mm i 71. Stnilka. I Ljrtljni, i pmftljik, L aprili MIZ. XII. leto. »Slovenski Narod" velja: v L)ubijani na dom dostavljen: telo leto.......K 24 — pol leta , 12*— četrt teta ••».*• , 6*— na mesce......, 5-— v upnvn&tvu prejemaš: čete leto.......K 55*_ pol leta , 11-_ četrt leta ...... , 550 »a mesec......1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se «e vračaj«. Uredništvo: Rsaflova Klica št 5 (7 pritličja levo), telefon št. 34. Izhaja vuk aaa zvečer taneeall aiedelfe trn Insemti veljajo: pelerastopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin, za trikrat ali večkrat po 10 vra. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih fnserdrali tk> dogovoru. Uoravaisfvu naj se pošiljalo naročnine, rektaniacife, faserati rtcL to le administrativne stvari. številka v alf* te vinarjev, - ■H Na pismena naročila brez istodobne vposfatve naročnine se ne ozira. .Naredna tiskarna" telefon št 85. .Slovenski Narod* vd]a po pošti: za Avaeje-Ogmfeo: za Nemčije: celo leto ....... K 2o-— pol leta - 13*— Četrt leta na mesec 2*m celo leto.......K 28 — ea Amcn\o in vse ringe dežele: eelo leto......K 30*— Vprnšanfcm gfede 'urEtnfov se ratj prilogi ?a odgovor dopisnica afc znamka. Uprovsištve? Kaafleva nlice št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85 Vabilo na naročbo. Slava« p. n. občinstvo vljadaa vabimo aa lav« naročbo. stare p. n. naročnike* o a, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosim da j§ a pravem čas« ponove, da pošiljanje ne preneha ii da dobe vse številke. velja v Ljabljaai na dom dostavljen: Vse leto ... K 24-— I Četrt leta ... S 6— Pel leta . . . „ 12*— { En mesec . . . m *.— T npravntštvu prejemati na mesec SE 1*90. S pošiljanjem po poŠti v Avstriji velja: fse lete ... S 25"— I Četrt leta . . S 6*50 Toi leta ... M 13'— { En mesec . . n 2*30 li Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko i'h drage dežele vse leto 30 K. gajr Naroča se lahko z vsakim daevom. a hratn le mera poslati tudi naročnina, drugače se oe oziramo na dotična naročilo. Fti reklamacijah saj se navede veda* dan zadnjega plačila narnčnine. gjjgn- List se ustavlja 1u. dan p« potekli nara inim brez ozira vsake m a, kdor JJ^J*e vpošlje o pravem časa. WmM Mnmm Mi" neznosne resniBPS ppi c. lir. sodiščih u Celju. Razmere pri c. kr. sodiščih v Celju, posebno pa pri c. kr. okrajnem sodišču postajajo za nas Slovence od dne do dne neznosnejše. Germanizira se na vseh koncih in krajih in to tako sistematično, da bo slovenskega jezika v tem uradu v kratkem konec. Nemci se poslužujejo pri tem jako značilnega načrta. Kar je nemških sodnikov in svetnikov, avskultantov in drugih z izjemo enega okrajnega sodnika, izriva siovenščino sistematično in neusmiljeno povsod, ali pa nas jezik mrcvarijo tako, da je joj. Gorje kmetu, ki nemško ne razume in mora kaki razpravi prisostvovati. Večkrat se je že zgodilo, da je sodnik govoril in govoril s stranko, stranka pa ga je gledala in ga ni razumela. Pa to jim ni dovolj. Na drugi >trani one ostanke slovenskega uradništva, kar ga je še v Celju po -emškem časopisju vlačijo, slikajo jih kot vseslovanskc agitatorje, dol-žijo jih nepostavnih jezikovnih slučajev. Vse to seveda, da se ti Slovenci »na zgoraj« primerno kvalifi-kujejo ter dobijo kmalu pas za odpo-tovanje v kak mali trg na Kranjsko. Posebno okrajni sodnik dr. Kranjčič jim je zadnji čas trn v peti. Ne mine skoro teden, da bi si ga graška in celjska tetka v bratskem objemu ne privoščili. Resnici na ljubo bodi konstatirano, da jc dr. Kranjčič v jezikovnem oziru tako strogo objektiven mož, da bi bilo le v interesu postavnih državnih zakonov in naređh, da bi ga v tem nemški sodniki z vodjem okrajnega sodišča v Celju na čelu podpirali, ter ga posnemali. Kajti ie na ta način je mogoče doseči mir in red pri spodnještajer-skih sodiščih, če bodo sodniki vpo-števali veljavne jezikovne naredbe, ter ne bo. kot se to sedaj godi, na dan nebroj slučajev, ko se pravice slovenskega jezika tako teptajo z nogami. Omenjenemu slovenskemu sod-i ku se je zadnjič očitalo v nemških iistih, da pri slovenskih razpravah slovensko govori z zapisnikarjem in državnim pravdnikom. Gospoda, to ni nepravilno, ampak po sedajno veljavni jezikovni praksi naravnost zahtevano. Nepravilno pa je. čc se v slovenskih razpravah vrše zaslišanja nemško, če se slovenske izpovedi nemško pro-tokolirajo. če se silijo priče, ki so vešče nemškega jezika, da izpovejo v nemškem jeziku. Zakaj pa imamo potem sploh jezikovne naredbe? Če obstojajo, se morajo po njih ravnati slovenski in nemški sodniki, če jih pa ni, oziroma Če kot v poslednjem času opazujemo, ne veljajo več, potem seveda lahko dela vsak sodnik kar hoče. V tem slučaju pa mislimo, da bi se tudi naši dobri Nemci anarhije prav kmalu naveličali. Kajti če bi delal vsak to, kar mu je drago, nastal bi iz tega tak nered, da bi bila sramota državi v kateri živimo. Ker pa je in mora biti državi predvsem ležeče na tem, da vlada v pravosodju red, zatorej obstajajo jezikovne naredbe in zatorej se teh naredb morajo držati Slovenci in Nemci. Ce tore] sodnik v slovenski razpravi z zapisnikarjem slovensko govori, ni to noben »Unfng«, ampak postavno. Naravnost smešno pa je, če zahteva sodni predstojnik od slovenskih občin, da morajo v sloven- skih zadevah od sodišč sprejemati nemške vloge, ter se pri tem sklicuje na nekak patent Bahove dobe iz prejšnjega stoletja. Nepravično je, če se slovenski denar nalaga v nemške denarne zavode, nepostavno je, če se slovenske priče sili k nemški izpovedi, ter nepravično je, če se slovenske izpovedi nemško protokol i -rajo. Vse navedeno pa se tukaj sistematično vrši na dvojen način, ki smo ga zadetkoma omenili. Mi Slovenci imamo proti temu nasilju v roki vendar še večjo moč, katera mora podreti vse zapreke, ki se slovenskemu jeziku stavljajo. Če bodo vse občine vedele, kaj je njih postavna in narodna dolžnost, če bo vsak posamezen Slovenec se zavedal tega, da ga na slovenskih tleh ne morejo in ne smejo siliti s tujim jezikom, potem konec jezikovnega boja pri sodiščih ne more biti dvomljiv. Slovenske sodnike ter druge uradnike pa moramo v sedanjem preresnem času vsestransko podpirati, ter gledati na to, da se jim ne zgodi nobena krivica. Mi živimo v slovenskih krajih ter zahtevamo in ponavljamo vedno le one besede sedajnega Justičnega ministra, ki je glede Nemcev na Češkem rekel, da je zahteva pravičnosti, da sodijo Nemce na Češkem nemški sodniki in Id se xa nas glasi: »Slovenca rraj ,-/odi slovenski sodnik.« Če se to zgodi, bo neznosnih jezikovnih razmer tudi pri celjskih sodiščih kmalu konec. prosvetno društvo m H Tpnofo. in V prostorih gostilno Matije Sok-liča Pred konjnšnico je imelo v nedeljo popoldne ob 3. Narodno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakove in Trnovo svoj občni zbor, katerega se je udeležilo do 80 članov. Predsednik gosp. občinski svetnik S m o 1 e je otvori l z ho rovan je ter pozdravil zastopnike bratskih organizacij ter posebno gosp. prof. Reisnerja kot zastopnika društva za Kolizejski okraj, odposlanca izvrševalnega odbora in občinskega svetnika. Zapisnikar gosp. Trtnik, overovAtelja gg. prof. Si o in Kalni u s. Predsednik se spominja umrlih elanov Hama Josi- pa, Šimenci ca Frana, S torka Martinu in Stražišarja Anton«; da počaste uji h .spomin, se dvignejo člani s sedežev. Preteklo leto je bilo leto volitev. Društvo je imelo 8 javnih shodov in 19 .sestankov, ter je bilo zastopano vedno pri centralnem odbora. Društvo je doseglo pi-i volitvah zelo lepe nspelie, relativno najboljše, pri volitvah /-a obćinaaci svet je bilo 3(>1 zanesljivo naprednih in 275 klerikalnili glasov. Pri deželnozborskik volitvah je glasovalo 307 ljudi napredno, 180 'klerikalno, 123 soeijalnodeinokratie-no in 17 z Nemci, pri ožjih volitvah pa 417 napredno in 194 klerikalno. Hvala vsem sodelavcem,-zlasti gosp. Pogačniku. Knjižnica je poslovala le slabo ter je bilo izdanih samo Vll'1 knjig. Veselica, glavni vir dohodkov drnštva, se je lansko leto slabo obnesla, vendar vsled požrtvovalnosti članov ni bilo deficita, marveč še prebitek 80 K 64 vin. Občni zbor izreci zahvalo požrtvovalnim damam. (Sprejeto.) Poeebna zahvala se izreči* gg. Repiču, Mauserju in Zirkelb&ehu. Društvo je priredilo (udi Miklavžev večer. Dne 15. oktobra že je drnžtvo zaprosilo za posut je cest, kar se je pa šele zgodilo, ko smo dobili novega župana. Predsednik se bavi nato s političnimi vprašanji, naglasa da je prišlo po zaslugi klerikalcev 7 Nemcev v občinski svet in opozarja na politični bojkot klerikalcev, dočim jim naprednjaki ne slede na to pot. Razveljavili so tudi dva deželnozborska anindata. Nato omenja predsednik napredne predloge v občinskem svetu, ki sta jih stavila z občinskim svetnikom Rothlom ter se zahvaljuje koncem svojega govora za njih naklonjenost društvu gg. Griln in Prekuhu. Iz temeljitega blagajnšikega poročila, ki je je podal gosp. Pogačnik, posnemamo, da je imelo društvo v preteklem letn 2449 K 90 vin. prometa, dohodki so znašali 1224 K 05 vin. Vrednost inventarja znaša 2004 K 19 vin. ter se je pomnožila za 404 K 80 vin. kljub vsem odbitkom. Poleg ?ega je društvo prepuščalo brezplač-uo svoje stojnice zlasti Ciril-Metodo-viru podružnicam. Na predlog pregledoval ca računov gosp. (»rila podeli oljčni zbor blagajniku obsolutorij e pohvalo ter izreče tudi ostalemu odboru in zlasti predsedniku zalivalo. Pri nato v^ršečih se v o! Hvali je Bil z vzklikom izvoljen za predsednika gensp. -lakoh Smole, Istotako so bili z v6klikom izvoljeni drngi odborniki, ujih naineatniki in pregledniki ter se je odbor po končanem občnem zboru konstituiral sledeče: podprodsedniV gosp. Rbthl, tajnik gonp. dr. Mole Rudolf, blagajnika gg. Anton Pogačnik in Pran Pleško, odborniki gg. Prekuh Avgust, Kepeč Avgust, Šetina. titikn, Trtnik Pran, Verbie Anton, naiaesi-niki gg. Cebnlar Alojzij, Kosmač Pr., .Jenko Ivan, Satler Pran in Wissiai Karel; pregledoval«^ računov gg. Oril Ivan. Mauser Ivan, Grilc Alojzij, namestnik gosi). Korbar Pran. Prispevek za začelo poslovno leto Bfl določi po daljši debati po 10 vin. na mesce. Končno sproži neki član misel, da naj se vrše še nekatera pre davanja. (Sprejeto.) Glede knjižnice se prepusti odbor n, da najde pot, kuko jo oživeti. Nato se oglasi k besedi gosp. prv>fest»r Reisner, prinašajoč poadrave Kolizejnkega *>kraja in čestitajoč društvu na tako lepih uspehih. Napravili ste bilanco o svojem društvenem delovanju in ob tej priliki je umestilo napraviti tudi bilanco o splošnem političnem dela. Vse nase i^olitično delovanje je bil<> posvečeno volilnemu gibanju in za<<> je treba, da se s par besedami dotaknemo uspehov volinega gibanja. Da-siravno smo zmagali pri občinskih volitvah, je vendar preteklo več me seeev, prodno je mogel občinski svet začeti delovati in to po Ea*dugi S. L*. I Stranke. (Klici: Stranka dihurjev!-Med tem časom v* Ljubljani ni moglo priti do uspešnega gospodarskega delovanja in to dejstvo je pokazalo im-sprotno stranko v vsej njeni nagoti, ker je upala, da se ji posreči izpremeniti med tem časom kaj na ustroju občinskega sveta ali pa vsaj izbrisati svoj pora/. Toda praviea je morala zmagati. — Oglejmo si najprej • delovanje občinskega sveta. Ali izpolnjnjejo napredni občinski svetniki nade, ki ste jih stavili na. nje. Da odgovorimo na to vprašanje, ni treba posegati daleč. Dokaz, da jim je na srcu gospodarski napredek vseh okrajev, je vse ono, kar se je že izvršilo tekom dveh mesecev in kar se bo izvršilo v kratkem. Dobili ste, kar je bilo najnujnejše in v kratkem pridejo vse naše druge potrebe na dnevni red. Toda ne glede na to, kar potrebujemo v posameznih okrajih, * vidimo pred vsem dve važni todki, glede katerih pričakuje danes vs»k rešrtve, to je podržavljenje »estaie policije in vprašanje ljubljanskega gledališča. LISTEK. Lepi strice!.. (Bel - Ami.) Francoski spisal Guy de Maii-passant. — Prevei Oton Župančič. Prvi del. (Dni je.) Kmalu ju je ugledal, tisti dve ženski, plavolasko in črnko, ki sta romali, drzni beračici, še vedno med kTučami moških. Šel je naravnost proti njima, ko pa je bil čisto blizu, mu je upadel pogum. Črnka mu je rekla: t Ali se ti je jezik že razvezal ?« On je zajecljal: »Boga mi,« — samo to, nič drugega mu ni hotelo iz ust. Vsi trije so stali sredi šetališča in zagozdili vrvenje sprehajalcev okoli sebe. Tedaj ga je hipoma prašala: »Ali greš % menoj?« In on, trepetajoč od sle, je odgovoril sirovo: »Grem, ampak samo en lui imam v žepu.« Zasmejala se }c malomarno: ^>To nič ne de.* % In prijela ga je za roko, češ, ti si moj. Ko sta odhajala, je pomislil, da mu ostane se dvajset frankov, in z njimi si lahko izposodi črno obleko za iutri večer. II. »Kje stanuje tukaj gospod Fore-stier, prosim?« »V tretjem nadstropju, vrata na levi.« Hišnik mu je odgovoril z ljubeznivim glasom, iz katerega je zvenelo primerno spoštovanje do njegovega stanovalca. In Durov je odšel po stopnicah. Nekam v zadregi je bil, plan, nerodno mu je bilo. Prvikrat v življenju je imel frak na sebi, in vznemirjal ga je celotni vtisk njegove oprave. Čutil je, da je vsekakor pomanjkljiva; Čevlji niso bili lakasti, četudi sicer še precej fini, zakaj on je koketiral z nogami; srajco si je bil kupil prav tisto jutro v Luvru za štiri franke petdeset, in premalo trdo oprsje se mu je začelo že mečkati. Njegove druge srajce za vsak dan so bile vse kolikor toliko obrabljene, tako da ne bi bil mogel obleči niti najboljše. Malo preohlapne hlače so preslabo ocrtavale obliko nog, so se mo opletale okoli mčč. bile so videti obnošene, kakor se sploh pozna iz- I posojeni obleki, da ni umerjena za ode, Fm katere je zašla kar slučajno, t Edino frak je bil še dokaj v redu, ker je našel takega, ki mu se jc približno podal. Počasi je stopal po stopnicah, srce mu je bilo od tesnobe, bal se posebno, da se ne osmeši; kar uzre nasproti sebe gospoda v gali, ki ga gleda. Tako blizu sta si stala, da sc je Duroy nehote za korak umeknii, potem pa osupel obstal: saj to je bil on sam, gledal je iz visokega zrcala, ki je segalo do tal m podaljševalo hodnik prvega nadstropja v dolgo perspektivo. Veselje ga je prešinilo, toliko boljši je bil videti, nego si je bil mislil. Doma je imel samo majhno ogledalce, pred katerim se je bril, zato se ni mogel videti v njem vsega hkrati, in ker je gledal samo posamezne dele svoje improvizirane obleke, in se te površno, so se mu zdeli nedostatki vse hujši, in kar stresalo ga je ob misli, kako smešno je našemljen. A glej, ko se je vzrl iznenada v zrcalu, se niti spoznal ni. mislil je, da je kdo drugi, človek iz boljših krogov, ki se mu je zazdel na prvi pogled prav spodoben in kakor \% škatljice. In sedaj, ko se je še natančneje opazoval, je spoznal, da je celotna podoba res zadovoljiva. In potem se je študiral, kakor delajo igralci, kadar se vadijo svojih vlog. Nasmehnil se je samemu sebi. si ponudil roko, delal kretnje, izražal razne občutke: presenečenje, dobro voljo, pritrjevanje; poskušal je zadeti razne stopinje smeha, tn pomenljive poglede, s katerimi bi se pokazal damam uslužnega in jim dopovedal, da jih občuduje in poželi. Na stopnišču so se odprla vrata. Ustrašil se je, da ga ne bi kdo zalotil, zato je pohitel brzo navzgor, vendar ga je skrbelo, da ga je videl kateri izmed gostov njegovega prijatelja ob tem spakovanju. Ko je prišel do drugega nadstropja, je zapazil tudi tam zrcalo m je začel stopati počasneje, da bi se gledal, ko poide mimo njega. Njegova vnanjost se inu je zazdela res elegantna. Tudi hoja zelo dobra. In silna samozavest mu je napolnila dušo. Brez dvoma uspe s to svojo postavo, s svojim hrepenenjem po čem višjem, z odločnostjo, ki se je je zavedal, in s svojim širokovestnim mišljenjem. Prijelo ga je, da bi bil najrajši stekel, skokoma poletel do zadnjega nadstropja. Ustavil se je pred tretjim zrcalom, zasukal si brke po svoji stari navadi, privzdignil klobuk, da si popravi lase, in ^a-rnrmral polglasno, kakor Je sploh pogostoma govoril: »Imenitna iznajdba to!