m AMERIKANSKI HOV 6 19« LETNICO obhaja letos "Amerikanski Slovenec" PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — pravico in resnico — od boja do zmag ti GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. a DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) , NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (NO.) 214. CHICAGO, ILL., SREDA, 5. NOVEMBRA. — WEDNESDAY, NOVEMBER 5, 1941. LETNIK (VOL.) 1» Rusi čakajo na udarec Anglije - Njih armada ne kaže nikakih znakov razpada Iz odpora, ki ga kaže sovjetska armada, se razvidi, da so trditve o njenem razpadu brez podlage. — Rusi se vprašujejo, kdaj bo Anglija izvršila napad. Kuibišev, Rusija. — Trditve, ki so se slišale že ponovno in ponovno iz Nemčije, da je ruska obrambna sila že napol, ako ne docela v razpadu, se doslej niso v nobenem oziru še uresničile. Res je sicer, da v množini vojnega materijala nad-kriljuje nemška armada rusko, in, da so zato Nemci zasedli že ogromen kos ozemlja, vendar pa odpor, na katerega so naletali na vseh glavnih točkah, pri Leningradu, pri Moskvi, ob Donecu in pred Rostovom, jasno izpričuje, da so sovjetske vojaške sile še prav dobro organizirane in, da c kakem razpadu ni niti sledu. Iz razpoloženja, ki vlada med Rusi, se lahko tudi sklepa, riister, "bo imela Britanija toliko živel, kakor jih že dolgo nismo imeli." Ako bo predlob v senatu sprejet, bo moral iti še enkrat nazaj v poslansko zbornico, ka^ti prvotni, od poslancev sprejeti predlog je vseboval le določbo, da se smejo oborožiti trgovske ladje, ki vozijo vojno blago, a v senatu se je k temu še dodalo, da lahko plujejo a-meriške ladje tudi v vojne pasove in v pristanišča bojujoČih se držav. * ANGLEŽI ZAHTEVAJO PREUREDITEV VLADE London, Anglija. — V jav» nosti so se .pričeli pojavljati odločni glasovi, da se ima razpustiti sedanji vladni kabinet ter se ustvari nova vlada, ki si bo vzela za geslo zmago v vojni. Eden tukajšnjih listov je že kar napovedal, da se bodo vrgli iz vlade vsi člani, iz-vzemši treh, namreč Churchilla, ministra za zaloge Beaver-brooka in delavskega ministra Bevina. Povrhu pa izraža list pohvalo generalu Wavellu in zahteva, da se mu mora dati v novi vladi mesto obrambnega ministra. nemškega vojaka. Koliko so jh takrat zaprli nihče ne ve. Nemški vojaki in vstaši se krožili po ulicah in streljali na vsakega, ki se je prikazal na ulici, če je bil kriv ali ne. Pa ne samo v Zagrebu, tudi po deželi je prišlo do nemirov in neredov. Po vaseh' je prišlo do spopadov in grozila je nevarnost, da bodo kmetje korakali proti Zagrebu. Paveličeva policija pa je s pomočjo italijanskih in nemških vojakov zadušila nezadovoljstvo naroda. Prisegam vam, je dejala gospa, da ob prireditvi v čast Paveličevega rojstnega dne, ni bilo v povorki, ki se je pomikala po cesti ni bilo niti petdeset meščanov. Ko je po cestah korakala godba s četo vstašev, je ljudstvo bežalo v hiše. Tako ga imajo "radi"! -o— Življenje po hotelih sliko žalostnega stanja v vsej Jugoslaviji. Mrtvec ob Jadranu .. . Avtomobilov sploh ni, razen službenih. Vse zasebne avtomobile so oblasti vzele za vojsko .Bencina ni. Avtomobilskih gumijastih obročev sploh ni. Motornih koles nikjer ni videti. Celo izvoščkov ni, ker so konje zarubili Nemci. Povsod se potuje peš ali pa z vo-lovsko vprego, kajti nekaj volov in krav so kmetom pustili. -o- VSE, KAR JE OSTALO OD NJIH DOMOV Slika kaže ruske ženske, ko se potem, ko je vojna odvihrala naprej, vračajo na kraj, kjer »o stale nrej njih hiše. Vendar pa njih trud da bi našle kaj vrednega, je navadno brezuspešen, česar namreč ne raabijejo Nemci s topovi in bombami, to pokončajo Rusi pred svpjim umikom. V hotelih je življenje bedno in žalostno. V Ljubljani smo v hotelu srednje plačali po 30 lir na dan — prosim, brez hrane. Ko smo sedli za kosilo, smo dobili fi-žolovo juho in krompir plavajoč v nečem, kar naj bi bilo "golaš" a brez mesa — nič drugega. Prosili sipo za kruh. "2al", je odgovoril natakar potihem. Vina ne pijeva, ne žerta ne jaz, pa je bil račun 14 lir. Gospa je posegla v svoje torbice in pokazala račun. Napisan je na starem natiska v slovenskem jeziku Zaračunano je zraven še 15% za napitnino in 15% za nekaj drugega, ne.ve se za kaj. V Sušaku isto. Cene iste, pomanjkanje hrane, me3to mrtvo. Tako mrtvo, da človeka zona spreletava, ko hodi po zapuščenih ulicah in sreča nekoga v črni srajci. To so tisti, ki love sumljive osebe. Mesto, v katerem je prej vse vrvelo, ki je bilo tako žvo, da ljudje še ponoči nso spali, spi danes v ppanju mrtvega in kaže pravo Delavci za Nemčijo V Nemčijo je odšlo mnogo delavcev, koliko ne morem reči, a vem da jih je odšlo mnogo. In to — po prevari Razglasili so, da potrebujejo delavce za Nemčijo, da bodo dobili dobre plače, hrano itd. SponttiJl €e1avei, In so izg ub4~ 1 i vsako upanje, da bi se zaposlili v "neodvisni", ker sploh ni nobenega dela tam, so se prijavili in mnogi so tudi odšli. Citala sem pismo, ki.ga je delavec pisal iz Nemčije, prekine gospa. Njegovo ženo sem dobro poznala in ona mi ga je pokazala. 'Poslano je bilo seveda naskrivaj (gospa je povedala na kakšen način, Česar pa ne smemo priobčiti). V tem pismu med drugim pravi: "Tu je pravi pekel. Dan in noč smo zaprti v rudniku. Hrane ni; mnogi so zboleli in umrli. Poišči način da me vrneš domov, magari če greš k "poglavniku" in mu poveš, da si bolna, da imaš majhne otroke in da jih brez mene ne moreš preživljati. Plače nam ne dajejo redno in vsakokrat nam odbijejo za "vojni fond", "bolezenski fond," "zimsko pomoč", "pomoč ranjenim" in še druge stvari.'