Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko VaŠa naročnina poteče. Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
PERIODICAL DIV. CST 23 1941
?£GEfV£0
Lisi slovenskih delavce^ Ameriki.
Telephone: CHelsea 3-1242
wwč bo*
NA DAN DOBIVATI U
C "GLAS NARODA" |
po poŠti naravnost na '
SVOJ DOM (Imwi «I>N< I l| mmj ta imlbt).	( (
:: Citajte, kar Yu z&nims JI, i, i
V,,mt mm glini O— SUltat September S3 tU. 1S40 at the Post Office »I N«W I
No. 205 — Stev. 205

Ad of CmktM« of March 3rd, 18».
NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 20, 1941 —PONEDELJEK, 20. OKTOBRA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
MOSKVI
STALIN VODI OBRAMBO MOSKVE. — BERLIN TRDI. DA SO NEMCI PREBILI UTRDBE MESTA. — RUSKI "STORMOVIKI" K OSAJO NEMŠKE DIVIZIJE
Nemci so na nekaterih krajih oddaljeni od Moskve še komaj 62 milj. Meščani, dobro preskrbljeni z orožjem hite proti zapadu na fronto, da pomagajo rdeči armadi braniti glavno mesto. V Moskvi in po okoliških okrajih je bilo razglašeno obsedno stanje.
Moskovska £«Iio postaja je 'ki je opravljal patrolno službo naznanila, da je obsedno sta- na Atlantiku je bil v petek nje razglasil Josip Stalin kot (zgodaj dopoldne torpediran predsednik obrambnega oo- 350 milj jngozapadno od Islan-bora ter pozval vse prebiv-alee (dije.
Ameriški rušilec torpediran
Rušilec Kearney je bil zadet v. vodovju blizu Islanda. — 11 mornarjev pogrešanih, 10 jih je bilo poškodovanjih. — Rušilec na varnem.
Ameriški rušilec Kearney,
glavnega mesta, da se bore do konca, da obvarujejo Moskvo. Vse prebivalce je pozval, da o-Manejo mirni in da armadi, ki brani mesto, dajo vso pomoč.
Berlin naznanja, da je nemška armada že vdrla v vnanje utrdbe Moskve in da je na poti še 500,000 vojakov, da se pridružijo oblegalni armadi.
Josip Stalin je vnanjega komisarja Vjačeslava M. Moloto-va poslal v neko mesto vzhodno od Moskve ter mu naročil, "du vodi državne posle," sam pa je ostal v Moskvi, da vodi obra u-bo	____
Prvo poročilo o torpedira-nju je bilo zelo kratko in ni povedalo, kako poškodbo je rušilec dobil. Poročilo samo pravi, da rušilec s svojo paro pluje v pristanišče.
Kearney je bil zgrajen lansko leto in je bil posebno za-
Stalinovo povelje
''Najvišje poveljstvo raai postojankah v razdalji 100 do 120 km (60 do 80 milj) zapadno ■ * Moskve je bilo poverjeno *
Io imenovano. * ,
IMed pogrešanimi je tudi Louis Dobnilwr (najbrže Slovenec), doma iz Clevelanda, stanujoč 724 E. 157th St. •
Poslanska zbornica je ravno razpravljala o predsednikovi! zahtevi, da- bi bili ameriški tovorni pamiki oboroženi za o-brambo, ko je prišlo poročilo, da je bil torpediran rušilne Keaniey.
Poslanska zbornica je kmalu
varovan » oklopnimi ploščami j nato sprejela predsednikovo
proti torpedom.
Poznejše poročilo pa naznanja, da sKearneva pogrešajo 11 mornarjev, 10 pa> jib je bilo ranjenih.Rušilec je že tudi dospel v pristanišče, ki pa ni bi-
sporocilo, da so (ameriški tovorni pamiki oboroženi.
Predloga je bila takoj nato poslana senatni zbornici, ki jo bo v najkrajšem času tudi sprejela.
Lige narodov m mrtva
Pred od potovanjem v Združene države je izjavil angleški kraljevi pečatnik Clement At-lee, da se je po zadnji vojni Li-veljniku zapadne fronte gene- ^ narodov sicer izjalovila, ralu G. K. Žukovu, obrambi	nace!a in njene ideje pa
Moskve pa poveljniku mosk j7-ske garnizije generalnemu poročniku Artemijevu.
Da bo zavarovana obrambi ozadja Moskve in da se zavaruje ozadje armade, ki bra.ii Moskvo in da se vstavi delovanje vohunov in sabotažnik jV in agentov nemškega fašisina, odreja državni odbor za obra ii-bo:
nikakor niso mrtve. — Po sedanji vojni bomo potrebovali kolektivno silo za izvedbo pravičnih odredb. V Nemčiji bo treba izvesti velik reformski načrt ter iztrebiti zadnje sledove narodnega socijalizma. Liga narodov sicer ne bo obnovljena, ustanoviti bo pa treba novo organizacijo na Liginih lih.
1.	Razglašeno je obsedno stanje za Moskvo in bližnje o-kraje od danes (pondeljek) naprej ;
2.	Vsako premikanje posa
naee-
56 milijard za obrambo
Pred senatnim pododborom je izjavil William S. Knudsen ravnatelj produkcijske uprave, da bo še pred koncem leta j 1943 potrošila ameriška vlada 1 za narodno obrambo 56 tisoč milijonov dolarjev.
Zatrdil je, <iai vojna industrija presenetljivo dobro napreduje ter da bo do konca prihodnjega leta dosegla svoj višek.
Na podlagi raznih načrtov in seznamov je Knudsen dokazal, da- je -za narodno obrambo že pripravljenih 50 tisoč milijonov dolarjev.
Most samomorilcev zastražen
Iz Philadelphije, Pa., poroča-
meznikov in Vozil od polnoči do 3°» da 3e Polici ja< zastražila
1 m o s t preko Wissahrickon
petih zjutraj je prepovedano, razun vozil in oseb, ki morajo biti zunaj v soglasju z odredb i-mi, ki jih je izdala organizacija za protizračno obrambo Moskve in so bile objavljene v listih;
3.	Odgovornost za najstrožje odredbe v Moskvi'in v predmestjih je poverjena povelj liku generalnemu majorju Sidi-novu, v kateri namen so mu •lane na razpolago posebne 3etc, ki pripadajo edinicam ljudskega komisar jata- za notranjo milico in prostovoljne delavskr* oddelke;
4.	Kdorkoli prekrši to odredbo, bo takoj izročen vojaškemu sodišču. Ščuvači, vohuni in drugi sovražnikovi agenti, ki bodo kršili disciplino, »o lo na mestu vstreljenL
5.	Državni obrambni odbor pozivljai vse delavce v gli r*i *u mestu, da se zadrže mirno in nudijo rdeči armadi, ki bnani Moskvo, vso pomoč.
Podpisano: predsednik državnega obrambnega odbora
Creeka. V zadnjih treh letih je bil na tem mestu vsak mesec najmanj en slučaj samomori.
Urad produkcijske uprave in štrajki
Predsednik Roosevelt je rekel prejšnji teden časnikarjem, da bo urad produkcijske uprave kmalu pojasnil svoje stališče napram štrajkom v vojni industriji.
Da ta napoved ni dosti zalegla«, je razvidno iz dejstva, ker so .CIO United Automobile Workers v Buffalo sklenili vprizoriti glasovanje, če naj zaštrajkajo v tovarni Bell Aircraft Company. Družba ima precejšnja vojna naročila. Edisonovi uslužbenci so zavr-
puškami in strojnicami, ki so niki P^^bo kompanije, da bile najbrže poslane iz Anglije	^ ^J^™*}*?*™
in Združenih držav.
Moskva ima 4,500,obo prebivalcev in Stalin je prebivalce pozval, da se branijo do zadnjega diha. Delavci hite na fronto oboroženi z vojaškimi
so
Zbornica za oborožitev ladij
Za predlog je bilo odj-danih 259; proti predlogu pa I 38 glasov.
Prejšnji petek je poslanska zbornica glasovala o predlogi, če naj bo nevtralnostna postava toliko spremenjena, da bo dovoljeno oborožiti ameriške trgovske in tovorne pamike.
Ker je ha« takrat dospelo poročilo o torpediranju ameriškega ruši ldii 4 * Kearney" ob islandski obali, je bilo nekaj povsem naravnega, da je bil predhog sprejet.
259 poslancev je glasovalo zanj, 138 pa proti njemu. Glasovanje je bilo poimensko.
Pred glasovanjem se je vršila precej ostra debata, toda izvedeni opazovalci so bilT~~že vnaprej prepričani o sprejemu.
(Za predlog je glasovalo 219 demokratov, 39 republikancev in edini zastopnik ameriško-delavske stranke.
Proti nji se je izrazilo 113 republikancev, 21 demokratov, 3 progresivci in en zastopnik farmersko-delavske stranke.
Poskus amendiranja predloge je bil preprečen. Demokrat Isftac iz Californije je namreč zahteval, naj bi bile posadke oboroženih trgovskih ladij zavarovane. Ta dostavek je bil zavrnjen, češ, da ne spada k stvari.
V tem času narodne stiske potrebuje ~ aša domovina vašo pomoč. Kupujte redno Defense Stamps in bonded
Stavke in uravnave
Stavka pri Hillsdale Steel Product Co. bo kmalu končana. — Delavci pri Roeblingu in v Gary prete s stavko — Tudt Fordova družba ima težave. Lincoln in River Rouge tovarne prizadete.
Vladnim posredovalcem se, :~
posrečilo pregovoriti CIO, jena, .da je s tem vse urejeno stavkarje pri Hillsdale Steel Products Company v Hillsdale,
in da je stalna proizvodnja zajamčena.	i
Zdaj se je pa oglasila unija avtnih delavcev Ameriške delavske federacije, ki zatrjuje, da ima v omenjenih štir? ajst manjših Fordovih tovarnah ve-;čino ter ima po Wagnerjevi po-
C3
Mich., k povratku na delo. Kot znano, so za stavkali zato, ker dobiva podjetje v Hillsdale razne sestavne dele iz tovarne v kateri imajo APL delavci večino. .
Pri John A- Roebling Sons	stavi pravico zastopati dela
Company v Trenton, N. J., je	pri kolektivnih pogajanjih, zaposlenih tudi nekaj članov i Unija Delavske federacije je
zelezničarske bratovščine, ki	o tem obvestila Forda ter a-
■zahtevajo tako plačo kot jo do-	rodni odbor za delavske odm
bivajo njihovi tovariši pri že-	saje.
lezniških službah. Če se obram- ' Pogodba določa, da mora u
bni posredovalni oblasti ne bo	prava Fordove družbe odte^o-
kaj kmalu posrečilo uravnati	vati delavcem od plače unn * ,e
nasprotja, bodo železničarji za-	prispevke ter denar izroč iti
stavkali, in tovarna bo morala	blagajni CIO. Tako se je zgo-
zapreti vrata. Pri podjetju je	dilo, da so morali tudi AFL de-zciposlenih skoro devet tisoč , lavci plačevati prispevke v CIO
mož, ki izdelujejo dele za leta-	blagajno, la.