« Potem je iztegnil roko do zvonca in je pritisnil Vrata so se skoraj takoj odprla in pred njim je stal strežnik v črnem j fraku, zastaven, obrit, tako popolen * v vsi svoji opremi, da je bil Durov zopet v zadregi, ne da bi razumel, odkod ta čudna zmedenost: nemara, ker je nezavedno primerjal kroj obeh oblek. Ta lakaj z lakastimi čevlji, je vzel svršnik, ki ga je nosi' Durov preko lakta, ker se je bal, d;i ne bi bilo videti madežev na njeni in jc prašal: »Koga smem javiti?^ Nato je privzdignil portijero ir ie zaklical ime v salon, kamor je m-lo vstopiti. A Durov a ie nenadoma minttv vsa sigurnost, plahost ga je obšla i* sapa mu jc zastajala. To je bil nje. gov prvi korak v tisto življenje, k si ga je že dolgo zaželel, o katere«, je že toliko sanjaril. Vendar je stopi naprej. Mlada ženska, plavolaska. gt je pričakovala stoje, čisto sama v veliki, jasno razsvetljeni sobi, pol* zelenja, kakor cvetličnjak. Kar ostrmel je, popolnoma zbe» gan. Kdo je ta dama, ki se mu smehlja? Zdajci se je spomnil, da je Fore-stier oženjen; in misel, da bi utegni la biti ta lepa, elegantna blondinki-žena njegovega prijatelja, ga je & celo zmešala. Zajecljal je: »Gospa, ja, sem ...« Ona mu Je prožila rokov »Vem, gospod. Charles mi Je pove dal, kako sta se snoči sestala, in ze lo me veseli, da Je imel dobro mise? in vas Je povabil za nocoj k nam m dmeU (Dalje priH.) Podržavljenje mestne pollelje ni važno samo za to, ali bodo redarji nosili klobuke s peresi ali pikelhavbe. Priznati je treba, da odločuje o policiji samo občinski svet, dokler jo ima v rokah, in nam ne more biti vse eno, če pridejo z državno policijo v Ljubljano ljudje, ki opravljajo svojo službo z neko zagrizenostjo ali pa eo nam tielo nasprotni. Policiji morajo biti znane razmere, ker sicer lahko stori veliko škode brez haska. Kakor hitro pa Ljubljana nima svoje policije več, nastane tudi vprašanje, kateri obrtniki dobe dobave in delo in tu je zopet treba pomisliti, da bodo naši obrtnik! morda trpeli škodo. Država pa /ah t rva od Ljubljane poleg tega tudi tako visok prispevek, kakor nikjer drugod v Avstriji in bi morala plačati Ljubljana v primeri i drugimi mesti samo 40.000 do 50.000 kron. Za koristi Ljubljane se je v tem »lučaju prav energično zavzela napredna delegacija tako v finančnem odseku, kakor pred plenumom. V seji občinskega »veta pa se je dvignil pri-itaš S. L. S. ter rekel, da je 50.000 K t*e preveč in da zadostuje 40.000 K. Doživeli pa smo ravno v tem vpraša njo nekaj takega, da morajo vsi uv lilci odrekati svetnikom S. L. S. vsako spoštovanje njih misli in vsak človek, ki misli s svojimi možgani, nora spoznati, da ni mogoče izročiti takim ljudem koristi občine. (Pritrjevanje.) Niti tako daleč niso možje, da bi držali to, za kar so se zavzeli sami. Pristaši S. L. S. so bili v občinskem »vetu za najnižji znesek, pristaši S. L. Stranke pa so bili v deželnem zboru za višji znesek. Takim ljudem nasproti ni mogoče imeti zaupanja, saj vemo, da ti naši občinski »svetniki S. L- S. niti h svojimi možgani misliti ne smejo, in če kdaj mislijo a svojimi možgani, jim vse ovrže deželni odbor. Ce spoznamo to, moramo reči, da /a nas občinski svetniki S. L. S. ne eksisiirajo, ker je nas nasprotnik tudi v občinskem svetu samo deželni odbor in oni ki ga komandirajo, to so Hr. Šusteršič, dr. Pegan, dr. Zajec in Lainpe. Ljubljansko gledališče je druga točka, pri kateri se moram ustaviti :ploh ne vedo, kaj bo z njimi. Dežela je svoj čas prispevala h gledališču, odkar pa je prišla sedanja večina na krmilo, j« ustavila prispevke in vzdrževala samo poslopje. Obrnila se je sedanja deželnozborska večina na občin, svet in ga pozvala, da naj kupi gledališče. Kljub velikim žrtvam fn bremenom, ki jih nosi Ljubljana, je ponudila občina 100.000 K. Toda v seji občinskega sveta sc je dvignil dr. Zajec in za njim so glasovali proti »k I epu, ki ga je storil odsek, za pred-iog. To vam je vsem znano že iz časopisja. Ko sem se kot poročevalec ozrl na enega izmed onih svetnikov, je mignil z rameni, češ: Ne morem pomaga t i- befel je befeL S tem so ti nasi nasprotniki pokazali, da jim ni za resno delo in za korist Izubijane, marveč da se norčujejo iz naših interesov. Na drugi strani pa moram zopet konstituirati, da uganja S. L. S. v občinskem svetu samo demagogijo s predlogi, a katerimi nastopajo njih pristaši ter hočejo a temi predlogi slepiti samo svoje pristaše, sej drugih itak ne morejo več slepiti. Spominjam samo na vodovod na Opekarski eeati. Zahtevali so korite, ki pa ii higijeničnih in drugih ozirov ni mogoče. In vstal je zopet svetnik, pristaš S. L. S. ter zahteval v isti sapi, ko je šlo za napravo, ki stane tisoče kron, dva hrastova škafa. Ta predlog ni imel nikakršnega drugega namena, kakor vplivati na priproste ljudi, da eo mogli pozneje pisati in trobiti, da »liberalci se dveh Škafov niso hoteli priznati!« Mislim, da bi vas žalil, če bi hotel govoriti na tem mestu še nadalje o teh dveh škafih. (Smeh.) Ta dva vzgleda že dokazujeta, da niso samostojni ljudje, ki jih je poslala S. L. S. v občinski svet, marveč, da so pod komando deželnega odbora. O svojem deželnozbor&kcm delovanju vam nimam ničesar poročati, da niti do tega nisem prišel, da bi se bil natančneje seznanil I gospodarstvom v deželi. Znano vam je, da so razveljavili na*i nasprotniki dva deželnozborska mandata. V prvi seji sem se oglasil, da govorim proti proračunskem provizoriju. Ko je namreč sedanja deželnozbor^k^ večina prišla leta 190* na krmilo je proglašala da bo vse drugače (Klici: Saj je vse slabše!) in šele ko je vprašala vlada v jeseni, kdaj hoče deželni zbor rešiti proračun, so se spomnili, da nimajo časa za proračun, ker tega čas« niso hoteli imeti. Sele tri dni pred novim letom je bil sklican deželni odbor, da sklepa o provizoriju,in v par minutah je bila stvar končana. Govoril sem takrat proti provizoriju ter sem jasno povedal, da račnni proračuna ne morejo hi i taki, da bi jih bila lahko dežela vesel«. Povedal sem tndi, da je der«da pasivna, kolikor kažejo to računi, in da bi mtv rala, če hoee svoje redne izdatke kriti z rednimi dohodki, zvišati deželne do-klade od 40' na 80 °ć. Prihodnja Številka »Slovenca c< pa o mojem govoru ni prinesla ničesar, pač pa je debelo natisnila, da so »liberalci i'/r javili, da naj se deželna doklada zviša na 80%«. To je gnusna demagogija! Dr. Lami« na moja izzivanja tudi ni vedel razen par fraz, ničesar od govoriti, kakor da vzame i zadovoljstvom na znanje, da so r, liberalci za zvišanje doklad.« To je tretji slučaj. Se par besed o našem državnem poslancu dr. Ravniharju. Našel je v državnem zboru zašlo m bo pri Cehih in z njih pomočjo je lahko nastopal proti justičnemu ministru Hochen-burgerju. Toda ker člani S. L. S. niso i tega dela opravili, smešijo dr. Ravni-harja oni Ijndje, ki ga smešiti sploh ne morejo. Vendar je to za nas velikega pomena. Kajti, če vidi justični minister, kako smešijo klerikalci to, kar stori naš poslanec, potem na ves naš narod on in drugi ministri ne dajo nič in nas morajo zaničevati. Saj poznajo samo dr. Šnsteršiča in v ostalem vedo le, da je baje slovenski na rod velika banda, ki ne zasluži orira. To se je spoznalo v zadnjem časn. ko so resni možje prišli na Dunaj intervenirat v prilog našemu napredku. Slovenski narod je pri gospodi na Dunaju razupit kot narod revolneijo-narjev in veleizdaju i kov, ki je nasproten dinastiji in Avstriji, ti gospodje poznajo Slovence samo kot ljudi, ki jih je treba za trat i kot držav- ni nevarne. Za to vse se imamo zahvaliti svojim nasprotnikom in dokler eo ti ljudje na krmila, nam ni pomoči. Se so resnične besede velikega politika: Vsak as rod Ima poslance, kakršne naslošL To velja o naši nerazsodni masi. Naša naloga pa je, da tej masi odpremo oči, da začne samostojno misliti. Vsak naj stori svojo dolžnost in vsak bo potem lahko trdil, da je zmaga napredne ideje deloma tudi njegova zasluga. (Pritrjevanje.) Po zahvalnih besedah predsednica gosp. Smoleta, se je preči tala nato tozadevna resolucija, ki je bila soglasno in k velikim navdušenjem sprejeta, nakar je predsednik zaključil to zelo dobro uspelo zborovanje. Resolucija. Ob priliki občnega zbora »Naprednega gospodarskega In prosvetnega društva xa K rakovo in Trnovo« Zarja^ se je opravičeno zgražal nad to izjavo Obljubil je tudi. da bo dalo delavstvo v nedeljo tej nesramnosti zaslužen odgovor. Shoda se je udeležilo veliko število delavstva, tako soc-demokra-tičnega. kakor tudi napredno-narod-neera. Z napetostjo so čakali navzo- Rienzi, zadnji tpibunov. Zgodovinski roman. Spisal Edvvard Lvtton - Bulwer. Četrti deL (Dalje.) TV. Slovesni poziv. Mogočno je pel zvon velike la-'eranske cerkve ko se ji je približala velikanska množica, ki je bila zdaj *e številnejša, kakor prejšnji večer. 8 težavo so v to določeni služabniki delali prostor plemičem in poslanikom. Komaj so bili ti odlični gostje ifpuščeni v cerkev, se je ljudstvo pognalo za njimi, planilo v cerkev in hitelo v kapelo Bonifacija VIII. Napol ni vsi vsak kotiček, je ljudstvo zaprlo vsak dohod. Najsrečnejši izmed množice bo mogli tako videti tribuna, stoječega sredi sijajnega dvorjan *tva, katero mu je zbral njegov duh in katero mu je podvrgla njegova sreča. Ko se je naposled začela slavnostna godba kot predigra k slavnostni maši, je tribun stopil naprej. Godba je utihnila. »V smislu oblasti, moči in avtoritete,« je govoril počasi in premišljeno, »ki nam jo je rimsko ljudstvo na sbčnem parlamentu poverilo in ki jo je papež kot nadvladar potrdil, bodi razglašeno, da so Rim, glavno mesto sveta in poglavitni steber krščanske onrkve, kakor vsa druga »enta, ven i države in vsa plemena Italije od zdaj naprej svobodna. V imenu te svobode in posvečene svoje avtoritete, hvaležni sv. Duhn — čigar vitez smo zdaj — in rimskemn ljudstvu, razglašamo, da pristoja Rimu, rimskemu ljudstvu in celi Italiji, določiti jurisdikcijo, izvoliti poglavarja rimsko države. Poživljamo torej presvetle kmete: Ljudevita vojvodo bavarskega, Karola kralja češkega, ki se sama imenujeta cesarja Italije, da osebno od danes in do Binkosti pridejo pred nas in druge magistrate rimske, da opravičijo in dokažejo svoje zahteve. Za isti čas vabimo semkaj vojvodo saksonskega, kneza braniborskega, in vaakega — vladarja, kneza, ali prelata — ki si lasti pravico, voliti cesarja, katera pravica pa pristojs edinole rimskemu ljudstvu, kakor pričajo zapiski iz pradavnih časov. — Vabimo jih v varstvo naših meščanskih svoboščin, ne da bi prikrajsevali duhov-sko oblast cerkve, papeža in svetega kolegija. Glasnik oznani ta poziv v polnem obsegu in na običajni način. Kakor ti je bil spisan izročen, tudi zunaj La terana.« Končavši to smelo proklamacijo o svobodi Italije, se je Rienzi ozrl. Poslaniki iz Toskane in is nekaterih drugih držav, so mn tiho pritrjevili. Poslaniki tistih držav, ki *o stale na cesarjevi strani, so se molče, vsi začudeni in prestrašeni spogledali. Rimski baroni so povesili oči in se ni-m misali malti, aaasa saz stare ettičje Štefana Oolonne je šinil smehljaj, napol zaničljiv, napol triumfujoč. Veliko množico pa so navdušile besede, odpirajoče veličasten razgled —-osvobojeno Italijo — in njih spoštovanje do sile in sreče tribunove je bilo že tako, kakšno zasluži le čezna-ravno lice, tako, da se niso nič zamudili z računanjem, kako razmerje je med tribunovimi pripomočniki in med njegovo bahavostjo. V tem, ko je njegov pogled bežal čez velikansko množico in se ustavljal zdaj nad sijajni01 i zboroval-ci v njegovi bližini, zdaj nad udanim mu ljudstvom v daljavi, ko je udarjalo na uho mrmranje tisočev in deset-tieočev, ki so stali zunaj palače, prej Konštantinove, zdaj njegove palače, ter prisegali, da mu posvetijo imetje in kri, je njegovo srce vzkipelo ponosa. Bil je na vrhuncu svoje sreče in svoje moči; sanjs o neizmerni slavi in brezmejni oblasti so ga prevzele in v strastni, skoro blazni razburjenosti je zamahnil s svojim mečem na vse tri strani takrat zrnnega sveta in je rekel v negotovim glasom: »V imenu rimskega ljudstva — vse te je moje!« Četudi je to izgovoril s tihim glasom, vendar so slišali to pustolovsko bahavost tisti, ki so stali okrog njega, kakor bi jih bil izrekel z gromom. Zaman hi bil poskus, popisati "t?sk, ki so jih nrpr-vile te besede. Njih pretiranost bi bila vzbudila ro-ajuaje ta^vpansUksar fes žaJnat prijaše- | Ijev, da ni Rienzi je v slovesni in zapovedujoči nastop preudarnosti in so-rražnosti naložil molk. Njegova navdušenost je razvnela množico in mogočno je donel klic: »Gospod je z Italijo in z Rienzijem.« Tribun se je obrnil in je zagledal papeževega vikarija. Ta je bil ves začuden in ves iz sebe ter je ravno vstajal, da bi govoril. Rienzi je postal hipoma zopet previden. Hotel je preprečiti nevarnost, da hi papeževa avtoriteta na škofova usta grajala njegovo smelost, je dal hitro muzikom znamenje in slavnostno petje cerkvene ceremonije je onemogočilo, škofu govoriti in samega sebe opravičiti. čim je bila ceremonija pri kraju, se je Rienzi dotaknil škofa in mu xašer>o+a1 ■ »Razložimo vam to vse na Vase zadovoljstvo. Obedujte z nami v La-terann — dajte mi roko.