GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE STEV.—NUMBER 296 Chlcafo, 1U., petek, 16. decembri (December), 1927 8TARA GARDA iK BOII NENATOIUA COUZRNftA. Waahingtoa, D. C.- -Htars gar« ' da republlkansks stranke i« prišla v trto neprijeten pološaj. ko nI mogla več sadrtatl imena-vanj« aanatorja Couaaiaa v j* natnl finančni odsek. V taj aa. dragi «i Ja etara garda pomagala na U način, da j* povišala število članov finančnega oda» -ka od 10 na dvajaet Bali ao M Copaenaa, o katerem Je snano. da Je odločen nasprotnik Motena, ako ne odštejejo vpomlki i upada v republikanski stranki, •tara garda m boji. ako pride 00 odločilnega glasovanja, da ko Couaana glasoval s demokrati In sproti administraciji. Kakor «daj stoje stvari, on fckko po-vtroči enakost glasov, kar ki tudi storil« ako ae demokrate ne pridrušijo pri vsakem po-Imenakem glaaovanju reptM» , r -.J,-. ) DRUŽINSKA TRAORDUA. Ubil šeao, ft eirek ki sika. Varnk Je bila slaba letina. PROSVETA GLASILO SLOV KM 8KB NARODNE PODPORNK JBDNOTB_ LASTNINA 8LOVI NKKE NABODNK PODPORNE JBDNOTB •fkMov po šogovoni. Rokopisi m m vratak- Nato¿nina: poi leto; tematvo 10.00. Zcdiajrr» driara (iz»mi Chirac») 16M na Uto. |3.00 m ia Cirara $740 M Ist* SS.7I u pol kU, in ra ifto- mu ■■« » — n ■■■■■■■IWiawwwtaw^w"" Nralp* MfH^riMSlli -PBOSViTA SSftf-M B». UwiBU AraM THE BNLiGHTJNMENr 10m+ * «ta Storaa» Ffid—al B—lit traMf- Subscript!«»: UoiUd SUU« («xespt Cbiraco) rrar; Chicago V M. and fori«» coqatrls« »P4P —f J—*- MEMBER of TAB FEDERATED PRESS" US Datum v oklepaju n. pr. (Kev. 804027) polaff vašega imana na naaloru da »a» Ja a taai dwoai potekla aaratataa. Pa^Ra Iß ORGANIZIRAJTE POMOČ ZA STAVKUJOCE RUDARJE! ljsjo dober zaslužek. Reveži res mislijo, de bodo karčez noč obogateli. Več jih pride zjutraj vprašat miatra za delo. Mister Ne odlašajte z organiziranjem pomoti zanje! Rudarji so na stavki, da odvrnejo najhujši naval premogovniških podjetnikov in "openšaparjev" za znižanje mezde, podaljšanje delavnika in poslabšanje delavnih razmer. Stanje, v katerem ae nahajajo stavkujoči rudarji, njih žene in otrod, je podobno položaju, v katerem se je nahajala ameriška revolucionarna armada po zimi leta 1777-1778 v Valley Forgu, ko ao bili revolucionarni vojaki razcapdni, lačni in imeli ozeble noge. 0 Iz stanovanj izgnani rudarji so nastanjeni v barakah, katere je postavila rudarska organizacija, da so stavkarji in njih družine obvarovane pred « direktnimi sunki mrzle burje. ,V teh barakah vztrajajo rudarji v stavki. Druge so vzeli pod streho njih tovariši, ki 80 tako "srečni," da so si pritrgali toliko od ust, ko so delali, da ao si postavili borne koče. Slika je skoraj enaka v vseh rudarskih naaelbinab. Razlika je le ta, da v naselbinah, ki ao viaoko gori v hribih, rudarji in njih družine še bolj trpe. Navdušenje med rudarji in njih družicami je veliko. Vztrajati čez zimo, je splošna parola med njimi. Zaupnik in Član gl. odbora S. N. P. J. je obiskal te naselbine. Ta zaupnik pile: "Kriza za naše ljudi v teh krajih je ta, dB ae morajo čez zimo eelitft v slabo skupaj /bite kokoš-njake. Vsi bo pa korajžni in zadovoljni, da morajo kam iti Borijo se vztrajno, ker nočejo izgubiti, kar so si pri« borili. Povedati so «i, da je ves okral z nitmi. IT v<¥W primitivni komunizem za skupno prehranitev. Za celo naaelbino dobe iz mesta živež, katerega kupi unija na debelo. Ta živež se odpelje v unijsko dvorfuto, v kateri ae oddaja vnem stavkarjem po režijski (lastni) ceni. Poleg se jim deli še druga podpora. Korajžni so in neka rftlna navdušenost se jim bere na obrazih. To je med našimi ljudmi in drugimi narodi." Te vrstice so jasne in razumljive. V preprostih besedah je opisano veliko trpljenje, ki ga prenašajo rudarji, a obenem tudi njih odločnost, da vzdrže naval premogovniških podjetnikov *in "openšaparjev," ako čez zimo dobe le toliko podpore, da jim ne bo treba bivati na prostem in da se za silo prehranijo in oblečejo. Tovariši delavci, mali obrtniki in trgovci! Rudarjev ne smemo zapustiti pod nobenim pogojem. Oni prenašajo najhujše trpljenje in da laglje vztrajajo, dele živež po bratovsko in sestersko med seboj. Slovenska naselbina v Clevelandu je pokazala, kako je treba nastopiti ob takih prilikah. Organizirala je po- Ta poziv pa ne velja le Slovencem, ampak vsfcn Jugoslovanom, jugoslovanskim delavcem in malim obrtnikom. Organizirani so skupaj v S. N. P. J., in organizirani naj ostanejo skupaj tudi v lokalnem organiziranji! podpore za stavkarje, kjer je tako organiziran je mogoče, ¡svetujem v to okolico za delom hoditi, kar bi ga ne dobil. Na društvenem polju ni napredka in ga tudi ne more biti, ket* naselbina je stara in rovi so VESTI iz pN Razmere v VVvamu. Pa. WyaaM», Pa. — Zelo rad bi__„ _________ ročal kaj veselega, pa iali-( izčrpani, novih pa ne odpirajo, bata ka j takega ne morem, ker ker je menda ta ves premog ven tukajšnje razmere so do kosti iz- vzet Ce pa odprejo nov rudnik, možgane. Stavka ae vleče že od pa je oddaljen nekaj milj, da je 3. maja; 1296. in ae še ne ve, treba imeti "liziko", da se člo-kdaj je bo konec. V tem času pa se je, to lahko rečem, menjalo še tisoče skebov.' Y. 4 O. kom penija mora v ree- stanojemo, imamo vsi svoje ba-nici biti velika dobrotnica, da rake. In če se človek hoče se-se tako hitro najedo njenih do» liti, ne more kar tako pustiti brot. Najbveč jih ulovijo na li-[svoje koče ali jo dati komu za-manice na način, ko jinj obljub- , «tonj. vek prepelje iz kraja v kraj. Druiba navadno ne postavi hiš pri novem rudniku. Kjer sedaj Dne 9. decembra je umrl naš sobrat Jakob Mohorich, ki je bil član društva št. 9 SNPJ in št. 14 SSPZ v starosti 66 let Do- pa jim odgovori, da bodo morali |ma je bfl blizu 2jr0v, baje iz fa-stanovati v kompanijskib sta- i™ Ledine. V Ameriko je priiel novanjih, čitati njihove liste in kupovati v njihovi trgovini tmr da se morajo strogo ravnati po navodilih. Dobro. Nakupijo si potrebnega orodja, za katero morajo plačati dvakrat toliko kot je vredpo, ker drugje se ga dobi veliko ceneje. Tako pripeljejo s seboj ^družino in se na- leta 1906, Kmak> je pdšlajza njim soproga in otroci. Bir je mirnega značaja in dolgoletni naročnik Prosvete. On je vselej rad plačal prispevke ali naklade brez da bi oporekal. Pokojni zapuščj} soprogo in štiri odrasle otroke, katerih trije so poročeni, mlajši pa je Še jih je več, toda tisti, ki niso la-stovali svojih hiš, so jim vse skupaj zmetali na cesto, nakar ao ae naselili tja stavkokazi. Do danes jih je te čez trideset ki so večinoma črnci in nekaj Poljakov ter Italijanov. Tako se tudi godi v naselbini Beaverdell. Naj omenim, da tukaj smo dobro organizirani in imamo do 86% privatnih stanovanj. Mirovna sodnika sta oba na naši strani, tako da štrajkar-je nima kdo soditi. Pošiljajo jih pa v Ebensburg za vsak mali prestopek. Tako vidite rudarji, to izprtje bo dolgo trajalo. Zahvaliti se pa moramo največ našemu vrlemu' predsedniku Lewiau sa separatne pogodbe. Ravne takšne ljudi operatorji ljubijo, zakaj eno palico je lažje zlomiti kakor pa deset akupaj. Kljub temu pa nimajo družbe veliko sreče, razen te, da vsaki dan kakšnega v jami ubije ali pa težko rani. Mi rudarji-štraj-karji pa moramo držati skupaj Zmaga bo naša! Bratski pozdrav vsem stavkujočim rudarjem!