* O razmerah, v katerih delajo naši delavci v Nemčiji, se je hitro razvedelo in kmalu delavcev prostovoljcev ni bilo vrste ,več- Zdaj je Pavelič po ukazu nemškega poslanika v Zagrebu ukazal, naj se sumljve osebe pošiljajo na delo v Nemčijo, kar je isto, kot če bi jih poslali v prisilna taborišča ali pa še hujše. o "New York Herald Tribune", v uvodniku: . . . Citamo v izjavi hrvatske lutke: "pol- drug milj on Srbov ki žive znotraj naših meja, se mora znajti v novih razmerah, sicer bo izginil". Citamo, da je nemška oklopna divizija na potu, da pokolje Jugoslovane, ki se še vedno bore za svoje svobodo, da bombnikom zmanjkuje razstreliv za uničevanje jugoslovanskih vasi ... To je prva slika "novega reda", ki ga je treba ustaviti, ustaviti sedaj, Če ne belimo, da svet in civilizacij* izgineta ~ v krempljih barbarstva. Sfirlte m priporočajte Hst "Amerikanski Slovenec!" - AAf&mtCANSK! - SLOVENEC Sreda, 5. novembra, 1941. Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski lit v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja deljtox in raavn nedelj, poae-po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago. Telefon: CANAL 5544 Za celo leto . Za pol leta _ Za leta Naročnina: „$5.00 . 2.50 . 1.50 Za cel* leto _ Za pol leta _ Za četrt leta _ ggaameana številka in Evropo: _$6.00 _..._ 3.00 ___1.75 __3c The first and the Oldest Slovene « Newspaper in America. Eatabliahed 1691. laauad daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year For half a year ,$5.00 2.50 1.50 For three months Chicago, Canada and Europe: For one year _$6.00 For half a year___3.00 For three months____1.75 Single copy___________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vaajdanh* pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vreča. Entered as eeeood class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Nemci pripravljajo mirovno ofenzivo In to živo z orožjem; nobene pa ne na političnem polju, povzroča Nemcem že prav hud glavobol. Hitler se dobro zaveda, da se mu je ponesrečil njegov mirovni načrt že takoj v začetku vojne. On je računal na zmago brez prelivanja krvi. Ko je Hitler rohnel nad Čehi je stal na narejenih geopolitičnih načrtih nemških političnih strokovnjakov, ki so ga zagotavljali, Če bo sledil njihovim načrtom, da bo postal gospodar Evrope in njenih kolonijalnih posestev, ne da bi mu bilo treba izstreliti en sam strel. Njihova ideja je bila, zmagati s plašen jem in preplaševanjem. Formulo je izdelal znani zakulisni Hitlerjev strokovnjak Haushofer, Id se je glasila: eno za drugim, nikdar ne razglasi več, kakor le en sam načrt in nikdar se ne bojuj več, kakor z enim. V začetku je ta Haushoferjev& formula sijajno delovala. JJitler je zasedel Porenje in ga utrdil, zasedel enostavno Avstrijo, podjarmil Čehoslovaško, ne da bi bil zgubil enega samega vojaka. Potem se je v nemških načrtih nekaj zmešalo. Zopet je bil stari Haushofer mona-kovski general in učenjak, ki je Hitlerju svetoval nena-padalni pakt s Stalinom. Namen tega pakta je bil pre-Jitrašiti Anglijo in Francijo, med tem pa bi se zadavilo Poljsko. Toda prav tisti dan, ko sta pokojni Chamberlain in Daladier objavila Nemčiji vojno, je dobila Hausho-ferjeva politika udar z jasnega. Poljsko so sicer nemške legije razbile, toda Nemci so zgubili pri tem politično bitko in na političnem polju Nemci niso izvojevali doslej še niti ene same kaj pomenljivejše zmage. (Konec prih.) Naziji si brez dvoma želijo miru. Seveda takega miru, da bi jim pustil vse kar so naropali. Mogoče bi bili pripravljeni pustiti le nekatere stvari, a dosti ne. Politični opazovalci prerokujejo, da bo letošnjo zimo Nemčija poskušala doseči mir. Zato bo vodstvo nazijske Nemčije skušalo uposliti vse mogoče inštance, samo da bi prišlo do mirovnega gibanja. Ako pa Nemčiji to spodleti, tedaj so Nemci na jasnem, da se bodo morali boriti do skrajnega konca in v tej borbi morajo Nemci premagati ves svet, ali pa doživeti strašni poraz. Eno ali drugo. Danes je v Nemčiji glavni vodja Hitler. Njega Nemci niso sprejeli radi nazijske ideologije, marveč Nemci so si razlagali: če Hitler zmaga, bo to zmaga nemštva. Videli so pridobitve če gredo s Hitlerjem in za Hitlerjem. In ker Nemcem še vedno brni po glavah nadvlada nad svetom in da so Nemci superiorna rasa nad ysemi drugimi, so v tej zaslepljenosti sodelovali s Hitlerjem. V tem sodelovanju so bili domalega vsi sloji. Nekateri več, drugi manj. Le katoliška cerkev v Nemčiji in nekatere druge,, sekte so sicer obsodile javno nazijsko ideologijo, toda ne I radi tega, ker se nazizem bori za slavo nemštva in njegovo nadvlado v svetu, marveč zato, ker so kolesa nazijske mašine slučajno pomandrala tudi njihove svobodščine. Za slavo nemštva so pa vsi Nemci, pa najsi bivajo kjerkoli na svetu.' Seveda med omenjenim sodelovanjem raznih slojev pa je nazizem prišel do popolno kontrole in moči, in danes je uradna Nemčija popolnoma nazijska in Hitler njen voditelj. Hitler nikakor ni sam. Obdan je z naj razumnejšimi nemškimi politiki. Vojsko, kakoršno ima Nemčija nikakor ni zamislil niti izuril Hitler sam. To so storili in vodili stari izkušeni nemški generali. Nemški industrijalci so se vsi udinjali Hitlerju, tako tudi vsi nemški finančniki. Ves narod mu je bil na razpolago. Vsi so gledali le na bodočo slavno in veliko Nemčijo. Ena misel je prevevala vse Nemce: Nemčija nad vsemi in čez vse t To jih je slepo vodilo in jih še vodi. Danes se pa zdi, da Hitler sam in njegov krog že malo drugačne j še gleda na svet. Sprememba je prišla radi težke borbe v Rusiji. V juniju leta 1940 je nemško vodstvo zagotavljale nemško javnost, da bo