« Rienzi ni izpustil šofa, dokler ni med hrupom rogov, tromb in bobnov in ob taki gneči ljudstva, kakršna je bila na istem mestu le ob legendarnem krstu eesarja Konstantina, vrnil ▼ Lateran. Tako je končala ta čudovita ceremonija, združena s ponosnim izzivanjem severnih držav na korist svobode Italije. Ce bi se bilo to izzivanje končalo s srečnim uspehom, bi je bili poznejši rodovi slavili kot izraz nnjvzvšercjšega poguma, a ker je ostalo brez uspeha, je bilo zaameho-ket Me**a ftr^ermmfL A ee sc | npošrevajo vse okoliščine, ki so tribuna silile naprej, in če se uvažujr njegova moč, se vendar izkaže, da to izzivanje ni bilo tako nespametno, kakor je izgledalo. A ee se tudi smatra za pravo nespametnost — ostroumnemu motrilcu velikih značajev bo samo sijajua nespametnost smele nature, ki so jo razmere in sreča, re-ligijozna lahkovernost, patrijotičns vnema in upanja, ki so se iz sanj prehitro izpremenila v resnico, zape* ijala čez meje modre posvetne politi ke, ki prej nabrusi orožje, predne vrže nasprotniku rokavico pred noge. VII. Slavje. Slavje tega dne je bilo najkras-nejše, kar jih je bilo dotlej videti. Cecco del Vecchio ni zaman namignil Rienziju, da ljubijo Rimljani sijajne in razkošne priredbe. Samo en zgled velikanskega banketa, prirejenega bolj za ljudstvo, kakor za višje stanove, naj pokaže kraljevsko zapravljivo« t, ki je vladala pri ti priliki. I« nozdri konja na velikem kipu cesarja Konstantina je od jutra do večera teklo vino kakor iz vodnjaka. Velikanske dvorane Laterana, odprte vsemu ljudstvu, so bile bogato oskrbljene z jedili. Iger, zabav in razvese-Ijevanj je bilo vse polno. V posebni dvorani je tribnnessa, kakor so ne-klasično in^en^vnl* N;no, gostila rimska dame, Raimonda pa je bil tribun teka popolnoma potolažil in pomiril, \ čl. kakor tudi vse prebivalstvo Iirastniško poteka tega zbofa. Toda kaj se je zgodilo? Precej prvi govornik je povedal, da čas za stavko ni ugoden, takoj na to pa padel — ne po dunajski družbi, pač pa po tukajšnjem naprednem delavstvu. Zlasti mu je delal preglavico dopis v »Narodu«, kjer se je na dostojen način označilo demokratične voditelje, ki so, kakor je vse kazalo, zavlačevali stavko. Tudi ga je skrbelo »Podporno društvo«, menda za to, ker ima pripravljen precejšen znesek za podporo svojim članom v slučaju stavke. Na ta način, gg. soc. demokrat-je, res ne bodete dosegli edinosti! Več naprednjakov se je po shodu izjavilo, da se več ne udeleže nobenega takega shoda, kjer je le zabavljanje na tiste, ki slučajno niso pri volji trobiti v soc. demokratični rog. fn kar se »Delavskega društva« tiče, so gg. demokratje lahko uverje-ni, da bi bili vsi člani taistega solidarni z ostalim štrajkujočim delavstvom, kakor se je to še pokazalo pri zadnji stavki. Kritiziranje tega, kar ni dobro za naše delavstvo, se pa nam bo moralo seveda tudi dopustiti, saj je hrastniško delavstvo slovensko, saj nam je pri srcu vsaj tako — če ne bolj — kot gospodom okoli i Zarje«! Bohmlsch — tschecliiscfi. Praga, 31. marca. Muhe love Nemci, da bi zavlekli češko-nemško spravo in zato je prišlo sedaj na vrsto vprašanje ali naj se češki jezik označuje od^el naprej nemško ^Tscnecnisclic ali . bohmisch<-. To je podobno kakor : vvindiseh« in »slovenisch- ali pa, če reče naš človek namesto ^znam nemško-, -znam tajČ«. Vsak Nemec na Češkem čuti, če pravi »tsehe-chiseh« nekako to. kar čutijo naši zagrizeni sosedi pod besedo »\vm-diseh« in zato so se Cehi z upravičenostjo uprli rabi tega imenovanja, ki je bilo morda še pred liavhčkom zelo navadno. Danes pa je naravnost žalitev za češki narod, če označujejo njega pripadnike kot ^Tsche-chen«, nasproti temu pa ni »Češko kraljestvov »Kouigreich Tschechen-marveč »Konigreich Bohmen«. Gre tu namreč za Nemce samo zato: ker stanujejo na Češkem, ne marajo biti češki deželani, marveč hočejo za-(vzeti separatistično stališče vsaj na zunaj. V češkem jeziku so češki de- elani, v nemškem pa hočejo biti bohmiseh* in se hočejo razlikovati od drugih »tschechisch« deželar.ov. ki bi bili samo ljudje češke narodnosti, obenem pa hočejo v svoji zaslepljenosti že v uradnem pozname-novanju pritisniti svojim sodežela-nom in pretežni večini češkega kraljestva nekak sramotilni pečat. V tem vidi vsak razsodni človek dla-kocepstvo, ki je uganjajo Nemci, ko so včeraj v Lobosicah sklepali o bohmisch<: ali ^tschechisch- ter zahtevali, da se odpravi označevanje bohmiseh« in postavi v uradnih spisih namesto tega »tschechisch«. Rudarske stavke. Avstrija. Praga, 31. marca. Situacija v čeških premogoko-pih je ostala tudi včeraj, izvzemši falknovski okraj, neizpremenjena. V Most je dospel sekcijski še! riomann iz delavskega ministrstva m je začel s pogajanji glede konca ia je sedel kraj njega pri posebni mizi — edini, ki je bil deležen časti. Kdor je pogledal po t oh dvoranah in sobanah, jih je videl polne plemičev u vitezov, zastopnikov bogastva in iiioči; zastopniki učenosti in lepih un.stnosti so se družili s poslaniki in plemenskimi tujci. Videti je bilo poslance ne samo iz svobodnih držav, ki povzdignenje tribuna pozdravili z radostjo, nego tudi poslanec visoko-mdnih in ošabnih tiranov, ki bo se v začetku tribunu smejali, zdaj pa se uklanjali njegovi sili. Vse, kar je bi-lo videti, je pričalo o brezprimerni moči sijajnosti: to je bil dvor, ki bi tfa bil lahko ponosen najbolj fevdalni Ji ral j. Stvaritelj in gospodar vsega te--i sijaja pa je sedel, ko ga je minila prva radost, čmeren in razmišljen <*redi te družbe in spominjajoč se doživljaja minole noči, ugibal, da preži Jred najveselejšimi gosli, ki mn streže po življenju. Sredi med valovanjem godbe in pestro gnečo ljudi je čutil fiienzi, da se plazi izdajstvo m prikazovala se mu je podoba človeškega okostnjaka ter zatemnela zanj ves sijaj. Med največjim hrupom je bilo videti Rienzijeve paže bežati po dvoranah in nekaj šušljati različnim plemičem na suho.Vsak se je priklonil, a čuvši sporočilo, se mu je spremenila barva obraza, loatj« prfbotBjie-) stavke. Sekcijski šef Je obljubil, da se bo potrudil izposlovati zvišanje mezde za one delavce, ki ne delajo v rovih in stanovanjsko doklado, če bodo delavci začeli najkasneje v torek a delom. Delegati delavstva so izjavili, da hočejo tozadevno prepustiti odločitev delavcem državnih rudokopov. Za predsednika spravne komisije je bil nato izvoljen odvetnik dr. Richter. Kakor se čuje z druge strani, je ponudil sekcijski šef Ho-mann delavcem, če se vrnejo do 2. aprila na delo, 5 K minimalne mezde. Delavci pa so baje to ponudbo iz ozirov na solidarnost odklonili. Iz Moravske Ostrave poročajo, da se je spravna konferenca odgodila do 10. aprila. V okraju je vse mirno. Angleško. London, 31. marca. Skoro v polovici pretnogarskih okrajev so se vršila včeraj glasovanja o povrnitvi k delu. Le redko so prihajala poročila o uspehih teh glasovanj v London, deloma zato, ker so se vršila ta zborovanja tajno. Delavci v Northumberlandu so proglasih na nekem velikem shodu zakon o minimalni mezdi kot nesprejemljiv, ker ne obsega nikakršnih zneskov. Sklenili so, da se vrnejo Šele tedaj na delo, če je prišlo tudi v tej točki do sporazuma. Sicer pa je opažati v celi deželi pejemanje stav-karskega gibanja in je pričakovati, da se že jutri vrne na tisoče delavcev na delo. Amerika. London, 31. marca. Iz Nev Yorka poročajo, da bodo začeli jutri stavkati severoame-riški premogarji, vsled česar bo 700.000 delavcev brez dela. Itslijonslio - turška wm. K i m , 30. marca. s Corriere d* Italia < poroča iz Tunisa: Angleški časnikar Ablot. ki je prišel iz turško-arabskega taborišča, z velikim občudovanjem opisuje hitrost, s katero so se Arabci m Turki navadili na moderno bojevanje. Ablot pripoveduje, da nekatere bombe, ki so jih Italijani vrgli iz svojih zrakoplovov, niso eksplodirale na peščenih tleh. Neki drugi časnikar je pripovedoval, da Turki jako lepo ravnajo z italijanskimi ujetniki. Zdravstveno stanje Turkov ni zadovoljivo. Med njimi razsaja posebno tifus. T o b r u k , 29. marca. Danes je poskusil sovražnik napasti nove utrdbe, vendar se je moral pa umakniti z velikimi izgubami. Na naši strani je bil ranjen samo en vojak. Neka karavana, obstoječa iz kakih štiridesetih velblodov. je šla mimo naših utrdb. Streii iz naših topov so jo razgnaii. Sfsjsrslfo. Iz Trbovelj. Poročali smo že, da je sklenil upravni svet tukajšnje pre-raogokopne družbe, dovoliti rudarjem br/o izboljšanje mezd. V petek so se posvetovali zastopniki delavstva o sklepu upravnega sveta, konere- pa se misii sklepati danes, v nedeljo, na rudarskih shodih. Iz Braslovč nam pišejo, da niso tarani nič kaj zadovoljni z eovimi orgijami, katere je postavil v tamošnji župni cerkvi Nemec Brandl iz Maribora. Kako da se gosp. župnik ni spomnil slovenskega mojstra Narak-sa pri Žaleu, ki postavlja izvrstne orgije in je povrh tega domačin ter zaveden Slovenec? Zakaj rediti s slovenskimi greši mariborskega Nemca in ga povrh tega še v »Slov. Gosp.« hvaliti * Bolnišnica usmiljenih bratov v Savinski dolini. Iz Št. Petra ob Savinji nam poročajo: K on ven t nemil jenih bratov v Gradcu je kupil v petek od posestnika Petraka 5 oralov zemlje blizn šentpetrskega kolodvora. Na tem zemljišču bodo nsmiljeni bratje postavili novo moderno bolnišnico. Zasigurali so si tudi že bližnjo vodno mre za gradnjo električne centrale, ki bi oddajala električno silo tudi zasebnikom. Na Ptujski gori je bil izvoljen dne 25. marca znova za župana zaveden narodnjak Juri Topolovec. Cestitainol Iz mariborskega učiteljišča. Pišejo nam: Gotovo še slovenska javnost ne pozna človeka, ki se je zaklel, da iztrebi iz tukajšnjega moškega učiteljišča Slovence. Ta gospod je dr. Fritz Novotnv (!). Da doseže svoje velikansko kulturno delo, se poslužuje raznih sredstev. V prvi vrsti je omeniti njegovo do skrajnosti nepravično ravnanje proti svojim slovenskim gojencem. Posebno Slovenci četrtega letnika občutijo vso silo tega zagrizenega zntiralca.To so pokazala tudi spričevala prvega tečaja letošnjega šolskega leta. Toda Slovenci so pač narod, vajen hlapče- vanja, brez samozavesti; poljubu-jemo bič, ki nas tepe, upogibamo koleno pred vsakim tujcem. — Kako krivično in strankarsko je njegovo delovanje, bo najbolj razvidno, ako se navede nekaj — samo par — konkretnih slučajev. Dr. Novotny poučuje v 4. letniku zgodovino, zemljepis in nemščino. Razume se, da je napram Slovencem v vseh treh predmetih enako — nepravičen. Neki Nemec je bil vprašan v I. tečaju iz zgodovine. Ker po dolgem mrc-varjenju le ni mogel dobiti profesor zadostnega odgovora, poslal je kandidata v klop. Kmalu na to je bil vprašan v drugo in sicer ravno isto snov, pa zopet ni odgovoril. Vse je pričakovalo, da bo gojenec v konferenci grajan. Pa drugi so obračali, prof. Novotnv pa je obrnil. Isti učenec ni bil niti imenovan pri konferenci, kaj še grajan. — Še en slučaj: Drug Nemec je bil izprašan nekoč iz zemljepisja. Siromak ni vedel, kje je Burgundsko, Belgija, niti ni vedel glavnega mesta Švedske. Čakali so nevihte; a čujte in strmite, kako je pravičen g. profesor! Dotičnemu kandidatu reče: »Nehmen Sie Platz; aber ins Zeugnis kann ich Ihnen kem »Befriedigend« geben.« Škoda, da ima dotični profesor samo dvoje oči, *dass er nicht rnehrere Augen zu-driicken kann«, kadar bi moral postopati stvarno napram nemškim gojencem. — Poglejmo si pa sedaj drugo stran njegove objektivnotsi! Nekoč je izpraševal Slovenca iz geografije. Odgovoril mu je vse. Ker je videl, da mu v avstrijskem zem-ljepisju ne pride do živega, je Šel nekoliko izven črnorumenih mej. Gojenec je imel smolo, da se ni mogel spomniti, kje leži mesto (Jim. To je bilo pa že preveč za nežni nemški želodec dr. Novotnvja. Prihodnja konferenca prinesla je kandidatu iz zemljepisja petico. — Drugič skuša nekega učenca iz nemščine. Znal je dobro. DomaČo nalogo pa je napisal na »— 4.« Profesor je izračunil, da da te za Slovenca »5« in ga grajal pri konferenci. Sploh ima menda samo en Slovenec v spričevalu I. tečaja iz nemščine hvalno, vendar se lahko smelo trdi, da znajo Slovenci povprečno več nemščine kot Nemci. Posebno močno tudi ugaja temu gospodu, če nanese prilika, da žali Slcvane in posebej Slovence. Ko mu je nekoč neki gojenec imenoval Ruse kot eden izmed avstrijskih narodov, je odvrnil z zlobnim zasmehom: »Die Russen sinu gottlob noch nicht in Oesterreich.« Upam, da zadostujejo te vrstice, da izve slovenska javnost vsaj nekaj malega o tem raz-širjevalcu nemške kulture. In tak profesor naj vzgojuje bodoče učitelje, ki naj bi vcepljali v mlada srca ljubezen do bližnjega! On ne vzgojuje, temveč zastruplja s svojim krivičnim in pristranskim postopanjem srca mladine in jim seje v srca kal narodne nestrpnosti. Iz Maribora poroča glasilo nemškega društva »Svobodne šole« sledeče poročilo: Mariborski mestni šolski svet hoče prisiliti očeta Franca Kai-sersbergerja, da pošlje svojega otroka proti svoji volji in prepričanju k znanim verskim »vajam«. Oče se je pritožil na deželni šolski svet štajerski, ki bo imel sedaj priliko dokazati, da ne gospodarijo klerikalci v korpo-rac jnh s svobodomiselno večino . . Oni, ki poznajo naš »svobodomiseln i« štajerski deželni šolski svet, bodo rekli. Ljubi Kaisersberger je prišel iz dežja nod kap! V Avstriji smo se že navadili tega. de državni osnovni zakoni nič ne veljajo. Drobne novice. TJ m r 1 je v Lju-Iomeni trgovec Franc Repič st. — Zaprli so v Ormožu 261etnega jurista Frana Polaka iz Cerovca pri Svetinjah. Zakrivil je na nekem 12-letnein pastirčku zločin po $ 129 1 b kaz. zak. — Prvo pomladan-so nevihto smo imeli na Spodnjem Štajerskem v petek zvečer. Bliskalo in grmelo je ko v najbolj vročem poletju. Po obilnem dežju pa sedaj vse zeleni. — Iz S t. Petra pod Sv. gorami poroča »Straža«, da slavi tamošnji župnik Josip Tom-boh, ki uživa tudi v naprednih krogih mnogo simpatij, svojo sedemdesetletnico. Še na mnoga leta! — Iz Slovenj f>i s trice poročajo, da je nekdo zažgal dne 25. marca zvečer v A t tem so vem skladišču seno. Ogenj ko še pravočasno opazili in pogasili. — Železniški tatovi se zopet pojavljajo na spodnještajerski progi Južne železnice. Tako so nekemu železničarju iz Trbovelj ukradli v štorah precej denarja; isto se je zgodilo nekemu drugemu železničarju v St. Jurju. Tatovi porabijo gnječo pri izhodu za svoj posel. Pozor! — Pri Sv. K u n i g u n d i nad Mariborom je zgorel Lebaričev mlin, v treh letih sedaj že drugičSkoda je pokrita z zavarovalnino. — Iz Ptuja. Dotični Fridauer iz Pobreža, o katerem smo poročali, da ga je orožnik z bajonetom na prsih težko ranil, je sedaj v ptujski bolnišnici umrl. — I b Ptuja. Dne 28. marca je izbruhnil pri posestniku Štefanu Šolarju v Škorbi ogenj* ki je v kratkem času uničil vsa poslopja do tal. Zgorela je tudi ena mlada teliea. Skoda je veliko večja ko zavarovalnina. — I z M a- r i b o r a. Iz mestnega ozemlja so policijsko izgnali 60 let starega Franca Korena iz Petrove pri Celju zaradi različnih sleparij. -— Imen ovan je finančni svetnik dr. Makao Hnda-biun i gg za nadinšpektorja finančne straže za vojvodino Štajersko. — V Pristavi se je izvršilo v noči od 27. na 28. marca 12 vlomov. Tatovi so odnesli obleke, živil in drugih stvari v vrednosti 800 K. Koroško. Tatvine v železniškem skladišču. Iz Š pitala ob Dravi poročajo, da so opažali razni trgovci in konsnmno društvo »Vorwarts«, da jim je redno zmanjkovalo blaga, Šele v nedeljo so prijeli nekega skladiščnega delavca, ter našli v njegovem stanovanju celo zalogo blaga. Avtomobilska nesreča. Posestni kov sin Franc Mortl iz bel jaške okolice je peljal v meeto z enovprežnim vozom v Beljak mleko. V bližnji okolici mu je prišel nasproti avtomobil. Mortl je dajal znamenja avtomobili-stom, da ima plaši ji vega konja. Šofer pa teh znamenj ni vpošteval in peljal s silno hitrostjo proti vozu. Posledica je bila, da je trčil a v tom obi I v voz in ga prevrnil. Voz je dobil težke poškodbe, poleg tega se je razlilo nad 10U litrov mleka. Avtomobilisti so nesrečo opazili, kljub temu pa so pobegnili s silno hitrico naprej. Slučajno navzoči potniki so potrdili izpo-vedbe Morfjnove. Avlrrmohil je imel znan nje A in st. 105, kar znači, da je avtomobil last nekega Dunajčana. Uvedli n policijsko preiskavo. Škoda znaša nad 200 K. Primorsko. Imenovanje, Za ravnatelja mestne bolnišnice v Trstu je imenovan dr. Sebastjan Ga ter no. Novo imenovani ravnatelj je rojen Tržačan in je pro-moviral leta 1888. na graski univerzi. Od driavBOŽeleauiške službe. Premeščeni so: Aspirant Josip Danet iz proste Inke v Trstu k prometnem uradu Trst drž. žel., aspirant dr. Fran Vončina od prometnega urada v Trstu v pros-to luko, aspirant dr. Adolf Odkolek iz Opčine k prometnemu ura dn v Trstu, aspirant Vladimir pl. Ka-pns s Kranja v Lesce, asistent Karel Komp iz Škofje Loke v Pazin, aspirant Vincencij Cajnko iz Podnarta v škofje Loko, aspirant dr. Josip Ca-netti iz Gorice v Cervinjan, aspirant Morie Pfeiffer iz Pulja v Gorico, koneipist Emanuel Storič iz Pazina v Kanfanar kot predstojnik. Iz politične službe. Namestništve-ni konceptni praktikaat Herman Uauffen v Tr6tn je prideljen okrajnemu glavarstvu v Voloskem. Avstrijski morski ribici. Ofici-jalna statistika skupnega uspeha avstrijskih morskih ribičev izkazuje sledeče: Ujeli so 43,319.525 rib, katerih skupna teža je znašala 10,960.895 kilogramov. Ujete ribe so bile vredne S,856.247 K. Število in skupna cena ujetih rib sta letos v primeri z lan-rkim letom padli, to pa največ zaradi tega, ker je bil letos izredno slab lov na sardine in sardelo. Poleg tega so ulovili letos avstrijski ribiči 365.859 morskih pajkov, znanih pod imenom graneievole v vrednosti 157.034 K in 71.008 norveških morskih rakov, znanih pod imenom scampi v vrednosti 140.099 K. Lov na ostrige izkazuje 3,078.340 ostrig, ki so vredne 63.178 kron. Lova se je udeležilo letos 16.S79 ribičev s 5288 ribiškimi jadrenicami in čolni. Skupna vrednost vsega ribiškega orodja s čolni vred je znašala v minolem letn čez 6 milijonov kron. Najizdatnejši je bil letos lov na jegulje, ki izkazuje izdaten napredek proti lanskemu letn. Ubegli kaznenee. Z Roke poročajo, da so prijeli zopet pobeglega kaz-nenca Frana Gianonija. Gianoni, ki je pred kratkim na jako predrzen način pobegnil, se je skril v neki podstrešni sobi v ulici Isolami. Policija je izvedela za njegovo skrivališče in obkolila hišo. Gianoni je, še predno so ga mogli prijeti, zapazil svoje zasledovalce in je pobegnil iz sobe na streho in od tod na sosedno streho. Policija je uprizorila jako mteresantoa lov na strehah za zloglasnim zločincem, ki ae je končal s tem, da je Gianoni padel skozi dimnik v neko peč, kjer so ga našli z zlomljeno desno nogo in zlomljenim rebrom. Odpeljali so ga v kaz/nilnieni oddelek bolnišnice. Dnevne vesti. + Klerikalne zmage. Klerikalci se kaj radi bahajo s svojimi zmagami, ki so jih izvojevali po nekaterih naših mestih in trgih, in »Slovenec« pravi, da so te zmage dokaz, > da zdaj tutfi meščanstvo m rržaai pre- hajajo v klerikalni tabor.