8554 A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
Pid:
PPIiviukSKI DNEVNIK
Abhnitla Pečana v gotovini ' Watale I gruppo
Cena 200 lir
Lelo XXXTV. Št 124 (10.036)
TRST, sobola, 27. maja 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZARADI NOTRANJIH SPOROV IN MANEVROV V DEMOKRŠČANSKIH VRSTAH
Andreotti je za nedoločen čas odložil imenovanje novega notranjega ministra
J^dsednik vlade je presenetljivi in zaskrbljujoči sklep sporočil tajnikom strank vladne večine ^dreotti bo odslej vsako popoldne na Viminalu, razen v dneh, ko bo na obisku v ZDA
w — Novo zaskrbljujoče presenečenje. Tajnikom strank vladne k* so čakali, da jim bo Andreotti sporočil ime novega notra-Htimi!’istra’ ie Predsednik vlade povedal, da se bo zadeva še »rt.,. >n da bo izbira novega notranjega m tednu
novega notranjega ministra padla šele čez lolit' -unov, vsekakor Po referendumu 11. junija in morda celo po It vVa,> v deželi Furlaniji - .Julijski krajini, se pravi konec junija. Tako
J
Povedal časnikarjem An-podtajnik in «desna ro-kSt)M ranco Evangelisti, ki je po-Ntai i ’ ll:l odslej Andreotti ji , "Ol ves dopoldan v palači Chi-i . Predsednik vlade, poiioldnc k, v ®Per pa bo v Viminalu, kjer Čem ' "otranje ministrstvo, irjjl 1u Presenetljiv sklep, ki je raz-fcjffenke vladne večine in izje ‘711. vlado novim obtožbam, da (^učinkovita? Gotovo je že, da ' °sti i a ne gre pripisati negoto-e kandidature. Na Cossigo-^sto bi, po Andreottijevem mne-
Giuseppe Zesnberletti
fl^ral jti Giuseppe Zamberletti. ‘H R i Je predsednik vlade sporo-(^JfitngUbrju in Biasiniju, s ka-n3 s» je včeraj srečal in Craxiju katerima je telefoniral. ni o tem imenu izrekel po-ilj bjbv. Zdi se torej, kot je de-lH)i- P’> da so. glavni pomisleki 1 .Prav znotraj krščanske de-'sakp 1^e, kjer sedaj računajo na ^.Potezo v luči strujarskih rav->n delitve oblasti v stranki <la jen nje. V KD nekateri pravijo, llc|je Zamberletti preveč všeč le-Skda b> ga lahko sprejeli tudi i Aha s^ani- Mnogi zahtevajo, naj °*"ti sPet razširil «listo kan-Hate* Za V>minal. Poleg tega pa ^ ?n> vedno v KD, opozarjajo skih ,andicap» škandala o furlan-
St> ■
Sto iarakah. Ti so zahtevali, naj 'Vu^Pdreotti počaka do volitev v 'icjf .1' - Julijski krajini, češ da bi 'ato 1 Snovanje Zamberlettija vpli-bv morebitno upadanje gla-' je • v Furlaniji. Da je to teza, S>r0}z lrte izvita, dokazuje prav tri° pozitivno mnenje, ki ga
je furlansko- ljudstvo imelo o bivšem «komisarju za potres», ne glede na senco, ki je nanj legla po aretaciji in obsodbi njegovega osebnega tajnika.
Zato velja zabeležiti tudi govorice, da je za vsem tem zavlačevanjem v resnici politična računica, ker se v KD sprašujejo, kakšna bo usoda vladne večine po izidu volitev 14. maja. Socialisti in socialdemokrati so se opredelili za »kritično podporo» vladi, KPI po pekočem porazu pa napoveduje ostrejši pritisk in večjo borbenost. Skratka, Andreotti nima več možnosti izsiljevanja drugih partnerjev vladne večine kot še pred kratkim, odnosi med
strankami pa so se po valu solidarnosti ob smrti Mora, bistveno ohladili.
Od tod torej vračanje k »diplomatski liniji*. Komunisti so že jasno povedali, da nočejo biti »strelovodi* vladne večine, proti katerim se usmerja ljudsko nezadovoljstvo zaradi neučinkovitosti vlade, v kateri sami niso neposredno soudeleženi.
Skratka, vprašanje imenovanja novega notranjega ministra se utegne v prihodnjih dneh spremeniti v vprašanje obstoja vladne večine in odnosov v njej. Republikanski tajnik Biasini je s tem v zvezi spet pesimist, saj je izjavil, da «ostaja samo mila prošnja in upanje, da bo mogoče te stvari premostiti čimprej*. Toda Andreotti misli drugače. Prihodnji teden bo odpotoval v Ameriko, kjer se bo —- med drugim — udeležil glavne skupščine OZN, ki je posvečena razorožitvi. O svojem morebitnem posegu je govoril tudi s
tajniki strank vladne večine, vendar jih s tem očitno ni potolažil.
V Rimu vlada tudi druga zaskrbljenost. Kaj pa, če bodo v dneh, ko bo Andreotti vodil «spolovinarsko» notranje ministrstvo (popoldne) teroristi spet udarili? Kakšen plaz kritik bi se usul na vlado in na KD, ki ni sposobna premostiti lastnih notranjih trenj in rešiti vprašanja i-menovanja notranjega ministra? Nekateri pri tem komentirajo, da je prav KD hotela za vsako ceno o-hraniti formulo »čiste enobarvne vlade* iz samih demokristjanov ter zavrnila celo predlog, naj bi vanjo vključili «izvedence». Tako torej nima nobene možnosti, da bi novega notranjega ministra poiskala izven svojih vrst. Biasini je to dal jasno razumeti: «Novi minister bo, kot je logično, demokristjan, zato pa ga mora izbrati KD na lastno odgovornost.*
MINO FUCCILLO
Prihodnje leto nove tarife za električno energijo
RIM — Medministrski odbor za cene (CIP), ki mu predseduje minister Donat Cattin, je sklenil, da se prihodnje leto korenito spremenijo električne tarife. Načelno se bo cena električne energije povišala za 16 odstotkov, pri tem |ja bodo skoraj v celoti odstranjeni sistemi «socialnih tarif*, se pravi politične cene za gospodinjstva.
Prvi sklep, ki prične veljati takoj, zadeva tarife za energijo v tako imenovanih »drugih hišah*, kjer politična cena ne bo veljala. Poleg tega pa CIP meni, da bodo odslej popusti na tarife za gospodinjstva, ki imajo napeljano jakost 3 kilovatov, izračunani na osnovi osebnega dohodka posameznih družin.
Ustrezne smernice za izdelavo novega «tarifnega kodeksa* ENEL bo v prihodnjih mesecih izdelal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE.
CIP se bo medtem še enkrat sestal prve dni junija, ko bo preveril spremembe v menjavi med liro in dolarjem in ustrezno izračunal ceno naftnih derivatov.
SEJA VLADE POSVEČENA PEREČIM GOSPODARSKIM IN DAVČNIM VPRAŠANJEM
ZA 20 OD STO ZVIŠANI ŽELEZNIŠKE TARIFE INVESTICIJSKI NAČRT DRŽA VNIH PODJETIJ
Vlada namerava priviti davenii vijak in iztisniti 800 milijard O navedenih ukrepih morajo še odločati stranke vladne večine
RIM — Za včerajšnjo sejo ministrskega sveta je vladalo veliko zanimanje, saj so se širile govorice, da namerava vlada odobriti zaostritev davčnega in tarifnega režima. Prejšnje dni so komunisti, socialisti ,|n sindikati opozorili vlado, naj tega ne stori, ker se doslej ni posvetovala z drugimi strankami, kar je V kričečem nasprotju s korektnimi odnosi v vladni večini.
Res ministrski svet ni odobril dekretov o davčnih zaostritvah, pač pa je formalno začel postopek in razpravljal o prvem osnutku ustreznega odloka, ki naj bi ga odobrili v kratkem. Upati je, da ej bo pred tem vlada posvetovala s strankami in sindikati. Eden izmed tajnikov UIL Ravecca je, na primer, že povedal svoje negativno mnenje o že znanih predlogih za podražitev tarif in dejal, da je prot; taki politiki sindikalno gibanje žc januarja napovedalo splošno stavko.
Minister za prevoze Colombo je namreč predlagal vladi odobritev odloka, po katerem naj bi se železniške tarife povečale za 20 odstotkov začenši s 15. julijem. Poleg te "a pa naj bi za posodabljanje železniške mreže investirali 1600 milijard, 130 pa za letališča.
V zvezi z obrazložitvijo predloga
je Vittorino Colombo poudaril, da I djedelništva, siderurgije in podob-so se v zadnjih petnajstih letih živ-! no.
ljenjski stroški zvišali za trikrat, že- J Pri tem velja dodati, da je vlada
lezniške tarife pa komaj za enkrat toliko.
, Minister za državne udeležbe Bisagi i a pa je orisal sklep, da se podjetjem z javnim kapitalom podeli za letošnje leto državna investicijska dotacija v višini 1649 milijard, kar’ naj bi v letošnjem letu spodbudilo skupnih investicij za najmanj 5 tisoč milijard lir.
IRI bo prejela 950 milijard dotacije, kar ji bo letos omogočilo skupnih investicij za 3500 milijard lir. Nekaj nad 522 milijard bo prejela ENI za skupnih 1650 milijard investicij.
Ostale dotacije bo prejel EFIM.
Poudariti velja, da je vlada razdelila dotacije na osnovi investicijskih načrtov, ki jih je vsaka izmed teh javnih ustanov pripravila v skla-d, z načeli o industrijski reorganizaciji in torej skladno (vsaj tako zagotavlja minister Bisaglia) s programom vladne večine o gospodarski obnori.
Skupnih 5000 milijard investicij naj bi, poleg vsega, omogočilo večjo zaposlenost in izvedbo nekaterih ambicioznih načrtov, predvsem na področju telekomunikacij, pa tudi la-
""»■■■l„iiiiirn,ii„i„iiiimli„,li„li„ulimimllllillimililiMiiinMiilmliillHIKMliiilMiiilllliMii>iiniiiMlliiHKM'i..
V Rimu zborovanje tekstilnih delavcev
7	7 Nad 50 tisoč delavcev,
žensk, se je udeležilo vče-("7r3j vsedržavne manifesta-N, k. trgu pred rimskim kolose-K* jo je organizirala enotna 5%,, lavcev tekstilne industrije, 74lr,Urrin<’ s tajništvom enotne sin,-federacije CGIL - CISL - UIL. h '1!: v 0 P°bucl° 80 sprožili v o-Vs®državne 24-urne stavke pol-Nlte’3 m'lijona delavcev tekstilne 2 UnLV, obrambo delovnih mest ter ;n,čitev načrtov za razvoj tek-* tttdustrije.
Na shodu sta spregovorila generalni tajnik CISL Macario ter voditeljica sindikata tekstilnih delavcev Marcellinova. Oba sta obravnavala problem krize na področju tekstilne industrije, konfekcije in čevljarske industrije ter zagovarjala uresničitev razvojnih načrtov. Nella , Mar-cellino je izrazila prepričanje, da njihov boj za žensko zaposlitev, za stalno delovno mesto sovpada z borbo proti protizakonitem delu, s katerim nekateri izkoriščajo žensko delovno silo.
S svoje strani je Macario poudaril izreden pomen razvojnih načrtov za tekstilno industrijo, ki morajo u-pošlevati realistična predvidevanja razvojnih možnosti. Kar zadeva politični položaj v Italiji pa je Macario dejal, da je sindikalno gibanje zelo nezadovoljno s sedanjim stanjem in da zahteva učinkovite u-krepe vlade za poživitev gospodarstva. (if)
Na sliki (telefoto ANSA): Prizor z zborovanja pred Kolosejem,
sprejela nekaj odlokov, ki ustvarjajo posebne olajšave za trgovinska in obrtniško - industrijska podjetja, ko najemajo kredite.
Končno so ministri razpravljali o novih davščinah. Gre predvsem za zvišanje cene kolkovanega papirja, ki bo odslej stal v glavnem 2 tisoč lir. Poleg tega pa poseben odlok predvideva novembrske «davčne predujme*. Skupno naj bi novi fiskalni ukrepi vrgli državj 740 milijard lir.
Pri tem pa pripominjajo, da ne gre za dokončne sklepe, pač pa za osnutke odlokov, o katerih se bodo morali izreči partnerji vladne večine.
To je izrecno poudaril «davčni iL zvedenec* socialistične stranke, Co-lucci, ki je še posebno negodoval zaradi predloga, naj bi bil obvezen novembrski predujem za »samoplačnike*, ki junija plačujejo nad sto tisoč lir davka. Po mnenju nekaterih naj bj se tako število »novembrskih samoplačnikov* zvišalo za nekaj milijonov ljudi.
Komunistični predsednik poslanske komisije za prevoze Libertini pa je kritiziral sklep o tem, da se za eno petino zvišajo železniške tarife. Libertini meni, da je zvišanje tarif nujnost, vendar jo morajo spremljati tudi ukrepi, ki naj izboljšajo sistem železniških prevozov, ki je med najslabšimi v Evropi.
Sindikati železniških delavcev pa so protestirali, ker se nori minister za prevoze Vittorino Colombo ni posvetoval z njimi o povišku tarif.
(st.s.)
(iromiko na zasedanju OZN o razorožitvi
NEW YORK — Na izrednem zasedanju generalne skupščine OZN o razorožitvi je včeraj spregovoril sovjetski zunanji minister Andrej Gro-miko, ki je zahteval ustavitev proizvodnje vseh tipov jedrskega orožja ter predlagal, da bi pet jedrskih velesil začelo s pogovori o popolnem u-ničenju vseh svojih zalog jedrskega orožja.
Gromiko je odločno zagovarjal popolno razorožitev ter s tem, po mnenju opazovalcev v palači ob Vzhodni reki, ponovil gesto dobre volje, ki jo je SZ na tovrstnih zasedanjih še vedno naredila, odkar obstaja kot velesila. Šef sovjetske diplomacije je med drugim izjavil, da je obtožba, ki jo je ameriški podpredsednik Mondale izrekel v svojem posegu na račun ZSSR, češ da je o-krepila jedrsko grožnjo v Evropi, »gola izmišljotina*. Gromiko je poudaril da so prav Združene države s svojo nevtronsko bombo, ki jo je označil za nemoralno in kruto orožje, največja grožnja za človeštvo.
šoki ravni v 29 letih. Razpravljali bodo o perečih političnih vprašanjih (oceniti bodo morali odnose med vzhodom in zahodom v sedanjem trenutku zastoja v procesu popuščanja napetosti) ter zapletene vojaške probleme (na dnevnem redu bo razprava in odobritev dolgoročnih načrtoy za okrepitev obrambnega aparata NATO). Američani ne skrivajo, da je skorajšnje zasedanje odločilnega pomena za obstoj in učinkovitost atlantske zveze. Zasedanja se bo udeležil tudi predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti.
Italijanski sindikati za spravo v Eritreji
RIM — Enotna sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL je izdala sporočilo, v katerem izraža globoko zaskrbljenost spričo nedavne vojaške ofenzive Etiopcev proti eritrejskim domoljubom. Federacija u-
S KRATKO SLOVESNOSTJO V ČETRTEK ZVEČER
Uradno odprt novi sedež čedajske podružnice SLORI
Nagovora vodje podružnice dr. Ferruccia Clavore in ravnatelja SLORI dr. Šiškoviča ter priznanje predsednika videmske pokrajine odv. Turella
b kratko in zbrano svečanostjo so v četrtek zvečer uradno odprli nori sedež čedajske podružnice Slo-
najboljše jamstvo za njeno bodoče delo in razvoj.
Laskave besede o delu inštituta
venskega raziskovalnega inštituta je nato izrekel tudi predsednik vi-SLORI. Goste, med katerimi so bili I demske pokrajinske uprave odv. predsednik videmske pokrajinske u-1 Vinicio Turello, ki je podčrtal, da
prave odv. Turello, pokrajinski sve tovalci Petricig, Chiabudini in Na-poli ter deželni svetovalec Speco-gna, predstavniki beneških občin in kulturnih društev, člani in sodelavci inštituta iz vseh treh pokrajin ter predstavnik) Sl-ovenske kulturno - gospodarske zveze, je sprejel in pozdravil načelnik čedajske podružnice Slorija dr. Ferruccio Clavora, ki je izrazil zadoščenje nad novimi prostori, saj bodo inštitutu omogočili u-spešnejše delovanje. Doslej je namreč inštitut gostoval pri drugih organizacijah, kljub temu pa mu je uspelo zastaviti resno delo, kar je še posebej prišlo do izraza ob nedavni konferenci o etnično - jezikovnih skupinah v Vidmu.
V imenu upravnega odbora inštituta je nato spregovoril ravnatelj dr. Kaiel šiškovič, ki je poudaril, da je inštitut že od vsega začetka pred štirimi leti vključeval tudi izobražence iz videmske pokrajine, kar je odražalo zavest, da se mora inštitut bariti s celotno problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ne glede na kraj, kjer ta živi. »Naš inštitut ni oral ledine, marveč se je pridružil številnim kulturnim in drugim društvom in organizacijam, ki so nastale v preteklosti in so nastajale skupno z nami, da bi s svojim zavestnim delom pomagale rešiti obstoječe probleme in prinašale neko svojevrstno novost v življenje Beneške Slovenijfe, Rezije in Kanalske doline na podlagi spreminjajoče se stvarnosti v državi, v katerj Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini živimo, na podlagi naporov za čedalje večje možnosti bolj prostega izpričevan ja lastne volje in naraščajočih pozitivnih premikov v odnosih med Italijo in Jugoslavijo, ki spreminjajo s Slovenci poseljeno območje Videmske pokrajine v"Ub-močje sodelovanja, konkretnega sožitja in demokratične strpnosti ter solidarnosti. Tudi naše inštitutsko delo se je torej vključilo na drugi, strokovni ravni v delo iskanja metod, oblik in rešitev za odpravljanje nesporazumov, prikritega ali neprikritega nasprotovanja, anahronističnega sumničenja in za dosego resnične izoovedne svobode, ki bi morala biti podlaga vsake demokratične družbe, zlasti pa družbe, ki hoče zagotoviti vsakemu državljanu in skupnostim državljanov, da se jim ne postavljajc ovire v razvoju svojega lastnega družbenega, gospodarskega, političnega, kulturnega, narodnega jaza.*
Tudi dr. šiškovič se je nato v svojem posegu dotaknil dela, ki je bilo opravljeno ob videmski konferenci
pa, da se bo polkovnik Mengistu ter izrekel priznanje vsem sode-
vendarle odrekel nadaljevanju bojev ter se opredelil za edino pošteno in logično rešitev spornega vprašanja, to je za politična pogajanja na osnovi načela o samoodločbi prizadetega prebivalstva.
lavcem, ki so s svojo strokovno resnostjo dokazali, da lahko čedajska podružnica inštituta dela avtonomno kot resen dejavnik vsestranskega raziskovanja vprašanj Slovencev v Vide is ki pokrajini, kar je
hoče bitj njegova prisotnost tudi priznanje za delo, kj ga je inštitut doslej opravil, (ž.g.)
Mešana italijansko jugoslovanska komisija za zgodovino o Osimu
LJUBLJANA — Osimski sporazum je dosežek vlad SFRJ in Italije oziroma tistih družbenih sil, ki so uspele usmeriti zgodovino na pot sodelovanja, prijateljstva in dobrososedskih odnosov — so poudarili v Ljubljani včeraj ob začetku sedmega zasedanja jugoslovansko -italijanske komisije za zgodovino.
Vidni italijanski in jugoslovanski
zgodovinarji bodo na dvodnevnem zasedanju proučili vprašanja migracije, to je preseljevanje obmejnega prebivalstva dveh držav in kritično ocenili lastne dosežke pri znanstvenem proučevanju teh pojavov. Poleg tega bodo, na humanistični podlagi, odprli zgodovinsko iskanje resnice o odnosih med državama kot tudi tolmačenje zgodovinskih procesov v posameznih obdobjih. Takšna izmenjava pogledov in ugotovitev je dokaz obojestranske odločenosti ,da se nenehni tok sodelovanja tudi nadaljuje.
Na otvoritvi zasedanja so bili tu; di članica sveta federacije Vida Tomšič, slovenski sekretar za prosveto in kulturo Andrej Ujčič in številni znanstveno in družbenopolitični delavci.
BONN — Angleška kraljica Elizabeta in njen soprog vojvoda edinburški sta zaključila uradni obisk v Zvezni republiki Nemčiji in odpotovala iz Bremena v Veliko Britanijo.
iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiHimHiimiiiiiiiiiiimffuiiiimiiiittiiitiiiitfiHnMiiitiniiHtiiHtimiMHmiHHMititMl
LASTIJO Sl CA SAMOZVANE RDEČI BRIGADE
Atentat na policijsko postajo v Sassariju
Eksplozija na srečo ni povzročila človeških žrtev
SASSARI — V noči med četrtkom in petkom je prišlo v Sassariju do izredno hudega bombnega atentata, katerega tarča je bila policijska postaja v predmestju Monte Ro sel lo, kjer so neznanci postavili pred vhodna vrata močan eksplozivni naboj, katerega eksplozija je povzročila ogromno gmotno škodo. Človeških žrtev na srečo ni bilo, ker v postaji ponoči ni nikogar. Eksplozijo je bilo slišati po vsem mestu, poškodovala pa je nekaj avtov, ki so bili parkirani v bližini, razbila je mnoge šipe bližnjih stanovanj ter povzročila vrsto prizorov paničnega strahu.
Policijska postaja v mestni četrti Monte Rosello je bila tarča atentata že pred nekaj meseci, ko je nekdo postavil nekaj nabojev dinamita ob vrata. Do eksplozije takrat ni prišlo, ker je zažigalna vrvica ugasnila.
Popoldne je na sedežu RAI v Sassariju zabrnel telefon in moški glas, brez posebnega naglasa, ie dejal, da je atentat izvršila »šesta oborožena četa rdečih brigad*. Takoj zatem je obesil slušalko. To je že drugič, da se rdeče brigade oglasijo v Sassariju. Pred dnevi so namreč našli v neki telefonski govorilnici letak z značilno peto-krako zvezdo in s podpisom rdečih brigad, v katerem so si slednje prevzele odgovornost za atentate na
Priprave na zasedanje atlantskega sveta
WASHINGTON - Državni in Vladni poglavarji petnajstih članic NA TO ter njihovi zunanji in obrambni ministri se bodo sestali v Washing-tonu 30. in 31. rriaja na spomladanskem zasedanju atlantskega sveta. Gre za četrto srečanje na tako vi-
NA RAZPRAVI RAZŠIRJENEGA USTAVNEGA SODIŠČA
Ugibanja o imenu prvega «izvedenca» ki je usmerjal Lockheedove podkupnine
Baje je to bil pokojni lastnik in urednik desničarskega dnevnika II Tempo Renato Angiolillo
RIM — «če bi namesto »neimenovanega številka ena* umrl Cowden, ne bi dal nobenih izjav. Resnice nisem želel prvič povedati, pričakoval sem, de bi to storil kdo drug, točneje, italijanski politični krogi. Dal šeni razčiščevalne podrobnosti; kaj drugega hočete od mene?* S temi besedami je Ovidio Lefebvre zaključil včerajšnje delno soočenje s svojim bratom Antoninom na razpravi o škandalu Lockheed.
Ovidio Lefebvre noče navesti i-men, predvsem skriva tretjega »neimenovanega*, ki še živi, medtem ko je dai o preminulem, ki je prvi vodil politično korupcijo za nakup herculesov C130, nekaj otipljivih napotkov.
Med imeni, ki se najbolj ponavljajo, je kot trdi «Manifesto* velik kaliber: Renato Angiolillo, ustanovitelj, glavni urednik in založnik desničarskega tednika II Tempo. Bolj ali manj vse odgovarja opisu, kj ga je dal veliki režiser Lockheedovega škandala o preminulem »neimenovanem*. Umrl je leta 1973, bil je znana osebnost, odvetnik. Rimljan, vpeljan v politične skrivnosti, imel je dobre zveze in ni bil vpisan v nobeno stranko.
Še več, med Angiolillovo družino in bratoma Lefebvre so obstajale tesne zveze, da ne govorimo o vezah z obrambnim ministrom in stikih z najskrivnostnejšimi tajnostmi naše države: Pino Rauti ip Giorgio Torchia sta bila urednika pr; H Tem-
po, obenem tudi obveščevalca SID. Urednik Carlo De Risio pa je »delovno ponudbo* pri tajni službi zavrnil.
Vsekakor so odnosi Angiolillo — lefebvre neizkoriščeni rudnik v bogatili Lockheedovih sodnih dokumentih. Lažna patriotska imena kot Mario Rossi, Luigi Bianchi in Antonia Verd; niso edina imena, katerim se razni Crocianiji in Lefebvri izdajali krožne čeke, da bi skrili svoje ne preveč čiste posle. Nedavno se je tudi odkrilo, da je na ista i-mena (Bianchi, Rossi in Verdi) Ban-ca Nazionale del Lavoro izdala deset krožnih čekov za skupni znesek 95 milijonov lir, katerih koristnik je bil Antonio Lefebvre. Skoraj sto milijonov lir pa je Banca del Lavoro nakazala «dedičem senatorja An-giolilla*.
še več, eden izmed novinarjev rimskega «11 Tempo*, izvedenec v letalskih zadevah, je bil več let na »plačilnem seznamu* Ovidia Lefebvra. Piše se Giuseppe D’Avanzo in mu je v letih 1974 in 1975 Ovidio izplačeval po 300 tisoč lir mesečno poleg drugih darilc. Nedvomno ni časnikar e-den izmed tolikih živin, ki so se napajale ob koritu podkupnin, pravi vedno «Manifesto», je le pišče. ki pa daje jasno sliko o splošnem položaju. V nekem dokumentu (5. oktober 1971), kjer so podatki o potovanju v ZDA DAvanza in Ovidia je tudi stavek, kjer je podčrtana zahteva, da »se mu izpolni obveza, dana v trenut-
ku, ko nam je dal važne informacije*. Razmerje torej ni spadalo v okvir informacij med tiskom in industrijo, temveč je bilo nekaj čisto nasprotnega. 'Decembra 1972 je Ovidio bremenil Lockheed za znesek 1,2 milijona lir kot «strošek za D'Avanza». V nekem teleprinterskem sporočilu brez datuma je Ovidio Lefebvre sporočil Lockheedu: »V bližnji bodočnosti bomo D’Avanza krvavo potrebovali*. V nekem drugem dokumentu je potrdilo o izplačanih 500 dolarjih, D’Avanzo-vo ime pa je tudi na obračunu stroškov 2500 dolarjev, ki so jih izplačali »priprošniku dokumentov na ministrstvu*.
Za vsa ta nakazila imajo sodnijski akti točne razloge, razen pri enem. Konec leta 1972 je Ovidio v pismu podpredsedniku Lockheeda Mauricu Ega-nu napisal: »Ob primeru D’Avanza sem sklenil, da ga bomo lahk0 decembra plačali; formalno delamo strnjeno obnovo njegovega članka o prednostih herculesov C 130 ... samo po sebi umevno to ne izhaja iz računov, kjer so mu vknjiženi le majhni božični darovi*.
Cisto dovolj, da bi se sprožila naknadna preiskava, a oblast je oblast in kot piše »Manifeste* se je nedavno «11 Tempo* premaknil iz desničarskih na bolj gotove krščanskodemokratske bregove. Preiskava ustavnega sodišča pa ni razčistila nakazil na čudnih računih neobstoječih ljudi, a vsekakor do skrajnosti patriotičnih.
sedež časopisa «La Nuova Sarde-gna* ter na sodno palačo. V letaku so bile tudi grožnje proti namestniku državnega pravdnika dr. Porquedduju, javnemu tožilcu na procesu proti Angelu Francujacciju, ki ga obtožujejo nedovoljene posesti razstreliva Ver pripadništva prevratniškim (organizacijam.
V krogih preiskovalcev tolmačijo nočni atentat kot odgovor prevratnikov na dejavnost sil javnega reda. Pred čf-snm so namreč agenti kvesture aretirali štiri mladeniče, češ da so zažgali policijsko postajo v Platamoni. To pa ni edini poseg tamkajšnje kvesture. Po odkritju skrivališča v Bologni in aretaciji Angela Franculaccija je policija izvedla na desetine hišnih preiskav; bilo je tudi mnogo priprtih pripadnikov avtonomistov, za katere sumijo, da podpirajo rdeče brieade.
(if)
Pred sporazumom o omejevanju jedrskih poizkusov
NEW YORr — Kot piše včerajšnji «New York Times* naj bi ameriški predsednik Carter sklenil predlagati Sovjetski zvezi petletno zamrzitev jedrskih poizkusov.
Do sklepa naj bi v najvičji tajnosti prišel 20. maja, kljub ostremu nasprotovanju gereneralnega štaba o-boroženih sil in tajništva za jedrsko energijo.
Že 15 let velja sporazum o prepovedi jedrskih eksplozij v atmosferi in pod morjem, velesili pa se nista še domenili o urejevanju podzemeljskih jedrskih eksplozij. Leta 1974 je prišlo že do sporazuma o omejitvi eksplozij na jakost 150 kilotonov, a sporazuma ameriški senat še ni potrdil.
V Iraku usmrtili 14 komunistov
BEJRUT — Periodično glasilo «The Middle East Reporter*, ki izhaja v angleškem jeziku, poroča, da je bagdadski režim pretekli mesec dal usmrtiti 14 pripadnikov i-raške komunistične partije, in to strogo tajne. Trenutno se nadaljuje hajka proti vsem vidnejšim predstavnikom te prosovjetsko naravnane stranke.
Odnosi med Irakom in socialističnimi državami so v poslednjem času dokaj napeti, a te dni je bagdadska vlada zagrozila moskovski, da bo prekinila diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo, če bo ta še naprej podpirala etiopsko vojsko v boju proti Eritrejcem.
RIM — Kot poroča tiskovni urad KPI bo danes odpotoval v Barcelono na povabilo katalonske in španske komunistične partije tajnik Enrico Berlinguer. Spremljal ga bo med drugimi Antonio Ta tč, član centralnega komiteja partije.
BANGKOK — Pomorski in kopenski spopadi med Vietnamom in Kampučijo se nadaljujejo, kot poročata radijski postaji obeh držav. Glas Kampučije izjavlja »Nadaljuje se boj proti vietnamskemu agresorju na kampučijskem ozemlju* Glas Vietnama pa pripominja, da so potopili dva kampučijska patrolna čolna.
TRŽAŠKI DNEVNIK
VČERAJ ZAČETEK VLAGANJA KANDIDATNIH LIST
KPI si je zagotovila prvo mesto na glasovnici za občinske volitve
Včeraj vložili kandidatne liste še K D in MSI - Danes tek za prvo mesto na glasovnicah za deželne volitve - Priprava volilnih programov
Prvo mesto na glasovnici za občinske volitve ter volitve rajonskih svetov so si zagotovili komunisti, kar je bilo sicer gladko predvidljivo glede na dejstvo, da so se komunistični mladinci vrstili že od sobote 13. maja pred občinskimi uradi v Ul. Malcanton. Včeraj, natanko ob 8. uri, ko so odprli urad tajništva tržaške občine, so namreč predstavniki KPI vložili kandidatno listo za občinske volitve, ki je javnosti že znana in ki obsega (na prvem mestu) ime arhitekta Roberta Coste ter več slovenskih predstavnikov. I-točasno so vložili tudi kandidatne liste za dvanajst rajonskih svetov, ki obsegajo skupno kar 232 imen.
