Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. Velja za vse leto. • • $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA The only Slovenian daily -s in the United States :- List slovenskih delavcev ? Ameriki« Issued every day except | Sundays and Holidays TELEFON PISABNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 229. — ŠTEV. 229. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 30, 1913. — TOREK, 30. SEPTEMBRA, 1913. VOLUME XXI. — LETNIK XXI. Konečna oblika Iz delavskega sveta, tarifne predloge.; Posredovalna komisija. PRIZORI S TEKMOVALNIH POLETOV V RHEIM3. -- o— Posvetovanja v komiteju so kon- Tom Mann pravi da je položaj čana in predloga dobi v par dneh delavcev po nekaterih jeklarnah zakonito moc. naravnost gTozen. PROSTI UVOZ MESA. Konferenčni komitej je predlogo na raz ičnih mestih izpremenil. Dohodninski davek.. Washington l>. ('., 2!». srpi. — Porodilo konferenčnega komiteja o novem tarifu je predloži! danes j>osiuni>ki zbornici, malo po o-tvoritvi seje. vodja večine in j ivdse.lnik komiteja za pota in sredstva. I nil« ruooil. Poročilo bo najbrž sprejeto tekom jutraj-Ane seje ter takoj odposlano senat u. Itaditega se pričakuje, «104 St. Clair ATenna. N K djraland. 0.* Povodenj v Louisaani. Lake Charles, La., 29. sept. — Povodnji v južno-zapadnem delu Louisiane so zavzele grozeče dimenzije. Tukajšna električna centrala je ustavila obratovanje in raditega je mesto ponoči popolnoma temno ter je ustavljen ves promet. V spodnjem delu mesta je že veliko hiš pod vodo. Southern Pacific železnica je prekinila zvezo z New Orleans. Ako ne bo pojenjalo neprestano deževje, se je bati, da bo mogoče le polovico, letine riža spraviti na varno. Veliko riža se nahaja še na polju, ker manjka delavcev. Senator Lodge operiran. Nahant, Mass., 29. sept. — Te dni se je moral senator Lodge podvreči operaciji radi neke o-tekline v želodcu. K'Jcih 24 ur potem, ko se je prebudil iz narkoze, je bilo njegovo stanje opa-sno. Danes so pa konstatirali zdravniki, da se je celotno stanje izdatno izboljšalo ter da ni nikake neposredne nevarnosti. "GUS NARODA" (Slovenic Daily.) Owaed and publiahed by tbe Slovenk Publishing Co. (■ corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLESKO, Secretary. LOU 18 BENEDIK, Tre—nrer. Plue of Bun me*« of tbe corporation and addresses of above officer« ; 81 Cortlaadt Street, Borougii of Man-haU-m, New York City. N. Y. Z* celo leto valja list za Ameriko in Canado........................(3.00 " pol leta....................... 1.50 ** leto za mesto New York........ 4.00 M pol leta aa mesto New York ... 2.00 " Evropo za vse leto...........4.50 ......pol leta............. 2.55 ......Četrt leta............ 1.70 L "GLAS NARODA" izhaja vsak dan" P izvzemii nn^pli in nmmiknv \ izvaemii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA** ("Voice of the People") every day except Sundays Holidays. Subscription yearly $3.00. f — I l«>m«nt on »fTnanunt. Dopisi bras podpisa in oeobnoeti se ne ► pnobčujejo. aaj se blagovoli pobijati po — i Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje Mvalliče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poiiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA" 11 Cortland t St., New York City. Telefon 46*7 Cortlandt. Prepotentni Angleži. kljub velikemu izplačevanju bolniških podpor. Zahvaliti se je požrtvovalnemu društvenemu odboru in članstvu, ki je delalo složno za dobrobit in napredek društva. oziroma društvene blagajna. Želim, da bodemo tudi zana-j prej tako delovali in potem nam je napredek v vsakem oziru za-J gotovljen. Kot je že znano, je sprejela naša slavna J. S. K. J. na zadnjem glavnem zborovanju centralizacijo bolniške podpore, t. j., da bode Jednota plačevala podporo po novem letu naprej. Zatoraj apreliram na vse člane društva sv. Jožefa, kateri bivajo zunaj našega mesta, da si preskrbe prestopne liste od dotične-ga društva in prestopijo tam. V mestu pa kjer ni društva te Jed-note, lahko ostanejo še člani našega društva. To se mora zgoditi, da bode odgovarjalo pravilom. Dalje hočem tudi opisati malo moje potovanje na deveto glavno zborovanje J. S. K. J. v Pittsburgh. Pa., in nazaj. Za tovariša sem imel Frana Lovšina, delegata iz Aspen, Colo. Iz Chicage, 111., do Pittsburgha, Pa., sva dobila več drugih tovarišev, delegatov iz Minnesote in Michigana, in v Pittsburgh smo dospeli dne 31. avgusta zjutraj ob pol J), uri. Tam smo bili lepo sprejeti in postre-ženi. V četrtek 11. septembra, ko se je zaključilo zborovanje, sva s kolegom odpotovala v Cleveland, O., na pogreb pokojnega Rev. Smrekarja. Slovenci so v tem mestu jako napredni, kar je razvidno iz tolikih trgovin, ki jih rojaki posedujejo. Obiskala sva tudi uredništvo "Clevelandske Amerike", ki je lepo opremljeno z modernimi stroji. Ne smem pozabiti rojaka Louisa Laha, kateri je naju lepo postregel z dobro vinsko kapljico in nas s svojimi iskrimi konjički malo peljal po Zlatorog. Narodna pravljica izpod Triglava, njeni prepesnitvi in pantomi-ma "Zlatorog". Čarobno Triglavsko pogorje! Ponaša se z izvanredno lepoto, v svojem naročju čuva neštete naravne zaklade, njegove ponosne, nebotične vrhove obdaja svit čudovite poezije. -Ali se je potem čuditi, da se je prav v tem go- , . ., , rov ju rodila prelepa planinska i kameullte toce- Marsikakega div-pravljiea o Zlatorogu, pravljica,1 Je?a kozlil in Pelina je bil že da ji ni kmalu para v naši narod- Prmese rico so spoštovali tujci in sosedje; z dobro jedjo in pijačo je sladila popotnikom počitek. Imela pa je hčerko, ki je bila ponižna in najlepša deklica v vsej dolini. Mnogo bogatih snubačev jo je snubilo, ona pa si je izbrala mladeniča iz Trente. Slovel je daleč naokrog za najboljšega lovca. Njegova mati je bila slepa vdova; dobri sin je zvesto skrbel zanjo. Ljudje so pravili, da je zato v varstvu belih žen. Poznal je steze in pota po vseh planinah; smel je iti na najvišje gore in ni se mu bilo bati Canada omejuje svoje naseljevanje kolikor mogoče na ljudi, ki govore angleški jezik. V zadnjem tiskalnem letu Dominija, ki se je končalo dne 31. marca, se je v ce- j mestu in okolici. Na tem mestu se loti priselilo 150,(XX) priseljencev j mu prav t0plo zahvalim za naklo-iz združenih kraljevin. 2494 jih je j nj^nost i„ postrežbo. V nedeljo prišlo iz drugih delov angleškega 14. sept. SVa nadaljevala pot pro-kraljestva in 139,000 i/ Združe- j (}omu v Denver, kamor sva doni držav Severne Amerike. Le Spela 16. sept. K sklepu pozdravili, 000 jih je prišlo iz dežel, v j \jam vse bivše delegate in člane kat. rili se Ur govori angleškega] j. s. K. J. Živeli mnoga leta! — jezika. Vlada Canade skuša na-, Prau Skrabec, bivši delegat, praviti iz prebivalstva homogen-j Aguilar, Celo. — Dosedaj niso no maso ter izključiti vse tuje- bile delavske razmere ravno sla-rodne elemente. Kaj pa ima to za be, delalo se je s polno paro po posledico 1 Canada razpolaga z | vseh coloradskih premogorovih. ni literaturi? Pravljica proslavlja izvanredno lepoto triglavskega sveta in 11am pretresljivo pri- v krčmo, pa tudi mnogo šopkov najžlahtnejših cvetlic. Toda zlato in dragocenosti o-mamljajo marsikomu glavo. Tuji poveduje o deklici, ki jo je zape- Benetek so se deklici pri- ljalo bleščeče zlato, pa o lovcu, ki sta ga nesrečna ljubezen in pohlep po zlatih rudnikih v Bogatinu premotila, da se je izneveril belini ženam, svojim zaščitnicam, streljal na Zlatoroga, tako strmoglavil samega sebe v pogubo in planine oropal sočnatih pašnikov. Dolgo je živela pravljica o Zlatorogu pozabljena med planinskim ljudstvom pod Triglavom. Pa je prišel v sedemdesetih letih v te kraje nemški pesnik Rudolf Kauiubacli, čul pravljico in ustvaril iz nje znamenito pripovedno pesem. Leta 1904. je Zlatoroga pesniško obdelal naš Anton Aškerc, letos pa je po pravljici priredil znani Martin Zunkovič fantastično baletno pantomimo v štirih slikah in dosegel z njo naravnost velikansk uspeh. Oglejmo si najpreje pravljico samo, potem pa njeni prepesnitvi in naposled pantomimo "Zlato-rog". arealom 3,729,665 kvadratnih milj, t. j. večjo prostornino kot jo imajo Združene države. Nasprotno pa znaša skupno prebivalstvo komaj osem milijonov os^b. Avstralija zasleduje še veliko toda žalibog. delavci niso dobivali svojega poštenega zaslužka. K«*r jim ni kazalo drugega, so se združili in sklenili zastavkati. Po celem južnem Coloradu se je pričela stavka 23. septembra. Stavka kakih 10.000 premogarjev. L~- rigor.iznejšo naselniško politiko. | pamo, da bomo v slogi marsikaj Tam je vložena v narodni za ko- dosegli, kar je bilo dosedaj posa-nodaji predloga, ki bo prav goto- j meznikom nemogoče. Delavci I10-vo sprejeta, glasom koje se bo di-j f-ejo imeti pri toni 10 centov več 1. ktno izključilo od prišeljenja ,„ 2."» centov kompanijskega povi-os«'be, kat. re niso zmožne angle-1 ianja. Tem potom naznanjam roškega jezika. Avstralija ima na I jakoin, da naj si ne hodijo sem razpolago 2.000.000 kvadratnih ! j^kat dela. ker nikdo ne ve, kedaj milj oz. mlja, a niti pet milijonov bo cela zadeva končana. Strajkar-I>reliivaleev. , je j)a pozivam, da naj bodo Ta ozkosrcna našel 11 iška politi- j vstrajni, ker le z vst raj 11 os t jo in ka kaže v.s nesramni in brezob- j slogo nam bo zmaga zagotovlje- zirni epoizem Angležev. Tisočletja bi morala preteči, [»redno bi se moglo obljuditi angleške province, tudi a ko se vzame na pomoč Irsko, kjer se pa govori po večini irnko. predvsem Canado in Avstralijo z ljudmi. ki govore