« Nimamo nič proti temu, ako klerikalci sami sebe slepe, in prav privoščimo jim vse one »zmage«, o katerih tako radi govore. Ce se namreč denejo vse te ; zmage< pod lupo treznega raz-motrivanja, se pride do povsem ne-presenetljivega zaključka, da vse te zmage niso vredne, da govorimo s »Slovencem«, niti piškavega oreha. Pred vsem je docela neresnično, da bi meščan in tržan prehajala v klerikalni tabor, kar sklepajo klerikalci iz dejstva, da je faktično neka; mest in trgov pri zadnjih občinskih volitvah padlo v njihove roke. Mi pa pravimo: ako bi bilo ležeče zgoli na meščanih hi tržavnih, bi klerikalci ne dobili v svoje roke niti enega mesta ali trga! Zakaj pa so zmagaK klerikalci na primer v Kostanjevici, v Kamniku, v Škofji Loki in drugod? Ker imajo po novem občinskem volilnem redu, ki so ga klerikalci zvarili samo v ta namen, da dobe v svojo oblast tudi mesta in trge, volilno pravico v teh mestih in trgih klerikalni okoličani. Ako bi v mestih in trgih res volili samo tisti davkoplačevalci, ki prebivajo v oni občini, bi klerikalci ne dobili v svojo pest niti enega mesta, niti enega trgal To je dejstvo, ki se ga ne dti utajiti z nobeno klerikalno rabulisti-ko! Vse klerikalne >zmage« v po-samnih mestih in trgih so torej umetno narejene in vsled tega — nc morejo imeti trajne vrednosti. Ako abstrahiramo od teh klerikalnih »uspehov c po mestih in trgih in ako se ozremo na sliko, ki jo nam podajajo občinske volitve po ostali deželi, prihajamo do zaključka, da klerikalna stranka po kmetskih občinah na vsi črti nazaduje, napreduje pa povsodi napredna ideja. To izpričujejo številne napredne zmage po občinah na deželi in naravnost presenetljivo naraščanje naprednih glasov po občinah, ki so doslej veljale za nesporne klerikalne domene. Niso še dolgo za nami časi, ko so klerikalci vladali brez vsakega odpora v pretežni večini kmetskih občin. In danes? Ni je več občine na Kranjskem, kjer bi ne bili klerikalci sedaj primorani, da se bore v najijutejšem boju za nadvlado! Da, smelo lahko trdimo, da je na Kranjskem 50% takih občin, v katerih so se klerikalci obdržali na površju še samo s pomočjo najbrezvestnejših volilnih sleparij. Slučaj v Prečni ni osamljen, takšnih je Še na tucate na Kranjskem, da, znan je nam celo slučaj, ko je kaplan lastnoročno — pisaje z levo roko — falsifliciral nad 40 volilnih pooblastil. In če se je vkljub temu posrečilo naprednjakom izvojevati zmago v tolikih občinah, kaj dokazuje to? Da napredna misel napreduje in da je nastopila zmagovalno pot že tudi po deželi Kranjski! Naj se uvede za vse volitve — ne samo za ljubljanske občinske — proporci-jonalni sistem in ves svet se bo prepričal, da je malodane polovica kranjskega prebivalstva naprednega mišljenja! -j- Nedopnsrno protežiranje klerikalcev po predsedniku volilne komisije za trgovsko in obrtniško zbornico. Zelo sumljivo se nam je zdelo hvalisanje vladnega zastopnika s strani po krivici izvoljenega Ivan Podlesnika ml., ki je med drugim v zadnji seji dejal: »Prepričani smo (klub S. L. S.), da so se izvršile volitve tako nepristransko, le vsled izredne natančnosti gospoda vladnega svetnika.« Izvedeli smo pa tudi. da so se klerikalci hvalili, da je bil Ivan Podlesnik ml. — edini med vsemi izvoljenimi člani trgovske in obrtniške zbornice, povabljen v vladno palačo ob Bleiweisovi cesti, da je tam podpisal izjavo o sprejetju izvolitve v III. trgovski kategoriji. Povabljen je bil zategadelj, ker je vladnemu svetniku prišlo na uho, da ni prve po zborničnem slugi dostavljene izjava podpisal on, marveč njegov oče. Svojo nepristranost kazal bi gospod vladni svetnik le tedaj, ako bi —, ko je zvedel, da Ivan Podlesnik ml., trgovec s stanovališčem v Ljubljani ne eksistira — takoj sklical sejo volilne komisije, katera bi morala po vseh božjih in človeških zakoniJi proglasiti tistega za izvoljenega v III. trgovski kategoriji, ki ima za neeksistujocem Ivan Podlesnikom mL trgovcem s stanovališčem v Ljubljani največ glasov. — Lepa objektivnost to, s katero je bivši »profesor« slovenske trgovske šole Iva* Podlesnik, ki je imel svoj čas vizitke: »Ivan Podlesnik naprednega mišljenja«, prišel v trgovsko in obrtno zbornico. -f* Germanizacija se nadaljuje Iz občinstva se nam piše: Nedavno temu sem imel opraviti pri deželnem sodišču v Ljubljani Moral sem m oglasiti tudi pri predsedniku g. A Elsnerju. Vstopivši na stopnišče vprašam ravno nasproti nit prišedše ga, uniformiranega slugo v slovenskem jeziku: »Dovolite, ali so gos« predsednik E. že došli v poslopje hi da-Ii je mogoče govoriti 2 nJim?« — Bil sem pa v salonski suknji s cilindrom na glavi. Unitormiran svečenik aai stroge Temide mi je kaj prijazno odgovoril: »To pa ne vem, če so gosp. predsednik že tukaj!« — Nekoliko časa motreč moj čisto novi cilinder in sluteč v meni kakega višjega odposlanca morebiti celo iz just. ministrstva pa se izkaže kot Dežmanov >ehrlicher Krainer« in nadaljuje: >Falis der Herr Prasident jetzt noch nicht da sein solite, er wird afcer in kiirzester Zeit kommen!« — »To je torej tisti zunanji občevalni jezik med sodnijo in slovenskimi strankami« sem se tolažil s starim Kranjcem za časa francoske vlade na Kranjskem; »ki je Francoza zibajoč pope-val: »Tananina, tanani, vsaka reč en čas trpi!« — Našim poslancem pa priporočamo to okolnost v uvaževa-nje. — Hribovec. + Honeten advokat, ta dr. Pe-gan! Današnja »Zarjam piše pod naslovom »Advokatska nehonetnost^ to-le: »Kakor slišimo, skuša zagovornik Kregarja, ki pride zastran volilnih goljufij v kranjski trgovski in obrtni zbornici pred celjsko poroto, klerikalni deželni odbornik in advokat dr. P e g a n pomagati svojemu klejentu iz klešč z zelo dvomljivimi sredstvi. V vseh sodnih spisih imenuje liberalno stranko dosledno le srbofilsko stranko. Namen je prozoren: S tem nedostojnim trikom hoče med celjskimi sodniki in porotniki ustvariti ugodno razpoloženje za svojega klijenta, s politično denuncijacijo najnižje sorte skuša vplivati na sodbo celjskih sodnikov. Takemu postopanju je ime advokato-rična nehonetriost! Odvetniška zbornica, ki ima gledati na stanovsko spodobnost svojih članov, ne bi smela z mirnim očesom opazovati takih gnusnih ekscesov«. — Se popolnoma strinjamo z ^ Zarjo«! + »Ein Musterlandesgericht«. v* »Tagesposti* Štev. 86. z dne 28. t m. se nekdo strašansko pritožuje, da se pri sodišču v Celju, (čigar okolica je čisto slovenska!) skoraj izključno čuje le slovenska govorica med sodniki, slugami in strankami! Dobesedno piše ta list: vin der letzten Zeit konnte man froh sein, hin und \vieder ein deutsches Wort zu ho-ren: denn der Verkehr zvvischen Richter, Schriftfuhrer, Staatsanwalt u. Gerichtsdiener \vird ausschliess-lich in slovenischer Sprache gepflo-gen etc! — List sklepa: ■ Upamo, da se bode pristojna oblast vendar enkrat odločila, enako kakor se je to zgodilo pri deželnem sodišču v Ljubljani, da to razvado odstrani!- — Kakor se vidi, je postala ljubljanska deželna sodnija nekaka »Musteran-stalt« za prodirajoče germanstvo! — Exempla trahunt. + Govorica o dr. Zajcu. Po mestu se širi vest. da je dr. Zajec odložil mandat občinskega odbornika. V tem slučaju bi prišel na njegovo mesto Kolesa Anton, paznik v železniškem skladišču. Kakor smo se informirali, še magistrat ni dobil nobenega oficijalnega obvestila, da bi bil dr. Zajec odložil svoj mandat, za to je ona vest nemara samo gostilniška govorica. 4- Mojster v farbanju je idrijski Oswald. Kaj ta vsega ne natvezi svojim lahkovernim ovčicam, je res občudovanja vredno. V sobotnem -Slovencu« piše o novem proračunu idrijske občine za leto 1912. Pravi, da je v tiskanem računu izkazana 43 odnosno 73% doklada z 119.748 K, dočim je za 7% zvišana doklada pro-računjena na 113.497 K. V resnici pa je bila od županstva v proračunu izkazana doklada z 130.241 K. C. kr. katehet se je torej na debelo zlagal za celih 17.000 K. To svojo laž je Oswald zabelil z naslednjim: »Ta je pa že preneumna . . . Napredna inteligenca seveda odobruje take proračune. Navadni zemljani pa pravijo, da se jim naravnost gabi tako neodkrito ravnanje, kakršnega menda svet ne pozna. Med sejo je notar nekaj strašil z gerentom, saj bi menda . . .<* Preneumno pa tudi prene-sramno je le Osvvaldovo zavijanje resnice in farbanje javnosti. Tudi se več kot gabi vsakemu poštenemu človeku Oswaldova hudobnost in nagajivost ter škodoželjnost, ki ne bo preje ugnana, dokler ne bo zahtevala žrtev. Dalje piše Oswaid: >Od teh 20.000 K se je že porabilo 8193 K, ker se je odpisalo od aktivnih zaostankov, da bi ne bilo treba bogati napredni gospodi občini vra-čevati neopravičeno izdanega denarja. Ker imamo v Idriji že celo leto škrlatinko. je predlagal notar, naj se naloži Še 10 do 15 tisoč kron za regulacijo Nikove. Splošno se je sodilo, da se je mislilo pri tem na regulacijo hiše št. 509.« Oswald dobro ve, da bogata napredna gospoda ni ničesar neopravičeno izdala, kar bi bilo treba sedaj občini vračevati. Bili so soglasni sklepi, ki jih je sklenila pretežna večina delavskih zastopnikov v korist idrijskega delavskega prebivalstva. Kar je bilo škode občini, jo je povzročil edino Os-wald s svojimi rekurzi. In to grdo podtikanje predlogu notarja Pegana! Regulacija Nikove je nujno potrebna i m čimpreje se izvrši, tem bolje za » idrijsko mesto. In z gerentom, da bi bil notar strašil! čemu neki! Kakšno korist ste imeli vi klerikalci od njega. Če odvzamemo njegovo goljufivo transakcijo. Razkrinkalo se je krivoprisežnika in ponarejevalca podpisov in pokazalo, kake vrste ljudje so klerikalni odličnjaki v Idriji. Klerikalna želja po gerentu je velika, pa se jim sanja o vsaki priliki o njem. Radi bi dobili najmanjši povod za razpust občinskega odbora, a napreden občinski odbor jim ga ne da navzlic Oswaldovim prismojenim rekurzom! — Iz Most nam pišejo: Vpoko-jeni paznik Orehek je bil svoj čas naprednjak. Ko so pa klerikalci zavladali v deželi, je postal naenkrat klerikalec in sedaj denuncira napredne paznike, ker misli, da mu bo ta posel koristil. Orehek je bil komaj 20 let v službi; delal se je vedno bolnega, da mu ni bilo treba opravljati službe. Sčasoma je s tem dosegel, da so ga vpokojili, menda za to, da sedaj agitira za klerikalce. Dali so mu pokojnine 120 kron mesečno, tistim paznikom, ki so jih imeli na sumu, da so napredni, pa še vojaških let niso hoteli prišteti k pokojnini. Ta Orehek sedaj ni več bolan, je zdrav kot riba, da lahko agitira in pobira po Posavju pooblastila za občinske volitve v Mostah in prodaja »Slovenca- po dva vinarja brez oblastvenega dovoljenja. Poleg tega pa hodi tudi pogostoma revidirat v prisilno delavnico, da bi katerega izsledil, ki misli še napredno in demokratično, da bi ga potem zopet denunciral pri klerikalnih mogotcih. Ali je vstop v prisilno delavnico vsakomur dovoljen? Zdi se nam, da je dovoljen samo tistim, ki so tam zaposleni. — Italijanski krožek. Vsled nenadnega zadržka g. prof. B e r c e t a danes, 1. aprila, ne bo predavanja v II. tečaju. — Iz Simon Gregorčičeve ljudske knjižnice se je izposodilo v prvem četrtletju 1. 1912 4751 knjig. Povprečno na dan 52. Meseca januarja 1722 knjig, februarja 1429 in marca 1600. Knjižnica šteje 3934 knjig. Na tem mestu bodi izrečena iskrena hvala gg. Planincu. Maticu in Tom-cu za podarjene knjige. Posebno še gospodu Maticu iz Borovelj. ki je daroval nekaj angleških knjig. Naj bi našli mnogo posnemovalcev! Pogrešana dečka Rudolf Kepic in Franc Lap iz Most 49. sta se našla dne 29. marca 1912 v Št. Vidu pri Lukovici. Tako nam poroča okrajno glavarstvo v Kamniku. Mladinoljub. Ker si je katehet novomeške gimnazije dr. Ciril Až-man vzel za nalogo, prati in beliti zloglasnega patra Pavla, ki je storil najprej ljudskošolski in potem srednješolski mladini mnogo zla in ki še sedaj politično zastruplja in moralno kvari mlada srca s svojim pohujšlji-vim delom, hočemo katehetu olajšati nalogo in mu postreči s par obrisi za Pavlov življenjepis. — Pred par leti je prišel p. Pavel v Novo meto; odkod, ne vemo. Vemo pa, da preje ni bil tako izzivalno re-jen kot sedaj, čemur so gotovo vzrok hude skrbi in naporno delo. V svojih urah, kjer je lil mladini krščansko ljubav v srca in praktično izvajal delo usmiljenja, pri pouku torej se je posluževal inkvizitorske metode: Pele so šibe v vseh durih in molih, padala je takrat še ne tako kot sedaj rejena pest v taktu in izven ukta, nategoval je uhlje in lase. grozil in strašil. Končni uspeh je bil. da Jt mnogo glav zgubilo precej las, da e zateklo marsikako lice. krvavelo marsikako uho, da je enemu počil bobenček. da je dobil en fantič po-ščivanje, ker mu je silno sirovo zagrozil in ga postrašil. — Kakor viJi-mo, je takoj pri nastopu hotel posnemati onega, ki je izganjal duhove. Šolski svet je bil o tem usmiljenja polnem ravnanju obveščen . po pritožbah staršev in po časopisju. Pavel je prišel v preiskavo in na podlagi vsega gradiva odstavljen od poduka. Kolikor se torej tiče močni.i klofut, udarcev, ubijanja in lasanja, je Pavel res posvetil svoje moči mladini. — Nato je ustanovil Marijansko kongregacijo, oziroma je začel v že prej ustanovljeno vabiti srednješolsko mladino. Zbiral jih je v svoji sobi, kjer jim je prebiral in dajal na razpolago političnega čtiva. Za vabo v to politično društvo se je posluževal cigar in cigaret, vina in salam. Ko je nekoč po nesreči zašel v njegovo sobo o priliki take seje nek! dijak, je bila Pavlova soba v gostem dimu tobaka in v zakajeni sobi je videl le nekaj obrisov glav in tlenje cigaret ali cigar. Kakor vidimo, se je lepo ravnal po programu antialko-holnega in abstinentskega društva sploh, čigar predsednik je bil on sam. Kako je bil prožet od idej anti-alkoholnega gibanja, je dokaz tudi to, da je okoli tretjerednic na Bregu praznil mere vina posebne sorte. Imel je tudi neko knjižnico, katero pohajati je dijakom prepovedal šolski svet. Ali to je p. Pavla skr' elo zelo malo. Rekel je sicer, da jo je opustil, česar pa seveda m storil. ampak samo zabičal vsem kongre-ganistom, da naj molče in ga naj ne izdajo. — Ko je p. Pavel videl, da število mar i nar je v ne rate, si je izmislil še en »krščanski špas«. Začel je stikati okoli neukih gospodinj in jih ščuvati, da naj vsakemu dijaku, ki se ne bi hotel vpisati v Marijino družbo, odpovedo stanovanje in ara-no. Na ta način je prišlo več dijakov ob kruh in streho, mnogo se jih je pi zbalo groženj in ti so se prisiljeni vpisali v Pavlovo Marijino družbo. Kaj je učil mladino v svoji zatohli in zakajeni sobi, je pa dobro znano, saj vemo, kake sadove je rodila njegova vzgoja. Ne bom našteval žalostnih in pomilovanja vrednih slučajev tistih Marijinih prvakov. Kar seje p. Pavel črna semena v mlada srca. vlada med šolsko mladino razdor, ni več kolegijalnosti, ki je nekdaj spajala mladino v prijateljsko in vz?