KATOLIŠKI DUHOVNIKI PROTI VOJNI
Potom temeljitega poizvedovanja se je dognalo, da je veliko število katoliških duhovnikov proti aktivni soudeležbi Združenih držav v vojni in proti pomoči, ki naj bi jo nakla-njala Amerika Sovjetski Rusiji.
Glasovanje je vprizoril Catholic Laymen's Committee, ki mu predseduje sodnik Herbert A. O'Brien. ,
Za mnenje je bilo vprašanih 34,616 katoliških duhovnikov. 91 odstotkov se jih je izrazilo proti soudeležbi Amerike v sedanji vojni, 90 odstotkov pa proti vsaki pomoči Rusiji. Za vojno se je izrazilo samo 885 duhovnikov, za pomoč Rusiji pa 967.
Vprašana je bila' samo nižja duhovščina, ne pa kardinali, nadškof je in škofje.
Steel CorporationVOarv, lud.,
se utegne razviti v 6plošno stavko. V tovarni je zaposlenih 22,000 delavcev.
CIO je vodil dolgo in vztrajno borbo za organiziranje Fordovih delavcev. Ford se je z vsemi štirimi branil organizacije, naposled se je pa vendarle vklonil ter podpisal z unijo avtnih delavcev pogodbo. To sa je zgodilo 20. junija. Pogodba se tiče delavcev v ogromni tovarni v River Rouge, v Lincoln tovarni ter v štirinajs ih manjših tovarnah v Michiga-nu, ki izdelujejo potrebščina s a avtomobile.
AFX. unija zahteva, da jim mora. Ford
ne vsote.
Pri Aluminum Company of America v Clevelandu skuša sest tisoč delavcev uveljaviti svoje zahteve po višjih plačah s povsem novim sredstvom — počasnejšim delom. Delo jim gre 70 odstotkov bolj počasi izpod rok k ot jim je šlo prej.
Prejšnji petek so zastavkali delavci v nekaterih oddelkih Fordove tovarne v River Rouge. Fordova družba je vprašala vodstvo CIO za pojasnilo ter dobila odgovor, da so delavci zaštrajkali brex dovoljenja unijskega vodstva, j Po petumem zastoju je bila
Dvajsetletnik usmrtil Svojega dobrotnika
V Kalamazoo, Mich., je poletni Robert L. Gordon usmrtil
vrniti vse l^Jača-i^eSa^otnika> 57 Jft»egi T -Oeorga E. Eaatmana. Spečega
je polil z bencinom in zažgal.
Ognjegasci so še živega rešili, toda uro kasneje je umrl v bolnišnici.
Fant je sklenil spravili i s sveta, ker se je polakomnil ■jo-govega premoženja. Ni p i ~e-del, da je Eastman že pred sekaj tedni napravil oporoko, v kateri je določil Gordona : a svojega edinega' dediča.
(Fordova družba je bila uver- produkcija? obnovljena.
»t
i u.
Moskvai, Kremelj, 19. oktobra, 1941."
Moskovska radio postaja naznanja, da so po štiridnevni vroči bitki Rusi zopet zavzeli Kalinin, severozapadno o d Moskve. Polastili so se tudi Orlova, jugozapadno od glavnega mesta.
V bitki za Orlov ste bili po-tolčeni dve nemški infanterij-ski aiyiziji in Nemci so izgubili 120 tankov, 80 težkih topov in 1100 mož.
Tudi mnogo zračnih bojev se bije vsak dan na celi fronti. Pred tremi dnevi so Rusi uničili 350 nemških aeroplanov z napadi na letališča. Posebno se odlikujejo "stormoviki", ki i-majo močne oklopne plošče.
milijon dolarjev. Zahtevajo povišanje v znesku osmih milijonov dolarjev.
Trije delavci poškodovani pri eksploziji	.»
V Du Pontovi tovarni .T Deepwater, N. J., so bili vsled eksplozije trije delavci resno poškodovani, druge materijal-ne škode pa eksplozija ni pov-zročilav
Za prehrano Anglije
Poljedelski tajnik Wickard zahteva tisoč milijonov dolarjev lend-lease denarja za nakup živil, s katerimi namerava preskrbeti angleško prebivalstvo.
Zaradi blokade in pomanjkanja ladij se Anglija ni mogla preskrbeti z vsemi živili.
Angležem manjka predvsem mlečnih produktov, mesa, perutnini in sadja. Glede svinjine, mlečnih produktov in perutnine je Anglija v prvi vrsti odvisna od ameriških pošilja-tev.
KAZEN ZA FRANCOSKE POVZROČITELJE
VOJNE
Pod obdolžbo, da niso storili
Prebivalstvo Francije
V začetku lanskega letat je imela Franeija 42 milijonov prebivalcev. Iz Lyona poročajo, da jih ima letos le 39 .milijonov 302 tisoč. V to število niso vključeni vojni ujetniki.
Defease Savings Bonds, serija E, je OMCote dobiti najnižje za $25— v zrelostni vrednosti, za katere se plate le $18.75. Lastnina serije E bondov je omejena na $5,000 zrelostne vrednosti ta vsako leto.
KUPITE DEFENSE SAVINGS BONDS in STAMPS
Str^Jiovfte nemške izgube
Poveljnik ameriške armade, general Oeorge C. Marshall, je izjavil, da so imeli Nemci pri Moskvi strahovite izgube. Tozadevna poročila je dobil iz povsem zanesljivih virov.
General pazno zasleduje dogodke na evropskem bojišču ter je natančno poučen o položaju na vseh frontah.
svoje dolžnosti in da so zakrivili, da je šla Francija v vojno z Nemčijo, je Petain sinoči po radio naznanil francoskemu narodu, da je obsodil bivšega vrhovnega poveljnika zavezniških armad v Franciji genera- — la 'Munaice Oamelina, bivše ministrske predsednike Edouarda Daladiera, Leona Bluma in Paula Reynauda ter bivšega notranjega ministra Georgesa Mandela na zapor v vojaški trdnjavi v Pourtaletu v Pirene-jih.
Daladier je obdolžen, da je pod njegovo vladcršla Francija v vojpo, ko še ni bila dovolj pripravljena; Blum je obdolžen, da nr dal Franciij dovolj orožja, s katerim bi se mogla dovolj zavaroviati; generalu Gamelinn pa je bilo očitano, da
je bil kot šef generalnega štaba dobro poučen o političnem in vojaškem stanju Francije in je dovolil, da je položaj postal še slabši in je postala armada še mAogo slabša.
Pomanjkanje električne sile v Novi Angliji
Federal Power Commission poroča, dat je začelo v državah Nove Anglije resno prim i , o-vati električne sile.
Vsled pomanjkanja dežja mnogo elektrarn ni moglo 5reducirati dovolj električnega toka, polegtega ie bilo pa .ud-nji čas zgrajenih mnogo muni-cijskih tovarn, ki porabijo o gromne množine ejektrike.
Upati je, da se bo vsled nastopa hladnejšega vremena položaj v tem pogledu pmvj izboljšal.
Costa Rica izgnala nemške konzule
YI5JE PLACE V MORNAR, LADJEDELNICAH
Uslužbenci mornariškega departmenta bodo dobivali iste plače kot delavci v privatnih ladjedelnicah. —S tem je izpolnjena obljuba Knoxa.
Mornariški department
je
sporočil, da bo več tisoč civilnim usiuii>encem v mornariških ladjedelnicah ob atlantski obali zvišana plača. Odredba se tiče vseh ladjedelnic med državo Maine in Oeorgijo.
Zvišanje ne bo splošno in enotno, pač se bo pa ravnalo
Takrat je rekel Knox, da je treba plače v ladjegradnji stabilizirati, da v tem pogledu ne bo nobene razlike med vladnimi in privatnimi uslužbenci.
Dasi so vladnim uslužbencem poleg penzije zajamčeno še druge ugodnosti,- so m orna-
po plačah, ki jih dobivajo de-;riške ladjedelnice" težko dobile lavci v privatnih ladjedelni- | potrebno število delavcev, ker cah. Po severnih krajih bo pri-.'so slehernega mikale višje pla-
Vlada republike Costa Eica je odredila, da morajo trije4 nemški konzuli 25. oktobra zapreti svoje urade in odpotovati iz dežele.
To je odgovor nemški vladi, ki je poslala iz Berlina domov konzularnega! zastopnika Costa Rice. •
boljšek večji, po južnih pa č manjši.
Uslužbencem mornariških ladjedelnic na zapadni obali je bila zvišan>3' plača že lani.
Mornariški department je storil to na svojo lastno pobudo, oziroma ,je le izpolnil obljubo, ki jo je dal meseca junija mornariški tajnik Knox.
ce v privatnih podjetjih.
S tem je pa tudi ta ovira odstranjena, in marsikdo bo dosti r<aje delal za vlado kot pa za privatnega podjetnika.
Odredba glede zvišanih plač stopi takoj v veljavo. V ladjedelnicah na zapadni ohnli so bile zvišane plače 1. no .embra lanskega leta.
•GLAS NARODA" - New T«Hč
Monday, 0ctoter-20, I 941

VBTANOVLJBN L. 1 8 • t
M
GI.AS NARODA
(tOICP o

i
Oiratd and Pnbtlsbed toy 0 Fruk SakMt. PnMUmt;
*i I iii lil« <A OorpormtK«). — Place «( bail mm of the i: «1« WR8T 18th 8TBNT, NBW TOME. *. T.
4Sth Year
"Ola* Naroda" ta
Snh—ripttos tMitjr
omit dar except tettrdayi, BoxUn ud Holiday*., , W.—. AdT«tl—aunt m
So eeto lato velja Ust aa Ameriko In fcaiiaao	aa pol lata
■a dam lata fUQ. — Za Near York aa celo lato »7.— : aa pol leta Za looaeaatvo aa oMo loto 97.—; m pol MU »3.00.
___j___i
t
Naroda" jI__
Uhaja ritki dia lavseanil sobot. nedelj ta praaalkon
"GLAS NAB0D&," tli WIST 18* 0TRWT, MV X0SV. XL J.
s—na
■ ii - ^
NEMCI IN ITAUAMI
Vesti iz nepokorjene 1 Jugoslavije
^ STi? fes_i
Vsako noč je slišati po cestah laških mest in vasi Jjora-kazije nemških straž, ki so bije po naročilu načelnika nemefce tajne polieije Himmlerja potrojene, odkar so se završili prvi p po pad i med laškim civilnim prebivalstvom in nemškim vojaštvom.