vsa Evropa pod nemškim klobukom koncem avgusta 1940. Od tistega časa bo že kmalu leto in pol, a Evropa še ni vsa pod nemško pikelhaubo in zgleda, da tudi ne bo. Borba v Rusiji je zadala Nemčiji kljub vsem zmagam silovite zgube. Najbolj zmerna poročila omenjajo, da so nemške zgube v Rusiji ne manj, kakor 3 in pol milijonov mož in materialne zgube so nadvse visoke. Druga poročila pa omenjajo, da znašajo nemške zgube na padlih, ranjenih in ujetih morda nič manj, kakor blizu pet milijonov. Mogoče je pretirano, mogoče ne. Ne^ci so ljuto napadali, v boj so šli kakor nekaki samomorilni oddelki, ker nekatere kraje so hoteli iztrgati Rusom za vsako ceno. In Rusi imajo moderno orožje, ki na debelo kosi. Zgube nikakor niso majhne, ne na eni, ne na drugi strani. Poročila omenjajo, da so v Nemčiji vse bolnišnice prenapolnjene in da jih vozijo celo v okupirane dežele v bolnice, kot v zasedeno Francijo, Nizozemsko in celo v Italijo. Ce bi ne bili preobloženi z ranjenci, bi tega gotovo ne delali. Vse to pa počasi le odpira oči tudi nemški javnosti, pa tudi nemškemu vodstvu. Kaj pa če zmage le ne bo? Tako se najbrže že marsikateri Nemec vprašuje, dasi še junaško nosi breme, ki mu ga je naložil Hltlčr. _ . i**« Nemški politični krogi so računali in celo napoveda-vali konec vojske že tudi za letos. Koncem avgusta bo vse končano, se je ustil Hitler v juniju. Avgust je že daleč; zadaj, borbe pa še ni konec! Nemški potitični voditelji najbrže uvidevajo, da jih je Churchill-Rooševeltova politika že nadkrilila. Na bojnem polju imajo velike uspehe, toda Nemci se predobro zavedajo, da mir se bo izvojeval na političnem polju, ne na bojnem polju. Hitler je izvedel dosedaj še vš3ftSofen-/ V SLOVO PRIJATELJU So. Chicago, 111. Zadnjo sredo 29. oktobra je nas zapustil tukajšnji dolgoletni rojak Mr. M. Popovich. Odšel je s svojo soprogo v Denver, Colorado. — 2e celi teden sem se pripravljal, da bom kaj napisal dobremu orl-jatelju v slovo nekaj vrstic, pa kar nisem mogel ubrati prave strune in sedaj še manj, ko me grabi "flu" od vseh strani, dasi se je otepljen z vsemi močmi. Zato pa sem prepričan, da mi bo Mike in tudi ostali čita-telji oprostiti, če bo ta dopis malo šepav in ne bo tak, kot bi ga vi pričakovali, še manj pa tak, kot sam upal da bo, kajti kar srce čuti, se ne da zapisati, še mar j pa z besedo izreči. Mr. M. Popovich, kot se je sam izrazil, je živel tukaj v So. Chicagi celih 16 let. V teh letiš svojega bivanja tukaj, si je pridobil mnogo prijateljev in med te prištevam tudi samega sebe. Po smrti svoje soproge, je zlasti pazil na vzgojo svojih otrok, hčerke Helen, sina Johna in Majka, ki so sedaj že vsi polnoletni in dobro odgo-jeni, starejša dva že tudi poročena, mlajši pa pravi, da ima še čas zbirati nevesto. Zadnja leta svojega bivanja tukaj, (morda že tudi poprej, pa meni ni znano), je bil Mike na j vnete j ši Slovenec in Jugoslovan, ki je ves gorel za Jugoslavijo. Lahko zapišem, da med tukajšnjimi Slovenci, Hrvati in Srbi, boste težko našli njemu enakega. Koliko svojega prostega časa, pa tudi koliko dragocenega časa, ki bi ga lahko porabil za svoje gostilniško podjetje, je porabil za širjenje jugoslovenske ideje med tukajšnjimi rojaki, z dobro podprtimi dokazanji, katerim ni mogel nihče oporekati. To so mu seveda nekateri zamerili, ne samo med Slovenci, tudi med Hrvati in Srbi so se dobili, ki so meniji, da pretira-\a, ko je omenil kakšen doživljaj iz starega kraja, kjer je til pred kakimi desetimi leti na obisku pri svoji osiveli materi in osivelem očetu, tam doli v Beli Krajini, prav na hrvat-sko-kranjski meji, v vasi Dole v-črnomaljskem okraju. Svoje dogodivščine je znal tako zanimivo pripovedovati, kakor da bere kako povest. Je tudi lahko pripovedoval, saj je imel velike izkušnje in poznal skoro vso Slovenijo iir pol Hrvatske, koder se je s svojim očetom podajal na pot kot prekupčevalec ščetinastih štirinožcev z zavitimi repi. Pa pustimo to rn naj še enkrat povdarim, da je bil Mike Jugoslovan s srcem, krvjo in dušo. Ko se je ustanavljal v So. Chicagi sedanji "Jugoslav American Citizen Club" je bil on med prvimi njegovimi ustanovitelji in je pridobil za to idejo lepo število slovenskih rojakov. Nekateri so se pozneje ohladili in na klub skoro pozabili. Vendar, ko so se bližale volitve ^n so ti "hladneži" videli, da omenjeni klub precej upoštevajo razne politične osebnosti, so se zopet pritisnili h klubu, kei jim je ugajalo da politikaši ni-?o mogli kar tako prezreti delovanje in stremljenje nad 500 članov tega kluba, kot je klub štel članstva, ko je bil na višku svoje delavnosti. Bil je tudi večletni klubov predsednik in ko je malo pred svbjim odhodom od nas prosil za razrešitev od svojega urada, je bilo vsem žal izgubiti tako delovnega in vnetega člana. — Pri naših narodnih ali društvenih prireditvah Majka nikdar nI manjkalo. Med prvimi je bil ki je pomagal in deloval, ne glede na to, če je njegov gostilniški obrat pri teh potisnil malo v'ozadje. — Kakor je bil vnet za druitveno in narodno delovanje, prav tako se je u-dejstvoval pri vseh cerkvenih prireditvah. Zadnjih nekaj let smo imeli v fari sv. Jurija izbran odbor za vse cerkvene prireditve, piknike in bazarje, kateremu je predsedoval on. Pod župnikom in njegovim vodstvom so ostali člani tega odbora složno delovali in dosegli prav. lepe uspehe. Vidite, tak je bil Mr. Popovich. Ne bo ga pogrešala samo domača družina, hčer in dva sinova, tudi vsi drugi ga bomo pogrešali, ki smo z njim sodelovali. In kar najhujše za nas je to, da nam je odšel ravno v najbolj kritičnem času, ko bi ga najbolj potrebovali, da