angleški jezik. O Južni Afriki niti ne govorimo. Kljub temu pa nadaljujejo Angleži z bojkotom drugojezičnih narodov, vštevši narode germanskega pokolenja. Več kot naivno mnenje je treba imeti za to. ako se misli, da si bodo pustili ostali narodi kaj takega še dolgo dopasti. Angleško govoreči narodi nimajo nikakega monopola na solnčno luč.Ako bo vstrajala Anglija in njene province pri tem ozkosrčnem stališču, potem je napritner vojna z Nemčijo neizogibna. Razventega si pa tudi drugi narodi ne bodo pustili dopasti. da bi jib smatrali Angleži za ljudi slabše in nižje Vrste. • • 9 i s i. New Hradec, N. Dak. — Dane«, 23. septembra, pada prvi sneg. Leži ga že dobre 4 palce. V primeri z lanskim letom smo ga dobili pet tednov preje, medtem ko v zimi od 1911 na 1912 sploh nismo imeli snega. Pozdrav. — Rev. J. C. Smoley. Denver, Colo. — Posebnih novic nimam za sporočati. Kar se tiče delavskih razmer, so bolj srednje, tako da se ne moremo preveč pohvaliti. Na društvenem polju tudi lepo napredujemo, naj bode v članstvu ali v financ -oziru. Posebno lepo je na-vaio društvo sv. Jožefa it. S. K J. zadnjih par let, j na. Toliko v naznanje rojakom, • ia ne bodo prihajali sem skebat. Pozer. Rcckvale, Colo. — Naznanim rojakom, da smo odložili svoje krampe in lopate ter zaštrajkali. Zahtevamo boljšo plačo in pripo-znanje unije. Tukaj smo dobro organizirani. Rojaki, držite se, da bodemo tudi v Coloradu imeli delavci nekaj pravic. Sedaj je pravi čas. Rojakom naznanjam, da 111 treba sem hoditi, ker bodo v kratkem zaštrajkali delavci v vseh premogorovih. Ni treba poslušati zapeljivih agentov, da se kateri ne vjame na limanice. — Na društvenem polju smo dobro preskrbljeni. Imamo eno slovensko in več drugih slovanskih društev, tako da se lahko vsak zavaruje v slučaju nesreče ali bolezni, ker nobeden ne ve, kaj ga čaka. Pozdrav! — Stefan Prelec. Samomor. 171et ni Max Plotkin je pustil včeraj odprt plin v svoji sobi št. 303 izt. 99. cesta v New Yorku. Zvečer so ga našli mrtvega. Baje je šel v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Lek za blaznost. Pariški zdravnik Toulouse je iznašel sredstvo, ki bo napravilo v psihiatriji (zdravilstvu zoper blaznost) ogromen prevrat. Ker je prepričan, da je blaznost večji-del posledica prevelikega telesnega in duševnega napora, je napravil na nekaterih umobolnib poizkuse s kisikovimi injekcijami (vbrizganjem). Uspeh je bil nepričakovan: stanje umobolnih se je naglo izboljšalo in v kratkem času so bili odpuščeni iz blazuic£.< Pravljica o Zlatorogu. Pravljico o Zlatorogu je France llubad takole sestavil po ljudskem izročilu: Jezerska dolina in skalnata Komna sta bili nekdaj pravi raj v planinah. Tain so bivale bele žene. Bile so mile in dobrosrčne; še dandanes se jih ljudstvo hvaležno spominja. Prikazovale so se v dolini ter so pomagale revežem v nadlogah. Pastirje so učile spoznavati zdravilne moči raznih zelišč; po golih skalah je rastla po njih volji slastna trava, da se je na njej pasla revežna koza. Hvale niso marale. Ce se je predrznil kdo do line, kjer so bivale bele žene, so ga oplašile s pretečim glasom. Ce je kdo, izgubivši se na planini, zablodil do njih bivališča. ga je spodila kamena toča. strašen naliv ali huda nevihta nazaj. Po rebrih, ki se razprostirajo proti Soški dolini, so se pasle njihove divje koze, bele kot sneg. Živalce so stražile dom svojih gospodarjev. Ce je prispel predrzen človek dc tega kraja, so valile velike skale proti njemu. Vodil pa je te koze močen kozel z zlatimi rogovi; zato so ga ljudje imenovali Zlatoroga. Bele žene so ga bile začarale zoper vsako rano, tudi če bi ga bila zadela lovčeva kroglja. Kamorkoli je namreč padla kaplja njegove krvi, bodisi na pusto skalo, ali 11a leden sneg, takoj je vzrastla iz vsake kaplje čudna cvetka silno zdravilne moči. triglavska roža. Ce je požvečil Zlatorog le list take rože, takoj je ozdravel, čeprav ga je zadela kroglja naravnost v sree. Še večjo moč pa so imeli njegovi zlati rogovi. Komur bi se posrečilo ujeti Zlatoroga in dobiti v last vsaj eden njegov rog, ta bi imel s tem ključ do vsega bogastva, do zlata in srebra, ki ga straži v gori Bogatinu kača z mnogimi glavami. Neki tujec iz Benetek, ki je iskal zlata po planinah, je nekoč pri vhodu v pečino Bogatinovo čakal mogočnega Zlatoroga, Opazil je, kako se je dotaknil Zlato rog z rogovi strašne kače; ta je postala krotka in mu je pustila, 1. i aj tudi potnike, kajti • ovek, i i potuje za zabavo, ima vedno nekaj denarja odveč! — Xapram ženskam bodi vedno ga-anten in jim v zadregi pomagaj ! — Ne-pusti, da bi kak človek trpel bolečine, odreši ga in mu pomagaj kakor moreš in znaš. Old Bill se je udeležil tudi meščnske vojne in vojne proti Indijancem. Njegovo geslo je bilo: Šest mese-cev delaj, potem si zasluži šest mesecev počitka O11 se j«' tudi vedno držal tega načela, šest mesecev je ropal in izvršil najpre-drznejse napade. Zastonj ga je iskala policija, zastonj so razpi-sivali za njegovo glavo velike na grade. Veliko ropov je izvršil, < katerih niso niti vedeli, da je povzročitelj 011. Šest mesecev v letu pa je počival in se posvetil ribarstvu, kateri šport je zelo ljubil. Pred kakimi 20. leti je prišel večkrat v London, kjer je sta noval v najboljših hotelih in zahajal v najboljšo družbo. Obiskal je večkrat tudi Pariz. Povsod s« gibal v najbolj odličnih krogih. V evropskih družbah se je mnogokrat izrazil: V Ameriki se lahko denar zasluži, kdor zna, izda se ga pa in potroši lažje v K v ropi- Mož je bil kljub 70. let in kljub svojemu divjemu in viharnemu življenju še precej krepak. On sam je izjavil, da bo umrl prezgodaj vsled užitja alkohola, katerega je posebno veliko užival, posebno če je bil jezen aii žalosten, ali pa oboje skupaj. Pred smrtjo se je izrazil, da bi l»il, če bi ne bil ogromno pil na jezo in žalost, danes drugje in bi bil dosegel s svojimi zmožnostmi visoko dostojanstvo. Poštne poneverbe. Preiskava glede poneverbe poštarja v Viadani, del Giovanisa, v Zg. Italiji je dokazala prvič, da je poneveril 100.000 lir uradnega denarja, drugič pa, da so se vršile goljufije tudi pri sosednem poštnem uradu in sicer v Sermi-dah. Tamošnji poštar, ki je pobegnil, je poneveril 140.000 lir. Slovensko s katoliško til Zedlnjene države Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa, Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Penntylvania. •DBOPtNIKTl PvstssOnlk: SLAJtTTN OIRCMAN, Bom III, Ver«rt CNTi Bk Podpredsednik: JOSEF PETKRNKL, Box M Wlllosk. »*-L tajnik: IVAN TELBAN, Bos 707, Forest City, Pa* EL tajnik: JOHN O BO LIN, Mom 4« I, Forwrt City. J i Blagajnik: MAK TIN MUH1C, Boa BIT, Forest CM*. Hk NADZORNIKU Predsednik nadzornega odbora: KAROL bat, a a, Bo« »4T, Fsrsst CIV« I L nadaornlk: IGNAC PODVASNIK, 4714 Hatfield »t-. Plttafcar*. Pa« 0. nadzornik: FRANK SUNK, 10 Mill St, Luzerne, Pa. HI. aadsornlk: AJLOJE TAVČAR, t>» Cor. N. — Ird St., Beak Rfrtmf«. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR) Predsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, Boa M«, Kiti Bb 1. porotnik: MARTIN OBER2AN, Box »1, Mineral, Kau. u. ser a talk: ANDKBJ SLAK,, 1711 Isslei St.. Clsvsfas* MB VRHOVNI ZDRAVNIBI »T. I. M. BBUSKAB, I1S7 li Clal* ATS* CUTeiaaS, HA. Dopisi ar| ss psMUJsfs L tajalka IVAN VKLXAJr, n. fe BH n ■ I Sitar. Pa. Dvaltrsas vlasUs !• VBAAB MABOBJFh Električen hotel. Xedavno so v Londonu otvo-rili najmodernejši hotel na svetu, kjer se ves obrat vrši s pomočjo elektrike. Vsaka miza je zvezana z električno napeljavo in gostje si lahko sami opražijo krušne rezine za čaj in. razgivje-jo kavo in krožnike. 8 pomočjo električne luči naznanjajo v kuhinjo svoje želje. Seveda je tudi v kuhinji vse na elektriko narejeno: ognjišča, stroji za sekljanje mesa, za praženje kave, za pomivanje posode itd. Med obedom se gostom na željo iznova napolnijo baterije električnih avtomobilov. Največje čudo tega idealnega hotela so pa — bojda — jako zmerne cene. Kliniko za kadilce namerava ustanoviti neki pariški zdravnik. Prepričan je, da je taka klinika nujno potrebna, sjij večina kadilcev resno trpi na Iščem svojega prijatelja JANEZA TOMAŽIČ. Midva sva bila skupaj v Green Ridge, Md., kjer je bil za bossa v campi št. 32. Slišal sem, da dela za Spruce Lumber Co. v West Vir-giniji. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi, ker mu iinam povedati več važnih stvari. — John Iskra, Box 77, (irants-ville, Md. (26 30—9) Koledar za leto 1914 se že marljivo tiska in bode letos obširnejši nego je bil dosedaj. Obsezal bode razne zanimive kratke povesti, obilo slik in drugih. zanimivosti. Cena mu bode kakor dosedaj 30 centov s pošto vred. Upravništvo Glas Naroda. POZOR ROJAKI! Kedor izmed rojakov ima do-svojem zdravju vsled kajenja, pa |'l d«'»ar iz starega kra ja, naj nima toliko moralne sile, da bi "aj naznani naslov dotične osebe, se kajenju odvadila. V novi kliniki se bodo zdravile vse kadilske bolezni, obenem pa vplivalo na kadilca, tla bo opustil kajenje. Zdravnik je iznašel nekaj kemičnih substanc, katere bodo kadilci jemali v pijači; ako bo potem kadilec začel kaditi, bo dim nanj tako slabo deloval, da se mu bo kajenje pristudilo. V pariški kliniki bo tudi laboratorij za preiskavanje vseh ta ko;.ranili "tobačnih bole/ni" in sploh vseh na to polje spadajočih vprašanj. Kje je moj brat MARKO MA-TJAŠir.' Doma je iz Rakovca pri M*lliki. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Anton Matjašie. :J14 Frederick St. St eel 1011, Pa. (29-9—1-10 I Seem ANTON A FRANCK KOVIC. Doma je iz Crezine >>ri Brežicah, Spodnje štajersko. Pred par meseci je prišel iz starega kraja, se /.glasil pri meni zaradi neke nujne zadeve ter se potem podal baje v Cleveland. < >, Ker nisem potem d;>bil liikakoršnega sporočila od njega in sem se medčasno t tuli preselil, prosim cenjene rojake, če kedo ve za za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali se mi pa naj sam javi, sicer bi bil priinoran obelodaniti, za-* - - kaj ga lseeni. Naslov se naj blagovoli poslati na upravništvo "Glas Naroda". — Joseph Predanich. (30-9—2-10) ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo peštno položnico z naročilom, denar potom isle vplačati pri poštni hranilnici; tako vplačani denar dobimo mi tu sem brezplačno. Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem času. | Tudi za dobavo dedščine ali dote naj se rojaki vedno le na nas^ obračajo, ker bodo vedno dobro, ceno in točno postreženi. Frank Sakser, S2 Cortlandt St., New York. N.Y. j DOKAZANA RESNICA. Če ste že gledali za svet povsod, zakaj bi ne priili pogledat tje, kjer je danes že veliko slovenskih fannerjevt Tam vidite na svoje oči, kako lepa polja so. Tam govorite s svojim rojakom farmerjem, pa ga vprašate o vsem. Tam se lahko na ivoje oči prepričate, kako lepa polja so si napravili farmerji v teku enega ali dveh let. Tudi tisti, ki so se naselili letos gori, imajo že polno obdelanega in vse raste, da ne dobite zlepa takega polja, pa greste lahko kamor hočete. Pridite zdaj pogledat, pa ae bodete čudili, kakšna polja to napravili naši pridni farmerji v teku par mesecev. In skoro vsi so začeli s tako majhnim denarjem, da bi ne shajali nikjer kot shajajo tam, kjer v resnici raste vse, da človeka veseli, kamor pogleda. Tam se boste lahko prepričali, da je pol- Japonska pripravljena za kom-i Michigan. kati veliko lepega drevja. Dela je za celo leto. Možje, ki hočejo delati za nas naj pilejo na Tony ZnidarSič. Rnmely, I Michigan ali John. Knaus, Eben Jct., CetvorčkL V Fojanu pri Beneventu na Laškem je porodila neka Luiza Kug-geri, ki ima že 6 otrok, četvorčke. Mati in otroci so zdravi. Zdravniki so izrekli, da bodo četvorčki ostali vsi pri življenju. Največji vojak v nemški armadi je 22-letni dijak Peter Zimmer-mann, ki služi v II. bavarskem pespolku; visok je 2.08 metra in tehta 117 kilogramov. promis. Pekin Kitajska, 28 sept. — Japonska je izjavila, da je pripravljena skleniti kompromis v zadevi umora Japoncev v Nan-kingu. Zadovoljiti se hoče z opravičilom od strani Kitajske. Kaznovan vinotržec. V Neumarktu na Tirolskem so veletrgovca z vinom dr. Emila pl. Ferrari obsodili na 10.000 kroc globe, ker so mu dokazali, da je že mnogo let z vodo in glicerinom potvarjal vino in tako občutno škodoval vinogradništvu. _ 500 drvarjev se takoj išče p Plača za rezati $ 1.20 od klaftre.! .preprižaj^ f *fmi,! m. ne po~ „ , .. . sil jamo velikih hval v javnost, ««»5» "liko d.narja, p*S —.-----j—" , __ pa sporočamo javnosti, da so vsi naši farmerji zadovoljni in to je glavno. O vsem drugem pa se prepričate sami lahko, če pridete do nas, pa gremo skupno pogledat. Tam lahko pogledate in po-izveste vse od svojih rojakov far-merjev, pa se bodete kmalu prepričali, da se ne hvalimo sami, nego da nas hvali zemlja, kraj in naši farmerji Pridite, dokler je prilika, dokler morete še kaj kupiti l Ne odlašajte na jesen in pomlad, ampak pridite zdaj, da ne pregledate samo zemlje, ampak tudi, da vse izvrstno raste in vse bogato obrodi Krže Mladič Land Co., 2616 S. Lnwndale Ave., Chicago, 111. Pišite in pridite vselej na ta naslov in nikamor drugam ne, ..■feJuiUr.-.-i- -"rih - nI. v-T iiiižžlItffifei The Cleveland Cliffs Iron Co. ? Lumbering- Departement MARQUETTE, MICH. Drvarje se išče ▼ Mellen in Glidden, Wis. $1.30 od klaftre. Preskrbimo stavbinski msterijal za sestavili kampe za šest ali več. Like Superior Iron & Chemical Company, Mellen, Wis. Iz teme v temo. Študija. »pisal Dr. Ivo Sorli. Konec. Tako je prešlo zopet kakih šest t»*«lnov. Nckrpa < I lie se spoznam slučajno v nekem hotelu s Poljakom, ki se j** zdravil v našem »estu. \e win, kak vratf me jt-premotil, tla sem se spustil z njim v versko-mod Poslovne pogovore m mil žarel razlagati eelo svoj zi-stem. Bil sem mettda jse vedno iz-redno jK>nos«'u na svoje delo in hotel pokazati plitvemu žlobudrati! svojo duhovitost. Ta pa povem. kako sem zapazil naenkrat, da sem pozabil eno svojih glavnih dogem, lu spoznal sem zdaj do dobra, da je bilo res, kar je ]ra\il neki hudobni glas v meni ze takrat, ko sem bil baš zapisal svoje idej«*: (In namree ne dal niti nohta /t svojo vero. kaj šele svojo kri. f)at le to je bilo mogo-ee: samo slepil sem se, da verujem vse ono, sicer bi bilo nerno-goee, da l.i I »i I pozabil že zdaj eno glavnih svojih tez. Vatal sem hitro in odšel jezen domov ter pisal Hrastu cinično pismo, naj mi vrne z obratno pošto moje "versko prepričanje", da ga pregledam še enkrat in da mi ho mogoče vsaj druge slepariji z njim. Odgovora ni bilo, a četrti dan je prišel Hrast sam, ker je hotel ostati do konca leta v našem me- \ stopil je pri meni, sedel na nizek stol ter me potegnil zraven se lie. Nekaj časa me je gledal mirno, potem pa začel: Kakšen človek si ti pravzaprav. IV bi bil vedel, da te spravijo moji po go v t /i res 11a to neumno potovanje nad oblake, bi ti skoraj rekel, da bi bil postal res rajši t rapist. Ti iščeš torej še vedno namena in pomena svojemu življenju Nočem ti govoriti o trpečem človeštvu, o zatiranem narodu: te krasne misli so našle vedno tako slabih apostolov, da se človeku že studi, izrekati te fraze. Kdor ume te ideje, mu itak ni treba govoriti o njih. O tem me, aieer mi začneš zopet govoriti o njih. O tem nič, sicer mi začneš zopet tavati bogvekje, a odgovori mi nekaj drugega : Ti imaš mater, res zlato mater in jo ljubiš ?M Da! sem odgovoril začudeno. Prav! A kaj vraga iščeš potem se pomena in namena svojemu življenju? To ženo osreči, to je tvoj namen! Zato se pa uči, da napraviš maturo in pusti pri miru nore filozofe!" Pritrdil sem mu, vrgel iz oddelka svoje duše, kjer sem hranil svojo filozofijo, vso to ropotijo in postavil tja noter bogastvo, ki mi je liilo edino še ostalo: — svojo mater... In začel sem se zopet učiti in eelo v šoli sem pazil. A bilo mi je to tako težko... Vedno sem pade! zopet v oni sladki, polsen, a ^ sa ki krat seiu se tudi iznova iz-vil iz njegove oblasti. Toda vsled teh večnih borb samega s seboj ae me je popolnoma polastila čudno bolestna nervoznost. in postal sem neznosno razburljiv, neprijazen in osoren... Oni dan pa, ki je pomenil za-eetek koncu tem neumnim sanjam, katere se imenujejo moje življenje, uči ni I bi bil v tej ner-voznosti gotovo kako veliko ne umnost, da se ni zgodilo, kar se je zodilo. .. Ibla je namreč pomlad. Okna so bila odprta. Spodaj na vrtu je cvetela krasna magnolija s svojimi veliki cveti, in sladek vonj ae je valil v sobo v mehkih, nevidnih valih naravnost v mojo žejno, široko odprto dušo, pa mi ovijal možgane v prijetno lenost, trud-nost. Prvo uro sem gledal ves čas tja vun in sanjal. Bilo mi je posebno dobro. Mlad sem, zdrav setn, ljudje me vidijo radi, najboljšo mater imam, kaj hočem več, sem si mislil! Drugo uro smo imeli nemščino. Zamudil sem neko nalogo, zato mi je določil profesor to uro, da jo spišem sam. Da me drugi ne motijo, me je poklical k mizi. Držal sem pero v roki in čakal, kaj bo. Res, izborilo! Popišem naj to krasoto tu zunaj. Kar sama mi pojde roka, in duia mi vzleti prav pod oblake.. njena krila so že drgetala hrepenenja kakor mladenm orlu, da ae vzpenjo tja gor v božji zrak... Eh, kaj «e! Gospod profesor uii je prišel z "dispozici- Duhovnika sta molila, in vsi drugi za njima. Jaz pa sem se ozrl tedaj v dušo, da bi videl, kako mi je zdaj pravzaprav tam notri. Jelo me je namreč nekaj zanimati, kako je pač sinu, ki nima drugega na svetu, nego edino ljubljeno mater, ob grobu te matere, in priznati sem si moral, da se vsaj v meni ne godi nič izrednega . . Le nekam svečano mi je bilo, kakor že prej kdaj, ako sem bil navzoč pri kaki ginljivi slovesnosti ali pa posetil kak pomemben kraj. Ko sem stal na primer prvič ob grobu Prešernovem, bilo mi je prav podobno... Zamislil sem se bil popolnoma v to, ko me je sunilo naenkrat v srce... Župnik je bil vrgel lopato prsti v jamo, in krsta je votlo .zabobnela... In tedaj nisem vedel več, kaj se godi z menoj. Planil sem pokoncu in se ozrl okrog sebe. In bilo mi je, kakor da stojim na brezmejnem, pustem, praznem polju sam, čisto sam.. Vse prazno .temno, ledeno... Zahro-pel sem in zbežal... In pred mamo klečeči ljudje so se umikali prestrašeno na vse strani. Kako je bilo potem, resnično ne vem. Zdi pa se mi tako, da sem bil pritaval domov, kajti vsaj toliko vem, da sem videl nekje razdrt mrtvaški oder. K sebi sem prišel zopet šele, ko je položil moj varuh svojo težko roko na moje rame ter me vprašal, kako bo z zapuščino. Jako malo da je, a tudi to da je treba vendar urediti. Skrajno smešno se mi je zazdelo sprva, da hoče kdo govoriti z menoj baš sedaj o stvareh, ki se še drugače nisem brigal zanje, toda kmal sem se streznil. Prosil sem ga, naj oskrbuje 011 vse še do počitnic, tedaj pa da se pomeniva za nazadnje. Vpregali so baš poštni voz. Vzel sem si listek in se odpeljal. Družbo sem imel zopet prijetno, in nihče bi ne bil slutil, da grem od pogreba... Prvo noč v mestu sem spal ja-ko dobro .Začudeno sem se pra-šal že, ali je res mogoče, da vzame kdo in baš jaz, materino smrt