—Andrej Poje. sedel k mizi In vzel žlico, da s! podprem rebra, pa mi je padlo po rold, češ: pri nas vselej naj-jrej molimo, potem Šele pričnemo prazniti sklede. Po jedi sem se tudi večkmt spozabil ter vstal od mize, ker se mi je zdelo, da je za to čas. Pa me je katoli- ** vse > < au Ia na mo- ?rav!' d* Baflep^duh ^ «Unijo v kompanijakih steno-,**0™- vanjih. Vse to se vrši kajpak | V imenu društva št. 9 SNPJ pod zaščito oboroženega junaka, ¡izrekam družini globoko sofcalje. ^m A. Rupar, tajnik dr. št. 9 Drugi dan se odpravijo na delo. Pridejo odkazanega prostora, pa ne vedo kaj bi prvo storili, nakladali vodo, blato ali kamenje. Mož se vsede in premišljuje, kaj mu je storiti. Počaka na delovodjo, ki ga vpraša, zakaj ne dela. Mož mu pojasni, da ne ve, kje bi se lotil dela ter da voziček ne drži vode. Delovodja pa mu odvrne, ako ne ve, kje pričeti, naj gre ven, kajti njegov naslednik bo že opravil delo mesto njega. Kaj je stavkokazu stopiti? Pograbi za orodje in fiajdi domov in nato po voznika, da ga odpelje naprej k drugemu rovu. Tako se vrste dan za dnevom. Ko se poslovi eden, pride drugi. Niso pa vsi takšni. Stari delavci, ki so delali že pod unijo, se ne dajo prepoditi, drže se kot klop Uoftci—Drže se pa ¿atu, ker SNPJ. Pomoč stavkujočim radarjem. Smithfield, Pa. — Na letni seji društva št. 494 SNPJ dne 11. decembra smo imeli med drugimi razpravami tudi vprašanje podpore stavkarjem. V pomoč stavkujočim rudarjem smo nato soglasno odobrili predlog, da se da vsoto $10. Na isti seji je bila tudi prostovoljna kolekta za isti namen, ki je prinesla Torej skupaj $10, katere smo poslali na gl. urad SNPJ, da jih odpošljejo na pristojno tmesto, kjer so stavkar j i najbolj potreb-ni. ; Ce vzamgmo v obzir število članstva na seji, ko nas je bilo 12, tedaj je navedena vsota lep dokaz, da se naše članstvo za-nima za stavku ioče rudar ta. Do* Dsiivljaji ta Butta, Moat. — Butlegarji in bečlarji so si menda povsod v sorodstvu, vsaj tako je tukaj na severoz^padu. Sorodstvo med njimi je menda v prvem kolenu, kajti kaj radi so si v laseh. Bečlarji radi zahajajo k butlegar-jevi hčerki v vas, kar pa jih stane denarce» Toda kozarček ali dva, ki nam korajŽo da, je tudi vreden bečlarskih movcev. Vandral sem že po več krajih in mestih, pa sem povsod naletel na slične nftmere. Človek vstopi v 'gostilno', izplje kozarček pive in kmalu ima veliko družbo krog sebe. Pride drugi in tretji, vrže petak ali desetak na mizo, pa je kmalu vse veselo. Rado se tudi pripeti, da človek prav malo drobiža dobi nazaj cA desetaka, ker saj veste, da pijafca v času prohibicije je šmentano draga. Z drobižem je res križ v "gostilnah". Vse kar daš, navadno ostane v registru, ker se cene menda uravnajo po položenem denarju» Kjer sem bil sem videl,* da So žene butle-garjev imele glavno besedo, vsa, kar se tiče blagajne. Ženske se menda ravnajo po Židih, kadar Ška ženica spet opozorijs na itev ter še dostavila, da grem od mize kot kriva. P«šla je sobota in nato nedelja, ko so mi zapovedali, da moram k maši. Vsi dpmači so odšlC le "Lumber Jack" jf spal do 9. Ko so se vrnili od maše, so me obvestili, da zajtrka zame ne bodo pripravili. «a svet Odpravil sem se v restavracijo, dobil zajtrk, plačal, pa mirna Bosrn^ I^av nič me niso tirjali za molitev. Se sem šel zvečer nazaj, ker me je vlekla tja misel na mlado Micko, ki je dejala, da ne mara brezverca in odpadnika. Dali so mi neki potrt stol, s katerega sem telebnil in tako prišel na slab glas pri dekletih, ker mislile bo, da sem pijan. Na povrh pa sem moral plačati $6 ža stol, ker so mama tako zahtevali. To se je dogodilo nekako 26 milj od Pacifika pri katoliški družini. Civilizacija pa taka! V državi Colorado se bijejo na življenje in smrt, ker rudarji nočejo več delati pot režimom, ki jim ga vaijjujejo tamkajšnja I iT** J K™iu 8e ltak " Rockefellerjeve in druge družbe. ™ J*BBffi» če pošljemo tja tudj kompanija jim prav lepo streže. Toda tudi zanje bo prišel Čas, ko jim bomo rekli: "Get out! Sedaj smo mi, unionisti na vrsti." Takrat se bodo morali posloviti kakor njih tovariši sedaj. Piketi so stavkokazem vedno za petami, četudi po sodnijski prepovedi ne sme biti veliko pi-ketov skupaj. Zjutraj in zv*. bro bi bilo, da vsako društvo SNPJ po svoji moči prispeva za pomoč rudarjem, ki so na stavki. Saj beda rudarjev je tudi naša beda. Pozdrav vsem rojakom! — John Brajkovfch, blagajnik dr. št. 494. Zabava društva št 503 SNPJ. Jerome, Pa. — Tukajšnja - - — w------ »'»C, so. — 1 UMjDUjH čer jih spremljajo. Stavkarjem Hillman Coal & Coke k W*«^1»* ker reva še r*. takega storili, ne bi bili vrt Slovenci, ne več delavci, ki m^^JS^Z^ ^^ bojujejo za splošen napredek v človeški družbi. Zdaj je čas, da pokažemo vsi in po svojih gospodarskih močeh dejansko, da podpiramo stavkujoče rudarji» in njih družine. Njih trpljenje še ni prikipelo do vrhunca, kajti najhujši zimski meseci so se pred nami. Skrbeti je pa treba za 700,000 oseb. Zato se zglasite prostovoljno in organizirajte pomožno akcijo v svojih naselbinah. Nihče naj ne izostane. Na noge kulturna, politična, 1 »odporna, strokovna in druga društva! Ne odlašajte b organiziranjem podpore za stavkujoče rudarje. Prišel bo čaa, ko bodo oni vrnili dvojno, kar bomo tanje zdai storili. ■ * ro ne moremo dobiti, da bi jih prišili. Blagajna pač trpi radi stavke Stavkaraki pozdrav vsem! — Ciril Oaatalk Redki dopiai. Vale, Kana. — Menda je ta nekake dve leti, odkar je bil ki ta naselbine zadnji dopis v Pr®. sveti, ki sem ga jas piaal. Ne vem kaj je vzrok, da tukajšnji rojaki imi marajo poročati od časa do časa novic. •Tukajšnji premo**-j j ao daj večinoma upoeleni. Toda ja obratuje vsaki dan. S tem pa ne mislim koga sem vabiti. Tukaj ni misliti na kakšne prihranke, keg življenske potrebščine so izredno vitoke. \ Na društvenem polju dobro napredujemo. Tukaj imamo društvo "Hrib" št. 608 SNPJ, ki ima okrog 60 članov in članic, kar ^e še preeej lepo število za tako malo slovensko naselbino. Tukaj je največ Rusov, Polja^ .kov in Slovakov, kateri tudi dobro napredujejo, aaj imajo kar tri cerkve. Vsakemu pametnemu človeku mora biti jaano, da za tako malo premogarsko naselbino je ta preveč. Nikakor ne smem pozabiti o-meniti, da je društvo Št. 503 SNPJ na zadnji mesečni seji sklenilo, da priredi na starega leta večer zabavo. Ker pa nismo dobili (Korane za ta dan. bomo imeli veselico prvo nedeljo v januarju. To Je 7. januarja leta 1928. Začetek zabave ob 6:30 zvečer. Godba bo izvrstna; prišlo bo 6 dobrih muzikantov is Pittsburghsi Pa. ki nam bodo igrali poekotae komade. Vsi «te vabljeni, da se ta veselice ude-letite it cele okolice. Veselični odbor bo pa skrbel, da bo vse potrebno preskrbljeno. Na svidenje dne T. januarja! Tnrakh Denarna podpora se lahko pošlje tudi Vinceno Cain- prt^ ** rnl nim ^tall celih 10 knrju, predsedniku S. N. P. J. Ta bo potem nkrbel, da> f** it^^Tt i £ Itaydeä. Pa. — Tukaj je pre-mogarska stavka aH izprtje. U>gan In leaver premogovni drutbi' sicer obratujeta, ampak »tavkokjud. Na Green Hille s samo dve slovenski družini ter par ruskih ia poljskih. Bilo gre za pobiranja ta iarja. Ce vel fripenjav*- nja denarja. Ce več človek da več ostane v blagajni butlegar- ja- m Hekel sem, da se takšni do>> godlja j i ^pripete v več mestih Kajti s tovarišem sva krenila še v neko drugo mesto, kjer ni imela "gostilničarka" dovolj dro- v16. DECEMBRA. I bamkmeV Božični špirit. Brez božičnega duha^ ča, prav» stric Božo, k, reveže. IH_»ey so: - ff Tukaj v Buttu pa se tepejo dela vpi za delo, kajti vsako jutro jih stoji pri pisarni za delo o-krog 200. Dne 1. decembra je kodprla vrata jama Mountain Cone, ko je prosilo za delo okrog tisoč delavcev, zaposlili so jih pa komaj 50. Naval delavcev je bil tako silen, da je bilo nekaj pohojenih. Dva sta bila odpeljana v bolnico. Zdravnik je u-gotovil, da je eden imel zlom ljeno nogo in dve rebri. Mož se sedaj bori s smrtjo. Rojaki tiroiff Amerike lahko vidijo, kako smo tu na Zapadu napredni. Cenjeni butlegarji pa naj se pazijo, kajti prihodnje leto je prestopno. Takrat pa se bomo gotovo oženili in vaš busi-ness se bo skrčil. Na tem mestu povem, da sejp že Bit, do grla sit še nadalje ostati v bqč-larskem stanu. Bečlarji, najboljše je, da se oženimo, pa bodo drugi hodili k nam v vas, četudi ne bomo postali tako ozko-mn 1, da bi ves drobiž ostal registrih. Preskrbimo si lepe ženice. Ako ne bo, za nas, jo odslovimo, saj divors sodišča so vedno odprta. Razporoka stane samo $86. Te že lahko prej de-nemo na banko, ki nam bodo prav prišli za vsak slučaj, ako drugi dan po bolfifu. \v ],ud več ve.