bi nas navduševal za jugoslovanske ideje zlasti sedaj, ko nam kruti tujec trga našo zlato domovino, trga na kose, kakor krvoločne zveri, ko se maste nad svojim plenom. Sedaj bi mi vsi potrebovali njegovo jugoslovansko navdušenost, da bi se ob njej ogrevali in se strnili v skupno borbo proti sovražniku našega naroda in naše domovine. Saj ne trdim, da ga med nami ni, ki bi naj zavzel njegovo mesto, toda naj g a prevzame kdorkoli ž e, težko če bo žel tolik uspeh, kot ga je on, kajti njemu je beseda in navdušenje privrelo iz srca, medtem ko človek, ko posluša druge, meni, da je vse le izumetničena lepotija. — Da ne pozabim, še najbolj ga bo pa pogrešalo društvo Svoboda št. 36, Z S Z., katerega vodja je bil že toliko let in je iz nekdaj malega in skoro bi rekel zaničevanega društva, napravil toliko, da je sedaj to društvo med najuglednejšimi društvi naše naselbine in društvi ZSZ. V času ko je društvu grozil skorajšnji polom, je prevzel predsedništvo in kmalu za tem pa tajništvo. Da je društvo doseglo tolik uspeh, je to delo in žrtev omenjenega Mr. Popovicha, kateremu bodo člani in članice društva prav gotovo ohranile najlepši spomin. Za vse to njegovo velikansko delo med nami, ni prav nič čudnega, da je bil v soboto 18. oktobra prirejen dragemu Majku slavnosten poslovilni banket, katerega se je udeležilo okolu 200 povabljencev. Povdarjam, da povabljencev, kajti če bi bili dali to v javnosti, kam bi naj spravili množice. — Več tednov smo nekateri ugibali, kako bi se na najlepši način od Majka poslovili, pa smo končno našli pravo pot, ki je srečno uspela. Če bi se ne bila ta večer ravno vršila seja pripravljalnega odbora za proslavo jugoslovanskega Uje-dinjenja, bi bili navzoči še mnogoteri, med njimi veliki njegovi prijatelji Jugoslovani. Kljub temu je pa bilo na poslovilnem banketu poleg številnih sorodnikov in prijateljev, tudi več od ličnih osebnosti, med katerimi naj omenim Dr. Zvetina, ki je profesor na Loyola univerzi v Chicagi in Majkov dober prijatelj. — Smelo trdim, da tako lepo ni še nihče odhajal iz naše naselbine. To je tudi jasen dokaz, da znajo rojaki upoštevati delo, trud in žrtve Mr. Popovicha, zato so se tudi zbrali v tako velikem številu. Kot enemu izmed prirediteljev, (prireditelji ste bili namreč vsi navzoči), se čutim dolž- nega, da se na tem mestu, tudi v imenu Mr. Popovicha, še enkrat javno zahvalim vsem ki ste se udeležili. Prav lepa hvala Miss Katie Triller, ki je rade vo lje prevzela vso skrb za pripravo tako okusnih jedi; Hvala seveda tudi njenim pomočnicam, ki so ji rade priskočile na pomoč in slednjič hvala brhkim mladim ženam in dekletom, ki so tako pridno skrbele, da gostje niso trpeli nikakega pomanjkanja ne glede jedi, ne glede pijače. Hvala seveda tudi Mr. W. F. Kompare, našemu slovenskemu advokatu, ki je ves program tako spretno vodil in hvala pfevcem društva Zarja ter njihovemu vodji Mr. J. Sterbentzu, za tako lepo petje, ki je banket zelo povzdignilo. — Tiste pa, katerim ni bilo mogoče sporočiti in jih povabiti, pa prosim, da oprostite. Tebi Maj k in tvoji cenjeni soprogi, pa želimo vsi, zlasti jaz, vsega najboljšega tam v koloradskih gorah. Pogled tvoj naj bo neskaljen, kot je neskaljeno jasno nebo nad koloradskimi ve< likani; srce naj ti bo čisto, kot je čist gorski zrak in neomaja-no naj bo tvoje prepričanje, kot so neomajani koloradski skalna ti velikani. In če te kedaj pot privede po osrednjem zapadu, ne pozabi, da so v So. Chicagi srca, ki še bi je jo za tebe, kljub daljavi, ki nas loči. — Zbogom, Mike! Eden prijateljev. SLOVENKA PELA RADIO PO Chicago, 111. Zadnjo nedeljo, 1. novembra, je na postaji WENR pela naša dobro poznana Kosmače-va Justi in sicer Ave Maria. Upam, da je ona dobila veliko glasov med Slovenci, kajti ako kdo, zasluži ona, da ji pripo-m o rem o do nagrade. Ker je čas glasovati do srede opolnoči, to je do 5. novembra, a-peliram na vse, ki še niste glasovali, da to storite takoj. Dopisnica za lc zadostuje, katero naslovite na: Morris B. Sacks, Amateur Hour, 6638 So. Halsted St., Chicago, III. Na drugi strani pa napišite "I cast my .vote for Mrs. Ciebli^s-fci", podpišite svoje ime in dodajte naslov ter odpošljite. Veliko dobro delo boste storili ;n ako ona. dobi darilo, bo gotovo zelo hvaležna. Ker vsaka karta šteje samo en glas, bo dobro, da vsak posebej glasuje. John Gottlieb. ČLANICAM SLOV. ŽENSKE ZVEZE V CHICAGI Chicago, III. Vse cenjene članice ste prijazno povabljene, da se udeležite prihodnje seje, katera se bo vršila v četrtek 6. novembra ob 8 uri zvečer v cerkveni dvorani. — Pridite prav gotovo, da kaj ukrenemo in sklenemo zaradi naše 15 letnice, katero bomo obhajale prvo nedeljo v decembru. — Imele bomo banket, ali večerjo, samo za članice in moramo vedeti, koliko se jih bo udeležilo, da se ve, za koliko je treba pripraviti. Prosim vse tiste članice, katere dolgujete na asesmen-tu, da poravnajo na zgoraj omenjeni seji. — Nasvidenje v četrtek 6. novembra na seji. — Lillian Kozek, tajnica. V bolnišnici Willard, Wis. — V bolnišnico je bila odpeljana, da si zopet okrepi svoje zdravje tukajšnja ugledna rojakinja in zvesta naročnica naših katoliških listov Mrs. Margaret Lukas. — Dobri ženi želimo hitrega okrevanja in skorajšnjo povrnitev trdnega zdravja! Vile rojenice Cleveland, O. — Pri družini Brunsvik na East 171st Street so se ustavile vile rojenice in pustile za spomin prav lep dar — krepkega sinčka. Materino dekliško ime je bilo Mary Hrastar iz Prosser Ave. — Prijatelji izražajo časti tke! Na operacijo Warren, O. — V St. Luke's bolnišnico v Cleveland, se je podala Mrs. Frances