tako lahko... Toda ko sem se proti jutru zbudil, tedaj sem iinel že svojo Gezemano... Vsa neizrečena teža trpljenja, ki mora pričeti vsak hip, mi je začela legati počasi na dušo... Sem iz dalje se je bližala hitro črna tema, in prestrašen sem si zavil glavo z odejo. . . Toda bližala se je. bližala. .. hrez usmiljenja. .. težka, temna... in v njej so že sikali bledi bliski... in tihi, pošastni gromi so tavali po njej... in krvave globine moje duše so drgetale pred njimi... O, koliko sem pretrpel od onega ju trado danes!... Veste, da sem pisal celo pesni! In to vsaj smem reči, da so mi privreli samo ti mračni glasovi iz srca. Toda raztrgal sem vse — čemu bo meni, čemu drugim!... I11 vendar me sili nekaj, da Vam v svojem temu ne zdržati. more nobeden dolgo ležnega srca na Vas zadnjem trenutku. Da ne bom pisal še enega pi-1 sma, prosim, izročite to o priliki: Moški ideal japonske žene. Hrastu. Prečita naj ga in poko-j Ženska revija v Tokiju "Popije mojo skrivnost, kakor Vi! štena žena" je otvorila anketo o Se enkrat: Z Bogom! tem. kakšen mora biti dober mož. Hvaležnovdani J Odgovori, ki jih je dobilo ured- Majdič. : ništvo od svojih naročnic, se v Pripis. Kakor vidite, sem si po-! glavnem zlivajo v 17 točk. ki pa daljšal življenje še za en dan. Ko v glavnem govore o tem, kakšen sem se poslavljal včeraj od svoje - ne sme biti dober mož. Tako-le sobice, sem pogledal Še enkrat na! pravijo: Mož ne sme biti lako- vrt... Kako je tu zunaj cvetelo in zvenelo! Solnee je sijalo tako dobrotljivo, ptice so žvrgolele in cvetice so duhtele, kakor bi me hotele zazibati ptice in cvetke in žarki v sladek, pozaben sen... Cemu hočeš od nas? Glej, kako pojemo in dulitimo in iskrimo tebi. kakor vsakemu drugemu Pridi, uživaj preženi temo, pri nas se potolaži! Tako si mlad, tako zdrav, zakaj hočeš dol v nič? In toliko lepih oči je tam zunaj, ki te bodo gledale s tihim hrepenenjem, in toliko vročih ustnic, ki te bodo opajale s svojimi poljubi, in toliko mehkih, belili rok, ki te bodo objemale, in toliko sladkih besed, ki te bodo zdravile... Ostani, ostani! J11 nisem se mogel ustavljati. Vrgel sem se 11a posteljo in se razjokal. In potem sem zaspal... I11 davi sem s< povem, kak je bil moj prvenec; in to zato, ker se mi zdi, da Vam pokažem, kako je bilo tedaj v mojih prsih — in kako je še zdaj... Primerjal sem svojo dušo pozabljeni, gorski kapelici... V njej se je bilo dogodilo nekaj strašnega, zato so jo bili zapustili vsi... In zastrli so vsa okna, upihnili večno luč, zaprli vrata, razbili zvonove, in šli daleč proč— In sredi kapelice leži zdaj črna krsta... in mrtvaški mir je krog nje... Le [ proti večeru prihajajo od nekod strahovi v belih haljah, pokleku-jejo pred razrušenimi oltarji ter se opotekajo kakor sence po črnih potih: — moji spomini... in orgle jočejo tiho. tiho v bolestnih mol-akordih: "Requiem aeternam dona eis, Domine!" Toda, kakor rečeno raztrgal sem vse... Čemu bo meni, čemu drugim! Ampak vsaj tedaj, ko sem pisal, mi je bilo bolje... Mati, mati, zakaj si šla tako daleč od mene?... Počakala bi bila le hipec, da bi ti bil dal še roko na dolgo pot, in da bi mi bilo dalo tvoje oko morda moči za to težko življenje... Pa sem moral slišati samo še, kako so se zaprla za teboj vrata nirvane z onim votlim bobnenjem, ki mi ne gre več iz duše!... Štirinajst dni po pogrebu je bilo menda, ko sem -prosil Hrasta, prosil ga šibak in reven, kakor u-bog otrok, naj mi pove, zakaj živim pa zdaj še dalje te grenke ure. Gledal me je dolgo in rekel potem kratko: "Za prvo pojdi v veselo, glasno družbo, da pozabiš vsaj malo. Ko se iztrezneš, boš videl sam, zakaj živiš, ali pa pozabiš povpraševati... " I11 šel sem v družbo, glasno, veselo družbo. Da, tako je bilo res bolje! Ko sem pritaval v poznih nočeh domov, so stegale pošasti, ki so me čakale v moji sobi, da me trapijo zopet vso noč, pač svoje ostre kremplje po meni, a jaz sem se jim smejal. .. Bil sem vinjen vsako noč, in pošasti so morale čakati ob postelji... In čaka- men 111 se ne sme preveč pečati s svojo zunanostjo. Biti mora možatega nastopa in ne sme misliti samo na ženske. Govoriti mora lepo, mirno in nikoli dvoumno. Biti mora sposoben, da se v vseh stvareh hitro odloči in izkoplje iz neprijetnega položaja. Imeti mora kakršenkoli ideal. Gospodinjstvo mora prepustiti ženi in se ne sme mešati v ženske zadeve. Dober mož ne sme nikdar dvoriti nobeni ženi razen svoji. Biti mora skromen in veren in ne sme piti, pa preveč ljubosumen ne sme biti. Najstarejši časoois na Ogrskem je " Press burger Zeitung", ki izhaja že od julija 3 764. leta. Osem lovskih psov zastrupil. Po roveretskih ulicah je nekdo zbudil in sklenil, i natresel z arzeuikom zastrupljena živim... Odprl sem hitro svo-1 ne salame, katere so žrli lovski je okno. I11 glejte: solnce je bilo: psi in jih je vsled t zopet mrtvo, cvetice mrtve, ptice ginilo. Sodijo, da g rt mrtve... Ne, ne, moram, moram j vanje divjih lovcev, iti! Zakaj ni zunaj več tako, ka-j kor je bilo včeraj 1 j Zdravilno kopališče pri Stinu. ega osem poza niašče- no jeznega, strogega obraza. "Ali je Vam še kaj na imenu človek?" je vpil. ''Dos^j sem imel še dobro mnenje o Vas, spoštoval sem Vas celo kot enega najboljših, zato bi ne mogel verjeti, kar sem izvedel včeraj, če bi bil le kak dvom mogoč. Še žival se potolaži, le težko, Vi pa, izobražen človek, Vi popivate, prepevate in objemate propale ženske, preden je pokrila trava grob Vaše matere! Ne, doslej sem Vas poleg profesorja Šarena zagovarjal vedno, zdaj pa je tudi mojega potrpljenja konec! Človek, ki ima tako sirovo srce kakor Vi, ne zasluži nobenega ozira več! Pojdite!" Jaz torej imam sirovo srce, jaz, ki sem se potikal le iz obupa po onih gnusnih krajih, da se me o-mamljali brezstidni, podli dovtipi in smehi baš s svojo gnusobo?... Jaz torej sem hujši, nego živina, s to strto, uničeno dušo?... 4 Oni večer sem ostal doma... I11 začela so mi vstajati zopet vprašanja. čemu naj vlačim še dalje s seboj to življenje, ki nima zame , dvakrat nobenega zmisla, niti o-j nega v višjem, niti onega v na-i vadnem pomenu ! Zakaj ne vrženi od sebe teh verig, ki niso pripete I že nikamor več, ki vise kvečemu . še na šibkem bledem žarku one ! ljubezni, ki jo čuti vsako bitje do j življenja?... Če se pomišlja sa-j momorilec, ki zapusti ženo in { deeo, brate, sestre, prijatelje, ima j to nekaj zmisla. Toda — jaz! Člo-• veštvo, narod ? Hm, kdo bo vpra-1 šal po meni! Kaj mu morem koristiti jaz? A morda pridejo še časi, ko me zapusti ta obup, ko mi bo življenje zopet lažje? Mogoče res; toda nazadnje; kaj more prinesti meni, ki ga ne znam živeti? Truditi se zdaj z maturo, živeti borno dijaško življenje, trepetati pred izpiti — in kaj bo potem? Morda ljubljena žena. otroci i A čemu se bati potem zanje, kdaj mi jih ugrabi smrt! Se li izplača vse to ? In slednjič bo treba vendar enkrat u-mreti, a takrat morda etžko težko: jo": postavil pred mojo dušo ko zolec s toliko in toliko povpreč nimi drogi, na katerih prvegf naj obesi človek to in to misel al čustvo, na drugega zapet drugo in tako dalje, kakor obeša kmei v svoj kozolec žito ali deteljo al tudi le slamo, kar mu je baš pr: roki, a tudi povzpne naj se le d( j ti roga, ki določi gospod profesor j gori pa naj se še enkrat lepo ozr< I nazaj in pokrije vse skupaj t i slamnato streho suhe morale. Nt kakor orlu, naj se mi dvigne du ša, dokler more, — kakor nerod na kokoš, ko gre spat pod stre ho, naj skakam od klina do klina A kokošim naj se le postavi jajc lestve, ker sicer ne morejo pod streho, toda jaz sem bil vsaj oni dan orel! Zgrabila me je jeza, in vrgel sem pero vstran, da me je profesor pogledal ves začuden, i Tedaj je vstopil šolski sluga. ' Majdič! Ekspresno pismo!" Nekaj mrzlega mi je šlo črez telo, in roke so mi strepetale strašne slutnje. Odprl sem pismo. Pisal mi je naš župnik. Po dolgem, dolgem pripravljalnem uvodu je stalo slednjič: "Mati je nocoj umrla." Mislil nisem nič, čutil nisera nič. Mirno sem povedal profesorju, zakaj moram domov, zahvalil se 11111 na sožalju, pokimal tovarišem in odšel. Pošta je imela odriniti v pol uri. Hitel sem domov, preoblekel se v črno obleko in se podvizal iz hiše. Sočutni pogiedi gospodarjevi, jok gospodinjili me je jezil. Čemu te neumnosti, saj se še jaz ne jočem! V poštnem vozu sem dobil zgovornega sopotnika. Klepetala sva vso pot. tudi smejala sva se. Tu-intam mi je bilo, kakor da se spušča na mojo dušo strašna teža, in začutil sem tudi fizično bolečino. a le za trenutke. Sele proti večeru sem dospel domov. Bolj ko sem se bližal rojstni vasici, večkrat se mi je zdelo, da se mi ovija neka tema krog glave; zdaj pa, ko sem stopal že med prvimi hišami, sem videl šele meglo, kako se mi je izognil ta in oni, kakor da sem okužen. Spalniea moje matere je bila razsvetljena... Za hip bi se bil rad pogreznil v temo, ki se je razgrnila naenkrat okrog mene, toda prešlo je takoj. In vstopil sem... Predsoba je bila polna ljudi. Vstali so pred menoj, in na njih obrazih sem videl veliko spoštovanje. In zazdelo se mi je, da sem visok dostojanstvenik, ki je prišel med ponižne podložnike... Čuden mučenički ponos mi je dvignil glavo, in va tesnota me je zapustila. .. Mati je spala med svečami... In lepa. lepa se mi je zdela ... gledal sem jo dolgo časa, in hudo mi ni bilo prav nič... Spomnil sem se, da bi jo moral poljubiti, in že sem se sklonil, toda takoj seip se zravnal... Tak poljub se mi je zdel banalen... tako poljubljajo vsi... Tudi poškropil je nisem, le gledal sem jo mirno in pozorno... A ne da bi si bil domišljal, da je vse to mučen sen; ne, popolnoma jasno mi je bilo temveč, da je mrtva, mrtva za veke... No, toda to je vendar nekaj navadnega !... In potem sem odšel k sosedovim. da bi tam prenočil. Govorili smo dolgo o najrazličnejših stvareh — o materi sem odločno prepovedal — in šele pozno sem odšel spat. Ostal bi bil eelo še, a ti pogledi, ti začudeni obrazi, kako da sem tak, so me delali nervoznega. Legel sem v posteljo. Mislil nisem nič posebnega, in kakor vsak večer sem zaspal. Drugo jutro sem se zbudil že pozno. Danes je torej mamin pogreb! Najrajši bi bil ostal v postelji — kako neumno, kazati se ljudem! ... No, tu ne pomaga nič — vstati je treba. Spodaj so me že čakali. Niti zajtrkovati nisem imel več časa, tako so silili. In res je ležala krsta že pred hišo. ko sem prišel ven. Stresel sem se, a videl vendar vse... Krog mene je bilo vse polno ljudi, in vse oči so se uprle z izrazom globokega sočutja v mene. In v nekojih sem videl celo solze.., Tedaj so dvignili krsto, in sprevod se je jel pomikati proti cerkvi. In meni je stresel silen jok vse telo... A te solze niso bile prav nič grenke... Čutil sem jih le v očeh, na licu, sicer bi res ne vedel, da jočem. In vendar jih nisem mogel ustaviti in tekle so mi neprestano do cerkve. In potem, smo stopili še onih par korakov do odprte jame* ... 