—Dako. Liga z repom. Mussolini bi rad imelTS sko ligo narodov. Ta liKa m takrat, kadar pride KrU drugi, ■¡■■v ■ Prvi odgovor, ženin, ki išče nevesto, katPrJ za» dobro šofirati (kuhati i, krpati zna on sam), naj se obrm na ameriške Brezje v Lemont« Tam so štiri brhke punčke ii vrstne šoferke.—Katarina Novi na Iz bližnjega Rima. mm . * Zaposlimo vse brezposelne! Drage Barikade! To je prav Citam, da naša jednota lah]« preskrbi delo vsem brezposel nim delavcem v Ameriki. To ji prav! Petdeset tisočakov bo po magalo. Denar naj ostane i Ameriki in vsi brezposelni de iavci bodo takoj zaposleni. T0 j< prav! V starpgj kraju se itak n de biža, pa je rekla: "Bom pa p^ H se zgodilo, da-bi žena imela vrnila drugič, ko spet prideta k nam." Toda od takrat je že leto in pol, pa še ni prišel tisti "drugič", da bi dobil drobiž nazaj. Ta "drobiž" pa ni drobiž Ce bi bil, bi ne bilo vredno omenjati. Tako sva s prijateljem sprevidela, da je najbolje, če imava na najinih eskapsdah vedno drobiž pri sebi, da preveč ne ostane v žepih butlegarjev in njihovih "prijaznih" boljših polovic. Seveda takšnega početja smo mi sami največ krivi, ker se pustimo odirati. Pravijo, da osla se spravi samo enkrat na led. drugič se upre z vsemi štirimi. ^aksj neki bi se tudi mi nekaj ne napčili od magarca? Navadno pravi gospodinja, da bo povrnila jutri. Toda tisti "jutri" ostane vedno jutri, kot tisti napis v stari domovini nad vrsti neke gostilne, ki se je či-tal: "Danea za denar, jutri zastonj." Božič prihaja. Kmalu se W do pričele domače zabave, domače pravim, ker to so v resnici domače, kajti veše se danes * eni. jutri v drugi hiši. Radi t«ga pa pravimo takšnim veselicam: hišne veselice. Hišne partije pa Imajo tudi svoje značilnosti. Zopet pride denar v pošte v. kajti hišne partije se navadno vrše v hišah butlegarjev. Tako se godi na "hišnih zabavah", ne samo v montanakih naseliščih. pač pa tudi v naselbinah v Mahu in drugod. Razume ee, da [največ pri tam plačajo samci, ker ss samca je tudi vse dobro. ■mso da v grlu peče, pa naj bo magari strup. Ko sem bil v državi Washing-ton. sem ae nastanil pri neki druiini. kl je bila nftno katoliška, vsaj asvtdss. Ko sem pri- / v . , preveč prijateljev. Obilo sreče vsem samcem. Bodite pripravljeni, ker dekleta govore, da prično takoj po Božiču izbirati. Bečlarski pozdrav! — Neboj-eega. _ Razmere v Coverdalu, Pa. Coverdale, Pa. — Vsakdo se veseli božičnih praznikov, pa najsibo mlad ali star, bolan ali zdrav, bogat ali reven. Česa'naj se pa mi premogarji veselimo ob božičnih praznikih? Družine, ki stanujejo v kom panijskih hišah, so dobile za božično darilo ukaz, da se morajo do dne Kristovega rojstva izseliti. To izgleda, kot da bo prišel novi človek na svet z veliko glavo, da bo imel več prostora obračati se, z nogami brcati A t raj kar je, z rokami pa skebe loviti, da jih bo še več, ker naši odrešeniki jih imajo sedaj menda premalo., Tukaj postavljajo unij ske barake. Po žebljih in deskah nabijajo noč in dan tako, da od samega razbijanja ne razumejo e-den drugega, kot takrat ko so zidali Babilonski stolp, ko jim je Bog jezik zmešal. Tal|o je sedaj tukaj na Coverdalu. Dokler smo bili ponižni baronom in jim žepe polnili, nam je bilo dovoljeno obhajati botične praznike v kompanijakih stanovanjih. Sedaj pa. ko se borimo za boljši poiošaj in za naše delavske pravice, nas pa mečejo pod milo nebo kot divjo zverino. TO imamo sedaj. Na zadnji redni eeji društva i št 427 8NPJ dne 14 «taMmkr. smo rasmotrivaN o asesmenta za stavkarje. štveni tajnik nam je prečital dva milijone. To je prav!-. Jewish Business, Clairton, Pa. • Se mačke nočej^ zaslon j.. I Oni, ki zastonj vse podpišejo so še slabši. Jaz jim ne bi di ne čika tobaka.—Škorpijon.! h- v p i . * Sveta dvojica in en sam malik, Pritatni in državni kapitali zem sta sveta dvojica, ki enak« izkorišča delavce. Kdor za ga varja državni (kapitalizem, za govarja tudi privatnega in ot» enem zagovarja« izkoriščanji v, Zavedni delavci « o proti državnemu k&koi proti privatnemu kapitalizmu * Na barikade, če imate korajtt Starokopitci Jobovih tradicj so mnenja, da človeka, ki ogluii Bog kaznuje. , Moje mnenje pi je, da ljudje, ki tako govore, s tudi dovolj kaznovani, ker d» sti slišijo pa nič ne razumejo veliko govore in nič ne povedo, Blagor ubogim na duhu in mak špage, pa bodo videli v nebesi! —Iglopik, Miners Mills, Pa. Oho, oho! Glas bratske ljubezni ij št* ianske kontre: Kaj se vitepeoj čite, vi rdeči petelinje, vi rdeči voli, vi rdeči kužki, vi rdeči afne! — Jaz aa derjar ljubim vil murčke!—Mila Jera. « Božična pesem. Slava Bogu na višavah in mij ljudem darji . , na zemlji, ki niso ru- se Veselica. veselici pravi ve* Zakaj lica? (Kdor najboljše reši to vpr* šanje, bo vesel lepega daril«. Kontest je odprt do 30. decembra.) , Samomor armadnega častniki West ¿Oint, N. Y., 15. decH Major Charles L. Byrne, Pj tesor na tukajšnji zvezni voj» ški akademiji, je bil najden tav v nekem kamnolomu v žini mesta. V smrt je •««■! višine 86 čevljev. Mrtve* » našli delavni, ki so prišli " lo v kamnolom v četrtek tJ^Jf Byrne je bil profesor m ^ jezikov na vojaški sksdemijM jasnilo od glavnega odbora, se plsča asesment tistim, «n v resnici potrebni. Al i /vam povem, da jih je lej* polovica, ki so v resnici pot*n da bi jednota plačala zanje a^ ment Priporočam, da se pls^jfi sment članom, ki se j-Jj več sami plače%*sti in iehJ® JJJ še člani. Ko bodo djto^g boljše, bo ps tudi vs* -volji povrniti sko bog v skladu bratom H 1 H.