NLB-jev sklad slovenskih delnic, in sicer kljub padanju vrednosti v preteklem mesecu. Sklada kitajskih delnic, ki sta bila vodilna v preteklem mesecu, sta v novembrski korekciji izgubila kar 25 odstotnih točk donosa, kar pa jima še vedno zadošča za drugo in tretje mesto. V primerjavi z zgolj na kitajsko osredotočenima skladoma jo je dosti bolje odnesel Infondov BRIC, kije tako obdržal četrto mesto. Med prvih pet seje prvič prebil tudi MP-Indija, kije iz peterice izrinil Triglav Balkan. MP-Indija je hkrati tudi zadnji vzajemni sklad, ki ima donosnost v tem letu višjo od 50%. Na strani poražencev letošnjega leta poleg japonskih skladov izstopajo skladi, ki vlagajo v delnice bank ter nepremičnine. Nepremičninski sklad PIA Europa Real je le za las zgrešil mesto največjega poraženca, sajjesamovzadnjem mesecu glede na začetek leta izgubil 9 odstotkov ter tako v letošnjem letu izgubil že skoraj 30 odstotkov vrednosti. Med novembrskimi poraženci moram omeniti tudi balkanske sklade. Največ vrednosti je v novembru izgubil MP-Balkan (-16%), najbolje pa sta jo odnesla Publikum Balkan (-7,1 %) in KD Balkan (-8,7%). Situacija seje sicer malce izboljšala po hrvaških volitvah in napredku v BiH. Novembrska korekcija je premešala vrstni red tudi med mešanimi skladi, kjer seje na vrh znova prebil Primus, kije zamenjal KD Galilea. Korekcija je dva izmed mešanih skladov pahnila v rdeče številke, tako da ima RCM Global Mix trenutno 4% nižjo vrednost kot na začetku leta. Zanimivo bo opazo- vati, ali bodo mešani skladi leto 2007 zaključili nad vodo. Med obvezniški-mi skladi je še najbolj zanimivo, da so številke enake kot pred mesecem. Vpisovanje delnic NKBM je najbrž v veliki meri izničilo učinke oktobrskih akcij upravljalcev skladov, saj so mnogi dvigovali sredstva, ki sojih ravno položili. Upravljalci so v pričakovanju povratnikov pripravili nove akcije zmanjšanja vstopnih provizij, ki bodo veljale še celoten december, ko se bo gotovo ponudila tudi kakšna dobra naložbena priložnost. mag. Borut Repše Vzajemni skladi z najvišjimi in najnižjimi donosi v letu 2007 (do 05.12. 2007) DELNIŠKI SKLADI MEŠANI SKLADI OBVEZNIŠKI SKLADI Prvih 5 - delniški Prvih 5 - mešani Prvih 5 - obvezniški NLBS slovenske delnice 69% Primus 31% Publikum Bond 11% SGAM Eq China 55% KD Galileo 29% Triqlav Obvezniški 8% SPIF Cina [R1 54% Modra kombinacija 25% PIA Centr Eu Bond 6% Infond BRIC 51% Probanka qlobalni 22% SGAM Bd Converq Eu 6% MP-INDIA.SI 51% Abanfina Uravnoteženi 22% PS Pika 5% Zadnjih 5 - delniški Zadnjih 5 - mešani Zadnjih 5 - obvezniški SPIF Banche [R] -17% Raiffeisen A. R. Emerqinq Markets 4% Bond -3% NFD Finance -18% RCM AR Global Balanced 0% PIA Dollar Bond -3% SGAM Eq Jap Cone Value -18% Hypo Global 0% VB Europa Rentenfonds -3% PIA Europa Real -29% VB Smile -1% VB Corporate Bond -3% SGAM Eq Jap Small Cap -30% RCM Global Mix -4% SGAM Bd Us Opp C Plus -4% Vir podatkov: www.financna-tocka.si Druga licitacija najvrednejšega lesa MARIJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Letošnjo zimo je Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline pripravilo prvo licitacijo vrednejših gozdno lesnih sortimentov v Sloveniji. Bila je v januarju in februarju letos, priprave pa so seveda potekale že mesece prej. Licitacija je bila zelo uspešna. Pokazala je, kako vreden je lahko les iz slovenskih gozdov. Zato so se odločili, da v začetku leta 2008 pripravijo drugo licitacijo. Pri tem bodo seveda upoštevali vse dobre in slabe izkušnje iz prve. Licitacijo načrtujejo v zadnjih dneh januarja in v prvih dneh februarja. Ker je bilo že za prvo zanimanje lastnikov gozdov iz našega območja veliko, vam