Kandidatne liste, tako za občinske kot rajonske volitve, je včeraj vložila tudi KD. Nosilec liste in s tem kandidat za bodoče mesto tržaškega župana je dosedanji podpredsednik deželnega odbora Nereo Stopper. Včeraj so se v občinskem tajništvu zglasili tudi predstavniki MSI, ki pa so predložili samo listo za občinske volitve s svojim vsedržavnim kolovodjo Almirantejem na prvem mestu.
Prva tri mesta na glasovnici za občinske volitve so torej oddana. O-s.ale stranke imajo čas za vložitev svojih list do 12. ure v sredo, 31. maja Občinsko tajništvo je odprto od 8. do 13. ure, jutri pa od 9. do 12. ure. Stranke lahko vložijo kandidatne liste za občinske in rajonske volitve ločeno, kar pomeni, da se spremeni le vrstni red na glasovnicah.
Danes bo podoben tek za zagotovitev prvega mesta na glasovnici pred sodno palačo, kjer se odpre rok za vlaganje kandidatnih list za dežel ne volitve (ta rok je krajši in se zaključi že v torek, 30. maja). Tudi v tem primeru bodo prvi izročili liste komunisti, ki ravno tako ča kajo pred sodiščem že od prejšnje sobote.
Medtem ko je prva in najzahtevnejša naloga (če upoštevamo, da so morale stranke določiti kandidate kar za tri volitve, to je nad tristo imen) dejansko opravljena, se za čenja za politične formacije druga faza priprav na volitve — to je izdelava in predložitev programov, s katerimi bodo posegle v volilno kampanjo, ki se je za nekatere stranke (kot na primer za KPI) že pričela, ža druge pa se bo pričela v prihodnjih dneh.
Pri tem naj omenimo, da bodo. socialisti izpopolnili svoj program na aktivu tajnikov sekcij in kandidatov, ki bo v ponedeljek, prava volilna kampanja pa se bo za PSI pričela v nedeljo 4. junija z osrednjim shodom, na katerem bo govoril vsedržavni podtajnik stranke Signorile. Komunisti, ki so že odprli svojo volilno kampanjo, imajo v teh dneh vrsto shodov. Najpomembnejše srečanje bo danes ob 9.30 v Ulici Madonnina s predsednikom parlamentarne komisije za promet Lu-ciom Ubertinijem, ki bo popoldne govoril tudi v Miljah, jutri pa na festivalu Unita pri Sv. Jakobu.
Slovenska skupnost se še ukvarja z izpooolnjevanjem kandidatnih list za volitve v okrožne svete. Na listah je tokrat precejšnje število mladincev. SSk bo predvidoma vložila liste v vseh petih okrožjih za deželne volitve in na tržaški občini za občinske volitve v ponedeljek, vendar bodo imena kandidatov objavili že danes.
Pomemben shod za dokončno pripravo programa je imela včeraj v Krožku za kulturo in umetnost KD. Kandidatom je o stališčih stranke grvoril pokrajinski tajnik Rmaldi. Potrdil je v bistvu načelo odpiranja našega mesta evropskim razsežnostim, ožigosal je odnose zaprtosti in izolacionizma krogov, ki se združujejo v občinski listi, opozoril na nevarnost, da bi komunisti prehiteli KD na občinskih volitvah ter zavrnil zgodovinski kompromis. O bodočih perspektivah Trsta je govoril Nereo Stooper, o dosedanjem upravljanje Trsta inž. Soaccini, o novem procesu decentralizacije u-pravnega življenja, ki naj bi ga uvedli okrožni sveti, pa Franco Ri-chefti. Zborovanie se bo nadaljevalo danes v otroškem naseliu na Opčinah z delom po komisijah, zvečer pa bo plenarna seja, na kateri bo govoril posl. Belci.
Med shodi, ki bodo v teh dneh, naj omenimo shod radikalne stranke, ki bo jutri ob 11. uri, na Goldonijevem trgu in na katerem bo govoril Mar-co Pannella.
DREVI V GLEDALIŠČU ROSSETTI
Prikaz zadnjih sto let zgodovine našega mesta
Nastopili bodo bivši gojenci rekreacijskega centra «E. Toti» s predstavo «Te voio ben, Trieste» - Vstop je brezplačen
Seslanck Kmečke zveze na Kolonkovcu
Kmečka zveza bo priredila v ponedeljek zvečer v gostilni Škabar na Kolonkovcu (Krta S. Anna 63) se sta nek z domačini v zvezi z novimi načrti za ljudske gradnje. Prisotni bodo strokovnjaki, ki bodo na voljo vsem z nasveti za sestavo pripon ib. Te je kakor znano treba vložiti do 1. junija.
V okviru proslav stoletnice gledališča bo drevi ob 20.30 v Rossettiju brezplačna predstava nekdanjih gojencev rekreatorija «Enrico Toti», ki bodo občinstvu posredovali glasbeno komedijo «Te voio ben, Trie-ste» avtorjev Cappellettija in Pa-ghija. Uprizoritev, ki je pod pokroviteljstvom tržaške letoviščarske in turistične ustanove, so predstavili včeraj na Gradu. Ob tej priložnosti je posl. Tombesi dejal, da gre za delo, ki je vredno pozornosti s strani tržaškega občinstva, saj predstavlja v novi luči življenje Trsta v zadnjih sto letih. Občinski odbornik Lanza pa je podal historiat gledališke skupine «E. Toti», ki že več let uprizarja dela, ki se nanašajo na mestno stvarnost.
Glasbena komedija *Te voio ben, Trieste» prikazuje življenje mesta v zadnjih slo letih in obravnava predvsem zgodovinsko-folkloristično ozadje Trsta. Z narečnimi pesmimi in tipičnimi tržaškimi liki skušajo i-gralci na objektiven način orisati dogajanje v našem mestu. Tako se pojavijo na sceni avstrijski žandar,
iiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMii!iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mn um iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
OB DANAŠNJEM OBČNEM ZBORU ČLANOV
Zadružna mlekarna nujno potrebna za razvoj živinoreje na Krasu
Prva pobuda je nastala že leta 1970 - ERSA je končno prevzela nalogo, da postavi ta prepotrebni objekt
»Naskok« mladih komunistov na volilni urad
Ko človek v življenju doseže neki cilj se z zadovoljstvom spominja prehojene poti. člani Zadružne kraške mlekarne z Repentabra pa se bodo na današnjem rednem občnem zboru spomnili le na dan u-stanovitve zadruge in na pot, ki so jo prehodili, čeprav cilj, to je izgradnja mlekarne, ni še realiziran.
Dne 14. decembra 1970 je bil u stanovni občni zbor živinorejcev iz
cijo mlekarne. Čeprav je bil načrt objekta že tretjič spremenjen in so t stroški močno povečali, se je proizvodna zmogljivost zmanjšala. Kljub temu bo mlekarna lahko dnevno predelovala 80 stotov mleka in tudi ustrezne količine mlečnih proizvodov,
Samo vztrajnosti naših kmetov se lahko zahvalimo, da bo prišlo do izgradnje Zadružne kraške mlekarne, ki bo nedvomno pripomogla k
cele pokrajine od Mačkolj - Do-1 razvoju živinoreje na Krasu in da
la realne možnosti, da bodo tudi mlajši rodovi z večjo gotovostjo gledali na kmetijstvo in na živinorejo na našem Krasu.
Boris štrekelj
line do Devina - Medjevasi. Na Opčinah so s; zadružniki zadali cilj, da zgradijo Zadružno kraško mlekarno, z namenom zbiranja mleka pri članih, z ustrezno predelavo in prodajo mleka ter mlečnih proizvodov, kot so sir, maslo, smetana itd.
Vseh sto članov !.fe ' mio prepričanih, da mlekarna bo začela, z delovanjem V relativno.kan »k em< >času, saj so potrebe živinorejcev opravičevale izgradnjo mlekarne.
Izbrani upravitelji so se takoj lotili dela in že v začetku 1971. leta so pooblastili gradbenega izvedenca, da izdela natančen načrt. Istočasno so se obrnili na deželno ustanovo za razvoj kmetijstva ERSA za tehnično pomoč. Že prej je deželna uprava zagotovila prispevek v višini-. 80 odstotkov predvidenih stroškov za izgradnjo objekta. Kljub temu, da so bili dani vsi pogoji za hitro izgradnjo mlekarne, so nastopile nadvse odvečne težave z deželno ustanovo ERSA, tako da so stroški izgradnje skokovito narasli.
Spori z omenjeno ustanovo, ki je zatrjevala neekonomačnost izgradnje r .lekarne in v zameno ponuipla izgradnjo zbiralnih lop po kraških vaseh so bili rešeni, a leta 1974 so se stroški za izgradnjo mlekarne podvo jili in dosegli štiristotriinosemdeset milijonov.
Vse je kazalo, da ne bo več zaprek, toda po predstavitvi novega načrta in ustreznega proračuna Deželnemu uradu za kmetijstvo je ta snoročil upraviteljem Zadružne kraške mlekarne, da ni razpoložljivih denarnih sredstev za izgradnjo, razen tistih, ki so bili že odobreni, z obrazložitvijo, da omenjena mlekarna ne more biti rentabilna. Podobno stališče so zavzeli tudi predstavniki ustanove ERSA.
V takem položaju so se znašli za in drugi nepotrebno šaro kar ob družniki po skoraj petletnem delo ; robu ceste, poleg tega pa puščajo
vanju odbora. Razočaranje, zavest, - j	—1------«-	—>
da s premišljenim načrtom so bili izigrani, jim ni strla volje in moči.
Nasprotno: z novim elanom so si zadalj isti cilj, to je izgradnjo Zadružne kraške mlekarne. V povezavi z Združenjem zadrug iz Trsta,
Pokrajinskim združenjem rejcev in podporo Kmečke zveze so nadaljevali upravičen boj. Poleg ostalega so s zavedali, da vsaka zaščita slovenske narodnostne skupnosti mora sloneti na dejstvu, da je prebivalstvo tržaškega Krasa v veliki večini kmečkega izvora in slovenske sorodnosti, zato se mora temu prebivalstvu zagotoviti zaščita na etničnem, kulturnem, socialnem in ekonomskem področju. Prav zadružništvo je važna komponenta omenjene zaščite.
Z omenjeno zavestjo, da je mlekarna važna tako za živinorejce kot za vso slovensko skupnost, so premostili vse težave in danes zadružniki lahko boli optimistično gledajo na relativno hitro izgradnjo objekta.
Končno so denarna sredstva zbrana in deželna ustanova ERSA si je prevzela odgovornost za realizn
zalo in ga še veže s tem že zgodovinsko znanim borcem, ki se dolga desetletja bori proti imperializmu v vsej Uatinskj Ameriki. Nakar je spregovoril sam Prester, ki je podal sliko trenutnega položaja v svoji domovini. Zvečer pa se je u-stavil na prazniku »Unitš in Dela«, ki poteka te dni pri Sv. Jakobu.
" Tajnik W Brazilije na obisku v Trstu
V četrtek se je mudila na obisku v našem mestu delegacija brazilske komunistične partije, ki jo je vodil tajnik, Luis Carlos Prestes. Dopoldne so delegacijo uradno sprejeli predstavniki tržaške federacije KPI.
V imenu vseh je govoril Vittorio Vidah, ki je spomnil vse prisotne na dolgoletno prijateljstvo, ki ga je ve-
llllll»»lllii«iiii»iiillllllllMMiiiliilHlMi»MHHliiiiHlli»i«iiuilliiii»iiiiiiniiiiiiiHlliiiiilill»i»llllllllllllll»IMIIIIIM
PO POGOVORU Z VAŠČANI
V okviru radijske rubrike Fatti ed echi (Dogodki in odmevi), ki je na sporedu 'vsako nedeljo ob 11. uri na valovih Radia Koper se bo nadaljevala predstavitev problemati -e Slovencev v Slovenski Benečiji. Jutri bo na vrsti razgovor z Ravnateljem Slovanskega , razifko- ' vatnega’ ihšfituta iž Čedada' dr. Ferrucciom Clavoro, ki bo govoril o perspektivah osimskih-., sporazumov glede pravic manjšine, ki živi na ozemlju Beneške Slovenije. Govoril bo tudi o problemih, kj se nanašajo na gospodarski preustroj teh krajev, saj predstavljajo važno postavko za zagotovitev novih delovnih mest posebno emigrantom, ki se vračajo v Furlanijo.
Vas Fernetiči zaščititi pred hudim onesnaženjem
Vaščane tare tudi vprašanje prevoza, saj danes ne vozi do Fernetičev niti ena avtobusna proga
Fernetiči so vas, ki je znana predvsem po mejnem prehodu in mednarodnem prometu. Le malokdo pa ve, da se prebivalci Fernetičev soočajo v zadnjih časih s specifičnimi problemi, ki zadevajo v prvi vrsti celotno vaško skupnost. V pogovoru z vaščanoma smo zvedeli, in o tem se lahko prepriča vsakdo, ki vozi skozi to naselje, da so Fernetiči pravi smetnjak, saj odlagajo turisti
nedeljski izletniki vsakovrstne od padke po travnikih in po kraških dolinah. Vaščani zato zahtevajo, da odgovorni postavijo posode za smeti, ki ! i vsaj omilile nastali položaj in spremenile vasj lice.
Nerešenih vprašanj pa je še mnogo. V prvi vrsti gre tu za avtobusno zvezo z Opčinami in Trstom, saj ni danes vaščanom na razpolago niti ena proga, ki bi povezovala Fernetiče z ostalim Krasom in mestom, tako da si morajo prebivalci pomagati kot pač znajo. Nadalje zahtevajo vaščanj restavracijo kapelice, ki je poleg drugega tudi svojstvena arhitektonska struktura, a je danes zapuščena in zanemariena. V pogovoru z vaščani ie prišla na dan tudi želja, da bi bili aktivneje soudeleženi pri življenju repentobrske občine in bi s tem pripomogli k rasti celotnega prebivalstva. Vaščani u-gotavljajo, da bi bilo nujno ustanoviti konzulto, oziroma posvetovalnico, prek katdre bi obveščali re-nentabrski občinski svet o vseh vprašanjih, s katerimi se srečujejo v vsakdaniem življenju. Pametno bi bilo t"dj narne°titi nekakšno oglasno
Tržaški velesejem
DO NEDELJE. 28. MAJA
TRG DE GASPERI 1 (Tel. 040/733201)
URNIK: 9.00 — 12.30 in 16.00 — 20.00 (sobota in nedelja 9.00 — 20.00)
EXPORAMA 78
ŽIVALSKI STRUP V SLUŽBI ČLOVEKA PREKO 200 ŽIVALI VSEGA SVETA
VSTOPNINA: 1.500 lir (znižana 800 lir)
desko sred j vasi, s pomočjo katere bi bili vaščani obveščeni o upravnem življenju.
Komemoracija talcev na proseški postaji
Jutri bo poteklo 34 let, odkar so nacistični okupatorji zverinsko umorili deset talcev na proseški železniški postaji. Na ta dogodek, ki nas spominja na najbolj mračno in hkra ti najbolj junaško obdobje našega naroda, se bodo jutri spomnili na Proseku. Na spominski svečanosti, ki bo ob 9.30 in jo prireja krajevna sekcija VZPI, bodo nastopili recitatorji proseške osnovne šole, pevski zbor »Vasilij Mirk» s Proseka -Kontovela, krajevna godba na pihala in slavnostni govorniki.
• Zaradi sindikalnega gibanja ni
banka «Credito Italiano« 17. maja redno poslovala. Zato se vse bančne operacije, ki so zapadle tisti dan, lahko opravijo do 2. junija.
iredentisti, vojaki, pa tudi osebe, ki so v zavesti Tržačanov zelo domače kot na primer «venderigola». Predstava se zaključi s sceno, ko Tržačani odhajajo v Avstralijo, da bi prišli do boljšega kruha.
V predstavi sodeluje nad petnajst igralcev, ki bodo pokazali svojo spretnost in o tem ni dvoma, saj je ta gledališka skupina na svojih gostovanjih po Italiji požela povsod veliko uspeha.
Zborovski večer sinoči v Avditoriju
Sinoči je bil v Avditoriju večer zborovskega petja, na katerem niso imeli glavne besede slovenski zbori, kot smo sicer navajeni, ampak italijanski zbori iz Trsta, Večer je priredila novoustanovljena pokrajinska zveza italijanskih pevskih zborov pod pokroviteljstvom ustanove EN AL, kot gosta izven mesta pa sta nastopila zbora «G. B. Candottn iz Codroipa in »V. Vodnik» iz Doline.
Prvi se je občinstvu, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, predstavil otroški mešani zbor «1 piccoli cantori della citta di Trjeste«, ki ga vodi Marija Susovskp Semeraro. Mladi pevci so učinkovali kot pravi profesionalci, česar pa ne moremo trditi o zboru *Myri-cae», ki ga vodi Marialuisa Patane Della Valle. V preostalem sporedu so nastopili še zbori cMontasio» (dirigent Sergio Pittaro), «Polifonico triestinoi> (Fabio Nesbeda) in kot že rečeno «Candotti» iz Codroipa in «Vodnik» iz Doline.
Nasploh lahko rečemo, da je bil to lep večer, ki še bolj utrjuje prijateljstvo med pevci in posreduje občinstvu različne žanre zborovskega petja.
Dirigent M. Šurbek novi član študijskega centra o Vivaldiju
Mednarodni študijski center o Vi valdiju iz Vidma, prireja za letos nje poletje v Vili Manin v Passaria nu dve zanimivi glasbeni prireditvi in sicer tretji mednarodni natečaj za mlade operne pevce in drugi iz popolnjevalni tečaj, ki ga vodi Mario Del Monaco.
Študijski center sporoča tudi, da je postal letos njegov član dirigent ljubljanske Opere Milivoj Šurbek.
Na seji 18. Šolskega okraja
Sprejeli resolucijo za avtonomijo slovenske šole
Na zadnji seji sveta 18. šolskega okraja so z večino glasov sprejeli naslednjo resolucijo:
»Šolski svet okraja se je sestal brez predstavnikov slovenske šole, ki se seje niso udeležili zaradi velikih zamud pri uveljavljanju tistih instrumentov, ki bi morali zagotoviti slovenski šoli resnično avtonomijo.
Zato poziva šolski svet deželne o-blasti in vlado, naj takoj odgovorijo na to vprašanje in naj izpeljejo vse ti?te ukrepe, ki so jih zahtevale de-mbkratične družbene in politične sile, da bi zadovoljile upravičenim zahtevam slovenske narodnostne manjšine.«
OBVESTILO
Odseki m zgodovino, etnografijo in slovenski jezik pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu bodo od danes, 27. maja v novih prostorih, Ul. Pe-tronio štev. 4 (poslopje Kulturnega doma) — telefon štev. 733-086 z urnikom od 8. d0 13. ure.
Dr. Fernando Giusti novi tržaški kvestor
Upravni svet notranjega ministrstva je včeraj imenoval dosedanjega kvestorja v Perugii dr. Fernan-da Giustija za novega tržaškega kvestorja. Dr. Giusti bo nadomestil sedanjega kvestorja dr. Nardoneja, ki pa ni bil nikoli uradno imenovan za tržaškega kvestorja, ampak je le začasno nastopil službo zaradi nenadne smrti dr, Capitanea.
• Podjetje »Benussl in Tomasettl« je
zmagalo na natečaju za obdajo del, ki ga je razpisala deželna bolnišniška ustanova iz Trsta, za popravila v bolnišnici in restavracijo sprejemnih ambulant.
Zaradi srčne kapi je včeraj malo pred 13. uro na Ul. Revoltella v bližini križišča z Ul. D’Angeli umrla 49-letna Irene Švab por. Gerdol iz Ul. Pellegrini 43.
Z lambreto v pešca:
pridržana prognoza
Včeraj popoldne okoli 18. ure je v prometni nesreči zadobil težke telesne poškodbe 67-letni Luigi Krečič iz Ul. della Mandria 21. Krečič je stopil iz bara Gornig na Furlanski cesti 339 in prečkal cesto, ko je v smeri proti mestu s svojo lambreto privozil 18-letni Enrico Novel iz Ul. Boveto 41, ki je verjetno opazil pešca pred seboj v zadnjem trenutku in se mu ni več mogel izogniti. Krečiča so z rešilcem Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga zaradi' številnih udarcev v glavo in krvavenja iz desnega u-šesa sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo.
Zadružna kraška mlekarna Repentahor
vabi na
redni občni zbor
ki bo v drugem sklicanju danes, 27. maja 1978, ob 20.30 v prostorih občinske kopalnice v Rep-nu s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega odbora in predložitev obračuna za leto 1977
2.	Poročilo nadzornega odbora in odobritev obračuna za leto 1977
3.	Razno.
Zaradi važnosti, ki jo zavzema uresničitev našega zadružnega cilja, Vas vabimo, da se občnega zbora udeležite.
Odbor
OSMICA
Angel Pečenik, Boljunec 260, toči belo in črno domačo kapljico.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
DARIO FO
SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ (Settimo:
ruba un po' meno)
komedija v dveh dejanjih
Borut Trekman Dorian Sokolič
Prevod Scena Kostumi
Ružiča Nenadovič - Sokolič Glasba Aleksander Vodopivec Pantomima	Andrčs Valdčs
Režija	JOŽE BABIČ
Predpremiera:
v četrtek, 1. junija, ob 20.30 — abonma red D • mladinski v sredo — abonma red E - mladinski v četrtek
Premiera:
v petek, 2. junija, ob 20.30 — abonma red A - premierski — a-bonma red J Ponovitve:
glej pod rubriko »Gledališča«.
Gledališča
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
Ponovitve komedije Daria Foja «Sedma zapoved: kradi malo manj«: v soboto, 3. junija, ob 20.30 - abonma red B (prva sobota po premieri); v nedeljo, 4. junija, ob 16. uri - a-bonma red C (prva nedelja po premieri); v ponedeljek, 5. junija, ob 16. uri • abonma red H in abonma red I; v soboto, 10. junija, ob 20.30 -abonma red F (sindikalni - druga sobota po premieri); v nedeljo. 11. junija, ob 16. uri - abonma red G (popoldanska predstava na dan praznika).
Prodaja in rezervacija vstopnic pri blagajni Kulturnega doma ob delavnikih od 10.30 do 12.30.
VERDI
Drevi ob 18. uri (red B) koncert orkestra gledališča Verdi pod taktirko bolgarskega dirigenta Emila Cakarova. Na sporedu je med drugim tudi sklad, ba tržaškega skladatelja Raffaela de Banfielda «For Ophelia« za sopran in orkester. Tokrat bo nastopila sopranistka Maria de Francesca Cavazza. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni.
ŠOLA
GLASBENE MATICE - TRST
V ponedeljek, 29. maja. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
PIHALNI
KOMORNI VEČER
študentov Akademije za glasbo iz Ljubljane
Umetniški vodja:
docent FEDJA RUPEL Klavirska spremljavah'
prof. NADA OMAN
Na sporedu: Ramovš, Htindel, Quantz, Ravel, Debussy, Pierne, Ibert.
Vljudno vabljeni!
VSTOP PROST
VABILO
Društvena gostilna na Opčinah
z omejeno zavezo . vabi svoje člane na
redni občni zbor
ki bo v ponedeljek, 29. maja 1S78, ob 20.30 v društvenih prostorih v Proseški ulici št. 39, s sledečim dnevnim redom:
1.	poročilo upravnega in nadzornega odbora
2.	odobritev obračuna 31.12.1977
3.	imenovanje upravnikov in nadzornikov
4.	razno
Občni zbor bo sklepčen pri vsakem številu prisotnih članov
Odbor
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 27. maja
JANEZ
Sonce vzide ob 4.22 in zatone ob 19.41. — Dolžina dneva 15.19 — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.45
Jutri, NEDELJA, 28. maja GOJKo
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,1 stopinje, najnižja 14,9, ob 13. uri 23,6 stopinje, zračni tlak 1017,6 mb ustaljen, vlaga 34-odstotna, nebo 6/10 pooblačeno, veter 22 km na uro severozahodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 26. maja 1978 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrle pa so tri osebe.
RODILI SO SE: Anna Maria Rizzi, Cinzia Bastiani, Lorenzo Prodan, Roberto Sfreddo, Fabrizio Reia, Mojca in Breda Mihalič, Giulia Fabris in Michele špoljarič.
UMRLI SO: 89-letni Sante Fanna, 71-letna Iolanda Grusovin in 63-letni Roman šik.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do /20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančišek) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančišek) 1.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel, 211-001: Prosek: tel 225141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se-s)jan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271-124.
PROSVETNO DRUŠTVO — MAČKOLJE vabi 27. in 28. maja na tradicionalni
PRAZNIK ČEŠENJ'
DANES, 27. MAJA
Ob 15. uri odprtje kioskov	JJ
Od 20. do 24. ure prosta zabava z ansamblom «The Lord**
JUTRI, 28. MAJA
Ob 14. uri odprtje kioskov
Ob 16. uri začetek kulturnega programa — Domači mešani Pe^ «ki zbor — Domači otroški pevski zbor «SlovensKi šopek« — Moški pevski zbor društva upokojencev » Kopra — Mešani pevski zbor «Lipa» iz Bazovice T Koncert ansambla «Taims» z Opčin — Godba na P1' hala iz Pridvora.
Od 20. do 24. ure prosta zabava z ansamblom «The Lord**
Oba dneva bodo delovali dobro založeni kioski * čevapčiči, klobasami in domačim vinom.
V primeru slabega vremena bo praznik 4. junij®
Šolske vesti
Učenci likovnega tečaja osnovne šole Sv. Jakob razstavljajo svoja likovna dela v prostorih Slovenskega kluba, Ul. sv. Frančiška 20/11. Razstava bo odprta do konca meseca, dnevno od 9. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Vabljeni!
Učenci osnovne šole v Borštu vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo v srenjski hiši danes, 27. maja, ob 20. uri.
Osnovna šola Stanislav Gruden v šempolaju vabi na zaključno prireditev, ki bo danes, 27 maja, ob 17. uri, Vljudno vabljeni starši in prijatelji mladine!
Zavodski svet srednje šole Simon Gregorčič v Dolini priredi danes, 27. maja »Srečanje šola — družina«. V tem okviru bodo dopoldne razna športna srečanja, razgovor z učenci in priprave na kulturni program. Popoldne bodo šolski prostori odprti vsem staršem in prijateljem, kjer bo tudi razstava risb. Ob 17. uri pa bo na šolskem dvorišču krajši kulturni program, v okviru katerega bo šola proslavila tudi stoletnico rojstva pesnika Otona Župančiča. Po programu bo družabno srečanje med šol6 in družino'. Vabljeni starši in prijatelji učencev!
Izleti
SPDT prireja jutri, 28. maja 1978. avtobusni izlet na Ratitovec. Hoje bo predvidoma tri ure. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) v dopoldanskih urah.
Prosvetno društvo France Prešeren iz Boljunca sporoča, da bo odhod avtobusov v Postojno jutri, 28. t.m., ob 7. uri.
SPD Tabor — Opčine javlja izletnikom, da bo odhod za enodnevni izlet v Breginjski kot izpred Prosvetnega doma ob 8. uri po legalni Uri in ne ob 7.30 kot je bilo prvotno najavljeno«' s\	JS • «
Odhod odVtobtjrfv za Pliberk (Avstrija )-jiVi, 2T- ^ja bo'ob 5. uA izpred «Palažzo della Regfone«’ — Trg Oberdank in preko Bazovice, Gropade, Trebč, na Opčine, križišče pri Kmečki banki. Prosimo točnost.
V nedeljo, 11. junija 1978, prireja sekcija Slovenske skupnosti v dolinski občini
ENODNEVNI IZLET\ NA OTOK RAB
kjer je bilo med vojno (1941-43) taborišče slovenskih deportirancev.
Cena potovanja (avtobus in trajekt) je 7.000 lir. Vpisuje Marjo Zahar (Zabrežec 12) telefon 228481 do 30. maja oziroma do zasedbe mest v avtobusu.
Mali oglasi
IŠČE se izkušen/a natakar/ica, lepe postave, po možnosti z znanjem nemščine. Delovno mesto je eno letno. Hotel Magdalenorf — Bočen — Ul. Rencio — Tel. 21267.
CARLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68 72, 850 68, A 112 72, NSU 1200 72, mercedes 200 D 70. 124 coupe 1600 74, AR 1300 75, 1500 C 66 tau-nus 1300 73, 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7, tel. 826084,
Prosveta
Bienale umetnikov amaterjev'
Tabor - Opčine vabi zainteresira11 —* - - - ’—slikarska alt
prinesejo svoja ska dela med 18. jn 2Q. uro
v dne*1
prO'
od 29, do 31. maja v dvoran ^ svetnega doma na Opčinah. 'fS razstave bo v petek, 9. junija-
Kino
Ariston 16.30 - 18.20 - 20.10 -bagnino d'invemo». Režija jj. Paskaljevič, Irfan Mensur, j, na Kosanovič, Danilo Bata Stoj . Mignon 16.00 - 22.10 »Panter« show. Barvni film.	m,
Nazionale 16.30 «Guerra Barvni film.	m
Graftaciclo 16.00-22.15 »La minac Barvni film	ajp.
Excelsior 16.00 »American Gr8 Barvni film.
Fenice 16.00 «Morte di una o Alain Delom Ornella Muti. yn Eden 15.30 — 22.15 «Una donna sola«. Jill Clayburg, Alan Bšfčs' Ritz 16.00-22.15 «11 tocco AeW, duša«, Lino Ventura, Richar ^ ton. Lee Remick. Prepovedan dini pod 14. letom,	njo«'
Cristallo 16.30 «Telefon». Charles p son. Lee Remick. Barvni vn Fiiodramniatico 16.00—22.00 4 — bramosia dei sensi«. PreP0 mladini pod 18. letom. Bari01 ^ Aurora 16.30 »Von Butti6*}oll|II,i sturmtruppenfbhrer«. Barvni a|,(j Capitol 16.30-19.00-21.30 «Un Caaj.
uomo, un’altra donna«. Jan>eS j/ Moderno 16.00 «Salvate il *,ra dy». C. Heston. Barvni film' $i. Ideale 16.00 «Quelli della cali*>ri1 Carol Andre. Barvni film. . pii' Vittorio Vcneto 16.15 «.L'uomo [j, rino«. Prepovedan mladini Pou
letom. Barvni film.	, Vil'
Astra 16.00 «11 bel Paese«. Pa0 [1|i«.
laggio, Silvia Dionisio. Barvni Sadiftc-16.00 »Classe mista»- m*) "Volta 17.00 »Africa Express». G1 GeimriJt1 Barvni film.
