Matija Jager1, Rajko Saletinger2 Shistosomoza Schistosomiasis IZVLEČEK KLJUČNE BESEDE: shistosoma, prazikvantel, srbež plavalcev, sindrom Katayama, okvara organov Shistosomoza je ena najpogostejših tropskih bolezni, ki ima na endemičnih območjih velik vpliv na socio-ekonomske in zdravstvene razmere. Pri človeku lahko bolezen povzroči sedem vrst krvnega metljaja iz rodu Schistosoma. Razširjena je po tropskem in subtrobskem pasu, občasno pa se pojavijo izbruhi tudi v ekonomsko razvitejših državah. Krvni metljaji za svoj življenjski krog potrebujejo vmesnega gostitelja (določene vrste sladkovodnih polžev) in končnega gostitelja (različne skupine sesalcev). Človek se lahko okuži s krvnimi metljaji ob dejavnostih v stoječi sladki vodi, pri čemer lahko vstopajo v telo celo skozi nepoško- dovano kožo. Klinična slika shistosomoze poteka v treh obdobjih: makulopapulozni izpuš- čaj na mestu vdora, sindrom Katayama in kronična shistosomoza, ko so prizadeti nekateri notranji organi, še posebej prebavni trakt ter sečila in spolovila. Zdravilo izbora za shi- stosomozo je prazikvantel. Učinkovitih cepiv proti shistosomozi še nimamo, z različnimi ukrepi pa lahko čim bolj preprečujemo širjenje krvnega metljaja v naravi. ABSTRACT KEY WORDS: schistosoma, praziquantel, swimmer’s itch, Katayama syndrome, organ failure Schistosomiasis is one of the most common tropical diseases. It has a big influence on different socio-economic and healthcare conditions in endemic places. Human schisto- somiasis can be caused by seven species of blood flukes from the genus Schistosoma. It is spread in tropical and subtropical areas, although sometimes the disease emerges in economically more developed countries. To finish their life cycles, blood flukes need an intermediate host (certain species of freshwater snails), and a final host (several groups of mammals). A person comes in contact with schistosomes by performing outdoor fresh- water activities, whereby schistosomes can enter the body even through intact skin. Schistosomiasis has three phases. Firstly, patients present with a maculopapular rash at the area of skin penetration and infection. The second phase is Katayama syndrome, and the third phase, chronic schistosomiasis, occurs when the parasite affects different organs, especially the gastrointestinal and urogenital tract. The therapy of choice for schistoso- miasis is praziquantel. We do not yet have effective vaccines against schistosomiasis, but various measures can be taken to prevent the spread of schistosomiasis in nature as much as possible. 1 Matija Jager, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Japljeva ulica 2, 1000 Ljubljana; matija.jager@kclj.si 2 Asist. dr. Rajko Saletinger, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Japljeva ulica 2, 1000 Ljubljana; Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana 187Med Razgl. 2023; 62 Suppl 2: 187–94 7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd 8.5.2023 8:47 Page 187 UVOD Shistosomoza, znana tudi pod imenom bil- harzioza, je parazitska bolezen, ki jo povzročajo krvni metljaji iz rodu Schistosoma (S.). Poznamo 21 različnih vrst shistosom, pri človeku jih bole- zen povzroča sedem. Tri najpogostejše so S. mansoni, S. haematobium in S. japonicum, nekoliko manj pogoste pa S. intercalatum, S. malayensis, S. mekongi in S. guineensis (1). Bolezen je leta 1851 prvič opisal Theodor Bilharz (od tod izvira tudi poimenovanje bole- zni bilharzioza), se pa omembe parazitov pojav- ljajo že v starodavnih egipčanskih zapisih. Jajčeca metljaja so našli v egipčanskih mumi- jah izpred 3.000 let, pa tudi v ohranjenih tru- plih na Kitajskem izpred več kot 2.000 let (2). Je ena izmed najpogostejših tropskih bolezni. Spada v skupino t. i. zapostavljenih tropskih bolezni, kar pomeni, da ji v sve- tovnem merilu ne posvečamo dovolj pozor- nosti, čeprav ima hude posledice. Poleg okvare zdravja posameznika in obremeni- tve zdravstvenih sistemov ima velik vpliv tudi na socialne in ekonomske razmere pri- zadetih skupnosti. S krvnim metljajem pogosto pridejo v stik tudi popotniki na endemičnih območjih, ki proti bolezni še nimajo razvite imunosti in lahko večkrat razvijejo akutno obliko bolezni (2, 3). ŽIVLJENJSKI KROG SHISTOSOME Življenjski krog glavnih vrst krvnih met- ljajev je zelo podoben in se razlikuje pred- vsem v vrsti vmesnega gostitelja ter v mestu odlaganja jajčec v končnem gostitelju. Vmesni gostitelji krvnih metljajev so razli- čni polži družine Pomatiopsidae, ki prebivajo v sladki vodi na endemičnih območjih. Življenjski krog krvnih metljajev bi lahko v grobem razdelili na šest stopenj (2): • Cerkarija oz. larva: Larva je nalezljiva obli- ka, ki prosto plava v vodi, njen cilj pa je poiskati končnega gostitelja. V končnega gostitelja prodre skozi kožo (lahko tudi skozi nepoškodovano), pri čemer ji pomagajo močan rep in izločki žlez v področju glave. Larva lahko v vodi preživi le 24–48 ur. • Shistosomula: Po vdoru v telo končnega gostitelja shistosomula do nekaj dni pre- živi v koži, nato pa po venskem in lim- fatičnem obtoku potuje do pljuč. Tam se dodatno razvija tri do deset dni in posta- ja vse bolj podobna odraslemu metljaju. Po arterijskem sistemu nato del parazi- tov potuje do jeter, kjer se konča razvoj v moško ali žensko obliko odraslega met- ljaja. Paraziti, ki ne pripotujejo do pljuč, se ujamejo v ostala tkiva in organe. • Odrasli metljaj: V jetrih se prične parje- nje, nato pa odrasli krvni metljaji potu- jejo do končnega organa, kjer odlagajo jajčeca. S. haematobium potuje do ven- skega pleteža sečil in spolovil, medtem ko vsi ostali za človeka patogeni krvni metljaji potujejo do mezenteričnega ven- skega pleteža. Odrasli krvni metljaji lahko v človeku živijo več let, v nekate- rih primerih tudi 30. • Jajčeca: Jajčeca prehajajo v svetlino čre- vesa oz. sečil s pomočjo lastnih encimov, vnetnega odziva gostitelja (granuloma- tozno vnetje) in peristaltičnega gibanja organov. Približno 50% jajčec ostane uje- tih v različnih delih telesa in se ne izlo- či. Ta del življenjskega kroga je v glavnem odgovoren za razvoj sindroma Katayama. • Miracidij: Ko se jajčece izloči iz telesa gostitelja in pride v stik s sladko vodo, se približno po dvanajstih urah iz njega izleže miracidij. Ta v vodi poišče in okuži vmesnega gostitelja (vodnega polža). • Primarna sporocista: Znotraj polža se miracidij preoblikuje v primarno sporo- cisto, ki se prične nespolno razmnoževati v sekundarne sporociste, razvijejo se larve, ki se izločijo v vodo. Naenkrat se iz posameznega polža lahko izloči na stotine ali celo tisoče larv. EPIDEMIOLOGIJA Človek se s krvnim metljajem lahko okuži ob neposrednem stiku s svežo sladko vodo, kjer živijo polži, ki so rezervoar za larve krvnih metljajev. Sicer se lahko človek 188 Matija Jager, Rajko Saletinger Shistosomoza 7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd 8.5.2023 8:47 Page 188 okuži tudi v slanih vodah z drugimi vrsta- mi krvnih metljajev, vendar te povzročajo le samoomejujoče kožne težave. S. haematobium je endemična v Afriki in na Srednjem vzhodu. S S. mansoni se lahko okužimo prav tako v Afriki in na Srednjem vzhodu, pa tudi v Južni Ameriki in na Karibskem otočju. S. japonicum najdemo na Kitajskem, Filipinih in v Indoneziji, S. inte- racalatum je prisotna v Afriki, S. mekongi pa v Jugovzhodni Aziji. Povzetek endemičnih območij natančneje prikazuje tabela 1. Krvni metljaj naj bi bil prisoten v pri- bližno 78 državah, možni okužbi je izpo- stavljenih kar 800 milijonov ljudi. Čeprav je shistosomoza večinoma omejena na tropska in subtropska področja, se prime- ri izbruhov pojavljajo tudi v ekonomsko naprednejših predelih južne Evrope. Leta 2013 so tako opazili izbruh shistosomoze na Korziki. Kljub široki razširjenosti se 80–90% primerov bolezni še vedno pojavlja v državah podsaharske Afrike (2). Možnost za okužbe je največja na pode- želju, saj v mestnih okoljih primanjkuje sve- žih voda, ki so potrebna za razmnoževanje za krvne metljaje pomembnih polžev. Pred okužbo pa smo v Afriki varni ob stiku z vodo nad 1.800 m nadmorske višine, saj preniz- ka temperatura vode ne omogoča razmno- ževanja krvnih metljajev v vodnih polžih (1). Velik vpliv na širjenje bolezni imajo človeški posegi v naravo. Z gradnjo jezov in spre- minjanjem strug vodotokov se ustvarjajo nova potencialna mesta za razmnoževanje polžev. Pomemben rezervoar polžev so npr. riževa polja. Točno incidenco in prevalenco shisto- somoze je težko oceniti, po nekaterih pro- jekcijah naj bi bilo po svetu okuženih okrog 250 milijonov ljudi. Krvni metljaji naj bi letno povzročili 280.000–500.000 smrti po vsem svetu, še več ljudi pa ima zaradi okuž- be z njimi dolgotrajne zdravstvene težave (1, 2, 4, 5). KLINIČNA SLIKA IN PATOFIZIOLOGIJA BOLEZNI Shistosomozo večina okuženih preboleva asimptomatsko, lahko pa povzroča širok nabor neznačilnih simptomov in znakov. Ti so odvisni od življenjskega kroga parazita znotraj človeka in mesta končne naselitve odraslega metljaja. Stopnja parazitemije je odvisna od števila cerkarij, ki povzroči- jo okužbo, saj se metljaj v človeškem telesu ne razmnožuje. Večja kot je parazitemija, težji je potek bolezni (2). Shistosomozo lahko glede na klinični potek delimo na akutno in kronično obliko. Akutni obliki shistosomo- ze sta izpuščaj in sindrom Katayama, med kronične oblike pa uvrščamo prebavno, jetr- no, genitourinarno in pljučno shistosomo- zo ter nevroshistosomozo (1, 2, 5). 189Med Razgl. 2023; 62 Suppl 2: Tabela 1. Vrsta krvnega metljaja in pripadajoče endemično področje (1). S. – Schistosoma. Vrsta krvnega metljaja Endemična področja S. mansoni podsaharska Afrika, zahodni del Južne Amerike (predvsem deli Brazilije) in južni Karibski otoki S. haematobium podsaharska Afrika, Srednji vzhod ob rekah Evfrat in Tigris ter južni deli Arabskega polotoka S. japonicum porečje reke Jangce na Kitajskem, južni in vzhodni filipinski otoki in otok Sulawezi v Indoneziji S. intercalatum in S. guineensis države osrednje Afrike (Gabon, Kamerun, Kongo) S. mekongi porečje reke Mekong S. malayensis Malezijski polotok 7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd 8.5.2023 8:47 Page 189 Srbeč makulopapulozen izpuščaj Izpuščaj, poimenovan tudi srbež plavalcev, se lahko pojavi od nekaj ur do enega tedna po prvem stiku s parazitom. Je posledica imunskega odziva na krvne metljaje v koži in podkožju. Tak izpuščaj najpogosteje raz- vijejo popotniki, ki so prvič v stiku s krvni- mi metljaji, se pa pogosto zgodi, da izpuščaja niti ne opazijo (1, 2). Akutni shistosomski sindrom oz. sindrom Katayama Od tri do šest tednov po okužbi se lahko poja- vi drugo obdobje bolezni z oslabelostjo, vro- čino, mrzlico, intenzivnejšim potenjem, gla- vobolom, bolečinami v mišicah, suhim kašljem, krvavo drisko, hepatosplenomega- lijo, bolečinami v trebuhu, koprivnico, angioedemom in povečanimi bezgavkami. Pri sindromu Katayama gre za sistemsko pre- občutljivostno reakcijo v času, ko pričnejo odrasli metljaji izločati jajčeca in se poveča količina parazitskih antigenov, na katere se odzove imunski sistem. Ni nujno, da so pri- sotni vsi simptomi, odsotna je lahko tudi vro- čina. V tem obdobju lahko z laboratorijski- mi preiskavami krvi dokažemo eozinofilijo in povišano število protiteles IgE (1, 2). Kronične oblike shistosomoze Kronična oblika nastane po nekaj mesecih, če okužbe ne zdravimo. Gre za granuloma- tozno vnetje v področjih naselitve jajčec. Simptomi, znaki in resnost bolezni so pove- zani z vrsto metljaja, številom ujetih jajčec in njihovo razporeditvijo po telesu, trajanjem okužbe in z imunskim odzivom gostitelja. Pri kroničnih oblikah so lahko spremembe nepovratne. Poleg znakov prizadetosti ome- njenih organov so v sklopu kronične shi- stosomoze prisotni tudi nekateri splošni simptomi, kot so motnje spomina in učenja, manjša telesna zmogljivost in kronične bolečine. Pri otrocih lahko pride do slabše- ga prehranjevanja in nepravilnosti pri rasti (1, 2, 5, 6). Povzetek simptomov in znakov natančneje prikazuje tabela 2. Črevesna shistosomoza Črevesno shistosomozo povzročajo S. man- soni, S. japonicum, S. intercalatum, S. guine- ensis, S. malayensis in S. mekongi. Kaže se z bolečinami v trebuhu, drisko ali zaprtjem, prisotnostjo krvi v blatu in slabokrvnostjo. Kronično vnetje črevesa zaradi odziva na jaj- čeca lahko privede do hiperplazije in poli- poze črevesa, lahko celo do predrtja črevesne stene (1, 2). Jetrna shistosomoza Jetrno shistosomozo prav tako povzroča zgoraj navedenih šest vrst krvnih metlja- jev. Praviloma gre za okužbo z večjo para- zitemijo. Zadrževanje jajčec v jetrih privede do periportalne fibroze, portalne hiper- tenzije in razvoja varic požiralnika in želod- ca. Sočasna okužba z virusi hepatitisa lahko pospeši razvoj bolezni. Pri jetrni shistoso- mozi so preiskave testov jetrnega delova- nja običajno v referenčnih območjih (2). Genitourinarna shistosomoza Genitourinarna shistosomoza, ki jo pov- zroča S. haematobium, se kaže s kroničnim vnetjem sečil in spolovil in lahko privede do hematurije, kalcifikacij mehurja, fibroze in zapore sečil, hidronefroze in celo do ledvi- čne odpovedi. Ob vnetju rodil lahko vodi tudi do neplodnosti. S. haematobium deluje kan- cerogeno, zato lahko kronična okužba pri- vede do razvoja ploščatoceličnega karcino- ma mehurja (2). Raziskave so pokazale tudi, da naj bi bile ženske z okužbo s S. haema- tobium zaradi vnetja spolovil in okrnjene zgradbe epitelija kar od tri- do štirikrat bolj dovzetne za okužbo s HIV (2). Moški, ki so okuženi s HIV in imajo genitourinarno shi- stosomozo, naj bi imeli večjo verjetnost za nadaljnji prenos okužbe s HIV (2). Pljučna shistosomoza Pljučna shistosomoza se lahko pojavi v zgodnjem poteku bolezni s povratnimi spremembami, kronična nepovratna oblika pa se razvije predvsem pri bolnikih z jetrno 190 Matija Jager, Rajko Saletinger Shistosomoza 7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd 8.5.2023 8:47 Page 190 shistosomozo in razvitimi portosistem- skimi kolateralami, ki omogočajo migra- cijo jajčec v pljučne arteriole, kjer povzročajo embolizacijo in vodijo v nastanek pljučne hipertenzije in pljučnega srca (1). Nevroshistosomoza Nevroshistosomoza je redka, vendar zelo resna oblika kronične shistosomoze. V sklo- pu prizadetosti osrednjega živčevja lahko pride do pojava transverznega mielitisa, sprememb v možganih, epileptičnih napa- dov in paralize (1). DIFERENCIALNA DIAGNOSTIKA Zaradi številnih neznačilnih simptomov in znakov shistosomoze je v diferencialni diagnostiki širok nabor drugih bolezenskih stanj. Podobne težave lahko povzročajo akutna vročinska stanja, kot so malarija, tifus in leptospiroza. Ob pojavu eozino- filije lahko pomislimo tudi na okužbo z nekaterimi drugimi paraziti. Hematurija je lahko posledica druge bolezni ledvic, bolečina v trebuhu je lahko posledica pan- kreatitisa, žolčnih kamnov in mnogih dru- gih patoloških stanj organov trebušne votline (6). 191Med Razgl. 2023; 62 Suppl 2: DIAGNOSTIKA Do 60 % bolnikov s sindromom Katayama ima v krvni sliki prisotno eozinofilijo. Vred- nost eozinofilije je odvisna od obdobja, trajanja in resnosti bolezni. Raziskave so pokazale, da ugotavljanje eozinofilije ni učinkovita preiskava za presečno testiranje populacije, je pa v pomoč pri diagnostiki simptomatskih bolnikov (1). Pri bolnikih s shistosomozo lahko opažamo tudi slabo- krvnost zaradi krvavitve v prizadeta pre- bavila in sečila ter trombocitopenijo. Pri prizadetosti jeter laboratorijski testi jetr- nega delovanja pogosto ne kažejo večjih odstopanj od referenčnih vrednosti (1, 6). Pri ugotavljanju obsega sprememb v sklopu shistosomoze so nam lahko v pomoč slikovne preiskave. Z UZ, CT ali MR lahko ocenjujemo spremembe na jetrih (stopnja periportalne hipertenzije in drugo). Pri pregledu sečil lahko UZ uporabimo za pri- kaz nepravilnosti v stenah sečil, ki nastanejo zaradi granulomskega vnetja in povzročajo zaporo ter posledično hidronefrozo (1). Okužbo s krvnim metljajem lahko neposredno potrdimo z dokazom jajčec z mikroskopskim pregledom blata in/ali seča, kar je tudi najbolj zanesljiva diagnoza. Tabela 2. Simptomi in znaki shistosomoze glede na stopnjo bolezni. Oblika shistosomoze Simptomi in znaki Akutni obliki srbež plavalcev makulopapulozni izpuščaj sindrom Katayama oslabelost, vročina, mrzlica, intenzivnejše potenje, glavobol, bolečine v mišicah, suh kašelj, krvava driska, hepatosplenomegalija, bolečine v trebuhu, koprivnica, angioedem, povečane bezgavke, eozinofilija Kronične oblike črevesna shistosomoza bolečina v trebuhu, driska, zaprtje, kri v blatu, slabokrvnost jetrna shistosomoza periportalna fibroza, portalna hipertenzija, varice požiralnika in želodca genitourinarna shistosomoza hematurija, kalcifikacija mehurja, fibroza in zapora sečil, hidronefroza, ledvična odpoved, neplodnost pljučna shistosomoza embolizacija, pljučna hipertenzija, pljučno srce nevroshistosomoza transverzni mielitis, spremembe v možganih, epileptični napadi, paraliza 7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd 8.5.2023 8:47 Page 191 Po nekaterih podatkih se mora za dokaz jaj- čec dnevno izločiti vsaj 3.000 jajčec, kar se običajno prične šele 6–12 tednov po okuž- bi ob dovolj veliki parazitemiji. Dokaz jaj- čec v blatu in seču torej ni primerna metoda za diagnostiko shistosomoze pri bolnikih v akutni stopnji okužbe in pri tistih z blago okužbo (2, 6). Neposredno lahko dokažemo prisot- nost antigenov ali DNA krvnih metljajev v krvi, seču ali blatu okužene osebe. Ločimo dve vrsti antigenskih testov. Prva skupina zaznava pozitivno nabite antigene – t. i. kro- žeči katodni antigen (angl. circulating cat- hodic antigen, CCA) – ki jih lahko dokazujemo v seču in serumu. CCA imajo nekoliko slab- šo občutljivost, zato so bolj kot za dokazo- vanje okužbe pri popotnikih ali na področjih z nizko prevalenco bolezni primerni za presejalno testiranje na endemičnih območ- jih. Druga skupina antigenskih testov zazna- va negativno nabite antigene – t. i. krožeči anodni antigen (angl. circulating anodic antigen, CAA). CAA so občutljivejši in so v eksperimentalnih pogojih zaznali pri- sotnost že enega parazita v gostitelju. Njihova slabost je višja cena v primerjavi s prvo skupino testov (2, 6). Dokaz parazitske DNA je visoko občut- ljiva in specifična metoda. DNA lahko doka- zujemo v krvi, slini, seču ali blatu, v nekaterih primerih tudi v nožničnem izpirku (1, 2). Ker sta pri okužbi s S. haematobium pogosti hematurija in proteinurija, se lahko za opredeljevanje prevalence okužbe na določenem področju uporablja sečni listič, s katerim dokazujemo prisotnost mikro- hematurije. Preiskava ima 90-% občutlji- vost (2, 6). Posredno lahko okužbo dokazujemo s serološkim testiranjem, ki je primerno pri simptomatskih osebah, ki izločajo zelo malo ali sploh ne izločajo jajčec (npr. popot- niki). Prva protitelesa se pričnejo tvoriti pri- bližno štiri do sedem tednov po okužbi, serokonverzija pa je prisotna tri mesece po okužbi. Serološko testiranje ni primerno za diagnostiko akutnih okužb pri osebah, ki živijo na endemičnih območjih, saj z njim ne moremo razlikovati med preteklo in morebitno sedanjo okužbo (protitelesa so lahko prisotna še leta po bolezni) (2, 5, 6). ZDRAVLJENJE Zdravljenje srbeža plavalcev je simpto- matsko, po navadi izgine sam v nekaj dneh. V preteklosti je bilo več poskusov zdrav- ljenja shistosomoze z raznimi zdravili, ki pa bodisi niso bila dovolj učinkovita, se je nanje razvila odpornost ali pa so imela hude neželene stranske učinke. Kot zdravilo izbora se je v 70. letih 20. stoletja uvelja- vil prazikvantel. Ta naj bi povzročal raz- gradnjo zunanje plasti parazita, z delovanjem na kalcijeve kanalčke pa naj bi povzročal tudi mišično paralizo metljaja. Prazikvantel ima več ugodnih lastnosti: deluje proti vsem trem glavnim vrstam krvnih metljajev, lahko ga dajemo peroralno in je cenovno ugoden. Njegova pomanjkljivost je, da ne deluje na nedozorele oblike parazita in ne preprečuje ponovne okužbe, zato je uspeš- nost zdravljenja na endemičnih območjih slabša. Obstajajo tudi skrbi, da bi zaradi širo- ke uporabe zdravila in primarne odporno- sti nezrelih oblik nanj prišlo do pojavljanja odpornosti proti prazikvantelu (2). Odmerek prazikvantela za zdravlje- nje okužb, povzročenih s S. haematobium, S. mansoni ali S. intercalatum, je 40 mg/kg telesne teže v enem ali dveh deljenih odmer- kih, za zdravljenje okužb s S. japonicum in S. mekongi pa 60 mg/kg telesne teže v enem ali dveh deljenih odmerkih. Po nekaterih podatkih je od dva do šest tednov po prvem odmerku prazikvantela koristna ponovi- tev enakega odmerka, s katerim uničimo parazite, ki v času prvega odmerka še niso bili dozoreli (7). Predmet nadaljnjih raziskav je tudi sta- rejše zdravilo oksaminikin, ki sicer učinkuje le proti S. mansoni, zaradi česar je cilj odkri- ti učinkovine na podobni osnovi, ki bi delo- vale proti vsem vrstam krvnih metljajev (2). 