bomo v dogovoru z organizatorjem v Savinjskih novicah posredovali vse potrebne informacije Za začetek in spomin, pa tudi kot namig morebitnim ponudnikom lesa za lažjo odločitev pri naslednji licitaciji o tem, kakšen les se splača pripraviti, poglejmo nekaj podatkov iz kataloga prve licitacije. Na prvo licitacijo so lastniki gozdov iz vse Slovenije, bilo jih je več kot 80, pripeljali 890 hlodov, ki so skupaj merili 618 m3 lesa. Kupci, ki so prišli tudi iz tujine, so oddali ponudbe za 771 hlodov, oziroma za 561 m3 sortimentov. Torej je bilo za kupce zanimivega 91 % lesa. Kvalitetnejši (vrednejši) je bil hlod, več po- nudb je imel, tako je bilo za najvrednejše Sortimente oddanih tudi deset ponudb. Najdražje je bil prodan hlod češnje, ki je meril 0,84 m3 (dolg je bil 3,4 metra, premer je znašal 56 cm). Dosegeljeceno 1.371 EUR/m3.Temu je sledil hlod javorja, kije dosegel ceno 1.327 EUR/m3. Najvišje ponudbe za »top 30«, torej za trideset najvrednejših sortimentov, so znašale skupaj 33.834,81 evrov, skupna kubatura tega lesa pa je bila 33,81 m3, torejje bila povprečna vrednost tega lesa 1.001 EUR/m3. Prevladovali so hlodi gorskega javorja, poleg njih pa sta bila dva hloda češnje, dva hloda breka in en hlod oreha. Seveda niso vsi sortimenti dosegali tako vrtoglavih cen. Povprečna odkupna cena lesa na licitacijije znašala 358 EUR/m3, kar je skoraj enako vrednosti ponudb na licitaciji v sosed- nji Avstriji, kjerje bila 360 EUR/m3 in precej več, kot bi lastniki za les iztržili pri redni prodaji. Seveda niso šli vsi sortimenti za med, pokazalo seje, da za manj vredne tudi na licitaciji ni možno iztržiti več. Za manj vredne, ki so bili ponavadi tudi tanjših premerov, niti ni bilo ponudb. Za prodajalca, ki ga resnično zanima, kaj lahko na licitaciji pričakuje za svoj les, so mnogo bolj kot presežniki, torej najvišje dosežene cene in tudi bolj kot povprečne odkupne cene, zanimive povprečne cene ponudb. Povprečna cena vseh ponudbje bila 183 EUR/m3, karznaša 51 % najvišjih, torej doseženih cen. To odstopanje je zelo veliko, razlagamo si ga lahko tudi s tem, daje bila to prva licitacija pri nas. Od 19 drevesnih vrstso bili za kupce v povprečju najvrednejši oreh, građen in brek, ki pajih je bilo malo, skupaj so predstavljali 4% vsega prodanega lesa. Srednja cena ponudbza te vrste je znašala 270 evrovza m3 lesa. Tem je sledila češnja predstavljala je desetino prodanega lesa, povprečna ponudba za njo pa je znašala 226 EUR/m3. Zagotovo pa je bil najpomembnejša vrsta na licitaciji gorski javor. Prodali so ga 242 m3, karje MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Pričenja se velika potrošniška tekma ob zaključku leta. Zapravimo vse, kar nam ni uspelo preko leta. Kupimo vse, kar potrebujemo ali ne. Akcija na vsakem koraku. Tudi v trgovinah s hrano in pijačami. Streznitev pride v obliki koriščenih limitov, naloženih novih kilogramov, alkoholnih in prehranskih mačkov. V veselem decembru po naših žepih krepko udarijo tudi stroški za po nepotrebnem kupljeno hrano. ZAKAJ JEMO? Hrana nam daje energijo za dihanje, bitje srca, krvni obrok, prebavo in presnovo, za umsko in fizično delo ter druge telesne aktivnosti. Vsebuje hranilne snovi, ki so gradbeni material za naše telo, aktivirajo biološke procese in imajo zaščitno funkcijo. Vse kar jemo, nas gradi! je bistvo znanja o vlogi hrane v našem telesu. Tuje temeljni ključ do razlik vzdravju med posamezniki. V zadnjem času znanstveniki odkrivajo, da imajo genetski zapisi v dednem materialu manjšo vlogo v kvaliteti našega življenja, kot so misli- pomenilo 43% vsega lesa, povprečna ponudba pa je znašala 205 EUR/ m3 lesa. Hrasti (brez