Razstave
V	dvorani palače Costanzi 80ijgafj*
veliko razstavo del tržaškega i Giannija Brumattija. Znanemu ^ tr mu likovniku prireja to raZ „ri žaška občinska uprava v zna* m, nja za njegove dosedanje Razstava bo trajala vse do 25. ^
V	tržaški občinski galeriji na Unita je odprl razstavo svoji*1 žaški slikar Tullio Clamar, k* stavljal do 2. junija.
Danes ob 15. uri bodo v druS fr i prostorih krožka «11 Plastičhin®*'^ V. Veneto 4, odprli razstavo m,* kov.
Na sedežu Turistične in *e*°v^r ske ustanove v Sesljanu bodo v gjii' deljek, 29. t.m., odprli razstava ^
seppa Calleje. Odprtje bo ob

Ob 35. obletnici smrti
04-
sester Jvanke in Dušanke , dar„()oo & stra Majda Berdon - Kozina J za RMV in 3000 lir za poimen
šole v Rojanu.
V spomin pok. Pine Pertot
Franc in Milijana 5000 lir za matico,
pija’

Celica KPI - Mačkolje izraža * ^ ko sožalje družini šik ob iz*uD Romana.
Sporočamo žalostno vest, da nas je dne 25. maja za vedn° zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica
URŠA STARC vd. KOROŠEC
Pogreb bo danes, 27. maja, ob 13. uri iz mrtvašnice g*avl,e bolnišnice v cerkev v Boljunec.
žalostno vest sporočajo: hčere 0l®*j Marija in Milka z družinami ter v* vnuki in pravnuki
Boljunec, 27. maja 1978
Žalovanju se pridrožujeta družini Glavina in Jankovič.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ^ izgubi naše drage mame
ANE ŽNEBELI vd. KOCIJANČIČ
Posebna zahvala župniku, zdravnikom in medicinskemu osebi11 bolnišnice Izola in ambulante Hrpelje, kolektivu Lesograd *-■$? zina, darovalcem cvetja in vsem, kj so nam bili ob strani teh težkih trenutkih.
V
Družina. Kocijančič
Markovščina, 27. maja 1978

Z NOVIM NAČRTOM PODROČIJ ZA LJUDSKA STANOVANJA
Grožnja novih obsežnih razlastitev v mestni okolici in na podeželju
Jja.Pr',i pogled bi se vsakomur |
CstoUdn° zdel°- koliko
se je naše
[)._■” ozemeljsko razširilo v zadnjih viio *jih. kljub temu, da mu Štepci Prebivalstva ne narašča, am-nasP|'otno še pada. Mlajši r<> so si popolnoma razumljivo dtatojnejših stanovanjskih no •^r’ za kar so Pa mt>ra'* ogrom-pi-P^rt-Xovati* ker so bili v glavnem ju pasoeni gradbeni špekulaciji, ki
ob|"D Pomanjkljivem posegu javne ustvarjala velike dobičke z jj^jskim navijanjem cen ali na-
Ph
ljud i -nas so se pa iavn' programi Sradcnj le izvajali morda jul,* kot drugod, saj je na podlagi (in n.a 167 iz leta 1962 tržaška ob-pjj 'zdelala načrt, oziroma izbrala 5tnl°cK na katerih naj bi zgradili Lr! stanovanj za skoraj 22.000 pre-f aicev. Ta program je sedaj sko-čjc !,Celoti izveden, razen za podro-
ea>°g Ulice don Bosco na Pon-k lotu1’ Magdaleni in pri Bošketu leta določena zemljišča so
Sietrt zasedena. Zaradi tega, iHj ",'devanju državnega zakoi
in v zakona, ki
j0. - v ta namen priskrbel naložbe, p,; rzaška občinska uprava sklenila skeraviti nov načrt področij za ljud-
^ gradnje, oziroma izbrati v ta na-jS.Pdtrebna zemljišča. Le da je to j v*}? na tako nenavaden način in it\ov •0 naglico, ki prav gotovo ne t».j? jamčiti za premišljenost in ute-*** njenih izbir.
vi n!nsk' svet je 8. t.m., to se pra-'k pred razpustom ob poteku tjjSta, sprejel novi načrt podreti’ naPlenjenih ljudskim gradnjam,
Je izdelal občinski tehnični u-h. 8 pomočjo strokovnjakov zavodi' ljudske hiše (IACP) in skupine
JOT
tj1 dnen
>v«lci
izvedencev v približno de-
Resnici na ljubo so se **T7«uci KPI in PSI glasovanja ®H, predvsem zaradi tega, ker
ji(jPa ui poskrbela za prehodna naj-'"Ita ^svetovanja z rajonskimi konju ?'nj, sindikalnimi organizacijami l^zužbenimi predstavništvi, kot bi "kfp a vednost tega urbanističnega zahtevala, pa tudi ker nagli-1 omogočila niti občinskemu sve-
P.
tu, da bi z zadostno poglobljenostjo proučil vso dokumentacijo.
V	takih pogojih izdelani načrt naravno vzbuja precejšnje dvome, celo o njegovih izhodiščih. Predpostavlja namreč, da bo v prihodnjih desetih letih potrebnih novih 16.000 stanovanj, od katerih naj bi bila polovica, to se pravi 8.000, «ljudskih». Tak račun bi znal biti, spričo stalnega upadanja števila prebivalstva, občutno pretiran. Dejstvo, da bi po tem načrtu približno polovico novih ljudskih stanovanj namestili na zemljiščih v okolici in na podeželju, je pa v očitnem protislovju s proglašenim načelom občinske urbanistične politike, da se zaustavi razširjanje mesta v predmestja in ponovno pridobi za stanovanjske potrebe središče mesta.
Za zadostitev tako vnaprej dolo čenih potreb so izbrali kar 20 novih con, oziroma še več, če upoštevamo, da so nekatere razdeljene v več delov. V središčni coni, kjer naj bi izvajali predvsem preureditvene pobude, so izbrali področja okrog starorimskega gledališča (105 stanovanj za 234 ljudi), pri Trgu Unita (174 za 384 stanovalcev) in v Starem mestu, kjer naj bi preuredili 983 stanovanj za 2.166 ljudi. Preuredili naj bi tudi nekatera druga mestna področja, in sicer okrog Ulice Flavi-i (ki jo bomo obdelali posebej), pri Sv. Andreju (509 stanovanj za 1.169 ljudi), v spodnjem delu Ulice S. Cilino (310 za 960 stanovalcev), pri Rotondi (110 za 430 ljudi), v Ulici della Tesa (240 za 770 stanovalcev) in v Ulici Svevo (360 stanovanj za 1.000 prebivalcev). Obširnejše preureditvene posege naj bi izvedli tudi v nekaterih mestnih predelih, kjer so stanovanjske razmere poseb no slabe, in sicer v Ulici Pcnzianino (383 stanovanj za 1.153 ljudi), v Ulici Molin a Vento (504 za 1.500 stanovalcev) in v Ulici Capodistria (94 stanovanj za 310 ljudi).
V	nasprotju z uradno izraženo voljo preprečiti širjenje mesta, so vključili v načrt tudi zelo obširna področja v okolici in na podeželju. V Ulici Flavia mislijo zasesti 14.364
kv. m površine, da sezidajo 127 stanovanj za 383 ljudi. Razlastili naj bi na desetine malih posestnikov, v veliki večini Slovencev, porušili 4 hiše, pri čemer predvidevajo poprečen strošek za razlastitev 35.835 lir za kvadratni meter. (Glede verodostojnosti teh cenitev pa bi bili rajši oprezni, kajti odškodnine se po preklicu deželnega zakona št. 39 iz leta 1973 računajo po kmetijski vrednosti in bi znalo priti do neprijetnih presenečenj). V bližini, severno in južno od starega jedra Kolonkovca, so izbrali dve približno enako veliki področji s skunno površino okrog 158.000 kv. m, ki ju povezuje nova cesta. Tu naj bi gradili 1.880 stanovanj za 5.640 prebivalcev na vrtovih malih posestnikov, prav tako v ogromni večini pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. Razlastili bi 11 hiš in 147 tavolarnih lastnin, za odškodnine računajo pa na poprečje 12.658 lir na kvadratni meter. Iri Naselju sv. Sergija mislijo razlastiti 76.10*0 kv. m zemljišč, ki jih slovenski lastniki v dobršni meri še obdelujejo kot vrtove ali vinograde. da zgradijo 1.109 stanovanj za 3.815 prebivalcev. Poprečna odškodnina naj bi znašala 4.984 lir za kvadratni meter.
Pri Sv. Ivanu so vključili v načrt področje okrog Ulice Timignano, ki meri 33.190 kv.m, kjer naj bi sezidali 221 stanovanj za 720 ljudi. Zato bi morali razlastiti 91 tavolarnih lastnin, med njimi 19 hiš, s poprečno odškodnino 16.348 lir za kv.m. štiri področja, za skupnih 83.600 kv.m so izbrali na Opčinah, kjer naj bj zgradili 427 stanovanj za 1.358 prebivalcev. Tavolarnih lastnin je tu 81. predvidena poprečna odškodnina pa naj bi znašala 4.238 lir za kv.m.
Upravičena je torej skrb desetin naših rojakov pred grožnjo novih razlastitev in hvale vredna so prizadevanja naših organizacij, da jih preprečijo. Prvo sredstvo, kj se ga je treba poslužiti je vložitev ugovorov, za kar zapade rok že v četrtek, 1. junija.
ZARADI PRISEBNOSTI AGENTOV JA VNE VARNOSTI IN KARABINJERJEV
Spodletel poskus bombnega atentata na pokrajinski sedež PSI v Gorici
Peklenski stroj, zavit v časopisni papir in najlonsko vrečko, so zvlekli iz centra ter ga razstavili - Atentat je izrazito fašističnega značaja
SPET LEPA UVRSTITEV NAŠIH MLADIH KOTALKARJEV
Zaradi hitrega posega varnostnih organov in prisebnosti nekaterih pod-časnikov se je izjalovil včeraj ponoči atentat na pokrajinski sedež socialistično stranke v Gorici, v Ulici 9. Agosto, kamor so neznanci nastavili eksplozivni naboj.
Zgodilo se je v neči med četrtkom in petkom. Nočni paznik Clau-d' je med običajnim obhodom opazil pred vhodnimi vrati zgradbe, kjer ima sedež PSI, najlonsko torbo zelene barve, v njej pa zavoj, ovit v časopisni papir. Stvar se mu je takoj zdela sumljiva, zato je po telefonu obvestil kvesturo. Na kraj sta se hitro pripeljala podčastnika Per coco in Ferri in kaj kmalu ugotovila, da gre najbrž za peklenski stroj, kajti iz omota se je razločna slišalo tiktakanje ure. Na pomoč sta zato poklicala še podčastnika Berardinel-lija, ki je z dokajšnjo mero iznajdljivosti poskrbel za odstranitev nevarnega zavoja, ki bi lahka v vsakem trenutku eksplodiral. Torbo so navezali na nekaj desetin metrov dolgo vrvico ter jo nalahno izvlekli izpred stopnišča stavbe do Korza, vsega nekaj deset metrov daleč. Nevarni tovor so nato na isti način vlekli po Torzu in ga privlekli skoraj do podvoza v Ulici Aquileia. Tu se je plastična vrečka zaradi trenja raztrgala in iz časopisnega papirja so se pokazali obrisi preprosto izdelanega peklenskega stroja. Pločevinasta škatla, v kakršni se prodaja motorno olje IP. je bila z žicami povezana z okroglo budilko, na katero je bila z lepilnim trakom pritrjena baterija. Kot posebnost velja navesti, da je za povezavo ned budilko in detonatorjem, ki je bil položen v kovinsko škatlo, služila navadna vtičnica. Zato ni bilo pretežko, čeprav j z velikim tvegan jem, podčastniku Berardinelliju pretrgati povezavo med budilko, ki naj bi že čez dobrih 15 minut, kakor so kasneje ugotovili povzročila stik in s tem eksplozijo, in detonatorjem. Ko so si agenti javne varnosti, kj so jim pri nelahki zadevi pomagali tudi orožniki, lahko nekoliko oddahnili, so iz Tržiča poklicali strokovnjaka, ki je odstranil še detonator in tako povsem onesposobil nevarno napravo.
Vse skuoaj so odnesli na kvesturo, kjer bodo skušali na podlagi posameznih delov izslediti atentatorje.
Po prvih informacijah, ki so jih posredovali na tiskovni konferenci včeraj opoldne, je bilo v pločevinki približno 1 kilogram eksploziva, .ki ga morajo zdaj še pregledati strokov-,
minil m imoift it AiMlilmumitiiti M umil	m ni, n intilH M IlllIlliiiiMilllIlUlHlllIlfllllllimiHlll im imii
PRIČETEK DANES OB 18. URI V GRADIŠČU
13. VINSKI SEJEM DEŽELNEGA ZNAČAJA
Od 309 poslanih vzorcev so ugodno ocenili in jih prepustili na razstavo 166 • Sejem tudi v Čedadu
Mladinskega centra in podobnimi organizacijami izven centra.
V zaključnem delu sestanka so se pomenili tudi o nekaterih pomembnih akcijah, ki jih bodo izpeljali v poletni sezoni, predvsem pa o vključevanju v Mladinske delovne brigade v Sloveniji.
njaki. Na prvi pogled gre za eksploziv pridobljen iz granat iz druge svetovne vojne, vsekakor bodo zadnjo besedo izrekli strokovnjaki. Budilka, ki naj bi ob 2.20 povzročila stik in s tem eksplozijo, torej dobrih petnajst minut po odkritju naboja, je znamke Ruhla in jo je mogoče kupiti tudi v goriški Standi. Drugih podatkov zaenkrat ni in preiskovalci menda tavajo v popolni temi.
Vest o spodletelem atentatu se je bi skovito razširila po Goriškem že v jutranjih urah in povzročila veliko ogorčenje med prebivalstvom, ki je že desetletja bilo vajeno mirnega sožitje.
Dejanje so že včeraj obsodile nekatere politične stranke in organi zarije. Pokrajinska federacija PSI je izdala daljše tiskovno poročilo, v katerem ocenjuje atentat kot izzivalno dejanje na predvečer volilne kampanje in kot poskus ustrahovanja socialističnih aktivistov in delavskega razreda nasploh. Tako dejanje prihaja lahko samo s strani fašistov. Pokrajinska federacija se obenem zahvaljuje agentom javne varnosti, ki so preprečili, da bi podli atentat uspel.
Že včeraj opoldne pa je enotna pokrajinska sindikalna federacija izdala tiskovno poročilo, v katerem najostreje obsoja atentat in poziva delavce k največji budnosti, da se enkrat za vselej osamijo provokatorji. Sindikalna federacija ono zarja, da je spodleteli atentat bil napravljen samo 2 dnj za podobnim dejanjem na sedežu kovinarjev v Pordenonu in da torej ne more biti dvoma, da gre za izvajanje točno zastavljenega prevratniškega načrta. Delavci nai na to provokaciio odgovorilo s čimširšo mobilizacijo in s shodi v podietiih ob priložnosti 2. junija, ko proslavljamo dan republike.
Solidarnostno izjavo ie pokrajinskemu vodstvu socialistične stranke poslala tudi posoška federaciia KPI, ki označbe atentat kot poskus mo-tenia volilne kampanje in kot poskus ustvarjanja nanetosti tudi v naši nokraiini. Pokrajinski tajnik republikanske stranke Ascari pa je
Na zadnji strani:
Petoveljski atentat — general Mingarelli kmalu pred sodniki?
vodstvu PSI po izrednem zasedanju vodstva svoje stranke poslal brzojavko, v kateri poleg solidarnosti poziva na budnost vseh demokratičnih sil.
Vse kaže. da postaja tudi v krajih j kot je Gorica, ki doslej ni poznala terorizma, ta oblika političnega boja vse bolj navzoča v družbenem dogajanju in da skušajo skrajno desne sile skaliti mir in civi.no sožitje. Kaj takšnega so poskušale tudi v preteklosti, vendar brez uspeha.
Leta 1973 so nastavile eksploziv k temelju ograje na meji pri sveto-gorski postaji, vendar se ni vžgal.
Zdi se, da so ta atentat poskušali napraviti istočasno z atentatom na slovensko šolo v Trstu. Pred tedni so iste sile skušale izvesti atentat na sedež kovinarske federacije v Tržiču.
Vsi ti atentati so se, na srečo izjalovili in upamo, da bo tako tudi v bodoče. Našega mesta teroristi ne smejo povleči v nesrečo, kakršno doživljajo druga italijanska mesta.
Tega ne bodo dosegli, če bomo budni, če bo vsakdo izpolnil svojo dolžnost in če bomo volilno kampanjo ohranjali v mejah primerjanja političnih stališč, ter bomo iz nje izključevali nasilje kot izrazito fašistično, nedemokratično, nestrpno in nesprejemljivo metodo političnega boja.
IHIIII«flllll klttlllllNIIIIIIIIIIIIIIIIMItllllllllllllllllMJUMIIlllllMllllltlllHItlllllllPIIHIII IIIII lillllllltlllllll lllllll
Poskus ločevanja manjšine po kategorijah
Obsežno področje vrtov na Kolonkovcu, ki naj bi ga razlastili za gradnjo ljudskih stanovanj
so vključili v načrt področij za ljudske gradnje štiri cone, ki jih označuje debelejši črtet
Danes ob 18. uri bodo v Palasport v Gradišču odprli 13. deželni vinski sejem. Razstavljena vina so ocenili prejšnjo soboto. Prejeti so morala vaj 77 od sto možnih točk. Od 309 vrst predloženih vin je komisija i-zbrala 166 vzorcev, ki jih bodo da-res razstavili ter jih hkrati tudi vključili v stalno deležno razstavo arhivskih vin «La Serenissima*. Vina oripadajo povečini goriškim proizvajalcem, zasebnim in zadružnim, nekateri so tudi iz videmske pokrajine, prvič pa so se na razstavi poje vili tudi proizvajalci iz Trsta.
Kot vsako leto so se predstavili slovenski proizvajalci Bužinel iz Kr-mina, Parovel iz Doline. Emil Sfiligoj z Oslavja in Ciril Sirk iz Krmi-na. Uradnega odprtja se bodo udeležili vidni predstavniki kmetijskega sektorja naše pokrajine in dežele.
Danes popoldne bodo vinski sejem odprli tudi v Čedadu. Udeležil se ga bo tudi deželni odbornik za kmetijstvo Del Gobbo. Na tem sejmu razstavljata slovenska kmetovalca Bensa in Mikluš z Oslavja. Predstavila bosta beli pinot picolit in verduzzo.
V ponedeljek seja rajonskega sveta v Štandrežu
štandreški rajonski svet se ponovno sestane v ponedeljek, 29. maja ob 20,30, v domu Andreja Budala v Štandrežu. Na dnevnem redu so vprašanja poimenovanja ulic, ob činske telovadnice, otroškega varstva ter pitne vode.
Seja mladinskega odbora SKGZ
Prejšnji torek je bila v prostorih dijaškega doma v Gorici redna seja mladinskega odbora pri SKGZ, namenjena obravnavi dveh ključnih vprašanj: političnemu izobraževanju mladih ter delovanju Mladinskega centra v Gorici.
Posebno pozornost so namenili vprašanju kadrovanja ter v tej zvezi ponovno poudarili pomen izobraževalnih seminarjev, ki jih prirejajo družbene organizacije v zamejstvu.
Glede delovanja Mladinskega centra so se člani odbora dotaknili ne katerih bistvenili vprašanj, ki so prišla do izraza prav v zadnjem času. Tako se je pokazala potreba po ve čjem sodelovanju med članicami
Dvodnevna na Peči
KŠagras
Sekcija VZPI - ANPI na Peči prireja danes in .jutri dvodnevno «ša-gro». Drevi ob 20. uri bo ples z ansamblom -*Gli amici 70», jutri zjutraj, s pričetkom ob 9. uri pa bo dirka v motokrosu. Dvodnevno praznovanje se bo zaključilo zvečer, ob 20. uri, s plesom.
Prepoved poučnega izleta absol ventov slovenske nižje srednje šole v Gorici «Ivan Trinko* v Slovenijo, kamor jih je povabil republiški sekretariat za šolstvo, je povzročila v šolskih krogih in v vsej naši narodnostni skupnosti upravičeno nezadovoljstvo. Nezadovoljstvo je toliko večje, ker so taiste rimske šolske oblasti letos pozimi prepovedale slovenskim dijakom iz Gorice, da bi se udeležili študentovskega srečanja v Zagrebu, kamor so jih povabili njihovi vrstniki iz Nove Gorice. Gre za očitna prime ra diskriminacije, ki jo določeni krogi hočejo uveljavljati v škodo slovenskih dijakov iz Gorice. Da je razlika v stopnji pravic med slovensko šolsko ipladino na Goriške n in Tržaškem očitnejša, hočejo dokazati z dejstvom, da so sloveti skim dijakom tfižfš ’ skednje šole v Trstu dovolili poučni izlet v Slove ni jo, ki so ga opravili pred nekaj dnevi. Kakor smo včeraj brali v članku v našem listu je izgovor o skorajšnjem zaključku šolskega pouka iz trte izvit, ker se dijaki italijanske srednje šole iz videmske pokrajine te dni pripravljajo na izlet v Tolmin in Kobarid.
V slovenskih političnih krogih poudarjajo, da predstavlja prepoved izleta slovenskih dijakov iz Gorice poskus ohranjevanja različnih sto penj pravic znotraj naše narodnostne skupnosti. Gre za taro načelo, ki, sta ga črka in duh osimskega sporazuma odpravila s tem, da v sporazumu ni govora o različnih pravicah. ki naj bi jih imeli Slovenci po pokrajinah, na Tržaškem, Goriškem in Videnskem, ampak je govor o zaščiti slovenske manjšine kot celote.
Rimska šolska birokracija s tem svojim diskriminacijskim in nepopu larnim ukrepom ne bo mogla škodovati izredno plodnemu ter prijatelj skemu sodelovanju, ki se na različ nih ravneh izvaja ob tukajšnji od prti meji. Njen ukrep pa postavlja samo v še bolj svetlo luč, kako ne vzdržno je, da v Rimu, daleč od rta še stvarnosti, odločajo o stvareh, ki bi morale biti v pristojnosti tu k jšnjih krogov. Potrebno bi bilo. prav ob tem primeru, znova poudariti nujnost avtonomije sloven
llllllllllllinilllllMIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllMIliiiillItltinilllllllinilllllllllllMIIMIMIIIIIMIIIIIlitlllllllll
Elektronika na pohodu
V anagrafskem uradu trgovinske zbornice v Gorici so včeraj dopoldne izročili namenu dva terminala za izstavljanje potrdil okoli tisoč v trgovinsko zbornico vpisanih podjetij industrijskega, obrtniškega in trgovinskega značaja. Navzoči so bili, poleg funkcionarjev trgovinske zbornice, deželni odbornik za financo Antonio Tripani, župan Pasquale De Simone, predsednik trgovinske zbornice Delio Lupieri ter predstavniki deželnega elektronskega informacijskega centra.
Deželni odbornik Tripani je ob tej priložnosti opisal prizadevanja de žele. da bi nudila ustanovam, ki jih to tiče, čimbolj avtomatsko
zbiranje informacij. V naši deželi, ki se s tem centrom uvršča med tiste dežele v državi, ki so v tem pogledu dosegle največji napredek, deluje 131 terminalov. Z njimi razpolagajo 'občinske in pokrajinske u-prave, trgovinske zbornice ih bolnišnice v vseh pokrajinskih središčih in tudi v drugih večjih mestih, kot so, denimo, Tržič in Tolmeč. Vsi ti terminali so povezani s centralnim informacijskim uradom, kjer delujeta dve napravi IBM, ki sta sposobni, kadar ju «pokličejo», postreči z vsemi potrebnimi informacijami, ne samo z anagrafskimi podatki nekega podietia ali državljana, anv pak tudi z informacijami, ki se na-našaio na kategorije in podobno, kar ie velikega ^omena za načrtovanje in tudi za finančno poslovanje.
Elektronska naprava je nadomestila doslej zamudno izstavljanje po-
trdil, ki so jih tiskali s pomočjo metalnih ploščic. Njena prednost je torej v tem, da odpravlja izgubo ča sa in da torej usposablja anagraf ski urad (v tem primeru urad trgovinske zbornice), da takoj izstavi prosilcu potrdilo. Če upoštevamo, da je napredek demokracije odvisen od cele vrste razlogov, tudi od participacije državljanov, potem zavzema učinkovitost krajevnih ustanov kot nosilcev demokracije pomembno vlogo pri njenem razvoju. In prav ta cilj se hoče doseči z nameščanjem takšnih terminalov. (Na sliki trenutek z včerajšnjega uradnega pričetka elektronskega poslovanja na trgovinski zbornici).
skega šolstva in s tem v zvezi u stanovitve samostojnega slovenskega šolskega okraja, ki bi deloval na podlagi dobrega poznavanja na ših razmer in potreb.
Sodimo, da bi bilo krivično do di ja ov, da ne bi šli na izlet. To bi jim morali omogočiti starši, če ne drugače, da izlet izpeljejo v lastni režiji. Pa ne samo za deset dijakov iz vsakega izmed štirih razredov nižje srednje šole, ampak za vse absolvente. To bi bil najboljši odgo vor slovenske manjšine na diskriminacijski ukrep rimske birokracije.
Že nekajkrat smo poročali o marljivih štandreških kotalkarjih, ki so dosegli lep uspeh na tekmovanjih v krajevnem, kakor tudi v deželnem merilu. V nedeljo, 14. maja sta člana kotalkarske skupine pri prosvetnem društvu Oton Župančič, Nadja Maraž in Silvano Grendene. na pokrajinskem tekmovanju za naraščajnike v Gorici, dosegla prvo mesto v umetnostnem kotalkanju. Naj navedemo, da Nadja obiskuje 3. razred osnovne šole v Štandrežu, Silvano pa prvi razred srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici.
Prireditve
Za «pokrajin$k€»
predložene
Iri kandidatne liste
Na sodišču v Gorici so včeraj dopoldne predstavili prve tri kandidatne liste za pokrajinske volitve. Na prvem mestu ie lista KPI, sledita listi KD in PSDI. KPI je svoje liste predstavila včeraj tudi na županstvu v Tržiču, Gradežu in Ronkah, kjer se glasuje po proporč-nem sistemu. V vseh občinah bo imela KPI prvo mesto na glasovnici. Včeraj popoldne so levičarsko listo predložili tudi v Romansu in v Vilešu, kjer bodo volili po večinskem sistemu.
Rok za predložitev list zapade 31. maja. Boj za prva mesta na glasovnici se je polegel, sedaj se začenja za zasedbo zadnjega. Medtem se stranke pripravljajo na volilno kampanjo, predvsem za referendum, pa tudi za upravne volitve. Prvi lepaki so se na oglasnih deskah že pojavili.
Solidarnostna izjava zavodnega sveta trgovske šole
Številnim protestom zaradi krivičnega zadržanja deželne uprave pri reševanju vprašanj ,ki zadevajo slovensko šolo, so se te dni pridružili tud; profesorji, dijaki in njihovi starši na državnem zavodu za trgovino v Gorici, ki so nam posla li sledečo izjavo:
«Zavodski svet Državnega trgovskega zavoda za trgov ino «Ivan Cankar* v Gorici protestira proti zaprtosti deželne uprave glede pri znanja avtonomije slovenski sekciji strokovnega zavoda «Gaivani» v Tr-stu in izraža polno solidarnost staršem, dijakom in profesorjem omenjene šole*.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi jutri, 28. maja 1978, 'pohod na Lozice, Goljevščico, Geneder-co in Marijacel. Zbirališče ob 7.30 (po legalni uri) na Travniku. Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 8. uri do Plavi. Povratek na železniško postajo v Kanalu. Pohod vodi Bernard Bratož. V primeru slabega vremena pohoda ne bo.
Učenci in učitelji slovenske osnovne šole v Doberdobu, vabijo starše in prijatelje' na zaključno prireditev, ki bo v šolskih prostorih, jutri ob 17. uri.
Razna obvestila
Ravnateljstvo in zavodni svet državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabila na kratko proslavo za poimenovanje zavoda po slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju, ki bo danes, 27. maja. ob 11.30. Toplo vabljeni starši, bivši dijaki in vzgojitelji.
Osnovna šola v Ulici Vittorio Ve-neto vabi starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes ob 11. uri v šolskih prostorih.
Foto klub «Skupina 75» bo v ponedeljek, 29. t.m., ob 20.30 v prostorih kluba «Simon Gregorčič® v Gorici. Vei-dijev korzo 13, predvajala barvne diapozitive z natečaja Dia Primorska 78 in 5. republiškega natečaja. Vabljeni. Vstopnine ni.
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «La febbre del sabato sera». J. Travolta. K. Synn Oorney. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 «Ecce bombo*, N. Moretti in L. Rossi. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15 - 22.00 «Forza Italia!». Film Roberta Faenze. Glasba Ennio Morricone.
CENTRALE 17.00- 22.00 «New York Parigi, air sabotage 78». R. Reed, P. Brock.
VITTOUIA 17.00 - 22.00 «Madame Claude*. F. Francoise in H. Baile. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rjt v • v
1 rzic
PRINCIPE 17.30 - 22.00 «Madame Claude*.
ENCELSIOR 16.30 - 22.00 «Marlow» indaga*.
Nova Gorica
in okolica
SOČA .«Gattevay», ameriški film ob 18. in 20. uri.
SVOBODA «Marco Polo*, angleški film ob 18. in 20. uri.
DESKLE *Beflerji», italijanski film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in nonoči bo v Golici dežurna lekarna Mariini, Korzo Italia 89, tel. 2443.
Uprava kulturnega doma Andrej Bu. 1 dal v štandrežu in prosvetna in športna društva Oton Župančič, Juventina, ! Kmečko društvo. Mladinski odsek in 1 sekcija VZPI-ANPI, izrekajo Marku \Valtritscliu iskreno sožalje ob smrti drage mame. Sožalje se pridružuje tudi odbor za postavitev partizanskega spomenika.
Ženski iniciativni odbor za Goriško izreka ob smrti zveste in požrtvovalne članice Cecilije VValtritsch, iskreno sožalje svojcem.
Pogreb
Cecilije Bertulin
vdove VValtritsch
bo danes ob 11. uri iz kapucinske cerkve v Gorici.

NA KULTURNOPOLITIČNIH PRIREDITVAH CIC
V SREDIŠČU ČEDADA VEČER, POSVEČEN BENEŠKIM SLOVENCEM
Nastopili so trije godci, ki so igrali beneške pesmi Nato so uprizorili dva skeča, ki so ju izvedli sami Benečani - Vesela zabava do pozno v noč
Na Trgu Paolo Diacono v središču Čedada so bile od četrtka, 18. do torka, 23. maja, kulturno - politične manifestacije, kj jih je pripravil iniciativni odbor za ustanovitev socialnega centra v Čedadu. Kljub slabemu vremenu so manifestacije uspele.
V	četrtek, 18. maja zvečer je bilo odprtje razstave o izrabi prostega časa ter o socialnih prostorih, nakar je bil večer posvečen problemom ženske. V petek, 19. maja je bil po odprtju razstave večer posvečen beneškim Slovencem. Slovenska prosvetna društva so izrazila svojo solidarnost z manifestacijo.