192 Matija Jager, Rajko Saletinger Shistosomoza 7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd 8.5.2023 8:47 Page 192 Proti krvnim metljajem uspešno delu- jejo tudi artemizininski preparati, ki jih upo- rabljamo za zdravljenje malarije. Težava uporabe omenjenih zdravil je možnost raz- voja odpornosti plazmodijev, če bi z njimi pogosto zdravili le shistosomozo (2). V aktualnih raziskavah se osredotoča- jo predvsem na kombinacije različnih zdravil, ki bi jih lahko uporabili skupaj s prazikvantelom (2). ZAŠČITA IN PREVENTIVA ŠIRJENJA BOLEZNI Intenzivno se raziskuje možnost za razvoj cepiva proti shistosomozi. V času pisanja še ni na voljo dovolj učinkovitega cepiva, se pa s pojavom cepiv na podlagi informa- cijske ribonukleinske kisline (angl. mes- senger ribonucleic acid, mRNA) poraja upanje, da bo s to tehnologijo uspel preboj tudi pri razvoju cepiva zoper krvne metljaje. Velik poudarek še vedno temelji na pre- prečevanju bolezni. Obdobno množično zdrav- ljenje ljudi na endemičnih območjih zmanj- šuje izločanje parazitov in prekinja njihov življenjski krog, pomembna pa je tudi ustre- zna sanitarna ureditev odpadnih voda (2, 7, 8). ZAKLJUČEK Shistosomoza ostaja bolezen, ki je nevarna tako krajevnemu prebivalstvu endemičnih področij kot popotnikom. Za zdravnike, ki v svoji klinični praksi prihajajo v stik s popot- niki, je pomembno, da prepoznajo klinične simptome in znake shistosomoze, še pose- bej v povezavi s pozitivno epidemiološko anamnezo potovanja in stikom s sladko sto- ječo vodo. Bolezen je namreč lahko zahrbt- na in lahko preide v nepovratno kronično vnetje. Izboljšanje sanitarnih pogojev bi lahko v prihodnosti precej zmanjšalo izlo- čanje parazitov v okolje. 193Med Razgl. 2023; 62 Suppl 2: 7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd 8.5.2023 8:47 Page 193 LITERATURA 1. Clerinx J, Soentjens P. Schistosomiasis: Epidemiology and clinical manifestations. Post TW, ed [internet]. Waltham, MA: UpToDate Inc; c2023 [citirano 2023 Mar 18]. Dosegljivo na: https://www.uptodate.com/contents/ schistosomiasis-epidemiology-and-clinical-manifestations?sectionName=Chronic%20infection&search=schis- tosomiasis&topicRef=5682&anchor=H6283805&source=see_link# 2. LoVerde PT. Schistosomiasis. Adv Exp Med Biol. 2019; 1154: 45–70. 3. NIAID. Neglected tropical diseases [internet]. Bethesda: National Institute of Allergy and Infectious Diseases; [pregledano 2016 Jul 11; citirano 2023 Mar 18]. Dosegljivo na: https://www.niaid.nih.gov/research/neglected- tropical-diseases 4. Boissier J, Grech-Angelini S, Webster BL, et al. Outbreak of urogenital schistosomiasis in Corsica (France): An epidemiological case study. Lancet Infect Dis. 2016; 16 (8): 971–9. 5. King CH, Mahmoud AAF. Schistosomiasis and other trematode infections. In: Kasper D, Fauci A, eds. Harrisson's Infectious Diseases. 3rd ed. McGraw-Hill Proffessional; 2015. p. 1146–51. 6. Olek MJ, Howard J. Schistosomiasis: Diagnosis. Post TW, ed [internet]. Waltham, MA: UpToDate Inc; c2023 [citirano 2023 Mar 18]. Dosegljivo na: https://www.uptodate.com/contents/schistosomiasis-diagnosis? search=schistosomiasis&source=search_result&selectedTitle=3~88&usage_type=default&display_rank=3 7. Olek MJ, Howard J. Schistosomiasis: Treatment and prevention. Post TW, ed [internet]. Waltham, MA: UpToDate Inc; c2023 [citirano 2023 Mar 18]. Dosegljivo na: https://www.uptodate.com/contents/schistosomiasis-treatment- and-prevention?search=schistosomiasis&source=search_result&selectedTitle=2~88&usage_type=default&dis- play_rank=2 8. Molehin AJ, McManus DP, You H. Vaccines for human schistosomiasis: Recent progress, new developments and future prospects. Int J Mol Sci. 2022 Feb 18; 23 (4): 2255. 194 Matija Jager, Rajko Saletinger Shistosomoza 7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd 8.5.2023 8:47 Page 194