posebej izločenega gradna) so predstavljali 23% prodanega lesa, povprečna ponudba pa je znašala 170 EUR/m3 lesa. Vse ostale vrste so ponujene v manjšem obsegu, njihova cena je bila nižja od povprečne. Z izjemo macesna, za katerega so kupci ponudili 192 EUR/ m3. Bilo pa ga je malo, komaj 2,25 m3. Za smreko so v povprečju ponudili 120 EUR/m3. Zanimivo je tudi razmerje med najvišjo doseženo ceno in povprečno ponudbo za posamezno vrsto lesa. Pri listavcih je mnogo višja kot pri iglavcih. Najvišje razmerje je bilo pri gorskem javorju (6,5), nato pri češnji (6), hrastih (4,4) in hruški (4,1 ). Pri iglavcih je najbolj odstopala smreka (3,3), predvsem na račun nekaj zelo debelih kosov. V prihodnjem prispevku pa vas bomo seznanili z letošnjimi pogoji udeležbe na licitaciji. Veseli december na našem krožniku li doslej. Bistvena je interakcija med presnovo v sleherni celici organizma z dedno pogojeno biološko zasnovo. Tudi presnova je delno odvisna od dednosti. Največ lahko vplivamo na prehranske navade in kakovost prehrane, torej na hranilno sestavo hrane, ki jo uživamo in ki nas gradi. Jesti moramo le za zadovoljevanje elementarnih fizioloških funkcij organizma in ne za izpolnitev psihičnih potreb. ZMOŽNOSTI, VOLJA IN ZNANJE Ob koncu leta se večkrat ozremo nazaj po ciljih, ki smojih dosegli. Sebi in drugim ljudem zaželimo veliko sreče in zdravja. Marsikdo reče: »Želim ti zdravja, kajti če boš zdrav, boš tudi srečen.« Pa smo sami pripravljeni kaj storiti, da bi se nam izpolnila ta velika želja? Smo voljni razmisliti, kako bi to dobrino lažje dosegli? Usmerimo svoje cilje na ljudi. Večina od nas ima nekoga, ki se mu zanj zdi vredno živeti: ženo, moža, starše, otroke, prijatelje, sosede, sodelavce in nenazadnje sebe. Drugi ljudje nam več pomenijo, če zmoremo ceniti in imeti radi sebe, naš odnos do njih in do sebe je v harmoniji bolj kvaliteten. Najvažneje pri tem pa je, da psihološko zmanjšamo pomen, ki ga pripisujemo prehranjevanju v obliki najedanja. NAČRTI ZA PRIHODNOST Skušajmo realno planirati naše cilje za naslednje leto, da ne bomo izpo- Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 20081 ODPRTO: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure LESARSKA CESTA 45, NAZARJE Of) 839.16.40) TWvc Sonimi » p., LoMrafca « stavljeni prehudemu stresu. Marsikdo z neprimerno prehrano tolaži stresno življenje in to vodi v bolezen. Ob stresu hormoni pospešeno delujejo, zato potrebuje telo več vitaminov ter mineralov. Zaloge teh snovi v organizmu se praznijo in včasih zmanjka zaščitnih snovi za optimalno delovanje presnove v celicah. Imunski sistem oslabi in naša odpornost pade, postanemo dovzetni za razne bolezni. Če vemo, kaj nas obremenjuje, ta stres lažje obvladamo. Redno skrbimo, da ima naše telo na voljo dovolj vitaminov in mineralov, da zlepa ne bomo zboleli. Največ zaščitnih snovi vsebujeta sadje in zelenjava. Zato bomo ravnali zelo pametno, če za zajtrk svojemu naspanemu ter lačnemu organizmu ponudimo surovo sadje, ki vsebuje vitamine, minerale in dovolj sladkor-jevtervlaknin, da se bomo napolnili z energijo. Za dopoldansko malico lahko spet jemo sadje ali kosmiče s sadjem in jogurtom. Za kosilo zaužijemo malo sveže pripravljenega mesa ali stročnic in veliko dušene ali na hitro skuhane zelenjave ter solate. Razmislimo, kako močno večerjo potrebujemo? Prilagodimo to našim fizičnim aktivnostim. Morda je dovolj kakšen kozarec vode, zlasti če je bilo kosilo pozno? Ne pozabimo, da v hrani uživamo eno do dve uri na dan, preostali čas pa trpimo za raznimi zdravstvenimi problemi, ki so pogosto v zelo veliki meri posledica neprimerne prehrane. Vse dni v letu pijmo 2 do 3 litre vode dnevno. V novem letu si zaželimo veliko dobrega sadja, kvalitetne vode in prijaznih ljudi! 