V	soboto popoldne je bila na vrsti prireditev za otroke z raznimi igrami in prizorčki lutkovnega gledališča, kj so jih izvajali igralci čedadskega CIC (Centro iniziativa culturale). Večer pa je bil posvečen Furlanom. V nedeljo popoldne so bile na sporedu športne igre, O' 21. uri zvečer pa je bil koncert, na katerem je nastopil ansambel Simpaty band.
V	ponedeljek, 22. maja je bila na sporedu kinematografska predstava o problemih vojakov. Zadnji večer, v torek, 23. maja je bila gledališka uprizoritev v furlanščini. Nastopila je igralska skupina iz Orsarie.
Z veseljem in zadovoljstvom ugotavljamo, da je bil eden najbolj uspelih večerov prav tisti, ki je bil posvečen Slovencem. Verjetno je k temu prispevalo tudi to. da tistega večera vreme ni nagajalo. Najprej so nastopil; godci, in sicer Keko Bergnach s kitaro, njegov brat Roberto je igral harmoniko, Dario Martinig pa je igral bas. Njihove vesele viže so privabile na trg precej Furlanov in Slovencev. Na prireditvi se je ustavilo tudi nekaj bivših rudarjev, kj so prišli že popoldne v Čedad na srečanje z belgijskimi sindikalisti. Srečanje je organiziral patronat INAC v Čedadu.
Po prvem nastopu beneških godcev sta v imenu organizatorjev predstavila občinstvu člane beneškega gledališča Lucija Costaper-aria in Vincenzo Catarossi. Nasto-rui so z dvema skečema in sicer z «Marvihom in kraljem* ter s ♦Sardelonom*, ki ju je napisal 1-zidor Predan. Skeča so odlično izvedi; Mario Bergnach, Luciano in Michele Qualizza ter Vilma Martinig. Veliko je bilo smeha, veliko ploskanja. Seveda so največ ploskali Slovenci, toda z velikim zanimanjem so igram sledili tudi Furlani, pa čeprav so vsebino bolj slabo razumeli. Ker glasba ne pozna meja je tud; Furlane krepko
poživil trio Keko - Roberto - Dario, tako da so po trgu plesali do pozne ure.
Trgu Paolo Diacono beneški Slovenci pravijo tudi sadni trg, zato je bilo med nekaterimi kmeti iz Nadiških dolin slišati tudi sledeči zanimiv komentar: «Kamor so nam nekpč dovoljevali pripeljati le kostanj in drugo sadje, smo danes pripeljali tudi svojo kulturo!*
Odveč bi bilo poudarjati, da je bil beneškoslovenski večer na odprtem trgu v Čedadu ne le dober korak naprej, pač pa tudi lep prispevek k zbliževanju med slovensko in furlansko kulturo, za kar gre zasluga organizatorjem prireditve in, seveda, nastopajočim. Mesto Čedad pa je ta naš prvi večer sprejelo omikano.
Iz umetnostnih galerij
ŠE ENA GALERIJA
Med 36 razstavljavci več Slovencev
Trst bo bogatejši za razstavno dvorano domačih slikarjev. Vsedržavna zveza delavcev likovne umetnosti oziroma njeno pokrajinsko združenje v Ul. Pondares številka 8, v sklopu Delavske zbornice, si je nadelo nalogo, da bi seznanjalo ljubitelje slikarstva z deli svojih članov likovnikov s prirejanjem razstav in tudi okroglih miz, seveda m temo likovne ustvarjalnosti in njene vloge v sodobni družbi.
Prvo tako skupno razstavo so že odprli, hkrati pa organizirali razpravo ob okrogli mizi na temo «kakšno vlogo naj imajo javne ustanove, sindikat in kultura».
Na prvi razstavi je dalo na o-gled svoja deta 36 slikarjev, ki s svojo raznolikostjo postavljajo obiskovalce pred nepredvidena primerjanja in pri tem posredujejo občinstvu možnost za bogatenje, za razširjanje razgledanosti.
Na tej veliki kolektivni razstavi so navzoči tudi nekateri slovenski slikarji. Marjan Kravos je razstavil dve jedkanici, eno grafiko je dal na ogled Franko Vec-chiet, Franko Volk pa je razobesil svoje značilno delo na steklu.
Deziderij Švara. Jože Cesar, Demetrij Cej in Mariano Černe so se predstavili z ,našemu občinstvu znanimi deli, in sicer prvi trije z olji. Mariano Černe pa z risbo v oglju.
Tem se prvič pridružuje novo ime, •Silvij Pecchiari, ki je pravzaprav nečak v Piranu delujočega slikarja Pečariča. Silvij Pecchiari živi in dela v Miljah, kjer je nedavno imel svojo prvo osebno razstavo. Je to vsekakor obetajoč mlad napredno usmerjen samorastnik, ki kaže razgledanost v u-porabi upodabljajočih postopkov, kjer uporablja plastični lepljivi trak in ploskovito nabrizgavanje barv. Nekoliko dlje smo se ustavili pri tem mojstru, ki mu je mizarstvo poklic, ker gre za mlado, novo, obetavno ustvarjalno silo, ki, kot vidimo, rad izbira v današnji svobod, slikanja vse, kar bi mu lahko služilo pri likovnem izražanju. Razstava, o kateri je govor, je prav gotovo le prerez trenutnega stanje likovnosti vod vrhom tržaškega slikarstva. Ob tej priložnosti je zveza izdala tudi mapo grafik po zares ljudskih cenah, in sicer za samih 30.000 lir.
M. B.
Na filmskih platnih

JUGOSLOVANSKI FILM «ČUVAR PLAŽE»
V TRŽAŠKEM KINU
Srbski film «Čuvar plaže u zimskem periodu* je predlanskim dobil nagrado za najboljšo režijo (ki je dejansko največja nagrada) na festivalu jugoslovanskega filma v Pulju. Sedaj film predvajajo v Italiji, do nedelje tudi v Trstu v izvirni verziji z italijanskimi podnapisi. Pobuda je seveda hvalevredna, še posebno hvalevredno je dejstvo, da film kroži v izvirniku, za kar je treba pohvaliti državno distribucijsko podjetje Italnoleggio in njegovo mrežo kinematografov (ki jo v Trstu predstavlja Ariston), čeprav je treba pripomniti, da to podjetje nezjdostno reklamizira filme (kar v Trstu na srečo deloma popravi vodstvo kinematografa). 0-pomnili bomo še, da je prevod v podnaslovih sicer v glavnem točen, a marsikje preveč prost (nesprejemljiva je npr. adaptacija lastnih imen).
Bralcem film toplo priporočamo, ker gre za delo, ki je 1976. leta pomenilo prebuditev jugoslovanskega filma po nekaj letih krize. Prebuditev vendar ne pomeni
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiaiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiTtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V ŠVICI SO REFERENDUMI ZELO POGOSTNI
TE DNI BODO ODLOČALI 0 POMOČI UNIVERZI OCENI KRUHA, 0 LEGALNI URI IN 0 SPLAVU
Skupina visokošolcev je dala pobudo za to, da bi oblasti prepovedale vsako drugo nedeljo v mesecu uporabljati zasebno vozilo - Možno je, da uspejo
Vtem ko se pri nas šele privajamo na referendume, ki naj bi bili zares sredstvo za resne probleme v državni zakonodaji, so referendumi v Švici tako rekoč običajen način posezanja državljanov za svojo družbeno ureditev. Kdor se ukvarja s tovrstno problematiko, ugotavlja, da imajo v Švici vsako leto po tri celo štiri referendume, na katerih tri milijone in pol volilnih upravičencev odloča o posameznih problemih, glede katerih se stranke ne morejo sporazumeti, da bi v okviru vlade in parlamenta kak problem rešile «po normalni poti*. Tokrat — danes in jutri — pa bodo švicarski volilni upravičenci -,z referendumom odločali o celi' vrsti vprašanj. Odločali bodo o upravičenosti tako imenovane policijske ali legalne ure, o .ceni kruha, o splavu, o podpori univerzam, o e-ni nedelji na mesec brez avtomobila. Kot smo že rekli, je referendum v Švici že tradicionalen. Skupina kmetov, skupina študentov, feministične organizacije in levo krilo socialnih demokratov so pobudniki za zgoraj navedene referendume.
Grupa petih kmetovalcev iz zii-
riškega kantona je v mesecu dni zbralo 83.000 podpisov, predvsem na podeželju, za predložitev zahteve po referendumu proti uvedbi legalne ali policijske ure v Švici. V Švici velja za sedaj srednjeevropski čas, kar je na drugi strani tudi normalna, sončna ura. Švicarski kmetje, za katere prav gotovo ne moremo trditi, da bi bili leni, pa menijo, da bi morali vstajati prezgodaj, če bi uvedli policijsko, oziroma tako imenovano legalno uro. Švicarska vlada je začela razpravljati o legalni uri v času petrolejske krize 1973. Sedaj se skupina kmetov ob podpori 83 tisoč podpisnikov temu zakonskemu predlogu upira, ,M
Energetska kriza je botrovala tudi vladnemu ukrepu,»ki je v novembru in decembri) 1973 prepovedal rabo zasebnega avtomobila tri nedelje v mesecu. In tedaj so se Švicarji spomnili, kako lepo je spet uporabljati noge. Ob nedeljah pa je bilo posebno v starih delih mest tako lepo, mirno in prijetno, ko ni ozražja dušil ropot in plin motornih vozil. Nato so švicarske oblasti na petrolejsko krizo pozabile in vrnili smo se v ♦normalne razmere*. Toda deve-
‘"TLcdiAimmo Ib miUjomv
izvodov jnci&ii knjig#.
d makija li&Jtih, ki p/i&i&iejo
- •//
phv# Arnom.
S 24 milijoni izvodov je telefonski imenik prav gotovo najbolj razširjena knjiga, v Italij. Njene prve strani vsebujejo veliko koristnih informacij.
Oglej si jih in izvedel boš, kako lahko telefon bolje uporabiš in kako lahko bolie izkoristiš vse telefonske službe. Če si boš ogledal prve strani telefonskega imenika, boš zvedel, kaj ti telefonska služba nudi, koliko razne usluge stanejo in kaj ti je storiti, da te bodo stale manj.
Poleg tega boš imel vedno pri roki koristne
številke, za vsak primer.
Skratka, prve strani telefonskega imenika ti pomagajo zvedeti kaj več o telefonu in kako ga moraš bolj koristno uporabljati.
Na taki način telefonska služba bolje deluje.
Kajti telefon je dobrina vseh.
Tvoj
tim visokošolcem so one tihe nedelje ostale v spominu in ob pomoči nekaterih profesorjev, sklada 800 frankov, oziroma 350.000 lir, so zbrali 115.000 podpisov na svoj predlog, da bi vsako drugo nedeljo v mesecu bila vožnja z avtomobilom prepovedana. Zdi se, da bodo mladeniči v svojem načrtu uspeli
Organizacije feministk in tudi nekatere druge skupine so v lanskem septembru doživele poraz. Propadle so na referendumu o splavu. Toda s porazom se niso sprijaznile in so v poldrugem mesecu zbrale 62. (XX) podpisov na zakonski predlog, ki naj bi dovoljeval prekinitev nosečnosti. Zadihal114 vo je pri tem dejstvo, da veljajo v raznih "švicarskih kantonih glede prekinitve1 nosečnosti različni zakoni. Tako so na primer v frankofonskem predelu vzdolž Ženevskega jezera glede tega dokaj liberalni, vendar pa stane prekinitev nosečnosti veliko, tudi 1.500 švicarskih frankov. V drugih kantonih pa so zelo strogi ali se vsaj delajo stroge. Sicer pa je Švica, v nasprotju s tem, kar se o njej misli in govori, izredno konservativna dežela, da ne rečemo raje reakcionarna.
Tudi švicarske univerze, podobno kot univerze v Italiji, nimajo lahkega življenja. Parlament ima namen univerzam pomagati. Po računih zvezne vlade bi morali sedmim visokim šolam dodati 25 milijonov frankov in s tem bi bilo možno, da bi se število visokošolcev do 1985. leta povzpelo na 70 tisoč od sedanjih 50.000. Desne struje političnih strank in združenje malih podjetnikov pa se tem načrtom upira, .češ da bi ti načrti zahtevali več in sicer najmanj 62 milijonov frankov na leto. O tem bo odločal referendum.
V	okvir teh referendumov spada tudi referendum, za katerega je dala pobudo socialdemotkratska stranka, torej ena izmed štirih strank, ki sestavljajo sedanjo vladno koalicijo. Socialni demokrati se z referendumom upirajo povišanju cene kruhu v višini desetih stotink na kilogram. Povsem upravičeno trdijo, da bi to povišanje prizadelo predvsem revne in pa številne družine. Povišanje cene kruhu pa spada v «paket» ukrepov, ki naj omogočijo večji dotok sredstev v zvezno blagajno. Švicarska zvezna vlada je skušala s tem rešiti problem, ki je nastal tedaj, ko je izgubila bitko z volivci pri lanskoletnem referendumu, ki je odklonil povišanje davkov.
V	švicarskem glavnem mestu pravijo, da bi povišanje cene krur hu stalo posameznega švicarskega državljana komaj 3 franke na leto, kar vsekakor ni veliko in kar posredno dokazuje, da Švicarji je-
Franko Vecchiet nagrajen v Forliju
Od 13. maja do 4. junija je v Muzeju moderne umetnosti v Palači Albertini v Forliju «Peta grafična razstava*, na kateri sodeluje 40 umetnikov s 150 eksponati in sicer izključno umetnikov mlajše in srednje generacije do 45 let starosti.
Komisija, ki so jo sestavljali u-metnostni kritiki Giuseppe Mar chiori, Rosanna Ricci, Enzo di Martino in Valter VVichi je podelila nekaj nagrad in med nagrajenimi je bil tudi naš tržaški slovenski umetnik Franko Vecchiet, ki se je predstavil s petimi grafikami novejše izdelave, od katerih je galerija eno tudi odkupila za svojo stalno razstavo.
Za informacijo naj povemo, da je v Forliju imel lani svojo retrospektivno razstavo Lojze Spacal.
do malo kruha. Pp trije franki na državljana pa bi prinesli v državno blagajno v letu dni veliko, s čimer bi si vlada pomagala pri izplačevanju podpore pekom in vsej industriji, ki se ukvarja s to dejavnostjo, pa tudi kmetijstvu.
Podpredsednik švicarskih sindikatov Richard Mueller, ki je hkrati tudi član švicarskega zveznega parlamenta, pa meni, da temu ni tako in da vlada ne sme dvigniti cene kruhu, pa čeprav bi šlo za same tri franke na glavo na leto. Po Muellerjevem mnenju bi morala švicarska zvezna vlada začeti pritiskati davčni vijak v bankah in ne pri poprečnem državljanju, pri preprostem človeku." Richard Mueller pravi, da je’ absurdno, da ,vlada, da država bg^či^po domovih preprostih Švicarjev za kak frank, ko pa «Švica je dežela, v kateri živi največ milijonarjev in multimilijonarjev na kvadratnem kilometru na svetu*.
povratek k značilnostim ♦velikega* jugoslovanskega filma 60. let, kajti gr« za novo smer, ki predpostavlja večjo komunikacijo s širokim občinstvom in pravi skok v srednjem profesionalnem nivoju kinematografije.
Za ta dosežek je režiser Goran Paskaljevič, ki je sicer pri svojem prvencu (letošnji Pulj bo prikazal njegov drugi film), zbral nekatere izmed najboljših kadrov, kar jih je jugoslovanski film dobil od šestdesetih let dalje: mojstrskega snemalca Aleksandra Petkoviča, scenarista Gordana Mihiča, igralce Danila Stojkoviča, Ba-to Živojinoviča, Pavla Vujišiča, Ružico Sokič idr. Če dodamo še scenografa Dragoljuba Ivkova in skladatelja Zorana Hrističa, nam bo tako jasno, zakaj je dokončni proizvod tako izdelan in uglajen.
Zanimivo je tudi to, da je Paskaljevič spojil dvojni navdih: svoj model «zlate dobe* češkoslovaškega filma, ki ga je dobro spoznal, ker se je šolal v Pragi, je namreč prenesel v žanr »srbske komedije*, ki seveda ni nekaj novega, v filmu je pa ostala že nekaj časa neizražena, kljub naporom scenarista Mihiča.
Vse te podatke in vire smo podrobno navedli, ker se nam zdi, da lahko utemeljijo uspeh filma, k; je bil po več letih obenem u-speh za publiko in kritiko.
Seveda je pri tem odločilno pripomogel družbeni «status» filma. Potem ko je jugoslovanska proizvodnja odgovorila na kritike t.i. «črnemu filmu* s površnimi izdel ki, je «Čuvar plaže* nastopil kot film, ki ne vsiljuje ne družbene kritike ne optimistične propagande, pač pa (no modelu filma «pra-ške pomladi*) z veseljem gradi komedijske situacije, ki ne potrebujejo polemične ostrine. Kot vsak žanrski proizvod se film ne opira na sporno reakciio občinstva, pač pa na njegovo identifikacijo. Kar, seveda. Paskaljeviču posebno lisce, ker teži tudi oo tehnično ♦čistem* točnem izrazu.
Tu pa tam bi sicer lahko pričakoval.; kaj več; a tudi prvine, glede katerih imamo kak pomislek (n.pr. bolj «akademska» lepota kake scene), niso tako enostranske, da bi r; jih ne mogli tolmačiti na več načinov. Nekatere bo n.pr. motila neizrazitost dveh mladih protagonistov, kj ju ooosebUata Irfan Mensur in Gordana Kosa-novič in kj ne zaživita v primerjavi s komedijsko začrtanimi značaji vseh starejših mamših in večjih oseb. Tudi to,cpausi lahko tolmačimo kot' oceno alj vsaj kot dvom glede mlajših genezi j. Nadalje dejstvo, da protagonist skoraj vedno molči in ne reagira, lahko nami suje na njegove (in režiserjeve) skrite misli.
SERGIJ GRMEK
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	CHECK-UP ODDAJA O MEDICINI
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Tenis, evrovizijski prenos
18.00	Antarktika: vzgojna oddaja 18.35 Izžrebanje loterije'
18.40	Nabožna oddaja
18.50 Posebna oddaja iz parlamenta
19.20 Tarzan na gorovjih Lune, 3. del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Baron in sluga, 5. nadalj.
21.45	Spomini in leta:
Mattolineide, 4. in zadnja oddaja
DNEVNIK Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Doc: Fred osvajalec src, TV film
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	DNEVNIK 2 — LEPA I-. ALIJA
14.00	Odprta šola.
Tedenska oddaja o vzgojnih problemih
14.30	Dnevi Evrove
15.00	V evroviziji:
GIRO DTTALIA
17.00	Tabu tabu
18.00	Sobota dve
18.35 DNEVNIK 2 — ŠPORTNE VESTI
18.45	Izžrebanje loterije
18.50 Dober večer s Francom Franchijem
Tom in Jerry, risanka Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Mariama
I. del TV igre Nocoi se r a drugi mreži italijanske TV začne francoska nanizanka v šestih nadaljevanjih po romanu P. de Ma-rivauxa «Marianne» Protagonistka zgodbe je deklica, najdenka, ki io je vzel v rejo neki podeželski župnik. Ko je deklica stara 16 iet, meni, da ji ni rešitve, razen v samostanu. Toda mlada nuna jo prepriča, da naj ne vstopa
v samostan. In tedaj se rianna zaradi siromaštva o
dloč; za poroko z bolehni starim baronom. Toda bar nov dedič to poroko Pr
21.40	Strogo nadzorovani	vlaM'
TV film
Ob koncu DNEVNIK 2 ■" ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA Tv Ljubljana
8.05	Profesor Baltazar	..
' 8.15	Sedem stopnic do	glasDe'
Jure kvak kvak	,
8.30	Tehtnica za natančno tanje
9.00	Od šole do doma 9.3, Po sledeh napredka
10.00	Da bomo laže odločali- . PREKINITEV DELOVNE^ RAZMERJA
10.15	Razgledi: Krenite v smen 15.50 Nogomet: ZAGREB - 0Ulv;
PIJ A
17.45	Obzornik
17.55 TI LOVIŠ, slov. mladih* film
19.15	risank?
19.30	DNEVNIK
20.05	TV ZEHTNIK
20.40	ANDROMEDIN SIJ.
Znanstvenofantastični fi«n
22.40	DNEVNIK
Koper	.ja
15.50 Nogomet: Zagreb - Olirifl
19.30	Otroški kotiček
20.15	Odprti nrostor
20.30	DNEVNIK	...j
20.45	Govori obramba:	Na]PT
dolžnost, TV film
71.35 Dokumentarni film
22.45	Svetlopolti, temnopolti, lovečerni film
Zagreb
17.45	Zlata sirena
18.45	Gledališče v hiši	, r
20.00	Ugani, kdo pride na
.2.05 Najpomembnejša je ljubek' glasbena oddaja 23.10 Za konec tedna
ŠVICA
18.05	Glasba za mlade
19.45	Risanke
20.45 Un treno per Durango,
film
Irfan Mensur in Gordana Košano vič v skom periodu*
filmu »Čuvar plaže u zlm-
TRST A
7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Motivi na temo; 9.30 Pregovori tedna; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10 30 Kulturno pismo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slovenske ljudske pesmi; 13.35 Cd melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Gremo v' kitih1!115.00 Tekmujte S Petrom; 16:30-Svet okoli nas; 17.05 Mi in giksba; 18iC6 Evmenide, ra_? dij. priredba; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.(K) Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-fi magazin; 9.15 Poje Irana Kohont; 9.32 Emmeelle;
10.00	Z nami je...; 10.32 Elizabetine pripovedke; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih;
11.32	Poslušajmo jih; 12.0Q.Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah;
14.00	O ljudskih navadah; 14.10 Flash v glasbi; 14.15 Borghesi;
14.33	LP tedna; 15.00 Popoldanski koncert; 16.00 Pismo iz...; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Jugoton;
17.00	Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 Glasbeni weekend;
22.00	Plesna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.00 in 8.50 Jutranje prebujanje; 10.35 Na vrsti je opereta; 11.25 Ena dežela na enkrat; 12.05 Show down; 13.35 Glasbeni program; 14.32 Pogovori o jutrišnji Evropi; 15.40 Kokoko;
16.20	Najprej glasba, potem beS, dilo; 17.10 Strnjena radijska' gra; 17.35 Zlata doba; 18.25 Si' beri in Italija; 19 35 Jazz; Zdravnikovi nasveti; 20.30 Ko 'j d je pojejo; 21.05 Plošče; 23.05 sba za lahko noč.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13fl% 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 in Oni drugi dan; 8.45 Spomini na , bro glasbo; 9.32 Radijska . ba; ,10.12 Predstavljajo se dileta ti; ;1T.0O Pridevke za vsakogf.’ 1245 Nri ni BBC!; 13.43 Hum®’, 'sfitria oddrijHV 15.00 Glasba P1^ ogledalom; 16.37 Opereta veri" in danes; 17.55 Gran varieta; Koncert.
SLOVENIJA
5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.»-12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22®"' 23.00 Poročila; 6.20 Rekreacij" 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 naših sporedov; 8.08 Glasbena tineja; 9.05 Pionirski tednik; •j' Mladina poje; 10.15-11.00 K«* kam, kako in po čem?; 10.45 ristični napotki; 11.03 Mi pojeI® '
11.20	Lokalne radijske postaje vključujejo; 11.40 Orkester • May; 12.10 Godala v rittflu; }*. Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli ® mači napevi; 13.00 Danes do lj^j
Ta-
vam....
13.30 Priporočajo Gremo v kino; 14.45 S pevko tjano Gros; 15.30 Glasbeni mt mezzo; 15.45 S knjižnega 16.00 «Vrtiljak»; 17.05 Spoznav" mo svet in domovino; 18.30 Iz "g Glasbene mladine Slovenije; Lahko noč, otroci!; 19.45 Ans®f,„ bel Mladi levi;. 20.00 Javna oda", z gojenci vojaške gimnazije Ljubljani; 21.30 23.00 Oddaja ^ naše izseljence; 23.05 Popular dvajset; 00.05-4.30 Nočni prog1-31 - glasba.
•iiimiiint(iinntii(iiinin*mtiiiinniimmiiiai*tiiii*niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti»iiiiiiiiiiiiiniiniiii>iiiiiniiiiiiiiRRii*i,iiii,<i,iii,,B,iii*i*iiiimi*,***n,ii*,ii,iiiiii,*iii*iiii*,i,,ii,i*ii,*Hiiiiiiifiiimiiii,,*iiiiiiiiiiiiii*iiiii*i**1
			
"- v :y-.
Pogovori o davkih
Še o novostih in prilogah za letošnjo davčno prijavo
Verjetno so mnogi bralci naše rubrike že dvignili na občinskih u-pravah ali kupili letošnji obrazec Mod. 740-78 in bodo tako laže sledili našim razlagam.
Najprej moramo opozoriti prijavitelje, da je pod točko 6 navodil napačno naveden način za predlaganje obrazca 740, kakor tudi obrazcev 101 in 102, ki se nanašata na delojemalce in upokojence. Ko so bila navodila že natiskana, so z zakonom poverili razdeljevanje prijavnih obrazcev 740 in zbiranje prijav občinskim uradom. Obrazec E), k; je potreben profesionistom, pa je treba dvigniti, kakor prejšnja leta. na davčnih uradih.
Osnovni obrazec je letaš sestavljen iz šestih strani (prej iz štirih). Vmesna pola (intercalare), t.j. tretja in četrta stran, se u-strezno odreže (glej sliko Škarij). Važno bo tudi predložiti skupaj vseh šest strani, ki so obrobljene z rumeno barvo in ki so namenjene državum uradom in prav tako tiste z zelenkasto barvo, ki jo bodo davčni uradi naknadno vrnili. Sivo obrobljeni obrazci ostanejo prijavitelju. Prav bo, da se tretja kopija skrbno varuje za , primer morebitnega priziva, pa tudi kot osnova za prijave v prihodnjih letih.
Prva stran formularja vsebuje
precejšnjo novost. Za družinske člane v breme je namreč predpisana navedba davčne številke, kolikor so le-ti imeli kakršen koli dohodek. Za zakonce je navesti davčno številko, čeprav niso v breme in celo v primeru ločene prijave drugega zakonca. Družinski člani in seveda sam prijavitelj naj si potemtakem pravočasno oskrbijo davčno, številko na okencu finančne uprave, da ne bo tavanja po uradih zadnje, za prijave koristne dni. Vsaka oseba v breme, razerr mladoletnikov, mora poleg tega, vedno v okviru «družinski člani v breme* (fami-liari a carico), pripisati svoj podpis. S tem ho potrdil okolnost, da lani ni imel nad 960 tisoč lir prijavljenih dohodkov. Samo tako bodo priznali zadevne popuste na davščini.
Danes se bomo ponovno vrnili na nekatera tako imenovana odteglji-va bremena (oneri deducibili), ki jih je potrebno pravilno dokumentirati.
DAVŠČINE: ILOR, to je davek, natnenjen krajevftim ustanovam, kakor tudi nekateri drugi neposredni davki, fned temi zaostanki sedaj odpravljenega družinskega dav ka, spadajo med /dtegljiva bremena (v celoti ILOR, 50 odstot-
kov ostali). Bivši dopolnilni davek (complementare) ni nikakor odteg-ljliv. Kot veljavni dokument je treba predložiti v originalu ah fotokopiji davčno kartelo, ki je zapovedovala vplačilo prvega ali e dinega obroka v letu 1977. Morebitni davki na kartelah, kj so bile izročene letos, niso odtegljivi.
PASIVNE OBRESTI: Vsak davkoplačevalec bo lahko zahteval zmanjšanje svojih dohodkov za o-bresti, ki jih je morda plačal bančnim zavodom za hipotekarna posojila, vendar le do najvišjega zneska 3 milijonov lir. Namemba posojila ne igra pri tem nobene vloge. Ni potrebno, da n.pr. posojilo služi za zidavo stanovanja, važno je le da je pasojilo garantirano s hipoteko. Potrdilo izdajajo na zahtevo zainteresiranih bančni zavodi.
ZAVAROVALNINE; Kdor je bil lani zavarovan za življenje in za nezgode lahko 'navede zavarovalnine, kj jih je plačal v teku lanskega leta do največ 2 milijona lir, Zavarovalna pogodba, ki je v teku, mora predvidevati iajmanj petletno trajanj-- in izključevati možnost najemanja posojil pri sami zavarovalnici. Vse to mora izhajati iz ustreznega potrdila zavarovalnice. Če v potrdilu ni navedeno, da prizadeti pri zavarovalcu ni najel ,x>sojil, lahko to okolnost samo potrdi na dokumentu. Menimo, da je odveč poudajiti, da ne spadajo med odtegljive postavke zavarovalnine, ki jih mora vsak last-
2a;
nik vozila obvezno odšteti *ar0čil varovanje škode, ki bi jo P^Ljš-tretjim. Mnogi tega pravila v P® v njih letih niso upoštevali in lastno škodo tudi tovrstno zagjjiv*
valnino nanizali med bremena.
ZDRAVSTVENI STROŠKU cj.$ le-ti dokumentirani, so le za tisti del, ki presega ° prijavljenega kosmatega d0.0"^ Seveda morajo biti navedeni 1 ški omejeni izključno v brern® v^ javitelja. Spričo dejstva, n®^, občani poslužujejo na splošno 0’ $
ki jim jih nudijo zavarovala.
stanove, pa tud; zaradi 'r jgjD zdravnikov, kj kaj neradi ^ storitvena potrdila, so tovrstna tegljiva bremena precej redka- ji že, da bodo v bodoče Pre7 ^ o obvezno izdajanje dokumentih . zdravniških honorarjih, obene"^ bodo zdravniške storitve opr°®»Lj plačevanja IVA, ki je bilo d vsekakor v breme pacientov.
RAZNO: Med odtegljive po®tafj-
spadajo tudi preživnine, ki ob ločitvi ali
konec plačuje po razsodbi “-po-mu zakoncu ob ločitvi ali r ^ roki. Razumljivo je, da rn<,raar9' ristnik ali koristnica s svoje ni tovrstni dohodek prijaviti-
Stroške za obvezno socialno ^ varovanje (že dokumentirani ^ prav tako -'.dtcgljivi od dolu* ■ To je zlasti važno za socialna spevke avtonomnih delavcev fesionistov, trgovcev in obrtn'
St. Obl®*1
Pod črto mnogih izkušenj
V Ljubljani se zaključuje seminar o financiranju podjetij v družbeni lastnini — Koristne nove izkušnje in ideje za marsikje edino pot k napredku
LJUBLJANA, 25. maja — V Ljubljani se bo jutri končal seminar o financiranju podjetij y družbeni lastnini, ki ga je organiziral' mednarodni center v sodelovanju z oddelkom za Javno upravo in finance OZN. Na seminarju sodeluje 12 zastopnikov dežel v razvoju In številni opazovalci. Nekaj udeležencev smo zaprosili za mnenje o pomenu obravnavane teme in o ciljih seminarja.