« jemno celoto, vladajo le Še strasti, vsejane in razvnete po p. Pavlu. In naj njegov branitelj dokazuje po »Dolenjskih Novicah«, da je gnoj naj-prijetnejša dišava, vsak meščan ni vsak dijak dobro "e, in tudi dijaki, prisiljeni Člani Marijine družbe in Pavlov branitelj dobro vedo, kako pogubonosno je p. Pavlovo delovanje za mladino in za celo mesto. 1». Semiča nami pišejo: Zadnje de-žclnozborske volitve so našega župnika zelo razburile. Boji ae, da ga bo škof ozmerjal, ker je dobil Mnzelle v tej občini preveč glasov. Klerikalna gospoda je celo stavila, da Mazelle ne bo dobil več nego 30 do 40 glasov. Toda zastonj ho bile eelo župnikov* molitve na prižnici, zastonj njegova agitacija na dan volitev. Takoj ob 8. uri je začel župnik letati okoli volilnega lokala ter loviti volilce. Agita-eijsko pisarno je nastanil v sobi tukajšnjega izobraževalnega društva. Toda niti župnik, niti kaplan Grob-ljar nista imela zaželjnega uspeha. Ko je župnik izprevidel, da nič ne opravi, se je spravil na pismonošo Jakšeta ter ga naznanil orcžništvu, da izsiljuj« volileem glasovnic* in da noče poste dostavljati. Proti Jakaetu je bila podana celo brzojavna denuncijacija na poštno ravnateljstvo — popolnoma po klerikalno. Mislili smo, da bomo imeli po volitvah mir. Toda se zdaj napadata župnik in kaplan G robi jar poštene kmete, od katerih živita, raz prižniee. Povemo jima pa, da se n« bomo pustili se nadalje izzivati. Še so sredstva, s katerimi se bomo ubranili takih ljudi. Mazaška babica jo je spravila s *veta. Marija Markovič v Podturnn bi bila morala dati dne 11. marca t. 1. življenje novemu prebivalcu šent-janške doline v najširjern pomenu. Namesto da bi bila poklicala izučeno in zanesljivo babieo, je poslala po posili-babico Marijo Gorše iz Podturna, ki se je tako daleč spozabila, da je operativno pomagala. Seveda si ni rob cisto nič umila, ker je bila menda prepričana, da niso roke za tak posel nikeli dosti umazane. Prav kmalu je začela tresli porodnico mrzlica, izgubila je zavest in je pet dni pozneje umrla v hudih bolečinah vsled za-strupljenja krvi. Ker pa ni nihče naznanil tega pristojnim oblastvom, so kar pokopali ubogo žrtev nevedne in pa lakomne posili-babice. Dne 26. marea pa je prišla sodnijska komisija, dala odkopoti truplo Markovicke in ga je raztelesila. Zdaj bodo že vedeli, kaj je bil vzrok njeni smrti in če je n temeljeno splošno razširjeno mnenje, da je zakrivila njeno amrt Marija Gorše. V vodo se je ila pritožit. Vsa Gorica v fari Cerklje na Krškem polju je poznana, posebno od zadnjega Božiča, ko je posestnik Mek« zaklal dva brata Žarna. Prebivalci so zelo divji, toda klerikalni, da že meji na fanatizem. Ana Juvanc, okoli 50 let stara kmetica — vdova v Gorici, n%» dela nobene izjeme med sovaščani, pa tudi njen sin Miha je prav taksen. Lf - t« je lani menda pretepel nekega fanta in je bil obsojen na odškodnino, pa se je menda kljub pobožnoeti zaklel, da ne plača odškodnine fantu, ki je bil kriv, da je moral on par mesecev sedeti v zaporu. Fant je se gel po njegovi doti, ki jo je dobil po svojem rajnkem očetn in ki je bila zavarovana pri posestvu Ane Juvanc. Ta pa tudi ni hotela plačati, ker ona nima a tem /antom nič opraviti. (J pni k je dal zarubiti posestvo, toda Ana Juvanc ni pustila sodnemu slugi, da bi izvršil rubežen, odnosno cenitev. Vzela je v roko velik noi in kričala, da bo z vilami prebodi« vsakogar, kdor bi se le pritaknil kake njene stvari. Vpila je, da so vse te stvari najprej last božja in Matere božje, potem pa njena last in da nih Če nima pravice, dotikati se njenih stvari ter tudi sodnija nima z njo nič, ker ni sodni ji ničesar dolžna. Tudi njen sin je hodil s odprtim nožem okoli. Zaradi takega grozečega ravnanja se ni opal sodni sluga rubiti, moža cenilea pa ne ceniti in so vsi odšli. Zato ata priš'a oba .Tnvenca v preiskavo in sta bilo v aof: to dne 23. marca v Novem mestu sojena. Miha Jmvan* j« kil Scen, Ana Juvanc pa jo dobila, kakor je pravila, 14 dni zapora. To ji pa ni Slo v glavo, da bi bila zaprta, če je branila božjo ia svojo last, pač pa ji je šlo do srca. Iz aodnije je pritekla kakor fnrija, tulila in rjula na vse grlo in tekla za eodnijo na Seldlov travnik proti Krki. Ves čas je vpila: »Kaj bo bog rekel, če bom zaprta, kaj bo rekel, če bom zato zaprta, ker sem branila njegovo in svojo lastf« Med potjo je slekla jopico in jo vrgla z naglavno ruto vred stran, potem pa je hotela skočiti v Krko, pa jo je ravno Se pravi Čaa dohitel sin Miha in jo obdržal, da ni šla v vodo. Bogastvo se nin zavidali. Pred kratkim je prišel iz Amerike domov Janez Lenarčič. Naselil se je v svoji rojstni vasi, živel je dobro, toda le sam za sebe in ni hotel imeti z ljudmi ne opravka, ne pomenka. To se je ljudem čudno zdelo, posebno še, ker so vedeli, da je bil v Ameriki oženjen, domov pa ni pripeljal žene. No, pa to bi mu bili še lahko odpustili, da je pustil ženo v Ameriki, toda ljudje so izvedeli, da je naložil takoj po prihodu domov, okoli 20.000 kron denarja v različne hranilnice in posojilnice. Vsled te novice so se razmajali dolgi jeziki suhih ženic in začelo se je po vasi šušijanje: »Seve, bogat je, zato nas ne pogleda, ker smo revni, sin o mu preveč preprosti, sevč, ker se je rodil za zelenimi zavesami, o, še dobri mu bomo. Pa saj sam bog ve, kje in na kak način je dobil toliko denarja. Na pošten način ga ni mogel dobiti v par letih toliko. Jojmene, ženo ima bogato, ženi je po krsudel, i seveda, saj drugače ni mogoče, zdaj je pa pri bežal /. /eninim denarjem Jomov. Kajpada, zato pa tudi žene ni pripeljal domov s seboj. Potem »e pa ta nepridiprav še tako drži, kakor bi bili mi lumpje, on pa svetnik. O, le čakaj . . .!« In re*> je prišlo to natolcevanje orožnikom na uho. Tedaj se je pojasnila zadeva in odkrila vsa hudobija natolcevanja: Lenarčičeva žena je imela v Ameriki hišo in denar. Lani je pa Lenarčiču umrla žena in mož je podedoval njeno premoženje. Izognil se je kraju žalosti in prišel domov, govoril je malo, ker je žaloval po ženi, pa tega ni obesil na veliki zvon. — Tako je življenje. Mestna zastavljalnica uraduje od 1. aprila t. 1. dalje do preklica vsak dan v tednu razun srede, nedelje in event. praznikov od 8. zjutraj do 1. popoldne za vloge, rešitve in podaljšanja zastavnega roka. Kinematograf »Ideal«. Danes še se predvaja krana drama Smrtna ladja«, posneta z velikimi stroški in se dosedaj sploh še ni predvajalo kaj sličnega. Velikanski morski svetilnik se z dinamitom razstreli itd. — Razen te slike še različne privlačnosti. Demon alkohol. V soboto popoldne je popil delavec Fran Kregar, rojeni 1878 v Ljubljani ter pristojen v Dobrunje toliko žganja, da so ga morali močno pijanega prenesti v neko šupo na Poljanah, kjer je Še pred polnočjo izdahnil. Njegovo truplo o prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Nepreviden kolesar. V soboto popoldne je nek kolesar po Dunajski cesti tako neprevidno vozil, da je zadel v dve šolski učenki ter jih na rokah in giavi znatno telesno poškodoval. Slabe klobase. Neka ljubljanska stranka je te dni naročila od nekega deželana 32 mesenih klobas, ki ji jih je tudi poslal. Klobase pa so bile tako izpridene, da jih stranka ni mogla rabiti, marveč jih je oddala v preiskušnjo, ki menda za prodajalca ne bode posebno dobro izpadla. Pozabil je nekdo v trafiki na Bregu št. 6 zavitek delavske obleke, katero dobi nazaj istotam. Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 60 Macedoncev, 14 Hrvatov in 5 Slovencev. — Na Dunaj je šlo 300, v Budimpešto 300, v Rudolfov© pa 42 Lahov. Izgubljeno in najdeno. Ga. dr. Friderika Semannova je našla zlat prstan. — Železniški uslužbenec Iv. Omahen je našel listnico s srednjo vsoto denarja. — Tržni stražnik Jakob Grčar je našel denarnico z manjšo voto denarja. — Hlapec Filip Smerdelj je izgubil vozno dvigačo. — Neka dama je izgubila zlat poročni prstan, neka druga pa bankovec za 50 K. Narodna obramba. Na ustanovnem shodu Ciril - Me-todove podružnice na Premu je nabral gosp. Anton Tavčar nad 12 K ter jih poslal glavni družbi kot prvi prispevek nove podružnice. Hvala! Družbi sv. Cirila In Metoda so poslali: Gosp. dr. Izo Reja v Matu* ljah in Edv. Praprotnikv Mirnu pri Gorici, nam-sto venca pok. aorod-n*ei ge: Art n?j! PeiTV vi roj. Pra-protnik 10 K. — G. Fr. K u r a 1 t, posestnik v Šenčurju, S K, z Mj*, naj hi se osivela ondotna Ciril - Metodova podružnica. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Loškem potoka je imela preteklo nedeljo svoj redni občni zbor. Po poročilu g. predsednika o delovanju podružnice v minulem letu, se je volil sledeči odbor: g. Ferd. Wigele, predsednik; ga. Ivana Rus, namestnica; g. Ciril Vizjak, tajnik; gdč. Tilka Koy, namestnica; gdč. Minka Šuster-šič, blagajničarka; g. Josip Mohor-čič, namestnik; gg. Alojzij Det oni in Ivan Bainbič, odbornika; g. Frane Rus in gdč. Tilka Završnik, namestnika; g. Emil Švigelj in gdč. Vida Vrezee, preglednika raeunov.Delegat za glavno skupščino gosp. Ivan Rus. Predlog gosp. predsednika, da se priredi društvena veselica, SS soglasno sprejme. Istotako se sprejme predlog gosp. Detonija, da pridobi vsak ud enega novega člana ali podpornika in predlog gosp. Vizjaka, naj daruje vsak nav7x>čih v društveui nabiralnik, kar se je tudi zgodilo. Z željo, da bi se novi odbor poprijel resnega dela, je gosp. predsednik zaključil dobro obiskan zbor. Na zdar! Društvena naznanila. Gremij trgovcev v Ljubljani. V mali dvorani »Mestnega doma« se je vršil v nedeljo, dne 31. marca oh 9. dopoldne občni zbor »Gremija trgovcev v Ljubljani^, ki ga je otvorit predsednik gosp. L i 11 e g s pozdravom članov in zastopnika oblasti g. magietratnega svetnika Šeška, kon-štatiral sklepčnost ter so spomnil v minulem letu preminulih članov gg. Liningerja, Podgorška in Višnarja, Zapisnik zadnjega občnega zbora se odobri, nakar poda gosp. Svetlin poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu. Odbor je imel 8 sej ter šteje gremij sedaj 120 protokoli-ranih firm, 35 protokol i ran i h družabnih firm in 148 neprotokoliranih firm, ki imajo skupaj 56 uslužbencev I. vrste in 222 uslužbencev II. vrst-«' ter 173 učencev in učenk. Društvu je došlo več pritožb zaradi novoletnih daril in daril posameznim društvom ob priliki njih veselic. Ka gremijalni soli se je začel v III. letniku poduk e narodnem gospodarstvu, kateri pred* met podučuje fin. tajnik gosp. Martin Spindler. Zaradi preobilnega obiska I. letnika, se je ustanovil pripravljalni tečaj, v katerem se podučuje računstvo, slovenščina, nemščina, lepopis in zemljepis. Gremij so je obr-j nil za svojo šolo za podvojeni prispe-J vek na mestno občino in na trgovske in obrtniško zbornico. Trgovska in obrtniška zbornica je prošnjo odklonila, od vlade postavljeni upravitelj mestnih poslov pa ni hotel ugoditi prošnji, zato je zaprosil gremij zopet letos za podvojen prispevek. Prošnja na deželni odbor je ostala tudi letos brezuspešna, češ, da je grem i jalna šola združena s I. mestno šolo, kar pa nikakor ne odgovarja resnici in j* tudi deželnemu odboru znano. Gremij je vložil prošnjo tudi na naučno mi nhftrsstvo, ki je lani dovolilo prispevek gremiju za šolo 1000 K. Deželna vlada je določila za prisednika v šol skem odseku gosp. dr. Bogumila Sc nckoviča, trgovska zbornica gosp. Viktorja Rohrmanna in mestna občina gosp. Ivana Bonača. Iz račun skega zaključka posnamemo, da je imelo društvo v preteklem letu akfi\ 48.695 K 39 vin. in znaša čisto premoženje društva 47.780 K 31 vin. — Dohodkov je imelo društvo v pretek lem letu 7705 K 71 vin., stroškov pa 7193 K 38 vin., tedaj znaša prebitek 512 K 33 vin. Med dohodki je omeniti razne prispevke za vzdrževanje šo le, in sicer prispevek c. kr. ministrstva za u k in bogočastje 1000 K mestne občine ljubljanske 500 K in trgovske in obrtniške zbornice 300 K Med stroške je omeniti »Slov. trgov skemu društvu Merkur«, ki je dobile 400 kron. Gremijalna šola je stal« 3240 K bo vin. Proračun izkazuje 7720 K potrebščine in 4462 K pokril ja, tedaj primanjkljaja 3258 K. Računski zaključek in proračun ee odobrita. Občni zbor poveri nato pred sedništvo, da odredi za leto 1912 pobiranje 4' -j do .V naklade, kakor hitro dobi predsedništvo v roke od davčne adrainistracjie sestavljene podatke. Nato se vrše volitve dveh odbornikov in enega namestnika v raz sodiški odbor namesto izžrebanih od boru i kov Ivana Jelačina in Iva na Korenčana, ter namestniku A. K. Kregarja, ki so bili vsi na predlog gosp. Samca zopet izvoljeni per acc lamati on eni. Vsled kurznib izgub na vrednostnih papirjih v letu 1911 v znesku 1098 K, si izprosi odbor pravico, prodati te papirje, kadar dosežejo normalno vrednost tet naložiti densr v »Mestni hranilnici ljubljanski«, to pa zaradi tega, kei odbor ne more prevzeti garancije zs kurzive izgube in ker nudi »Mestna hranilnica ljubljanska« kar največji varnost. Slovenskemu trgovskemu društvu »M e r k u r« se dovoli nato jffrcdpora za leto v znesku ^00 K ter izjavi mag! sira t ni svetnik Šešek. da proti taki podpori ni ugovora. Ka- sprotno se prošnja »Društva slovenskih trgovskih potnikov v Ljubljani« odkloni, ker izjavi magistratni svetnik, da bi bil sklep gremija, nakloniti tenin društvu kako podporo, brez dvoma razveljavljen. Glede kramar-ikih stojnic na Vodnikovem trgu se hoče gremij najprej podučiti o njih pravicah ter bo nato storil vse korake,, ki so mogoči, v obrambo trgovskih interesov. Glede novoletnih daril In reklamnih koledarjev bo gremij nastopal z vso odločnostjo. Občni xbor je tudi to pot ponovno sklenil, d? se reklamni koledarji popolnoma opnste, istotako se odkloni predlog, da se dovolijo nekaterim trgovcem reklamne table. Na predlog gosp. B o n a č a, se naroči odboru da stori rse potrebne korake pri finančnem Biinietrstvu, da izposluje tudi trafi-kantinjam nedeljski počitek, nakar g&ključi predsednik občni zbor. Društvo slovenskih učiteljic ima jiroj redni občni zbor dne 3. aprila 1912 ▼ slov. Srazrednici pri Sv. Jakobu v Ljubljani ob 2. popoldne. Poleg običajnih poročil odbornie, poroča gdč. M. Žele o II. gosp. tečaju za uči-t^liice. — Odbor. Protialkoholna zveza učiteljev ima svoj občni zbor v sredo, dne & aprila v »Mestnem domu«. Predava nad učitelj Rudolf Horvat o temi: Mladina in alkohol. Začetek ob 2. popoldne. Vstop je dovoljen vsakemu. Občni zbor deželnega in gospej-«rira pomočnega društva »Rdečega križa« za Kranjsko bo dne 10. aprila 912 ob 5. popoldne v knjižnici e. kr Ježefne vlade (II. nadstropje), na i31eiweisovi ee*ti. Dnevni red. 1. Naznanila prvosedstva. 2. Gospodarstveno poročilo in račnn za leto 1911 Opomba: Po * 11 društvenih pravil ji občni zbor sklepčen ob navzočnosti najmanj 30 članov. — Ako ne bi bil občni zbor ob 5. sklepčen, vršil se bo firngi občni zbor ob pol 6., ne glede i» število navzočih članov. Slovenski trgovski sotrudniki. Kakor smo že poročali, se je vršil v čerrtek zvečer v salonu hotela »Ui-V. občni zbor društva slovenskih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko. Zborovanje je vodil društveni predsednik g. Ancona. Za zapisnikarja je imenoval Hinko Seljaka in Antona Svetliča. Nato je podal uj-!::K Krnc poročilo o delovanju dru-s a od zadnjega občnega zbora, ki ?e je vršil 23. marca 1. 1. Društvo se lepo razvija, je tudi silno agilno ter Ikrepko zastopa interese slov. trgov-• h sotrudnikov. Med letom je r\ tovariš Rud. Bonač. Tudi gmotno je društvo kljub velikim strojni dobro uspevalo. Dohodkov je imelo društvo — kakor poroča blagajnik g. Soklič v tekočem letu 1855 kron 71 v in stroškov 1619 kron 66 vin., torej prebitka 236 kron 5 vir.. Društveno premoženje znaša ?2i?