--"1 ' t, dan * PETEK, 16. Vesti iz Jugoslavije rafi avstruske socialne demokracije. » (Izvirno.) fjdnji kongres najmočnejše i najboljše socialistične stran-to jo avstrijske socialno-de-n^ratične stranke, ki se je m koncem oktobra tega leta, Velikega pomena za skoro vse -¡ilistične skupine ali stranke, pebno pa li Jiste stranke v nih državah, ki so najbližnje Crijgki republiki. Gotovo pa ud, je, da morajo sklepi in odrt tega kongresa imeti velik i)|jv tudi na Socialistično stranjo Jugoslavije, zlasti pa na so-„ge v Sloveniji. Zato hoče-„ostem člankom na kratko ¿rtati pomen tega kongresa tu-11 ozirom na slovenske sociali-te v domovini, ki naj imajo v ivstrijski socialni demokraciji Mjega nepremagljivega in itrajnega učitelja in voditelja. Znano mora biti prav sleher-,emu človeku, da so julijski do-odki v Avstriji izzvali prav raz-ine komentarje. Znano je, da e takrat meSčanstvo i vsemi vojimi močmi skušalo vznemi-iti evropske duhove, jim predo-iti popolnoma napačno sliko 'revoluciji" v avstrijski repub-ki, o polomu avstrijske social-o demokratične? stranke in Biahljivosti delavskih vodite-jev. K temu zavijanju in po-vtrjanju resnice pa so pristopi še nekateri, skrajno napeti lomunisti.ln zagnali krik, ia je lomunistična revolucija v Evro-ti že "na pohodu" . .. Ali vsa ta zavijannj^, ki so mela odločen namen oslabiti rsemi mogočimi sredstvi av-trijsko socialno dempkratično tranko, so se izjalovila: Av-trijska socialna demokracija je norala ostati neokrnjena na raniku delavskega razreda ivstriji in ostati tudi vodnica lelavske socialistične intema-ionale. Buržoazija gleda z nekim itrahom na razvoj socialne de-bokracije v Avstriji. Vedno »dčrtava neke diference, ki iladajo med strankinimi prista-feiin mino vpije, da je v »banki PROSVETA stranka »zkol, da si stojita oetro na-rproti skupina dr. Bauera in ikupina dr. Renera, Res je, da tbstojajo v stranki različna mi-ijenja, «aj to se godi ponavadi ¡prav vseh strankah. Ali te di-erencijacije niso tako velike ttkor to podčrtava meščanstvo, *mveč so le tako majhne, da delajo stranki ne skrbi in ne težav. ln 'zadnji kongres av-itrijske .socialne demokraciji je *lo ukazal, da zna stranka varovati tudf enotnost stranka, kaki" S(j gre za interese delavake-* razreda. In zadnji kongres tudi i k) kazal, da so kongresi avstrijske socialne demokracije ¡Roka sola za celokupno mednarodno delavstvo. Proti terorja. Najkočljivejše vprašanje, ki *» ga obravnavali socialisti na gojeni zborovanju je bilo vpra-pje okoli julijskih dogodkov F® Pa ali more socialno demokrata stranka sodelovati i me f«»«kimi strankami v vladi. 0-P govornika, dr. Renner in dr. ™U(Jr s,a v prvem vprašanju n'' "astopila: delavstvo ne Rajati terorja, julijski do-Pdkl m- ne »mejo več ponoviti, r fiai korakajo tudi sociali-Jbčn.' stranke po potih komuni-tranke fcusije a teror-jeni m nasiljem za dosego ci-P- N« Delavstvo tega ne in tudi ne sme storiti. Ves boj mora biti koncen-Fr»n proti nasilju, za demo-IfrcijoH stališče. Socialistična sodeluje v vladi, kadar je to v interesu skupnosti, in delavskega razreda. In strankin zbor avstrijske socialne demokracije je izjavil, da sč socialna demokracija ne bori proti imetju, ki si ga pridobi kmet s svojim delom, temveč se bori proti imetju velekapitalistov, ki gp ga nagrabili, proti veleposestnikom, ki so si na najrazličnejše načine prisvojili nagrabljeno zemljo. Socialna demokracija odklanja meščansko vojno, ona hoče svoj cilj doseči z demokratičnimi sredstvi. Samo v enem slučaju bi se poslužila sile, namreč, če bi meščanska reakcija skušala demokratično republiko strmoglaviti ali pa, če bi reakcija hotela odvzeti delavskemu razredu one pravice, ki mu jih jamči demokratična republika. Socialna demokracija ne stremi po dikta-tudi delavca nad kmetom, temveč se izjavlja za sporazumno zvezo delavcev in kmetov proti velekapitalistom in veleposestnikom, proti aristokratom in monarhistom. Delavpki razred mora v tem Času fašističnih o-boroževanj voditi svoj razredni boj s strogo politično in strokovno disciplino. Ker pa lahko vmešavanje fašizma v posamezne boje delavskega razreda istega prisili, da podvzame boj na celi črti, ne sme delavstvo nikdar demonstrirati brez sklepa skupnosti, ne sme stavkati, v za življenje važnih podjetjih, ako niso to dovolile skupne strokovne organizacije. Edino prava ljudovlada delovnega ljudstva v mestu in na deželi. To mora biti cilj socialne demokracije. Sklepi avstrijske socialne demokracije, kot sem že omenil, so tudi važni za razvbj delavskega gibanja v domovini, kajti duh avstrijskih socialistov mora slejkoprej zmagati med delav-stvorti v Sloveniji. Ne s terorjem ne z nasiljem, temveč za pravo in resnično demokracijo se je treba boriti. Avanturistična komunistična taktika danes ni več na mestu. Tudi v sovjetski Rusiji to že zdavnej uvide-vajo. Za to je nesmisel, voditi še nadalje v "interesu" delav- »ika lSletnega dečka Josipa Pe-ternela. Po tem svojem roparskem umoru je Moiina izvršil celo vrsto tatvin in vlomov v novomeškem okrajnem glavarstvu. Rintka outa i« spiral« mtrit Pogledi v neskončno vsemirje. toda ES^^Inalrtm^ Z?*^ goče izslediti K Vred ro ' wle!nega ^ turn» Uran in Neptun. Vsi tvo-ttt Jn}on\ !rja inho s solncem vrni solnčni ali njegovo «letno ženo Ano Mo- planetarni sestav. Vanj spada- harjevo in ju nato oropal. Po tem svojem dvojm parskem umoru je moral Moiina „ . , jo tudi meseci, kometi in me» Po tem svojem dvojnem ro-teoriti. Ves planetarni sestav se razteza v prostoru, ki ni pobegniti nekam na Hrvatsko, manjši - od devet milijard kilo» ker je za več mesecev izgnila metrov. Nikar pa ne mislimo, vsaka sled za njim. Oroiniške nas loči od solnca, je v vsemlru dokaj neznaten prostor: 150 m ki. Ker je radi tega obstojala Ilijonov km. Ze najbližja zvesda sumnja, da se aretiranec ne pNe izven naše solnčne družine (Pro-IVinko Kozina, ' temveč da se xima Centauri) je za 2ap krat krije pod tem imenom nevaren I dalje od solnca; to se pravi: zločinec, se je orožniška postaja [trilijonov km. Le-ta pa je za-v Krašiču odločila, da ga preda res aofteda; videli bomo, do ka-zagrebšl(t\ policiji v svrho ugo-|kih strahotnih številk Je prišla tovitve identitete. Pri zaslišanju na policiji se je dozdevni Kozina skega razreda komunistično gi banje in še nadalje cepiti delavski razred, ki hoče mirno pot za dosego svojih ciljev. Avstrijska socialna demokracija, ki je vodilna sila v socialistični internacional!, mora s svojimi načeli vplivati na delavsko gibanje. Tudi dogodki v Rusiji morajo pokazati delavskemO razredu po celem svetu, kakšna mora biti njegova pot, da bo dosegel zmago nad reakcijo, nad meščanstvom in da bo začel graditi boljši in pravičnejši družabni red, kakor je današnji meščan- K. Po poti avstrijske socialne demokracije mora delavski razred hoditi svojo pot, ker le astronomska veda pri drugi zagrebški ] zvezdah. Ko se v tihi, vedri noči ozre-vcHno bol i /anletal v protislovja, Imo ns zvezdnato nebo, spomn Končno so ugotovili, da js nje- mo se z občudovanjem In zvezdami, so torej tako ogromne, da navadna kilometerska merila ne zadostujejo. Zato je vsela astronomija novo enoto: svetlobno hitrost. Svetloba prevali v eni sekundi 800.000 km. Od najbližje stalne zvezde Alfa Centauri potuje tedaj približno leta In 4 mesece. Ko bi se naše solnce pomaknilo na mesto te zvezde, bi se nam videlo tako veliko, kakor se nam danes zdt n. pr. Polarna zvesda. Ce se ponoči ozremo na nebo, vidimo velik, avetel pas, ki je mestoma iztkan s dragulji. Ta pas se imenuje Rimska ali Mlečna cesta, (Naše ljudstvo Jo ime-nuje po večin) Rimska cesta, ne vemo pa, Čemu se ne.bi moglo uporabljati tudi ime, 1U je last-no skoraj vsem arljakim narodom: Mlečna cesta. V tem smislu jo imenujejo latinski, francoski. italij., angleški, nemški in drugi jeziki.) dragulji pa so nekatere nam bližja, ogromna solnca. Tudi naše solnce »pada vanjo. računih angleških astromonov Chapmana in Mi» ottea šteje vsemir Rimske eests 1700 milijonov zvezd. Vse te so solnca, torej zvezd«, ki svetift s astho svetlobo. Brez dvoma ob» stoji še nešteto milijonov Um» nih zvezd, — planetov, ki so ž« fcladnl ln odprti žlvljensklm možnostim. Njih obstoj ni I mo praina teoretična domneva, marveč Je dokazan s študijami Russela, CromifteHna in Eding-na. Življenje Ivszde Je podobno gel segajo y strahotno daljavo: Deset mili|pnov let potrebuje I svetlobe, preden pride s teh me-! ja do nas. Tista svetloba, ki jo zaznavajo fotografske plošče na svezdarnah, je tedaj krenila na pot takrat, ko je bila naša Zem- Mrtva «m» oživljaj* Is a* um«. • a Iz Stockholm* prihaja poročilo o dveh operacijah s presenetljivim izidom. V ondotni dr- lja že v ves drugačnem stanju žavni bolnici je dvema pacijen- nego Je danes. Tudi Človeka ta< krat še ni bilo . . . Po računih učenjaka Lund-marka gl^sde hipotezne paraleze nekaterih spiralnih megel si lahko samižljamo te daljnje svetove tako-lsi Spiralna megla Lovskih psov, ki jo zaznamuje "New General toma zastalo srce. ker se je kri v Žilah bolnikov tako močno zgostila, da ni več imela prostega odtoka. Facijenta sta najprej omedlela, nato p« so zdrav» nilci v obeh primerih 'ugotovili smrt. Našla pa sta se dva sdravni-ka-asistenta, katerima je ief zavoda dovolil, da izvedeta na xnzsas K¿ kakib 8 milijonov 1st, preden bi prišla k nam. Kakor leti zvesd-v prostoru s hitrostjo 000 km na sekundo, tako se tudi sa mrtva spoansna bolnika sta sopet prišla k sapi. Vrnila ze jima je zavest ln sta kmalu na novo oživela. 8sdaj sta že isven spiralne megle Pomikajo v ne-l^^, ^varnosU. čeprav so Ju skončnost s hitrostjo 1000 km v| blM |e Vi| provUiüi M mrtva in nista dala od aebe nobenega ana-menja življsnja. Msd kirurgi Js izzvala ta novica razumljivo začudenje In za- sekundi. Zdi se nadalje, da spiralne megle vrte tudi okoli lastne osi. Merjenje njihovih gibanj je skrajno tetevno ln že nadejamo novih rezultatov, „imanje. Posebno interesantna Gibanja ss merijo tako, da se «o nemška tolmačenja obeli slu- natančno-določi poalclja jasnih ¿sj«v, ki prsvijo, da Js že nsm- točk, ki ss mhkrometrično Ume- tki kirurg Trsndslanburf izvr- Hjo v določeni časovni razdalji šil več podobnih opsrstlvnih po-ali pa ss prlmsrjajo fotografije I skusov, ki pa so ss vsi končali z vsč let. Za merjsnjs In foto» z negativnim Izidom. Sama v t» govo pravo z spo- ime Vinko MožinaIžtljivostjo velikih mož, ki so z človekovemu žitfjenju. Tudi zvezda s« rodi, raavlji (rasU), doseže maksimalni rasvoj, nato pa oslabi in Jame hirati, dokler ne nastopi smrt. V poslednjem stadiju je taka zvezda že hladno, ugasno telo. Pred 80. leti Je predaval o teh zvesdah na pariški Akademij znani zvesdoslovec Jansen. Takrat je šlo v glavnem Is sa domneve in za dokaj skromne po» datke. V teku treh desetletij smo v tem pravcu znatno napredovali. Ne poznamo samo razvoja zvezd, ampak poznamo tu d! dokaj verjetno štsvilo tako zvanih mrtvih zvezd. Po Linde-msnovih rsčunlh jih js približno 4000 krst več nego žsrsčlh al luminiosnih svesd. C« pa smatramo, da je to najvišje število in uvaiimo zgolj četrtino, bi bilo1 rnislimo «II IU m%,mmA M H grafiranje spiralnih msgel pa solnem primeru Je Imel nekaj u-prlpravnl zgolj največji tslssko» spshs. Takrat i« njegov pacijsnt pi. Zanimivo Js n. pr., da j« žlvsl ž« 6 dni po operaciji. Ns astronom Lampland, prlmerjaje letožnjem kongresu evropskih nskatsrs fotografijs spiralnih kirurgov se bo gotovo obžlrno megl is I. 1896. in 1898, s foto-1raapravljalo s tam .zanimivem grafljami U I. 1»15. in 1016, do» slučaju. W J« presenetljiv za gnal, da se megls Lovskih psov strokavnJaka prav tako kdkor Operacije sroa apa- "^r. I dajo, kakor znano, k najtežjim f 'slučajem kirurške umstnostl. ixipolnoma obms v 48.000 Istih. | Koliko Js spiralnih msgel T Astronom Curtís trdi, da Jih js približno en milijon. In kaj so spiralna megle? Nove ^^Ij^Tla prinVslaTe'ÍT^ wsV, Mstavljene is novih mi- ¿¿^ doiMKUnje opera- Posebno med vojno se Ja nutfUa v tam oslru velika poskusns lijonov senčnih slstsmov. /n,„ I «»'«"»«I I*-»» - I* °t0> oijs so bils Is Isjsms, Ce se je v na ter da ima že šest let težke ječe I neumornim proučevanjem in z za seboj. Poleg tega so dognali gonijalno iznajdljivostjo prsms-iz kriminalne evidence, da ga gali otročje pojme o vsemlru in zasledujejo radi vlomov in tat- razodel! človeštvu vsliko resni-vine ter treh roparskih umo- oo, da Js zemljs samo košček rov razne orožniške posUje na vesoljne snovi. V vsemlru so Dolenjskem. meščanstvom lavstvo v domovini se bo čilo za to pot! I nešteti milijoni solhc in okoli O aretaciji nevarnega zločin-1 njih se vrte planeti, kakor se ca je bilo takoj Obveščeno okrož- zemlja vHi okoli nažsga. soln-no sodišče v Nov«n mestu, ki je ca. Človeški domišljiji ¡je od-odredilo v«e potrebno, da ga pri» prU široka pot, da al zamišlja vedejo v Novo mesto. P° «voj« najrazličnejše možnosti Roparske bande na Dolenj- življenja na Uh planetih. Zna skem polagoma trebijo. V zad- nost, ki računa zgolj z clejstvi, njih mesecih je bilo sretlrsnlh w mor. spričo silne oddaljen«-več nevarnih roparjev, izmed WJ* katerih, pridejo Jožef M "^^f^uZ Konrad Štrukelj, Franc Prozen n™ J« v primeri s to daljavo in Jožef Kovačič že pred zimsko sosed, vemo ssmo to, ksr na tem ■š " Msd nem ol- so neštete Abotno bi bilo misli-ogromn« masa svstov-ja sučejo prasne, brez življenja vsemirskem prostoru. Če- ta način je mogoče z vztrajnost» ^ {^ ^ v Ur,tJplanetu ni mogoče. 1 jo in pogumom priprsvit. de- » u 0-u|i llo. nim ln sigurnim pa lavski razred na končni boj nad 1 { kj (>Kraiajo J(|vno vgrn01t možnostj. meščanstvom. In slovensko „ ^„^jh vaseh na Gor-1^1. da ss alMolutne večine sode- po- zlasti v jancih. Samomor »lovenes v Zsgrebu. &vembrs ponočl so Prebivalstvo na tX>\<«i*«n ^^ ^ult ž^ S na drugih svetovih nam po» gotovo z velikim vasalja» po- radniku ^JJ dotam bitja. Kaj pač vedo cdravilo vsst, da so v okolici Za- da \ ^ ^ strani A» ^reba aretirali ^ ^^ ^ ^^ " parja in morita Vinka MožinoJ nI ^ ^ ^ Ng rnostn nesreče se je takoj napo-Mo-Uila komisija, ki je našla okoli korakov zapadno NMrt6. Delo mu ni nikoli dišalo In tako ^ ^ Vidmlirf -trojar. je že zelo zgodaj zažel na krlvs ^ pamotfikt & pota. Kmalu je postal "trsh ln jjE ^^ S^et Prebivalst^ker skora nVk j« Josip — 1st star, ro-vasi (občina Sloveniji. V ZagM>u Dvor) v niminil teden. d. ne bi Izvršil M Uščin^lcastl «8 Utvine sli vloma. Dne 2L mar g- - ca L 1». ^ v,omil v !9marjetl v hišo posestnika Alojzija Hri-burjs in mu odnesel srebrno uro ter 4000 Din. , Ofc Uj priliki je Možina umo- ril---- , Antonom IUtsJc-m 1900 v Zagrebu, in * Lichtennegrom. rojfnim I. W£ Grsdcu, Hribarjevega sofvršil V listnici bo našli notico nekega tukajšnjega ll»U. k .kater* je razvidno, da je ne*r*nl* pred kratkim »kušal IzvržlU sm, mom or. ko se je vrgel z mosta - Rsvo. T škrat so ga po naključ» te mrtke in o» Z' š avojhna tovarišema. ju ^/0, »pričo ¿Isjcem. roj,nim L ^tilneg. Hsma. kigs prsv ameriški strani? A verjetneje js, ds bi te mrsvlj« Izvedele dru-gs zs drugo, nego da bi prebivale! raznih svstov izvedsll drug za drugegs. Po ocssnu plovejo sdje In mords pride katera mravlja na prekoocssnski psr-nik In se prsv Uko nsop^eno "izkres" na drugI strani. Po ns-mkončnem vssmlmksm oceanu plovejo ladje — »vetov! — a večno v določeni medsebojni raz-dalji. In obale drugih svetov se nsm vsč no odmiksjo, Plovejo I udi repstlce, edine svobodne križarks na" vesoljnem ocssnu. Toda človek nima vstopa na nj« Malo ie verjetno, da bo k «daj — čet -to tisoč JA. ko bodo ljudje nemara na neprimsmo višji rsevojsi stopnji - Uhko ssdsl kak zemljsn ns tehnično ladjo In ubral pot proti Mars« .. . Daljave, ki Isže msd našo milijard. Naš aldsralni sistem pa Ja samo otok v ogromnem vaemir-sksm srhipelagu. A žs v tam otoku je združenih po vsej verjetnosti 1700 mllijsrd zvezd. Izmed tisoč zvesd vidimo sgolj eno zvesdo, vseh ostalih pa ne opazijo niti najboljši teleskopi ns ^vssdarnali. Rimska ali Mlačna cesta, kakor Jo vidimo slaatt v vedrih slmsklh nočeh, sa rasteta skoraj na vse zvezda, kar Jih opaža naša oko. Njen "pas" Js nskaka hrbtenica našega vss-mirjs. NJsna oblika ss ne razlikuje znatno od tako svanegs "rotacijskegs sllpsolds". Po računih amsrižkaga zvszdosnsnca Curtlss potrebuje svetloba, da proletl njeno malo os, 8000 let, sa veliko os ps 80,000 Ist. Msla os Je z veliko kakor lt 10. Ta veliki zvezdni otok — In ponavljsmo, ds žtejo 1700 mili Jonov žarečih avezd (solne), iz-msd kstertti večlns nI majiJŽa od našega solnca, W je lVfc mi lijonkrat večje od naša zsmlje — ps ne stoji mimo, ampak leti nsprsj v neskončni prostori Brzi s hitrostjo 800 km v sskun dl. V tem zvezdnem sestavu ali na njegovih mejah so nespirsln« msgle, ki Jih zakoni gibanja va-žejo S prlvlsčnostjo okoliških trdnih tslss (uretov). Kaše solnce ps Js nekako v sradln celotnega sistema. Tods naš zvscdnl ssstav Js — kakor žs omenjeno — zgolj Otok v mogočnem vsemirskem srhi pelagu. Zvezdoslovcu Hhspleyu ss fa posrečilo dognati, ds obstoje onstran "našega" otoka še nadsljni otok!. Nsjbllžjl Je v dsljsvl 7A.000 »svetlobnih let. Te otok« zaznavamo v oblik! sp!-| ralnih megel Po mzlskavanjlh ameriških zvezdoslovcsv »hap-pteys, Curtlss In Russslls so po-dobni našemu zvezdnemu sssta» vu, od kstsregs so oddsljenl ti-aočkrst vsč nago Iznaša njsgovs ki nsskončrisga In vs^nsgs vse. Btockholmu ^^Uo operaUrju mira, ki ga na bo človežki um I ,0l(8Či uapth v dvih up0psdnlh nikdar dogiedal do konca in ai-lpHmartk, pr|es to predvsem o kdar IsmsrU do dna . , . |X)iM)n| večini operaterjev, Zemlja, na kater! ss odigrava kajti Jasno Js, da Js kirurg mo-zgodovins Človeškegs rodu, je v I rti v obeh primerih site vimti vsemlru ssmo kapljica vods v Is prsnega koša In ga «alo od» ocssnu ali srno paska v puščavi, prati, kar pa ss Ja moralo tgo-Nič vaš, V lepih nočeh, ko nam dtti kmalu potem, ko Ja pael» oči sražujsjo blesk daljnih sve- Jani padal v nesavest, ker bi tov, se spomnimo ts rssnice, ki drugačs ostal« smrt nslzoflbim. nI pravljica za otroke, ns duho- Oživljenjs dozdevno mrtvaga vit domlslak, ampak veličastno (srca Je v fiziologiji prsoaj sna- no. Bal v zadnjih mesecih so prlnssll važna odkHga Uko tva» spoananje človežkega duha. Za no sst Koliko čudovita, u-piav čudižini §iii jg v ¿iSVSakih, „ možganih l Clovsk, iaprva sam plra medicinski snanoati «ovs ubogo, slabotno bitja, pHkovan vidike. Nemške kemične tvorni na to peščeno zrno«, k! sa Ime- ce todsluejo novo »redstvoikv nuje zemlja. Ja v teku časa spo- prassjšnjaih obsagti. V b«Wa znal, da zvezda niso samo dska- M» kirurgom omogtrfenf> tprivi-racija na oboku "sveta" temveč tl srca sopst »« seb^baš s po- zo vsemirska telesa, na katerih tah primerih, o kojlh javljajo il Htockholma, pa je uataivo se nemara odigrava usoda drugih bitij. Človek meri ln prou-i-- -r—^-ii^fc^ čuje ta neskončni ocean in M,|Hb da »ta pacljeala oži¥f»ta> zavestjo o Človekovi vzviŽanosti,j kskor js hotel vsliki Kant. (2. in s.) pripravo, ki Je podobna sasalkl. Chicago.—Neznén moški Ja v četrtek zjutraj storil ssmomor s tem, da si Je pognal kroglo glavo na mostu Čšz reko Chisago na Wells eeett. Dva cestno-železnlžka uslužbenca sta povedala policiji, da sta videla ne. znanca kake pol ure preje, pre-dno ja storil samomor, butati z glavo ob železne drogove na mostu. Kaka Cikata»! traAs Chicago. Od vsakegs dolarja, ki sa potroži v člksšklh trgo» vinsh ns drobno, gre 80 centov u živila. 20c za obleko, 18c za pohištvo, 7c za avtomobile, 4c za kurivo, 4c za stavbni matsrljsl, 8c zs medicine itd. Teko poroča Zveza trgovcev v drobnem. Taista Gsdlllse S4S7 T«l. ns dom BsMHf« 8HI IVAN A. MAROHNIC AttovnsfstLsw (ODVETNIK) Uever! »lovtnsli© 11iv i Ml Flr^ N.fl Bsak Mžg. Woodwsrd Avsnuf snd Csžlllsi H^usrs, urriorr, me«. iistttwra OžpH« rsss, Me Is as Iskhe eérstljs 4eU«i. finte »• ■se "Isko sdrsvtti bo ln« Opišite ssš tležej belss^. A. C Uspe I4M Otees Bsr Af Lindbergh prdetsl 84.fttft mNj. New York.—Chsrlea A. Lindbergh J« pralstsl vssga skupaj 84,906 milj, odkar je v zadnjem maju letel Is Kan Dlega, Cal. v New York, odkoder J« potem letel v Pariz. To Je tudi rekord, a ksterim ss ne more ponsšst! noben drug! letalec. New York. — Krwln Popoka, sin lutersnsk«ga duhovna, je bil nobMlhl*« d,,, aretiran, da Je - Dot darili^ inks aašk prt i iujJMWe. u m mmm - - ' :—r^r ima ,ostjo sklepa, da Je Vidmar JMm tako znanimi sUiaiAii ae. »krajni k^nci spiralnlli me- *d n i*"" —- A— Vladimir Levstik» . Miklavžev izhod iz Ubogi sveti Miklavž ima vaa-ko leto težji posel. Dober starček je, njegovo srce je polno ljubezni do malčkov, njegota glava siva od večne skrbi, kako bi ustr^fel vsem drobnim srče-cem. ki se bomo radujejo njegovega prihoda. Pa jim ne more uatreči kakor bi rad. Otro-Akih želja je brez. Atovlla in skromne niso. Bog ve da ne. Ciih lepša je igrača in čim več kopr-nenj se upira vanjo skoti debela stekla izložbenih oken, tem rajši se zgodi, da Miklavž ne zmore denarja zanjo. Zakaj njegova sredstva so pretežke; toliko sme odriniti za Janka, tolikd za Du-šančka, toliko za Ivico — In niti pare več, ako noče priti v kon-kurz. Res tmjeva je starčkova pot in če bi ne bil -fcakj^ljatelj dece in tako željan sijaja njenih oči, kadar jo obsuje s svojimi dsrovl, prav gotovo bi bil-že davno proeil za upokojitev. Oni dan sem gs videl v ka-varni. Sedel je v kotu za pečjo in zraven njega angel Culcrael — tisti, ki nosi bonbončke — in Pigael — ki tovori fige, rožiče in druge dobre stvari, in parklja Cacafuc in Bocadun, vseh pet v civilu. Ce si jih pogledal, kako so ^tiskali glave in vrtali s prstom v čelo in govorili y samih PKOSVEÎÂ i ■ l skrbeti za toliko otrok. A bratec Stanko, ki je letos začel hoditi v šolo, te lepo prosi za avtomobil, za tisti, ki se z rokami goni; in mala seetriea Vidka bi tako rada imela punčko, ono veliko, najlepšo v izložbi. Ce ne prineseš punčke in avtomobila, številkah, bi jih imel za potujo-¡bosta gotovo jokala in papa bo če 2ide. Pa niso bili 2idje — o, hud in ne >oeta smela z nami na dobro sem jih spoznal in slišal jizprehod" . . . Zdaj pa računajmo: avtomobil, ki se z rokami goni, stane blizu tri sto dinarjev, najlepša punčka gotovo dve sto, to je skupaj pet sto dinarjev. V našem £ proračunu pa ■HM sem njihov pogovor! * "Jej, jej!" je rekel Miklavž, čehljaje se za ubijem, "vsako zimo je večji križ. Mizerija v nebesih in na zemlji t Gospod Bog si ne da nič dopovedati. Zme-letoji, da lahko potrošimo za rom ga prosim, naj mi ustvari Stanka in Vidko največ dvajset Zamorca, ki bo cekine sejal, on pa noče in noče ... A brez zamorca ne gre . . Od same žalosti je poslal angela Figaela v trafiko, naj' mu prinese za pet dinarjev ljubljanskih kub. ""Poglejmo na primer," je nadaljeval med tem, prebiraje pisemce, ki gs je bil prsvkar odprl, "poglejmo na primer, kaj piše Vrhovčev Rado ... "Meni," piše, "prineei po svoji pameti, zakaj galoše in drugo mu je že mama kupila, saj vemo, da ti zmanjkuje drobiža, ko moraš kovačev !" "âe kaj! se je obregnil par-kelj M actif uc. "Cez štirinajst dni bi bilo oboje polomljeno. Ničesar jima ne daj." "Meni jih izroči," se je ponudil Bucadun. "Odženem ju v luknjo in ju zlasam, da pozabita punčko in avtomobil". ; "Morda bi se pa.le kako napravilo?" je a sladkim glasom mprosil angel Cukrael. "Dobra otroka sta. Prt Vrhovčevih Si ba ne poje več ko po enkrat na teden. Prinesi jima vsaj kaj drugega lepega." Rado Murnik: HČI GROFA BLAGAJA (Dalje.) 'Taka vaju gledam rad*!" si je mislila Salda plemenita «Frauenstelnerjeva In demonske oči so ji žarele ko dva živa ogla. "Osveta! Osveta, kako božanstveno si sladka . . ." Stisnila je ustnice: bsls se je, ds jI ne uide Izdajalski vzklik strastnega, blaznega veselja. Zdelo se jI je, da jI gori plamen v prsih In JI raz-llva živ ogenj po vseh žilah. Grof Majnard se je vzrsvnal in zakjlcai: "Gospoda, takoj motam za ropar j U" "Vsi pojdemo z vami l* so vpili ml*Jši vitezi. "He — hlapci! Bakljenošel Konje! Pse! Baklje!" je kričal grof in hitel v orožarnico. "Haha, kako spretno sem zavrtela kolo maščevanja!" se je veselila Salda natihoma. "Clrllcl! hoče maščevati sina, grof 'Blagaj pa hčerko. Haha -— maščevala se bom pa najbolj jaz!" Takoj je bilo vse živo po stopnicah, po konjušnici, v pesjaku in orožarnlci. "Da, dpbro je uganil moj svak Ahac!" se je gneva! grof Majnard, dočlm mu je oproda pomagal zapenjati luskinasti oklep. "Nobeden drug ni ugrabil Alljane, kakor ona umazana pritepenkA, ona odurna ciganka! Osvetltl se hoče U gnusna švoju w#w, meni i mtni, knezi, vojvode In kralji so se bali grofov Blaga jev in se poganjali sa njih zavezništvo in prijateljstvo! Meni pa drznejo zoprvatl taki ušivj • berači! Kaznoval jih bom strašno! Strašno! Sredi Vinice ukažem postaviti ostre kole in nanje dam naboeti cigane, vse, do zadnjega! Stotero jim povrnem bojazen in bolečine matere In Merke. Niti dotakniti se. niti pogledstl'ne bi smeli mojega otroka! AH so blazni? 8aj jih moram ujeti!" Strašen je bil v evoji brezmejni togoti. Čutil se je ponižanega, sila ponižanega — pričo gostov, da so se mu predrznili kljubovati airo-maški cigani. Nihče ae ni upal črhnlti nobene tolažilne besedice. Vsi so si nemo in naglo ode-vali železno in jekleno bojno odelo, oblatili dolge plašče s kapucami ln izbirali loke, samostrele. buzdovane in dolge torezne sulice. Z drhtajočimi prsti si je zapenjal grof Majnard jekleni podbradntk debelegrebenaate «Vlade in hitel k soprogi. Ob vsakem koraku so nihala lepa fapljlna peresa in ob vsaki kretnji je škripal njegov svetli krstni oklep. Bleda, objokana mu j<» prišla grofinja naproti; Gcnovefa in Salda «ta jo vodili pod pazduho. "Pomiri se, Mila. jo je tolažil. "Dobim jih. Kaznim jih. V kratkem ti prinesem All-jano v naročje." "Majnard T je ihte!» «rofinja »h njegovih prsih. "Bodi previdenl Cigani imajo zastrupljene puttice. Ponudi jim odkupnine! Bojim se. da se prenagli* v jezi. Pomisli, da je Ali-jana «—" "Nič se ne boj, draga mojs!" je odvrnil grof in jo poljubil. "Bog te obvari!" "Bog obvari tudi je ¿ajecala Mils; jok Ji je ustavil besedo. Zatrobil je rog. P«» tihem dvorišču so odmevali ukazi grof« Majnarda. Tretjino voj-nlkov je pufttil doma. Drugo tretjino je namenil proti Gorjancem S tretjo tretjino jo je nameraval udariti preko Kolpe. Grmelo Jt že v bližini; ns zidovju so za-t repe ta vali bledordači odsevi bliskov. Vetrovi so zamrli, v vsduhu je vladal mir, litina pred izbruhom hude ure. Zajahall »o konj* in hitro odjezdili iz gradu. Nenadoma »e je izpremenila, omratila \na imkrajina. Naglo jadrajoči temni oblaki no iskriti nebo tudi tam. kjer je bilo pred kratkim še sinje. Izginila sta «vit In senca. Na severu, nad gozdovi Je visela ogromna imxWrna zaveaa; Iz nje je švignila atrela za strelo ••Ol» z nož ju Gorjancev Je mnogo podse« meljskih Votlin," Je dejal grof Majnard baro- nu Vidu Gradnikarju, ki je vodil oddelek proti severu. "Vem," je pokimal pegavi baron. "Vse pregledamo." "Ne pozabi podzemne jame Jelenlce v.Val-tovaškem gozdu! Pomagaj vam Bog!" "Pomagaj vam Bog!" Ločili so se ln molče jahali dalje. Iznena-ds je potegnil silen veter. Jarkoognjen blisk na severofeflpadu je osvetlil pošasthočrno obla-člno in treščilo je strahovito. Konji so se plašili, da so jih iztelka brzdali jezdšci. Nevihta je zOeenela mahoma povsod! naokoli. Z neba se je ueula voda, da v gosti deževni megli ni bflo videti pet korakov daleč. Od burne *ape gnani dež je 111 tokoma. Neprenehoma so se itfigall bliski s slepilno svetlobo in ozar-jali pošastne oblačne gigante in pokrajino, kakor bi gorela zemljs ln neba Divji veter je tulil ob pečinah, lomil veje in debla in gnal ploho valovoma. Na poplavljenem' travniku je-plavalo pokošeno seno kakor po jezeru; po poti je dre vil hudournik. Grozno je divjal orkan v gozdiču. Pot je bila posuta' s odlomljenimi vejami in listjem. Strahotno je šurtelo. 'pokalo, tulilo in ječafo po razburjenem zraku, da skoro ni bilo slišati grmenja. Preko pota so ležala isruvana drevesa. Dospeli so do kraja, koder je ležal otro-vsnl Tiger. IzpuHtill so pse, priučene zasledovati človeški Iflečn Psi so vohali mrtvega to-variša, stikali po grmovju in se vedno zopet vračali k Tigru. "Viharni dež'je razpral sled," Je dejal baron Lenkovič. "Kar proti Kolpi!" je velel grof Majnard Pot je bila večinoma preplavljena. Konji so brodili vodo ln se ponekod ugrezali do sedla. Ob svitu bliskov« so zagledali jezdeci premikajočo se ravan reke, ki je kakor kipela od deževnih kapelj. Nekateri so se prekrižali, ko so stopili konji v vodo. Cimdalje tem huje jo lilo od črnega oboka; že je bil zrak hladan. "L# naprej!" je,zaklical grof Majnard, ki je jahal prvi. Na alabi poti med hrvaškimi gozdi se mu je zazdelo, d^ se nekaj premika pred njim. Ustavil Je konja. Vihar je nekoliko odnehal. "Stojte!" Je zapovedal tiho. "Poslušajte!" Vel so zadrževali sapo in vlekli na ušesa; slišali so, da nekaj lomi veje in dračje ter udarja presledkoma zamolklo ob tla. "Cigani!" Je rekel grof Majnard tiho. "Tukaj so pred nami!« Slišite topot konjakih kopit? Pae naprej! Za manoj" Kar najhitreje so jezdili dalje. Zopet ee je strahovito zabliskalo; tirela jé osvetils okolico z ognjenim svitom. "Jelen je!" je zsvpil grof Majnard daleč spredaj. "Pse nazaj! He, Bajuk! He —" Druge besede je pogoltnil orkan, ki Je Jel imova divjati na vso moč. V Popovclh so ustavili upehane mokre ko-nje, ki ee je kadila od njih goeta para. Grof je (»trkal na priprta vrata koče, kjerto že ave-tlll. Pri durih ee je pokazal močan možak. "SI videl cigane?" "Videl gospod miloativi, toda že opoldne." "Ali eo šli tukaj mimo proti OgulinuT "Proti Ogulinu. da. proti Umolu." Hitro so krenili dalje v nevihto. "Bog nas vari!" je vtdihni! vitez Ahac. ki je jezdil zadnji in težko dohajal druge. •'Ali ubogi svak Majnard biaani ali kaj? Mari naj bi počakal, da se malo razvedri. V takem nalivu ne najdemo ničesar, noeoj še ne. Oblak ee je utrgal ali pa še dva ln žuga nam veaoljni potop. Pse in baklje. vse smo vzeli zastonj a sabo, Noč je temna kakor camera obocura; naposled se izgubim še jaz in to bi bil prehud flnis f inalle P "Naprej, prijatelji!" jih Je izpodbnjal grof Hlagaj. "Huda ura zadržuje cigane. M< jih dohiteti 1 Lesa mano P In hitreje harne iočl. "Le k«j?" je ialoatno vždih-iu 1 sveti Miklavž. "Za dve sto dinarjev je težko napraviti dvema veeelje!" "Morda kake knjige??