V. v. RAMANADHAM, posebni tehnični svetovalec oddelka za javno upravo finance OZN, sodeluje na seminarju kot predavatelj. »Cilji seminarja so, da na njem udeleženci iz različnih dežel v razvoju izmenjajo svoja mne-nia in izkušnje, kar se tiče fajotavljanja kapitala za podjetja v družbeni lasti, vprašanja dobička ali finančnih pod-Pndpor, določanja finančnih atijev ter zagotavljanja tujega kapitala. V razpravi skušamo Priti do zaključkov in pripojil, ki bi bila v prid vsem deželam v razvoju ne glede na različne stopnje razvitosti 'n različne družbene sisteme.«
V- V. RAMANADHAM: Kontna izmenjava izkušenj
geoffrey mukaka mun-
KONGE, direktor državne korporacije za finance' in razsoj iz Zambije, je dejal: »Pod-J®tja v družbeni lasti so zelo P°membni dejavniki razvoja v naših deželah. V Zambiji
1 |
GEOFREV M. MUNKON-GE: Primanjkuje denarja in strokovnjakov
sta v državnem sektorju okrog dve tretjini gospodarstva. Najpomembnejši problemi pri ustanavljanju podjetij v družbeni lasti so: Prvič, da primanjkuje denarja za njihovo ustanovitev in mora posredovati vlada, domače' banke, ali pa moramo iskati tuja posojila. Drugič, v deželah v razvoju primanjkuje strokovnjakov in strokovnega znanja. In tretjič je nujno, da vzporedno s krepitvijo gospodarske moči razvijamo družbeno in politično ideologijo. Pri reševanju teh problemov zelo cenimo napore OZN ter pomoč tudi — vsaj mi v Zambiji — zelo cenimo pobudo ljubljanskega mednarodnega centra, ker nam bodo koristile raziskave, ki jih mi sami ne bi mogli narediti.«
»Na srečanju, kot je tole, dobiš mnoge nove izkušnje in
ideje, ki jih lahko s pridom uporabljaš,« je dejal RAN-JEET MAL BHANDARI, direktor Hindnstanke petrolejske družbe, ki na seminarju zastopa Indijo. »V Indiji imajo podjetja v družbeni lasti že tradicijo in nabrali smo sl tud; precej izkušenj, toda vedno je še možnost za izboljšave in nova spoznanja. V Indiji je največji problem, ker podjetja v družbeni lasti zelo hitro razvijamo, zato je težko dobiti dovolj sposobnih strokovnjakov. Druga težava pa je, da ustanavljamo podjetja v družbeni lasti predvsem v tistih industrijskih vejah, kjer potrebujemo mnogo kapitala, ne pa toliko v proizvodnji potrošnega blaga,
RANJEET M. BHANDARI: Pomembne tradicije
kjer podjetja ustvarjajo hitrejše in večje dobičke.«
Na seminarju sodeluje tudi MARIANE NEGRUS, zastop niča romunske akademije
Glas'in vest
sveta
BOŽIDAR PAHOR
Posebno zasedanje generalne Skupščine OZN, posvečeno razorožitvi, ki se je v torek začelo V stekleni palači v N.ew ,Yorku, je pomemben dogodek za. vss svet. In to.' kljub temu, da nemalo ljudi po svetu zmajuje z glavo in skomiga z rameni, ko poslušajo izjave predstavnikov jedrskih velesil, zlasti dveh super sil, o njihovih prizadevanjih, za jedrsko razorožitev.
Posebno zasedanje je pomembno zato, ker bo na njem zbran ves svet, in to prvič v takem okviru, in ker pomeni, da se svetovna organizacija začenja še bolj neposredno ukvarjati- s tem, morda največjim problemom naše sedanjosti in prihodnosti. Poročilo pripravljalnega odbora bo opozorilo na vse znane kategorije orožij, na kontrolo orožij in razorožitev, vštevši splošno in popolno razorožitev, popolno prepoved jedrskih poskusov, zmanjšanje strateških zalog jedrskega orožja, okrepitev sporazuma o prepovedi širjenja jedrskih orožij, uvedbo brezatomskih con, potrditev načela, ki se glasi: »ne uporabiti prvi atomskega orožja«, brzdanje vojaških raziskav in razvoja, zamrznitev razporeditve vojaških sil, kakovostne zboljšave orožij, zmanjšanje konvencionalnega orožja, kontrolo trgovine z orožjem, ukinitev vojaških oporišč na tujih tleh, vzpostavitev cone miru v Indijskem oceanu (in drugih con miru), zmanjšanje števila oboroženih sil, zmanjšanje nevarnosti naključnega izbruha vojne, skrčenje •''vojaških proračunov, ustanovitev novih forumov za razorožitvena pogajanja, organizacijo mirovnih sil in mehanizmov ter na vlogo nedržavnih organizacij v razorožitve-nih prizadevanjih.
Posebno zasedanje ne bo trajalo dolgo — samo pet tednov in dva tedna bosta posvečena splošni debati. Zato je že slišati pomisleke
—	prihajajo najbolj od »velikih«
—	da bi se utegnilo obravnavanje teh vprašanj »razbliniti« in da bodo morda hoteli nekateri hkrati doseči preveč.
Skratka, pojavlja se spet argument »strokovnjakov« proti »laikom«, kamor očitno sodijo zlasti tiste države, ki nimajo ne atomskega orožja ne ekspertize in potemtakem — po načelu »le čevlje sodi naj kopitar« — nimajo kaj dosti govoriti o stvareh, »ki jih ne razumejo«.
Pomen posebnega zasedanja je prav v tem, da tej tezi nasprotuje in da vsaj delno postavlja razorožitvena prizadevanja na tiste temelje, iz katerih lahko kaj zrase: na univerzalne svetovne temelje.
Da je celotna razorožitvena problematika v globoki krizi, je brez dvoma krivda jedrskih držav, zlasti supersil ZDA in ZSSR. To je treba jasno in nedvoumno povedati, zakaj vsi dosedanji sporazumi so bili v bistvu velik korak nazaj, četudi so jih nekateri tolmačili kot napredek in celo kot pomembne politične precedense.
Niso vprašljiva razorožitvena načela, zakaj ta načela so še Združeni narodi večkrat kristalno jasno formirali. In ne samo Združeni na-
rodi. Izjava McCloy—Zorin iz leta 1961 je kratek, a bleščeč povzetek korakov,! ki bi resnično lahkc pč-"Ijali-rkiipomenljivi in učinkoviti ra-v.izorožitvirJpDanes se človek čddi, da sta takrat predstavnika obeh supersil — in to v času, ko se je led v odnosih med njima začel šele lomiti — izdelala tako luciden seznam, »katekizem« razorožitve Ena sama težava je: po tem seznamu se supersili nista ravnali.
Če se ozremo na povojna razorožitvena pogajanja, ugotovimo nekaj žalostnih dejstev. Doslej ni bilo mogoče s pogajanji odstraniti nobenega sistema orožij, ki še ni ogrožal druge strani. Posledica tega je-bila, da sta obe strani menili, da je treba pospešeno razvijati prav tista orožja, o katerih se pogajata.
Drugo žalostno dejstvo je, da je bilo treba za vsako »koncesijo« na razorožitvenih pogajanjih dokazovati domačim »jastrebom«, ameriškim in sovjetskim, da ravnotežje ni porušeno. Zato je bilo treba dajati koncesije tudi jastrebom, tako da so pogosto te druge koncesije odtehtale one druge
Tretje žalostno dejstvo je, da so vsaj doslej — in najboljši dokaz za to je nategovanje SALT — vsa razorožitvena pogajanja trajala tako dolgo, da so orožja, o katerih so se pogajali, medtem zastarela. In če so se naposled o njih le domenili, so se vzporedno s tem razvila novejša orožja, na katera se pogajanja sploh niso nanašala.
Določila SALT-1 so najboljši primer in dokaz, kako je mogoče v okviru navideznih omejitev potrojiti in celo početveriti ubijalsko sposobnost, ki jo Američan) — le-ti so prvi izdelali strateško jedrski besednjak — označujejo z besedo »overkill«.
Ameriški oborožitveni (ali razo-rožitveni) strokovnjak Bernard T. Feld se tako izpoveduje: »Potem ko sem posvetil pol svojega življenja dejavnosti, ki se mi zdaj dozdeva, ida je bila zgolj slepit.ev, sem nerad, vendar nujno prišel do sklepa, da metoda, s katero naj bi dosegli kontrolo oborožitve, v današnjem svetu kratko in malo ne velja. Potreben je drugačen prijem, če hočemo odvrniti jedrsko katastrofo. Alternativa je po mojem prepričanju očitna in ne vsebuje nobene nove briljantne ideje. Če so delni ukrepi samo potisnili oborožitveno dirko v nove in še škodljivejše smeri, je edina rešitev v univerzalni metodi. Če se je pokazalo, da je jalovo vabiti vojaške strokovnjake na razprave o tehničnih nadrobnostih — z ukanami se bojujejo proti ukanam — bi morda dosegli več uspeha, če bi se vrnili k obravnavanju načelnih vprašanj, vprašanj ekonomije, morale in — preprosto — našega obstoja.
Druga realnost pa je to, kar so dobro razumeli še pred dobrim desetletjem in kar sta jasno povedala Hruščov in Kennedy, a kar je pozabila današnja lažna učenost jedrske doktrine: da so jedrska orožja koristna samo z enim pogojem — če so zagotovilo, da ne bodo nikoli uporabljena.
MARIANE NEGRUS: Spremembe v vodenju državnih podjetij
Stephan Gheorghiu. »Pred dvema mesecema je romunska vlada sprejela pomembne dokumente, s katerimi spreminja vodenje državnih podjetij. Cilj sprememb je zagotoviti boljše gospodarske rezultate in ob tem postaviti plače delavcev ter uslužbencev v odvisnost od dobička podjetij.
JAMES DRISCOLL, direk tor skupine direktorjev nacionaliziranih podjetji iz Velike Britanije je na ljubljanskem seminarju predaval. »Razvite dežele imajo veliko izkušenj s podjetji v družbeni lasti, ki jih lahko posredujejo drugim,« je dejal. »Dežele v razvoju seveda niso enake — nekatere, so industrijsko že precej razvite, druge pa svojo industrijo šele postavljajo na noge. V rrianj razvitih med deželami v razvoju običajno sploh ni pogojev, da bi lahko razvijali zasebna podjetja.
LOJZE JAVORNIK Fotografije: Janez Zrnec
»Peklenski teden"
Pričevanje Jugoslovanov, ki so bili na delu v Kolvveziju in so jih prepeljali v Bruselj - Usodni rafali legionarjev
BRUSELJ, 23. maja (Tanjug) — V noči od nedelje na ponedeljek je iz Kinshase prispela v Bruselj skupina Jugoslovanov, ki so bili na delu v Kolvveziju.
Izčrpani in pretreseni, toda živi in zdravi, so tja prispeli prof. Ivan Brecelj z ženo Branko iz Kopra, Jure in Ljubica Karaman iz Splita, inž. Blagoje Panajoto-vič iz Beograda, Ante Jurina iz Preka pri Zadru, Ivan Špika iz Segeta pri Trogiru, Rada Rišir in Ljubica Djinič s triletnim sinom Sašem in petmesečno hčerko Dra-gano, žena 32-letnega mehanika iz Zabija (Vojvodina) Jova Djiniča, ki je izgubil življenje v Kolvveziju, kjer so ga v sobo to, 20 maja, • ob 10. uri dopoldne zadeli rafali francoskih legionarjev.
Predstavniki jugoslovanskega veleposlaništva v Bruslju so včeraj dopoldne obiskali to skupino Jugoslovanov iz Kol-vvezija. Ponudili so jim vsestransko pomoč. Profesor Brecelj z ženo in Ljubica Djinič z otrokoma bodo odpotovali v sredo s prvim direktnim Jatovim letalom v Jugoslavijo. Jovo Djinič je izgubil življenj, kot je povedal njegov preživeli tovariš Jure Karaman, ko sta se tisti jutro skupaj odpeljala proti središču mesta, kjer je stanoval profesor Ivan Brecelj, da bi se dogovorili o evakuaciji iz Kolvvezija.
Pred nekim mostom, na poti proti središču Kolvvezija, so francoski padalci na avto, ki ga je vozil pokojni Djinič, začeli iz zaklona »na slepo« silovito streljati z avtomatskim orožjem, iz oddaljenosti nad 150 m. Že prvi rafal je zadel vetrobransko šipo. Jugoslovana sta legla na sedeža. Medtem ko so legionarji nehali obstreljevati avtomobil, je Djinič odprl vrata in se vrgel ven. Tam ga je pokosil rafal iz avtomatskega orožja. Jure Karaman je ob-ležal na tleh avtomobila, ki so ga legionarji še naprej obstreljevali. Eden od njih je čez čas odprl sprednja vrata in nastavil brzostrelko Karamanu na hrbet.
Legionar je vprašal samo: »Ali si be lec?« Ko je videl, da je, ’e vzkliknil: »Zaboga, toliko da te nisem ubil!«
»Ampak ubili ste mi tovariša,« je rekel Jure Karaman. Francoski legionarji so nato odvedli Karamana v zaklon, kjer se mu je francoski častnik opravičil in dejal, da so v tej smeri pričakovali umik preoblečenih upornikov. Po tej izkušnji pa so legionarji naslednji avtomobil, ki se je pripeFal iz iste smeri, ustavili z rafalom, izstreljenim v zrak, Ker so ugotovili, da je v njem belec, neki Belgijec,
mu je to rešilo življenje.
Prof. Ivan Brecelj nam je dopoldne v Bruslju opisal, kako je doživel »peklenski teden« v Kolweziju. Stanoval je v središču mesta, delal pa je v okviru jugoslovanske tehnične pomoči kot profesor matematike in fizike na tamkajšnji gimnaziji.
»Prvič je počilo,« pripoveduje prof. Brecelj, »v soboto, 13. maja, ob šestih zjutraj. Mesto so kmalu zasedle sile fronte za narpdno osvoboditev Konga (FLNC). Mobu-tove enote na napad niso bile pri pravljene in so se vdale brez najmanjšega odpora.«
Uporniki so v glavnem zelo mladi (stari so od 17 do 20 let), nabrali so jih med begunci iz tega kraja. Nekateri izmed njih so prepoznali Breclja kot svojega bivšega učitelja. »Na začetku je v središču mesta vladal sorazmeren red,« pripoveduje Brecelj, »tako da so prebivalci na primer v ponedeljek lahko zapustili skrivališča in hiše. Čutili so, da ti vojaki spoštujeta ukaze svojega vodstva. Potem pa je polagoma nastopila sprememba, zlasti sredi tedna, in začeli so se »peklenski dnevi«, ko ni bilo nobeno življenje več varno.
Ubitih je bilo zelo veliko domačih prebivalcev, že v prvih dneh vdora upornikov, ki so najprej poiskali skrite Mobutove vojake. Tujcev se na začetku niso dotaknili.
Koliko žrtev je bilo v prvih dneh vojne, ne ve še nihče. Toda zlasti po tistem, ko so se razširile novice, da se pripravlja vojaška intervencija padalcev, je bilo v mestu vse bolj nevarno. Zadnje dni pred prihodom francoskih legionarjev je bilo gotovo največ žrtev, zlasti med Evropejci. »V četrtek je eksplodiralo,« je de jal profesor. »Kdo vse je sodeloval v spopadih, je težko natančno reči,« je dodal, zlasti zato, ker se sam ni preveč oddaljeval od svoje hiše sredi mesta. Uporniki so se začeli umikati še pred intervencijo francoskih padalcev. V Kohveziju je zavladalo »popolno razsulo«. Občutno se je povečalo tudi število ropov in ubojev, ki so jih počenjali kriminalci. Značilno je, da uporniki, ki so se umikali iz Kolvvezija, niso pustili za seboj niti enega same ga mrliča ali ranjenoa iz svojih vrst.
Fantje iz hoste
Tudi vdori rodezijskih enot na mozambiško ozemlje ne morejo zavreti osvobodilnega gibanja - Nevarni »skavti«
OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU
NAIROBI, 25. maji*, r,, Ktfpr, Je na njihovi strani, jim pravi kratko malo fantje. Ali: fantje iz hoste. Njihovi najnevarnejši sovražniki se imenujejo skavti: Selous Scouts. Tij> so rodezijski raztrganci, Afričani, ki so jih Smith in njegovi pridobili. preplačali ali kratko malo ustrahovali, da se predstavljajo kot partizani.
Britanski novinar Richard Lindley je ob snemanju TV oddaje spremljal enoto f-ode-zijskih komandosov, imenovano »Fireforce« (Ognjena moč). Piloti in komandosi te enote so mu priznali, da jim še nikoli ni tako trda pred la kot ravno v zadnjih tednih in mesecih. Vojaki Patri-otične fronte Zimbabveja so se očitno marsičesa naučili. Niso več preveč naivni in ne preveč organizirani in ne pre več disciplinirani, kot p:eiS nje čase. In očitno tudi vdo ri rodezrskih enot na mozambiško ozemlje in napadi na domnevna ali resnična tabor šča partizanov Zimbabve ja niso mogli zavreti razrila ha osvobodilne dejavnosti.
Takšna pričevanja novinar jev, ki imajo dostop v Rodezijo in ki ne navijajo — kot kaže — niti za eno niti za drugo stran, so dragocena za presojo položaja, ki je nastal s sklenitvijo »pakta v Salisburyju« 3. marca letos med Smithom, Sitholejem. Muzorevo in Chiraujem, katerega poglavitni namen je odstraniti s političnega in vojaškega prizorišča Patriotič no fronto pod vodstvom Jo-shua Nkoma in Roberta Mu gabe'a. Sestavni del tega pakta je ponuditi priprudnikom osvobodilnega gibanja, ki so slej ko prej obsojeni na smrt, ce jih ujamejo, amnestijo in vrnitev bodisi v civilno živ ljenje ali vključitev v novo vojsko, ki naj bi nastala na podlagi pakta Smitha s t,re mi afriškimi politiki.
Toda, kot je ondan zapisal opazovalec dogajanja na al riškem jugu nasploh in v Ro deziu še posebej: kaj lahko Smith in trije afriški veljaki ponudijo gverilcem, da bi položili orožje? Toliko kot nič. Oblasti jim ne morejo in nočejo izročiti. Pomembnih položajev v novi vojski nove države, ki še nima imena, tudi ne. Tako je eden od part nerjev v prehodni rodezijski vladi, Ndabaningi Sithole pred časom obljubil vsakemu gverilcu, ki bi prišel v okrilje prehodne vlade, 1.000 rodezij skih dolarjev kot nagrado, kar je dobrih 600 ameriških dolarjev. Prehodna vlada te Sitholejeve obljube ni potrdila.
Tako gverilcu, ki bi polo žil orožje — za zdaj pa niti rodezijska propaganda ne goja možnost, da postane na vori o takih primerih — osta vaden vojak nove rodezijske vojske, kjer bi mu milostno pomudili in s polno nezaupljivosti izročili puško. To pa
že ima, in -- kot vse kaže — tudi drugo sodobno orožje.
Richard Lindley je ob teni vprašanju zapisal: »Nauk, ki so ga povzeli voditelji in bor . ci Patriotične fronte, je preprost: če želiš nadaljevati pri. tisk v smeri korenitih poli tičnih sprememb, da bi dose gii resničen prenos oblasti na črnsko večino, potlej ne izpusti puške iz rek.«
Tako se bo’i nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. Prej. šnjo nedeljo so rodezijske enote pobile največ civilistov naenkrat v vseh letih vojne, vsaj 60. Ni dvakrat reči, da so ta poboj »civilistov, ki so zašli v krifai ogenj«, kot se glasi uradna rodezijska razlaga,' povzročili »skavti«, ro dezijski raztrganci.
Vloga Selous Scouts in njihova taktika je skrivnost, ki jo Smith in njegovi sku a-jo skrbno varovati. A vseeno je sčasoma prišlo to in ono na dan. Poglavitna metoda, kot rečeno, je znana iz večine učnih knjig o boju proti gverilcem: preobleči se v borce za osvoboditev igrati njiho-
Soodrezan
frak
»Gospodar« nad inf or macijsko politiko v Južno afriški republiki Eschel Rhoodie je v Pretorii prostodušno povedal, da sprl čo slabega vtisa, ki ga dela politika južnoafriške republike n svetu, namerama kupiti svetovna peresa. ki bi temne predstave o južnoafriškem apartheidu postavila v bolj rožnat okvir.
To ni korupcija, marveč spodbuda za novinarje svetovnega tiska, ki po pravilu ne marajo videti pozitivnih strani južnoafriške stvarnosti, je povedal Eschel Rhoodie in dodal, da »konec koncev do slej še noben tuj novinar ni dobil denarja«.
Politična kozmetika bo za Južnoafriško republiko razmeroma draga. »Sun-dav Times«, ki izhaia v Johannesburgu, je namreč razkril, da je Eschel Rhoodie. zahteval 300.000 ran-dov (345.000 dolarjev) za to, da bi v svetovnem tisku dosege/ ugoden odmev na proglasitev »neodvisnosti« Transkeija.
vo vlogo, prepričati vaščane, ki so najbrž v zvezi z gverilci, .(Ja ŽBlc,,,d,ot5,Hi zvezo z njimi,, tako. zbijati,, informa cije o gverilskih taboriščih in oporiščih,-o njihovih podpornikih po vaseh in vse to posredovati redni vojski, a zlasti še posebnim odredom komandosov, opremljenih z letali in helikopterji.
Vpogled v dejavnost »skavtov« daje izjava 18-letnega VVonderfula Mukoyija, ki je bil med njimi, nato pa prešel k gverilcem. Priobčil jo je list »Zimbabvve News«.
Mukoyi je novembra 1975 končeval sedmi razred šole v Mupamombeju. V šclo — v njegovem razredu je bilo 40 učepcev — so nekega dne prišli tajni policisti. Nato so fante naložili na tovornjake in jih odpeljali v vojaško taborišče v Bulavaju, kjer so jih začeli uriti za posebne protigverilske enote, Selous Scouts. Urjenje je trajalo tri mesece, učili so jih ravnati s kitajskimi polavtomatskim puškami in sovjetskimi brzo strelkami »kalašnikov«, z roč. nimi granatami, minometi in metalci raket. Februarja 1976 so Mukoyija dodelili deseti ni »skavtov«, ki so potlej delovali na območju Chikore.
Tako je marca 1976 enota, v kateri je bil Mukoyi, zasliševala nekega vaščana, osumljenega sodelovanja s partizani, ga ubila in pustila ležati sredi vasi. Blizu mo-zambiške meje pa so 28. julija pohabili nekega drugega vaščana. Njegovi ženi — po roča »Zimbabvve News« — so odrezali desno uho, ustnice in dva prsta na desnici in vse skupaj spekli. Potlej so silili moža, da bi jedel peče no meso.
Prejšnje mesece je rode zijska in Smithu naklon ena propaganda večkrat poročala o spopadih med gverilci sa mirni, med borci ŽANU (Mu gabejeva stranka) in ZAPU (Nkomova stranka).
Britanski dnevnik »Guardian« ob tem citira mnenje nekega — razumljivo neimenovanega — Afričana: »Ka dar poročajo o takih spopa dih, vem, da gre v resnici za spopad med fanti (partizani) in skavti, preoblečeni, mi v fante.«
Sneli zatiče
»Bela knjiga« o industrijski demokraciji vodi delavce v upravne odbore
POSEBEJ ZA DELO
LONDON, 25. maja — Ministrski predsednik Callaghan ie v spodnjem domu britanskega parlamenta obljubil zakonodajo, ki bo izpolnila predloge pravkar objavljene in dolgo pričakovane »Bele knjige« o industrijski demokraciji.
podjetja. To pravico naj bi uveljavljali skupni predstavniški odbori na podlagi glasovanja vseh zaposlenih delavcev v podjetju. Poudarek ja v tem, da se prvi takšni delavski predstavniki lahko pojavijo v upravno-poslovnih odborih podjetja šele tri do štiri leta po ustanovitvi skupnih sindikalnih predstavniških odborov. Kjer to ne bi mogli doseči na prostovoljni način, naj bi delavci imeli zakonito pravico, da imenujejo eno tretjino predstavnikov v upravno-poslovni odbor. Tl predstavniki, ki jih »Bela knjiga« imenuje »delavske direktorje«, bodo imeli iste odgovornosti kot sedanji direktorji podjetja in jim sindikalna organizacija ne bo mogla ukazovati, kako naj se odločajo, oziroma glasujejo v odborih;
• predsedniki podržavljenih industrij naj bi s sindikati avgusta izdelali skupne predloge za nadal.ine izboljšave pri posvetovanjih in sodelovanju.	1
»Bela knjiga« o industrijski demokraciji je rezultat 16-me-sečnega prerekanja v ministrskem svetu in odraža kom-pTunis med tem. kar so sindikati zahtevali in tem v kar naj bi bili delodajalci pripravljeni. Vlada predlaga zakonodajo, ki naj bi postopoma odprla vrata delavcem v up-ravno-poslovne odbore britanskih podjetij, toda glede na bližajoče se splošne volitve, poudarjajo da bo pred letom 1984 le stežka kdo od delavskih predstavnikov zasedel svoje mesto v teh odborih.
ALJA KOŠAK
S predlogi, ki jih je podal v govoru, je Callaghan »zvo-denil« sporne načrte, kako postaviti delavce v upravno-poslovne odbore britanskih podjetij. »Bela knjiga« predlaga le postopne načrte, ki poudarjajo prostovoljno sodelovanje in omogočajo veliko prostora za eksperimentiranje, pri tem pa tudi puščajo vrsto pomembnih podrobnosti odprtih za nadaljnje razprave.
Temeljni predlogi, ki jih prinaša »Bela knjiga«, so:
•	vlada namerava izdelati m predlagati postopek, po katerem bodo lahko delavci in njihovi predstavniki sodelovali pri vseh tistih podjetniških odločitvah, ki prizadevajo tudi njih, podjetja pa naj bi bila sposobna izdelati podrobnosti o tem sama. Vlada bo zagotovila le obvezna določi, la, s katerimi bodo delavci lahko uveljavljali te svoje pravice;
•	zakonodaja bo zavezovala vse tiste delodajalce, ki v Britaniji zaposlujejo več kot 500 delavcev, da bodo razpravljali o vseh pomembnih podjetniških predlogih z delavci samimi in to preko posebnih skupnih predstavniških odborov, ki naj bi jih sestavile sindikalne organizacije v podjetju. Ti odbori naj bi imeli uzakonjeno posvetovalno pravico o vseh pomembnih zadevah podjetja, vključno z investicijskimi načrti, z združevanjem ali ukinitvami podjetij;
•	v podjetjih, ki zaposlujejo več kot 2000 delavcev, naj bi delavci dobili zakonito pravico do lastnih predstavnikov v upravno-poslovnem odboru
Kampučija zavrnila vietnamsko pobudo za pogajanja
Obremenjeno sosedstvo
JOŽE ŠIRCELJ

Berite
PRIMORSKI
DNEVNIK
Posameznikom je dano, da izbirajo sosede, narodi pa te možnosti nimajo ...
O tej neizpodbitni resnici razmišljajo tako v Phnom Penhu kot. v Hanoju. Težavno sosedstvo'- siS1 je-' Šiččlf1 začelo z veselim dogodkom. Ko je dinastija Nguyen iz Hueja.i.likvidirala na suženjstvu ' zasnova-' no ^kraljestvo Champa in ga prikljlidila svoji državi, so Vietnamci prišli na meje Kambodže, ki je takrat priznavala vazalstvo mogočni tajski državi, khmerski kralj pa je poročil hčerko iz kraljevske hiše Nguyenov. Poroka se je politično odražala tako, da so Vietnamci pomagali Khme rom, da se otresejo težkega tajskega vazalstva, sami pa so zaradi nenehnih dinastičnih sporov v Phnom Penhu pomikali mejo v notranjost khmerskega ozemlja. In tako se je zgodUo, da se je s poroko sklenjeno zavezništvo hitro ohladilo, srd Khmerov pa se je obrnil proti Vietnamcem. Leta 1730 pride do prvega večjega pokola Vietnamcev, živečih v Kambodži.
Francoski kolonializem je nezaupanje med sosedoma s popolnoma različno mi selno tradicijo — v Vietnamu so uravnavali življenje principi, ki jih je postavil Konfucij, Kambodža pa je živela po naukih Bude — še poglobil, ko je začrtal meje v korist Vietnama in favoriziral naseljevanje dinamičnih in sposobnih Vietnamcev v Kambodži. Pokol, ki so ga leta 1970 izvedle nad Vietnamci Lon Nolove čete, je bil odraz stoletnega nezaupanja in rivalstva, ki je preživelo nacionalno osvobo ditev: s tem nezaupanjem v srcu sta trčila drug ob drugega tudi dva nacionaliz ma, ki sta dala vsak svojemu narodu nacionalno identiteto.
Kratki sprehod v zgodovino bo nemara služi! lažjemu razumevanju skra-no za pletene in celovite situacije, ki je nastala s spopadom med socialističnima državama Vietnamom in Kampučijo. Položaj je toliko bolj zapleten spričo okolnosti, da so se začele po fizičnem umiku Združenih držav iz jugovzhodne Azije na novo razporejati silnice moči in vpliva v t.em prostoru. Če je Carterjev svetovalec za nacionalno varnost Brzezinski ta spopad označil kot »prvo sovjetsko-kitajsko vojno prek posrednikov«, jo imajo v Hanoju za »tujo agresijo proti Vietnamu s po močjo Kampučije«. Obe razlagi samo potrjujeta, kako zapleten in celovit je problem. ki ga na vietnamsko-kamboški meji rešujejo z orožjem. In ni videti, da bi bil v doglednem času rešen po politični noti.
Kdo je prvi začel sovražnosti, tujemu opazovalcu ni mogoče ugotoviti. Dejstvo je, da so v obmejnem področju boji, ki se jih udeležuiejo tudi večje enote s tež ko oborožitvijo, tanki in letali. Po poročilih iz Hanoja je Vietnam nekajkrat predlagal pogajanja, ki jih je Phnom Penh vsakič zavrnil, češ da gre za goljufivo potezo nasprotnika. »Glas Vietnama« pa je 19. maja poročal, da je kampučijski zunanji minister Ieng Sary zavrnil tudi najnovejšo mirovno ponudbo, ki mu jo je 10. aprila preko laoškega predstavništva poslal vietnamski kolega Nguyen Duy Trinh, zasnovano na treh točkah: prenehanj sovražnosti, pogajanja, mednarodna kontrola nad sklenjenim sprazumom.
O globalni razsežnosti konflikta smo že nekajkrat pisali:	problem Indokine,
projiciran na »veliki trikotnik«. Kot je bilo uvodoma nakazano, pa obstajajo tudi lokalni razlogi za spopad, ki brutalno postavlja na laž dosedaj uradno veljavno resnico, da socialistična revolucija izniči nacionalne antagonizme, značilne za drugačne socialne ureditve.
Kaj je spornega med Phnom Penhom in Hanojem?