Za popolno odvisnost Italije od Nemčije je dokaz sestav teh nočnih patrulj. Med dvema uniformi nan ima fašistoma oblastno stopa nemški policijski agent v civilu. -
Nemški agent med dyemn 'fašističnima gardistoma je znamenje nemške nadvlade, ki se neneboma širi.
Italijani s strahom uvidevajo, da izgubljajo svojo samostojnost ter da začenjajo nacijj v Itajiji diktirati >akor v podjarmljenem ozemlju.
Nedavno se je vrnil iz Italije neki časnikar, ki je takole opisal svoje vtise: —\Lakote, siromaščina in teror. To je tisto, kar mora danes prenašati italijanski narod. Nehote se človeku to ubogo ljudstvo zasmili.
Okrog Mussolinija je vse utihnilo.
Mussolini se zaveda, dia je odigral in vse izgubil. Že precej dolgo namreč ni več enakovreden partner osišča, pač pa Hitlerjev jetnik.
Vsak pozoren opazovalec sluti /la se smatrajo Italijani za ponižane in osramočene in da je najvišje fašistično u-radništvo kakor na trnjih.
Nemški vojaški in gospodarski izvedenci, ki so pride-Ijeni vsem italijanskim ministrstvom, so izza izbruha nemško-ruske vojne še povečali svoj vpliv in izdajajo kar na svojo roko naj radikalnejše odredbe.
Italija služi Nemčiji kot dobaviteljica živil in delavske file. Južno sadje ne prihaja več na italijanske trge, pač je I>a sproti poslano v Nemčijo. V nemške tovarne pošiljajo lake italijanskih delavcev.
Nemški izvedenci pobirajo po Italiji kovinske predmete 1er jih pošiljajo v Nemčijo. Italijanski industrijalci se morajo pokoriti nemškim organizacijam. Nemci silijo it/iKjanske delavce delati po 72 ur na teden.
Proti takim odredbam, ki jih izvajajo z brezprimerno strogostjo, se pojavlja v vseh krogih odpor.
Kot poroča "Messagero", je bilo letošnje poletje poslanih v ječo devet najodličnejših italijanskih industrijalcev. Polegtega so morali piaoati še visoko denarno globo.
V	Goeringovih tovarnah v Lflnzu nta bivšem <Jornje-avstrijskem je zaposlenih 18 tisoč italijanskih delavcev, ki so s-e v domovino pritožil nad slabo hrano, stanovanjem in nad neznosnimi razmerami, v katerih morajo živeti. Zahtevajo, naj jih pošljejo nazaj v Italijo .
Kdor pozna skromnost italijanskega delavca, si lahko misli, kako se jim godi.
V	Linz jih je šel tolažit in mirit ..italijanski komisar za izseljenstvo in kolonizacijo, L^ombrassp, ki jim pa ni mogel drugega ^nuditi kot "ognjevit govor'*.
Kako vodstvo Goeringovih toviarn v Lineu vposteva italijanskega komisarja, je razvidno iz dejstva, da ni smel pri italijanskih delavdih ostati dalje kot petnajst minut. Takoj rato se je moral odpeljati v Leonding ter položiti venec rta grob Hitlerjevih starišev.
Po vsem tem se ni čuditi, če v Italiji narašča ogorčenje. Zadnji oas so se pripetili oelo slučaji, da so prebivailci na javni cesti opljuvali nemškega vojaka.
Dne 11. avgusta je padel prvi italijanski vpjak ne ru-r-ki fronti. Med Italijani je zavrelo. Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi ne bilo v Italiji toliko nemškega vojaštva.
Narod ne more razumeti, čemu se mora boriti na bojiščih, ki so zanj brez vsakega pomena. V Italijanih vre, obenem se pa tudi zavedajo svoje nemoči in popolne podrejenosti.	W "	.
Dolgo so se zanašali na generala JJadoglija, ki ni nikdar odobraval Mussolinijeve politike. Zdsj je general Ba-doglio jetnik v svoji poletni hiši. Noč in dan ga stražijo nemški agent je.
Mussolini, ki je vsled nepojasnjene smrti svojega najmlajšega sina čedalje bolj potrt, ne ve, kaj storiti.
Čim bolj se bo vojna zavlekla, tem brezpomembnejša bo njegova vloga. S Hitlerjevim portozom bo tjpcfc MJossoliniju
odklenkalo.
V	Malenciih ig Mokrem Lro-gu pri B.ogradu so obesili deset oseh in «j«hova trupla pustili viseti dam in noč na g<*v-aem trgu.
NWnH poročajo, da je "vlada" generala Nediča izdala zakon, ki kaznuje s snutaio kazni-jo; osfebe, ki napadajo drugo o-sebo z orožjem; ki poškodujejo jjavne stvari ali agriurtbe; ki kradejo ali podtaknejo ogenj; kj z govorjenjem ali s pihanjem propagirajo komunizem ali politifue strankorstvo; in končno vse osebe, ki bi navedene s kri-vali: Za vse take stečaje bo sodilo hitro sodišče i« obhodilo iv 24 urah.
V	Osi.»eku so prijeli nekega !inženirja jn nekega dijaka, ko stia p ripravljala razstreliva.
Tretjega inženirja, ki jima je | pomagal, pri besgu ustrelili.
Blizu Zaarreba so v bojih s četniki padli trije vsta£i, m**d njimi njihov poveznile.
Nenjei poročajo, da bodo 8* •biji poslali dvesto vagonov se-
mena za razne žifo v isti vesti pa poročajo, da je žetev v Srbiji bila šzredno bogata in xla je poteki a v redu in kakor navadno. V isti sapi pa Nemci poročajo o smmtnih kaznih za vsakega kmeta, bi ne bo požel d« 25. oktobra.
V	Zagreb j? prj£el diplomatski |>i ed«tavni-k Španije, Vieen-zo Gonaales. V jZagrebu in v Tjubljani je Italija odprla urade za propagando turizma v Italiji ter jesew4co izložbo.
Argentinski tiftk posveča posebno .pa an jo tkporom y .T«isro-elaviji m poudari, da je naš
nflrod pokflzal a*taliim narodom pot, kako je treba ibo-rjti proti sovražnikom demokracije.
V	Benetkah je bito seja italijanske m Paveličcve u^taSko ero-sporfen^ce komarje, na kateri so podfll?&ali prejšnji "sporazum". vendar z nekatermtf "«T)remctmlbama," seveda na rax-un hrvat^esa naroda.
SLOVENCI! ,
NAJB0U jPOPOLMA ZALOGA SLOVANSKIM FfNOORAFSKIH FU^ IKWTE
JOHN MABSIOH, Inc. m WST 42nd STREET YORK. N. T.
h:

Prav ali narobe?
premalo močne. Srbski in hrvatski krogi v inozemstvu, ki
so vdani vladi general Simb-	__
viea v Ixmdoiru so izjavili, da jala njegova ljubezen do'sU-
Nedavno je bil pri meni rojak, ki nima navade trobiti kar tjavendan in vsako trikrat premisli, prodno jd reče. Dasi je že dolgo let v Ameriki, je o-
Iz ameriških viroV o Jugoslaviji
OGLAŠUJTE v 44 Q L A S NARODA"
UJOO.) — Po pordčilih iz Bolgarije, se bolgarske čete v Južni Srbiji ofctožujejo zaradi prijateljak^sra ravnanja s srbskim prebivalstvom v Južni Srbiji, ki so jo zasedli Italijani in BolgarL Italijani se pritožujejo, češ, da jim to se bolj cmemofgoča zatiranje četnia&ke-ga gibanja. 1
Poročajo, da w t Bo^ni in Hercegovini krvavi boji nacd italijanskimi četami iin srbskimi četniki. V zve®i s tem "La Stampi'' poroča, da >. 4 4 pol-drug milijon Srbov med Zagrebom in Sarajevom preveliko število, da bi se n#ogk> iztrebiti z enim udarcem."
Po današnjih vesteh iz italijanskih virov bolgarski vojaki ne nudijo Italijanom nobene pomoči pri zatiranju četniške-ga gifotanja. Iz tega razloga je prišlo do sporov med bolgarskimi! in italijanskimi dMastmi ki se tudi sicer še nifco mogle »porazmneti glede Skupne zasedbe srbskega ozemlja, zlasti onega dela blizu vzhodno Črne gore.
Tz Hrvatske prihajajo vesti o vse večiito nemirih med hrvatskim prebivalstvom, ki nastajajo kot posledica, strašne-era nasilja Pajveličevih nstašev. Več kot tisoč teh itstažev je bilo ubitimi v aaguetu mesecu v ostrih borbah s srrbskiirti četniki in Hrvati, ki so se pridružili Srbom in ki žele novo zedinjenje s Srbijo in Slovenijo.
(NemPki vojaški poveljnik v Srbiji je odredil smrtno kazen za vse kmetovalce, ki do 25. oktobra ne bodo končali z žetvijo. češ, da " komunistiuporabljajo ti i i ve s koruzo za skri-vaTiSČa. Za manjše pregreSke pa pridejo krivci v ječo.
Član jugoslovanskega poslaništva v Lond&nu je izjavil, da srbski upor proti nemfški oblasti kaže vse znake revolucije-ki v njej sodelujejo častniki in 80.000 Oboroženih mož. Oborožene čete onemogočajo potovanje po srbskih cestah in streljajo na vsak .avtomobil. Neka skupina je dvignila v zrak smpdni&nieo pri napadu na Smederovo, 20 milj od Beo-, grfada. Dalje je izjavil, da Ita-1 i jami s evojim pižogainjem vasi niso uspeli in da le nekaj vasi sedaj pod nadzorstvom nih vojašnic. i
bo razglas.generala Nediča samo še bolj podnetil -z ranijo.
{ladijske vesti, sprejete v Turčiji pravijo, da je nemtšta vojaški poveljnik Beograda že tlru^ič brez uspeha zahteval od Rerlina, naj poMjejo «e stdem neml^kih divizij, da hi zadušila upore. Niefcaj manj kot tri divizije so poklali sHijK) da bi za-
iiDor pri ftabcu. T^e te so izčrpane in so jim odvzeli orožje.
V območju Šaibca se nadaljujejo ostri boji, pra-v tako okrog Užica, ki je popolnoma porušeno. Borba je tudi okrog Zvodnika v Bosni, kjer so četniki ogradili pravo itrdbo za obrambo pred ne-n^skirrri napadi iz Val jeva. Četni-Sko sredice pri Lo^ndci, sev^ernozahodoo od Zvornika se navzlic .-tnlnejTiu obstwljeTWrnju s Stnka bomfb-niki se vedno drži.
jltalijanslce obJ«sti v Crtinj« odrejajo smrtne kazni iz mašče vanja za četniškek uspehe v Čr ni gori in Hercegovini, vendai prihajajo poročila, da so italijanske izgube silno velike in d« malone v.sa f^rna gora v rokah Subov in Črnogorcev. ItalijanMki poveljnik in načelnik Cetinja sta izdala razglas, podoben naznanilu italijanskega poveljnika Kotom, nai prebivalci po lože orožje. Uspeh je bil tale: dobili so dve puški, dolgi črnogorski .preklji. še iz časa turških bojev.