> m .54 vin. Pri volitvi je bil voljen z vzklikom zopet za predsednika Ancona, kateremu so izrekli zboro-valci javno priznanje in pohvalo za njegov trud in požrtvovalnost. Dalje so bili voljeni v odbor sledeči go->podje: Soklič Ivan, Krnc Iv., Svet-lič Ant., Seljak Hinko, Schauer Jos.. Bauda Marko. Satran .los., Urban-Fran. Moran Lojze in Požtm Edi. Pregledniki so Tanko Karl2 Sla-Fr„ Kranj in Menard L.. Šiška. Po volitvi se je razvila jako živanna debata, v katero je poseglo več govornikov. Predsednik Ancona ie toplo priporočal članom, oziraje na velik pomen njihove organizacije, da se z vso vnemo posvetijo delu za lastne koristi. Med drugim ie priporočal tudi. da se sotrudniki potrudijo in pazijo z vso pozornostjo, da le pri razpečavanju raznega blaga v poštev pred vsem narodno blago, kakor Kolinska cikorija i. dr. Tovariš Soklič je stavil več predlogov Slede reorganiziranja blagajne in ustanovitve novih fondov, kakor iond za onemogle, fond za prezposel-ne, izobraževalni fond, agitacijski fond itd. Predlogi so bili sprejeti. Tovariš Seljak je v dolgem govoru razpravljal o izobrazbi, knjižnici. Posredovalnici itd. Sprejel se je tudi njegov predlog, da vloži društvo prošnjo na trgovsko in obrtno zbornico za podporo društvu. G. Schauer je med drugim posebno priporočal, da raztegne društvo koiikor otfoče tudi na deželo svoje delovanje. S tem je bil dnevni red izčrpan, nakar je predsednik zborovanje zaključil. Občni zbor političnega društva ^Vodnik« v Šiški se je vršil v čitalni-s k i h prostorih v Šiški v soboto zvečer. Zborovanje je otvoril predsednik društva g. S e i d 1. Konštatiral je sklepčnost, pozdravil navzoče in Prešel takoj na tajniško poročilo. Iz tega posnemamo, da je bilo društveno življenje v minulem letu zelo živahno in je stavilo društvenikom težke naloge, katere pa je društvo •seskozi častno in plodonosno izvršilo. Posebno burni so bih" časi raznih volitev, pri katerih je društvo neustrašno razvilo svoj napredni pra-r,or, in šlo za svoje težnje in namene brezobzirno proti nazadnjaškemu 9*£protniku v boi, v katerem boiu je doseglo oziroma pripomoglo društvo do častnih uspehov. Društvo je sodelovalo pri vseh volitvah, pri občinskih domačih volitvah v Šiški, kjer smo doživeli skoro presenetljiv uspeh narodno - napredne stranke, pri občinskih volitvah ljubljanskih ter pri državno in deželnozborskih volitvah. Poleg tega pa je društvo poseglo tudi v volilni boj mnogih sosednih občin. Društvo je imelo tekom leta 9 odbprpvih sej, nebroj sestankov in je priredilo tudi dva velika hoda in sicer prvega pri Kanker-tu, kjer sta nastopila kot govornika g. dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski in deželni poslanec g. dr Novak, in drugega pri Moharju, kjer sta govorila, državni poslanec mesta Ljubljane g. dr. Ravnikar in dež. poslanec g. dr. N o v a k. Društvo, ki je letos napredovalo za 15 članov ima pod svojim okr»Mem nebroj volicev, ki so sicer že organizo-vani, vendar £e ne vsi r^dni člani društva. Proti zadnjim občinskim volitvam so vložili klerikalci rekurz, zaradi katerega so imeli žc veliko sitnosti. Temu rekurzu je deželna vlada le deloma ugodila in baje razveljavila 5 mandatov in sicer 4 soci-jalnodemokratične in enega naprednega. Društvo bo stalo torej v kratkem zopet v volilnem boju. Ak-:t;elno je sedaj tudi vprašanje glede ustanovitve samostojne župnije v Šiški. O tej stvari pa se bode po temeljitem posvetovanju govorilo na drugem mestu. Blagajniško stanje društva ie v očigled tako obsežnemu društvenemu delu o minolem letu zadovoljivo in izkazuje po vseh vplačanih terjatvah prebitek. —- Pri vo- li ltV! [e bil izv >!]en y. vzklikom m z Živahnim odobravanjem vseh navzočih ponovno zopet za predsednika g. S e i d 1. Dalje so bili voljeni: podpredsednik Cimerman, tajnik Rud. Šega, blagajnik B o I -t a v z a r in odborniki dr. Rezek, Bizjan. Rus p 1. Kari. Ogrizek in Rozman. Namestniki: Kolman. Sede i. Adlešič, Novak Ant. in Za kotnik; za pregledovalca računov pa gg. K e -I c c in C o 1 n i k. Med slučajnostmi se je razvila živahna debata o raznih pomembnih notranjih zadevah društva. Pri tej priliki je razvil tudi g. Rudolf Š e g a v občo zadovoljnost ^*seh navzočih program bodočega delovanja za napredek in prospeh društva ^Vodnike. Njegova izvajanja so sprejeli zborovalci s splošnim odobrovanjem. Predsednik g. Seidl je nato zborovanje zaključil, nakar se je vršila takoj prva seja novega odbora/— Društvu, ki deluje na našem narodno - političnem polju kot tako marljiv, toda skromen in vstrajen delavec, društvu, ki se ne straši nobenega dela, ne le, med vsem seveda za svojo občino, marveč, ki posega tako uspešno tudi v poiitično delovanje za narodno - napredno 5tvar v politično življenje Ljubljane in okolice kličemo:N Vztrajajte in napredujte! Na zdar! Fnosueta. Slovensko gfsdatisče Sinoči se je zaključila gledališka sezona Častno in dostojno z uprizoritvijo T« Istega drame „Živi mrtvec". Bil je to eden najlepših večerov, kar jih ima zaznamovati slovenska drama. Krasria sila, grandioznost in lapidarnost teh živih scen je vehementno vplivala r\u avditorij. Pretresljiva življenska konedija in tragika je globoko segla v »rce in delovala z neodoljivo močjo. — Obširno govoriti o delu samem je skoro odveč, saj literarnemu svetu je .Živi mrtvec*1 dober znanec, sloves o njem je šel po svetu kmalu po smrti Tolstega. Omenim naj torej le nakratko, da je to poslednja drama velikega Rusa, ki so jo našli v njegovi zapuščini in je to delo eno najzanimivejših spisov njegovih glede vsebine in postanka. Znano je namreč, da je spisana popolnoma po resničnem dogodku, ki ga je povedal Tolstemu okrožni sodnik v Tuli. Ta je pravil rajnemu grofu o nekem zakonskem paru, ki je živel skupaj v slogi in sreči, dokler ni mož postal pijanec. Slednjič se je popolnoma ločil od svoje družine, a žena se je seznanila z nekim spoštovanim uradnikom, ki se je hotel ž njo po* ročiti. Tega mu ona seveda ni mogla dovoliti, ker je bil še njen mož pri življenju. In potem so se sporazumeli in napravili tako, da se je prvi mož navidez utopil — na bregu so našli njegovo obleko — žena je bila zdaj vdova in je vzela onega uradnika. Cez nekaj časa pa se je zvedelo, da še njen prvi mož živi. — Zato sta bila ona in njen drugi mož obtožena bigamije in obsojena na težko kazen, ki jo jima je slednjič car spregledal. — To se jc zgodilo resnično in to je snov drame, ki se samo po koncu razlikuje od življenja. — Tolstoj je napisal dramo 1. 1900 poleti, a ni bil ž njo zadovoljen, in je zapisal v svoj dnevnik: .Sem napisal dramo in sem ž njo prav nezadovoljen. Vem, da ta ni delo, ki ga Bog hoče. Čeprav mi mnoga ugaja, se se etscbe vendar j spremenile." — Pozneje ae je pesnik kljub temu bavil z mislijo, da bi delo izpopolnil, a prišle so vmes stvari, ki so ga od tega zadržale. — Drama .Živi mrtvec8 obstoji iz 12 slik, ki so med seboj v rahli, ohlapni zvezi, tako da delujejo posamezne slike skoraj kot celota. V njih se odigrava težka usoda treh ljudi, skoz nje veje sila in vihar ruskega življenja. Globoko usmiljenje s človeštvom, odpuščanje vsega zla diha iz nje. Elementarna je in silovita, skozinskoz delo polno življenja in resničnosti. — Uprizoritev je bila jako lepa in umetniška. Vsega priznanja sta vredna ga. Danilova in in gosp. Nučič, ki sta igrala z nenavadno poglobitvijo in razumevanjem. Vsa čast gre gdu. Šimačku, ki je bil istotako izboren in je podal krasen tip. Odlikoval se je gosp. Skrbinšek, karakteristika in nastop — brez prigovora. Lepo so harmonirale s celoto dsme in gospodje : Iličičeva, Bukšekova, Juvanova, Danilo, Povhe, Križaj, Molek, Peček, Goran, Drcnovec, Štrukelj in dr. Cigani so pokvarili drugo sliko. Obisk zelo dober. Upajmo, da jeseni Še vidimo .Živega mrtveca." — V soboto zvečer so peli zadnjič v sezoni z velikim uspehom opero „ Ljubimkanje.* S to predstavo se je poslovilo operno osobje. — V nedeljo popoldne so bili „RokovnjaČi.a Pri operi in drami je bil obisk slab. Umetnost. Sinfomićni koncert „Slovenska Filharmonija * Ljubljani" v Unionu se je vršil v nedeljo zvečer pod osebnim vodstvom kapelnika g. V. Tali c h a, ki se je obenem s tem kon certom poslovil od Ljubljane. Koncert je uspel kar se tiče raznih umetniških izvajanj sicer popolnoma povoljno, vendar je bilo pričakovati boljše udeležbe, kar pa se ne sme računati na rovaš zanimanja ljubljanskega občinstva za petje in glasbo, marveč za tako prireditev jako neugodnemu vremenu. Pri koncertu jc sodelovalo več gostov pevcev in glasbenikov, ki so izvršili svojo na ogo jako častno. Posebno presenetilo je udeležence i/borno izvajanje solistke harfenistinje gdč. Hau-merjeve. Cela prredilev je dobro uspela. Natančno poročilo o tem koncertu priobčimo jutri. Književnost. — »Svobodna Misel«. 2 številka je izšla in izkazuje sledeče članke: F. V. Krejči: Verstvo in moderni ideja! človeka. (Konec). — Iguotus: Pravno - politična vprašanja: I. Verski redovi. — Theodor Ostry: Razlaga avstrijskega zakonskega °ravt in težnje po njegovi reformi. — J. Podravčan: Fajmoštri — božji poslanci. — J. Zemlja: Propad. — Svobodomiselno gibanje. — Raznoterosti. Revijo priporočamo vsem. ki se hočejo seznaniti z modernimi ?mer-mi svobodnega napredka in z aktu-eliiimi sodobnimi vprašanji. Poljudna pisava, mnogostranost vsebine in zelo nizka naročnina jo priporočajo najširšim slojem. Naroči se v ljubljanskih knjigarnah in neposredno pri upravništvu v Pragi — Krat. Vinohradv. — Slovenska kulturna revija »Napredna misel« izide. Na razna vprašanja in poizvedovanja izjavljamo, da ^Napredna misel* izide koncem prihodnjega tedna. ^Napredna misel* ni in ne more biti glasilo nobene stranke ali frakcije, ampak občeslovenska. neodvisna revija, ki bo stvarno, a odločno zastopala ideje napredne kulture. Glede programa odkazujemo na našo načelno izjavo v reviji. Toliko slovenskemu občinstvu v pojasnilo, da se bo vedelo ravnati napram spletkarijam gotovih »prijateljev in tovarišev?. Pripomnimo še, da bomo poslali na ogled le prvo številko. Kdor h6če prejeti še naslednje, naj pošlje naročnino ali pa naj se vsaj pismeno prijavi kot naročnik našemu upravništvu. — Uredništvo Napredne misli«. — »En starček Jc živel« za bas solo in moški zbor z uvodnim zborom »En starček je bil, k' je vince rad pil« za moški zbor s spremljeva-njem klavirja priredil Lavoslav Pahor je izšel v založbi Ig. pl. Klein-mayr <5t Fed. Damberg. Cena 1 K 60 vin. — »Veseli bratci« koračnica, po slovenskih narodnih napitnicah za moški zbor s spremljevanjem klavirja priredil Levoslav Pahor je izšla v isti založbi in stane 2 K. Zlasti zadnja skladba bo dobrodošla vsem pevskim društvom. Prireditev za mešan zbor, za orkester na lok in pihala in za salonski orkester se dobi za obe deli pri skladatelju v Ljubljani. Razgled po slovanskem sveto. — Narodno gledališča la Nov*-i Sada priredi ciklus predstav v Sarajevu, Za dostojen sprejem gostov se je sestavil poseben odbor, v katerega so vstopili Srbi, Hrvati, Mohamedanci in Zidje. Od Srbov so v odboru: Vojislav Sola, predsednik sabora, Risto Damjanović, podžupan, in več poslancev, od Hrvatov dr. N. Mandić, saborski podpredsednik, dr. Sumarič, poslanec, od mo-hamedancev dr. Safet beg Bašagič, sarajevski župan Fekim efendija Curčič, od Židov pa noslanec Ješn* Salom. — Kako se pobegnili iz ječe crnogorski politični kaznjenci? Svoj<*-časno amo poročali, da so iz ječe Ju-sovače pri Podgorici v Orni gori pobegnili oni politični kaznjenci, ki so bili vsled denuncijacij znanega vohuna Naatiea zaradi namišljene zarote proti kralju Nikoli obosojeni v dosmrtno ječo. Ti begunci, mod katerimi je tudi bivši minister Ivanovič, »e nahajajo sedaj na varnem v Skadru na Turdkem. O njihovem begu pri-ohčuje »edaj zanimive podrobnosti belgradska, »Politikam. Beg je omogočil črnogorski revolucijonarni odbor v Ameriki, ki si je nadel nalogo, da resi obsojence. Pred približno petimi tedni so dobili jetniki v Jusova-ei vetrihu, zapečene v kruh. Poleg vetrihov je bil listje z napisom: -Bodite pripravljeni!« Štiri dni kasneje at* dobili jetniki tajno obvestilo, da ao njihovi prijatelji izkopali 16 m dolg podzemski rov in da naj oni sami izkopljejo v kuhinji jamo, globoko en meter. Jetniki $o ponoči, ne da bi jih kdo opazil, izkopali to jamo. Cez dan so jo pokrili z deskami ter natrosili nanje preti. Pet noči so kopali, prodno «*o dobili zvezo b podzemskim rovom. Ko *o izkopali jam«, eo dobili zopet tajno obvestilo, da se jim bo dalo posebno znamenje, kadar bo čas za beg. Na to znamenje so čakali dva tedna. Noke noči »o zaslišali zamolklo žvižganje v rovu — to je bil znak za beg. Deaetorica jetnikov se je napotila v knhinjo in jadr-no poskakala v jamo. Ob vhodu v rov jih je čakal kmetic, ki jim ie zaklical: »Pogumno naprej, bratje I« V dobre četrt ure so bili iz rova na pro6tem. Kdo popiše njih čuvstva, ko so jih tu pozdravili njihovi prijatelji-rešitelji. Od tu so *e odpravili peš proti turški meji. Srečno so jo prekoračili ter prišli v Tuzi. Tu «o s* odpočili ter S" nato odpeljali ■ parobrodom v Ska-drr, kjer po tolikih letih joče zopet di-šejo svoboden zrak. Izpred sodišča. Kazenske okra t na ve »red deželnim sod išče«. Za dva prašička ga je opeharil. Janez Hrovat je mesarski pomočnik na Javorniku. V tem kraju pa izvršuje neki drugi mesar z enakim imenom svojo obrt, kar je tudi obdolženec Janez Hrovat izkoristil v svoje zvite namene. Pisal je Janezu Ro-bavsu, mesarju v Šmartnem pri Litiji, naj mu pošlje dva zaklana pre-šiča in se izdal za mesarja. Robavs je res ugodil obdolženčevi želji in mu poslal dva zaklana prešiča v vrednosti 21S K 96 v. Obdolženec pa je takoj po prejemu prašiča prodal za 199 K 52 v. Denar je pa zase porabil. Hrovat taji goljufivi namen, vendar je bil pa obsojen v 4mesečno ječo. Ker mu je žena ušla, se je jezil France Mulej, posestnik v Koritnem. Žena, sita vednega prepira, se je preselila v hišo Terezije Odar v Koritnem. Nekega dne je prišel Mulej precej vinjen k Odarjevi hiši, razbil s cepinom zaprte vezne duri ter vdrl v njeno stanovanje, vihteč cepin nad njeno glavo, rekoč: »Sedaj pa še eno reči*, na to pa še pripomnil: :*Če pridem do revolverja, to bomo pihali«, čez nekaj dni je prišel zopet razgrajati, razbil kositarski korec ter gospodinjo Odar pahnil raz stopnic, da se je pobila. Mulej. ki krivdo prizna, je bil obsojen na 4 mesece težke ječe. Razburljiv hlapec. Lorenc Fer-lič je služil pri Frančiški Klemene v Hotavljah za hlapca. Nekega dne ga je gospodinja med večerjo nekaj oštela, češ da je prišel tako pozno domov. To je Ferliča tako vjeziio, da je gospodinjo z nekim lesom udaril. Ker mu je ta orožje iz rok iztrgala, pograbil je cepin in ž njim napadel gospodinjo, kateri se je pa posrečilo vezna vrata zakleniti. Obdolženec je pa na to razbijal po sprednjih in zadnjih hišnih durih in jih poškodoval, končno je pa zagnal še rovnico v okno. Obdolženec trdi, da je to zato storil, ker so se domače hčerke iz njega norčevale, kar pa ni bilo res, ker ste tedaj sedeli pri peči. Obsojen Je bil na 4 mesece težke ječe. Dva rokovnača. Že predkazno-vana Rudolf Ričman, delavec s Primskovega in Jožef Luškovec, tesar v Gorenjah, sta delomržneža in nevarna potepuha. Dne 14. in 15. februarja t I. sta se klatila po pred-dvorski občini in pri beračenju nevarno grozila. Pičman je nosil nalašč velik kuhinjski nož, ki mu je gledal ie žepa. Pri beračenju za de- nar in živila nastopala sta drzno m se obnašala silovito. Tako sta vstavila na cesti proti Kranju Janeza Ribnikarja, ki jima je dal 12 v. Par ur pozneje sta pa na bolj samotnem kraju ustavila konje posestnika Janeza Lombarja, ki se je peljal v Kranj, ter zahtevala, naj jima da za žganje. Lombar se je teh postopačev zbal in jima je dal 20 v. a ta dva sta zahtevala več, na kar jima je dal še 10 v. Pičman mu je pokazal nož s pripombo: >No pa saj vas ne bom!