Balak, zaradi operacije. Njeno dekliško ime je bilo Frances Tomše iz Nathaniel Rd., Cleveland, O. Nenadna smrt rojaka West Allies, Wis. — Nagle smrti je dne 24. oktobra tukaj umrl rojak John Podlogar ml., sin rojaka Johna Podlogarja iz So. 69th Street, v starosti komaj 35 let. Vzrok nagle smrti ni dognan. Naenkrat mu je postalo slabo, da se je zgrudil na tla in umrl. Bil je poročen in zapušča poleg žene še sinčka, očeta, štiri brate in štiri sestre. Pokopan je bil iz cerkve Marije Pomoč Kristjanov na West Allis na Mt. Olivet pokopališče. Smrt jo je pokosila Willard, Wis. — Zadnjo nedeljo mesecu oktobru je tukaj umrla osem mesecev stara hčerka Mr. in Mrs. Frank Parkel, Jr. Bolehala je že od rojstva zaradi nepravilne lege želodca. Pokopana je bila v torek 28. oktobra iz cerkve sv. Družine na farno pokopališče. — Staršem in sorodnikom naše sožalje! Še ena z Willarda Willard, Wis. — Težki operaciji se je morala podvreči tukajšnja rojakinja Mrs. Jos. Ule. Operacijo je srečno prestala in je sedaj na potu okrevanja, kar ji vsi tudi iskreno žele! PRISPEVKI za trpeče rojake v starem kraju Izkaz od 4. novembra 1941: Mr. Frank Majerle, Cadillac, Mich., poslal zbirko nabrano med Slovenci v Cadillac, Mich....................... $23.50 Mrs. Helen Kušar, Berwyn, III., je izročila svoto, ki jo je nabrala v družbi veselih Slo- venk ..................................$4.56 Zadnji izkaz.....:........$13.00 Skupaj do 3. novembra $41.06 -jj- n «-o- ' Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim t priporočite, da se nanj na-rože! STRUP (322) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs ■3-«CWi?ESSS #35 ISJU Jt irrv.ru rKATVsr SITIO-cate. me. -337- .1 *RAGA RETAINED THE DEADLY POTION ;*ivD HA*P£Q TVig OTMEg Tfr TARZAN J I KNOW >rtXJ HAVE NOT POfSONEDl MY PRINK ?" THE APE-MAN DEMANDED." THIS WAS EXACTLY AS KRAGA HAD FORESEEN. Krapa si ie pridrža! posodo s strupeno pijačo in drugo ponudil Tarzan«. "Kako naj vem, da nisi moje pijače zastrupil?" je vprašal Tarzan. — Prav tO je Krafra pričakoval. "IF THE GREAT BWANA SUS P1CTS ME," HE REPLIED, "WE'LL EXCHANGE CUPS/* "Če veliki Bwana kaj takega pričakuje," je odvrjiil, "pa zamenjajruo čase!" * _______ Nato je Krajfa iztegnil svojo čnso s strupeno pijačo proti Tarzanu! foeek, November 4, 1941. assess AMEftlKAffSKl SLOVENEC r IWMMMMStMl >00000000000 Stran S Zapadna Slovanska Zveza DfcNVER, COLORADO HuIot ia imenik glavnih uradnikov UffcAVNI ODBOR: Pred»*dnik: Lšo Jmj+r*, 1840 W. 22nd Place, Chicago, III. Podpredsednik in mUdimld nadzornik: Geo. J. Miroclavkh, 3360 Vine Street, Denver, Colo. 2. podpredsednik: Prank Primoalcb, 1927 W. 22nd PI., Chicago, I1L Tajnik: Anthony Jerfia. 4825 Washington Su Denver, Colo. Blag*ja&: Michael P. Horrat, 4417 Penn. St, Denver, Colo. Vrhovni adravnik; Dr. J. 7. Saodec, Thatcher Bldgn Pueblo. Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochtvar, 328 Central Block, Pneblo, Colo. 2. nadzornik: |pka Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 £. Evans, Pneblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Prank Glach, 1036 E. 77th St, Cleveland, Ohio. 2. yorottrica: Johanna V. Mertar, 7801 Wade Park Ave^ Cleveland. O. 3. porotnik: Peter B. Qoleah, R. D. No. 2, Box 143. Sandy, Utah. 4t porotnik: Joseph Sksmbee, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. 5. porotnik: Prank M. Tomsk, Box 444, Helper. Uteh. URADNO OlASILO: "Amarikanski 81ovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, IlL Vse denarne nakaznice in we uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vje pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj le pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so emoini angleškega jezika, da «e ji priklopijo. Kdor ieli postati član Zveza, naj ae oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve noyth društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! I^O^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOSOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ STO TISOČ DOLARJEV • Tako se glasi poziv in prošnja g. Janko Rogelj-na, našega spoštovanega predsednika publicitete Jugoslovanskega pomožnega odbora, (Slovenske Sekcije) za pomoč našemu trpečemu narodu v stari domovini. Gotovo se bo članstvo pripadajoče raznim bratskim organizacijam popolnoma strinjalo z to lepo umestno idejo. Bratska dolžnost me veže, da tudi jaz uporabim to priliko in da apeliram na posamezna društva naše dične Zapadne Slovanske Zveze, da to važno in tako nujno zadevo tikajoče se našega tako usmiljenja vrednega naroda, razpravljajo in da narede tozadevne potrebne korake na njih decemberski ali letni seji, da bo vsaki posamezni član ali članica daroval približno $1.00 v ta namen. Ysaki član naj naredi svojo dolžnost, eden malo več, drugi nekoliko manje, glavno je da tajnik nabere zaželjeno kvoto od svojega članstva. — Sedaj je skrajni čas da se vsi brez razlike zavzamemo za to samaritansko delo, da tako pokažemo našim tr pečim bratom in sestram onkraj morja, da tukajšnje bratske organizacije niso samo bratske na jeziku, pač pa da so v resnici bratske in da tudi mi čutimo in trpimo v srcu z njimi. Premnogokrat se sliši od posameznih oseb, češ, "jaz bom že poslal svojim ljudem ko se bo vojska končala". To je vse prav in lepo. Vendar pomislite, da imamo v stari domovini na sto in sto tisoče trpečih Slovencev kateri nimajo ne brata, sestre ali kakega drugega sorodnika v tej svobodni deželi. ALI tfllSO, UPRA-ŠAM VAS, TI SIROMAKI RAVNO TAKO POTREBNI NAŠE POMOČI? Ne zahtevamo in tudi ne pričakujemo kake gmotne svote od posameznih članov (ic). Gre