Obstoječa kopenska meja ni sporna, ker jo je Kambodža nekajkrat potrdila na avtoritativnih mednarodnih forumih:
,-na. kairski konferenci neuvrščenih 1964 m julija istega leta v OZN, pa leta 1967 in deset let kasneje, ko sta Vietnam m Kampučija priznali obstoječe meje na podlagi francoskih kart izpred leta 1954. Ni pa razčiščeno vprašanje morskih meja; dokler ni rešeno sporno vprašanje otoč kov, ne bo mogoče določiti suverenosti nad celinskim platojem na posameznih odsekih morske meje.
Vendar pa to ni srž nezaupanja in vročega spora. Kampučija očita Viet-na mu, da »jo hoče, podobno kot Laos, spra viti v vazalni odnos v okviru indokitajske federacije«. Hanoi je to na tiskovni konferenci svojega zunanjega ministra odločno zanikal , nesreča pa *e v tem, da mu v Phnom Penhu ne verjamejo.
Premier in šef kampučijske partije Pol Pot je šele lansko jesen med obiskom v Pekingu razodel, da vodi demokratično Kampučijo komunistična partija, ustanovljena v globoki ilegali v Phnom Penhu leta 1961. Presenečenje je bilo splošno kajti doslej je veljalo, da se je kamboška komunistična partija ustanovila leta 1951 kot kamboška inačica vietnamske komunistične partije. Ce je vodstvo Kampučre na tako drastičen način hotelo pretrgati tradicijo, vezano na Ho Si Mimha, je to znamenje, da so že tedaj obstajala neso glasja med partijama, ki sta vodili osvobodilno gibanje.
Sedanje vodstvo demokratične Kampučije očita Hanoju večkratno »izdajstvo«. Na ženevski konferenci 1954. da je severni Vietnam svetoval kamboškemu osvobodilnemu gibanju, naj se sprijazni s fran cosko varianto, ki je prinesla deželi neodvisnost pod vodstvom princa Sihanu ka. Druga khmerska zamera na račun Ha nota se nanaša na čas med 1954 ta 1970, ko je bil strmoglavljen Sihanuk s pučem generala Lon Nola. V tem obdobju je vietnamsko osvobodilno gibanje uživalo azil na kamboškem ozemlju zaradi česar je Hanoi popolnoma »zatajil« kamboško komunistično partijo, ki jo je Sihanuk krvavo preganjal.
Tretji khmerski očitek na hanojski naslov sega v obdobje pariških sporazumov leta 1973. Takrat se je namreč Hanoi v francoski prestolnici sporazumel z Ameri čani glede umika njihovih čet in glede nadaljne usode Južnega Vietnama, »rdečim Kh;nerom«, ki so se pod vodstvom kam-boške komunistične partije — kot je danes uradno rečeno — borili proti Lon Nolu, pa je. tako pravijo v Phnom Penhu. svetoval, naj s proameriškim režimom Lon Nola sklenejo kompromis in z njim dele oblast.
Najhujša pa je zadnja obtožba, ki Jo je seveda najmanj možno preveriti, namreč, da so Vietnamci stali za vsemi poskusi strmoglaviti novi režim v Kampučl
ji.
Okolnost, da je Phnom Penh v sedanjem času prišel na dan s temi obtožba mi, odkriva, kako globoko je nezaupanje med dvema osvobodilnima gibanlima, ki sta povzdignila vsak svoj narod v mednarodni subjekt, in hkrati s svojimi ta teresi in ambicijami trčila drug ob dru gega. Toda narodi ne morejo izbirati sosedov, zato se morajo, ko tudi državniško dozorijo, prilagoditi dejstvu, ki ga ne morejo spremeniti.
MIRAN ŠUŠTAR
<
EREZ TOVARIŠTVA NE GRE
Gore ne odpuščajo napak
Kranjčan Peter Keše je gorski reševalec že 25 let — Domala vsako reševanje je tveganje in izzivanje smrti — Razmah planinstva zahteva tudi žrtve
KRANJ, 23. maja — Ce hočeš iskali nove poti, poglej za stezami, ki jin ubirajo gamsi, je pisal Kugy. Tu ima zmeraj vse svoj cilj. Ce vstopajo gamsi v kako steno ali pa v diru be/e po polici, natanko preišči, kaj In kam hočejo. Ce jim moraš slediti, boš cesto prišel do presenetljivih ugotovitev.
Misel sistematičnega raziskovalca Julijskih ALp, dr. Ju-liusa Kugy.'a, je že odnekdaj gnala tjudi v gore, sprva div je lovce m pastirje, nato planince in alpiniste. Vplivala je tudi, čeprav zanjo še takrat ni vedel, da je 12-letni Peter Keše leta 1946 opravil prvo turo na Storžič in že po štirih le-tih planinarjenja postal alpi nist, plezalec, ki je v gorskem svetu sposoben premagovati največje napore, telesne m duševne. Pred petindvajsetimi leti je Peter Keše postal gor skl reševalec.
Za mladega človeka, ki se vžvivi v plezanje, je nadaljnja pot v gorski reševalni službi, pravi Peter. V alpinizmu brez tovarištva m medsebojnega zaupanja ne gre. Treba je spoštoval svoje in tuje življenje, nevarnosti gora in nevar nosti, ki izvirajo iz nas samih. Kmalu prideš do spoznanja, da je potrebno v gorah pomagati ljudem, ki jim niso kos, ali pa so jih gore premagale.
Tako razmišlja 45-letni metalurški tehnik Peter Keše iz Kranja, ki je 25 let zaposlen v kranjski Iskri, domala od istega dne, ko je postal gorski reševalec Sedaj je tudi pred zaključnim izpitom na višji tehnični šoli v Ljubljani. Ampak zaposlil se je. le s petimi razredi osnovne šole in pravi, da so tudi gore po svoje prispevale, da ni ostal pri nedokončani osnovnošolski Izobrazbi in je v sedanjem tozdu električno strojno orod-je Iskre postal vodja strojne obdelave orodja.
Od 62 članov gorske reševalne službe ‘ pri kranjskem planinskem društvu jih je 9 zaposlenih v Iskrinih to-varnah
v Kranju. Omenjena delovna organizacija je tudi ena redkih, ki ima v svojem pravilniku o delovnih razmerjih zapisano, da gorskim reševalcem plačajo v času reševalne akcije izostanke z dela, za druge pa morajo stroške kri-
Mednarodno
priznanje
Sladkogorski
Dobila ga je za sodelovanje pri razvoju turizma in hotelirstva
VESELJE PO ZMAGI -Peter Keše, planinec, alpinist in gorski reševalec iz Kranja.
Foto: arhiv PD Kranj
tih dijakov in učitelja šolskega centra Iskre v Kranju. Reševanje je namreč potekalo med snežnim metežem, v megli, vetru, mrazu, občasnem deževju, predvsem pa smo bili vsi, ki smo sodelovali pri reševanju na mestu nesreče, pravi Peter Keše, nenehno v nevarnosti, da nas ubijejo novi plazovi. Podobno je bilo nekaj dni po novem letu 1966, ko je plaz na Košuti (v bližini Krvavca) pokopal nekega planinca, nadaljuje s pripovedovanjem, reševalci pa smo gazili sneg in plazovino do vratu v hudem mrazu, vetru in megli, ne meneč se na nevarnost, da nas lahko ob ponovnem trganju snežne gmote s strmin doleti podobna usoda...
Sleherni gorski reševalec mora vsako leto opraviti izpit iz tehnike reševanja in prve pomoči. Torej se mora vsako leto dokazovati, da je sposoben za največje telesne in umske napore.
Peter Keše se že 25 let nenehno dokazuje med mnogimi reševalnimi akcijami, ki terjajo celega človeka, kajti gore ne priznavajo napak in popravnih izpitov zanje. Ko Je začel delovati v gorski reševalni službi, so si še sami izdelovali kline in jeklene vrvi, reševalne sedeže in gorska nosila. 2e trinajst let v njihovih akcijah sodeluje helikopter, ki je reševalcem v veliko pomoč, toda brez urnih plezalcev, iskalcev ponesrečencev in gorskih »zdravnikov«, ki mnogokrat živim ponesrečencem dajejo odločilno prvo pomoč, da preživijo, ne gre in tudi nikoli ne bo šlo.
Za 25-letno delo v gorski reševalni službi, bo letos Peter Keše prejel zlati znak GRS V kranjskem planinskem društvu so zdaj trije imetniki tega najvišjega odličja gorske reševalne' službe.
PETER POTOČNIK
MARIBOR, 23. maja — Po lanskoletnem mednarodnem priznanju »Zlati Merkur 1977« je Sladkogorska tovarna papirja ponovno dobila visoko mednarodno nagrado za sodelovanje in razvoj turizma in hotelirstva, ki so ga podelili letos maja v Madridu.
Skupno je prejelo to priznanje 63 organizacij in sicer 28 turističnih in hotelskih organizacij ter 37 organizacij, ki sodelujejo in razvijajo to dejavnost, iz celotne Evrope. Nagrado je podelila španska vlada, izročil pa jo je asistent ministrstva za informacije in turizem Juan Garcia Šoto, pionir turizma na področju obale Costa del Sol. M. K.
ti iz blagajne reševalne službe.
Težko se spominjam vseh reševalnih akcij in katere so bile najtežje, ker je vsaka tvegana, zapletena in težavna, pravi Peter Keše. Takrat, ko je postal gorski reševalec, je obiskalo naše gore 90.000 po-) hodnikov in plezalcev na leto, I pred dvema letoma je bilo obiskovalcev milijon 66 tisoč in 51 reševalnih akcij, pri katerih so sodelovali tudi kranjski gorski reševalci, ki v zadnjih trinajstih letih pri reševanju v gorah vključujejo tudi helikopter. Lani so bile zgolj na območju kranjskega planinskega društva štiri smrtne nesreče, tri v Grintovcu in ena v Storžiču.
Nemara je bilo najtežje med štiridnevno januarsko akcijo lani na Zelenici, ko je snežni plaz privršal s severnih ostenj Begunjščice in postal grob pe-
Prednost kvaliteti vin, ne „galonom“
Posvet vinogradnikov na Primorskem — Vina ne znamo ponuditi
VIPAVA, 23. maja — Vse večji ponudbi vin na jugoslovanskem tržišču, bodo slovenski in seveda tudi primorski vinogradniki in vinarji uspešni v prodaji vin le, če bodo posvetili vso pozornost kvalitetnim vinom. Kvaliteto je treba ohranjati in se izboljševati, pa čeprav na račun manjšega pridelka. Zato pa je potrebno že skrbno trgati grozdne jagode, jih pazljivo voziti v kleti in kasneje t postopkih pridelovanja vina uporabljati kar najmanj pripomočkov, ki jemljejo vinu naravne lastnosti.
Tako so poudarili na današnjem posvetu vinarjev in vinogradnikov Primorske, ki so se ga udeležili številni strokovnjaki, manjkali pa niso niti predstavniki republiškega sekretariata za kmetijstvo. Po končanem posvetu so predstavili in seveda poskusili vzorce dvajsetih različnih vrst vin, ki so jih lani pridelali na Primorskem.
Pri ustanavljanju vinogradniških skupnosti so na Vipavskem že dosegli precejšnje uspehe, to delo, ki prispeva k večjemu in cenejše pridelanemu grozdju, pa ponekod še ovira naša pomanjkljiva zakonodaja, saj smo menda edina država v Evropi, ki še nima zakona o vinogradništvu. Zato se še dogaja, da sredi vinogradov rastejo vikendi, ki preprečujejo ureditev strnjenih kompleksov vinogradov. Take pa manjkljivosti so tudi na Primorskem, kjer, ima vinogradništvo tradicijo in pogoje za pridelovanje kvalitetnih vin. 2e sedaj »pride« na sloven-sko tržišče okrog polovica vseh vin iz primorskih kleti. Na posvetu so spregovorili tudi o tem, da pri nas še vedno ne znamo dovolj dobro ponuditi in proda lati vin. da pa je za to kriva tudi slovenska turistična zveza.
BRANKO PODOBNIK
V
Mladinske delovne brigade bodo na obalnem podeželju gradile vodovod
KOPER, 25. maja — Organizatorji mladinske delovne akcije »Istra 78« so danes v Kopru novinarje seznanili z vsemi podrobnostmi v zvezi s to akcijo, Id naj bi se začela 18. junija, končala pa 20. avgusta. Pri tem so posebej poudarili, da »Istra 78« sicer ni v letošnjem programu republiških mladinskih delovnih akcij, vendar pa bo v vsakem pogledu le imela značaj republiške in pravzaprav celo zvezne akcije, saj bodo na njej sodelovali brigadirji iz vseh republik.
V okviru akcije »Istra 78«, ki jo organizira kraško-obal-na konferenca ZSMS, naj bi mladi izkopali 3.736 metrov trase za cevovod med Koprom in Sma-rjami. Ko naj bi zatem zgradili še rezervoar in črpališče, bi tako vodo dobili okoli 2.200 prebivalcev Šmarij in okoliških vasi. Vrednost del, ki naj bi jih opravili brigadirji (izkopali naj bi 5.750 prostorninskih metrov materiala), cenijo na 2,6 milijona din, medtem ko naj bi položitev cevovoda v celoti veljala 6,87 milijona.
Od 18. junija do 20. avgusta se bodo v okviru »Istre 78« zvrstile tri izmene s skupno okoli 600 brigadirji iz vseh republik. Sodelovale bodo
brigade vseh pobratenih mest Kopra, brigada občinske konference ZSMS Ljubljana-Center, brigada delovne organizacije Merkator, brigada občinske konference ZSMS Kranj, miličniki — kadeti iz Tacna ter seveda tudi mladi iz treh obalnih občin.
Pa še nekaj podatkov o višinskem vodovodu, čigar gradnja naj bi zdaj z mladinskimi delovnimi akcijami stekla hitreje. Prinesel naj bi tekočo vodo kar 92 vasem in zaselkom, v katerih živi skupno nad 11 tisoč ljudi. Po cenah iz lanskega leta naj bi v celoti veljal nad 250 milijonov din, pri čemer so doslej vanj vložili 56.462 tisoč din, BORIS JEZ
Boljši časi za Luko Koper
Uresničevanje sanacijskega programa Luke Koper ni odvisno samo od denarja — Preizkusni kamen za kadrovsko in organizacijsko politiko
maj*iua Sanacija koprske Luke; ki je lani iitiela okoli 34' milijonov dinarjev izgube, leče po .programu. Ce bo uspelo izpeljali vse ukrepe, bo do konca letošnjega leta izguba le še neznatna ali pa je sploh ne bo. Ustvarjanje pogojev, da se Luka iie lil Več žiiSšia"V"VHlHttu takili težav, pa je dolgoročnejša naloga. Podpiramo, kar je bilo narejenega doslej in kar je v načrtu za prihodnje, je sklenil danes medobčinski odbor gospodarske zbornice za obaino-kruško območje, ko ,je na podlagi pripravljenega gradiva in dodatnega poročila predsednika poslovodnega odbora koprske Luke Bruna Koreliča, pretresal dosedanjo sanacijo te organizacije združenega dela koprske občine, ki ima največjo izgubo.
2e v drugi - polovici lanskega leta, ko je bilo očitno, da bo Luka do konca leta imela po oceni okoli 80 milijonov dinarjev izgube, so se lotili obširnili sanacijskih ukrepov. Med drugim so izvedli številne kadrovske in organizacijske spremembe, kar je pripomoglo, da je bilo zaradi boljšega poslovanja v zadnjem četrtletju za okoli tretjino manj izgube kot so predvidevali. Tudi letošnje prvo trimesečje je potrdilo, da je bila sanacija pravilno zastavljena. Ob tem pa ni mogoče spregledati, da posledic lanskega neuspešnega poslovanja ni mogoče v celoti denarno izmeriti. Zaradi zastojev se je nekaj tovora, ki so ga s težavo uspeli pridobiti prejšnja leta, obrnilo v druga jadranska ali celo v severnoevropska pristanišča.
Čeprav izravnava lanskoletne izgube, (lastni skladi, občinski in republiški rezervni sklad) ne gre brez težav, povzroča veliko več preglavic, kako dohiteti tehnološki zastoj. Po dogovoru naj bi pri tem bolj • kot doslej sodelovale agencije in špedicije, ki si prek Luke režejo kar
velik kos kruha. Prav tako naj bi za nekatere investicije, ki so potrebne za odpravo ozkih grl, združile sredstva tudi večje delovne organizacije, ki uvažajo ali izvažajo blago prek koprske Luke. Koprska Luka se bo tem bolj postavila na noge, čim bolj bo raslo spoznanje, da je njen razvoj temeljni kamen za valorizacijo prometnih poti v korist slovenskega in tudi jugoslovanskega gospodarstva.
Nemalo dolgoročnih sanacijskih nalog pa je tudi na ramenih celotnega luškega kolektiva. Vanj sodi ne nazadnje naglejše razraščanje samoupravljalske zavesti in delitev osebnih dohodkov, ki bo pritegnila več strokovnih moči. Po nekaterih ocenah je namreč za sedanje poslovanje koprske Luke značilno tudi neustrezno vrednotenje strokovnega dela, kar zapostavlja tehnično in strokovno dobro zasnovano organizacijo poslovanja. Brez nje pa delovna organizacija s tako zahtevnim poslovnim in tehnološkim obe-/ ležjem, kot ga ima luško gospodarstvo, ne bo mogla premostiti sedanjih težav.
GUSTAV GUZEJ
NAČRTI SO TU
Ponovno obujanje stare tradicije, ki bo za Tolminsko tudi gospodarsko velikega pomena - Sanacija 12 planin - Ohranjanje mikov planinskega sveta
TOLMIN, 23. maja — Oživeti planine, ta nepogrešljivi sestavni del gorskega sveta, za Tolmince ne pomeni le oživljanje tradicij, temveč je predvsem velikega gospodarskega pomena. Usjiehi pri ustanavljanju hlevskih skupnosti ob popotresni obnovi kmetijskih objektov. kot edine sprejemljive sodobne oblike živinoreje, so kmetijske strokovnjake Tolminske spodbudili pri izdelavi programov obnove planinskih gospodarskih objektov: hlevov, sirarnic in bivalnih prostorov na visokogorskih pašnikih.
Strokovnjaki temeljne organizacije Planika iz Kobarida oziroma njene pospeševalne službe so se po temeljitih razpravah in analizah, ki so slonele predvsem na željah in interesih kmetovalcev ter na kvaliteti in dostopnosti planin, odločili za sanacijo 12 planin.
Na nedavnem jjosvetu v Tolminu, ki so se ga udeležili številni kmetijski strokovnjaki iz vse Slovenije (med njimi je bil tudi republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk), so sklenili vnesti načrte obnove planinsko-planšarskega gospodarstva Tolminske v planske dokumente občine, pa tudi v na-
slednji srednjeročni plan republike. Poiskati pa bo potrebno še vire sredstev za obnovo planin, saj je trenutno zagotovljenih le 40 odstotkov nepovratnih sredstev. Pri tem velja računati na delno udeležbo pašnih skupnosti, gospodarskih organizacij občine, pa tudi na širšo solidarnostno udeležbo, saj končno interes za' oživljanje pla nin presega občinske meje Nepoznavalci, ki trdijo, da je oživljanje planin in planšarstva na Tolminskem le ekonomsko neupravičeno obujanje tradicije, nimajo popolnoma prav, čeprav je v njihovih trditvah tudi kanček resnice. Svetal primer ekonomske upravičenosti sanaci-
je planšarstva je visoko razvita Švica, ki je znala povezati planšarsko tradicijo s turizmom in množično rekreacijo. Omeniti pa velja tudi, pravzaprav osnovni razlog za obnovo planip, to j/e visoko kvaliteto mleka in mlečnih izdelkov, ki so v času paše na visokogorskih pašnikih neprimerno okusnejši in bogatejši. Spomnimo se le tol minskega sira, ki je že v starih časih slovel kot pojem kvalitete in - okusa. Končno in ne nazadnje pa je obujanje planšarstva tudi izrednega pomena pri ohranjanju planinskega sveta. V mislih imamo dogajanja v naravi, ki so nepoznavalcem popolnoma tuja. . Planšarstvo, ki se
je na Tolminskem začenjaio razvijati že v prazgodovini, je v tisočletjih ustvarilo sožitje, soodvisnost med človekom, domačimi in divji«11 živalmi ter visokogorski«1 rastlinjem. Plemenite- rastline so na opuščenih pašnikih prerasle visoke trave in t?r' mičevje. Te so zrahljale zem-ljo in omogočile snežne Pla' zove, ki odnašajo rušo. 2 rastlinjem pa se je sprem®' nila tudi vrsta, število in kvaliteta divjadi.
In ko že govorimo o oživljanju planin, ne moremo voi-mo vzrokov njihovega izu««' ranja. Vpliv industrializacije, pa čeprav je na Tolminsko prišel s skoraj stoletno za' mudo, in zgrešena kmetijska politika, pri kateri velja vsekakor omeniti odredbo o pr®; povedi reje koz, so v nekaj več kot enem desetletju skoraj popolnoma zadušile to staro in prvobitno kmetijsko dejavnost Tolminske.
KATJA RO®
Vrvež ob vrelcih
Za Bernardinom so Čateške Toplice po vrednosti drugo največje gradbišče v Sloveniji — Brez onesnaževanja
ČATEŠKE TOPLICE, 24. maja — Zadnjih nekaj mesecev je bližina zdravilišča čateške Toplice dobesedno eno samo veliko gradbišče in doslej največja naložba «v občini Brežice. S predračunsko vrednostjo dobrih 250 milijonov pa je to takoj za portoroškim Bernardinom po vrednosti druga slovenska investicija v kak turistični objekt.
Celovitost kompleksa z novimi hotelskimi in zdravstvenimi zmogljivostmi, gospodarskimi objekti in rekreacijskimi površinami je oblikoval kot glavni' in odgovorni projektant inž. arh. Karl Filipčič iz brežiškega Regiona.
V dobrega pol stoletja so čateške Toplice uveljavljale svoje ime med domačimi in tujimi gosti; zaslovele so zlasti zaradi zdravilne termalne vode, ki doseže celo 64» C in je najtoplejši vrelec v Sloveniji, ter zadnji čas tudi zaradi izredno ugodne prometne lege. fJKateisttim zmogljivostim so dodajali nove bazene in zgradili 7-slezno avtomatsko kegljišče, posteljnih in restavracijskih zmogljivosti pa je še vedno premalo. Gradnja, ki je stekla v okviru delovne organizacije Emona hoteli, ima zato dvojni namen: izboljšala bo kakovost ponudbe zdravstvene službe in s tem povečala število gostov, nove hotelske zmogljivosti s sodob-
nimi bivalnimi prostori pa bodo o*dprle vrata zdravilišča tudi zahtevnejšim obiskovalcem.
»Novi hotel bo imel 300 postelj, restavracijski prostori 470 sedežev, skupaj z vrtom in teraso pa še 300. V zdrav stvenih prostorih bo ordinacija, hidro in elektroterapija, bazen s termalno vodo, trim dvorana in savne. Posebno pozornost smo namenili gospodarskim objektom s centralno pripravljalnico hrane, v bližini pa bo še kamping za 300 gostov ter športna igrišča za tenis in- ostale igre z žogo. Gostje bodo lahko v celoti izpolnili svoj prosti čas, pri čemer bo prav prišla tudi naša bližnja, posodobljena enota v gradu Mokrice,« pripoveduje direktor zdravilišča Vlado Deržič.
Edina onesnaževalca okolja sta v čateških Toplicah ta čas dimnik centralne kurjave in : avtomobili, z dograditvijo no-I vih objektov pa bodo poreza-
li peruti tudi njima. »V projektu smo predvideli novo parkirišče za vsa vozila izven zdravilišča, tako da ba do notranje poti med objekti in nasadi namenjene izključno pešcu. Vsa zajetja pitne in termalne, vode bodo zaščitena pred onesnaževanjem, odpadne vode pa speljane v že zgrajeni kolektor. Posebej smo poskrbeli za ogrevanje, pri čemer bomo prvič pri nas koristili toplotne črpalke, ki bodo ohlajeno vodo znova dvignile na prvotno temperaturo. Celoten kompleks bo seveda primemo hortikulturno urejen,« nam je zatrdil glavni projektant.
Cateška termalna voda — ugotovljen možni pretok je kar 120 litrov na sekundo — bo poslej še bolj izkoriščen: ljudem *iba vračala/-zdravje) omogočala rekreacijo in še večji razmah kopališkega turizma, saj vprašanje obiska spričo bližine Zagreba že dolgo ni več problem. Ob zaključku investicije pa bodo lahko na novo zaposlili 148 delavcev, kar je za ta del manj razvitega območja brežiške občine še posebej pomembno.
VLADO PODGORŠEK
VELIKO GRADBIŠČE — Nizko zasnovani objekti se bodo izredno lepo vključevali v novo podobo čateških Toplic.	loto: V. P.
Kamnik se pripravlja na praznik
Prihodnje leto praznuje mesto ob Bistrici svoj 750. rojstni dan
KAMNIK, 24. maja — Sli; kovdto mesto ob Kamnišk1 Bistrici, Kamnik, se lahko P°' hvali s pestro in bogato zgodovino, saj bo prihodnje let0 slavilo svoj 750. rojstni dan, častitljivo starost mesta P® bodo Kamničani, bolj kot s pogledom v preteklost, Pr°' slavili s sedanjostjo, z usp®" hi, ki jih je doseglo mesto, saj se je v njem široko razmahnila industrija, poveza«0 z njo pa tudi druge dejavnosti.
Tako bodo prihodnje leto, ob prazniku mesta, odprli «°; vo galerijo, ki so jo zasnovah v okviru zveze kulturnih organizacij. Akademski siikaf Miha, Mt|ješ, po rodu Kam«1' čan, pa je galeriji že oblj«'-bil svojo celotno zbirko.
V Kamniku razmišljajo tu-di o poslovno kulturnem cen-tru, ki naj bi našel svoje m®' sto pod Zapriškim grado«1-V njem bodo Kamničani dobili dvorano za večje kulturne prireditve, ki je zdaj v Kamniku ni.
Seveda pa bo mesto pričakalo svoj jubilej s svež® obarvanimi pročelji, z urejenimi ulicami in nasadi, zato so že letos začeli s temeljit1111 obnavljanjem starega mestn®' ga jedra, ki je pravzaprav edini vidni dokaz starosti mesta-
Ob visokem rojstnem dne' vu mesta bo prihodnje l«t0 izšla tudi jubilejna številk® Kamniškega zbornika, ki b° s sliko in besedo predstavila zgodovino mesta od leta 1223 do letal 1979.
Da pa bodo priprave «® praznovanje še hitreje in h0* lje stekle, so skupščinski delegati na zadnji seji izvoli,1* šestindvajsetčlanski delov«* odbor za pripravo praznovanja 750-letnic* Kamnika.
J. T-
Besedo ima zemlja
Petintrideseta obletnica časopisa Kmečki glas - Že med vojno prva številka - V osmih letih 45 strokovnih knjig
LJUBLJANA, 23. maja — V uredništvu časopisno založniškega podjetja Kmečld glas je bila danes tiskovna konferenca, na kateri je direktor In glavni urednik Zmago Zakrajšek seznanil novinarje z dejavnostjo Kmečkega glasu v 35 letih dosedanjega obstoja. Osrednja proslava ob tem pomembnem jubileju bo prihodnjo sredo — 31. maja v Klubu delegatov, kjer bo govoril predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan.
Kmečki glas je med vojno opravljal pomembno vlogo obveščanja kmečkih ljudi o dejanskih razmerah in cilju NOB, s čimer je v tistih težkih časih dopolnjeval druge partizanske časopise. Prva številka Kmečkega glasa je izšla 1. junija 1943 na Ram pohi pod Rogom kot glasilo izvršnega odbora OF. Prvi urednik Kmečkega glasa je bil Vlado Kozak. Pobudo za izdajo lista za kmečke ljudi je dal že leta 1942 Edvard Kardelj. Prvih šest številk je bilo ciklostiranih, medtem ko je prva tiskana številka izšla decembra 1943. Med vojno je občasno ali pa mesečno izšlo 15 številk Kmečkega glasa. Prva redna številka po vojni pa je izšla 12. septembra leta 1945, ko je začel list tudi redno izhajati.
Po vojni je Kmečki glas
tako kot naše kmetijstvo doživljal številne organizacijske in vsebinske spremembe. V prvih letih je list objavljal predvsem navodila kmetijskih organov, uspehe iin teža ve pri obnovi porušene domovine, presnovo različnih oblik zadružništva, obvezne odkupe in druge dogodke tedanjega časa. Z letom 1957 je dosedanjo ustanoviteljsko pravico zadružne zveze Slo venije prevzela republiška konferenca SZDL Slovenije. Samostojno časopisno podjetje Kmečki glas, ki so ga ustanovili leta 1961, je leta 1969 razširilo svojo dejavnost in se preimenovalo v časopisno založniško podjetje. Ta ko so že leta 1968 prevzeli revijo Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije »Sodobno kmetijstvo«, ki ima velike zasluge pri, širjenju sodobne misli in besede, je
pa trenutno zaradi finančnih težav v hudih škripcih.
Kmečki glas je še zlasti okrepil svojo kmetijsko pospeševalno vlogo z . izdajo strokovne knjižice za pospeševanje kmetijstva. V osmih letih so izdali že 45 stro-
• CZP Kmečki glas z 50 zaposlenimi, od tega samo šest novinarjev in sedem odgovornih in stro. kovnih urednikov, ima trenutno 45.000 naročnikov Kmečkega glasa, torej vsaka druga slovenska kmečka hiša, 3.500 naročnikov revije Sodobno kmetijstvo in okoli 20.000 naročnikov revije Moj mali svet. Ra. zen tega vsako leto natisnejo okoli 10.000 izvodov strokovnih in lepo-slovnih knjig.
kovnih knjig. Velik uspeh so dosegli z revijo Moj mali svet, kateri se je pred dvema letoma pridružila revija Sadjar in vrtnar in ima zdaj okoli 20.000 naročnikov. Temeljni cilj revije je spodbu-
janje sodobnega človeka k varstvu narave in ohranjevanju pristnih stikov z rastlinami in živalmi. Zelo brane so tudi njihove leposlovne knjige, ki jih pišejo v glavnem kmečki ljudje. Doslej so izdali 36 knjig, nekatere so bile natisnjene tudi v
30.000	izvodih.