Italijansko brodovje je znova. začelo obstreljevati dalma-
de momovine čista kakor kri s tal, edinole razmere, ki so vladale gam izza ujedinjenja, mm niso ^>ile povseči.
Jugoslaviji se še ni ohladilo orpžje zadnje Svetovne vojne, ko se je že začela pri-
bo istega sodič^ča pied 22 leti. Sedanja, odločba potrjuje, da
Ipravljati na novo vojno. S kom f Ž." ItaKjo, z Bolgarsko, z Rusijo, z Madžarsko? Hiti kralj, niti ministri in sploh «ih-če ni vedel, odkod bo priletelo, toda vse se je pripravljalo. Tako vztrajno in temeljito, da so morale široke plasti j ugaslo-vanskega naroda pomaJajka-nje, če ne lakoto trpeti. Dve tretini vsega narodnega dogodka je šlo za arinado in orožje. 'Komaj ena t retina je ost^atla za vte drugo — iabol/šafljd po J je-" delstva, industrije, javne gradnje, narodno zdravje, šolstvo in
prosveto. Nad dvajset let se je
tnorai narod irtvowti za kajio-ne, puške, tanke, letala in mu-nicijo. Armada je bila prva, po* ^item dolgo nič,
.	.	. . v..,----- —o---v., nato ogromen
k011g^Iina Prari<?° f ^ v Imp ministrske in višjeUradni-iz meddržavne t^ovme ^ ^ n e in ^ ^ dfl.
proizvod, k, bi bil ugotovljen .č ^^ y ^^ ^ ^ ^^
ob razmerah k, prot^	^^ potrebami<
ft-a^t zakona.	iVelikonoč je bilo pa v petih
gfcvoda te omejitve otroške- dn	J Vnašam ie.
ga dela se tueeio le one proiz- ... . . , . , . .V V- CT podnje, se fcžde&l prWlj, fJl se splačalo? Ali bi. ne bl-
preko dribvnife mej. V dragih .lo
i)e#edah. vsa velika industri-|P^avim vseeno - ah bx ne bdo ja je zapopadena. Skoraj ena I »f^rno bolje za narod, ce Sprtimi zaposlenih otrok delaj^^?.^0 f vsaj.dre de rv takih imWrimh Odločb iBetlet^ v zadovoljstvu m skon
ZADNJE VESTI O UPORIH V JUGOSLAVIJI.
(Vojni dopisniki inozemskih listov poročajo, da četniki dele puške, strelivo in strojnice silbskrm, bosanskim in črnogorskim kmetom in da >e nastala po umiku nemških mioto-riziranHi enot na rusko bojiae* na treh četrtinah površja Jugoslavije prava vojna. Dalje, da srbska četni^ka vojska kon trolira nad 70 odst. izdelovanja orožje- m streliva po tvorm-eah, ki so še ostale. Pri napada na tvomiee orožja v Kra«u-je\icu, so četniki zajeli veliko število poIj^kith topov, ročnih granat, pa^c, strojnic ijn streli va. Oboroženost sifcskih, bosanskih in črnogorskih kmetov je nedvomno razlog za novi obupni poziv generala. Nediču na državljansko vojno proti /•etrnkom in oboroženemu ljudstvu. V .svojem razglasu je general Nedic opozoril, da bo nadaljevanje upora povzročilo ^pošiljanje kazenske ^špedicije v kraje pod eotniškim nadzorstvom, kjer go se nenf^ke in italijanske ribi as ti pofriazale
j finske vasi, kjer četoiki napadajo itatejawke obhodniee in vojašnice. Tako so napadli tudi mesto Bar. ki je že napol porušeno vsled italijanskega bombardiranja. Z dvournim obstrelievanjem so italijanske voj^e ladje s presenile Dlfirnj v rrm-aline.
POOSTREN JE ZAKONOV PROTI OTROŠKEMU DELU.
.Tekom minuLega leta so le-gislatnre v osmih državah pre-tresavale zakone, kii bi nadalje poostrile obstoječe določbe, ki omieju je jo zaposlitev mladoletnih otrok. ■' Borrtelji proti o-troskemhi delu pa so zlasti pozdravili ono razsodbo Vrhovnega sodišča Združenih držav, ka je potrdilo ustavnost teJtozva-nega m e^dn o-urnega zakona in s tem tudi one določbe tega zakona, kise nanašajo na otroško delo.
Ta razsodba Vrhovnega sodišča je povsem, ovrgla odloč-
v takih industrijah. Vrhovnega sodšSea nikait€«a vpliva na nike, ki so zaposleni v poljedelstvu, v pouličnimi obrteh in
v mestnih industrijah, kjer se roba prodaja lokalno. To po-menja, <ia skoraj dva mi4ijoita: fantov in deklet pod 18. .letom nima nlkake zaš^itč .s strani federalne zakonodaje.
Ti moreio dobivati zaščito le s strani držav samih. Kakor rečeno, leta 3940 je osem državnih legislator razpravljalo o novih zakonikih načrtih, kij bi poostrili obstoječe določbe o otroškem delu. Ti zakonski načrti pa niso bild povsem' sprejeti. Največji napredek je bil storjen v državi Nf% Jersey. Ta država je preuredila svoj stari zakon o otroškem delu hi uvedla nove določbe, vštevši regulacijo otroškega dela v industrial jssi ranem poljedelstvu. Postavljen je bil osnovni mini-mrtjm 16 let starosti za zaposlitev indostriiah in trgovinah. Izven šolskih ur nikak otrok ped 14 ktom ne s me biti zaposlen, raznn pri razprodaji časopisov. kijer je minimalna starost določena na 12 let. ~
*Tekom minnlega leta ni niti ena država, ki ni še poprej odobrila anfertdment k ustavi, prepovedujoči otrošlko delo, dodala svojo odobritev. 'Takozvani Ohild Laibor Anviwintent je bil siprejet v kongresu leta 1924 in dan državam v odoferitev. "Do-sedaj je 28 držav odobrHo ta amenndmient. Treba pa je odobritev nadaljnih 8 držav, pred-no amendment, preipovedujoS! otroško deio .širom dežele, postane del ameriške ustave.
pa ninvt'*" rekel — v razkošju živeti?
ji'>]a<lolet-če bi se po dvajset lefih sku-
'šali Jugoslovani ubraniti sovražniku s palicami in krepel-ci, bi istotoliko dosegli kot so dosegli ^orožjem, ki so ga nad dvajset let tako požrtvovalno. kovali v neprestanem strahu in pomanjkanju^
Rojaku nisem odgovoril, ker res nisem vedel, kaj »aj mu odgovorim.
Argument.
i	pa že ni res, to je vse
zlagano, — je vzkliknil rojak, ko je prebral poročilo o nemških grozodejstvih. — Predobro poznam Nemce, saj sem celo Nemčijo prevaodral in prerajžai, in neka nemška gospodinja mi je dala nekoč poleg večerje in prenočišča se celo nekaj, drobiža za pot. , O, Nemci so dobri ljudje. Ker jih ne morejo premagati, pa lažejo o njih ..,
"Say it with flowers!'
I
i; v
i |
1
i
h
i



KUHARSKA KNJIGA:
Recipes sf Ali Nations
(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
i ^"Knjiga je trdo vezana in ima 62 f strani"® J

j
Z I VI VIRI
»PUal IVAH HATI0Z0
DED — JOČE ~
Recepti so napram t angleškem jeziku; ponekod p& soj tudi v jeziku naroda, ki mu ja k&kA jed posebno ▼ nava
Ta knjiga je nekaj posebnega aa one, ki se zanimajo kuhanje in m kotejo t njem Čimbolj izvežbati
- i in
sapopomin. ^^Ž^^^j^^Kftro&fe pri:
Knjiga je svojevrsten pojav ▼ 4tormm injutnunti, kajti ▼ nji Je w trinajstih dolgUi poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih poCetkov v starem
dne. Knjiga Je nafega »Vljenja in trpljenja, tn kdor jo prebere bo vedel o Slovencih vai kot mu
more nuditi katerokoli pMa sgodovlnsko delo.
SIN-
J» aarel ased
VNUK-
» Ja dvig«H
is TOflUTU — 4 IS STKANI V PLATMTT VEZANO
Avtor knjige je tTAM MATlClČ, U | Je splaal sploftno snano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH
SL0VENIC PUBLISHING CO. rMtlsa strnit : ; JTtw York, W. Y.
:if
KNJIGARNA
*Glasr Naroda"
WEST lttfe snonv i	NSW
SO]

Postaren ženin, ki je bil pa Skop in priiet kot sama stvar, je stopil v cvetličarno, da bi kupil nekaj rož svpji za ročen-
Prodajalki je kar odkrito povedal, da želi s cvetličnim darom presenetiti kraljico svojega srca.
—	Tako je prav, — ga j« bodrila prijazna prodajalko*— '"Say it with flowers t'' To načelo se je še vedno obneslo. Koliko Vrtnic pa boste T En ducat, dva ducata T
7-7 Počem je pa ducat ? — j« vpraSa* stiskae,
—	Po tri dolarje, — je odvrnila prodajalka.
Skoro zgrudil bi se bil samega presenečenja.
—	Koliko ^je pa samo ena vrtnica?
—	Petindvajset -centdv. Pa 1 «wno ene menda ne boste kupi-lit Ali ste že pozabili: "Say it with Flowers If*
—	Ne nisem pozabil, — je odvrnil trdin. — Ena vrtnica bo dovolj. Sem namreč precej redkobeseden. Dva ducata bi bilo dosti preveč govorjenja.
S e z i j e. ~~	;
Zdaj ga merijo rojaki na so-<Ie. Od božiča <io Velike noči bodo merili na galone. Od velike noči do prihodnjega sve-tega Martina pa na poŽirke. In marsikomu bo v poletni vročini bolj zaiegel kot mu zaleže zdaj eel sod.
/
-GLAS NARODA1* — New York
Monday. October 20, 194T
VSTANOVLJEN L. lilt
J. GAHČIN:
|Semjon Ivanov je Mi eU»x-xudki čuvaj. Njttgova hifiLca je stala med dvema postajama: do prve je bilo deset, do drage pa dvanajst verst. V bli->,ij»i nI bilo nobene hiSe, samo izza. gozda je gledal visok to-varniški dimnik.