5mm Drage bralke, dragi bralci! V uredništvu Savinjskih novic smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju in hkrati na izlet z nami. Prav gotovo vam ob prebiranju naših in vaših novic ostane v spominu kakšen članek v tekoči številki, ki vam je še posebej zbudil pozornost in vam je bil všeč oziroma zanimiv. Vabimo vas, da nam sporočite, kateri prispevek v aktualni številki je to. Vsak teden bomo izžrebali enega izmed vas, ki se nam bo pridružil na izletu Savinjskih novic. Izmed prejetih kuponov iz 49. številke smo izžrebali odgovor Branke Potočnik iz Spodnjih Kraš. , ___________________________________________________=ar_ Ime in priimek: k Naslov:. Telefonska št.: _ V 50« številki Savinjskih novic mi je bil najbolj všeč članek z naslovom: mm ORGANIZIRANE AKTIVNOSTI Smučanja in bordanja SEZONA 07/08 l.SMUČARSKA AKADEMIJA otroci in odrasli, začetniki in napredni smučarji 24.12. - 28.12.2007 božično novoletni prazniki PON - PET otroci/odrasli A - trajanje 5 dni x 3 ure od 9.00- 12.30 ure 70 €/ 87 € B - trajanje 5 dni x 2 uri od 13.00 - 15.30 ure 58 €/ 70 € vozovnica 5 dni otroci /odrasli 40 €/ po ceniku 31.12.2007 - 4.1.2008 hrvaške počitnice PON - PET l.del A - trajanje 5 dni x 3 ure od 9.30 - 13.00 70 €/ 87 € B - trajanje 5 dni x 2 uri od 13.30 - 16.00 58 €/ 70 € vozovnice po ceniku 7.1.2008 - 11.1.2008 hrvaške počitnice PON - PET 2. del A - trajanje 5 dni x 3 ure od 9 .30 - 13 00 70 €/ 87 € B - trajanje 5 dni x 2 uri od 13.30 - 16.00 58 €/ 70 € vozovnice po ceniku 2.KADROVSKI TEČAJ - učitelj alpskega smučanja I. in II. 4.2.2008 - 9.2.2008 Ul 400 € 4.2.2008 - 9.2.2008 U2 420 € 3.POČITNIŠKO SMUČANJE in BORDANJE otroci/odrasli Termin 18.2.2008 - 22.2.2008 PON - PET (I.J/MB) Termin 25.2.2008 - 29.2.2008 PON - PET (OSTALI) A - trajanje 5 dni x 3 ure od 9.00 - 12.30 ure 70 €/ 87 € B - trajanje 5 dni x 2 uri od 13.30 - 16.00 ure 58 €/ 70 € vozovnica 5 dni 40 €/po ceniku 4.alpska Sola smučanja j 1.1.2008 - 24.3 2008 sobote/nedel)e....25 dni/ 75 ur v sezoni 210 € Ža skupino najmanj 6 kandidatov! Plačilo možno na tri obroke! V ceno programa 1 in 3 vključeno: vodenje skupine, topli napitek lx na dan, tekmovanje, diplome, obesek, medalje, nagrade ...V skupinah od 4 - 8 udeležencev! Prijave in dodatne informacije: www.belizaiec.si e- pošta:belizajec@gmail.com 041 865 598 Bojan , wm m tioLTCH m m EKIPA BELIH ZAJCEV V teh prihajajočih prazničnih dneh vam družina belih zajcev želi vesele, zdrave in s športom začinjene praznike. V ta namen vam ponujamo, da svoje prijatelje, svojce, sodelavce... obdarite z darilnim bonom, ki ga lahko koristijo za storitve, ki jih izvaja naše društvo, kot tudi za nakup športnih rekvizitov. Menimo, da je v času velikega izobilja in nezdravih navad, lahko najlepše in najbolj koristno darilo prav aktivnost z belimi zajci. Zakaj bi si belili glavo z izbiro daril, bodite izvirni, odločite se za zdravo in aktivno darilo! Kako do pametnega darila? 1. korak: Na internetni strani www.belizajec.si izberite program, ki ga želite podariti 2. korak: Pokličite ali pošljite elektronsko pošto, da vam pripravimo predračun. 3. korak: Plačajte predračun in pošljite podatke osebe, ki bo prejela darilni bon. 4. korak: Mi pošljemo darilni bon na željeni naslov (vaš ali obdarjencev). 