1 • U Ji zdaJ* Pa umrje m tako mirno, tako le so do zore ter me vselej zbudile I j^ jj j-0 t in mi zasadile zapet svoje krem pije v dušo... Jaz pa sem imel na nočni mizici steklenico, nastavil sem jo na ustnice, ;n strahovi so me morali pustiti spati dalje.. Ko sem se zbudil vdrugič, mi je glava pač težka, oči motne, na šolo še misliti nisem mogel, a kaj mi je bilo to mar! Odšel sem zopet v kako beznieo in tam sem poza 1)1 j al vse. Tako sem živel ves ta čas. Te dni pa ste me poklicali Vi k sebi, moj blagi dobrotnik, kakor že tolikokrat. In rotili ste me, naj po- ln tudi kak poklic si naj izberem? Za bogoslovje nimam vere, za pravoslovje ne praktičnega razuma, za modroslovje ne vztrajnosti. za medicino ne želodca, za nobenega ne zmisla. Oni večer že sem bil sklenil za triluo, da zapustim življenje čez tri dni. Hotel sem počakati samo. ali se vendar še ne premislim. Ne! Sedaj m i je dobro, moj sklep je storjen — torej danes popoldne ob treh !... Morda bi Vas zanimalo, kaki ob- mislim, kaj delam. j čutki mi navdajajo srce? Nič Obljubil sem Vam, kakor se bo- posebni! Zdi se mi, da sem doce- ste spominjali, da pridem zopet v šolo in drugi dan sem res prišel. V odmoru ob deseti uri pa me je pozval tudi še profesor vero-nauka k sebi ter me sprejel skraj- la normalen, če kdaj normalen. sem bil sploh I11 zdaj grem. Pogled mi je u-šel baš zdaj še enkrat na vrt... Cvetice duhtijo zopet in ptice po- pri V neposredni bližini Stipa se nahaja izvrsten žveplen vrelec s GO stopinjami toplote. Zdravniki jejo 111 žarki se iskrijo, kakor še so mnenja, da ima vrelec veliko nikdor... Zakaj hočeš iti! Osta- bodočnost kot zdravilno kopali-ni, ostani! "Tako še mlad, tako «če. še lep." Ah, jaz nisem mlad, star sem in truden do smrti in bolan do smrti, in mrliči so tudi lepi!..." To in ono. Najdražje mesto za poslanike je Petersburg, kakor je splošno znano. Stroški za reprezentacijo so naravnost silni. Sedanji av-stro-ogrski poslanik grof Thurn-Valsassina gre sicer iz Peterbur-ga iz političnih vzrokov, toda govori se, da je že pred letom dni izjavil, da se noče gospodarsko! upropastiti v Petersburgu. Nje-j gov predhodnik grof Berchtold I je zdržal samo par let, nato pa ' prosil za . premeščenje. Grof! Aehrenthal.ki je bil preje jako' bogat posestnik, je po poslaništvu v Peterburgu zapustil jako zmanjšano premoženje. Princ Liechtenstein, ki je bil pred njim v Peterburgu, je tako bogat, da se mu tudi poslaništvo v Peter-_ . ... burgu ni nič poznalo. Navadno dobroti ji vost! Kar imam, Vam se pošljejo v Peterburg le naj-dam: zatrdilo da bom mislil liva- bogatejši aristokrati, pa kljub j NAS GOSPODAR, edini slovenski magaziti v Ameriki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo $1.00. Prinaša podučne članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti iz celega sveta. Pošlji denar na: Naš Gospodar, 2616 S. Lawiulale Avenue, (10-8 v 2 d) Chicago, III. - i •»•» f* i Toda dovolj! Ura se nagibi je. j Z Bogom! Srčna hvala za vso Krasne stroje prav poceni. J Pošiljamo naravnost iz tovarne. S Novi slovenski rekordi. S 12 pesem zastonj. * Pišite po krasen cenik. # S Tra nsatlantic Co., | »72:Cortlandt St., New York. N. Y.g ZELO VAŽNO za pošiljalce denarjev v staro domovino. Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gre s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Pošiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki mm ra v soboto v Evropo/ tU tU pa Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in SteUMO postopali. Pošiljatve je.nasloviti: FRANK 82 CORTLANDT ST., -■ To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše posluževati se draftov, Money Ordrov; denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v rent 1X1 ra gistriranih pismih/ mram SAKSER ===== NEW YORK.N. Y. Podružnica : 6104 StAClair/Avenue, N.. E.-.Cleveland, O ••^.ss aii.yg s z^ms Wm -rr™/—* 1 - ^ Mit ~ - W• ~ ^ j Slika Ilje Rjepiaa. Napisal L. K. Fredrik. Poslovenil Jaklič. Ilija lijcpin, izborni predstavitvi j ruskega življenja, je naslika* sliko, ki me vedno spominja na dogodek, eegar priča sem bil s) uča jno. Sedel sem proti koncu poletja lfH)?v v nekem moskovskem pen-zionatu in premišljal o svojem potovanju po carjevi državi. Karta Sibirije je ležala na mizi, in meril iu cenil sem oddaljenosti krajev ter tehtal vsebino svoje denarnice. Povem ti. dragi bralec. prav zaupno, da sem se pri njej velikokrat uračunal. Nočem ti naštevati svojih grehov, pač ti povem, kaj se je zgo-«ji!o ravno v hipu. ko sem precenil vrednost svoje denarnice. Ravno v istem hipu se je zgodilo; tako pretresljiv je bil krik, da sem skočil s stola in odprl vrata sobe, kjer smo skupno obedovali. in obstal sem okamcncl in brez glasu na pragu. m • * "Stopite vendar, Pavel Petrovič Cohanin! je dejal mladi M ' ■ i ■ n | ogledom polnega I '<- 1 j< iij-i na bledega in takisto] ml«'lepa gospoda, ki je stal v ča- j kaluiei; kajti Kod j a Markovič ni; bil w dol K" v službi kneza Hogu-slitva Stradonovickega, da bi bil i /e i; iTiilnl vsako sočutje s človeško bedo. "No. »topiti* vendar, Pavel Petrovič!" je ponovil in otlprl vrata v knezovo delavnico. Pavel Petrovič Colčanin se jc; jttlr/uil in se postavil v vojaško pozi t uro, ker vedel je, da kuez govori s podaniki kot z vojaki, lip vendar :><» mu klecala kolena, ko, je vstopil. Imel je neko slutnjo, »la ><• v nekaj minutah odloči nje-J Iviic/ je bil toliko usmiljen, da. mu je dal Časa. da se je zbral; »likati je moral vstopiti Pavla Petroviča; sam pa je ostal skrit v Njegove temne ot i so premerile j ostavo čakajočega, ki je stal j-o vojaško poleg vrat. "Ze prav, Pavel Petrovič Ciol-čanin", je zamahnil km z z roko. t lias je bil tih. malce se tresoč! m mehak kot želitki. Pavel Petrovič je prestopil z j desno nogo, ne da bi pri tem o-; pustili strumne vojaške stoje. "Ali ii dobil vzrok za izgubo, Pavel Petrovič?" je vprašal knez Pavel Petrovie je odmajal z glavo. "Ne, visokost ". je stisnil težavno, ko je uvidel, da želi knez ustmenega odgovora. "Tudi povoda nisi odkril, Pavel Petrovič!'* je vprašal resne j Pavel Petrovič je začudeno pogledal. **Ne ume jeni, visokost", je zaječijal. Boguslav Stradonovicki je zmig-nd jezno z ramo. "Neotesanci!" je zamrmral tiho, a vendar toli-j ko slišno, da je mogel čuti Pavel j IVtrovie. Prebledel je, ker čutil je. da pada tehtnica v njegovo škodo "No, mislim", je nadaljeval knez. "Ali s"; tudi pri.sebi dobro j reiskal, Pavel Petrovič Golča-J ninf" Oči so se zasvetile v iskrah-1 "Gospod, nedolžen sem", je zaklieal nehote Petrovič. "Gotovo nisem tega storil." Kuez je nagubančil čelo in z roko se prijel za sence. "Mirno, mirno vendar", je opomijal. 'Saj vendar veš. da lic trpim uikakih razburjenj Pavlu Petroviču je srce silno utripalo. Čutil je, da je šla zadnja iskra upanja po votli. Najraj-še bi bil naglas zakričal. tako ga jc pekla bolečina, padel bi bil knezu pred noge in ga prosii za milost in usmiljenje. Ne, ne za milost in usmiljenje. Za pravo in pravico!'* Knez ni mogel prenašati izrazov aočutjm in Pavel Petrovič ni srnel kaj |>odohuega storiti. Moral je obstati pri vratih, ni se smel ganiti, moral je čakati, da je bilo prepozno. 11 Trdiš torej, da si nedolžen", je začel iznova knez. " Pri maj-kljaj je tu, Pavel Petrovie Gol-i '-rrn Onhro. Vprašam te, ali sij £e oskrbel za pokritje tridesetih tisoč rubljev, Pavel Petrovič!" "Visokost, denarja nisem jaz vzel", je stisnil Petrovič s premagovanjem. "In tudi nimam nikogar, ki bi mi posodil tolikšno svoto.' - "Škoda, škoda, Pavel Petrovič", je zmajal knez z glavo, na- ■---------------- (videz zatc-pljen v skrbi. "Skoda, v tem slučaju si izgubljen. Bodi pripravljen na vse." "Milost'', je stokal Pavel Petrovič. "Milost, denarja nisem jaz vzel! Nedolžen sem! Prisegam !" 