se sedaj za to, da bi vsaki posamezni član in članica sodeloval in pomagal nabrati zaželjeno svoto, da bomo tako lahko s ponosom pokazali ostalemu narodu, da je članstvo naših skupnih bratskih organizacij posamezno darovalo STO TISOČ DOLARJEV za naše trpeče brate - in sestre v stari j • • domovini. Siguren sem da se bo cenjeno članstvo naše dične bratske organizacije, Zapadne Slovanske Zveze zavedalo odgovornosti, katera nas veže do našega krvavečega in preganjanega naroda v naši stari mili domovini. Pokažimo sedaj, ne v besedah, dejansko pokažimo, da smo pripravljeni žrtvovati vsak po svoji najboljši moči, da bomo vsaj nekoliko olajšali trpljenje in solze našega ubogega slovenskega naroda onkraj morja. Se enkrat prosim in apeliram na posamezna društva ZSZ, da ta moj apel upoštevajo in da narede potrebne korake na letni seji, da se bo društvena kvota nabrala od strani članstva kolikor mogoče hitro. Vsi prejemki naj se pošljejo direktno na spodaj podpisanega. Isti bodo objavljeni v našem Glasilu. Tajniki ste naprošeni, da preberete ta moj apel na vaši seji. Hvala. 2eleč vam obilega uspeha, ostajam s bratskim pozdravom, LEO JURJOVEC, * blagajnik J. P. O. (Slovenska sekcija) 1840 West 22nd Place Chicago, Illinois. o- FROM THE OFFICE OF THE SUP. PRESIDENT WSA. J deem it a Rreat honor to have the month of November dedicated to me Many words were written last week in the issue of our Fraternal Voice commending me upon the wonderful record that I have made as president of our wonderful Association during the past four years and all writers expressed the hope that the rank and file would rally and present me with a fine birthday present in the form of a host of new applications for membership. With these writers I disagree to some extent, but agree with some of the requests. It is true that our Association has made remarkable progress during my tenure in office, but I do not attribute our success to myself, for I. alone, could do nothing. It has been my fdrtune to have been surrounded by men and jfomen who have I. Pariški gardemarini. (Gardem rini — tako so imenovali ruske učence pomorskih šol, ki jih je car Poter poslal na Francosko, da se tam izu-čo in vzgoje za pomorske častnike.) Med mladimi Rusi, ki so se v začetku osemnajstega stoletja v Parizu učili mornarske umetnosti, sta bila Tekutjev in Ka-satkin, oba iz Moskve doma, ter sin imo-vitega astrahanskega plemenitaša Jurlov. Živeli so prijateljski ter se uspešno uči li, dasi so se o prostih urah veselili na vso mlado dušo svojo, zapravljali poslednje rublje in se do ušes pogrezali v dolgove. •Proti koncu 1716. leta je iznenadila to naselbino pomorskih kadetov nepričakovana vest, da namerja car Peter, ki pripravlja pohod v Indijo, v kratkem obiskati Holandijo in da pride morda tudi v Pariz, kjer misli mornarske učence izprašati in pregledati. Carjev zaupnik v Parizu je bil tisti čas Konon Nikitič, sin carjevega starega učitelja, presmešnega "kneza-pape", Nikite Moisejeviča Zotova. Pred desetimi leti, in sicer leta 17(fo., so ga bili poslali v inozemstvo z dvesto dru .gimi, doraslimi in večinoma oženjenimi prostovoljci, da se "radovoljno in prisiljeni priuče vojaškim stvarem: rabiti kom-. pas, metati bombe, voziti po morju ter risati jadrnice in zemljevide." Tovariši na stanovanjih, bojarski sinovi in podeželski plemenitniki, ki so dovršili pomorsko šolo, so se zvali navigatorji, a pozneje gar-demarini. Konon Zotov, ki je bil prej kon-eal učenje, je mogel potovati na Angleško, Portugalsko in v Carigrad. Ko je bil imenovan poročnikom, ga je hotel oče, presmešni "Magnus Naklevangi", obdržati v Rusiii, kjer ga je namerjal oženiti. A tuji svobodni kraji niso malo mikali sina. Domovina, rodbinsko življenje, ki ga je čakalo, in službeni opravki v novi pe-trograjski luki so se mu zdeli dolgočasni. Neprestano je prosil, da bi se smel vrniti za morje, s čimer je zelo jezil očeta, a tembolj se je tega veselil car. Konon je dobil potrebna navodila ter bil znova odposlan v Francijo, kjer so mu izročili nadzorstvo novincev, ki so pohajali pomorske šole Ljudevita XIV. v Parizu, Marše ji, Brestu in Tulonu. Do vzetni, živahni, dobrodušni in lahkomiselni Ki ion Zotov je pridno izvrševal .< azlična naročila neutrudljivega, nemirnega carja. Od 1710. do 1716. leta mu je {,o carskem tajništvu in v odkritosrčnih, osebnih poslanicah na drobno poročal o uspehih in vedenju poverjenih mu garde-marinov, nagovarjal k vstopu v rusko službo potujoče dobre rokodelce, mornarje in druge izkušene Francoze ter dajal carju svete zastran trgovine z juhtom, voskom in kavijarjem. Iskal je zanj v drevesnicah probkovih in lavorjevih dreves, ne višjih nego dva čevlja, prevajal na slovanski jezik, "ne da bi se poganjal za njih slogom", tehniške, brodarjem potrebne knjige, kupoval in pošiljal v Petrograd vrvi, sidra, zdravila, mlade krokodile, papige, opice in druge redkosti: zamorskih krajev. Konon je tudi skrbel, da so se nadalje pošiljali v inozemstvo mladi, dobri, latin-ci in matematiki — kakor se je on izražal — "ljudje srednjega stanu, a ne nizkega rodu in tudi ne visokega", — "zato, ker se ljudje odličnega rodu boje dela." Zotova poročila o izročenih mu garde marinih so carja veselili. Po besedah nad-zornikovih so učenci pridno pohajali pomorske zavode ter tvomice topov in pušk, se učili zvezdoslovja, jahanj a,, plesa, lepega vedenja, boren ja in risanja. Samo nekaj ni bilo všeč Zotovu: sko-post v denarnih zadevah za vzdrževanje učencev. Ker je Konon vedel, kako je skopi car štedljiv v malih potrebah, mu je še leta 1712. oprezno in