5. korak: Obdarjenec nas kontaktira, da se dogovorimo za izvedbo. Aktualni programi so zimske aktivnosti smučanje, deskanje na snegu, polet s padalom ... ____ 2A Ime in priimek:____ Žekovec/ Golte dne; VELJAVNOST H podpis in žig: BENKA PULKO Pocestnica Življenjski potopis je zabavno, duhovito in razburljivo branje. Benka Pulko nam predstavi svoje odraščanje in življenje, preden se je odpeljala okoli sveta. Na pot okoli sveta seje podala sama, vendarzdaj imamo priložnost spoznati podobo sveta s sovoznikovega sedeža njenega motorja. Življenjski potopis ODBOJKARSKI KLUB KIS UUBNO Poraz pri vodilni ekipi v Šoštanju Odbojkarice ekipe KLS Ljubno so v desetem krogu tekmovanja gostovale v Šoštanju pri vodilni ekipi dosedanjega dela prvenstva. Ekipa Kajuh Šoštanj, ki je do te tekme zabeležila osem zmag in samo en poraz, je tudi tokrat upravičila vlogo favorita in zasluženo zmagala. Končni rezultat 3:1 (25:09; 25:22; 20:25; 25:11) je gostiteljice še utrdil na prvem mestu, ljubenske odbojkarice pa so kljub porazu zadržale pravtako visoko četrto mesto na prvenstveni lestvici. V naslednjem krogu tekmovanja čaka odbojkarice KLS Ljubno še ena zanimiva in težka tekma, saj v goste prihajajo odbojkarice Dravograda, ki so po desetih krogih drugouvrščene na lestvici. Franjo Atelšek WWW. net MAJA MIHALINEC, MLADINSKA DRŽAVNA PRVAKINJA V TEKU NA 100 METROV Zgorn jesavin jcanka v vrstah perspektivnih atletov Slovenije Maja Mihalinec ima za prihajajočo sezono visoke cilje Atletinja Maja Mihalinec iz Mozirja je v pretekli sezoni imela resne težave s hrbtom inje zaradi bolečin vzimskem pripravljalnem obdobju morala izpustiti kartri mesece aktivnih tre-nin-gov ter celotno zimsko sezono. To se je poznalo tudi na njeni formi in rezultatih v poletni sezoni. Kljub temu, da so bili ti v primerjavi z letom poprej slabši in ni uspela izboljšati svojih osebnih rekordov, pa je Mihalinčeva izpolnila normo za nastop na evropskem prvenstvu do dvajset let, ki je potekalojulija v Hengelu na Nizozemskem. V teku na sto metrov seje s časom 11,86 sekund uvrstila v polfinale in po zelo izenačenem boju s tekmicami osvojila končno 12. mesto. Sicer pa je Zgornjesavinjčanka v letošnji sezoni postala mladinska državna prvakinja v teku na sto metrov in srednješolska državna prvakinja v isti disciplini ter bila izbrana v člansko reprezentanco za nastopna evropskem pokalu v Milanu. »Zelo sem vesela, da me je Atletska zveza Slovenije uvrstila v selekcijo perspektivnih atletov, ki naj bi se udeležila olimpijskih iger v Londonu leta 2012 in bom deležna dodatne finančne pomoči, kar mi bo v veliko pomoč pri pripravah na naslednjo sezono, saj so stroški vsako leto viš- ji,« ne skriva veselja kratkoprogašica Mihalinčeva, katere osebni rekord na sto metrov je 11,72, njen najboljši letošnji čas pa 11,80 sekund. Sredi decembra se bo z nacionalno panožno ekipo za sprint in ovire terše nekaterimi drugimi atleti udeležila 14-dnevnih priprav na Kanarskih otokih in tam seveda pridno trenirala. Za prihajajočo sezono ima članica velenjskega atletskega kluba visoke cilje, a sta s trenerjem Borisom Šalamonom prepričana, da so povsem realni in dosegljivi. Seveda pa je predpogoj, da ostane zdrava ter brez poškodb. Prihodnje leto si namreč želi izboljšati osebne rekorde, kar bi vteku na sto metrov pomenilo rezultat pod 11,70 sekunde, na dvesto metrov pa pod 24,00 sekund. »Ti rezultati bi mi odprli vrata ene izmed ameriških univerz, kjer želim študirati, saj menim, da imam tam najboljše možnosti in pogoje za hkraten dober atletski razvoj in študij. Prav tako si želim, da bi se udeležila svetovnega prvenstva do dvajset let, ki bojulija 2008 na Poljskem in se tam uvrstila v polfinale. Želim si tudi postati stalna članica članske reprezentance vsaj v štafeti 4 x 100 metrov.