Ivanov je bil slaboten.—-Odkar se je vrnil iz vojne, se ni nič kaj zdravega počutil. Pri vojak i'h je luorai stiadati, potiti se in zmrzovati. Bil je sluga nekoga višjtiga častnika. Skozi točo krogel j uui jeinor&l donaša.ti hrano tu druge potrebne s t v ari. Krogle so mu' žvižgale okoli ušes, zadeJLa ga pa vseeno ni npb&ua. Domov se: je vrn^l nepoškodovan, toda poslediee vojne so se4 kn&iki pojavile. «Intel je revroatiaejn. Medtem je bij umrl njegov ože, in tudi njegov edini štii4letni dečfk, je Jiil že pokopan. In ker ni imagei v«č ostati d on ta, doma ni bilo kruha, se je začel s .®vojo ženo klatiti po svetiu. Nikjer ni mogel obstati. Žena je dobila slednjič službo, on je pa romal dalje. Ko je prišel nekfpa dne mimo postaje, je zagledal predstojnika na pragu.
RAZPRODAJA
SLOVENSKIH
K N J IG
po zmemi ctni
VELIKA OKLOPN1CA RAZSVETLJUJE MORJE
Za božjo yoljo, aii .to ni pri-1 ©rezina se je odpeljala, jjtfeij Ča'staiika,, kateremu aem| Ko je Šel proti večeru Iva-slnžii?	Jnov pregledovat progo, je sre-
Tudi predstojnik ga je spo-. čal Stefa<niea, ki je nosil na ra-
»nal
"Ali nisi ti Ivanov"? "Da, vaša milost, Ivanov.'V H*Kam potujefšf' 4 4 Brez dela sean, vaša milost. Predstojnik je nekoliko pomirja L f44 Ali si ožAijen?" "Da1, vaiša milost, moja žena staži pri nekem trgovcu."
"Ce je tako« pa ostani. Čuvaja potrebujem, nfl, ^voji progi. Vožnjo boš plačal, ko boš kaj zaslužil."
•"Tisotčkratua hvala, vaša milost."
Ko je prišla žewa sta se preselila V čuvajnico. Ivanov je
mi Veliko culo in je imel zavezan obra«. " "Kam?"
M,V mesto k mpravi.*' **Kaj se. "tovariš ? V«e bo dobro .po&abi.'*
"ČoGMfbil da bi? To se lahko* reče. Pogleg, kako me je udaril visoki gospod. Povrnjeno bo dobil. Boš videl, da jo bo." '
"Nikar ne nori. Pravica more. zmagati." "Kako je bilo?" "Kako neki? — Stopil ye z drezine, in -vse pregledal. Ko se je ž? hotel otjpeljati, sem rekel. da bi se rad pritožil. Kaj
dobil zeleno in rdečo zastavo, je zakričal. — Ali si maslii? go-
Po 50c zvezek
Andrej Ternovae (Iiaa AUnU) Blagajna Velikega ' Vojvoda (Frank
Heifer.) Andersonove pripovedko oa
Bele mM mali Juaak. (DoetoJevskiJ) Božji aiejaiki Una PngelJ) FUomWm zgodba (Alefe Jtrmoefc) Gospod Fridolia Žolna «n njegova
drodina <Fr. MiMindti) Kazan, voljžji po« (J. O. Curaeod* Kaj m je Maham majalo (V. Koro-lenko)
Na nuUtelh ppdfa (Frane Friaefe) Peter Pwd cTavmr (Dr. 1. Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Slika Dorian® Gray (Oscar Wilde) Verne duAe v vieah (Prosper Mirime) Zapiski Is mrtvega doom (A. M. Dostojevski)	»
Po 70c zvezek
Do Okrida to*BUdJa a van MoUk)
Po 75c zvezek
BeUegor (Artur Onstran pragozd wood)
Po strani klobuk (Damlr felgel) Železna eeota (Zano tira?) Zlati Panter (Sinclair Glnck) Rdeia Megla (O. JL FridD
Po $1 zvezek
Ugrabljeni milijoni (JL G. SeUger) Veridicus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson)
tdsreka balada {Marija Majev jeva)
Prfgodbe čebelice Maje (Waldcmar
PinE vinski Ploaa
)
Po $1.25 zvezek
Skrivnostni studenec (Pavel Krilor)
Po $1.50 zvezek
ZUHn In kazen (F. M. Doetojevsklj)
Krištof Dimae Clack Misterija (Gustave le Bongo)
Po $2 zvezek
Preferoa (France Kldrto)
Po $2.50 zvezek
VUnJeva repatiea (VL Le »tik)
Naročite pri:
KNJIGARNA
SLOVENIC PUBLISHING CO. 216Wrntim
svetilko, orodje in vse potreb no.
Poleti je bilo, ko je nastopil svojo slnzlbo. Polagoma se je spoznal s svoji imi so&edi. Njegov najbližji sosed je bil že siv in atar. Cel dan je sedei pred hjšojdočitn je niesrova žsna o-pravljala zanj službo. 'Dragi njegov sosed je bdi močan človek v najboljših letih. , Ko ga je Ivanov srečal, ga je prijazno pozdravil.
44Dober dan!" . Sosed je nekaj za mrmral in odš?! jr&mo njega.
44Kaj je z vašim možem?" jf- vprašal nekoč njegovo ženo. "Kaj bi bilo. Vsfaik naj za-skifbi."	<
Po preteku trefc mesece*? .so se pa čuvaji vseeno seznanila. Dolgočasno je na progi, in tako se je zgodilo, da «o se malo pogovorili, če so srečali. Sedeli so, zažgali pijpe in pripovedovali drag drugemu svoje doživljaje.
Vazilij Stefanič je po na/vadi nu>l*?rl. Ivanov je pa pripovedoval o vojni.
"Moj Bog, moj Bog, koliko sem moral prestali., Samo Bogu se moram zahvaliti za žlv-j je nje."
"KeunmostI" je rekel Ste-fan i v. 4 4 Ljudje siatbi iker drog drugega me>arijo. Slab&i f*o kakor živali.", Ivanov ni odgovoril, 44 Živi se no.'Vje rekel slednjič.
"Sereda «e živi," mu je odvrnil SteflaoLč, *' vprašanje je-fe, kako «e živi. Iz-koriaeajo te; da po^tanen ptar, potem te pa vržejo na ceeto. — Koliko tv plačajo"	,
^'Dvanajst ruirijev." "Meni plačajo trinajst in pol. Za čuvaja jih je pa pred pisanih petnajst. Če bi vadei ravnatelja, kako se voei. — Poseben voz ima in v«e. kar mn arce potželi. Jaz ne bom več dolgo tukaj. Sel bom.
"Kam bi ielt — Kaj bo pa s poljemt?"
44Polje, praviš? — Spomfedi ?em zasadil neka} »elja. — Pa ti pride mirno nadzornik in me vpraša: 4Kaj je pa to? -i- In braz dovoljenja T ^— Takoj poru j — V«e aeon moral izmva. ti!"
"Prehitro se raziburič, Šefa nič." je reietTvsaJiov. -
Jaz zahtevam stfmo svojo pravico in n i e e e a r drugega. — iMtožil se bom ", i
Par dni poaned«	Po-
peljal na drezinl poštni TriojBter in ustavil -se pred Ivanovo čuvajnico.	- . ■ 44Koliko ča«a si že tokaj?"r "Od maja, vaša imlost.* "Kdo je v sosednji čuvajnici!"
"'Vaziiij Stefanič."
Prizor na morju, ko je najnovejša meriška oklopnica "Korth Caroline" vstrelila s svojim največjim top o m na prvi preisknš-nji svoje bojne sile.
rh
lobček, da sem se zaradi te*a pripeljal? Ali mi^liiS da ti bom sadil zefjnate glaiye? — Tnkfej jo imaš', — Tako me je poeJT, da se mi je vse za/bliskalo pred očntf. Tako je (bilo. veS."
'"Kdo te pa nadomestuie?"
4 * Moja žepa ne bo ničesar' zamudila."
Dal je Tvanovn roko in odšel.
Par tednov kasneje se je sestal Ivanov z njegovo ženo.
■"Ali je tvoj mož zopet do-ma?" jo je vprašal.
Od^la je, ne da bi mu odgovorila.
Ivanov se je bil v svoji mladosti nančil delati piščalke. Na ta (način si je nekaj po strani
Zvečer je sel kakor po na vadi k močvirju in si narezal nekaj lepih vrhovih vej. Bilo je okofli šestih aveč r. Gozd je bil miren. Naenkrat je zaslišal, kakor da bi nekdo tolkel do železu. Kdo bi bil ? — Stekel je proti železniški progi.
progi je hila nekfc- temna postava. Stoi. nekdo je prišel krast vija-ke. To je sodr-ga — je Txmiaslil Ivanov in se splazil bližje.
Postava je premikala železniško tračnico. Bil je Stefanič. Ivanov je hotel zakričsti, pa
OBL?TNiCA OB. SV. ANE V N. V.
Druttvo sv- Ane št. 1W KSKJ. pH-eedi ob nriUkl svoje M.-OBLBTNICE obstoja velika xabavo s veseloigro "Na potttntanir v NEDELJO, SB. OKTOBRA, 1941 v dvorani rievenke rerkve »v. jCbfla na Osmi v New Vorfcu. — Zabava ee prttne loteo oh 5 Po Igri sledi sploftna sabara in
__"jJ r* -

Hrvatje in Pavelič
ga je nelkaj dušilo v grlu.
44Vazilij! Vazilij! Nikar. Postaviva nazaj! .Nikdo ne bo iz-vedfl."
Vazilij se še obrnil ni, ampak* je stekel v gozd.
Ivanov je obstal in ni vedel, kaj bi počel. Še par mjnnt in osoibni vlak bo tukaj. Kako naj ga zadrži?
IZačel je teči v smer, odkoder je imel priti vlak. Teftrel je kakih pet minut- potem so mu pa opešale moči. Kaj naj stori?
Vzel je iz žepa robec in nož. Z noženl si je pre rezal roko nad komolcem, da je kri brizgnila daUc na okoli. - Vkri je ■pomočH rofoec in pri vesra-l na ve^o.	#
V daljavi je zaropotalo, p^o-ira se je tresla, vlak je pri na jal.
Ivamovu se ie stemni i o pred očmi. Chriedlel je. — Strojevodja je opazil rdečo znamenje v zelenem polju in ustavil lokomotivo.
Potniki so izstopili.
In ko je .Ivanov odprl oči. je videl Vazilja, ki je stopil k strojevodii, rekoč:
4!43vežrte me, jaz sem premaknil tračnico."