Na Kmečkem glasu zatrjujejo, da kmetje in drugi Slovenci radi posegamo po knji gah, če so napisane v lepi domači besedi in da so seveda poceni. To potrjujejo nekajkratni ponatisi leposlovnih knjig, medtem ko so zadnjo kmečko strokovno zbirko — pet lenjig z okoli tisoč tiskanih strani, ki je stala le 120 din — razgrabili že prvi mesec izdaje
Kljub temu se pri CZP Kmečki glas srečujejo s številnimi težavami, mod katerimi so še zlasti opozorili na kadrovske in finančne probleme. Za boljšo obveščenost delovnih ljudi v kmetijstvu bi potrebovali več novinarjev, dopisnikov in sodelavcev. Njihov cilj je, da bi pisana beseda prišla do slehernega kmeta, kar pa bo zaradi finančnih težav zelo težko. V preteklem letu sicer niso imeli izgube, pa tudi takšnega dohodka ne, ki bi jim dajal možnosti za večje vsebinske spremembe sedanjega koncepta. Dotacijo
543.000	din, ki so jo lani dobili od republiške raziskoval ne skupnosti in sklada za
GRM IN ZAJEC
Cvetelo je jezero
Pogovor s predsednikom skupščine občine Radovljica L. Pernušem o ukrepih za sanacijo blejskega jezera
BLED, 25. maja — Kaj o jezeru mislijo tisti, ki žive ob njem, nekateri pa tudi od njega, smo povprašali predsednika skupščine občine Radovljica, osem let nazaj predsednika turističnega društva Bled in Blejca domačina Leopolda Pernuša. Pri pogovoru je sodeloval tudi predsednik občinskega izvršnega sveta, Franc Podjed.
pospeševanje kmetijstva, so nai cnili pokrivanju izgub pri strokovnem tisku, saj so imeli samo pri reviji Sodoo-no kmetijstvo lani 400.000 din izgube.
RAJKO OCEPEK
Po železnici ceneje iz Beograda v Solun
BEOGRAD, 23. maja (Tanjug) — Potovanje z vlakom iz Beograda v Solun se bo znatno pocenilo. Beograjska železniško-transportna organizacija je sklesnila, da bo s 5. junijem, ko bo začel med obema mestoma voziti izletniški vlak, uvedla izletniške vozovnice od Beograda do Gevgelije, ki bo skoraj za 70 odstotkov cenejša od do-sedaje.
Po mednarodni tarifi je veljala doslej vožnja na tej relaciji v obe smeri 792 dinarjev, po 5. juniju pa se bo ta znesek zmanjšal na 278 dinarjev. K tej ceni spada še 54 dinarjev aa grške železnice.
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltll;
»Načrti za sanacijo jezera segajo že več kot 20 let nazaj. Kot smo že večkrat slišali, bi bilo za rešitev jezera nujno najprej urediti kanalizacijo Bleda, in dotoke v jezero.«
»Neurejena kanalizacija je od vile Bled, do grajskega kopališča. 2e pred petimi leti smo imeli načrt za novo kanali, zacijo, od kampa v Zaki, do predela pod železniško postajo, potem pa zato nismo dobili potrebnih naprav.
Ko smo lani ustanovili samoupravno komunalno interesno skupnost, smo se dogovorili, da je ena njenih prvih nalog prav ureditev kanalizacije Bleda. To bo veljalo oka M 80 milijonov dinarjev.«
»Ena od nalog bi bila tudi, da ugotovimo, kam so speljani viri vode. 2e sedaj, kontrolirajo celotno kanalizacijo
0 Na Bledu so predvčerajšnjim in včeraj čistili površino jezera z baražo, ki so si jo sposodili pri vodni skupnosti Koper. Take priprave uporablja-jo tudi na drugih jezerih v tujini. Delo so začeli v Zaki, včeraj pa nadaljevali pred hotelom Park.
centra Bleda, od hiše do hiše. Lani smo dokončali tudi kataster komunalnih naprav.
Sicer pa smo sprejeli tudi program za izgradnjo obvoz, niče Bleda, s čimer naj bi tranzitni promet na Bledu ukinili. Vendar pa ta naloga sega v naslednje srednjeročno obdobje.«
»Mislite, da ste Blejci sami dovolj storili za rešitev jeze-ra?«
»Več bi lahko storili pri kanalizaciji, vendar pa so se stvari zataknile, pri izdelavi končnih tehničnih rešitev.
Sicer pa smo imeli veliko zaupanje v strokovnjake, kaj. ti to, da bi problem rešili sami, m v naših močeh. Po pa ročilih, ki smo jih na primer dobili po tem, ko je bila v jezero pripeljana Rado-vna, smo bili prepričani, da je jezero na poti k ozdravljenju. Letos je prišlo do alarma že marca, ko je toplo vreme stopilo led. Videli smo, da je Jezernica rdeča, torej je jezero cvetelo že pozimi. Po tem je bila v sodelovanju zveze vodnih skupnosti Slovenije in vseh tistih, ki so za/to zainteresirani, ustanovljena posebna komisija s podkomisijami, sestavljena iz strokovnjakov, da bi se odločili kaj storiti. Eden od prvih ukrepov je bil, da je treba Radovno zapreti, da bi cvetenje hitreje prenehalo. Do tega je prišlo pred približno - štirinajstimi dnevi.«
»Je cvetoče jezero blejski j ali širši problem?«
»Slovenci nimamo veliko j®" zer, toliko, da bi lahko kakšnega zanemarili. Tako, kot s« vsak od nas čuti povezanega s Triglavom, bi morali tako čutiti tudi do Bleda, Bohinj0, kamor pripeljemo vsake!?3 tujca, če mu hočemo pokazati kaj lepega. Zato se z® rešitev jezera vsi skupaj ne bi smeli ustrašiti novega str°; ška. Strokovnjaki pa naj b pokazali pot, kako dobiti «® samo čisto, temveč tudi zdravo jezero.«
»Kako cvetenje lahko vpi*v(l na turizem?«
»Bojimo se, da bi to propaganda izrabila in prikazal® cvetenje veliko bolj črno kot je v resnici. Morda bi bil° dobro, ko bi vsakemu tuje11 hoteli izročiti v roke kratko pojasnilo, da je to pač naraven pojav, ki pa. po krajše111 času zagotovo izgine. Sicer P® mislim, da ni treba obup&va' ti. Letošnje hladno vreme Pa je pač tako, da cvetenju koristi. Včasih je imelo jezero 1. maja od 15 do 17 stopi«i' zdaj pa ima ob koncu mese" ca 13 do 14 stopinj.«
»V teh dneh je bilo sliša*j' naj bi novinarji sploh ne P*J šali o tem, da iščejo zg01' senzacijo in podobno . . ■?*
»Kdor je to dejal, je to storil najbrž v skrbi za turize«1; Novinarji naj bi pač Pis01 objektivno, brez napihovanja.
to ni nobena senzacija. Ko 0 tem pišejo, pa je najbolje, ® se pogovarjajo s strokovni®; ki.«	VLASTA FELt'
kolesarstvo
18. ETAPA «GIRA»
De Muynck že končni zmagovalec?
V včerajšnji etapi je slavil Italijan Giuseppe Perletto
f-j^EZZO (Brescia) — Po vče-le,»J! 18. etapi je, kot kaže, na 6.,sn>m «Giru» že vse odločeno.
T_l___	,
ve/'Jec Johan De Muynck je še in b° zailesljivo na vrhu lestvice j. ?° verjetno obdržal roza majico SniKonenega cilja v Milanu. Včeraj g Pričakovali predvsem podvig kol °nchellija ali Moserja, toda oba , sarja nista bila preveč razpolo-St3 tako da ni prišlo do bistvenih L.lrieiT>b. Baronchelli je celo dva-nar; nerodno padel in se je le po zasledovanju priključil
^Sar d°lga vožnja od Trenta
le tudi tokrat prišli bunk i ?. med Moserjevimi in Ba bii0c',ellijevimi navijači. Vseeno ni Prprfta*50 hudo kot v sredo, ko so r‘alhVSCrn Haroochellija zmerjali z ie	Psovkami. Kronika etape
bila skromna, saj so kole J* skoraj ves čas vozili skupno, ktkr zadnjo vzpetino je ušel Perne«. ”1 Pridobil nekaj sekund pred-čfj •. perletto je tako prvi prevozil 'tah ■' za niim Pa je po 18 sekun-in >.Pr*sPela glavnina z Gavazzijem ^°®erjem na čelu.
!8t)10 sonca «Gira» manjkata sedaj U ® dve položni etapi. Danes bodo do tarjl vozili 175 km od Brescie »jj‘?Veriga (to etapo bo RAI pre-Ij * . v evroviziji z začetkom ob 8e|,,.ri). jutri pa se bo verjetno za pa De Muyncka letošnja ko dirka po y a*a v Milanu.
t(j^tni red 18. etape (Trento - Sa-
lfezza je potekala mirno, če-ila na dan
I	v iviuj uu\a icbuauja rv v/
ko^p dirka po Italiji zmagovito
Vi H.
i.^.245 km):
^useppe Perletto. s po-P^ečno hitrostjo
J km 3 haViJzzi i' “loser 5 ^binetti
7.2B’49” po 18”
5' ^hansson (Sve.) ) S® Witte (Bel.)
1 Blrn°ndi
' Baronchelli '
9. Wolfer (Švi.)
10. Vandi
SKUPNA LESTVICA
1.	De Muynck (Bel.)
2.	Baronchelli
3.	Moser
4.	Panizza
5.	Saronni
6.	De Witte (Bel.)
7.	Vandi
8.	Bortolotto
9.	Johansson (šve.)
10.	Sutter (švi.)
11.	Gimondi
KOŠARKA
90.39’39" po 59” 219" 7’57" 8’04” 8’24” 9'04" 9’25” 12’36” 12 38” 13*35”
ŽENSKO EVROPSKO PRVENSTVO
SZ premočna za «plavc»
VARŠAVA — V tolažilna skupini evropskega prvenstva v ženski košarki je včeraj Italija izgubila z ZRN z 62:66 (27:32). V drugi sku-
pini je Španija premagala Nizozemsko z 71:65. Na skupni lestvici je Italija na drugem mestu z eno točko razlike za Romunijo V finalni skupini so včeraj dosegli naslednje izide:
ČSSR - Poljska	77:64
Francija - Bolgarija	77 63
SZ - Jugoslavija	116 68
AVTOMOBILIZEM
500 milj Indianapolisa
INDIANAPOLIS — V tem kraju bo jutri znana avtomobilska dirka 500 milj Indianapolisa, v katerj je favorit Američan italijanskega porekla Mario Andretti.
MONCHEN — Argentinec Guiller-mo Vilas je v osmini finala mednarodnega turnirja Bavarske premagal zahodnega Nemca Fassbender-ja s 6:2, 6:4.
TENIS
MEDNARODNI TURNIR V RIMU
Par Jaušovcc-Ruzici v polfinalu
RIM — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije je v četrtfinalu Italijan Adriano Panatta premagal Američana Victorja Amayo s 7:6, 6:4 in se tako uvrstil v polfinale, kjer bo igral s Špancem Hi-guerasom. V tekmovanju ženskih dvojic se je Mirna skupaj z Romunko Ruzicevo uvrstila v polfinale.
IZIDI
Četrtfinale (moški)
Panatta (Italija) -
Amaya (ZDA)	7:5,	6:4
Higueras (Španija) -
Alexander (Avstralija) 6:2,	6:4
Dibbs (ZDA) -
Lloyd (Anglija)	6:2,	6:1
Borg (Švedska) -
Solomon (ZDA)	6:2, 6:1
Polfinale (ženske) Marsikova (ČSSR) -
Newberry (ZDA)	6:4,	6:2
Ružiči (Romunija) -
Tyler (Anglija) 6:7, 6:3, 6:3 Ženske dvojice Jaušovec - Ružiči —
Teeguarden - Tomanova 6:4, 6:2.
KOLESARSTVO
DANES IN JUTRI
Tekmovalna ekipa Adrie zopet polno zaposlena
Udeležila se bo vež prireditev na obeh straneh meje
Metlika (Zarja) in Strnad (Breg) v borbi za žogo
Po nedeljskem organizacijskem naporu se bo Adria tokrat v dveh dneh udeležila vrste dirk tako v Italiji, kot v Sloveniji. Kot prvi bodo tekmovali amaterji, ki se bodo danes popoldne ob 14.30 udeležili krožne dirke v Tavagnaccu na 132 km dolgi progi. Tekmovala bosta Petelin in Godnič, ki sta prejšnji teden nastopila na dveh izredno napornih dirkah v Venetu. Godnič je tekmoval v soboto, Petelin pa v nedeljo na 180 km dolgi stezi v O derzu na dirki, ki je imela mednarodni značaj, saj je poleg Italija nov nastopilo številno jugoslovansko in ameriško zastopstvo.
Veterani bodo jutri dirkali na dveh frontah. Del ekipe se bo udeležil dirke v Rosazzu pri Čedadu,

NOGOMET
PRED ZAČETKOM SP V ARGENTINI
Beportivo, vraževerni PeruancL
'“ri . Rimini ^aiizaro - Palermo . Brescia
- Cremonese ^na - Como ■ Ascoli
TL1"®nedet. - Avelllno f fanto - Sampdoria v. r»ana - Bari - Pistoiese h,ullanova - Prato jNone - Spal aevento - Catania
X 2
2
BUENOS AIRES - Za današnje prijateljsko srečanje z enajsterico Deportivo Italiano je trener italijanske reprezentance Enzo Bearzot najavil naslednjo postavo:	Zoff,
Maldera, Benetti, Bellugi, Scirea, Causio. Tardelh, Graziani, Anto-gnoni in Bettega. Danes torej ne bo nastopil v prvi postavi Paolo Rossi, vlogo desnega branilca pa bo pokrival Maldera, ker je Cabrini še lažje poškodovan. Tekmo bo neposredno prenašala tudi argentinska televizija.
* « «
BUENOS AIRES - V glavnem mestu Argentine je postala v zadnjih dneh temperatura dokaj ostra, saj je ponoči le 4 stopinje, tako da so se bili italijanski reprezentanti morali «težje» obleči. Poleg lega ra je Buenos Aires najbolj vlažno mesto na svetu, saj se razteza kar deset kilometrov na desnem bregu La Plate.
* « •
DUNAJ — Po večurnih pogajanjih je le prišlo do kompromisa med reprezentanti Avstrije in vodstvom avstrijske nogometne zveze glede nagrad na «mundialu». Nogometaši so grozili, da se ne bodo udeležili SP. če ne bodo dobili primerne« nagrade., Vsak reprezentant bo dobil 20 tisoč šilingov (poldrugi
...
ZA «1. TROFEJO GRMADA»
hitri mednarodno tekmovanje •>a skirolkah v Mavhinjah
Otopili bodo tekmovalci iz Jugoslavije, Avstrije in Italije - Vrsta obrobnih prireditev
I na razpolago šest žog tekmo.
za vsako
vpisanih za mednarodno Vranje na ski rolkah za prvo ‘?1(J0 «Grmada» se stalno daljša.
jJlVanja, kot smo že poročali, Vio udeležili smučarji tekači iz Na ?v*je, Avstrije in Italije. Se-Hiuib°d° na tem tekmovanju tudi ^ tj., SK Devin. Veliko možnosti Nbu 0 uvrstitev ima v domačem ^ U,Predvsem starejši pionir Gian-Nu8,Sa* sai Je na lanskem tekmo-jbC Usedel odlično drugo mesto.
Možnosti imata tudi pionirki %,,ta Sardoč in Maura špangero. 'a bj 'ibodo branili klubske barve N sn k° poskrbeli za presenečeno r\^e® Gruden, Boris Gruden, b j* Dallavalle, Elio lori, Ervin Io-jNali ia Pernarčič. Za «1. trofejo H La* se bo potegovalo kar se-"la tjjJegorij. Zmaga pa bo pripa-bC^emu društvu, ki bo nabralo t>rjb točk.
za najmlajše bo kot običaj-aifltg vasi. Mlajši pionirji in pio-
NhiiN^0 morali preteči en krog la lzno 900 m), starejše pionirke Su ..r°8e.
Ji jjNjši pionirji, mladinke, mladin-Ng ,c*ani bodo morali na daljši V N b° izpeljan z mavhinjskega Nohai-0 Cerovelj do sesljanskega TO; rbšča, od tu se bo preusmeril Jsl ^“'žovljam in čez novi železni %	spet v Mavhinje. Krog je
Ar in P01-
' °ršli Si P'on'rji 'n mladinke bodo 't {C .Prevoziti en krog, mladinci b t,a Pl Pa dva kroga. Tekmovanje ]|’°vedano za nedeljo, 28. t.m., No' Ur*. Organizator sporoča, da N^ste, ki vodijo v Mavhinje, Ni,,* Za promet od 10.45 dalje do Jjde^ka tekmovanja, ki je predli ,°krog 12.30. Klubski praznik. N začel včeraj se bo nadalje-e danes, in jutri s sledečim
cem, ob 20. uri ples z ansamblom Times.
Nedelja, 28. maja:
Ob 9.30 risarski ex tempore.
1.	kategorija: otroci iz vrtcev;
2.	kategorija: osnovnošolci;
3.	kategorija: srednješolci.
Ob 11. uri mednarodno tekmovanje na ski-rolkah. za «trofejo Grmada*.
Kategorije:
Člani, mladinci, mladinke, starejši pionirji, starejše pionirke, mlajši pionirji, mlajše pionirke.
Ob 15. uri bo nagrajevanje, ob 16. uri koncert godbe na pihala iz Na brežine, ob 18. vaška igra — tekmovanje na hoduljah in ob 20. uri ples z ansamblom Times.
Argentina'78
milijon lir) kot začetno plačo za SP. Poleg tega bo vsak nogometaš dobil deset tisoč šilingov za vsako točko, tisoč šilingov za vsak dan prisotnosti na «mundiaiu». trideset tisoč šilingov kot nagrada za napredovanje v finalni del in sto tisoč šilingov za končno zmago. Avstrija je včeraj odpotovala v Buenos Aires.
# * *
BUENOS AIRES — Predvčerajšnjim je Španija igrala prijateljsko tekmo z državno reprezentanco U-rugvaja in remizirala z 0:0. Španija, tako poročajo prisotni novinarji, je popolnoma razočarala in v drugem polčasu celo igrala podrejeno vlogo.
.ij«U si* •
BUENOS^ AIRES — Vse ekipe bodo dobile' v dar od argentinske nogometne zveze srebrn krožnik ob izločitvi iz «mundiala». Poleg tega bodo dobili razne nagrade tudi vsi nogometaši, od kravat z argentinskim grbom, do torb in torbic pa do raznih domačih izdelkov.
* w *
BUENOS AIRES - Doslej je prišlo le pet državnih reprezentanc v Argentino. Italija, kot prva, 23. maja, včeraj so prišle še Francija, ZRN, Mehika in Poljska.
Jutri bodo verjetno prišli še Brazilija. Škotska in Iran.
# * *
BUENOS AIRES - A!do Proietto, šef tiskovnega urada «mundialas>. je sporočil, da noben reprezentant Peruja ne namerava obleči majice s številko 13 zaradi vraževernosti. Perujska ambasada v Buenos Airesu je včeraj uradno prosila mednarodno zvezo FIFA, naj ugodi zahtevi Peruja, da bi imeli 23 majic, nihče pa ne bi nosil majice s številko 13.
* # #
BUENOS AIRES - Vse žoge za SP v Argentini bo izdelala posebna tovarna, specializirana v športnih artiklih. Žogo so lahko dobile vse reprezentance, ki so jo zahtevale. Imajo dokaj živo barvo, zaradi tega, ker so pač primernejše za barv ne prenose. Vsak sodnik bo imel
PORTO ALEGRE — V zadnjem prijateljskem srečanju pred odhodom v Argentino je Brazilija komaj remizirala z reprezentanco Ria Grande do Sul z 2:2 (2:1).
Igra .je bila še kar prijetna v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so Brazilci popolnoma popustili pobudo nasprotnikom, ki bi lahko celo zmagali.
Brazilija je igrala brez Rivelina in Žica.
V četrtek v Trstu na sedežu KD
Razprava o športu
Športno središče Libertas je priredilo v četrtek v Trstu srečanje, na katerem so razpravljali o razvoju športa v Trstu.
Srečanju, na katerem je prisotne pozdravil pokrajinski predsednik društev Libertas Colotti, so prisostvovali tudi župan inž. Spaeeini, načelnik občinske demokrščanske svetovalske skupine Stopper, mnogi občinski svetovalci in odborniki, športni funkcionarji itd.
O problematiki športa so podali izčrpna poročita Chersi, De Lucca, Manzin in dr. Mucchino.
ODBOJKA
DANES IN JUTRI NA REKI
Finale 12. turnirja prijateljstva
Igrali bodo istočasno v dveh telovadnicah - Poglabljanje prijateljskih stikov
Reka bo danes in jutri prizorišče tradicionalnega odbojkarskega turnirja prijateljstva, ki letos doživlja že dvanajsto izvedbo. To tekmovanje je ^organizator vključil v sklop proslav 30-letnice organiziranega odbojkarskega delovanja na območju Reke in okolice. Že sinoči je bilo v Domu sindikatov slovesnost (prisoten je bil tudi predstavnik ZSŠDI), na kateri so počastili pomemben jubilej in podelili priznanja zaslužnim odbojkarjem oziroma odbojkarskim delavcem.
Danes popoldne pa se bo pričelo (v dveh telovadnicah istočasno) odbojkarsko tekmovanje tako v moški kot v ženski konkurenci. V ta finalni del sta se uvrstila po dve šesterici iz Slovenije, iz Furlanije -Julijske krajine in pa seveda z reš-kega območja. Slovenijo bodo zastopale ekipe Bled in Salonit v moški ter Branik in Merkur v ženski konkurenci; zamejsko odbojko bodo zastopali Bor in Kras (moški) ter Bor in Sokol (žeaske); Hrvaško pa bodo zastopali Rijeka in Bule-vard v moški ter Rijeka in Marča-na v ženski konkurenci. Po dogovoru z ostalima zvezama OZS in ZSŠDI je organizator uvrstil v vsaki i konkurenci v dve skupini po tri in vsa-
ko moštvo se bo v kvalifikacijskem delu srečalo z vsakim. Prvouvrščeni šesterki v vsaki skupini pa se bosta potegovali za končno zmago.
Od zamejskih ekip so vse (razen Krasa) zaključile prvenstvene obveznosti že pred dobrim mesecem in torej niso v najboljši formi. Vendar pa so prav v perspektivi tega nastopa ekipe še naprej trenirale, tako da lahko pričakujemo časten nastop na običajni kakovostni ravni.
Posamezne skupine
1.	skupina A (moški);
Bor, Rijeka in Salonit.
Nesporen favorit za prvo mesto je vsekakor Rijeka, ki je po enoletni odsotnosti letos zasluženo napredovala v prvo jugoslovansko ligo. V borbi za drugo mesto bo predvidoma zagrizen boj med Borom in Kanal-čani.
2.	skupina B (moški);
Bled, Bulevard in Kras.
Na papirju Bled bi ne smel imeti enakovrednih tekmecev, za osvojitev drugega mesta pa se bo bil izenačen boj med Bulevardom in Krasom.
3.	skupina A (ženske);
Merkur, Rijeka in Sokol.
Tudi v tej skupini.<so domačinke nesporno favoritinje,- zanimivo pa

ODBOJKA
V RAZNIH PRVENSTVIH
Vse naše šesterke v gosteh
Vseeno pa imajo naše ekipe lepe možnosti za zmago
Letošnja odbojkarska prvenstva se iztekajo. V 1. in 2. moški in ženski diviziji igrajo danes in jutri zadnje kolo. Prvenstveni ples so končale tudi odbojkarice v najnižji, 3. diviziji. Tako bodo ostale do konca vseh prvenstev samo še tri tekme v 3. moški diviziji, ki jih bodo odigrali med tednom. S tem bo praktično letošnje prvenstvene sezone
knnpr
1. MOŠKA DIVIZIJA
Naša dva zastopnika sta dosegla zadani cilj že pred zadnjim pr ven stvenim nastopom. Zadnja tekma bo tako le gola formalnost. Odbojkarji Krasa bodo1 poslali na igrišče v srečanju z Rozzolom celo drugo posta vo, ker bodo Grilanc in tovariši i-grali na turnirju prijateljstva na Reki. Ni potrebno posebej poudarjati, da se ponija Tržačanom enkratna priložnost, da pospravijo iz-
..........................
Tudi naši na maratonskem teku v Firencah
im
Naši «pogumni» udeleženci maratonskega teka v Firencah: Lucianu Faggin, Alfred škerlavaj, Lucijan Bukavec, Boris Gorjan in Ivan Sardoč
'V «an<
% m°m:
. OkS. 27,
i % iN 27- ™aja:
An, Uri odprtje kioskov, ob 15. Vatlje v briškoli, 18. tek z jaj-
Danes ob 16.00 bo v Firencah start tradicionalnega mednarodnega pohoda - teka čez Apenine «11 Passatore». Proga, ki je dolga 107 km, bo šla od Trga della Signoria v Firencah preko Borga S. Loren-zo do Časa d’Alpe, nakar se bo povzpela do Passo della Colla, ki je iz 913 metri nadmorske višine najvišja točka proge, ki bo potekala navzdol do Marradi S. Adriano, S.
Cassiano, Fognano. Brisighella do Faenze kamor morajo tekmovalci prispeti do 12. ure (jutri 28. t.m.), na cilj, kar pomeni, da imajo tekmovalci za 107 km dolgo pot na razpolago 20 ur hoje ali teka.
Za to edinstveno športno prireditev, ki sodi med najvažnejše ne le v državnem, temveč v svetovnem merilu, se je prijavilo okrog 3000 tekmovalcev.
Med temi bo letos tudi skupina petih Prosečanov in Opencev. Ti so: Ivan Sardoč, Lucijan Bukavec, Lu-ciano Faggin in Boris Gorjan s Proseka in Fredi Škerlavaj z Opčin, ki se že več mesecev vneto pripravljajo za to tekmovanje. Sicer pa naj takoj povemo, da sta se Bukavec in škerlavaj že lansko leto udeležila tega tekmovanja in srečno dospe la do cilja po 16 urah in 22 minutah trde hoje in teka. Prav ta njihov lanski podvig je zvabil še ostale, da so se lotili te naporne in obenem svojevrstne rekreacije, ki v tem primeru presega rekreacijo kot tako, saj postaja res pravo tekmovanje. Če pomislimo, koliko treninga in koliko kilometrov, koliko ur na cesti je v zadnjih časi’- opravila ta skupina tekmovalcev, je res težko izračunati.
Večkrat ta skupina trenira skupaj, nato pa tudi posamezno ne glede na vremenske razmere, saj jih ne dež in niti mraz kot tudi sonce ne prestraši. Skoraj vsako nedeljo tekmujejo s skupino *Amici del tram de Opcina». Če poleg tega dodamo še, da si morajo sami plačati prevozne stroške, vpisnino itd., potem jih moramo pohvaliti za to njihovo svojevrstno športno rekreacijo.
Prav zaradi tega Ivanu, Lucijanu, Borisu, Lucianotr in Ferdiju želijo vsi vaščani, da bi srečno prišli do cilja in seveda ob povratku marsikaj zanimivega povedali o tem 6. tradicionalnem pohodu «11 Passato-re», ki se bo letos odvijal z geslom «Res je lepo, da je na svetu še toliko ljudi, ki se žrtvujejo samo za šport*.
kupiček po zadnjih ne preveč spodbudnih nastopih. Odbojkarji Rozzola so ostali kar petkrat zaporedoma praznih rok. Ko pa so uvideli, da so izpadli iz boja za vsaj drugo mesto na razpredelnici, so pred tednom predali tekmo Libertasu iz Sa-cila kar brez boja. Pod silo razmer bodo morali mladi odbojkarji Krasa na igrišče in verjetno ne bodo razočarali, saj nimajo kaj izgubiti.
Letošnje prvenstvo bodo sklenili v gosteh tudi odbojkarji goriške 01ym-pie. Ne glede na končni izid so Goričani matematično gotovi drugi na končni lestvici, ker tržaški CUS zaostaja pred zadnjim kolom za štiri točke presenetljivi ASFJR iz Čedada pa samo za dve. Libertas iz Turjaka je v letošnjem prvenstvu poskrbel za nekaj prijetnih presenečenj. Poleg tega si je ta šesterka pri služila številne disciplinske in tudi denarne kazni. Igrišče v Turjaku je dokaj «vroče» in je upati, da Gori čani tokrat ne bodo nasedli.
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
Le škoda, da je PAV Despar iz Vidma prekinil lepo vrsto uspešnih nastopov odbojkaric Kontovela. Čeprav so slovenske odbojkarice izgubile, je bila tekma dokaj izenačena. Neposredni obračun z Virtusom bo tudi zanimiv. Domačinke morajo za vsako ceno zmagati, ker so v nevarnosti, da celo nazadujejo. Letos igra Virtus najmanj za dva razreda slabše kot v preteklosti. Kot kaže, preživlja to društvo krizo in tudi odnosi znotraj same ekipe niso najboljši, kar v največji meri botruje letošnjemu slabemu prvenstvu. Na tem gostovanju Konto-vel res nima kaj izgubiti, saj ni nobene bojazni pred najhujšim.
2. MOŠKA DIVIZIJA
Tudi šesterka Doma bo odigrala poslovilno tekmo v gosteh. Goričani se bodo v Trstu pomerili s S. Luigi. Kljub temu da domovci igrajo v go steh, imajo lepo priložnost, da skle nejo prvenstvo z uspehom. Goričani so na lestvici tretji, vrsta S. Luigi ja pa je predzadnja in ima šest točk manj. Glede na dejstvo, da so slovenski odbojkarji tudi v dobri formi, je razlog več, da pospravijo sedmi prvenstveni par točk. Prvo srečanje v Gorici se je končalo z lahko in prepričljivo zmago domačinov sa mo po treh setih igre.
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
Prvenstveni žreb je tako nanesel, da se bo morala tudi naša peta šesterka podati na pot. Zastopnice Hrasta iz Doberdoba odhajajo v goste - Ginnastici v Spilimbergo. Ne glede na končni izid tega zadnjega srečanja pa Hrast nima več mož nosti za osvojitev tretjega mesta na končni lestvici, ker ga je dohitela
bo srečanje med Nabrežinkami in novogoriškim Merkurjem.
4. skupina B (ženske);
Bor, Branik in Marčana.
Vsaj na papirju je Marčana šibkejši nasprotnik, za določitev zmagovalca te skupine pa bo odločilno srečanje med Borom in Branikom. Če bo dopotoval s popolno postavo, ima Bor dobre izgledie za uspeh.
Globlji in prioritetni smisel tega tekmovanja pa presega ožje meje športnega dela sporeda. To je lepa priložnost za negovanje in poglobitev prijateljskih vezi med mladimi športniki iz sosednih območij, katere druži poleg narodnostnih vezi tudi ljubezen do odbojke. Zato toplo pozdravljamo take oblike sodelovanja, ki so predvsem za naše zamejske športne delavce izredno pomembni in koristni.
Današnji spored MOŠKI
15.00: Salonit - Bor 15.50: Kras - Bulevard 16.40: Rijeka - Salonit 17.30: Bled - Bulevard 18.20: Bor - Rijeka 19.10: Kras - Bled ŽENSKE
| 15.00:-Aderku»—■ Sokol 15.50: Branik - Bor
' SS USfr: KS.
18.20: Sokol - Rijeka 19.10: Bor - Marčana Jutrišnji spored 9.00: finale za 5. mesto moški in ženske
10.00: finale za 3. mesto moški in ženske
11.00: finale za 1. mesto moški in ženske
del pa bo odpotoval, skupno z mladinci in amaterji, v Kokrico pri Kranju. V Rosazzu bo dirka na približno 60 km dolgi progi, glavni protagonist pa bi moral biti še enkrat Del Bianco, ki je letos zapustil vrste amaterjev ter prestopil med veterane in je zaenkrat na valovitih progah nepremagljiv.