« Marija Šukalo KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Še vedno brez zmage na gostovanjih Tudi v 9. krogu 2. SKL Nazarčani niso dosegli prve zmage na gostovanju. V Tivoliju je bila tokrat boljša Union Olimpija ml., ki je letos presenetljivo pri samem vrhu lestvice, medtem ko košarkarji nazorskega kluba ne najdejo poti iz krize. Tekmo so sicer nekoliko bolje začeli gostje, ki so želeli dokazati, da igrajo le na zmago. Prvo četrtino so tako dobili za 3 točke, a so že v nadaljevanju domačini prešli v vodstvo in na odmor odšli s prednostjo 4 GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje točk (41:37). Kot že nič kolikokrat je tekmo zopet odločila nezbrana 3. četrtina Nazarčanov. Ljubljančani so vodstvo iz minute v minuto poviševali in v zadnjih deset minut srečanja odšli s prednos- Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 4. kroga: Hopsi mladi : Pivovarna Laško 64:68, ŠD Gomilsko : Avtokontrol 79:71, Odgovor : Pizzerija 902 Gornji Grad 64:88, Kamnoseštvo Vogrinec : Brglez.com 105:98, Vrani Vransko : ŠK Žalec 69:70. Vrstni red po 3. krogu: 1. ŠD Gomilsko 8,2. Kamnoseštvo Vogrinec 7,3. Celje Avtokontrol 7, 4. Vrani Vransko 7,5. Pizzerija 902 Gornji Grad 6,6. Brglez.com Polzela 6,7. ŠK Žalec 6,8. Veterani Pivovarna Laško 5,9. Odgovor 4,10. Hopsi mladi 4. UM tjo 15 točk. Sicer so se gostje šest minut pred koncem na krilih Kovačiča približali na vsega 6 točk zaostanka, za kaj več pa ponovno niso imeli moči. Tako v tej sezoni ostajajo le pri dveh zmagah. Za nameček v soboto gostujejo v Grosupljem, kjer bodo verjetno imeli bolj malo možnosti za uspeh, a enkrat je potrebno prebiti led in osvojiti obe točki tudi na gostovanju. Rok Tkavc -----_____ n KK Union Olimpija ml. : KK Nazarje 80:69 (20:23, 21:14, 25:14, 14:18) Ljubljana: Dvorana Tivoli. Sodnika: Simon Ličen (Portorož) in Dejan Marjanovič (Koper). Tehnični komisar: Žiga Žižak (Ljubljana). KK Union Olimpija ml.: Glavaš 3 (1-1), Sarajlija 9 (IT), Drvarič 13 (3T), Brodnik, Perovšek 3 (1-2), Sirnik 16 (IT, 1-2), Babič 14 (IT, 3-5), Gregorčič, Zagorc 12 (IT, 1-2), Radulovič 4, Buda 6. KK Nazarje: Pungartnik 10 (4-6), Kovačič 26 (6T), Gračner 2, Pečovnik 4, Zadravec, Gelb, Ilič, M. Matijevič 3 (IT), Marčinko, Valenčak 14 (5-8), M. Zakrajšek 4 (2-2). Rezultati 9. kroga: Ruše : Logo Grosuplje 59:78, Ilirija : Pakman Celje 97:55, Terme Olimia : Lastovka 96:106, Maribor : Casino Maribor 72:76, Calcit Mavrica : KD Ježica 76:97. Lestvica po 9. krogu: 1. Casino Maribor 18,2. Union Olimpija ml. 16,3. Maribor 15,4. LOGO Grosuplje 15,5. Ilirija 14,6.KDJežica 14,7. Pakman Celje 14,8.CalcitMavrica 13,9.Terme Olimia 12,10. Nazarje 11,11. Ruše 10,12. Lastovka 10. SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Slabe uvrstitve Primoža Pikla Še v poletnem ciklusu najboljši mož slovenske reprezentance v smučarskih skokih, ljubenski as Primož Piki, je na začetku zimskega svetovnega pokala v presenetljivo slabi formi. Kot kaže,je prehod s plastike na sneg spet naredil svoje in samo upamo lahko, da kriza ne bo trajala predolgo. Prve tekme nove sezone svetovnega pokala v Skandinaviji so za nami, po rezultatih sodeč pa bodo tudi letos vrh krojili predvsem Avstrijci in Norvežani. Na veliko zadovoljstvo vseh nas se je v boj za najvišja mesta redno uvrščal tudi Jernej Damjan, ki je edini iz slovenskega tabora, ki je osvojil točke svetovnega pokala, saj se Piklu, Peterki in Kranjcu še ni uspelo uvrstiti vfinale. Kaj se dogaja v glavah izkušenih reprezentatovje težko reči, lahko pa le upamo, da bo kriza čim krajša. Glavni trener Ari-Pekka Nikkola zatrjuje, da ni nič narobe, da fantom zaupa in da morajo solidne skoke s treningov samo prenesti na tekme. Franjo Pukart Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na koterije možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Kmetje kljub dvigu cen mleka brez višjega zaslužka - pojasnilo V prispevku z gornjim naslovom v 49. številki Savinjskih novic, je avtor prispevka g. Savinjčan sicer pravilno navedel odkupno ceno mleka pri nas, vendar je v množici številk, ki sem jih navedel v razpravi na seji sveta izpostave Kmetijsko-gozdarske zbornice v Mozirju, očitno preslišal, da je zapisana cena veljala za mesec julij 2007. Cena za v decembru namol-ženo mleko je torej za naveden odstotek (23) višja, torej med 32 in 35 centi, za mleko z veliko vsebnost- jo beljakovin pa tudi tja do 38 centov in več. S to ceno se odkupne cene mleka izenačujejo s cenami v sosednjih državah. Ne glede na tak dvig cen pa seveda drži, da kmetje dodatnega zaslužka ne »pospravijo« v svoj žep, ker so se predvsem krmila in žitarice v letošnjem letu močno podražila; tudi do 100% v primerjavi s cenami iz leta 2006. Andrej Presečnik direktor Zadruge Mozirje POLICIJSKA UPRAVA CELJE Poslabšanje stanja varnosti cestnega prometa Do letošnjega 6. decembra seje na območju Policijske uprave Celje zgodilo 39 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 39 udeležencev. Med primarnimi vzroki teh nesreč negativno izstopajo predvsem neprilagojena hitrost, nepravilna smer vožnje, neupoštevanje prednosti, nepravilna prehitevanja in razni prekrški voznikovenoslednih vozilter pešcev. Kot sekundarni vzrok prometnih nesreč se še stopnjuje problematika vožnje pod vplivom alkohola. V letošnjem letuje bila kar pri štirinajstih nesrečah s smrtnim izidom pri povzročiteljih ugotovljena prisotnost te opojne substance. V letošnjem letuje v nesrečah umrlo 15 voznikov osebnih avtomobilov, osem voznikov in potnikov motornih koles, šest pešcev, štirje vozniki oziroma potniki koles z motorji, štirje ostali potniki ter dva kolesarja. Glede na dneve vtednu je umrlo največ udeležencev, in sicer kar deset, na soboto, sedem na petek, šest na nedeljo ter 16 na ostale dni od ponedeljka do četrtka. Glede na opisano poslabšanje varnosti cestnega prometa bodo policisti na območju Policijske uprave Celje izvajali načrtovane, prav tako pa tudi dodatne aktivnosti za izboljšanje stanja na področju varnosti cestnega prometa. Mednje sodijo poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na ključnih varnostnih problemih. Preverjali bodo predvsem kršitve vožnje pod vplivom alkohola, neprilagojeno hitrost, nepravilno stran in smer vožnje, neupoštevanje prednosti, neuporabo varnostnih pasov, otroških varnostnih sedežev, nepravilnosti pešcev oziroma voznikov do pešcev ter dvig ozaveščenos- ti in prometne kulture udeležencev v cestnem prometu. V mesecu novembru je PU Celje prejela še štiri nove alkoteste in dva dodatna nova laserska merilnika hitrosti, tako da ima vseh devet policijskih postaj lasten merilnik hitrosti. Postaja prometne policije Celje poseduje več laserskih merilnikovhitrosti, poleg tega pa se uporabljajo še stacionarni merilnik hitrosti multanova in civilno vozilo (v decembru pričakujejo še dodatno modro-belo vozilo) z vide-onadzornim sistemom provida ter stacionarne radarje na avtocesti, s čimerje zagotovljen kontinuiran nadzor cestnega prometa. V času med 1. in 22. decembrom bodo potekale aktivnosti po načrtu Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa Vožnja pod vplivom alkohola. Njihov namen je povečati ozaveščenost voznikov, da sta alkohol in udeležba v cestnem prometu povsem nezdružljiva, kar potrjujejo izredno hude posledice tovrstnih prometnih nesreč. Benjamin Kanjir ČRNA KRONIK • OB DENAR IN TELEFON Mozirje: 6. decembra je bil občan na obisku pri znanki v Mozirju, V času obiska je