{.TOO.) London, radio je od^ dal govor v srbohrvaščini o stališču hrvatskega naroda do Pavvliča. Govor je <i»H odgo-j vor na poroeila nemškega glavnega poveljstva, da ee ne-! ki '4hrvatski polk" udeležuje bojev na \*zhodmem bojišču.
londonski govornik je v *hr-va-sčini odločno zavrnil \*se vesti nerade propagande, po katerih naj bi bil hrvatski narod "pasivni" ali 44navdušeni" scdefa«-ee Pavelitf*a pri njegovem protinarodnem/ delu. (iovemik je obsojal Paveliča in njegove krdel e vstašev in vse tiste, ki poskušajo hrvatski narod istovetiti s politiko "neodvisne Hrvatske". Hrvatski narod, je dejal govornik, že seda^ vstaja proti Paveliču in njegovim vstašem, zavedajoč se, da ne more biti ne sluga ne suženj Nemloije. Najboljši dokaz za to odločnost hrvatskega naroda je d-ojstvo, da so nekatere hrvatske kmete s prevaro odpeljali, da bi se borili 'proti Rusiji, a v Varaždinu, ko so kmetje dognali, kam jih pe-ljf jo? je prišlo do strašnih uporov, tako da ni bilo mogoče najti človeka- ki bi prostovoljno hotel z nem3ko vojsko in na nen^ški strani v boj proti Rusiji. Nrhče od zayednih Hrvatov nima zvete s Pavel ičevo marionetsko vojsko in njenim ma r i onetsk i m 44ntoršalont". To ni vojska, ten^več 44častna st raza * * mo r i onefcsketga 4 4 po-srlavnika". Vedeti je treba, kdo so ti vstaši; to niso Hrvati, to je "Čsistna straža" ki sta. jo
VA2NO ZA NAROČNIKE
Polog naslova Jo raavkiao kdaj Imate plažo no naročnino- Prva iteviika pomeni meoec, droga dan' la tretjo pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in etrotkov, Vee prodno, da sknlate uoroCol-ao #cavoiooao poravnati. PotlJUe naročnino naravneo? nam aU Jo po ptaCaite oa tesna aaatopnl«: v Vafiem kraja ali pa kateremu lamed aaatopnlkov. kojib imena ao tlikena % fcbeliari Črkami, ker oo upravičeni obiskati turn druge naselbine, klor Jo kaj aaJBk vojakov naoo-ljeolb. Kaotopntk bo Vam iaroCU potrdilo * aa plačano naročnino.
CALIFORNIA:
JOUAADO: -
Paebto,	OnMg.
- ValoooDacg, M. d.
INDIANA:
JndlanapoUs: ILLINOIS: Ctooapo 1 Otmr*. d.
Frank ZnponOC
In Illinois)
JoUat, Jennie La flalle, 1. SpoUeb MtKootll, frakk Aa Nfltfk OMeadb tn Wj
. iX ' ... 1i
HAKXJLAND:
Kltsmifier, fr. Vodoirtvos MICHIOlN: Detroit, L. « iNNMBOTA i
jSTj«^ / poobol Bvelocb, Lonls Quo* .Gilbert. Ixrtfta VMM anHag. Jtti tfOCffTAJTA: Konadop. M. M. Waaboe, L.
Cleveland, Anton Bobek
linger, Jacob Bosnlk, Job-« Blapnlš Olrard, Anton Nagode Lorain, Lonls Balani. John EomJs Tovngatotrn, Aatoa KikaU OREGON:
Oregon city. J. Koblar PBNNSl LVANLa: Bfaeatf, John gevntkar Oonemangb, JL Braovec Ooverdale In okoUca. Mre. Ivano
Broderiet WW TfORKt
Export,
rarren, Jerry Okurn Poreot Cky. Matt
Fr. Btodnlkar Greenobnrg. jrrank Novak Homer City. Fr. Ferencbak
' Imperial, Vence Palcich
Johnstown, Krayn, Ant. Taoielj Lnserne. Frank Ballocb Midway, Jok^ Snst Plttabnrgh fa okoUea, ' Bteotton, A. Hren Tnrde Creek, fir. West Newton, Joseph Jovaa .. _ WISCONSIN. Mtlwankee, West AIM*, Fr. Skofe Sheboygan,
WYOMING: Rock Springs. Lonlo Dlansondville. Joe Bon«*
Pavelič in Kvaternik pripeljala s *eiboj, da bi z njo strašila j hrvatski narod. Ni ne močna, ne številna, a je oborožena in poijprta z nemškimi mitraljeai in ta liki. Hrvatski narod s svojo slavno" in svetlo zgodovino nima nobene zveze z vstaši in zanika xm esne vesti o "nekem polkn*\ ki naj bi se boril proti slovanskim braitom. Italijani se spominjajo .svojih stoletnih boifo s Hrvati, oni se danes Hrvatov boje in boje spopada z njinli. Kmetsko ljudstvo im delavstvo pia ostaja zrvesto edi-neiiTU vodji hrvatskega naroda, dr. Vladimi r ju ilač?ku in samo čaka priložnost, da se dvigne proti wstalkim tujčevim četam in strga spone suženjstva- ki je Pavelio vanje vklenil Hrvatsko.
JLrvatski govornik iz I^on-dona je nato svoje besede naslovil na Paveliča, in s pretresljivim poudarkom za klical:
PavelJč. vi ste obsojeni na smrt! Hrvatski narod bo ob pravem času z vami obračmvsl in se vam maščeval za vse krivice in vse sramote, ki ste ga 7. njimi prizadeli, ko ste v svojem izdajalskem ravnanju poskušali istfovetiti hivatski narod z vašim sramotnim režimom v službi Nemčije in Italije. .
Vaše investiranje v Defease Savings Bonds, serija E, ae bo zvišalo za 33 in eno tretjino odstotkov v 10 letih.
Kupite Defense Bonds in .
Stamps?
ODHODHTCA ZA MR. ZUPANA
Prireditev društva sv. Jožefa, ki se je vršila včeraj v Slov. nar. donrn v Brooklynu, N.Y. v proslavo 40 letnice društvenega obstanka, je sijajno uspela v vseh ozirh, za kar vsa čast 7
vsem navzočim.
Kot naša častna gosta na tej prireditvi pn sta bila naš znani rojak Mr. Ivan Zupan, urednik "Glasila	iz Cleveland,
Ohio in njegova gospa soproga. ,Mr. Zupan je imel kot zastopnik glavnega odbora KSKJ, na tem programu tudi glavni govor, za kar mu vsa čast.
Odbor društva sv. Jožefa je sijioči sklenil, ker bosta odKič-na go^ta Mr. in Mrs. Zupan o-stala v naši naselbini še par dni- da jima članstvo društva sv. Jožefa priredi na čast tako zvano "odhodnico,f i=n sicer v Čet i tek večer dne 23. oktobra ob 8. uri v dvorani Slov. doma, 253 Irving AVe., Brooklyn, N. T. Tem potom se naproša vse članstvo društva »v. Jožefa, da se ta večer udeleži v velikem številu, da se bomo od odličnih gostov na primeren način poslovili. Torej na svidenje v četrtek večer v Slov. domu.
'Mr. in Mrs. Zupanu pa želim obilo zabave in razvedrila za časa njunega bivanja m»pd nami. — Po-zdrav!
Anthonv Svet
\DVERT15E IN "GLAS NAROD V
Fregat
Poučni spisi
mmmimBMmmwmmmmmmmmmmmmmmmmm
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestava dr.
F. J. Kern. Vosav	Cena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI naj narot* knjitlee — "Bow to beeesoe a rttisen of tbe United States".
V tej knjigi« ao van pojasnilo In snko-nl sa naaeljeor	Ona Jt*t
DOMAČI ŽrVINOZDMAVNIK, spisal Vranjo Dolar. 278 stranL Oena trda ves Ofpft $1.60 Zelo koristna knjiga sa vaakega Bvlnorejea; opis raanlb bolem la odrrfvijonjo; sliko.
GOVEDOREJA. Spisal B. a^sgvOrt. 148 stranL S sllkaj»'
Ceon $1.—
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 288 straaL Vsa... Kajlga Je namenjena v prvi vrsti aa etavbae, aawtao in otrojao klJnCavnUarstv* *-r Beto-ootlvarotva
Cmm $1.—
d. MAJAB. Trije
deli: 182, 141. 188 strani. Oena mehko ves Poljuden ln natančen opis odkrltla novega sveta. Spis se Clta kakor sanimlva povest tor Je sestsvljen po naJboURb virib.
Oena SO*
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
Cena 50c
UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmsyer. 16S strani.
MLEKARSTVO. Spisal Aatoa Pove. 8 slikami 188 stranL
oa mlekarje la Uabltollo mtokaratva
ZDRAVILNA ŽELldČA. 82 ■traal.
JSOc NaroČite
$1-
.260
pn:
Slovenlc Publishing Company
216 W.-18th Street '	•- • NewYork, N. Y.
"G LAS NARODA" — New M
Monday, October 20, 1941
0SP0D iz K0N0PIŠTA
Napisal: I. WINDER.
Ill-—
• •
Strah vesolja se je "boril s strahom obupa v srcu nadvojvodi nje, ki je sedela Ob aglavju umirarjOoega in še v tem pošastnem trenutku miodro tehtaia eno proti drugemu ter iskala, kaj fbi bilo najmodrejše. Neskončno jo je ganila mifcel, da je Oton pozabil vise, kar je 1'jčilo brata od brata, in zdaj v vročici koprni po roki starejšega, ki rau je že otrok zavidal in ga morda celo sovražil.	\	I
Merija Terezija je vedela, da "Franc Ferdinand ne bo prišel. Hobro je poznala otresajoeo se moč njegovega sovraštva, 'že trideset let je poznala ledeno odločnost njegove volje; ničesar ne pozabiti, ničesar ne odjpustiti. Dobro je poznala Ma-lija Terezija tudi neutolaz'jivo maščevalnost častihlepne Zofije; pogled v lepe rjave oči ošabne ponianice, ki se je bila pred svatbo prvikrat sklonila nad matorins&o roko dobrotljive mačehe in pomočnice, je bil tako poučen, da se ni starejša žena z mlajšo po teffu spoznanja nikoli več upala govoriti o spravi s kakim bivšim nasprotnikom Franc Ferdinand in Zofija sta bila "eno srce in ena duša,'* a tudi njuno sovraštvo je bilo eno, tudi njuna; maščevalnost je ibila ena, neizpremenljiva do smrti. .
Na vse to je mislila Marija Terezija, ko je slfcala da umikajoči Oton hrepeneče jeelia ime Frar*ca Ferdinanda. Ni se dolgo pomišljala. Napisala je pismo in ga po slu poslala v Behedere.
Sel se je vrnil s kratkim pisemteem Franca Ferdinanda. Fra ne Ferdinand je obžailovai, da-ne more ustrrči materini želji Nadvojvod i n ja ,r£zo^aiana, a ne presenečena, je zbudila gkdallsko igralko, ki je bi!a v svinčeni trudnoeti in iznemo«--losti zazspala, ter jo naprosila, naj bedi ab naslanjaču. Naglo se je Marija Tercsiija oblekla in se odpeljala V Belvedere.