V Kokrici pa bo na sporedu dirka na kronometer za «2. kronometer Adrie*. ki ga pod pokroviteljstvom lonjerskega športnega društva prireja pobrateni klub Kokrica iz Kranja. Bolj kot tehnični rezultati so pri tem nastopu pomembni stiki, ki jih mora tržaški kolesarski klub A-dria nadaljevati z društvi v matični domovini, s katerimi je v "zadnjih treh letih navezal izredno tesne in plodne stike, ki se ne omejujejo le na sodelovanje na dirkah, pač pa so zadobili povsem drugačno obeležje in je to sodelovanje več kot uspešno na vseh področjih. Poleg dirke, ki se bo odvijala na razdalji kakih petnajstih kilometrov, se bodo športni delavci iz Lonjerja in Kokrice srečali še, da bi se pomenili o nadaljnjem sodelovanju. A-dria ima namreč v načrtu še vrsto gostovanj v Sloveniji, ki se bodo zvrstila v vsej sezoni, s poprečjem vsaj enega nastopa na mesec v Kranju. Ljubljani, Grosuplju.
Ekipa, ki bi morala nastopiti v nedeljo v Kranju še ni v celoti znana, skoraj gotovo pa bo odsoten Ce-.rasari, eden najboljših v začetku letošnje sezone, ki še ni popolnoma okreval po poškodbi, ki jo je zado-bil v nedeljo na dirki za «12. pokal Lonjerja*. Poleg obeh amaterjev bodo barve Adrie branili še mladinci Čok, Lenisa in Ravbar ter veterani Bonanno, Ferluga, Macarol, Marušič, Poropat in Verginella. Vsi ti kolesarji imajo dobre možnosti za zadovoljive uvrstitve tako v Rosazzu, kot Tavagnaccu in na kronometru v Kokrici.
R. Pečar
1.	— prvi
drugi.
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
dftigi
5.	— prvi
* drugi
6.	— prvi
drugi
2
1
X
1
2
1
1
2
X
1
X
2
-bs-
TENIS
Julia. Slovenske odbojkarice morajo zmagati za vsako ceno, ker se tokrat ponuja še vrsti ACLI iz Ronk možnost, da se povzpne za stopnico više. Igralke iz Spilimberga so na sredini razpredelnice in tudi v primeru zmage ne bodo napravile nobenega skoka više. Tako kot v Gorici (ko je zmagal Hrast s 3:2), tako bo slej ko prej tudi v Spilimber-gu to srečanje izredno izenačeno.
G. F.
KOŠARKA
DANES V LJUBLJANI
Prijateljsko srečanje Partizan Moste-Bor
Med TVD Partizan Moste in ZSŠ Dl že vrsto let vladajo odlični odnosi tako na športnem področju kot na prijateljskem nivoju. Ti stiki med športniki in športnimi delavci iz matične domovine in iz zamejstva so postali tradicionalni in se stalno krepijo.
Povod za tako srečanje je današnja košarkarska tekma, ki bo v Mostah (Ljubljana) ob 16.30 uri med člansko ekipo tržaškega Bora in ekipo Partizan Moste. Po tekmi se bodo predstavniki ZSŠDI in Bora zadržali na prijateljskem razgovoru.
Pred člansko tekmo (15.30) pa se bosta spoprijeli pionirski vrsti obeh društev.
-bs-
FINALNI TURNIR * MD
Openci zamudili priložnost Drevi derbi Jadran-Polet
V	prvi tekmi finalnega turnirja prve moške divizije je sinoči v Gorici Po’et i"ral proti ekipi Mobilea sa iz Krmina in izgubil s 63:70 (28:46). Naši košarkarji so v prvem polčasu igrali dokaj slabo, med te i ko so bili v drugem delu srečanja povsem '•nakovredni nasprotnikom in bi z malo več športne sre če lahko tudi zmagali.
V	današnji, drugi tekmj tega finala (19.15 v telovadni J «Stella Mattutina* v Gorici) se bosta spo prijela Jadran in Polet.
NEAPELJ — V prijateljski nogo metni tekmi sta Napoli in Barcelona igrala neodločeno 1:1. Barcelona, za katero je nastopil tudi Johan Cruyff, je prva prišla v vodstvo z Estebanom v 13. min.. Napoli pa je remiziral s Ferrari.jem v 23. minuti.
V NOVI SEZONI
Živahna dejavnost teniške sekcije Gaje
Agonistična sezona teniške sekcije Športnega združenja Gaja je v polnem teku. Začel se je namreč turnir za italijanski pokal, na katerem nastopa letos Gaja z dvema ekipama: A in B. Rezultata prvega kola turnirja pa sta naslednja: prva Ga jina vrsta vodi proti Obeliscu s 3:2 in z eno prekinjeno tekmo. Prvo e kipo bodo letos sestavljali: Košuta, Hiršman, B*učka, Kralj in Lasič.
Gaja B pa se je srečala z močnim Tennis Club Triestino in bila poražena s 6:0. Pripomniti moramo, da se bodo podobni rezultati tudi ponavljali, saj igralci nastopajo letos prvič na tem prvenstvu in si bodo zato samo nabirali izkušnje brez ka kih posebnih ambicij. Lahko kvečjemu pričakujemo, da bo posameznemu Gajinemu igralcu uspelo odščip-niti kako točko močnejšim in izku šenejšim igralcem. V drugi Gajini vrsti pa se bodo v glavnem vrstili tile igralci: Čorbo ml., čuk, Kalc in Čorbo st.
Prvo moštvo bo jutri zjutraj igra lo v Gorici proti Gorici B, drugo moštvo pa bo igralo na domačih igriščih na Padričah.
Teniška sekcija Gaje pa posveča posebno pozornost prijateljskemu turnirju, ki bo danes popoldne in jutri popoldne v Tolminu med teniškimi igralci padriške in gropajske Gaje, Tolmina in Nove Gorice. I-grali bodo po štirje igralci v vsaki vrsti in sicer štiri srečanja posameznikov in dve v dvojicah, vse na devet gemov. Na koncu je predviden tudi podpis listine o pobratenju med klubi.
Omeniti moramo še, da bo teniška sekcija Gaje organizirala v kratkem teniški tečaj za otroke od 8. do 13. leta in bo verjetno obsegal 10 lekcij. Najboljši bodo potem o krepili mladinsko sekcijo Teniškega kluba Gaja. Začetek tečaja pa bo verjetno v začetku junija, takoj po zaključku šolskega leta. Podrobnejše novice bomo seveda pravočasno objavili.
Hkrati pa se že vršijo priprave za tradicionalni mednarodni teniški turnir, ki bo letos tretjič na vrsti in ki bo v Padričah 30. junija ter 1. in 2. julija.
L. V.
Prispevajte zn
DIJAŠKI! MATICO
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 27. maja 1978
KOŠARKA
FINALNE TEKME 1. MD 19.15 v Gorici, Stella Mattutina Jadran - Polet
PRIJATELJSKI TEKMI
15.30	v Ljubljani, Moste Moste - Bor (pionirji)
* * #
16.45 v Ljubljani, Moste Moste - Bor (člani)
NOCOMET
CICIBANI
16.30	na Proseku Primorje - CGS
OTROŠKI ŠPORT
SREČANJE OŠ VZH. KRASA
14.30	v Trebčah Atletika, Nogomet, MDO
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
19.30	v Trstu, Monte Cengio Rozzol - Kras
• • •
19.30	v Turjaku
Liberias Turjak - Olympia 1. ŽENSKA DIVIZIJA
20.30	v Fontanafreddi Virtus - Kontovel
2. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, Ul. Mameli S. Luigi - Dom
2. ŽENSKA DIVIZIJA
17.30	v Spilimbergu Ginnastica Spilimbergo - Hrast
JUTRI
NEDELJA, 28. maja 1978
KOŠARKA
FINALNE TEKME 1. MD 11.00 v Gorici, Stella Mattutina Jadran - Mobilcasa
SKIROLKE
1. TROFEJA GRMADA
11.00	v Mavhinjah
Prireja SK Devin
NOCOMET
POKAL PACCO
12.30	v Trstu, Sv. Alojzij Esperia SA - Breg
NAJ MLAJŠI 8.45 na Proseku Primorje - Cave
KOLESARSTVO
AMATERJI
14.30	v Tavagnaccu
Nastopa tudi Adria
CIKLOAMATERJI C, D
14.00	v Rosazzu Nastopa tudi Adria
VSE KATEGORIJE 9 00 v Kokrici Sodeluje tudi Adria
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 - Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnico	Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2.900 Ur — vnaprel plačano celotna 29 000 lir. Letna naročnina zo inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija <DAN».
V SFRJ številka 3.00 din. ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS • 61000 Ljubilo"
Oglasi
Stran b
27. maja 1978
2lro račun 50101-603-45361 tADITs Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 18.800 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bese(* Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Jullis^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih d®1 v Italiji pri SPI.
l I Čt»n italijanske jj ZTT zieze časopisnih
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
lzdaie| in tiska I
založnikov FIEG
TAKO ZATRJUJE POVELJNIK FRANCOSKIH PADALCEV
KRUTE REPRESALIJE ZAIRSKIH ČET PROTI PREBIVALSTVU V KOLVEZIJU
Pripadniki korziške tujske legije zapustijo Šabo prihodnji teden
PARIZ — Poslanstvo francoskih padalcev v zairski jugovzhodni pokrajini Sabi se bliža koncu. V krogih tukajšnjega obrambnega ministrstva vedo namreč povedati, da se bodo pripadniki korziške tujske legije skoraj gotovo umaknili iz Zaira prihodnji teden, sicer naj bi se poslednji vojak vrnil v otočno oporišče Calvi danes teden. Do torka naj bi padalske čete premestili v Lumumbaši. a medtem natovorili na orjaške herculese in druga letala v Kolweziju njihovo opremo. Tistega dne naj bi položaje, na katerih se nahajajo sedaj še Francozi, prevzela deloma zairska vojaščina.
O slednji velja zatrditi, da ni naletela pri krajevnem prebivalstvu na kdo ve kako prijazen sprejem. Ne samo. ljudje se Mobutujevim oboroženim silam umikajo, če Je morejo. Zakaj? Ker se vedejo docela enako, kakor naj bi se po pristranskem pisanju zahodnega ter zlasti ameriškega tiska obnašali t.i. uporniki, se pravi katanški domoljubi iz vrst kongoške narodnoosvobodilne fronte. To pomeni, da zairska redna vojska krade, posiljuje, ropa. pobija in muči. V tem smislu je dovolj zgovorna izjava, ki jo je dal včeraj poveljnik francoskih sil v Šabi polk. Philippe Erulin: «Zairske čete imajo dokaj dvoumen odnos do civilistova. Z nediplomatskimi besedami povedano vodijo Mobutujevi žandarji krute represalije.
Po odhodu legionarjev pritiče domači redni vojski prav gotovo nehvaležna naloga, saj je že sedaj postalo jasno, da ji ne more biti kos brez tuje pomoči: poloviti oz. pomoriti morebitne sinove nekdanjih katanških žandariev, kakor nazivajo partizane v Kinšasi (trenutno so na položajih v kolveški okolici); utrditi obrambni aparat tega velepomembnega rudarskega središča, kot tudi Likasija in Lumumbaši ja; preprečiti morebiten povratek odgnanih c napadalcev*. Za uresničitev teh smotrov Mobutu odkrito računa na pomoč Maroka podobno kakor lani, vendar se je v tem računu morda uštel Kralj Hasan n., s katerim se zairski diktator sestane v ponedeljek, pri najboljši volji ne more poslati v Šabo vseh Mobutuju potrebnih sil; v ta namen bi pač moral ošibiti svoj vojaški potencial v Zahodni Sahari, a tega si po logiki ne more privoščiti.
Z druge strani je tudi kaj malo verjetno, da bi bili Francozi pripravljeni v kratkoročni perspektivi na ponovno operacijo po vzoru zdajšnje, ki so jo lahko utemeljili — tako sami trdijo — s človekoljubnimi nameni. Kaj nameravajo ukreniti Američani, ni znano, gotovo pa jim ne kaže ustvariti nekakšnega afriškega Vietnama, kakor je naglasil te dni v Strasbourgu veleposlanik ZDA v Parizu Hartman
Glasnik državnega tajništva Re-ston je medtem že tretjič v tednu dni odbolžil Kubance, da so neposredno vpleteni v dogajanja na zairskem jugu. Sami naj bi ustrezno izurili tistih -4.200 secesionistov, «ki so vdrli v Šabo iz Aangole preko Zambije z orožjem sovjetske izdelave*. Podobna obtožba na Castrov račun je prišla predvčerajšnjim
iz ust predsednika Carterja, ki se je včeraj sestal z Giscardom D'E-staingom. Ta mu je prikrito očital neučinkovitost ameriške politike do Afrike.
Mobutu. ki ima očitno vodo v grlu, seveda mrzlično išče pomoč v tujini. Potem ko mu je že marsikatera afriška pa tudi neafriška prozahodna naravnana država o-bljubila orožje in opremo pa tudi zajetna finančna sredstva, kaže, da utegne ubrati isto pot tudi Iran. Zairski zunanji minister Dilutete je v sredo priletel iz Pariza, kjer je z Mobutujem prisostvoval zaključnemu zasedanju francosko-afriške konference, v Teheran ter izročil šahu nujnostno brzojavko. V nje je bila gotovo prošnja za vojaško in gospodarsko pomoč
Belgijski minister za kooperacijo Outers je vtem sporočil, da v Kol-weziju pogrešajo 289 Evropejcev. Z druge strani je glasnik mednarodnega rdečega križa naznanil, da
je bilo doslej pokopanih 400 trupel. Bruseljska vlada je namenila zair-
skemu ljudstvu, katerega je poleg vojne prizadela še strahovita suša, za 10 milijonov frankov živeža, (dg)
Todo Kurtovic izvoljen za predsednika ZK SZDIJ
BEOGRAD — Na včerajšnjem zasedanju zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslovije je bil za predsednika izvoljen Todo Kurtovic. dosedanji tajnik v izvršnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije. Ta položaj v vodstvu socialistične /.veze je bil izpraznjen po smrti Dušana Petroviča - Šaneta. Obenem so člani zvezne konference razrešili tajnika Marjana Rožiča, ki je bil pred kratkim izvoljen za predsednika ljubljanske mestne skupščine.
Novogoriško gledališče odpotovalo na Poljsko
NOVA GORICA — Z znano predstavo »Martini ...Kafe Ivana Cankarja. ki jo je režiral Janez Povse, dobitnik letošnje nagrade Prešernovega sklada, «Primorsko dramsko gledališče* iz Novo Gorice od danes do 3. junija gostuje na Poljskem.
Po''šetovo scensko adaptacijo Cankarjevega dela so doslej z uspehom uprizorili na več jugoslovanskih o-drih in v nekaterih obmejnih mestili Italije in Avstrije. Potovanje na Poljsko in predstavitev varšavski in ščečinski publiki je ponoven dokaz a-firmacije tega gledališkega kolektiva. Predstava je dobila tudi posebno priznanje na jugoslovanskem srečanju «malih odrov 77» in na Borštnikovih srečanjih.
Sovjetska
oceanografska ladja je morala zapustiti Genovo
GENOVA - Pristaniške oblasti v Genovi so v četrtek ukazale povelj-
................■■■■■■im..................inmimimimim........
Podrobnosti o «zlati reki» med Milanom in Švico
Odv- Ortelli je izkoriščal tudi izseljenske pošiljke
V nezakoniti izvoz valute vpletenih več sto osebnosti
MILAN — Včeraj se je zvedela marsikatera podrobnost v zvezi z velikansko operacijo nezakonitega i-zvoza kapitalov v Švico, v katero je vpletenih poleg 38-letnega «ugled-nega* odvetnika Alberta Ortellija š.: nekaj sto osebnosti, industrijcev, veletrgovcev, zdravnikov itd. Ortelli je bil aretiran, kot znano, 11. maja na zahtevo namestnika državnega pravdnika Muccija.
Vodja četrte sekcije letečega oddelka kvesture Giordano je pojasnil, da razpolagajo preiskovalci z zajetno dokumentacijo, ki natančno ponazarja ozadje in način izpeljave valutne goljufije na račun državne blagajne in vsebuje tudi imena več sto kršilcev zakonskih predpisov o i-znosu valute. Onstran meje je romalo. kakor smo že zapisali včeraj nič manj kot 50 milijard lir.
Kolikor zadeva čeke za skupnih 600 milijonov lir, ki šo bili ukradeni
podjetju »Harvest* in na podlagi katerih j
je bilo mogoče odkriti protizakoniti pretok denarja v sosedno državo, je bilo dano vedeti, da jih ni vnovčeval samo Ortelli, ampak tudi znani industrijec Luigj Rossi iz Ca-saleja Monferrata v alessandrijski pokrajini. Le ta je bil aretiran nekaj dni pred odvetnikom. Čeke jima je posredovala ena in ista oseba, ki pa se je Ortelliju predstavila s priimkom Monti, a Rossiju kot Radiče. Zanjo je jamčil funkcionar denarnega zavoda Banca del Sempione v Luganu Pacifico Fomi.
Dr. Giordanu, ki ga je dvakrat
zaslišal v Švici, je Fomi postregel s precejšnjimi podrobnostmi o vsej operaciji, noče pa v Italijo iz bojazni. da bi ga morebiti aretirali. Ravno na osnovi tesnih stikov med Fomijem in Ortellijem so agenti letečega oddelka kvesture uspešno izpeljali akcijo za izsleditev goljufov. Moža sta Se spoznala, potem ko je Ortelli v omenjeni luganski banki večkrat naložil rrav lepe zneske, a natančen pregled Ortelli-jevih tekočih računov v Italiji je privedel preiskovalce k ugotovitvi, da gre za tolikšne vsote denarja kakršnih si odvetnik s svojimi, čeravno «hvaležnimi» posli zdaleč ne bi mogel prislužiti. Torej ni šlo za njegov denar, temveč za sredstva, ki so mu ga zaupale tretje o-sebe in ki jih je bistri Ortelli nalagal na šifrirane tekoče račune luganske in drugih švicarskih bank v obliki seveda frankov. Položene vsote so bile kajpak nekoliko nižje od prvotno zaupanih, kajti odvetnik si je pač obdržal »provizijo*.
Operacije so se odvijale tudi z izkoriščanjem izseljenskih pošiljk. Kdor je želel poslati v Italijo svoje prihranke, jih je zaupal luganske-mu denarnemu zavodu, kjer jih je Fomi akreditiral na Ortellijev tekoči račun. Milanski odvetnik je nato posredoval svojcem izseljencev ustrezno vsoto v lirah, pri čemer je služil tako na račun obresti kakor tečajne menjave, saj je denar za tovrstne operacije črpal iz »sklada* nezakonitih izvoznikov valute.
(dg)
niku sovjetske oceanografske ladje Pasat Vitaliju Ponomarčuku, naj takoj izplove iz pristanišča, ker ni spoštoval predpisov. Kapitan ni namreč vprašal predhodnega dovoljenja za privez vojaške oblasti. Po pomorskem pravu so oceanografske ladje posebna zvrst na pol vojaških plovil, ki so podvržene posebnim normam.
Ladja je priplula v Genovo ob 10.30 po večmesečri misiji v Tihem oceanu, kjer je v mednarodni koordinaciji izvedla vrsto znanstvenih raziskav. Kot običajno so v pristanišču obnovili zaloge vode in hrane, mornarjem pa dovolili kratek sprehod po mestu. Po ukazu genovskega pristaniškega poveljstva je prišlo do delnega nesporazuma z ladijskim poveljnikom, ki ga je sovjetski konzul v Genovi zgladil. Počakali so, da se je moštvo vrnilo na ladjo in ob 20.30 je Pasat dvignil sidro in zaplul iz Genove proti Odesi.
RIM — Včeraj se je zaključila 48-urna stavka zdravnikov ambulant včlanjenih v sindikat SUMAI.
VČERAJŠNJI SKLEP KONFERENCE V LJUBLJANE
Oktobra v Mariboru kongres Zveze sindikatov Slovenije
0 nalogi sindikatov v samoupravni socialistični družbi
LJUBLJANA — V Ljubljani je včeraj zasedala konferenca Zveze sindikatov Slovenije, ki je med drugim določila, da bo kongres oktobra v Mariboru. Slovenski sindikati so u-gotovili, da so delavcem potrebni sindikati, ki delujejo kot njihova razredna družbena sila v samoupravnem sistemu. Sindikati morajo pomagati, da delavci uresničijo svoj ustavni in družbenoekonomski položaj, da bi lahko učinkovito uresničevali svoje neposredne pravice in dolžnosti pri ustvarjanju in razdelitvi dohodka in podobno. Na seji, ki sta se je udeležila tudi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika špiljak in predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, so govorili tudi o drugih vprašanjih, povezanih z organiziranostjo in metodami dela sindikatov.
Kritično so ugotovili, da sindikati niso posvetili dovolj pozornosti nalogam na področju gospodarjenja in uresničevanja razvojnih načrtov. To zlasti velja za sindikalne celice v delovnih organizacijah, pa tudi za občinske in republiške odbore sindikatov. Sergej Kraigher je s tem v zvezi plastično orisal primere, ko
delavci na sindikalnih sestankih ne govorijo o tistem, kar zares mislijo, o posameznih predlogih, temveč nastopijo navadno šele po tem, ko na sebi neposredno začutijo posledice, ki izhajajo iz posameznih odločitev, ko že pride do konfliktov, ustavitve dela in podobno. Takrat postane o-čitno, da sindikalne organizacije niso odigrale svoje vloge.
JURE PENGOV
BEOGRAD — Med deli za gradnjo osrednje jugoslovanske avtoceste so delavci v bližini Niša odkrili izkopanine, ki naj bi bile po mnenju izvedencev niškega zavoda za arheologijo ostanki rimskega vodovoda iz časov cesarja Klavdija, konec drugega in pričetek tretjega stoletja pred našo ero. Vodovod povezuje izvir Devojačkega ždrela z vasico v predmestju Niša.
NUORO — Karabinjerji so včeraj aretirali pri neki cestni zapori 39-letno Mario Giovanni Chironi, ki je imela pri sebi pištolo in tri nože. Ženska je karabinjerjem nedolžno izjavila, da je imela orožje za svojo obrambo.
PRED ZAKLJUČKOM DODATNE PREISKAVE 0 PETOVELJSKEM ATENTATU
Odločna zahteva po formalni obtoih gen. Mingarellijain tožilca Pascali ji
Namestnik beneškega državnega pravdnika dr. Fortuna jo je naslovil na preiskovalnega sodnika - Zahteva po obtožbi tudi za častnika Chi-rica in Farra. za Walterja Di Biaggia in za ostale osumljence
BENETKE — Namestnik državnega pravdnika iz Benetk dr. Fortuna je zahteval od preiskovalnega sodnika, naj pošlje na zatožno klop karabinjerje in sodnika, k; so vodili preiskavo o petoveljskem atentatu. To je bistvo dolge obtožnice, ki jo je tožilec poslal preiskovalnemu sodniku že 29. marca, a je ostala vse do zadnjih dni zavita v preiskovalno tajnost. Če bo preiskovalni sodnik sprejel tožilčevo zahtevo — in o tem se bo moral odločiti v kratkem, verjetno že prihodnji teden — sc bodo morali polkovnik (sedaj general) Dino Mingarelli, goriški državni pravdnik dr. Bruno Pascoli ter karabinjerska častnika Antonino Chirico in Domenico Farro zagovarjati pred sodniki zaradj lažne sestave uradnih aktov, prikrivanja u-radnih aktov, lažnega pričevanja in opravljanja nalog, kd ne sodijo v njihovo pristojnost.
Preiskava se je začela že med prvim procesom o petoveljskem atentatu na katerem je obtoženec Ro-
mano Resen prijavil karabinjerje zaradi lažnega pričevanja. Osrednja točka spora je bila preiskava o i-zvoru razstreliva, ki so ga uporabili atentatorji. Po trditvah karabinjerjev je razstrelivo pripeljal Romano Resen iz Švice; pri tem mu je pomagal Walter Di Biaggio, ki je bil na procesu tud j ena izmed ključnih prič. Resen je seveda to trditev zanikal, vendar je sprva slabo ka zalo, saj je odpotoval v Švico kara binjerski častnik Chirico, ki je na procesu s fotografijami dokazoval, da je bilo v Švici mogoče najti tako nevarno razstrelivo in celo «po-jasnib- kako in kdaj je Resen odpotoval v alpsko republiko.
Ti «dokazi» so se prvič zamajali že na istem procesu, med pričevanjem kapetana Farra, ki je nenadoma razodel, da je bil tudi on v Švici ter da je pripravil natančno poročilo o svoji preiskavi. O tem poročilu pa v zajetnem svežnju aktov ni bilo ne duha ne sluha, šele na slednjega dne ga je tožilec Pascoli
Loca-(,ola
uradna gazirana
pijača na olimpiadi
v Moskvi 1980.
Včeraj Montreal, ianes Argentina, jutri Moskva. Kjer je šport, je Coca-Cola.
prinesel v sodno dvorano in ted sodnikom, češ da ga je »pozabil* predalu. Ta «pozabljivost» pa jeJ! liko nenavadnejša, ker je bilo * rovo poročilo za obtožence nedvL no ugodnejše od poročila kap. OJ ca. Na to so zagovornik; postal*? zorni in na vrat na nos odp^tto v Švico, odkoder so prinesli bri podatkov, da so lahko kaj kmalu o stavili na laž karabinjerske čaf ke. Fotografija, ki je bila prilep aktom, ni bila posneta v kraju L drinate, kot je napisal častniki ^ pa v Chiassu; napis na njej **L oznaka kraja, ampak smerrij le da je fotografirani karabinj^ častnik s hrbtom zakrival P**-Sj smerokaza. V navedenem sklad' ni bilo nikoli razstreliva T4, \ kršno so uporabili pri skem atentatu, ampak samo i*av, no razstrelivo, kakršno upri8; ljajo na gradbiščih; sicer pa v ’ ci sploh ni bilo mogoče najti streliva T4. Resenov tovornjak „ nikoli prešel italijansko - Švica*, meje, o čemer pričajo podatki mejne policije, prav tako P31 funkcionarji švicarske policije kali, da bi bili kdajkoli izjavili-je mogoče v Švici na črni bora . piti kakršnokoli razstrelivo. S ri »o postavili na očitno laž karabkv ske častnike.	,,
To pa je le del obtožb, ki jib . vaja beneški tožilec. V bistvu f njegov 35 strani dolg dokumente
.ume*" .
sama obtožba proti preiskoval^
- - ' v prS
delu, ko dr. Fortuna govori o F,,
ki pa je najostrejša prav v
tičnem ozadju petoveljskega a*°n^
ta. Po sodnikovem mnenju ne - ., biti nobenega dvoma, da sodi P° , veljski atentat med politične ate** te. »Karabinjerji bi morali v ti ali vsaj v večji meri upošteva f piše dr. Fortuna, «pričevanje Pj, vanilija Venture, pa čeprav j° (} le za izjave načelnega značaja-'^ 1 i jim morda omogočilo boljše ^ zultate pri preiskavi.* Dejansko.^ karabinjerji opustili vsako resi* preiskavo, ki bi lahko pid vedla
• Vi
morebitnih fašističnih atentate*^
Pjd .,tpm. sičnik izrecno omenja-J so istega leta v jami pri Nab**r. odkrili veliko količino razstre**^ med katerim je bilo tudi razsto0-
T4. Vendar gre dr. Fortuna rt« ' praV^
so atentatorji «po vsej verje«^
v naslednjem stavku celo prav
erjeV
dvignili razstrelivo prav v nabf0 * skem skladišču ali v kakem drufs j, podobnem strelišču*, ki so g8 v pravili s točno določenim namen0* izvajati atentate v deželi.* ji Kar zadeva Romana Rešena ostale obtožence petoveljskega 8 ^ tata je dr. Fortuna prepričan, d8^ vsi nedolžni. Vsi dokazi govore **Lj v prid in odtod zahteva po obt% r iscolija, Chirica, Farra in seV^
Mingarellija. Obenem je dr. F0^ na zahteval tudi obtožbo ene 6‘ pj
nih obremenilnih prič, Walterja (
Biaggia, ki je predstavljal na P°!!!
veljskem procesu «skrito karto* /j, rabinjerjev, saj je overovi- vse -j( hove akte in izjave. Dejansko P8,f, bil Di Biaggio — po mnenju .j, Fortune — orodje v rokah kar’ ^ njerjev, ki so mu verjetno k8) ,, bljubili (morda izpustitev na z8 $ no 4svobodo), in ga pri tem spl°%j zanimalo, če bi s svojimi izja* zapečatil usodo vseh obtožencev- | Obenem je dr. Fortuna za1'*0^}
tudi obtožbo Romana Rešena, 'j,
Javljanju Pjj
jave proti preiskovalcem, gon88 j«
nHvpfnilra T.iirin RopnA+o iVlŠ
da je pretiraval pri ses
odvetnika Livia Bernota, češ naslovil beneškemu sodišču ,/Lrj gram lažne vsebine in jetnišnis8 ^ paznika Antonia Padule, češ Kj-s svojimi izjavami obrekoval k binjerje.	je
Preiskovalni sodnik Lo verjet** ^ v prihodnjih dneh sestavil obto®1'w
D,.n,,	~	„ JI	h/T ™ J
Prav ta njegova odločitev bo j pomembna, kajti 22. junija bo Pj,
l/oroAiiplriivi	- - Dirtlll ^
kasaciiskim sodiščem v Rimuje-
nja prizivna obravnava proti tr^l nu in ostalim, ki so vložili P^V ker so bil; oproščeni le zaradi/jj) manjkanja dokazov (priziv je tudi državni tožilec).- Zelo pome**1,„i
Ki trvroi	An Ki nnoickO^ ...
torej bilo. če bi preisk<*v a, sodnik že pred tem datumom s'^j-
vil obtožnico, ki bo nedvomno ^
nomoirla k potrditvi nedolžnostjo
mana Rešena in ostalih obtn
prvega petoveljs^eva r-rocesa
BOJAN
Siga*
Štiriletni otrok utonil pri Milanu
MILAN — Potapljači easUceVajji
včeraj v Corsicu pri Milanu.^0|ll.
truplo 4-letnega Rosaria	;j-
ja, ki je v četrtek med igranje*** -j ginil neznano kam. Otrok je' P° \e verjetnosti zdrknil na bregu Kj mlake, padel v vodo in utonil-, m ^
nesreče je v neposredni bliž'111.. trokovega doma, preiskovalci s° "6jj
priča ni, da je šlo za nesrečo, j. na truplu ni nobenih znakov u lja. Vsekakor pa so oblasti ukjto obdukcijo, da ugotovijo vzroke s**
AOSTA — Reševalne ekipe so v raj odkrile pod snežnim plažo j),
ril«	J
masivu Monte Rosa trupla. fl‘gi alpinistov, ki so jih pogrešali 8 ^ nedelje. Četverica se je v '*e j o odpravila na turno smučanje 1
uupi u v ua na uuiuu aiuMvv*-j »	-
je na povratku zasul snežni P***'