ostal brez mobilnega GSM aparata in gotovine v vrednosti 200 evrov. Policisti okoliščine dogodka še raziskujejo. • VLOM V KOMBI Podveža: 8. januarja je neznani storilec vlomil v kombi, parkiran ob cesti v Podveži. Iz notranjosti je ukradel bdnkovec za 20 evrov. Škoda gre na račun jamarskega kluba Prebold, kije lastnik vozila. • POSEKAN LES Ter: Neznani storilci so 9. decembra posekali in odpeljali okoli 40 kubičnih metrov lesa. Gozd in posekan les je last občana, ki je tatvino prijavil. PREVENTIVNO OBVESTILO Smučarska sezona je pred vrati, zato so se policisti ponovno odločili za svojo prisotnost na smučiščih. Nadzornikom bodo pomagali vzdrževati red ter opozarjati na neprimerno vedenje, ki lahko privede do nezaželenih posledic. Represivnih ukrepov bodo deležni predvsem agresivni, brezobzirni in predrzni smučarji, ki zavestno ogrožajo druge. Smučarje pozivajo, da se seznanijo s pravili ravnanja iz Zakona o varnosti na smučiščih. Kertatovi nikoli ne počivajo, policisti svetujejo, da na smučiščih ne pozabljamo na varnost naše lastnine. Tatovi in vlomilci namreč ne smučajo z nami, temveč ravno obratno. Ko smo mi na oddihu, oni najbolj delajo. Zato ne pozabimo na varnostno zaščito našega avtomobila, osebnih stvari in vrednih predmetov. Avto je potrebno zakleniti, sicer sledi globa v znesku 41,73 evrov. Ne puščajmo ga na osamljenih predelih, v njem ne puščajmo torbe, jakne, denarnice, avtoradia in podobnih stvari. Dokumente imejmo vedno pri sebi, prav tako tudi denar. Poskrbite sami za svojo varnost, saj je lahko hitro prepozno. Koje dopust enkrat pokvarjen, ga nič več ne popravi. Ko živela sem, ljubila sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vsi. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, stara mama, tašča in prababica Ida GRUDNIK (7.10.1921 - 26.11. 2007) iz Nove Štifte Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, ki ste sočustvovali z nami. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku, pevcem, gasilcem in govorniku za poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Stjepana RAĐANA (23.O7.I919 - 01.12.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče ali kakorkoli pomagali pri organizaciji pogrebne slovesnosti. Posebej se še zahvaljujemo osebju Centra starejših občanov Gornji Grad za nudeno oskrbo, praporščakom, govorniku Bogdanu Groharju za izrečene poslovilne besede in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči : hči Nataša - Branka Sto jnič z možem in vsi njegovi Mineva leto dni, odkar te med nami večni. Prazen je dom, prazno je vse, le spomin še vedno živ je na te. V SPOMIN 11. decembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi Mirko KRAMER p.d. Grvalov z Ljubnega Hvala vsem, ki vam korak zastane ob njegovem preranem grobu in se ga spominjate. Vsi njegovi ?00W»ME STOfi/)> Upravljanja in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih stavb ter poslovnih prostorov v Velenju, Špštanju, Topolšici, Šmartnem ob Paki in Celju, > sanacija ali adaptacije stanovanj in stanovanjskih ter poslovnih stavb, 1 hišniška dela na stanovanjskih in poslovnih stavbah. Z zbranimi pikami s kartico Mercator Pika 3-6% popusta Si Center tehnike 8n graditi Kidričeva ulica 53, Velenje, tel.: 03/898 87 10 Celje - skladišče D-Per = 7/2007 5000020039,50 COBISS s rroaajame iviercator Tehnike, Gradnje in Pohištva razveseljujejo in za praznični ter veseli december, dvojne pike darujejo. Vsem kupcem, ki boste na dan 21. ali 22.12.2007, opravili nakup s kartico Mercator Pika, bomo podarili dvakrat toliko pik, kot bi jih sicer prejeli glede na vrednost nakupa. lercatorPika Zbirajte lepe trenutke OSREDNJP KNJ. CELJE