Zakonca sta sprejela nadvojvod in jo z obrazoma, ki nista obetala dobrega. Marija Terezija je uganila: zarekla sta se bila. da se ne dasta omehčati in pregovoriti. Tuja sta bila na smrt žalostni,, od dolgega bedenja zelo oslabljeni, izmučeni materi neprijazna, odbijajoča obratza Franca Ferdinanda ill Zofije, tuje njune oči, ki so zatajevale vsakršno čustvo. Z drhtečimi udi se je opotekla do naslanjača.
Kako drugače so jo prej zmerom sprejemali v Belvederu. Franc Ferdinand, ki se mu ,ie mrki obraz le v rodbinskem krogu zjasni), ni bil pozdravil matere Jiikolj dnrglače.kakor z veselim smehom ali smehljajem, in tudi Zofija, nezaupijivka. se je zmerom vsaj .izzkuišala bliniti, da jo obisk osreouje in veseli.
Danes sta obraza zakoncev govorila: "Čemu te mučni oW-k, ki nima smisla? Zakaj naju siliš, da ti še enkrat rečeva: ne! Zakaj terja; od naju, ttar ni mogoče? Mar bi molčala in sebi in nama prizanesla ta netečni razgovor."
Marija Terezija .se z naježenima obrazoma ni dala oplašiti. \ endar se ji ni posrečilo, da bi bila takoj izpregovorila. Zo-fijm pogled jo je ohramljal. Nikoli prej ni bila Marija Terezija občutila, kako tuja ji je ostala ta sinaha, za katero se je nekdaj borila proti vsem drugim, proti eesarju in vsem mogočni kom v državi. "Ne, ne zanjo." je mislila, ko je molče zrht moleeci v oči, "ne zanjo, zanj sem se borila. Samo zanj v ene1 ar ali ni to vse eno! Kaj ni isto! Saj sta eno, tako
•eno da nu ne bi nič pomagalo, če bi ga prosila, naj govoriva v stin ooi . .'	®
' Nazadnje se ji je poučilo, da je pretrgala molk.
r ranči, nikold te še nisem nadlegovala s kakšno prošnjo Danes prihajam prosit. Rad bi te videl, blede se mu otebi, samo o tubi še govori. Umira, zdaj mu ne moreš odbiti zeljo. Pojdi takoj z menoj, nikar dolgo ne pomišljai drugače p rideš prepozno."
t Mvarija TereaiJa ie ostala in mu položila roke na ramena L strasi I se je tega dotika in široko odprl oči. Pokledala mu je globoko f ooi in rekla-"Moraš!'* i Poskočil je.
"Ne maram ga videti!" je vzkliknil. "Veš, kaj mi je storil! \ se je nah-ujskal proti Zofiji. Vedel se je, kakor da bi bila Zofija ena njegoviih — njegovih pocestnih deklin! [n %	k ujeinu — v njegovo stanovanje, kjer on,
/.f 111 'lotel P«iati roke, živi s takšno ženščuro! Dovolj zadostno je, da je tako nesramen in je ne pošlje iz hiše ko st ti pri njem in m|u streže^!"
Marija Terezija je še dolgo vlekla jezni glas na uho, ko je bil znova nastopil molk. Ničesar ni več vedela reči. S ik>-oeseno glavo je stala pred Franocm Ferdinandom, pred Zoijo. * rane Ferdinand je videl drget na njenem žalostnem obratu, ludi on je pobesil glavo. Tiho je rekel:
"Odpusti, mama. Strašno mi je, da ti ne morem izpolniti elje. Verjemi, rad bi dal nekaj let svojega življenja, da ti morem piizanesti to razočaranje. Pa ne morem ..." Marti ja Terezija je prikimala ter dejala: "Ne moreš. In tvoja pobažnost ti ne pomaga."
r« a beseda je menda zadela Zofijo. Šele zdaj je odprla usta. Rekia je:
"Res <ža ne more hi k njemu.. A molil bo zanj. Vsak dan bova molila zanj."
Trpek nasmeh je bil odgovor Marije Terezije. Ko je sedla v kočijo ;n se odpeljala nazaj v wahrinsko vilo je bul njen obraz spačen 6d studa. Spaka studa je izginite iz njenega obraza šele tedaj, ko je ^topila v bolnikovo sobo in je je spet obdal smrad trohnaeega živega trupla
Oton je živel še teden dni. Nadvojvodinja in gledališka igralka sta se vrstili; ta čas. ko je ena sedela pri umirajočem je druga poizkušala spati, da bi si naforaila moči za prihodnjih par ur Noben zdravnik ni moge* pregovoriti nobene izmed njiju da bi popila pred hišo in se nasopla čistega zraka
\<en*ih se je v sobi komornega sluge oglasil telefon; nekatera pi ijateljica umirajočega je povprašala, kako m|u je
Marija Terezija je upala, da jo Franc Ferdinand še poklice Ni je poklical. Tudi od Ferdinanda Karla, najmlai-aega brnita, ki je bival na jugu, ni bilo glasu. Le razni ljudski
Tli ANOVI, JEN L. lili
Obisk v Kanadi
Piše MICHAEL PREBILI CH, Eveleth. Minn. Nadaljevanje
"JSTo, poglejte, kako tukaj le- tekla noč in potem je bilo kma-po postrežejo pijanca; ga lepo
položijo v posteljo, da se prespi, a pri nas v Združenih državah ga skozi vrata ven na ulico izbrcajo." Ob tej priliki sem šele imel priložnost se prepričati, zakaj imajo postelje v visakem taiošnen} prostoru v dvorani ali na pikniku Razloženo mi je bilo. da pijača ni do-'vol jena v nobenem javnem prostoru. Zatorej naredijo to kot privaten prostor, kjer kakšna osefoa živi. Ista oseba sme na svoje stanovanje poklicati svoje prijatelje in jim dati piti kolikor hočejo. Isto tako imajo prirejen na pikniku prostor kjer si naši ljudje postavijo majhno barako v po>teljo v nji kamor se pot m ob nedeljaih zbirajo na domače zabave.
V sredo zjutraj nas je prišel obiskat Mhrko Waydetich, J. Rade in še nekaj znancev. Raz-govar.iaK se o raznem in je jutro hitro poteklo v večnost. Opoldne nam moja sestra pravi, da smo vabljeni obiskat ver rojakov v Thrrmpns. In tako smo isto »opoldne obiskali Ju-rpta Pikečea-i, hčeri Mrs. PMer Fuarina in M*rs. Kato Pavlin. Dalje več nismo mogli, ker so bili ti rojaki preveč jrostoljufb-ni. Zrni ra j so prinašali na mizo in prosili, da naj »e za ne-
ki treba iti k počitku.
Drugo juti o je bil četrtek. Precej zarana smo se spravili ven, da obiščemo še več naših znancev jn prijateljev. Proti večeru smo se ustavili pri Mike Mhirviču. Povsod smo bili izredno gcfstoljjulbno sprejeti. V vsaki hdši so ženske tekmovale z jedili> a moški pa varno skrfbeli zia grla izpirati. V prijetni družbi naša h odličnih in Kostoljubnih rojakov in z mojo sestro, njenim možem Matom in njihovimi otioci. nam je poteklo devet dni kakor blisk. V tem zlatem kraju smo imeli ve-
in Timmins se je potopil v ne-, vidni dalji.
Sonce je vateoko stalo na nebu in vzdigovalo prah s te peskov^ poK, Uv.ftera s? je našim očem dvigala in zopet padala. Veliki bori in gimfiČje, ki pokriva kamnito okolico, se je pripogibiio pred krepko južno sapico. Ves zantišijen na Timmins in naše dobre sorodnike in prijatelje, sem ga zavozil po novi cesti naravnost v Kirk-land Lake, ki je tri milje od gfevne ceste. Zmiiaj sem si /elel videti to mesto, pa nikoli nisem imel časa. Zdaj smo pa tu po pomoti. V mestu se nismo ustavili le prevozili <»mo skoai in se zopet obrnili nazaj. Ura je sla ravno na dvanajst, opoldne, ko zopet dospemo na glavno cesto. In ko smo se ta
Zarota proti Mussoliniju
■ i ____
Londonski'list "Sunday Chronicle" piše, da želi Hitler, da bi bil Benito Mussolini na kak način odstranjen in da bi na njegovo mesto stopil bivši tajnik fašistične stranke Roberto Farinacci in da je zarota že v teku.
Ko se je MusBolini mudil pri Hitlerju na ruski fronti, se je Farinacci dolgo časa posvetoval v Berlinu z načelnikom Oes-tapa Heinrichom Himmlerjem, in je bilo med njimia določeno, da Farinacci prevzame Mussolinijevo mesto, ako bi* se Mussoliniju " kaj dogodilo. *'
Mussoliniju ni prav nič znanega o sestanku med Farinacci-jem in Himmlerjem, kajti njegovi osebni častniki so bili podkupljeni s Hitlerjevim zlatom.
liko zlatih časov, kateri nam ko nadalje vozili &a kakšnih ostanejo neizbrisni v trajnem miijt pridemo na strmi klanoc-spominu. Hvala družini Chopp V dolini je bila pot nasipama in vsem ostalnm rojakom za iz- kakwHh 10 inčov na debe'o vrstmo postrežbo in ko pridete 6 peskom in nevedoč se zari-vi na Rveletth. vam bomo i^ nemo v ta pesek. Ženem in že-srca z veseljem povrnili. |nem. da prevozim ali se ni da-T>rugi dan je bil petek. Po- 10> n>oral sem se ustaviti. Ko sloviti smo se mora'ii. Sestra se. ozrem nazaj, še vidim dru-
nas je nagovarjala, da ostane mo«e "vsai skozi nedeljo, da bodo naredili piknik itd. Amipak neizprosen čas je bil hujši kakor vse te in podobne prijazne fn wflbjjive besede. V' srcu
tiam vsem hipoma postane tesno. v očeh pa vlažno. Sežemo si krčevito v roke. "Pozdravite vse naše raance v 'stejcih* in' yfeogwilM Tako spwrienjare-a
koliko časa ostanemo ^ in tako v ž-vlieniu sonee ?n dež_ve
smo se zamudili, d'a nas je za- selje in žalost.
irih pet £<vtoiDi(Obilitstov zarin-
jenih v pesek, ki so se mučili
rečeno, storjeno, in res posrečilo se nam je priti ravno ob 10. uri zvečer domov. Isti dan smo prevozili 850 milj. Bil sem pa tako truden in izinučen, da sem rekel, da je t^ prvič in zadnjič, d& bi še kdai toliko časa šofiral v enem tfnevu. Poprej mi je bilo lažje potovati, ker sva se pri koiesu menjala s sinom, a zdaj je dorastel in se izočil in šel po svetu sa iskati ovoje s reče, ker tukaj pri nas na železnem okraju ni zaslužka, niti bodočnosti za mlade ljudi. Le mi stari mo
-	»v niuim ------- -J----------- ----
izlerzti a niso se mosrli niti sra- ramo še biti tukaj, ker smo se niti. Za srečo je mimo priše4i pre^lolboiko zakoreninili. nek velik truk ofl Canada Drv Kmalu bo prišel čas. da bomo
NATE 7A fCIAVIR ATI H AR.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE.
SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih peno! Izdala Glasbena Matica t
Cleveland!!.
Cena — $13«
Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI ra abor...................
Sest narodnih pesmi i
fiki zbor ..............
Sest narodnih pesmi
toni t bor .............
Frane Venturlni—ŠEST MEŠANIH in MO&KIH ZBOROV ......
ferdo Jaranee—U MLADIH LET. me6kl sbori .................
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (m-iki »n neiinl) .... .........
Moški zbori
OSKAR DEV:
Bar«ca; OJ, moj iocel itrt; Kam mi, fantje, dm v raa po}-demo ......................JN
OSKAB DEV:
.Srečno. *Uubca moja: Ko ptiffl-ca na tuje gre; Sofil; MoJ očka mt konjička dra; OoblT sem pl-
Slovo; Je »pihnila loč .4«
EMIL ADAMIČ:
Modra devojka (belrbranjaka.. M
Vso nofi pri potoel ...........JS9
Jurjev« ......................JU
Hodi Ulcka domo; Kaj dragega hočem; Zdravlca ........JSfl
VASILIJ MIRK In X. GROBMINO: Velrlč; P« gradiol A........M
dajal najradodarnejše naipiitnine. (Nadaljevanje prihodnjič.)
FERDO JUVANSC:
Zjutraj ........
Slovanska ....
..JU'
7.
MONIKO
si.o veni an dance
VAN D A POLKA__■ .,
PO JEZERO
kolo_____- _______
OHIO VAU*¥
SVLVIA POLK*__
TAM NA VRTNI GREDI
MARIBOR WAI.TZ____
SPA VAJ MILKA MOJA
orphan "waltz_____
dekle na vrtu OJ, MARICKA. PEGLJAJ... Zidana marela (poika> veseli bratci (majurka)
drutžibe, da nam je pomagal izvleči. Ko oriden>o na hrtibeka. vidimo tu .stati "eoim-ty truck^ in moža sedeti zraven nje^a. Malo smo bili ne-voljni. na nje^ja in ga pokre-erali, ker se ni zmenil za uboge So en pogled soferie, kateri so u? tako mučili v tem pesku.
Ura je bila že 6ez dvanajst, in naši želodci so tudi sedeli, da je bil čas za južino. Ustavimo avto na ugodnem prostoru in se spravimo ob poti sedeti v .«enco. na skalo pod velik bor. Moja soproga pa potegne iz kovčega okas no brašnjo, ki jo je moja j^etra skrivaj vtihotapila v avto. To nam je o* poldne ugodno rešilo naše želodčno -vprašanje. Fo obedu zopet napiej, da dosežemo še par sto milj in kakšen ugoden kraj za prenočišče.. Okoli 3. ure popoldne je pa začela liti ploha kot iz škafa in voda je tekla po poti kot reka. Ueta-
mo še naslednje pesmi, kateriir smo znižali cene:
Ameriška Slovenka lira, (Holmar)
Orlovske himne (Vodoplvee)__
Slovenski akordi, 22 metenik bi
J« Jt
.1%
M
■MHdfa zborov (Kari Adami*) Trije me&ani tbori (Glasbena Matica) ____________
V pepel n lini ooCi, hanta»n aa sale, »bor In ark eater. (Sattner)....
Mladini, pesmi za mladino s klavir-km (E. Adami«)
Dve pesmi, (PreUvee)
»bor in salo______________
Na« himni, drevesne____
Gorski odmeri. (Labarnar),' n. ivexek, maikl
za tamburice:
NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk"...............76
PETER JEREB: Pelin roia; VASILIJ M IRK: Podoknlea........J5f
ZORKO PRELOVEC:
Ko so fantje proti vaal B1....JW
L? enkrat Se .................20
Slava dela ..................JN
RR. VOLARIČ: Rotmarin; PAVČIČ: Potrkan ples
J08.
"Glas Naroda
SI«
IZ STARE ZALOGE pa ima | .f.	, . , ,
viti smo se morali, dokler malo ^^ «
plohb (pojenja rn to je trajalo kakšne dve uri, a dež je pa padal ves popoldan tako, da smo isti dan komaj naredili okoli 400 milj in spali v kabinah pri eni majhni naselbini po imenu Lrtehford.
Drugo jutro v soboto ?mo že ob petilk zjutraj vstala. Za nas se je tako zgodaj videlo žarama, za domačine, pa ne, ker njih čas je bil za eno uro premaknjen naprej. Toda po njiho^ vem pasu je b ila ura šest. Po zajtrku sm» se hitro spravili na pot m napolnili tank s ga-zoEtiam da bo naš železni konj imel več poguma nadaljevati pot po Jčateri smo imeli še voziti 850 jnilj do doma.
Precej od zjutraj se nam je Obetal lep dan. Tudi pot, po kateri smo nadaljevali, je postajala oimdalje boljša. Proti domfu se nismo več nikjer nameravali ustaviti, ker na poti od doma smo si že ogledali vse bolj važne stvari. Na meji ©mo se ustavili, da smo počakali Ijroda ali ladje, da nas prepelje čez vodo na ameriško stran. Straža na kanadski strani in tudi na ameriški, je bila z nami jako dobra. Vprašali So nas ako smo imeli dobre čase in aiko so bili 1 judj^ z nami cl jud-ni. "^es," sem1 odgovoril "še preveč dobri so bili." Kanada ie ravno tako kot so Združene države in dostikrat setn si mislil, da b!# se moigla z nami »družiti. Jako ee nam je dopadlo v Kanadi in tudi ljudje, s katerim)? smo občevali, so bili preveč postrež^ivi in gostoljubni. teko da jih ne bomo.ni-kofi pozabil. Hvala še enkrat vsem.
(Ko smo zopet dospeli na ces to št. 2, sem rekel svoji družini. "Kaj če bi se naim posrečilo še danes priti domov" In kafcor'
prestari postali in takrat se nam več ne bo poljubilo po svetu potovati; potent bo dobra peč in zraven nje sedeti in imeti dobre spomine na kraje ?ti ljudi, s katerimi smo se sežli in imleli dobre čase. Veliko, veliko srm že prešel tega sveta, zakar upam, da mi ne bo zato nikoli žal.
Nekega dne; ko sem prebiral papirje, =em prišel na dopis iz pod peresa precej doibrega pisatelja, ki je pisal sledeče: "G^ledaj si najprvo svojo deželo, v kateri živiš, potem pa šele druge.fJ Tale stavek mi je ostal v spominu ne Arisen MfislH sem si, da na eni strani je bil jsisatelj_.popolnoma na pravem rrreetu m res je imel prav. Resnitža je, da je jako veliko zanimivih reči ogledati v naši novi deželi, v kateri sedaj živimo. Tukaj vidimo lepa nuesta z nebotičniki, krasnimi lepžmi Hišami, ntuzeji, čitalnicami, šolami, parki itd.
so ponoči razsvetljena z J raznobarvnimi električnimi luč kami. Na okoli mest po poljanah se vidi krasna polja, travnike. njive in pašnike in lepe visoke hribe, snežnike in doline in sadne vrte in razne industri-ie, faibrike z umetnimi stroii, katere operira mnogo naših dobrih delavskih rok.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih Čaaib je vaakemn tiiateljn dnevnih vesli potreben ta priročni ATLAS, ki ga pofilje-mo na*Im naročnikom po najniijl eenl. — Naročite ca ie danes!
Velikost »K s MU iafev
48 velikih strani:
82 barranlta aeiuljerltlor tujih driav ln 9 zemljevidov Zdr. d rta v ]jg zastav vodilnih dr-lav;
40 svetovnih a Lik popolnoma* o-snačeRih;
Zanimivi svetovni dogodki.
Najnovejil semUevid kaie eeii svet ln tndl:
RAZDELITEV POLJSKE UBI)
NEMČIJO IN RU8IJO ITAI.IJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-
ŠKE K NEMČIJI NOVA FIN9KO-RU8KA MEJA
Cena 35
centov
PoSIJlte noto v znamkah po S _oa. po 2 centa.
Posebnjost :
HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI / SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, U ga dobite a atlasom In ko ga Izpolnite In poUjete k Izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojskujo Clb ae d rta v, kakor bodo prema-njene po sedanji vojni.
Naročite AUaa pri:
"GLAS NARODA"
tit WEST ISth STREET NBW I G K K , N. I.
ZA CITRE:
Poduk a eltre. — « zvezki — (Koieljskl)____...
ZA KLAVIR:
Bari pridejo. — Koračnica —___
Slovenske narodne pesmi, Janko
2lrovnlk
L zvezek. 123 pesmi sa moSkl aU Ženski zbor ............
l.tt
II. zrezek. 77 pesmi za moSkl ln meSanl zbor ................jj|
1M narodnih pesmi am moild In «eianl zbor, Emil Adamič ....L—
FANTJE NA VASI. 18 narodnih
M mofiU zbor. Ciril Pregelj., gš
NaroČilo pofijlte na:
99
NEW YORK, N. Z.
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesirn itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE
2Vi x 3% lnčev — 224 strani vezava umetno ............ 25c.
KVIŠKU SRCE — (St. 355)
2V4 x 3% inSev — 224 strani v belem celoUdn ...... .50c
KVIŠKU SRCE — fit. 408)
2% x 3% inčev — 224 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (št. 4*8) 2%x4 1 nčev — 255 strani vstevil Sv. Kriiev Pot
Cena $1.50
RAJSKI GLASOVI — (fit. 418) 2% x 4 inčev — 255 strani vstevii Sr. Kriiev Pot
Cena $1^0
SKRBI ZA DUŠO
S X- 4%--inčev--»12 strani
Cena $1.75
NEBESA NAŠ DOM — (fit. 415)
2% x inOev — 384 InCev
Cena 75e
SVETO PISMO _________________ $3.—
(Ker se nam je posrečilo dobiti te moiitrenike po zelo nizki ceni, jih tudi moremo prodajati po gori o-značeni ceni. Zaloga pa ni opsebno velika, zato jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli S njimi po-strečl.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Key «f Heaven
fino vesano ..............JI
v usnje vezano ......... .75
CATHOLIC POCKET MANUAL v fino usnje vezano......L—
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.