* je predlagal angel Figael, ki se je bil med tem vrnil s svoje poti. "Evo ti kub, Miklavi." Tako govoreč je s desnico položil smotke na mizo — levico pa je držal za hrbtom. "Kake lepe knjižice podobami jima kupi. Igrača je kmalu pokvarjena, lepa knjižica pa tisočkrat razveseli oko in srce." Miklavž je brezupno sklenil roke. ."Vem, vem," je dejsl "Povsod drugod na Francoskem, na Nemškem in na Angleškem, koderkoli se oglašamo, ima deca največje veselje s knjigami. Tudi slovenski otroci so vsi srečni, če jih dobe. A na žalost imajo Slovenci tako malo lepih knjig za depo. Kar jih je, smo jih znosili k Vrhovčevim že prejšnja leta." "Motiš se, striček Miklavž!" je vzkliknil angel Figael in vzel levico izza hrbta ter pomolil svetniku štiri prelepe spisane knjige s podobami. "Spotoma sem se ustavil pred oknom Tiskovne zadruge v Prešernovi u-lici ln aem jih videl; š^ sveže so, pravkar so izšle. Tako so mi ugajale, da kem stopil noter in sem jih kupil. Poglej jih in sam presodi. Ce misliš, da niso dobre, me pa oštej." "Hm," je dejal Mililavž, natikajo ai velike rožene naočnike, "lepe knjige dajem od nekdaj rad. Da vidimo!" Jemal je knjižico za knjižico in jih je preliataval. >Cim dalje je listal po njih, tem bolj se mu je svetil obraz. "Jej, jej!" je momljal, kima-je a sivo glavo. "Takega pa še ne. "Domače in tuje živali" — kako lepe žive slike! Osliček, kokoši, slon, kožica a kozličkom, kraviea, psi, konjiči, medved koematin, lev, jelen, muce, ovce — pravi zverinjak! Res krasna zabavna in poučna knjižica, vsako otroško srčece se mora vneti zanjo Lt In tale? "Kvidku izpod korttfin", a. a! Glej, glej, kako ljubke podobice. Pomladno prebdjfenje prirode, njen poletni cveti odhod živalic in cvet-ličk k počitku, ko pride mrzla jesen. Vsška slika s presrčkanim stihom Otona Župančiča — ta- povem, da dobite letos za Miklavža razen Cukraelovih cukr-čkov in Figaelovih fig tudi prelepe slikanice s pesmicami Otona Župančiča in Marice Grošlje-ve. Ce laftem, naj mo vzameta Mucafuc in Bucadun in naj me ^apreta v luknjo!. ISCEM IZUCENEGA mesarja Slovenca, kateri je zmožen angleščine v govoru in pisavi, ako je slučajno kateri brez dela, naj ae priglasi pri lastniku. Plača po dogovoru. Louis Usnik, P. O. Box 386, Gallup, N. Mex. (Adv.) REVMATIZEM Bolečina hitro izgine s Red Croas tftfil ta dan. so jahali v divjo greaoto vi- -j—- ..«i ...m.»----»u «.» .M» mm tMuntrpr se morali časih spomniti mladine. Cudfcvito mična knjižica, vse kar je res!... Pa tale? "Šale za male" — imenitno. Tako živih veslih prizorčkov iz življenja otrok in njihovih prijateljev že dolgo nisem videl. In k vsakemu prizoru pesmica Marice Groštyeve.— ne, veste kaj, tej Maricf moramo tudi nekaj prinesti! In zadnja: "Čebelica brenčeHca'\ ta, ta! Marine pesmice s slikami, da si zaliih misliti ne tnorem ... Prav si storil Figael, slikanice "Tiskovne zadruge" so tako kraene. da skoraj ne vem katero naj bolj pohvalim., Samo drage so gotovo, predrage zame. Koliko si pa plačal zanje?" Angel Figael se je namuznil. "Malo več ko nič." je dejal. "Čebelica brenčelica" stane trideset dinsrjev. !"Sale za male" dva in trideeet, tDomače in tuje šivali" trideset, "Po koncu izpod korenin" petintrideeet, čeprav so slike mojstrske in verzi Župančičev izdelek; to je skupaj bore ■to sedemkadvsjset dinarjev." Miklavi, angel Cukrael, parklja Macafuc in Bucadun, vsi štirje eo ostrmeli. Sijajno!" je vzkliknil Miklavž kar trikrat zaporedoma. "Ce je tako, pa na potrebujemo zamorca, da bi mi cekine eejal! Te štiri knjige prlneeem Stanku in Marici; veeeU jih boeta še vee drugače nego punčke In av tomobila. In tri In aademdeael dinarjev ml oetane — če to nI Amerika! Mojih letošnjih dreg ee Jo potem \nkem konec. Izhod Iz zagate j« najden, de danee kupim te alikanice v pridnim aiovenekim otrokom." la tako*ee Jo zrodilo.. Sveti Miklavž jefte tiato mihuto vstal in Je šel a svojim spremstvom v Tiskovno zadrugo", kjer mn Jo prijazna gospodična naletih za malo deoarja toliko knjig, da J»> Jo moral odpeljati na štirih tovornih n Zato p Jas, ki sem šnl Znamenje (Nov. 30-27J. poje naročnina po-Ponovite Jo da ' vam lista ne uetavimo. Ako lista ne prejme-te, Je mogoče Vstavljen, kar nI bH plačan. Ako je va* Hat plačan in ga ne pomete, Ja mogoče vstavljen valed hapačnefca naslova, pišite nasn dopisnico in navedite aUurl In novi naslov. Naši saatopniki sa val društveni tajhiki In drugi saatopniki, pri katerih lahko naročnino. . Naročnina sa cela leto je $6:00 in sa pol leta pa $3.00. Člani S. N. P. J. doplačajo $440 leto, za pol leta $2.40. Za meeto Chicago in Cleero ^Jeto^O, pol |eta $3.7«, za Za Evropo ainne sa psi leta $4.50, za vae leto pa 49.00. Tednik atnne sa Evropo $}.70. Člani doplačajo samo lOc Odprava ostrih Sbodljajsv kot to js tn, kar «sls trpd» vslsd revmathuna. Pritisniti Johnaon » Bed Cross lsdttni oblii. Čudili se boste kake hitro Tam bo pomagal-Grajo in pomirja nnote dalo, ssu Srijs bolečine, premaga naotje ter •no okorelost is nabreklega nu in sklepov. Nožno masira meso vsakim gfMjajam teleta ta sdravda vsesava koša. ' I Ns prenašajte bolečine revmatiz-s. Vi lahko dobite takojšnjo pomoč v bližnji lokami, «e vprašate mUMloT veliki 'Sod Cross obliš s rdečim flanelastim osadJom. m / PETEK, 16. PEČEMO i ¡KAMPANJA! za pridobivanje novih naročnikov dnevnika "pro8Ve na podaljšali do 31. dec. 1927. To »mn kar is kažejo aedaj boljši uspehi. 0 Z* ■•▼•«s polletnega naročnika dobite knjigo "j Higgins" vredno $1.0*-Zn enega novega celoletnega JA dobite knjigo "Slovenako-angleška Slovnica," selo prime^T ga za raašlrjnnje znanja angleščina, vredna $2.00 ali kako i knjigo is zaloge "Književne matice." Za dve novi celoletni . nlni dobita veliko in krasno vezano knjigo «Ameriški Slov J v kateri bodete našli mnogo zanimivega in pod učnega, ^ J, razvoju naše S. N. P. Jednete, temveč tudi o razvoju naš^T roda v Ameriki. In dragih zgodovinsko-važnih dogodkih^ noat knjig« Jp $6.00. | Cena Je: nn leto $6.00, za pol leto $3.00; za Chicago is Q za eno leto $7JM), za pol leto $3.76. Za Evropo: za eno leto ft pol leta $4.50. Za člane S. N. P. J. za leto $4.80, pol leta Ü la isrošite ta kapoa. PB08VBTA. ISÍ7 Se. UwndeletAv^ Chicago mtaoia. Prflošoao dobite naročnino $. Naslov ism ................p t/? sa katero poiljite Pro« ve to: —»eeee>seseeoOseoeeeeosss>soss>se»ooessf •• Naslov — Liat atone an celo pmimms- Mladinski leto $1.20. Naročnico lahko tudi pošljete nn naalov: UPRAVfUÖTVO "PROSVET A' 2667 8. Lawndale Ave. s CHICAGO, ILL. I AMKRIfiKI SLOVENCI—Izvrstna krasna knjiga, obsefi 682 strani, trdo vezana, vredna svoja cene, stane..95.00 Slovenaka-Angleška fltovlcs zelo pončna in lahko n» umljiva knjiga sa učenje angleščine, g dodatkom rasnih koristnih iafonnadj, stana sswmi, ... ...........$IH lasvoj, knjiga ki I sa telesno in Pater ljanja ameriških frančiškanov, in vrstno spopolnJana s slfkaml zakone in spioini črpati mnogo naukov — n — , -1 J_ M|_ povest V rojaka, «................."'........$1«M Zajedale! resnična povest in prava ilustracija doslej »kri-toga dala življenja alovmialdh delavcev v Ameriki..$1.71 U Jo Jo spisal nkvM Koslovenil pa Ivai Molek .......i........................».........».......................41.0$ S ZapMk a. rodne konvencije S. N. P. J^ 268 strani mehko samo......................................................Wí .MM...M.« wHri>tenkaM—drama v trah dajanjih o prologom Is epi- logom—mehko vesana, stana aamo..........IN -Infermatoir-knjilica a vsemi potpsbnimi podatki • KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. 1667 So. Lawndale Ava« Ckleaga, IE ¡S.N. P. J. širite svoj lut i i ■ . N. P. J. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT / SPADAJOČA DELA Tiska vabila 2a veselice m shode, viatmce, ¿^snike, knjige, koledaije, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih t Cene VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.P.J, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI unij «ko ddo prve vrste. V« poja«ifla