po ovinkih sporočil "zato da se obvaruje ugled odličnih ruskih sinov", kako trpe učenci, tfki jih vsa Evropa za dobre kavalirje priznava," veliko pomanjkanje, da delajo velike, nepoplač-ljive dolgove in jih zaradi tega vlačijo ne le k policijskim razpravam in pred sodišča, temveč jih tudi zapirajo, dokler ne poplačajo dolga. "Upniki, kruti in gnusni ljudje" — je pisal Zotov iz Pariza, "stiskajo dolžnike, jih kaznujejo in jim jemljejo meče." — "Usmili se, car, naša na-la; pomagaj svojim otrokom v sili. Tvoji ministri so zelo trdih rok, je li to dobro ? Mladež je izvrstna, čeprav se včasih pregreši in pošali. Denarne stvari, vem, da niso moja skrb, a morem li molčati?" A carja je bilo težko prevariti. Uganil je glavni vzrok, zakaj so mornariški učenci trpeli pomanjkanje. Znano mu je bilo, da so nekaterim izmed njih bogati očetje in matere pošiljali tajne, radodarne prispevke k izdatkom državne blagajnice. "Tvoji gospodje gardemarini uganjajo neumnosti" — je odgovoril car Zotovu: "premalo paziš nanje. Ivaški Hmeljnicke-mu, ali kakor pravite vi inostranci: bogu Bakhu (Bachus ie bil Rimljanom bog vinskega veselja.) služijo pre vneto, in tudi Venus (Venus — Venera — je bila paga-10m boginja razuzdanosti.) krasna boginja, ni brez mnogih in obilnih žrtev .. 'Pridem sam pogledat; pri izpraševanju se ne bom šalil. Poglej izučenega Beko-viča — za vse je uporabljiv. Na Kuban bi šel rad, na Kaspiško morje, v Indijo ... In na Indijo mislimo resno!" Zotov se je zamislil v Indijo: "Car resnično pripravlja pohod tjakaj... Morebiti pošlje tja celo mene z učenci." "Ne govorim hinavsko, marveč resno" — je pisal Konon čez nekaj časa carju: "Bolje bi bilo, mladiče poklati kakor pi-ščeta, nego puščati jih v gladu in hladu. Odpusti, da pišem tako odkrito in prosto. A kar zadeva Bakha in zapeljive Venere, e je poročalo Vašemu Veličanstvu netočno in pretirano, za to jamčim z življenjem svojim — pišem Vam z zvestim srcem — Zotov." (Dalje prih.) ,LK1Mt;.\f a. v« JMJjVj^MV^AASA-V Rojak se je čudil kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in marsičem drugem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi. On sam pa je tak nevednež. Nekega dneva je to "pogruntal". Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno čita "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. Naročil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik "Am. Slovenec" tudi vi. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois GOVOR DR. M. KREKA OB PROSLAVI ZGODOVINSKE OBLETNICE . (Nadaljevanje s 1. strani) uresničenje naši dedi priprav-Ijali, naši očetje delali in mi do* živeli. To je bil pravljično lep konec naše mračne preteklosti v trpljenju pod tujim jarmom. Takrat sem bil v ljubljanski bolnišnici. Na soškem bojišču sem bil ranjen v roko. Ležal sem in zdravniki šo prihajali, govoreč o luči svobode, ki se bliža. 29. oktobra sem pobegnil iz bolnišnice in se podal v mesto. Na Kongresnem trgu so se zbrale silne množice ljudstva. Z deželnega dvorca je govoril narodu naš veliki nadškof in narodni borec dr. Anton Bonaventura Jeglič. Solze so se mu zasvetile v očeh, ko je z ganjenim glasom narodu povedal, da je prenehala dolžnost vdanosti Avstro-Ogrski državi in da imamo svojo svobodno državo. V zraku so se za-bliskale sablje slovenskih častnikov, ki so strgali s svojih oblek stare znake in v zraku so odmevali klici slovesne prisege zvestobe novi državi, kjer so se združili Srbi, Hrvati in Slovenci. Slovenska dekleta in žene pa so jim pripenjale trobojnice in jokale od veselja. Vsako leto smo Slovenci praznovali ta dan. Tako tudi danes. Naj bo noč še tako temna, za njo pride jutranja zarja. Takrat smo bili premalo pripravljeni, pazimo, da bo zdaj drugače. Česar nismo dosegli 1. 1918., moramo doseči sedaj, združenje vseh Slovencev v novi in močni Jugo slavij i. S ponosom se spominjamo slavnih slovenskih borcev za zedinjenje, dr. Korošca, Jan. Ev. Kreka, dr. Tavčarja, generala Majstra, dr. Žerjava, bratov Kristanov, Pogačnika, Hribarja in vseh drugih. Slovenci! Spet bo prišel dam 29. oktobra, v novi in boljši izdaji! Spet nam bo zasijalo sonce svobode!" GESTAPO JE IZDAL KATA-LOG SABOTA2NIH TRIKOV Stockholm, Sveds. (ONA.) — Sabotaža postaja silno dolga stori j a za kritične bralce. Poroča se, da je nemški Gestapo zbral zapisnik sabotažnih trikov, ki ga f>odo uporabljale okupacijske oblasti. Knjiga i-ma 300 strani in obsega do 90.-000 besed, pa bo knjiga baje še narasti a. Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP 1520 kilocycle. (Top of the Dial) FRANK PAULICK D.D.S., M.D.S. ZOBOZDRAVNIK Dentist-Orthodontist Qg«m*» Nb«) 2125 So. 52nd Avenuo CICERO, ILL. TsL Clcaro C10 — fa _ Marshall Field Annex 25 E. Washington Stre« CHICAGO, ILL. Ttf. Csotral MM URE: V Ciccro rak 4mm. htm,m ii sret 9. sj«t U t rrei. Ob nedeljah pm dogovora. — V Item urada tuIm sredo. 1* NOVE SLOVENSKE Victor plošče RCA VIKTOR družba je izdala te dni nekaj novih slovenskih plosc, med temi je tudi nekaj prejšnjih. Dobijo se za enkrat so, mo plošče, ki so navedene v tem seznamu. Viktor plošče stanejo se vedno 80c vsaka. Manj, kakor tri plošče po pošti ne pošiljamo. Sledeče Viktor plošče se dobijo: V-23001—POSKOČNA POLKA, LJUBLJANSKI VALČEK, Hojer Trio...............................goc V-23002—LEPA JOSEFA, valček, TEREZINKA, Pevsi Adrija in Hojer Tria.-........................ V-23005—ZA VELIKONOČNO NEDELJO, Pni in drugi del, Adrija Pevci ..................................