Politični ogle I.Sestanki naiega cesarja s tnjimi vladarji. Sestanek avstrijskega cesarja s saskžm kraljem se je vrSil dae 5. t. mes. v toplicab Lend GastajBa. Ta sestanek Bima poiitičnega zaačaja, ampak sta oba vladarja le potrdiia staro prijateljstvo. — Letos bo tadi obiskal čeSko kopalisče MarijiBo topliSče angleški kralj. Tadi tega bo Sel tja obiskat aaš cesar. Izvea države na obisk pa ae gre naS cesar zaradi starosti, tako poročajo listi. Ta sklep je že nazaaail tajim dvorom. Državni zbor bo ba.e sklican prej v zasedanje, kakor se je mislilo prvotno. Sklepa se to iz tega, ker je predsedaik avstrijske zboraice grcf Vetter brzojavno pozvan na Dunaj, kamor je doSel 3. t. m. Volilna praviea za uiiteljice. Upravno sodiSSe je razsodilo, da imajo volilno pravico tudi ačiteljice, ne samo učitelji, kakor 003edaj. Na to opozarjamo volilce! Novo okrajno glavarstvo se bo ustanovilo za okol«co Trst. S tem bo ugo~ deno dolgoletni želji Sloveacev, ki so v okolici izključn- prebivalci. Dozdaj so bili pod Hstora, kjer vladajo zagrižeai Italijani. Hrvaška zastava na Reki. Reka se je lciila 1. 1868 od HrvaSke ter po?tala mesto s svojo upravo. To so povzročili Madjari, ki so zavidali Hrvatom to lepc primorsko mesto. Tako doigo so sčavali Italijaae proti Hrvatom, da so mogli v kalnom ribariti ter si prisvojiti mest , rekoč da je to primorsko mesto za ceU) cgrsko hrvatsko državo. Seveda so s tem le hoteli dobit« mesto v roke, ki je dobilo popolaoma ogrsko iu italijansko lice; Hrvate &o popolnonan izpodrinili. Pri nobeni slavaosti se ni videla hrvatska zastava, ampak samo egrske in italijaB8ke. ProSli mesec se je pa zopet pojavil« hrvaška zastava na Reki. Povodom obibka amerikaBskega vojaSkega brodcvja v reski luki je razobesil reSki guverner baron Ervin Roaar v fiast gostom poleg cgrnke ia mestae tudi hrvaško. To je pa its)<iana8e kakor Madjare grozno razkaSilo, kakor da poksže paraaa rudečo cunjo. Ia vendar je bilo mest.0 in je Se večinoma hrvstsko! Seveda ti Be&trpai ljudje nočejo nc trohico pravice niti pokazati svojim slovaaskim sodeielanom. Trgovska pogajanja med Avstrijo in Italijo. Pri sklepaaju trgovske pcgodbe med Avstrijo in Italijo so nastala skoro Bepremagljiva casprotja, katere je povzročil baje ogrski ministrski predsedBik. Ta noče privoliti, da bi se v aovi pcgodbi privolila uvažanja ltahjanskih vin kakoršnakoli olajšava. V Italiji so zaradi tega jako cgorčeai in 86 hofiejo maSčevati cad Ogrsko na ta način, da aložijo na avoz lesa ia koaj, katerih se največ ava>a iz Ogrske, visoko carino. Lesa in koaj, katerih rabi Italiia maogo, pa boče dobivati iz A<-geatinije v Ameriki. Po našem mneaja pa so vse te grosnje prazne, kajti Italija je že večkrat nameravala nadomestiti avstrijski les in koaje z onimi iz Argentinije, toda prepričala se je vedno, da je ji bilo to le na skodo. Na Balkann Se vedao ai miru. Vkljab vsem jZahteTam evropejskih velevlasti, pasti tarska vlada dalje moriti Bolgare. V Sasumu 80 Turki oropali 45 vasi, v ksterih je prebivalo 12.600 oseb. 8000 izmed teh so Tarki pobili Nečurene grozovitosti so se pri tem dogajale. Veliko žensk se je potopilo v reki z otroki vred, da bi ae prisle Sive Tarkom v roke. Minoli mesec je Bspadel tarski orožBik avstrijskega majorja Richterja, ki ie prideljeB^macedoaskema orožništva. Napadalec po imeaa Hassam Eaim se je baje hotel maSčevati, ker se je tudi njegovo irae aahajalo v žmeBiku oaih tarSkih orožBikov, kateri se bodo zuradi nasposobaosti izpastili iz službe Ba zahtevo avstrijskih čsstaikov. Hassam se ie pnkradel z nabitn puSko po~ bcči v stanovaaje majorja. K sreCi ga je ta 8e pravcčasno cpazil ter mu s pomočjo svr> jega slage izvil puSVo. Nemška nestrpnost! Vlada je ustanovila v mestih TeSnu in Tropavi v Šleziji na tanK »njih nemških uGiteljiSeih slo^aaske vsporednice. Vsled tega je nastal med Nemei velik krič, kakor da bi se iim bila zgodila velika krivica. V Šleziji je po zadajem Ijadskem Atetju 296 tisoč Nemcev, 146 tiaoč Cehov ia 220 tisoč Poljakov. Torsj skoro ie eakrat toliko Slovanov! To jasao kgže aemško nestrpacst. Ss bolj na slabSem smo mi Sloveaci na Spodajem Štajerskem. Po zadBJem Ijad8kem stetju nas je 409.531 io vendar nimaino nobenega slovenskega pCiteljiSča. Ia kaj je tema knvo ? NaSa narodca mlačaost in aaSi reaegatil