4'Pusti besede", je nadaljeval knez. "Neznosen si. Vedi se dostojno. sicer te dam odpeljati. Takoj odpeljati, razumeš! Prepovedujem takšne scene v moji sobi! Deficit je pri tebi. Trdiš, da si nedolžne. Tudi dobro; za svo-1 jo osebo ti'verujem. Cuješ! Za svojo osebo. A sainoobsebi je u-mevno, da moraš primanjkljaj pokriti.'' Pavel Petrovie je padel knezu pred noge. "Nedolžen sem, visokost! Denarja nisem vzel. Imam ženo, otroke, visokost! Še čisto majhni in tako ljubki, visokost! Nedolžen sem vendar!" Zaman se je skušal rešiti objema rok. Vedno bolj se ga je oklepal Pavel Petrovič. Nanekrat se je knez energično otresel in zaklieal: Rod je Markovič!" Sluga iz predsobe je naglo vstopil. Vrzi tega lum-pa ven. Rodje!' J<* ukazal knez in njegov glas je post id podoben sikanju kače. Izroči ga straži. Zaporno povelje sledi. Marš!" Rodje Markovič je pograbil Pavla Petroviča za vrat iu ga dvignil. Ta se je strga! iu iznova padel knezu pred noge. 'Miloši' l'sm i Henje ! Nedolžen , sem!" je prosil kleV \ "Kodje Markovič. stori že ko- i nee ! je veh i knez trdo in sunil je na tleh klečočega v obraz, da j mu je pritekla kri iz nosa. To pot je Rodje z lahkoto dvigni! Petroviča. Komaj je vstal, je udaril s pestjo Rodjo v obraz, da se je opotekel in planil je na kne-za. ; 'Pravico!' "j* vpil. "Imam ženo in otroke, visokost!" In zasadil mu je prste v vrat, da je knez omahnil na stol. i Rodje Markovič je dvignil svojo težko pest in podrl j- Pavla Petroviča na tla, da je pot«* srn i 1 s seboj tudi kneza eegar vrat j« še vedno tiščal z roko. * * Ko se je Pavel Petrovič zave. del, je čutil, da je zvezan na nogah in rokah ; sedaj je vedel, da j« vse izgubljeno. Jokal je, kričal, tulil od bolesti, . nihče se ni zmenil zanj. Tako je prišel Pavel Petrovi" (Jolčaiiin pod številko 787 z velikim odgonom v Sibirijo, ne da bi se poslovil od svo;e družine. Bilo je to leta 1896. Ko je pa leta 1008. padel knez Boguslav Stradonoviekij v dvoboju. zadet od kroglje političnega nasprotnika, so našli med za-puščino listino, ki ie pričala o nedolžnosti njegovega tajnika Pavla Petroviča. Golčanina. Zvedelo se ni nikoli, ali je knez napravil listino vsled pekoče vesti. Pavla Petroviča Golčanina slučaj so še «'iikrat preiskali, in sodni dvor se je izrekel, da je dovolj velika kazen dvanajst let pregnanstva za napad na svojega predstojnika. * * * Iii sedaj, ljubi čitatelj, poglej, na sliko, ki jo je izvršila mojstrska roka Ilje Rjepina. Na vratih je slonel bled, onemogel mož z upalimi liei. čegar bledo obličje je bilo obrobljeno z razniršeno brado. A v njegovih očeh je plapolal ogenj veselja, vriskajoča radost, ki ni mogla prodreti iz slabotnih prsi, se je zrcalila v pogledu. Na preprosto mizo je stala uprta, slabotna, od dela izmučena žena. In dva otroka sta preplašeno gledala na neznanega in slabo oblečenega moža. Sedaj je žena drugič zakričala a bil je to krik največjega veselja. Ali si morda že kdaj opazil, kaj vse vsebuje tak krik. Ljubezen, srečo, up, veselje, blaženost. Veličastna somfonija človeškega čutenja. Drama nepopisne vzvišenosti. In brez glasu sem stopil nazaj ter zaprl vrata... Realec rešil dve sestri iz vode. V Dečinu na Češkem sta po nesreči padli v reko hčerki velein-dustrijca Czernyja in bili v smrtni nevarnosti. Realec Henrik Schenk, ki je stal kakoh 120 metrov nižje, je takoj skočil v reko in plaval ponesrečenkama nasproti. Po hudi borbi z valovi in z lastno smrtno nevarnostjo je končno rešil obe r<:eil- !" — Saj ni čuda, da je mleko tako vodeno, ker venomer nagajate krave. — In če bi te poljubil Tončka? — Rajše ne. Kaj bi rekli v mesni. če bi prišel tja z otečciiim licem ! Biti mora! r^ /. j? ^ l!J — Ali je imel tvoj mož toliko denarja, da te je poslal na leto-šče. — Seveda; za zastavljeno peč, premog in zimsko obleko je že nekoliko dobil. PRI SEJI. Jugislovanska E : S Katol. Jedneta B Inkorporirana dne 24. janu&rja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKU IVAM am ItT Ckury Way or Ml (T. Fodpr^Mdnlk: IVAN PRIMOŽIČ, Eveletb. Minn. Boa ML Glavni tajnik: ODO L. BROZICH, Ely, Minn., Boa 4S4. PoMotol tajnik: MTHAKI, M RAVI NBC, Omaka, Mok.. UN IT AN GOUZB, My, Minn., Box Iff. iMMI tlkANT, korala, Oklo, 1TM B. VIM9VNI ZDRAVNIKI Da. dlalBtxd m. ma. i«o*t ol, »m m«. NADZORNIKU IIOU KODVBUCa BalUo. Colo . Boa Ml. ttma»i KLOBUCHAB, Calumet. Mich, US — Tik M. 1PKKAB, g-f - City, Kana. iftt No. ttk tft ROROTNIKII rVAX umnnx, Dar«tno. Fa.. Boa in. riiKE QOUZB, Chlakolm. Mian., Boa til. MAK VIM KOCKBVAB. Paoklo, Colo. UU H v«a Ara. "QUI NABODA**i NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Družbi sv. Cirila in Metoda je naka/ala Prva slovenska zaloga »'•;ijii in ruuia v Ljubljani zopet svoto 70 K kot prispevek od dru->.biiiega čaja za prvo polovico pravega leta obnovljene pogodbe. Ta družbini čaj je že precej do-bro uveden, vendar se nahaja še slovenskih trgovcev, ki uiogo (pred sodiščem, kakor se je že večkrat moral. Murn je skopuh in premožen, posoja denar po 10 odstotkov. Žena pa to uporablja in i včasih kako kronco stisne. Neei-mer j<* težko poškodovana. Krka, in crknjene živali. Čez Novo mesto teče leua Krka. V njej vidiš vsak čas kako crknjeno žival, tu crknjenega prašiča, psa, pa ... - .tam mačko, psa, pa tudi ovco. jo tega blaga v svoj. zalogi. , ^., ys<> crkovino pomeče- jo v Krko, mi se pa kopljemo v tej luži in jo požiramo. Zelo dobro bi bilo. da bi se radi tega kuj ukrenilo. To store ljudje, mislimo h- radi konjederske pristojbine, ne mislimo pa, da bi to storili j vsled malomarnosti, i Odvetniška vest. Dr. Fran Bab-j nik. koncipijent pri odvetniku I dr. Josipu Oblaku v Ljubljani, je napravil odvetniški izpit s prav j dobrim uspehom. Pcrcka. Dne 14. sept. se je po-| rcčil Lovro Novak, c. kr. davčni i asistent v Radovljici, z gdč. Fra-I njieo Žnidaršič. Mctcrno kclo zgorelo. Te dni je pustil neki potnik svoje motorno i kolo pred Zafretovo gostilno v i Št. Petru na Krasu. Eden izmed ■ otrok, ki so se ondu igrali, je za-! pulil vžigalico in jo vrgel proti j motorju. Kolo je nekoliko pušča-! lo bencin — po nesrečnem sluea-jju se je bencin vnel in v nekaj ! minutah je celo kolo pogorelo. Omenjeni «"aj j«- po svoji kakovo-sli svojega priporočila vreden. Ribno pri Bledu. Dm- Ki. sept. jt- vršil v Ribneni enodneven I j za razstrel jeva nje zemlje v kulturne namene. V ribenskem domu j«* deželni sadjarski učitelj II uiue k najprej podal o tem teoretični nauk. potem pa na dobi« m terenu pokazal praktično, kako se z dinamitom razstreljuje zemlja. Možje, ki m* jih je mnogo zbralo od blizu in daleč, so se čudili nad izborim uspelimi poizkusi. Prepričali so He. kako ceno in Nesreča na mariborski postaji. Ko je vozil ob 4. uri 20 min. popoldne proti postaji vsakdanji redni osebni vlak iz Gradca, je zapustil postajo neki tovorni vlak. Pod prehodom ob zgornjem delu postaje, ki pelje proti vili Ahvies, sta se vlaka srečala. K sreči je pa osebni vlak privozil do premikališča še predno je za-vozil tovorni vlak z vsemi svojimi vozovi na izhodni tir. Tako se je zgodilo, da je stroj osebnega vlaka zavozil v zadnje vozove tovornega vlaka, katerega je potiskal neki stroj. Dva prazna vozova sta bila razbita, tretji, zadnji pred strojem, obložen z žitnimi vrečami, je pa vsled trčenja skočil iz tira. Osebni vlak, katerega stroj je seveda tudi precej trpel, ni mogel naprej. Potniki so morali izstopiti in so šli peš na kolodvor. Tudi razbite vozove tovornega vlaka so spravili proč. Največ časa je še trajalo, da so spravili omenjeni naloženi tovorni voz zopet na tir. Še ekspresni vlak, ki pripelje okrog petih v Maribor, ni mogel takoj na postajo. Ca kal pa ni dolgo in promet je bil zopet urejen. Težko ranjen pri nesreči ni bil nihče, samo male praske in male bunke so dobili nekateri potniki vsled sunka, ki ga je povzročilo trčenje. Kakor pravijo, se je nesreča pripetila, ker je kazalo železniško znamenje na "odprto", a je bilo to prezgodaj, ker tovorni vlak ni še odpeljal. Vinska trgatev. Iz Haloz poročajo: Vinogradi kažejo vsepovsod, kjer ni bilo toče, prav lepo. Trgatev bo kvalitativno in kvantitativno mnogo boljša kot lanska. Sedanje vreme izredno ugodno vpliva na vinograde. KOROŠKO. Zagonetna roparica. Opetovano smo poročali o zagonetni ropari-ci, ki je .delala mnogo škode med živino na paši. V okra i u Volšperk se je zato zbralo dne 12. sept. 50 gonjačev in 20 lovcev, medtem ko so volšperški lovei ostali lepo doma. Lovci so videli na več krajih sledove ropariee, zverine same pa niso videli. Sedaj namerava neki gozdar poskusiti svojo srečo s pastmi. Zlasti nevarna je lahko roparica sedaj, ko na planinah ni več živine, tudi ljudem, če pride v dolino. Trgovec z zlatnino M. POGORELO. 29 E. Madison St. — Room 1112, Chicago, m. Opomba: Pazite na oglas v sobotnih številkah. lahko se zemlja rigola. štori lzru-jejo. drevesne jame izkopljejo itd. Vse to je za kmetijstvo eminent ne važnosti. Tega sredstva se bodo gotovo povsod z veseljem po prijel i. Obešeno so našli v Idriji dne l:i. s'*pt. dopoldne v jedilni shrambi "Ohtno Ivano Ipavec. liila je blaga žena in skrbna mati. Izvršila je žalostno dejanje gotovo v zmedenosti, ker je bila že dalje časa duševno popolnoma potrta. Ohezil m- j«- na Spodnjem Ze-monu pri Ilirski Bistrici posestnik Jože škrlj vulgo Skrliček. Mož je prodal v Sežani par konj. ;i ko j«- vračal domov, je bil v Št. IVtru na Krasu baje okraden. Radi obupa in radi domačih ža-lostnih razmer se je Škrlj doma na podu obesil. Novomeški zagovornik svetnik Smele na zatežni klopi Toži ga radi /al jen j a časti orožniški ražmojster iz ČVrinošnic, da je kot zagovornik nasproti državnemu pravdnikn trdil, da je straž-mojster tatu Pachingerja prisilil, da je zločin priznal, ker ga je o-rožnik suval. Prič« drž. pravdnik K rem žar popiše cel dogodek, raz-tolmači pogovor in poudarja, da je bil zagovornik zelo vsiljiv, da j.- vedno silil v njega in slednjič ra/.žalil orožnika. Pri dne 13. sep tembra vršeči s«* obravnavi je zagovornik deloma dokazal resnico, deloma pa poudarjal, da je imel kot zagovornik po določilih zago-vorniških navodil uporabiti vsa sredstva v prid pooblaščenca, da torej ni ravnal v svojem lastnem interesu ali v namenu koga ža liti. Sodišče ga je oprostilo. Ljubezniv mož. V Žabji vasi blizo Novega mesta živi mizar Murn s svojo ženo v vednem prepiru in sovraštvu. Za to pa ima mož tudi dovolj vzroka. Dne 14. sept. mu je žena zopet ušla od doma — z njo je šlo tudi nekaj kronic. TVišedša v Novo mesto že "v rožeah", je zašla v gostilno k ' Vinski trti". Tu je dobila svojo sošolko Nečimer. Pili in pili sta ter čakali. Sin pa jo je opazoval pri vrtnih vratih. Ko le ni da nesreča ni bila tako velika kot mogel dočakati matere, je skočil bi bila, če bi v globini ni bilo vo-po oč« ta. Ta je v razburjenosti de. Srečen slučaj je hotel, da je j« I Nečimerko obdelavati. Razbil tisti čas ravno odpovedala pum-je litersko steklenico na njeni pa. Pet delavcev, večinoma Nem-gla\i ter jo tudi po tleh valjal, ci, so odpeljali težko ranjene V da je omedlela Hotel jo je daviti, mariborsko bolnišnico, drugi tri-kar »o pa preprečili domači. Mur- je pa so v domači oskrbi. Neka-uovka je ušla. Neeimrovko pa so teri imajo polomljene noge in ro-morali polivati, da se je zavedla, ke. Vzrok, da se je oder sesul, še Murn ae bo moral zagovarjati sedaj ni znan. .....- Ilil ililHiitfta, fl't.,1 Štajersko. Lov na divjo zver v štajerskih lauina.li hoče pospešiti odbor nemškonacijonalne Herbstmesse Gradcu. Razpisal je 1000 kron lat ilo za onega lovca, ki bo do začetka Herbstmesse ustrelil zverino. Zato pa je odbor prosil vse lastnike lovov na Stubalpi, da se enetuelno ustreljena zverina za nekaj dni razstavi na jesenskem sejmu. — Sloviti nemški lovec na leve Bronfart pl. Schellendorf se je mudil več dni na Stubalpi in je proučeval sledove zverine. Dognal je baje. da je zver — leopard. Iz Koflacha se je Bronfart odpeljal v Monakovo po pse. s katerimi hoče zasledovati zverino. Nekateri trdovratno trde, da se ne gre za leva. ampak za več volkov. Ko so začeli lovci gonjo, se je žival umaknila, tako da je menda res ne bodo dobili. Levi-nja, ki bi bila ušla iz menažerije, bi se na Stubalpi najbrže ne vedla tako spretno. Bržčas se res gre za več volkov, kojega enega je preplašen lovec videl v obliki le-vinje. — V najnovejšem času pa nekateri "strokovnjaki" menijo, da gre za pumo. Vendar pa ne manjka ljudi, ki slejkoprej trdijo, da kolje živali podivjan pes, če ne več. Nesreča. V Fah ob Dravi nad Mariborom stavijo veliko elektrarno. Zaposlenih je tam 430, večinoma sezijskih delavcev. Dne 12. sept. proti poldnevu se je naenkrat sesul na desni strani krog 8 metrov visok leseni oder. Na njem je bilo osem delavcev, ki so vsi padli v globino, ki pa je bila k sreči napolnjena z »odo, tako FRIMORSKO. Tržaški namestniški odloki in Društveno oosio: Italijani. Proti znanim odlokom tržaškega namestnika, katere so sedaj priznali, kljub silnemu n i-valu Italijanov in nekaj Nemcev, tudi vlada in ostali previdni in pametni laški in nemški krogi za pravične in popolnoma umestne, so začeli sedaj rogoviliti v Italiji. S tem so še bolj pokazali, za kaj gre pravzaprav Italijanom in koliko je vredno njih prisrčno razmerje napram Avstriji. Te dni so sklicali laški republikanci v Milanu protestni shod, katerega so se udeležili tudi laški socialni de-mokratje, na katerem so z vso ve-hemeneo napadli ne le tržaškega namestnika, ki je kot zvest državljan in vesten uradnik napravil to. kar je bilo v prid Avstriji in njenim državljanom in kar bi se moralo zgoditi že davno, marveč tudi avstrijsko vlado in trozvezo. Navzočih je bilo na shodu kakih 600 oseb. Kot prvi govornik je nastopil laški poslanec Cappa. Primerjal je stališče Italijanov v Avstriji s stališčem drugih narodnosti. V splošnem ni mogel zanikati. da bi se Italijanom v Avstriji godilo slabo, zahteval je samo, da bi se Italijanu v Avstriji kot italijanskemu podaniku podelilo in priznalo državljanstvo eo ipso tudi v Avstriji. Koncem govora je napadel trozvezo ter ji zagrozil porušenje. Za njim je govoril poslanec Chiesa, ki je označil odloke tržaškega namestnika kot kršenje mednarodnega prava in delavskega programa. Dalje je zatrjeval, da imajo ravno laški republikanci pravico, da izvrše akcijo proti tem odlokom, ker so socijalni demokratje, ki bi bili v to poklicani, vladna stranka. Nato sta govorila še dva Tržačana. ki živita v Milanu, in sicer en republikanec in drugi socijalni demokrat. Republikanec je strastno napadel tržaško namestništvo in avstrijsko vlado, socijalni demokrat pa je napadel laški irreden-tizem v Avstriji. Priznal je pravice in dolžnosti državljanstva, katere smejo in morajo zahtevati, odnosno jih nosijo tudi avstrijski državljani. Toda mož je slabo naletel. Zborovalci so odobravali ir-redentizem, izzivali so Avstrijo in pozivali avstrijske Italijane, da se potegujejo, brez ozira na to, da so avstrijski državljani, za svoje brate Italijane. Povzročili so tak hrušč, da se je moralo zborovanje zaključiti, govornik pa je komaj odnesel pete, da ga niso linčali. Po zborovanju so napadli na cesti laški republikanci socialne demokrate. Bilo bi prišlo do krvavega poboja, da niso karabinerji razgnali republikancev. Pri tem so morali rabiti orožje in je bilo več oseb ranjenih. Zmernejši la ški listi obsojajo ta napad in obsojajo laško vlado, češ, da igra v trozvezi, posebno pa napram Avstriji, dvojno igro. ... * , . Društvene vesti za Greater New York in okolico. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNI&KO : : PODPORNO DRUŠTVO : : za Greater New York In okolico v obeegu dvajsetih milj, • sedežem v New Yorku. Ustanovljeno 17. decembra 1S11. Inkorporirano dne 2. avgusta 1913., v državi New York. ODBOR: Predsednik: Alojzij Škrabar, 424 E. 9th St., New York, X. Y- Podpredsednik Mihael Plrnat, 2803 Catalpa Ave., Ridgewood, N. Y. I.tajnik:Vinko Zevnik. 1866 Cornelia St., Ridgewood, N. Y. II. tajnik: Anton Plevel 410 E. Bth St., New York, N. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 346 E. 9th. St., New York, N. Y. Nadzorniki: Anton Pauli, 410 E. 5th. St., New York. N ?. Ivan Plrnat, 267 E. 10th. St. New York, N. Y. Ivan Podboršek mL, 523 Savoye St., West Hoboken, N. J. ODBORNIKI: I-ouis Andolšek, Ludvik Benedik, Frank Lupscha, Josejjh Pogačnik, John Zupan. V slogi |e mofi!" Seje se vrte vsako četrto soboto v mesecu v Beethoven-Hali, 210 E. 5. ulica blizu 3. Ave. New York, N. Y. Rojaki in rojakinje, pristopite v naš krog, ker edini namen nagega društva je: podpirati drug drugega in gojiti slovensko narodno zavest, in bratoljubje. VESELICE IN IZLETI 1913. Slov. samostojno boln. podp. društvo za Greater New York In okolico priredi "Vinsko trgatev" v i»obGto, dne 18. okt. 1913. v "Beethoven-HaU" 210 E. 5th St., v New Yorku. Društvo Svetega Frančiška priredi 17. letno veselico dne 21. februarja 1914, v D. A. Sokolovni, 525 E 72. St. v New Yorku. m w m —-——i » J* SLOVENSKO ZAVETIŠČE. J* 4 ^ " rb AifriT -Tr^^-r A ^ A ^ ^ OGLAS QULVNI ODBOR: U Cortland St.. Nov Tori; Podpredsednik: Paul SchneUer, Calumet, Mlcb. Tajnik: Frank Kris, MIC S. Lawn dale Ave., Chi*«**, OL Geo- k M. X. DI3UEK TORIJ: DlrektoiU obstoji la jednega sas opnika od vsok Slovenskih pod »oral* orcaBlaadJ. od itak Blovsnsfrlb listov ln od vseh samostojnih druitev. so obrnite na tajnika: Frank Krff, Mit i vse denarno potlljatvo pošiljajte aa ta ■a anamks, knjlHe* ln vse drugo S. Lawndalo Ava. CMcaao. III. Vmdl naalov. Narod ki no skrbi m svoj* rove. Človek ki ne podpira narodnih aavodov, nima prostora med clvlllaovanlaal narodi nI vreden sin svojega naroda. Spominjajte ao oh vseh prilikah Slovenskega BavetlSCa. Ako kedo izmed rojakov zna, kje se sledeče trije nahajajo: CENE ADAMIČ. FRANK ADAMIČ in LOUIS ADAMIČ, naj mi blagovoli javiti njih naslove ; za nje bi rada izvedela: Neža Jerše, Box 7.52. Chisholm, Miim._(30-9—2-10) Kje je moj brat FRANK SLAVEC? Doma je iz Knežaka na Notranjskem. Pred šestimi meseci je bival v Willoek, Pa., in sedaj ne vein, kje se nahaja. Za njegov naslov bi rad zvedel jaz njegov brat, zato prosim, če kedo ve, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Victor Slavec, Black haw k, via Price, Utah. (:J0-9—2-10) Cenjenim rojakom priporočam »voja NABAVNA VINA lx najboljšega grozdja. —— Lanski rdeči Zinfandel 35^ Kje je LUKA JAM NIK AR (Je-j gal.; Riesling 40č gal. Vino od le-11111 ger) Do 111 a je iz tiline pri | ta 1911. Zinfandel 40^ gal.; belo Ljubljani. Zadnji čas, 2(». mar- vino Riesling 45<* gal.; staro belo ca 1912, je bil v Ameriki pri vino od leta 1910. 504 gal. 100 vojakih na filipinskih otokih proof močan tropinovec 4Vfc gal. in od takrat ni več sledu o $12, 10 gal. $25. njem. Prosim lepo vsakega, ki bi kaj vedel o njem, da sporoči g. Frank Sakserju. ali pa materi: Uršula Jamnik na Glin-cali št. 144 pri Ljubljani, Kranjsko, Austria. KO JAKOM v Ohio. NA ZNANJE. Rojakom v Ohio naznanjamo, da jih obišče naš novi potnik NAZNANILO. Primoran sem poročati javnosti žalostno novico, katera me je zadela dne 24. julija t. 1. Bivša moja soproga OPOMIN. S tem opominjam vse rojake, ki mi dolgujejo, da svoj dolg poravnajo v teku 14 dni. ker drugače jih obelodanim s polnim ime- j nom in tirjam sodnijskim potom. John Urbič, P. O. Box 163, Wausaukee, Wis. _(29-9—1-10)___ NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim našim naročnikom in ostalim rojakom v državah Montana in Wyoming naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal naš posebni zastopnik g. ROBERT ROBLEK, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za naš list in knjige, kakor tudi za vsa druga v našo stroko spadajoča dela, vsled česar ga lojakom v omenjenih državah kar najtopleje priporočamo. Upravništvo "Glas Naroda". ŽENITNA PONUDBA. Želim se seznaniti s Slovenko, dekle ali vdova, v starosti od 30 do 40 let. Ne gledam na denar, samo da je dobra in poštena gospodinja. Jaz sem vdovec, star 38 let, imam dobro urejeni svoj dom in precej sveta, komaj 15 minut od mesta. Katera resno misli, naj mi piše na naslov: Andrew Brisar, Box 278. Clinton, Ind. (30-9—1-10) Mr. LEO ŠTRUKELJ, ki je zastopnik Slovenie Publish ing Company in pooblaščen pobi rati naročnino za list "Glas Na j- roda", kakor tudi druga naroči- j *— la. J Sedaj se nahaja v Clevelandu, i | Ohio, in okolici. * Vedno in povsodi so šli naši rojaki na roko našemu potniku in j Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in distillerija blizo postaje. Pošljite vsa pisma na: S. Jakše Vinery, Box 161, Santa Helena, Cal. PRVA HRVAŠKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBORIG V AMERIKI priporoča se vsem Slovenskim tam-buraškim zborom, kakor tu*1j pasa-me/.nikou), ki ljubijo tambuie. V tej tovarni se izdelujejo tainbure po najnovejšem »istemu in najpopolnejših umetniških načrtih. Okrašene z biseri in vsakovrstnimi rožami. Velika zaloga v-aWo*rstnih gotlal in najboljših gra-iuof- išči svojega Hromea. le išči ga. ne boš ga dobila. — Naj-bržc se je naveličal stati v tem dežju — se je oglasil Učitelj. — če ga dobim, mu potegnem kožo preko glave. — Pazi možiČek — je povzela Sova — mogoče ti je hotel kaj sporočiti. Če bi bila past? Oni «lrugi je hotel ob desetih. — Ravno zategadelj — je odvrni 'čitelj — sedaj j«' sedem. Denar si videla. Kdor ničesar ne riskira, ničesar n«' dobi; «laj mi klešče — — To orodje — — .le last Rdeče Roke; on ima vse na razpolago! V trenutku so bila vrata vlomljena. — Počakaj — je zapovedal Učitelj — počakaj in pazi, če '»oš kaj slišala. — Vtakni bodalo v gumbico, da ga !»oš imel pri roki — je svetovala baba. — Učitelj je stopil na vrt. Gospoda Rudolfa ni zraven — sem si mislil: mogoče je živ, mogoče je že mrtev. Pomagati mu ne morem. Ne zamerite mi milostljivi gospod. HARMON] bodisi kakorinekoli vrste i »delujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpeino in zanesljivo. V popravo zane. ■ljivo vsakdo polije, ker sem že nad 16 let tukaj v tem posla in sedaj v svojem lastnem dima. V popravek vzamem kranjske kakor vse drage harmonike ter računam po dela kakorino kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St., Cleveland, O. RED STAR LINE. fPlovitba medlNew Ycrkom »it Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov ž brzoparniki na dva vijaka. RT = Cenik knjig, = katere se dobs w zalogi Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St, New York, N. Y. Hamburg-American Line. * 2EELAND 11,004 ton jtjtlaxd 11,7*0 ton r • P { -m 31 u L- ohooltlajrv 11,7(0 toa JFT- VADEJLLAJTB 11,017 toa *m LAPLAND 18,894 to*. MOLIT VENIKI: DUŠNA PASA, vezana »—8S 9 Blato obrezo — Marija varhinja v usnje vezano —-80 RAJSKI GLASOVI —M Rajski Glasovi v usrte vezano —80 Sv. URA, elegantno vezano 120 Sv. URA v slonovo kost vezano 1.20 SKRBI ZA DUŠO, elegantno vezano 1.2o SKRBI ZA DUŠO v slonovo kost vezano 1 20 VRTEC NEBEŠKI, v platno vezano —40 Naaeljenicl Naselnikova hči Navihan ci Navodilo za spisovanje raznih pi sem _75 Nedolžnost preganjana ln povellčana_20 —.20 —.20 1.— POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski Abecednik nemški Ahnov qemfiko angleški tolmaC Domači zdravnik, vezan Domači živinozdravnlk —-M NemSčina brez učitelja 1. in 2. del 1.00 Qrundriss der slovenischen Spracbe vezano 1.— Anglefičina brez učitelja Mala pesmarica Nezgoda na Palavanu Nikolaj Zri n ski Oče nai Odkritje Amerike O jetikl Part Ski zlatar Pasjeglavci Pavli ha Petrosinl, znani N. T. detektiv Pod turSkim larmom Pot spokornlka Pota ljubezni »1 zvezkov _ Potop •T" Potovanje v Llliput Poslednji Mehikanec Požiga! ec Pred nevihto _ Prihajač *~4m Pregovori, prilike. reki Ir. i Pri Vrbčevem Grogl ""••V i Pt^nn O_Z.__a_1 —.26 —.26 —.50 Edina direktna proga uit d NEW Y0RK0M in HAMBURGOM, PHILADELPHI0 is HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oskrbljena s parni ki na dva vijaka: CsiMris Asfsste Victoria, Amerika, Presides! Gmt, Presides! Limb, Cleveland, Cisoosati, —.20' Preterm, Patricia, Peaasylvaaia, Graf Valderne, —.20 ~ ' ~ " " ~ --- —.36 —.40 —.16 —.20 1__ Priaz Oskar is Prisz Adalbert, katerim sledi v kratkem nov parnik na štiri vijake in turbino IMPERATOR 919 Čevljev dola, 60.000 ton, najveCji par-_2Et ni k na sveto. Angl. alov. in slov. angL slovar —.40 Katekizem veliki —.30 Prva računlca —.10 Slovar alov. nemški (JanežlC - Bar- tel) nova izdaja 2.60 Slovar nemfiko slovenski (Janežič- Bartel) nova izdaja 2.60 Zirovnlk, narodne pesmi, vezano, 1. 2. 3. in 4. zvezek vsaki po —.60 Dobra Kuharica 2.50 Hitri računar —40 Nauk o pčelarstvu 1-— Novi domovinski zakon —.30, Q Odvetniška tarifa —40 fj?™*** nJi™rlSČ* Poljedelstvo —60 Pesmarica, n s. grobnice 1.— Katekizem mali —.16 Pouk zaročencem —.70 Ročni alovensko-nemSkl slovar —.40 Schlmpffov nemiko-slovenski slovar 1.20 Schlmpffov slovensko-nemSkl slovar 1.20 Princ Evgen Savojakl Prst božji Pun&ka RepoStev Revolucija na Portugalskem Ribičev sin Rlnaldo Rlnaldlnl Robinzon Roparsko življenje Itusko-japonska vojska 6 Sita, mala Hindostanka Skozi Širno Indijo Slovenski šaljivec -.26. —.20 Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — —.40 Dobra postrežba. 95.00 62.00 —.20 —.20 —.20 —.20 —SO —.26 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.26 —.16 —.80 —.40 —.16 Za vse podrobnosti obrnite ae na: Bamburg-Amcricai Lise, 41-45 Broadway, New York Gty ali lokalne agente. Kratka in ndobna pot sa potnik* t Avstrijo, fca Ogrsko, U* rensko, Hrvatsko, im Galicijo, kajti med Antwerpom im imam«* amimi deželami je dvojna direktna železni&ka rveza. Posebno se ie skrbi za udobnost potnikov medkrovja. TreiJI razred obstoji od malih kabin za 2, 4, S im 8 potnikov. Za madaljne informacije, eene in vozne listke obrmiti s# je U7 RED STAR LrllNE Mais Stmt, WllrtlrEG. MAS. 31» Ccit StrwtJ SAN F kAM CISCO. CAL. 219 St. Claries Street. MEW ORLEANS. LA. 11 a Locart Street*. ■ST. LOUIS. MO. Na. 9 IratJni NEW YORK. M State Street. BOSTON. MASS. 1319 Walont Street. PHILADELPHIA. PA. •19 Second Are.. SEATTLE. WASH. N. W. Mr. Waifcactea 4 La Salai CHICAGO. ILL. 1506 "F* Street. N. W. WASHINCTOWN. 0. C. 121 Sa. 3rd Street.^ MINNEAPOLIS. MINN. 31 Hatpital Street. MONTREAL. CANADA. Slaven sko-angleSka slovnica Slovenska slovnica Spiaovnlk ljubavnlh pisem Spretna kuharica Trtna uS in trtoreja Zbirka domačih zdravil Popolni nauk o čebelarstvu Slovenska pesmarica, I. In II. sek, vsaki po Umna živinoreja Umni kmetovalec Zgodbe sv. pisma 9100 $1.25 —.49 «1.25 —.40 —.50 1.— —.«0 —.60 —M —.60 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE. Andrej Hofer, Avstrijska ekspedicija Avstrijski Junaki, broi. vezano Baron Laudon Baron Trenk Bele noči.... Belgrajski biser BeneSka vedeževalka Beračeve skrivnosti sto zvezkov Berači ca Bitka pri Visa Boj tek Botičnl darovi Buraka vojska Car ln teaar Cerkvica na skali Cesar Fran Joelp Cigan ova osveta Ciganska sirota, 93 zvezkov Cveti n«. borograjska Cvetko Caa je zlato Človek ln pol Crnl bratje Dama s kameljaml Darinka mala Crnogorka Stanley v Afriki Stezosledec Sveta Notburs* Sveta Genovefa Srečolovec Sanjska knjiga velik* Sanje v podobah Šaljivi Jaka Stoletna pratika Strah na Sokolskem gradu. 100 zv. 5.— t IlizkOl eemalL IT VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! -^m Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali —■-J®i pa iz starega kraja naj obišče —.201 _ - 26 PEVI SLOVZNSKO-HEVATSK3 —.so: —.20 ! —.20 j Z:2 AUGUST BACH, __ 20! 1« Washington St., New York, —laoj Corner Cedar St. r.i°| Na razpolago so vedm4 Hale — jjjj, sobe in dobra domača krama 90 MOTEL ROJAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA". NAJ-VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK._ COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba. Direktna črta 4o HAVRE, PARIZA, f VICE, INOMOSTA in LJUBLJANE. Poštni Bkaprea parallel soi< LA PROVENCE"" 'LA SAVOIE" 'iA LORRAINE" "FRANCE" ■a SvsvUsha «a<«svlkks m rlWc« Šopek lepih pravljic Strelec Strahovalcl dveh kron Tegethof Turki pred Dunajem Tiun Ling . Timotej ln Filemon Tri povesti grofa Tolstoja TrebuSnik na slov. Jugu Trije rodovi Uporniki ( Vohun sn| Vojska na TurSkem j?" i V snegu sama —*J!j V delu režitev "in V gorskem zakotju •n! Vrtomirov prstan Voščilni listi Z 20' Vel,kl trgovne ^ •z Vojna na Balkanu 13 zvezkov V srca globini Žalost ln veselje Zadni grof celjski Za kruhom > Za. tuje grehe Zlate Jagode Življenja trnjeva pot Življenjepis Simona Gregorčiča ,K Z ognjem ln mečem Zmaj lz Boa ne _'f;!1 Zeninova skrivnost _ Krasni roman "Prekleta": ; 1. zv. Prokleta, Z^O 2- Xv' Vo^1 ubjalec _ «5 3 Na Pokopališču v Fremlcourtu i 4. zv. Skrivnosti starega Mardochea —I 6. in 6. zv. Ugrabljeni groflč 7. ln 8. zv. V kamnolomu. Cena vseh 8 zvezkov —.16 —.20 6.— —.20 —.80 —.10 —.16 —.26 —30 Pozor, r6)akl! Dobil sem Is Waahlnortor a za svoje zdravila serialoo