*: Ta dan s*a priberačila po vaseh toliko krompirja, da sta ga prodajala. V Spod. Beli sta beračila pri Mariji Mubi krompir. Ko pa je Pičman videl, da se delajo klobase, je zahteval še klobase, a se ni zadovoljil z eno, marveč je vzel samolastno še eno. češ da sta dva in morata imeti vsak eno. Enako sta postopala pri Marijani Šnedic. Tukaj sta beračila za krompir, špeh in kruh. Ker jima ni hotela dati kruha, si ga je Pičman sam odrezal velik kos in še pripomnil: -Škoda, da nisem cel hleb vzel.« Drugi dan sta se pa po obrazu pocrnila in taka hodila po hišah. Po-sestnico Frančiško Markič sta kar naravnost vprašala, Če *o že klalL Na odgovor, da ne, je odvrnil Pičman: vCe niste, pa bomo.- Pri tem je izvlekel nož iz žepa. Gospodinja se ju je tako prestrašila, da je začela klicati na pomoč. Obdolženca sta se nadalje predrzno obnašala. Pičman je kar samolastno izpil več vina, odrezal si kruha, ki sta ga s hrenom jedla. Luškovc si je pa nabral krompirja. Obdolženca se zagovarjata, da sta bila pijana in da sta vga-njala pustne šale. Sodišče je Pičma-na obsodilo na 10 mesecev. Luškov-ca pa na 5 mesecev težke ječe. Razne stvari. 2 Velik orkan. London, 30. marca. Iz Pertha v Avstraliji poročajo: Na severozahodni meji avstralski je razsajal grozen orkan. Dvainsedemde-set oseb je bilo usmrčenih. * Posledice slabih izpričevaL Berolin, 30. marca. V Bonnu se je ustrelil sedmošolec Oton Hinsen, kei je dobil slabo izpričevalo. Iz istega vzroka se je v GOrlitzu težko ranil z revolverjem dijak Kral. - Proti c o setu cesarja Viljema v švici. Geni, 30. marca. V Neucha-telu se je vršilo danes veliko socialistično zborovanje proti obisku cesarja Viljema v Švici. Del socialnih demokratov se namerava z vsemi dopustnimi parlamentaričnim! sredstvi upreti temu obisku. * „Čudodelnik" Rasputn pregnan v Sib rijo. Petrograd, 30. marca. „Čudodelnik* Rasputin, o ka terem smo že poročali in ki je imel posebno velik vpliv na carja, jc bil kar naenkrat pregnan v Sibirijo. * Drzen roparski napad. Krakov, 30. marca. Včeraj zvečer sta prosila dva elegantno napravljena moška pri Rimanovu poštnega kočija-ža, naj ju sprejme na voz. Med vožnlo sta opila kočijaža z žganjem ter nato oropala pošto. Roparja sta dobilu 12.000 kron v gotovini. O storilcih nimajo sledu. r' Pariški roparji. Pariz, 31. marca. Včeraj so aretirali v pariški okolici anarhista Soudvja, ki je, kakor dokazano, sodeloval pri zločinu v Chantilly. Soudyja so ponoči prepeljali v Pariz. Da onemogočijo vsak beg, so ga uklenjega peljali v vagonu v Pariz. Razentega so še aretirali anarhista Broya, pri katerem je Soudy stanoval in pa anarhista lugerja. r' Živ pokopan. V neki vasi v Toulousu je nanagloma umrl neki kmetovalec. Pokopali so ga. Komaj so pa odšli prvi pogreba s pokopališča, se je začulo trkanje v grob«. Grob so nato takoj odprli in videli, da mrtvec drugače leži, nego so ga položili v rakev. Truplo je bilo še gorko. Toda vsi poskusi, uživiti ga, so bili zastonj. Nesrečuik je umrl v grobu z zavestjo, da je živ pokopan. * Avtomobilnl in bančni roparji v Parizu. Pariz, 27. marca. Več bogatih privatnikov je dalo policijskemu ravnatelju na razpolaganje avtomobile, da olajšajo s tem zasledovanje roparjev. Te ponudbe pa policija ni sprejela. Policijski prefekt Le-pine je ukazal, da mora prevoz blagajne totalizatorjeve na dirkališč« spremljati vedno dvajset, z revolverji oboroženih policistov. Dognali so, da so roparji pred par meseci izvršili tatvino orožja ter dobili s tem 19 revolverjev, 9 repetirskih karabiner-jev in 6 lovskih pušk. — Pariz, 25. marca. V Beauvaisu so včeraj napadli in oropali neki avtomobil. Natančnejšega o tem še ni znano. Včeraj popoldne je bila razširjena vest, da so videli roparja Garnierja v Rambouilletu, kjer se nahaja predsednik Fallieres. Obenem so pa poročali tudi iz raznih drugih krajev, da so ga videli. V teku enega dneva je dobila policija 572 pismov. In vsako teh pisem poroča o drugem sledu morilcev. Na Holandskem in v Belgiji je povsod razširjena tiralni-ca. Haaška policija kaže vsak večer slike apahov v kinematografičnili gledališčih, vendar pa nimajo djzdaj nikakega sledu. — Pariz, 28. marca. Roparja Garnierja so baje danes ob štirih zjutraj prijeli v nekem nočnem restavrantu na Montmartru. 0 Dijaška stavka v Galiciju Lvov, 28. marca. Predvčerajšnjim se je ustrelil rusinski učiteljiščnik Peter Czornv. V zadnjih letih se le marljivo udeleževal političnega življenja rusinske stranke. Ker je predajal razglednice s podobo morilca Sičinskega v korist morilčeve matere, so ga izključili iz vseh gališklh Šol. Ker se je bal očeta, ki je reven kovač, se je ustrelil. Prej pa je v pismu sporočil svojim tovarišem vzrok samomora. Takoj so dijaki izvolili poseben komite, ki je pozval rusinsko dijaštvo, naj začno z demonstracijsko stavko. Večji del iu-sinskega dijaštva se je odzval temu pozivu. Stavkujoči dijaki so sli potem na mesto, kjer se je Czornv ustrelil. Sklenili so, da ne bodo pri redili pocestnih demonstracij, pač pa da se bodo udeležili polnoštevihio pogreba. Deželni šolski svet je uvedel strogo preiskavo. Danes popoldne se je vršil pogreb Czornvjev. Udeležila se ga je velikanska množica rusinskega dijaštva. Duhovni-štvo se ni udeležilo pogreba. Na grobu je bilo več govorov. Po pogrebu so dijaki odkorakali v mesto, kjer jih je pa policija razkropila. • Tovarne za doktorje. Ameriška vseučilišča so na precej slabem gla-j*u. In v Evropi smatrajo ameriški doktorat %& manj vreden, tupatam celo za popolnoma ničvreden. To dejstvo je silno vplivalo na ameriško vlado in je začela eelo zadevo preiskovati. Preiskavo vodi vladni delegat dr. Babeock. ki je že dal r javnost prvi del svojega poročila. V tem poročilu pravi, da so posebno v Chi-eagu in Washingtonu vseučilišča -tovarne za doktorate«. V Washing-tenu n. pr. zadošča, da se dotičnik, ki hoče postati doktor filozofije, zapiše v štiri poljubne tečaje — seveda mora plačati tozadevno takso, ki je pri tem glavna stvar. Predavanj ni treba obiskovati. Kandidat kupi od vseučilišča za visoke zneske pisana predavanja od tečajev, ki se jih je izvolil. Po gotovi dobi izjavi s častno besedo, da je predavanja prebral in predelal, plača 375 K — potem po-rftane doktor! Niti formalne *kusnje ni treba delati. V Lousiani so na ta način podeljevali doktorat filozofije popolnoma neizobraženim oeebam. V Ameriki imajo posebne doktorate matematika, arhitekture itd. Ti so dražji. Veljajo navadno 350 dolarjev in v to svrho je treba dlje ča^a »študirati«, navadno P do 11 mesecev! V Chieagu je cela vrsta »vseučilišč«. V Ameriki more x\«akdo ustanoviti vseučilišče, vseučilišča so tam popolnoma privatni zavodi. V chicagski Wells se nahaja pod napisom »Narodna zdravniška univerza«, kjer se prodaja učenost v dveh — sobah. — Operacijska dvorana se nahaja v popolnoma navadni sobi. Na tem vseučilišču postane lahko vsakdo brez vsakega posebnega studija i>doktor vsega zdravilstva«, samo če ima 1750 kron. Profesorski zbor tega vseučilišča obstoji iz par »doktorjev a, ki so dosegli to čast tndi na tej »univerzi«, imetnik takih univerz je navadno rektor, ki je obenem tudi tajnik in pedel. Tudi pravniške fakultete v Chieagu so zelo zanimive. Navadno so to le večerni tečaji. Taki tečaji fcrajajo navadno tri leta. na kar sledi promocija. Vse to stane samo 1500 K. Te razmere razumemo, če vpoateva-rmo, da za izvrševanje zdravniške ali odvetniške prakse ni treba doktorata. Zdravnik ali advokat je lahko vsakdo. Šele zdaj hoče vlada te razmere reorganizirati. Vendar pa pojde precej težko. Pročitane napredne časopise shira in razpošilja tajništvo Karod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. Iz> vrševalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva prečitane časopise v svojem okraju. Telefonska in brzojavna poročila. Zmaga v Zagorju. Zagorje 1. aprila. Pri včerajšni volitvi treh odbornikov snoči zmagali naprednjak! kljub strastni klerikalni agitaciji. Ministri v Opatiji. Dunaj 1 aprila. Trgovinski minister Rossler, poljedelski minister Braf, finančni minister Zaleski so se včeraj odpeljali v Opatijo, kjer ©stanejo 10 dni. Tja pride tudi minister za javna dela Trnka. Atentat častniškega sluga. Dunaj 1. aprila. V VIII. okraju Langegasse je ustrelil častniški sluga Franc Canker dvakrat iz revolverja na svojega stotnika, pa ga ni zadel. Na to je ustrelil še samega in so ga prepeljali težko ranjenega v bolnišnico. Sluga je bil jezen na svojega >totnika, ker ga je hotel poslati nazaj k polku. Izpremembc v zunanjem ministrstvu. Dunaj, 1. aprila. Dosedanji prvi sokcijski šef v zunanjem ministrstvu baron Muller pride kot poslanik v ministrstvo. Drugi sekcejski aef baron Macchio postane prvi sekcijski sef. Bil je prej poslanik v Belgradu. Sekcijski šef se obesil. Dunaj, 1. aprila. Sekcijski šet v skupnem finančnem ministrstvu Dobra se je danes po noči obesil. Vzrok: strah pred blaznostjo. Ogrska kriza. Budimpešta. 1. aprila. Seja ogrskega parlamenta je bila danes nad vse zanimiva. Ko je vstopil ministrski predsednik, mu je prirejala večina burne ovacije. Justhova stranka je klicala: Živel Khuen! Delavna stranka: Eljen kralj! Poslanci klerikalne ljudske stranke: Eljen prestolonaslednik! Justhova stranka je odgovarjala ironično: 2ivel Auffenberg! Zbornični predsednik je prebral na to kraljevi reskript o zopetnem imenovanju Khuena. Kraljevi reskript. Čast mi je predstavili zopet člane kabineta visoki zbornici. (Zasmehujoči medklici s Justhove stranke.) Dolžnost mi je, poročati o izidu zadnje krize. Glede resolucije k členu IS zaK. iz 1. 1888 so se dvignili pri kroni tehtni pomisleki vsled česar je bila vlada primorana misliti na svojo demisijo. Krona ni našla nobenega povoda za tako rešitev krize in vsled tega sem se prepričal, da je moja prva dolžnost pomiriti krono s tem, da sem vzdržal kabinet. Drugi vzrok, da zopet prevzemam vlado je ta, da sem hotel obvarovati narod pred skrajnimi konsekvencami. Justhova stranka: Prvi a p r i L Kossuth: Rešitev ogrske krize ne leži v teh primerah. Krona bi morala ščititi vlado in sedaj vidimo, da je narobe, da ščiti vlada krono. Sedaj je ogrski narod pred vsem evropskem svetom blamiran. Opozicija: Žalostno, pa resnično. Kossuth: Mi želimo kralju doUo življenje in dolgo vlado, poudarjamo pa, da hočemo ščititi pravice naroda. Justh: Narod pred vsem. Seja se nadaljuje. Odstop cesaarja. Budimpešta 1. aprila. Ofldjozni ogrski listi zopet ponavljajo trditev, da je bil cesar trdno odločen odstopiti, če bi se ne bila ogrska kriza saj tako rešila, kakor se je v zadnjih dneh. Z oficijoznih strani se sicer ta vest dementira, toda ta dementi je slaboten, ker negira samo avtenticiteto vesti, ne pa bistvene vsebine. Danes ob 10. dopoldne se je predstavil v zbornici novi kabinet Khuen IV. Ministrski predsednik je otvoril zborovanje s primerno izjavo. Med Veliko nočjo se sestanejo delegacije k kratkem zasedanju, ki velja podaljšanja provizorija za šest mesecev. Hrvaške volitve. Dunaj, 1. aprila. Ban Čuvaj je bil pri cesarju v avdijenci in je baje cesar podpisal dekret, vsled katerega bodo jutri razpisane volitve za hrvaški sabor. Stavka na češkem. Kladno, 1. aprila. V tukajšnjem okolišu so imeli premogokopni delavci 41 zborovanj, na katerih so odklonili predlog za stavko. Karel Mav umrl. Drazdane, 1. aprila. Nemški pisatelj Karel Mav, ki je »e pred 14. dnevi na Dunaju predaval, je v soboto v starosti 70 let umrl. Karel May je izdal nad 60 debelih zvezkov potopisov, naklajde nad 3 milijone. Italijansko brodova. Milan 1. aprila. „Štampa" poroča iz Duala, da namerava italijansko bro-dovje v prihodnjih dneh zasesti pristanišče Bomba, ter na ta način zapreti vhod v Dardanele. Italijansko bro-dovje hoče zasesti tudi otok Lemnos, da onemogoči komunikacijo a Tripo-litanijo. Ustreljena italijanska zrakoplova. Rim, 1. aprila, »Corriere d'Ita-liac poroča iz Tri pol i tan ije, da so Turki obstreljeval dva italijanska letalna stroja, ki sta bila prestreljena rn sta padla na tla. Maroko. Pariš, 1. aprila. Francoski poslanik v Feca, Regnoult, js imsl te dni rasuto poet g^evstaje $ soltonem Mn ley Hafidom o pripravljenih pogodbah glede francoskega protektorata nad Marokom. Na tej konferenci so razpravljali samo o splošnih vidikih protektorata ter je imela konferenca edini smoter, da uvede oficijalna pogajanja, ki se začno v soboto. Stavka na Angleškem. London, 1. aprila. Zatrjujejo, da so stavkarski fondi izčrpani, vsled cesar se vrnejo delavci jutri na delo. Stavka velja za končano. Mehike. Berolin, 1. aprila. Iz New Yorka poročajo: Kakor vedo vesti iz Jime-neza,so republikanci končno zmagali. Zajeli in uničili so četo 1500 zveznih vojakov in vzeli iz naeijonalne banke 275.000 K posojila, kakor smo že poročali. Tuje prebivalstvo mesta Mehike beži v poslaništva. Za ameriško kolonijo je došel železniški voz s stre livom in orožjem. Nemci so pokupili 500 pušk. Železnica ima v Mehiki pripravljene posebne vlake, da prepelje v slučaju sile angleške podanike v Veracruz. Mehiko samo obkoljujejo od včeraj naprej revolucijonarji. Kitajsko. London, L aprila. »Times« poroča iz Nankinga, da je ministrski predsednik Tangshaochi naznanil narodni skupščini imena novega kabineta. Skupščina je sprejela vse člane novega kabineta razen enega. Kuga na Lloydovem parniku. Trst, 1. aprila. Včeraj je došel sem Llovdov parnik »Bregenz« iz Bombaja. Med potjo je zbolel en potnik za kugo, ter so ga izkrcali v Port - Saidu. Zaradi tega je odredila sanitetna komisija, da morajo vsi potniki ostati štiri dni pod strogim zdravniškim nadzorstvom. Kmečka pisarna narodno-napredne stranke Vodstvo narodne - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečke pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu ea popolnoma brezplačni ponk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadere. — Pisarna hc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom. Gospodarstvo. — Ljubljanska kreditna banka. V mesecu marcu 1912 vložilo se je na knjižice in na tekoči račun kron 2,663.373*22 vin., dvignilo pa kron 1,890.918-87 vin. Skupno stanje koncem februarja kron 15,002.587*53 vin. — Perutninska razstava na Uni-onskem vrtu, ki se je otvorila v soboto ob 11. uri ob precejšnji udeležbi kranjskih prijateljev kuretnine je nudila obiskovalcem res lepo, dobro re-jeno in vzgojeno izbiro raznih domačih malih živali, kakor različne pe-telinčke, kokoši, gosi, race, purane, fazane, pave in domače kunce. Razstavljena so bila od raznih tvrdk tudi priporočljiva krmila za omenjene domače male živali. Obisk je bil po-voljcn, posebno včeraj; in gotovo ni slaba ideja, vzbujati zanimanje naših ljudi, da rede vedno več domačih malih živali, posebno pri tej draginji, ki vlada dandanes. . — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu marcu 1912 je 202 strank vložilo K 82633 17 v, 239 strank je vzdignilo K84.21392 v, 10 srankam se je izplačalo hipotečnih posojil kron 34.800. Stanje vlog K 3,545.25741 v. Denarni promet K 498.059*58 v. Vseh srank bilo je 1099. Današnii list obsega 8 stran5. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasta Pustoslemlek. Lastnina in tisk »Naredne tiskarne«. Umrli so v Ljubljani: Dne 30. marca: Viktor Puc, mizarski pomočnik, 32 let, Tržaška cesta 31. — Fran Kregar, delavec 34 let, Mesarska cesta 4. — Vida Vdo-vič, zasebnica, 23 let, Blsiweisova cesta 15. Dne 31. marca: Helena Dolinar, bivša shižkinja; 87 let, Racleckrga cesta 11. — Karolina Moravee, žena glaabeasajB »titelR 74 1*4, Turjaški trgi. 1037 K 13 v 2032 K 82 v 6827 K 17 v 9897 K 12 v ItMIl ii ifraffl JnZbi n. orila U Mola'. Draisa sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani je imela meseca februarja 1912. sledeči promet I. Frajsoakl; a) Redni prejemki: 1. ) Prispevki iz nabiralnikov 2. ) Prispevki podružnic i. s. a) Kranjska 268 K 35 v b) Štajerska 1 80 „ 77 „ e) Koroška 100 „ — „ d) Primorska 383 „ 70 „ Skupaj .... 3. ) Razni prispevki .... Skupaj .... b\ Izredni prejemki: 4. Prispevki za obramb sklad. 1615 K 09 v Skupaj .... 11512 K 21~v II. Izdatki m) Redni izdatki: plače, remune-racije učiteljskemu osobju, razni računi itd. *») Izredni izdatki: naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad 1768 K 79 v Skupaj torej prfmangkljala . . Opomba : Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnic? toliko časa, dokler ne doseŽeio vplačani zneski 200.000 kron. V Ljubljani, dne 1. aprila 1912. 9714K91 v 11513 K 70 v 1 K 49 ? Zlata svetinja Berolin, Pariz, Rim itd. Ha«e Koza. /j*^ nm a >^«* mi fzdelije: 1 ^ 0. SETDi Sirte.-}!'.'! elite1 Zapomnite si« da je dober tek temelj dobrega prebav-ljanja, da je torej zbujanje teka najvažnejši pogoj zdravega življenja. Kdor torej hoče imeti zdrav želodec in krepko J prebavo na poskusi že desetletja z dobrim uspehom rabljene .Bralveve ietsačae ka-pll ce". prej tudi Marijaceljske želodčne kapljice, ki so že od nekdaj najzanejslivejše domače sredstvo proti vsem tefkočam otrok kakar tudi odraslih. Dobe se po lekarnah in stane stene steklenica samo K *90inK1*60 dvojna steklenica. Kjer se ne dobe tja posije { izdelovatelj, lekarnar, C lrady, Basa I. fleischmarkt 2-481 brez stroškov na dom 6 steklenic K 580 ali tri dvojne stekleniee j za K 530. d785 tletPiiTOioSKno noročlio, V\3ln ni mtjtm Stt-2 Srditi frači' ftit na marca t Stanje L" bara-vafu* ? mm S. -iS i- «■ Vetrovi Nebo 30. 2. popj 737-9 9. zv. I 735*4 114 68 si szah. ■ jasno • 31. 7. zj. I 7366 1-2 si. svzh. • w o 2. popj 7345 9. zv. 7328 14-4 100 si. fvzh. sr. sever del. Usno 1. 7. zj. : 728-3 8-4 l brezvetr. dež Srednja predvčerajSna temparature 8-0\ norm. 6-4* in včerajšna 8 5*, norm. 6*6°, Padavina v 24 urah 00 mm in 34 mm Borzna poročila. L|ubl|aaaka „Kreditna banka v Ljubljani* Dratfai karti Asssfske karte 1. aprila 1912 ■atotftaat paatvfl. 4», majeva renta . . . . 4 2* , srebrna renta . . . . 4*/9 avatr. kronska renta . . *•/• ojrr. „ . . 4% kranjsko deželno sessjfto 4*/» k. s. četke det. banke . SraSk«. Sreflc* Is L 1830 «,', . . . m ii m 1364. • « . . „ tiske...... „ zemaljska I.kdajc . Offike hI pote čn'a . . dna. komunalne svatr. kreditne . , . IfaMImske .... svatr. rdeč. krila . . par. n H . . baatlfka ..... n m n n it m m II TJsMkMske kredHst banka Avatr. kreditnega zavoda . Donajske bančne drufbc . F a ine lelevnlce .... Drisvse »desnice . . . AtptnS'Mostsn Ceike sladkorne dralst . Zhnaestsasfcs banke. . Cekini Marke Praski Lir« . RsbiJI I 8*70 89-90 93*30 89 7D 8 -90 89 40 89 60 9225 9325 3175 92 75 429- 441- 614 — 626 - 302 — 314 — 309 — 321 — 265 50 277 50 249 — 255 — 502 — 514 — 493- 505 — 70 75 76 75 63 — 69 — 40 - 46 — 32-75 36*75 245*40 J48-40 4Sr— 457*- 658 25 659-25 543- 544 — *06 30 107-3 ; 734 — 735 — 940*75 941 75 378- 379-20 285— 284 — U 88 11 40 117-80 11805 9548 95-62 94 70 94 90 254- 564*75 Zitn* aana v Budimpešti. Dse 1 aprila 1912. Tsemla. Pšenica zs april 1912 . za 30 kg 11 35 Pšenica za sktobei 1912. za 50 kg 10*72 RŽ sa april 1912. . . . za SO k* 9-81 Rž za oktober 1912 . . aa 50 kg 9 72 Oves za april 1912 za 5n k? J6!2. Varčne gospodinje! i it I sa 13.000 K. — Too ravnal Lena, prostorna in zračna. 1144 mablovasa ali nemeblovana a poaoaaiai vhodom sodda s t mm. Naslov pute uprav-ništvo »Slov Naroda«. Docim daste vsa druga rediina sredstvi 1—3 K, velja „Sladiš" ^ ah ur. p!. Trnkoczy-Ja „Sladnl ćajM i zavojček r ,kg >arno 50 v tudi pri trgovcu /C Na tisoče ljudi e;a zavživa z najboljšim u?pfhom Glavne zal >ge v l jubljani lekarna \P Trakociv, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkoczv: VIII, Josefstadter- J™ strasse 25; Hi , Radetzkvpiat? 4; V, Schonbrunnerstr. I 9; \ Gradcu Sackstt 3 X Prva najveća eksportna tvrd k a. Preizkušene JJ( ibljenS 1173 |fe L 199/12-8. nsi Prostovoljn Romlafton X., zadnji Model z vid* pisavo o mi ■a 5@dllsl se takoj proda mičnln VpraAama a& naslov : Poitni prodal itov. 70, LJatljaaa. se po prošnji Pri c kr. kraj nem sodišču v Kramski jjori oddelek I. ItUtiorJa Bremoa, posestaika aa Jesenicah it. 134 prodaja na javni dražbi zemljišče vi. št. 4452 k. o. Jesenice, obsto'eče iz parcel št. 265 travnik, 367 2 njiva in 267 3 hiš«. :»klicna cena za nje ugotovi »e s 53.000 K Dražba se bo vrŠ'la dne Generalni aa»tO'> ces kr oriv. va*arn*alne družbe „Austrijski Feniks11 v Ljubljani sprejme tako! reprezentativnega, ▼ vseh zavarovalnih strokah izurjenega 1177 18. aprila 1912 ob 10; uri dopoldno pri podpisaaom sodličn. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvo zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice tež ozira na prodajno ceno. Zdtažitelji morajo položiti varščino ▼ ^ne^ku 10% izklicne cene. Skupilo splača/i je tekom meseca dni prodajalcu. Dražbene pogoie ie mogoče vpogleda ti pn podpisanem sodišču v sobi : 1. in dne 18 aprila 1912 pred začetkom dražbe. L kr. okrajna sodnija v Kranjski gori, odd. L, dne 28 rr ar ca 1912 proti mesečni plaći 200 K in z drugimi postranskimi dohodki. Prošnje z vsemi spričevali vložiti je da 19. aprila t L :tfth jslnifta HroZin Jrljlir i LjeM Bor jo Ml rodni občnt zbor dno 19. naroa t. 1. *Jede sklopaafa a likvldaoi|l drnžbo noaklopion, skliče se Drugi :: nad 20.000 svežih komidov :; spomladanskih in le trn h oblek. površnikov, ragianov, klobukov, Slamnikov in čepic ?a gesoode, deč%e, otrobe, ier konfekcije jar dame in deklice, ko kor kostumov, ragianov, mantil, kx^> olus in S amnikpv, aa* prodajam do Velike noči "oa po znatno $ni%ani ceni. nai dan 13. aprila 1912. rt 5. mi »silim i Mili ,.l!ifflr i Liiknul. DNEVNI RED: Likvidacija drasbe. Delničarji, M hočeja izvrševati svoja glasovalna pravico morajo potožiti svoje delnice tri dni pred dnevom zborovanja pri Kreditni banki v Ltubljani. V LJUBLJANI, 1. apnia 1512. 1176 Upravni avoL ^^^^^^ ^5^^^^ „Englesko sfaadišče obiek 9 9 9 9 O. fiernatovič:: Ljubljana, ft[estni trg št. 5. Ugodna prilika! Ker iauua velike zalego epeke, ki je Izdelana Se iz cenenega cemente, oddajam cementne strežnike (z zarezo ii brez zareze) po znižani ceni. Cementna strešna opeka prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem aa njo vsako poljubno garancijo. H78 3van jelacin, £jubljana. ad st. 23667/11 U4V Razglas. Vr.-tni magistrat odreja, da se omogoči uspešnejše nadsorovanje trinegu prometa a živili in točno izvrševanje predpisov o tržnem prometu, nastopno: Vsak prodajate živil in polrošnin tsvzemsi trgovce s špecerijskim in kolonialnim blagom in delikatesami, ki nima stalnega obrtoval«šča, marveč prodaja blago na stojnici, na javnem trgu ali v kaki hišni veži, ali na zasebnem prostoru, mora imeti na svoji stojnici in Če tudi te ne vporablja, na košari napis, In itn »segati podsIiio krstno ii rodbinsko ime njegovo in kratko označba obrti s. m*, branjarija, prodaia zivil is enako. Napis mora biti pritrjen na takem mestu, da ga sleherni nadzorovala« organ in vsak kupovalee lahko čita Napisne tablice naj bodo iz lesa ali i/ pločevine ali pa iz lepenke. Natančnejša pojasnila glede tega daje mestno tržno nadzomištvo. Ta odredba temelji na g 26 občioa*ega reda za deželno stolno mesto Ljubljana in prestopki se bode kaznovali po § 70 L c. — Ta odredba stopi takoj v moč. Mestni magistrat ljubljanski. dne 27. muca 1912. Zupan: Dr. Ivan Tavčar 1. r. C. kr. avstrijske državne železnice. Izvleček iz voznega reda. r-........ . -.j---- Voljami aa 1« aktoara 1011. -r- • -■ — lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Viissingena, Monakovega, Solnograda, Ino--mosta. Beljaka), Tržiča, Kranja a«52 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovegu, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 9*4a dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaj«, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda, Inomosta Beljaka. 11-13 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka, Tržiča, Krania 2*59 popoldne. Osebni is Straže-Toptic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 4aia popoldne. Osebni vlak od Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda, Franzenfeste. Beljaka, Tržiča, Kranja S-«**, zvečer. Osebni vlak iz Jesenic k zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca. Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz So In ograd-Opatija-Reka). a-js zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9'OJ po noči. Osebni vlak Iz Straže-To* plic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega^ Kočevja, Grosupljega. 11"*2 BO "oči. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Trbiža,Jesenic. Celovca, Beljaka, Kranja Postaja: L]nbllana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7*28. 11*50. 3«15, 7-10- Prlhod iz Kamnika: 6-41, 10-59, 2-40, 6-10. 327 Postafs; Liabliaaa misi kolodvor. Odhod. 0-4O zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Giini, Dunaj 7*20 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St Janž, Rudolfovo, Strafo - Toplice 9*00 dopoldne. Osebni viak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, K61n, Celovec, Line, Dunaj, Praso, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opattja-Solnograd.] 11*30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1*32 popoldne. Osebni pije, Kočevje. Trebnje St. Stražo - Toplice. 3-30 pepeldno. Osebni viak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, 0-as zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, VltssingeB. (London), Celovec, Line, Dunaj 7-30 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje. Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo 10*fO po noči. Osebni vlak na Kram, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd. Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin Prihod. 7"10 zjutraj« Osebni vlak iz Trsta, Gorice Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- vlak na Grosu-Janž, Rudolfovo, C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta. 61 17 18 10 6F ^13456 0219 59 L44 Nizke eene! Novosti sukna za moške in modnega blaga za damske obleke! Zahtevajte vzorce! /5*7 /v'-. •-' * Km Ljubljana, nritaijna allca a. Krasne novosti za spomladansko sezijo in po io znano ca Nižjih eoaah dobite v modni trgovini peter Sterk Lfutolfaiia, Stari trg št 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, !• kakovosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših .\ moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. .\ Izurjeni 1172 gostiloičarka dobra kuharica, išče gostilno v nojem sil no ra^un. Gre tudi na deželo. Ponudbe poste restante pod HL E. Konfekcfiska trgovina in zavod za ' izdelovanje obiek po meri | I priporoča svoja izborns izdelke vsakovrstnih sa I j pomladnih csijia&šl. j Strogo sc^dna postrežba. ^to-s^^^^c^-^©-;^^ r/Tssr«'JT*'/rssr*'JOr.'JT*f?*'JTssr.sy> Najnižje, stalne cene. liustrovani ceniki na razpolago. flf rftf ift PredPasnike» UH Utk oblckcc, av-bice, čepice, klobučke, nogavice, perilo, kakor tudi raznovrsto perilo in modno blago za dame in gospode kupiš na)cone|o v modni trgovini zarš v Lioiijaii. naproti rotovla. r ■ a Podpisana si usojam naznanjati, da bom že od leta 1870 bstoječo trgovino z dragulji, zlatnino in srobrnlno, ki jo je vodil moj pokojni mož, g Fran Meisetz, pod dosedanjo protokolirano firmo i i i a a s i v lastni hiši na Mestnem trgu Št. 13, I vodila naprej. Bogate kupčijske izkušnje v zvezi s strokovnim znanjem, pridobi enim z dolgoletnim sodelovanjem ob strani mojega zamr- i lega soproga, dalje s solidnimi kupeijskimi načeli, nastavljenjem že več let v hiši poslujoćega delovodje ter bogate sortirano zalogo, vse to mi omogočuje laskavo mi zaupanje, ki ga uživam izza ustanovitve, ohraniti Še nadalje in bo moja prva skrb, da s solidno -n vestno postrežbo to izkazovano mi zaupanje opravičim ter utrdim Nova dela, popravila in graviranja se v moji moderno opremljeni delavnici izvršujejo solidno in okusno. y Cenjeni biagonaklonjenosti se najtopleje priporoča Suzana Meisetz | imetalea tvrđke F. Meisetz. GOSPOM srednje starosti, vajena nekoliko v trgovini mešanega blaga, knjigovodstva in r«pk^a domačega dela, išče primerne službe. Ceni. ponudbe pod »Delavnost« poste restante Liubliana 1162 « v p rokavice piani Hi lili in vsi v to široka s^adafoei predmeti v naffinejšt kabevoati, Za obila naročita se priporoča OTILIJJt BRAČKO ijikjina. Oaaaiska cesta B, ? Mmm kV. Žilna poiil! Naročajte „Novi jubilejski cenik" 1887—1912 s koledarjem! 66: 30 letni uradnik v stalni službi, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično ali vdovo, ki ima nekaj premoženja. — Pismene ponudbe s sliko pod šifro ..Srečna bodočnost** na anončno pisarno „Hermes4*, Kolodvorska ulica 41. — Na anonimna pisma se ne ozira. Tajcost strogs zajamfena. Največja in najbogatejša to« jj varniška zaiega precietjskih :: ur, :: brillanto«, zlatnine, s ebrnine, -. - a sina tovarna Srlei. MUmtm m Pfl K 3*50, i in 5. /iaiboli'1 šivalni stroji. Pouk v vezenju brezplačno. •fes Edino zastopstvo za cele Kranjsko ,,PUCH" koles. Koristni, lepi kr§|i za obleke crratis :: pri nakupa Šivalnega stroja. :: Fino kolo K 90, fine*«* K 110, svetilfka £ 5, prosti tek K 20. Vae teolesa?ak« potrebščine te bo najnižjih eeitak. :a Havi cenik iR plakali orafis n uasli. Sajfr Vljudno vabim na oe;led m ebisk vsakega, ker mi zaradi cene in kvalitete nihče ne more konkurirati lil mml BULI" samo nasproti frančiškanskega samostana, urar, trgovec :: in posestnik, delničar družbe Union - Horlogere. :: Proda se takoj po nizki ceni h H KM K (Lucerna) izvrstna krma. — Natančne poizvedbe v pisarni ns Ivana Malina, LjoHllana, Dunaja i u ICavarna vso noč odprta gostilna Flori jonsko ulica ši. 6. Zdeznato kina-vino lekarnarja s PICCOL9JA a v LJUBLJANI, Dunajska cesta. obsega navedeno množine železa v nasprotstva z dru gimi zeleznatimi kina-vini, ki obsegajo samo toliko železa kakor navadna namizna vina in nimajo torej nobene zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemiških analiz in tudi ona, ki se je izvršila po odredbi c. Irr. ministrstva notranjih zadev. Zeleznato vino lekarnarja Piccolija jači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, slabe in bolezno izgledajoče otroke. Steklenica s .„ L 2 K, 3 steklenice K 6*60. Voznina in zavoj ni m prosta. Šotam it o ms k t kostumi, vrh i/a tn spaon/a krila :~ v vsaki ceni in barvi in največji izberi. \ $la%e pralne, tipkaste, svtlene. vatlne m volnenega blaga. Mišnt halje. S>*>taoalnt plašči. 01lo dernt d a ms k t klobuki sa šport in potovanje is angleškega blaga, svite in platna. Jlutom. a obe m££(h 3$te % klobuke. r Gtrošhi platneni ki O t UČki slamničkt tn mornarske žpftgfšf ls tistra tn belega pikeja, pralne ' ktee. predpasniki, majice in nogavt oble-tce itd. plašči, pletene fooe, tciobufa pajčolani, rokavice, fion 9 tn vst drugi mednt predmeti ter trakovi sa vince. -— - jEV/ %dl0tJtttljC* Črni ^°stuml ra~iičn~ buys vrhnja krita SPodnja kri/a. I S>. fflaadić g lan ne pošte 11 rtznana špecialiteta Namočena surova polenovk sa posebni način pripravljena in v to porabno olje 6^3 se dabi vedno pri Josipu Polaku; troovco. Sv. Petra »sta It. 9, Wi krojač prve urste Ljobljana, MikloStreva cesta S se priporoča. 1025 Zaloga iilil RX