___ V-23007—SAMO DA BO LIKOF. EMPAJRIS, Pevci Adrija in Hojer Trio _ J. M. Trank i 80c 80c V-23008—DUNAJ OSTANE DUNAJ, POD DVOJNIM ORLOM. Olbrigs Zither Trio. V-23013—KAR IMAM TO TI DAM, NE POZABI ME. polka. Hojer Trio.......... V-23017—NE POZABI ME, polka, PO VALOVIH, valček. Hojer Trio__________ 80c 80c —80c Tudi pri "Proletarcu" ne morejo predalov polniti vedno le x vojnimi poročili. (Konec) Ampak videli so nekaj o "obloženih mizah". Helo . . . to je pečenka in še godia poleg, v katero je padel leadvil-ski fajmošter. "Obložene mize" . . . yes, yes ... te so, ki gibajo ves fajmoštrovski in škofijski svet. Fajmoštri obračajo pečenke vsak dan in, če jih res ne obračajo fajmoštri, škofje jih pa prav gotovo o-bračajo, in da prat na teh mizah ne zmanjka, strašijo vsi vprek od papeža dol do kaplana vernike s peklom in peklenskimi burklami in najmanj z vicami zdaj na vseh Vernih dan, da cinglajo dolarji in prat ne zmanjka. Se več. Ti šmenti pri obloženih mizah se razumejo tudi na politiko, in kadar blagi socialisti hočejo njim vzeti pečenke m jih dati sestradanim proletar cem, znajo „ti šmenti vse za-braniti, tudi z orožjem in s kationi pridejo, preženejo blage socialiste, kakor so to storili tam v Avstriji, ko je bilo vse tako dobro na poti, in tam v Španiji, kjer so bile mize s pomočjo ruskih komunistov že postavljene, pa so jih preobrnili s pomočjo Hitlera in Mus-solinija, in zato molijo še zdaj, da bi ta dva svetnika zmagala, in tako delajo vsepovsod in vsi in ostajajo pri obloženih mizah in le za te mize gre. in pro-letarcem ne pustijo do takih miz, kakor se trudijo in se potijo za proletarce noč in dan in že dolga leta blagi socialisti. Ali naj grem lafidrat na gore, ko so povedali in dokazali pri "Proletarcu", za kaj v resnici gre in gre le za obložene mize pri fajmoštrih in škofih in- za ščurke pri proletarskih mizah? Ne boš šel lafidrat, | Jaka. 1 /Prvič rečem: vi socialisti in proletarci, nasujte si malo več soli v glave, da vas ne bodo vedno spodrinili ti fajmoštri in povsod odrinili od miz, ko izgleda, da imajo sol v glavah le ti šmentani fajmoštri. Več soli, manj slame ... pa bo šlo-in pojde. Drugič izgleda, da morate vi noč in dan misliti ali vsaj sanjati le 'o "obloženih mizah", pa so pri njih drugi. Cas hiti in je kratek in še krajši je življenje. Požurite se, saj pravite, da je s smrtjo .vse končano, miz tCMi konec, toraj na noge, da se vsaj enkrat najeste, ko ne poznate drugega na tem puklastem svetu, ko le obložene mize. Materialiste se imenujete, in le materijo poznate, pa ne morete do materije, drugi pa, ki so hudi na materialiste, pa sedijo pri taki mastni materiji vse dni in prav do danes. Ali vam ostaja pri takih razmerah le štrik? Zadnjič sem nekaj zapisal, kar je zapisal Goethe. Očivid-no niste kapirali ali niste hoteli kapirati. Danes mi prihaja nekaj drugega v spomin, ko tako jamrate o obloženih mizah. Je nemško, pa saj bo menda ves svet nemški. Nek Nemec iz vaših vrst je vzdihoval : "Der Papst, der trinkt den besten Wein, Bei Gott, der Papst ich moechte sein. Der Sultan kuesst die schoen- sten Maegdelein, Bei Gott, der Sultan moecht ich sein. Ali se vam materialistom ne cedijo sline? In celo take mize so na svetu. ". . . pa njega ni blo". Pušku na ramu, pa—hajdi! II pesehe gia puzza! -o- — Ali ste že kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovino? Ako še net položite čim-preje mal dar, domovini na altar! OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne are: vsak dan od 9.[ ■ zjutraj do 8:30 zvečer. Hm V-23021—NOVOMEŠKI PUROARJI, koračnica, TRBOVELJSKA POLKA Hojer Trio ....... , V-23025-—OH, OH URA ŽE BIJE, PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA. Mirko Jelačin.. V-23026—POBIČ SEM STAR ŠELE 18 LET JURIJ BENKO VZEMI LENKO. Mirko Jelačin V-23027—MENE PA GLAVA BOLI. PA KAJ T OMORE BITI. ..80c 80c ■80c ..80c M. Jelačin........................................gjjg »•-.- ...W4V/fct-, a,-, twsv/av/av/ »v/nviv.-tv, 4vV»,, »v 4Y/'SVy ivjjv-i / »V/ »W •> -80c 80c ...........80c 80c V-23028—VSI SO PRIHAJALI, MLINAR. Mirko Jelačin ............................... V-23029—DRUŠTVO KASTROLA, L in IL del, Adrija pevci in Deichman brata_________________ V-23030—JO L1ETS KS DEKLICE, polka, LOVEC MAZURKA, Deichman brata V-23031—TONE S HRIBA trumpUn, KOROŠKA KORAČNICA Deichman brata V-23032—ZELENI JURIJ, 1 ŠTUDENTOVSKA, Adrij« in Hojer Trio...-. V-23033—DOMAČE VESELJE, VESELA POLKA, Adrija in Hojer Trio__ V-23034—MILKA MOJA valček, VIPAVSKA POLKA. Hojer Trio___..................................gOc V-23035—NAŠA NOČ. polka, KOKOŠJI PLES. Rudy Deichman in njegov orkester................80c V-23036—RUDI ANNA, tramplan. IGRAČKA POLKA. Rudy Deichman in njegov orkester............80c V-80180—BADNTAK, BOŽIČ. Jadran Moeki kvartet Ur. Frank T. Grill ZDRAVNIK IN KIRURG, ordinira aa 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois . od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovora. Stanuje na 1818 W. Cermak Rd. Tri. v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027 80c 80c 80c V-80334—GOZDNI ZVOK TRUMPLAN, FRANCE POLKA, Dietchman ork. .......................................... K naročilu je prfdjati potrebni znesek v Money odru, ali čeku in nasloviti na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, ________ Chicago, Illinois IZREDNA PRILIKA za ljubitelje lepega po vestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna' knjiga 416 strani, ki vsebuje krasno povest 'Ena božjih Cvetk' stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo 50 centov V zalogi je le omejeno Število teh knjig, sezite po nji takoj, zdaj, ko je vam n&grazpolago za polovično ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois