Pošt .: na plačana v gotovini. Posamezna številka i Din. Št. 26. — Leto XX, — Kranj, dne 27. junija 1936. Uredništvo in upruva je v Kranju, Strossmajerjev trf it. I. Telefon št. 73 .Gorenjec" izhaja vshko soboto. Dopis« sprejem« uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se na vračajo Nefrankiranib pisem ne sprejemamo. — Naročnina za .Gorenjca", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletna tO Din, posamezna številka 1 Din. U'&t za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Novo pol Kranjsko pokopališče spac- gotovo med^ najlepša in najbolj urejena pokopališča v Sloveniji, četudi ima dvoje velikih napak. Od teh je prva, da je premajhno in da se je znašlo naenkrat v mestu samem obdano okoli in okoli od stanovanjskih hiš. Ko bo še zgrajeno novo ljudskošolsko poslopje, kar se mora v kratkem zgoditi bo nastopil skrajni čas, da se otvori novo, času in razvoju kranjskega mesta primerno moderno pokopališče. Z vprašanjem, kje naj leži novo poko- Eališče so se zadnje desetletje mnogi avili, vendar je ostalo še do danes nerešeno. Svoj čas se je mislilo, da bi se pokopališče preneslo na Kranjsko polje in so se tam iskali različni kompleksi, nekaterim je ugajala lega zemljišč poleg cerkve na Rupi, tudi potem še, ko se je izkazalo, da je ondotna zemlja skrajno neprikladna za pokopališče, kar se je tudi na drugih zemljiščih na Kranjskem polju več ali manj pokazalo. Glede zemljišča na Rupi se je zlasti povdarjalo, da ne bo treba graditi posebne pokopališke kapelice, za kar se bo lahko uporabljala rupniška cerkev, kar bi celotno napravo izdatno pocenilo. V zadnjem času pa so nekateri skušali rešiti kranjsko pokopališko vprašanje na ta način, da bi kar k sedanjemu pokopališču priključili še nekaj metrov sveta na južni strani, s čemer bi se dala stvar za nekaj let zavleči. Zdi se nam, da bi bila taka provizorična rešitev najslabša. Zemljišča na Rupi in na Kranjskem polju pa so osobito neprikladna za nov povečan Kranj, zlasti zato, ker leže preveč ekscentrično. In vendar je rešitev vprašanja, kje naj bo bodoče kranjsko pokopališče, tako enostavno, da ne more bolj biti, če se sprejme projekt, ki ga je napravil naš dekan. Novo pokopališče naj bo sicer na periferiji mesta, vendar naj ne bo daleč od centra, naj ne bo daleč od župne cerkve in ne predaleč za večino župnije. Vsem tem zahtevam odgovarja načrt kranjskega dekana, ki gre za tem, da se izbere novo pokopališče samo kakih 5 ali 10 minut od župne cerkve, naravnost čez nov kokriški most, ki naj se zgradi čez Kokro iz središča mesta na Huje. Če bo le količkaj dobre volje merodajnih faktorjev, je mogoče, da imamo že letos zgrajen provizorični most čez Kokro med župniščem in škofijo. Možno bo v podaljšanju tega mosta v razdalji par minut od župne cerkve, nekako v višini Primskovega in Čirčič postaviti in izbrati najlepši svet Za pokopališče, v krasni legi. ki bo centnilno ležeč lahko dostopen zn vse fnrane. Ker je ondi svet razmeroma DO ceni, nakup sveta ne bo mnogo sini. Dosedanje kranjsko pokopališče je last cerkve in gotovo se ne motimo, da bo hotela cerkev tudi v bodoče obdržati cerkveno pokopališče četudi bi občina hotela imeti svoje občinsko pokopališče. Mislimo pa. da v bodoče ne bo prišlo med cerkveno in občinsko upravo radi pokopališča do kakega nespo- razuma, ker je sporazum mogoč na sledeči podlagi: cerkev proda zemljišče sedanjega pokopališča kranjski občini ter z izkupičkom kupi primeren svet za novo pokopališče na Hujah in ga po svoje uredi. Seveda bo kupnina za vse pokopališke naprave premajhna in bo treba, da bodo farani ali pa občani morali za novo pokopališče prispevati. Radi bližine farne cerkve ne bo potreba na tem pokopališču graditi nobene cerkve, s čemer se bo mnogo stroškov prihranilo. In kaj naj nastane iz starega pokopališča? Po nekem regulacijskem načrtu kranjskega mesta, ki pa po našem mnenju nima veljave, naj bi kranjsko mesto, ako bi se proti severu razširjalo, izgledalo tako, kakor nekatera ameriška mesta. Ulice napravljene z merilom, ceste od 12 do 20 metrov široke in ob njih v strnjenem sistemu postavljene na tesno hiše, kakor v Kranju na glavnem trgu. Skoro vse ulice se križajo, če le mogoče v ostrih ali pa v topih kotih. Če bi kedaj tako mesto v resnici zraslo, kakor je na tem projektu narisano, in kar nas Bog varuj, bilo bi nekaj strašnega za pogledati. K sreči se prav nihče tega projekta do danes ni držal in se ga gotovo tudi prihodnjič ne bo. Zato so kranjski meščani, ko se je začelo mesto proti severu širiti, postavljali svoje lične hišice sredi vrtov, tako, da se na severnem delu Kranja razvija lepo vrtno mestece, ki bo, čim se zgradi nova šola, do Jezerske ceste in deloma še čez, postalo gotovo dejstvo. Izmed najbolj privlačnih točk, tega vrtnega mesta naj postane staro kranjsko pokopališče, potem ko bomo nehali svojce tamkaj pokopavati. Zakon zahteva, da se mora opuščeno pokopališče dolgo vrsto let pustiti neuporabljeno za stavbe, ali katerekoli pridobitne namene. Naše staro pokopališče naj ostane trajno posvečeno spominu velikih mož, ki na njem počivajo. Vendar pa se lahko prav v kratkem času spremeni tako, da dobi videz lepega parka, ki naj nekako izpopolni šolski park, ki ima obdajati novo ljudskošolsko poslopje. Kapelica se da z malimi adaptacijami spremeniti po mnenju našega odličnega arhitekta Plečnika v majhen muzej ali pa v spominsko kapelico. Novejše spomenike bodo meščani gotovo prenesli na novo pokopališče. Grobovi, ki se ne bodo negovali, bodo v kratkem izginili, grobovi naših velikih mož, ki tu počivajo, kakor Prešerna. Jenka, pa morajo ostati v tem bodočem parku, le da se jim da večjo povdarnost in da se j iti obda s primerno okolico. Z ne prevelikimi stroški se da naše staro pokopališče že v par letih potem, ko se je kot pokopališče opustilo, spremeniti v prav lep park. kakršnega nima nobeno mesto v Sloveniji. Na ta način mislimo, da se da kranjsko pokopališko vprašanje z razmeroma majhnimi stroški lepo in v kratkem povoljno rešiti. Dobri Pred tedni smo posvetili staremu programu JNS stranke nekaj razmotri-vanj. Danes si hočemo nekoliko pobliž-je ogledati novi program in smernice, ki jih je ta stranka objavila, hoteč z njimi zbrati razkropljene somišljenike, katere si je po veliki večini s svojo neumestno taktiko sama odtujila. Če ji bo to uspelo z novim programom, je še zelo dvomljivo. Obstoja bojazen, da bo ostal ta lepi program več ali manj na papirju, v praksi pa se bo sledilo starim smernicam, ki so bile radi spremenjenih razmer za javnost zavržene. Vsekakor je ta nietamorfoza, ki se je izvršila v JNS stranki, vsaj kar se tiče oblikovanja programskega besedila, ze- nauki lo značilna. Ta prememba nam ravno dokazuje, da so gospodje voditelji sami uvideli, da so šli po popolnoma napačni poti, in da se z metodami kakršne so uporabljali ne da pridobiti iskrenih pristašev. Novi program, kakor smo ga brali v ,Jutru" in drugih strankinih listih, pričenja z „vero v Boga". Pri tem uvodu se moramo nekoliko ponuditi. Te besede same pomenijo, da so gospodje obrnili svojo pot za 180°, to se pravi, da so se obrnili na levo a hočejo iti na desno, torej v čisto nasprotno smer. Moti jih pri tem prav nič, da imajo v stranki framazoni precejšnjo besedo, kajti ti sami zase bodo vsekakor te uvodn~ besede novega programa prenesli, samo če bo na nje dobiti večjo množico pristašev. V Radičevem političnem programu in njegovih nastopih smo večkrat brali geslo „z vero v Boga", sedaj pa so se gospodje framazoni poslužili Radičeve-ga več ali manj iskreno mišljenega gesla, s katerim je šel med narod. Mi dvomimo, da bi ljudske množice na to geslo polagale sploh kako važnost. Naslednja točka novega JNS programa je popolna »demokracija", dalje „dekoncentracija" in svobodne tajne volitve, torej ravno nasprotno temu, kar je vseboval njihov prvotni program in kar so očitovale njih doslej izv.ii .ne metode. Kaj so si ustvaritelji novega strankinega programa prišepe-tavau med seboj, ko so ga sestavljali in imeli brezdvomno pred očmi besedilo starega programa, si lahko mislimo. Nikakor jih nimamo za toliko nespametne, da si ne bi bili v svesti, da bla-grujejo v novem programu to, kar so v starem preklinjali, ozirouia^da obsojajo svoje lastno dosedanje početje. Ni izključeno, da so imeli pri tem v mislih namen, ribariti v kalnem in če mogoče pristaše JRZ pridobiti za sebe, češ, da je novi JNS program prav ravno tak kakor program Jugoslovanske radikalne zajednice. Trpke besede nam silijo pod pero, če beremo danes, da hoče JNS svobodno in tajno volilno pravico, med tem ko je vsakemu znano, da je delala pri zadnjih obč. volitvah z vsem aparatom, ki ji je bil dan na razpolago, da je izsiljevala z javnim glasovanjem od posameznih več ali manj od njih odvisnih volilcev glasove zase. Gospodje so uvideli, da se njihov stari program, način ter zakon more obrniti tudi njim v škodo, kakor hitro ima njegovo izvajanje mesto njih kdo drugi v rokah. Je pač usoda vsakega neiskrenega in nepoštenega dejanja taka, da prej ali slej izzove prekletstvo nad svojim ustvari-teljem. JNS se pripravlja na svoj kongres in treba na en ali drug način obsoditi stari strankin program ter razložiti str-mečim strankarjem novega. Kdo bo prevzel to nalogo, še nismo brali, čeprav se je zadnje dni iz različnih poročil lehko sklepalo, da bo tudi g. dr. Kra-mer med onimi, ki bodo zatrjevali, da je edino pravilen in rešilen novi program, ki preklinja vse, kar je vse-lioval stari in ki zametuie vse dosedanje metode JNS stranke Razsodni člani te stranke bodo vsekakor prišli v zadrego "ri novem udejstvovanju, ker bodo morali tolči po zobeh same sebe ter obsojali to, kar so še pred 3 leti delali z zanosom, ker so si bili v svesti, da je za njimi ves aparat, ki so ga imeli v rokah njih kolovodje. Odveč bi bilo rabiti pri tej misli ostrejše izraze. Govoriti o decentralizaciji, ki jo vsebuje novi program, na tem mestu bi bilo odveč, ker se je že toliko pisalo o njej, in ker je slovenski del jugoslov. države že izkusil toliko bridkih izkušenj, da se končno lahko nadejamo, da bo tudi pristaše JNS stranke prevzela misel, da morajo vse stranke voditi tako politiko, ki bo v gospodarski prid cele Slovenije. Dokler se teira ne bo dokazalo, je govoričenje o decentralizaciji prazna pena. še več drucrih manj pomembnih točk vsebuje besedilo te nove izdaje programa, ki same na sebi ne pomenijo mno-po. Vse je odvisno le od dobre volje za način izvajanja tega programa. Če bodo gospodje od JNS „partije" tudi v srcih spoznali napačno prejšnjo pot in radi tega krenili na drugo po smernicah novega programa, bo peljalo to prej ali slej do ožjega ali širšega zbližanja med posameznimi strankami in grupami Slovencev. Sadovi se bodo vsekakor kmalu pokazali. Za enkrat se o tem še ničesar ne čuti, kar je sicer umevno, ako se uvažuie, da je treba preje opraviti kongres, ki bo dal posameznim pripadnikom JNS stranke za to potrebna navodila in smernice. V ponedeljek je krajevna JNS organizacija imela v Kranju zborovainje, na katerega so bili povabi teni le najzanesljivejši člani te stranke ter se je istega udeležilo 20 članov z g. dr. Pirkrha-jer jem na čelu. Na tem zborovanju se je slišalo, da je stranka v resnici na- Eačno postoriala s svdjo prejšnjo takti-o in da mora slediti novemu srranld-nemu programu z natančnejšim izpe-ljavanjem v n»em obsežnih načel. G. dr. Pirkmajer je poslušalcem razodel, da je sedanji režim hujši; kakor je bil oni v dobi Šušteršiea, pri kateri trditvi so se nekateri navzoči nekoliko zamislili in občudovali drznost te neprimerne prispodobe. Pri vprašanju, kdo naj bi bil predsednik obnovljene JNS, so prišli gospodje do zaključka, da je treba predlagati g. dr. Uzunoviča, čemur pa je neki član z dežele ironično ugovarjal. Umevno je, da se na takem sestanku podrobnejša taktika za nad al j ni postopek pri udejstvovanju in izvajanju strankinega programa ne more določiti in da je to prepuščeno več ali manj posameznim voditeljem in njihovem okusu. Gospodje udeležniki tega sestanka so se razšli ob 11. uri dopoldne ne posebno zadovoljnih obrazov. Vsekakor je zadovol jnost krajevnih faktorjev odvisna od tega, kako bodo umeli prikrojiti strankin program lokalnim razmeram, kako bodo umeli podžigati ali izločevati osebnosti ter kako bodo nastavljali in odstavljali one, ki iz ozadja usmerjajo tendence izvajanja strankinega programa. Odvisno je od tega, če se bodo gospodje končno povspeli do neobhodno potrebne jasnosti in odkritosti v vseh zadevah in ne bodo hoteli več, kakor so to prei prakticirali, svoje delovanje obdajati s skrivnostmi in tajnostmi. Težko je sicer verjeti, da bi se posamezni bistveno izpremenili v tem, kar jim je prirojenega, izključno pa ni, da spoznanje ne bi bilo toliko krepko, da ne bi tudi v tej smeri obrodilo vsaj nekaj dobrih sadov. Imeli bomo kmalu priliko presojati udejstvova-nje in način izvajanja novega JNS programa pri posameznih pristaših stranke, kajti predstoječe občinske volitve bodo v tem oziru najboljša preizkušnja. Nadejamo se, da bodo nekateri uvideli, da pri javnem delu nima nihče ničesar v zakupu in du ni nihče pooblaščen razpolagati z posameznimi mandati javnega udejstvovanja ter jih deliti kakor da deli svojo lastnino. Gospodje si morajo biti v svesti, da je doba uzurpatorjev že davno minila in da je v mestu kakor je Kranj, mogoče edinole na pošten način urejevati javne zadeve, kajti sicer se jih spravlja samo na dolgo klop, s katere ni nobene rešitve. Vse dosedanje izkušnje so moralo one, ki mislijo drugače, že poučiti, da se po njihovem načinu stvari ne premaknejo iz mrtve točke in da je v današnjih prilikah samovoljnost nemogoč način javnega gospodarstva. S tem smo osvetlili nov JNS program iz splošnega strankarskega vidika, prav tako kakor tudi iz lokalnega, in samo iskreno želimo, da bi lepo programsko besedilo rodilo tudi lepa dejanja, kar bi bilo v prid in korist vsej slovenski domovini prav tako tudi našemu lepemu Kranju. Li — Prosvetni dan v Šmartnem pri Kranju V nedeljo, 21. t. m. je bil lep prosvetni praznik v Šinarinem pri Kranju: blagoslovili smo prapor tamošnjega Prosvetnega društva. K tej slovesnosti so prišln odposlanstva prosvetnih organizacij iz Kranja, Tržiča, Škofje Loke, Šenčurja Radovljice, Komende in Sostra pri Ljubljani. Šest društvenih zastav je prišlo pozdravit svojo sestro. Ob devetih se je uredil lep sprevod, v katerem je bilo okoli 100 narodnih STRAN 2 »GORENJEC« noš, in korakal ob zvokih tržiške godbe v župnijsko cerkev. Tu je predsednik Prosvetne zveze g. dr. Lukman v svojem govoru pojasnil naloge katoliškega prosvetnega dela, se spominjal 1050-letnice smrti sv. Metoda, prosvetnega dela Slomškovega in posebej 0-pisal delovanje Slomškovega učenca in sotrudnika, stražiškega rojaka Jožefa Rozmana, ki je umrl 1. 1874. kot dekan v Konjicah. G, svetnik Šare hrani sliko tega odličnega moža. Nato je služil predsednik sv. mašo, med katero je domači pevski zbor lepo prepeval. Po sv. maši so pred oltarjem razvili novo zastavo in predsednik Prosv. zveze jo je blagoslovil. Kumovala sta gospa Schif-rerjeva, ki je na zastavo privezala lep trak, in gosp. Draksler. Nato je godba intonirala himno „Povsod Botra" in vsa množica jo je mogočno pela. Po cerkvenem opravilu, pri katerem je bila prostrana šmartinska cerkev do zadnjega kota polna, se je razvil sprevod, ki je krenil na slavnostni prostor ob Šmar-tinskem domu. Tu je gosp. duh. svetnik Šare pozdravil navzoče, se zahvalil bratskim društvom, ki so bila zastopana, in ob burnem odobravanju predlagal, naj se pošlje pozdrav častnemu predsedniku Prosvetne zveze, g. notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu. Predsednik Prosvetne zveze je v kratkih besedah šmartinskemu prosvetnemu društvu čestital. Slavnostni govor je govoril kranjski rojak, g. odvetnik dr. Šmajd. Ozrl se je na vzgojno delo prosvetnih društev v neposredni preteklosti, ki je vzgojila .značaje, ki so trdni ostali tudi v času zatiranja. Posebej se e ozrl na naloge prosvetnega dela v Lraju kakršen je Šmartno, kjer se je treba boriti s silami, ki se prizadevajo vernemu delavcu vzeti Boea in delavca ponižati na stopnjo stroja., pa venomer vpijejo, da delavca rešujejo. Vsi, ki jim je mar blagor naroda in države, bodo njrosvetna društva podpirali, ne pa jih ovirali pri delu. Pozival je starše, naj pošiljajo svoje otroke v katoli-ka prosvetna društva, ako jih hočejo ohraniti sebi. Bogu in domovini. V naših prosvetnih društvih imajo prostora vsi sia-novi, delavec, kmet in inteligent. Vse pa mora pre.šinjati ena volja: služiti hočemo Bogu in domovini, a hlapci nočemo biti nikomur. Ognjevitim besedam, ki jih je večkrat pretrgalo živahno odobravanje, so poslušalci na koncu pritrjevali z navdušenim vzklikanjem i» ploskanjem. Z zabijanjem žebljev se je zborovanje končalo, malo preden se je oglasil opoldanski zvon. Popoldne po večernicahse je slavnostni prostor zopet napolnil. Z izvajanjem sporeda prireditve so počakali, da se je pripeljal g. ban dr. Marko Natlačen. Kakih "200 in od slavnostnega prostora so ga sprejele zastave, narodne no.še in godbu in tnala deklica mu je iz ročila lep šopek, ivled prisrčnim pozdravljanjem je prišel med množico ob Šmartinskem domu. Prireditev je obsegala petje dobro izvežbanega mladinskega zbora, več 'lesmi. ki jih ie lepo zapel cerkveni pevski zbor, rajnim nastop deklic in sini olične vaje na resne pesmi; vmes so godli tržiški godci. — Zvečer so domači igralci na d ruši v enem odru lepo zaigrali „Upor Bohinjcev". Prosvetni dan v Šmartnu je v naših vrstah podžgal novo navdušenje za katoliško prosvetno delo. Fotografije ie naše lepe slovesnosti se dobe v trgovini g. Fr. Bašarja. Gorenjci! Št. Vid nad Ljubljano vas kliče! Blaž Potočnikova Čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano proslavlja letos 5. julija 70. letnico svojega obstoja. Zakaj smo Pozorni na sedemdesetletno življenje kakega društva in čemu s takim slavjem obhajamo njegov jubilejni dan? Če kdo med nami doživi 70. let ne moremo slaviti njegovega dela in truda s katerim si je priboril tolikšno dobo let. Človek ni gospodar nad dnevi svojega življenja. Ob jubileju človeka slavimo nadzemsko, nebeške sile, ki so mu naklonile srečo zdravega mirnega življenja, ko niso dopustile, da bi mu nenadna nesreča pretrgala nit življenja. Vse kaj drugega je, ko obhajamo jubilej društva. Društvo ustvarjajo ljudje. Leta društva so odvisna od zavednosti in ljubezni članov do društva. Ljubiti morajo društvena načela ter imeti v sebi globoko zavest, da društvo ni samo za- deva ene same generacije, morda samo one, ki ga je ustanovila, temveč last vseh onih, ki za njimi še prihajajo. Ko slavimo društvene jubileje, slavimo delo, trud in žrtve članov organizacije, napore Zemljanov, ki so z vztrajnim delom iz roda v rod omogočili organizaciji visoka leta življenja. Št. Vid nad Ljubljano priredi v proslavo jubileja Blaž Potočnikove Čitalnice prosvetni tabor vseh Gorenjcev. Pridite od vsepovsod! Nihče ne sme ostati 5. julija doma! 5. julija naj v srcih vseh Gorenjcev, zbranih v Št. Vidu nad Ljubljano ob 70. letnem Jubileju Blaž Potočnikove Čitalnice, zaplapolajo kresovi katoliške zavednosti in brezmejne ljubezni do katoliške slovenske prosvete, ki nas je tako visoko izobrazila, da se tujci čudijo veliki omiki našega naroda. Omi- ka je neminljivo, največje bogastvo vsakega naroda. 5. julij naj bo praznik zahvale našim prosvetnim društvom, ki nas bogatijo s trojnim bogastvom katoliške izobrazbe in prosvete. Gorenjci! 5. julija vsi v Št. Vid nad Ljubljano, da bo čim mogočnejša naša skupna zahvala! Naj živi kat. prosveta! Spored proslave: V soboto 4. julija: Ob 18. uri pred šolo promenadni koncert. Ob 20. mi v Ljudskem domu slavnostna predstava: 1. Govor o Blažu Potočniku. 2. Dcklamacija: Blažu Potočniku, slovenskemu pevcu. 5. Petje: Zvonikar jeva, Pridi Gorenje! 4. Zlatorog, pravljična igra v 3; dejanjih. V odmorih igra godba. Nedelja, 5. julija: Ob 4. uri budnica. Ob 6. uri sv. maša za pok. Blaža Potočnika in vse umrle člane Čitalnice Po sv. maši poklonitev na grobu Blaža Potočnika. Ob 8. uri sprejem gostov na kolodvoru. Ob 9. uri v parku zavoda sv. Stanislava sv. maša s cerkvenim govorom „Ob 1050 letnici smrti sv. Metoda." Med sv. mašo ljudsko petje z godbo. Nato istotam gorenjski prosvetni tabor z 2 govoroma: i. Ob Ob 70. letnici Čitalnice, govori prosvetni referent g. Franc Erjavec. 2. Krščanska prosveta g. dr. Karol Capuder. Nato odhod z godbo pred šolo, kjer bo otvoritev obrtne razstave. Sprejem pokrovitelja razstave bana dr. Marka Natlačena. Ne razmetlljte denarja! Oglejte si poprej našo novo in veliko izbiro vseh vrst pomladanskih oblačil. Klll#4it¥%0 \Z*||M 4r| nff^HInfiCfi ■ dobra izdelava in kroj. 2. izredno trpežno blago. 3. neverjetno nizke cene! PiilllllllM V ČUTI lil |JlCVlllV/3MI k Posetitc nas brezobvezno in prepričajte se kar je v Vašo koristi Prod a j a 1 n a „T IVA R'% Kranj Skerbec Matija. Šenčurski dogodki (Dalje) G. Jeraša Franc pripoveduje tovarišem v Zelenem Vatikanu: Kakor rečeno, so ga v soboto, dne 28. maja privedli pozno zvečer v »Zeleni Vatikan". To vam je ljubezniv gospod, nežen k ikor kaka deklica, zelo finih in uglajenih manir, pripovedovati vam zna pa tako, da bi ga človek kar naprej poslušal. Komaj se je v „Zelenem Vctikanu" malo razgledal, smo mu brž pripravili posteljo in ga takoj naprosili, naj nam pove, kako je zunaj, kako in zakaj so ga aretirali. Pa nam je pripovedoval tako zabavno, da se je krohotal ves Zeleni Vatikan! Zapisati tega ni mogoče tako, kakor je on pripovedoval, pravil pa je nekako tako-le: „Za nedeljo 22. maja po maši ob 10. uri je imel poslanec Barle napovedan shod v Preddvoru. Udeležilo se ga je kakih 300 ljudi. Vršil se je na prostem v bližini cerkve. Ker sem se v prejšnjih letih udeleževal vseh političnih shodov v Preddvoru, sem šel tudi na ta shod. G. Barle je pričel govoriti tik pred mojim prihodom. Ker se mi je zdelo, da bodo poslušalci imeli več koristi in bo shod tudi bolj zanimiv, če zastavim govorniku nekaj vprašanj, sem začel takoj: „G. poslanec, najprej nam povejte, kaj ste v teh mesecih v Bel-gradu za nas dobrega storili!" — Barle molči in premišlja. Jaz nadaljujem: „Kot mi je znano, niste imeli v parlamentu niti enega govora." Barle nato: „Ni res g. kaplan, čez tristokrat sem govoril v parlamentu." V resnici, temu odgovoru sem se moral začuditi, obrnil sem se k množici in kar ušle so mi besede: „Čujte, ljudje, čez tristokrat je g. poslanec Barle spregovoril v parlamentu, tristokrat je zakimal in tristokrat je rekel: ja." Vesela vsled teh mojih besedi je množica začela vzklikati meni in dr. Korošcu. Pristopil je k meni sreski komisar Mrkalj in mi ukazal, naj molčim. Medtem ko sem mu dokazoval, da je shod javen in ga prosil, naj mi dovoli, da smem g. poslancu zastavljati vprašanja, jc prišel do naju orožnik, m* uCVu-.ii " . ras in zahteval, naj takoj odidem. Obrnem se k ljudem in zakličem: »Glejte ljudje, javen shod je in ne smemo govoriti, jaz odhajam, kdor je moj prijatelj, naj odide z menoj!" In vsa množica razen petero mož, je odšla vzklikajoč dr. Korošcu. Njen odhod so pospešili orožniki z bajoneti. Odšel je tudi g. Barle. Menda se mu ni zdelo vredno, da bi za pet oseb govor nadaljeval.— Ljudem se je zdel ves shod kot kratka zabavna igra, kjer smo imeli igralci večino. In vsled te igre je bilo do danes v Preddvoru aretiranih že čez trideset fantov in mož. Mene so aretirali prvega in sicer v torek zjutraj; po zasliševanju so me izpustili. — Danes opoldne sem bili aretiran drugič. Trije orožniki z nasajenimi bajoneti so me odpeljali v Kranj in ob štirih z vlakom v Ljubljano, kjer me je čakal policijski avto. Po zusli-šanju in šesturnem čakanju na policiji so me v družbi nekega tatu odpeljali v ječo, njega oddali spodaj, mene pa poslali k Vam." ZGODBE G. GODINA. G. Jožef Godina je duhovnik misijonske družbe lazaristov in vodja njih tiskarne v Grob-ljah. V vojski je bil častnik avstrijske armade. Po vojni pa je s tovariši organiziral legionarje, ki so osvojili Slov. Krajino, oziroma Prekmurje izpod madžarske oblasti. Ker so bili ti legionarji prešibki in niso dobili prave pomoči, so jih madžarski oddelki premagali in zajeli. G. Godina in tovariše so obsodili na smrt. Postavili so jih že pred zid in oddelek madžarske vojske je že stal pred njimi z nabitimi in naperjenimi puškami, da jih vse ustreli. Pa je tik pred salvo prišlo povelje, naj jih odpeljejo drugam, kjer so bili zaprti na Madžarskem v neki šoli. Od tam je g. Godina ušel izpostavljajoč se nevarnosti, da ga dobe in ustrele. Ko je prišel do jugoslovanske vojske, je šel takoj zopet v boj za Jugoslavijo. Jugoslovanski legionar, ki je pogosto stavil svoje življenje za Jugoslavijo, je bil 1. 1932. od tedanjega režima ožigosan kot „protidržavni element" in zaprt kot sovražnik države in prijatelj Italije! Ko se je g. Godina boril za Jugoslavijo, so mnogi izmed onih, ki so ga preganjali kot protidržavne-ga človeka, sedeli doma in niso ganili ne mezinca za Jugoslavijo! Le v tem so bili enolni »junaki", da so znali res prave Jugoslovane in Slovence sumničiti in zapirati! Zgodba Godinove aretacije je zelo zanimiva, polna momentov, ki karakterizirajo tedanje »nacionalne elemente" in pa vso nasilno gonjo proti nam. Naj g. Godina sam o sebi pripoveduje! Tako zvano »revolucijo v kamniškem okraju" so povzročile največ priprave za proslavo 60 letnice dr. Korošca in proslave same. Te proslave so se smatrale kot kulturne prireditve, ki so jih pripravljala skoro vsa prosvetna društva. Za proslavo v Ljubljani, dne 8. maja, se je organizirala številna udeležba s kolesi, avtobusi in vlaki. Kot čisto enostaven in cenen znak vseh udeležencev so se odločile zelene kravate, lega znaka se je ljudstvo jako hitro oprijelo. Kar v nekaj dneh so bile pokupljene vse zelene kravate po domačih in ljubljanskih trgovinah. Strojno pletenje »Cilka Zaje v Grobljah" je začelo posebej izdelovati te kravate. Povpraševanje po njih je bilo tako veliko, da so morali delati dobesedno noč in dan in še niso mogli takoj vsem postreči. Za binkošti 1. 1932. (bilo je to 15. maja) so bile napovedane proslave v Domžalah, Mengšu in Komendi. Ko je po ljubljanski proslavi banska u-prava prepovedala nadaljne proslave po deželi, se je sklenilo, da se bo v Domžalah vršila na ta dan samo maša za dr. Korošca in nič drugega. Na pripravljalnem sestanku sem spregovoril strašno besedo, ki jo je državni tožilec dal v začetek obtožnice (proti Brodarju in tovarišem), »Maše nam ne morejo prepovedati! Ne strašite se groženj!" (Grozila pa ni toliko oblast sama, pač pa razni temni elementi v družbi režima.) Župnika v Domžalah, gospoda svetnika Fr. Bernika je žan-darmerija šla opetovano nagovarjat, naj odpove mašo na prostem. Gospod župnik ni pustil nobenega vmešavanja v cerkvene zadeve in je odgovoril, da bo maševal in sicer na prostem. Spremenil bo samo, če zadevni gospodje sami pridejo odpovedat mašo. Maše se je udeležilo v Domžalah okoli 5.000 mož in fantov. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Po maši so se ljudje začeli čisto mirno razhajati, le vzklikali so: »Živel dr. Korošec, živela slovenska zastava, živela svoboda!" Ni pa padel nikak protidržtiven vzklik. Čisto gotovo ni moglo niti orožništvo poročati o nikukih takih vzklikih, radi katerih bi se bilo treba zago-vurjati pred sodiščem. Škoda samo, da je orožništvo inlervenirulo radi nič nevnnih vzklikov. Tako bi pa skoraj prišlo do rabe orožju. Ko mi je kupetun Meširovič (poveljnik orožnikov) rekel, da bo moral rabiti orožje, sem ga naprosil, naj mi dovoli, da spregovorim množicam in gotovo se bodo mirno razšle, le orožništvo naj opusti vsako intervencijo. Ko je dovolil, sem stopil na neko kameje in ko je množica utihnila, sem rekel: »GORENJEC« STRAN "i Ob 15. uri litanijc. Ob pol 16. uri pred Ljudskim domom firosta zabava z godbo, petjem, srečo-ovom, narodnimi igrami in tekmo narodnih noš. f Župnik M. Zevnik Dne 23. junija je v Kranju umrl g. Mihael Zevnik. bivši župnik v Begunjah pri Lescah. Blagopokojni g. župnik je bil rojen dne 21. aprila 1877 v župniji Cerklje pri Krškem. Gimnazijo je študiral v Novem mestu, kjer je leta 1898 z odličnim uspehom maturiral. Po končanih bogoslovnih študijah je najprej kaplanoval v Črnomlju, nato v Idriji, Kamniku in lela 1915 je prišel za kaplana v Begunje pri Lescah. Leta 1919 je istotam po odhodu g. župnika Kleindiensia postal župnik. Tu je osial župnik do leta 1931, ko je moral vsled bolezni zapustiti župnijo. Vsepovsod je iskal zdravja, toda pravega zdravja ni našel. Zaprosil je za pokoj in se pred štirimi leti naselil v Kranju. Pokojni Zevnik je bil vzoren duhovnik po Srcu Jezusovem, ki je povsod deloval z vso vnemo za čast božjo. Veliko je molil in se ves žrtvoval v dušni blagor svojih vernikov. Zgledna je bila njegova gorečnost v dušni blagor svojih vernikov. Zgledna je bila njegova gorečnost v dušnem pastirstvu. v spovednici, na prižnici, bil je izvrsten katehet. In prav to njegovo vzorno duhovniško delo, njegov blag in plemenit značaj, mu je pridobil veliko spoštovanje in ugled. Kjerkoli je deloval, se ga še danes gotovo z veseljem spominjajo. Čeprav je bil neprestano šibkega zdravja, vendar je do zadnjega delal, dokler je mogel. V Kranju je mnogo spovedoval, molil in se pripravljal na dan, da ga Gospod pokliče kot svojega zvestega delavca. Vsled šibkega zdravja in bolezni, ki je bila njegova stalna spremljevalka skozi življenje, je mnogo trpel. Gospod Miha je bil zvest služabnik v vinogradu Gospodovem in vsled bolehnosti velik trpin. Pogreb pokojnega g. župnika Zevnika je bil v četrtek, dne 25. junija iz župni-šča na farno pokopališče, kjer mu je bilo pripravljeno zadnje počivališče v grobu bivšega naklanskega župnika Mraka. Njegovega pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva, posel no častno so bili zastopani njegovi bivši župljani iz Begunj pri Lescah, katerih je bilo gotovo mul 100. kateri so prišli pod vodstvom gg. župnika Gornika in župana Pintarja. Nadalje so bile iz Begunj zastopane verske in kulturne prosvetne organizacije: Dekliška Marijina družba, Marijina družba žena. nadalje je bila zastopana po sestrah begunska kaznilnica, kjer je bil pokojni Zevnik dolgoletni spovednik. Na obrazu vseh je bilo videti, da jim je hudo. ko so se prišli poslovit od svojega priljubljenega župnika. Pogrebne obrede, sv. mašo in pokop je izvršil vzgojni vodja iz šentviškega zavoda g. Martin Štular. Ko so truplo prinesli v cerkev, je stopil na priŽnico Zevnikov naslednik na begunjski župniji (t. Gornik ter imel zelo I p in primeren nagovor. Rekel je, da bo spomin župnika Zevnika v srcih Bc-guijcev stalen in svetal in se mu v imenu begunjskih župljanov iskreno zahvalil za vse, kar je storil za svoje drage Begunjce. Po opravljenih pogrebnih opravilih v župni cerkvi so spremili g. župnika na kraj njegovega poslednjega počitka. Pokojni župnik Zevnik ni bil človek, ki bi morda kdaj v življenju nastopal kot hrupen javen delavec, pač pa je bil eden tistih tihih, mirnih delavcev, ki se jejo brazde verskega življenja prav v srca vernikov, jim s svojo besedo in vzgledom kažejo in sveti jo na življenjski poti in prav s tem mnogo storijo v čast božjo in prid vernikom. Z zgledom in molitvijo je pokojni Zevnik mnogo dobrega storil. Naj bo v spomin g. Zevnika še pri-pomnjeno, da je bil g. Zevnik zelo brihten in inteligenten človek. Njegovi sošolci pripovedujejo, da je bil Mihael Zevnik svoječasno najboljši dijak na novomeški gimnaziji. Ko so se nekoč novomeški študentje podali na pot kot pauperes studiosi, je bil dijak Mihael Zevnik, ki je imel v spričevalu sume odlične rede in je moral on dati svoje spričevalo, katerega so drugi dijaki, da so svoje dvojke zakrili kazali na vpogled,' da je bil uspeh boljši in Pogostitev obilnejša. Še danes se z vese-jem spominjajo njegovi sošolci značaj negu, brihtnega a žal že tedaj boleh-nega Zevnika. Ave anima candida! Petindvajset ali dvajsetpet Preteklo soboto sem slišala na trgu živahno, skoraj ostro debato: ali je prav fietindvajset, ali dvajsetpet. Pozanima-a sem se in izvedela, da je učiteljstvo našega okraja imelo letno zborovanje. Tam je bilo med drugim predloženo, naj bi se v šoli spet uvedlo štetje, ki je bilo od vselej v rabi: enaindvajset in ne dvajseteden, dvaintrideset in ne trideset dva. Pristaši vsiljenega štetja so se zelo razburili vsled tega. Enega izmed teh je vprašala neka gospodična, kako naj se po tem načinu imenuje ena dvnintridesetinka (n. pr. nota v glasbi), pa je dobila odgovor, da ena ulomljena s tridesetdva". Za odgovor se je gospodična samo zahvalila in sedla. Nekdo drugi je rekel - menda neka gospodična — da je to bolj v duhu edinstva. Radovedna sem, če zaradi tega duha rabi v govorjenju tudi druge srbohrvatske izraze, kar jih zna. Še nekdo je rekel, če so se nuše mamice oprijele kilogramov, arov in metrov, se bodo tudi novega štetja lahko. — Predlog za odpravo ie-ga štetja je propadel. Ob neki drugi priliki se je neki tak pristaš bolj odkrito izrazil. Rekel je, da je za novo štetje zato, ker je za enoten jugoslovenski jezik sploh. No, ta ima vsaj nekaj zase. K vsemu temu rečem jaz tole: načina, kako narod šteje, nima nihče pravice odpravljati. Naj bi kdo kaj takega poskusil pri kakem drugem narodu, a. pr. pri bratih Čehih, to bi naletel! Kaj takegu je mogoče le pri Slovencih, kjer bi nekateri radi zatajili vse, kar svojega imamo. Saj nima to štetje druge napake na sebi kot to, da si ga je med drugimi tudi naš narod osvojil. Sicer pa tudi ne mislite, da se da taka reč kar takole odpraviti. Je predlog brez skrbi lahko propadel. Nacionalno učiteljstvo naj bi se rajši vrglo na čiščenje jezika, ki se mu vedno bolj primešava tuja brozga. Slovenka. Tedenske novice KRANJ f Rebolj Janez. V torek, dne 23. junija je umrl na Klancu št. 17. Rebolj Janez, zemljak, po domaČe Pinc. Pokojni je že dolgo bil prikovan na bolniško posteljo, kjer je več mesecev vdano prenašal svoje trpljenje in je bil večkrut predviden s sv. zakramenti. Pokojnik je ostal neoženjen, bil je vedno odločno katoliškega mišljenja in življenja, kakor je sploh Pinceva hiša na Klancu, iz katere izhaja tudi še živeči župnik v pokoju č. g. Matevž Rebolj, ki je bil rojen 15. sept. 1840. Pokojni Rebolj je bil rojen 11. maja 1876 in je letos doživel 60 let. V vojski je bil ujet v Rusiji, kjer je moral mnogo pretrpeti in je radi naporov v vojni in ujetništvu moral v prezgodnji grob. V njegovi hiši so vedno reveži našli odprta vrata in usmiljeno srce. N. p. v m. Tovarna opeke in lesna industrija, Ivan Zabret st. na Bobovku pri Kranju, ima svoje pisarniške prostore v Kranju na Vidovdanski cesti št. 11 (poleg gimnazije v hiši g. Ludovi-ka Sirca. Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice v Ljubljani objavlja, da bo vložilo tožbo proti belgrajski poštni hranilnici radi neizplačanih vlog, ki so bile od naših državljanov pred in med vojno naložene v bivši avstrijski poštni hranilnici na Dunaju, ker je pozitivno dognnno, da je dunajska poštne hranilnica v letu 19120 izplačalu okoli Din 11,000.000.— naši državi, deloma v gotovini in deloma v vrednostnih papirjih. Zato se opozarjajo vsi tisti vlagatelji, ki še niso prijavili društvu svojih terjatev, naj to store v lastnem interesu čimprej., ker v tožbi bodo zastopani le tisti, ki so člani društva in oni, ki so svojo terjatve v letih 19?.7, 1928 in do 10. IX. 1929 prijavili pri poštnih uradih in so prejeli tozadevna potrdila. V prijavi je navesti ime in priimek vlagatelja, bivališče, štev. čekov, računa ali vlož. knižice, vlogo v bivših avstrijskih kronah in da bo plačal po prejemu vloge 8"/o društvu za pravne stroške. Ob enem je poslali s prijavo takoj društvu za vsakih naloženih Kr 100.— din 1.— za tekoče stroške. Pripominja se, da je glede informacij priložiti znamko za Din 2.—. Precej hudo in nemirno noč smo imeli zadnjo nedeljo v Kranju, v bližini hotela Siara pošta. Neznani rogovileži so v noči od nedelje na ponedeljek uganjali take surovosti, da tega ni mogoče več popisati. Upali smo, da bo vsaj mestni stražnik napravil temu konec, vendar istega ni bilo od nikoder. Izgledalo je, kot da se nalašč noče prikazati in napravit: reda. Ker se v Kranju zelo pogostokrat ponavljajo taka ponočna divjanja, prosimo prizadeti sres-ko načelstvo v Kranju, naj vendar ono že enkrat napravi temu konec, če se že na naši občini tako malo brigajo za mir in varnost meščanov. Mislimo pa, da bi se temu zelo lahko poi.lagalo tudi na ta način, da bi se mestna policija odvzela v pogledu službe od mestne občine in pridala neposredno sreskemu načelstvu. Na vsak način pa je potrebno, da se v Kranju napravi enkrat za vseleji konec divjanju ponočnjakov. POMETAMO: ženske kratke nogavice Din 2.-, 3.-, 4-, 7.- svilene podkolenke Din 9.50,15.-KJE? Pri HINKOTU, v novi trgovini l Slavnost na gimnaziji. V nedeljo 28. junija, na Vidov dan, bo v kranjski gimnaziji svečanost odkritja spominskih plošč o priliki preimenovanja zavoda po Viteškem kraljm Aiek-sandru I. Zedinitelju. Po odkritju plošč bo v telovadnici slavnostna akudemija. Kdor zida hišo, sebi ali drugim mu zasteklim stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe ločno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko sveh vrst. Prepričajte se - prihranili boste! Hlebš - Kranj JAMA PRI MAVČIČAH Zadnje nevihte tudi nam niso prizanesle. Dne 16. t. m. je treščilo na Jami v Pahelnov kozolec, ki bi gotovo pogorel, če ne bi ljudje hitro zmetali iz njega seno in deteljo. 23. t. m. je pa treščilo komaj 100 m proč od prej omenjenega v Kodrinov kozoiec pod katerim je vedril gospodarjev brat Matija Knific, ki ga je strela ubila, šele po hudem nalivu so ga šli iskat in ga našli mrtvega. Takoj so posku- sili z umetnim dihanjem povrniti ga v življe. Hje. toda bilo je vse zaman. Pokojni Matija jo bil vsestransko priljubljen fant. Veliko je pomagal ljudem v našem kraju, posebno pri kaki nezgodi je bil vedno prvi na mestu. Le njemu ni mogel nihče več pomagali. Pogrešali ga bomo povsod. Bil je fant, ki se je držal starih poštenih fantovskih navad, Skrbel je vedno kje in kako so bo žgal kres. Tudi letos je še govoril o tem pa ga ni dočakal. Žgali so ga fantje brez Matije. Bilo je vsem hudo, ko je ležal isti večer na mrtvaškem odru. Naj sveti pokojnemu Matiji večna luč! E KOKRA V ponedeljek, dne 22. junija je šla hišarjeva hčerka Povšnar Marija v šolo. Spotoma se je igrala z žogo, ki pa se ji je zakotulila po bregu v Kokro. Deklica je skočila za žogo, pri tem pa je sama zdrknila po strmem bregu štiri metre globoko v Kokro, kjer je utonila. Voda jo je nesla še nakih 70 m dalje. Dve drugi šolarki sta šli takoj iskat ljudi. Učitelj Mivšek je učenko potegnil iz vode, pa pomoči ni bilo več nobene. Stara je bila devet in po leta. SLAMNIK za na polje Din 10.- Pri HINKOTU V KRANJU Botri in botrice Pravkar dospela nova zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine po najnižji ceni, zatorej hitite z nakupom. Oglejte si krasno izložbo, ker edino tu dobite veliko izbiro in po znižanih cenah. Popravila kakor iirarska in zlatarska se izvršujejo pod garancijo. Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem Ivan Levičnik Kranj — Jesenice Kvpujem staro zlato in srebro I IVAN SAVNIK - Kranj ŠENČUR POMETAMO: ženske kratke nogavice Din 2.-, 3.-, 4.-, 7.- svilene podkolenke Din 9.50,15.-KJE? Pri HINKOTU, v novi trgovini! TRŽIČ Pred občinskimi volitvami 1. 1933 se je veliko govorilo o nakupu hiše Mally & Dember-ger. Takratni občinski odbor, ki je bil sestavljen iz najbolj zanesljivih prijateljev krogov JNS je čutil potrebo, da je kar na hitro roko sklenil nakup te hiše. Seveda se ni razmišljalo s kom se bo kupilo ali z „grošcm" ali s „kno-fom". Kje se bo dobil potrebni kredit, o tem se ni razpravljalo. Ampak to je spadalo v program bodočega dela, ki ga ima izvršiti bodoči JNS občinski odbor in to je bilo treba tudi povedati v posebnem letaku volilcem. Tretje leto teče h koncu pa še sedaj ni hiša občinska. Kje tiči vzrok? Se v onih časih, ko so gg. id JNS imeli na vseh merodajnih mestih svoje prijatelje, občina ni mogla dobiti posojila. Prosilo se je pri Pokojninskem zavodu, katerega je imel v rokah prijatelj tržiške občinske uprave in steber JNS dr. Baltič. Po dolgotrajnem kolebanju je bila prošnja odbita, lansko leto pa se je občinska uprava obrnila na Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu za posojilo. Tudi tukaj so razne formalnosti trajale zelo dolgo, še pod bivšo upru-vo, ki je bila po večini sestavljena iz članov JNS. Ne vemo ali so se gg. tako dobro poznali med seboj, da sami svojim niso preveč zaupali, ker so se stavile številne ovire 8 katerimi se je končna odločitev zavlačevala. Sele novo imenovano ravnateljstvo je izposlovalo, da je občina dobila odobreno poldrug milijonsko po- Lepe izložbe, kar nI v Izložbah, je v trgovini! B. RANGUS sodni cenilec KRANJ Velika i-/.hira ur, zlatnine, srebrnine, jedilnega orodja, očnl, kakor vse ostale optike Popravila se strokovno in pod jamstvom izvršujejo v naši prvi zlatarski delavnici na Gorenjskem. — Kupujem vsakovrstno zlato in ■rebro. Vse Izletniške Informacije ta avtobusno podjetje Grajiar dobite Iz prijaznosti v trgovini. STRAN 4 sojilo. Ti člani uprave SUZOR-ju, ki so to dosegli so odločni nasprotniki JNS, pa kljub temu so podvzeli vse korake, da je Tržič dobil kredit, čeprav je občinska uprava v nasprot. nih rokah. Nam je šlo za stvar, za naš Tržič, ne oziraje se na politiko. GG. od JNS: „Kdaj ste Vi pokazali toliko politične strpljivosti napram nam P" Posojilo je bilo odobreno pred tremi meseci. V poseben odbor, kateri ima nalogo spraviti celo zadevo v tek sta bila kooptirana še dva člana obč. odbora. Ta odbor spi spanje pravičnega. Občinska uprava popolnoma molči, kaj hoče ukreniti s posojilom, z nakupom hiše, s preureditvijo poslopja itd. Najemna pogodba za hišo v kateri je sedaj občina je odpovedu-na in z dne 31. decembrom 1936. bodo občinski uradi na cesti. Prva polovico leta je pri kroju, prišla bo jesen, ki ni primerna za zidavo in preurejanje prostorov. Vprašamo: „Ali je to smotrno občinsko gospodarstvo, ki bi bilo v ponos tržiškim občanom? Ne, to je skrajna malomarnost, lenoba in gospodarska nesposobnost občinske uprave, kar upravičeno obsoja vsa uvidevna in res napredno-gospodarsko misleča javnosti Gospodarstveniki, kje ste?" Razstavo novih cerkvenih paramentov smo imeli v binkoštnih praznikih. Ker je bilo vmes več slovesnosti, nismo Se mogli o njej poročati. Meuda ni bilo človeka, ki bi si je ne ogledal. Vsakdo se je o njej laskavo izrazil. Glavne zasluge za vse nove predmete gre tržiškim dekletom, ki so pod vodstvom g. svetnika, obogatile cerkev za stoletnico z marsikaterim krasnim izdelkom. Videli smo več oltarnih prtov, lepih prtičev za kelihe, novih alb in korokov. Najbolj je ugajal novi beli plašč in preproga za veliki oltar, kar so kupili večinoma poedini dobrotniki. Vsem, ki so z delom ali drugače pomagali: Bog povrni! Mladinski praznik sv. Alojzija smo praznovali v Lomu v obliki mesečne otroške pobož-nosti. Čeprav so zvedeli otroci šele v nedeljo zjutraj, jih je prišlo 145 — 150, kar je več kot 45 — 50, kakor se jih je zbralo po mnogih trudih v drug namen. Otroci so se v Lomu priporočili angelu varuhu in sv. Alojziju, da jih varujeta tudi v počitnicah. Po cerkveni slavno-sti so se igrali na travniku. To je bilo žgolenja in cvrčanja. Med pesmijo so se veseli razšli domov. POMETAMO: ženske kratke nogavice Din 2.-, 3.-, 4.-, 7.- svilene podkolenke Din 9.50,15.-KJE ? Pri HINKOTU, v novi trgovini! KRI2E Gasilska svečanost. Tukajšnja gasilska četa ima danes in jutri veliko svečanost. Danes ob 21 uri podoknico kumu in kumici, poje pevski odsek (moški zbor) Prosvetnega društva. V nedeljo ob 5. uri budnica, ob pol 2. sprejem gostov na kolodvoru in ob pol 3. slovesne ve-černice, nato skupni odhod pred gasilski dom, kjer bo blagoslovitev doma in nove motorne brizgalne. Zo blagoslovitvi na vrtu gostilne pri Benku prosta zabava: petje godba itd. Vse občinstvo in okoličane se vabi da v obilnem številu sodelujejo pri svečanostih, kakor na veselici, da s tem pomagamo našemu gasilstvu. Vstopnine ni, pač se bodo pri vhodu na vese-lični prostor pobirali prostovoljni prispevki. Sodeluje iržišku godba na pihala. Na svidenje! Karambol. Ko se je v ponedeljek okrog 9. ure peljala s kolesom iz Tržiča proti domu mati treh otrok Angela Ažman iz Strahinn in prispela na Pristavsko polje, je od nasprotne strani privozil uvto po levi strani in tako zadel v kolo Ažinanove. jo vlekel nekaj metrov za seboj, ter šele nato ustavil. Lastnik avtomobila, se ni dosti menil za ponesrečenko, je odpeljal dalje proti Tržiču in le očividcem se je zahvaliti, da so takoj obvestili žandarmerijsko postajo v Tržiču, da je bil to avstrijski avto. Znndai inerija je nadalje telefonično obvestila obmejno stražo na Ljubelju o karambnlu, katera je potem avto nu meji obrnila. Ažmanova je dobila lažje poškodbe na desni nogi in roki, poleg tega pa ima ponesrečenka najmanj 1200 Din škode, katero pa je dobila povrnjeno po povzročitelju karambola, ni znano. ~ »GORENJEC« Ne samo zadostno in pravilno gnojenje, ampak tudi odbrano (selekcionirano) seme lahko znatno zviša in ^boljša naše poljske pridelKe. Navadno kmetovalec ne utegne vršiti smotrene odbire žitnih rastlin. To delo v večjem obsegu pa vršijo semenogojske postaje in posamezni večji posestniki, ki so svoječnsno priglasili posevke za priznavanje. Dokazano je, da se je marsikje za 20 do 50°/o pridelek t. uporabo selekcioniranega semena /boljšal. Izplača se event. svoje slabo prodati in kupiti mesto tega odbrano seme po banovinskem semenskem fondu. Tudi najboljše seme oziroma žito sčasoma opeša vsled vremenskih neprilik, napačnega kolobarjenja, škodljivcev itd. ako sami ne vršimo že na polju smotrene selekcije. Zato kaže in se izplača tako seme čestokrat menjati. Naslov se opozarja, da bo tudi letos kraljev, ska banska uprava dodeljevala seme ozimnih žit po banovinskem semenskem fondu. Cena tega odbranega boljšega semena bo sicer le običajna in bo stroške prevoza, razkuževanja in druge stroške pri nakupu po pravilniku plačala kr. banska uprava iz svojih proračunskih sredstev. Prijave za to seme po sem. fondu je poslati sreskemu načelstvu najpozneje do 15. julija t. 1. Seme se bo delilo le proti plačilu v gotovini ter je za vsakih 100 kg semena poslati sreskemu načelstvu 20.— Din are, katero se bo hranilo tu do plačila ostale vsote. Prijavnico in obveznico je napraviti po naslednjem obrazcu: PRIJAVNICA IN OBVEZNICA. Na temelju čl. 4. pravilnika za uporabo denarnih sredstev banovinskega semenskega fonda kraljevske banske uprave dravske banovine prosim sresko načelstvo, da mi izvoli dodeliti .... kg semena........: . . proti takojšnjemu plačilu dejanske nabavne cene v gotovini. Določila imenovanega pravilnika so mi docela znana. S tem se zavezujem, da bom zaprošeno seme prevzel in izpolnil obveznosti po pravilniku. Vreče v katerih bom seme prejel, bom plačal po resnični kupni ceni. V .......... dne ........ 1936 Kmetovalec iz kraja (lastnoročni podpis) Občina ..... i,. ..... Srez............. Da je prosilec lastnoročno podpisal, potrjuje občina: Predsednik občine: Za vsakega prosilca za seme je napraviti posebno prijavnico. Tostvarni pravilnik je objavljen v SI. 1. kraljevske banske uprave z dne 13. 9. 1933. Sreski načelnik: dr, Gregorju, !, r. HI H 11 OGLHSI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 050 D. Najmanjši znesek je 6 Din Važno! Modroce! Otomane, spalne di-vane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetni k, poleg Stare pošte, Kranj. Zenici in neveste! Gasilci! Najceneje in najlepše izvrši slikanje nu domu Fotograf JUG Kranj (sedaj nasproti trgovine Savnlk) Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka. čigar ime dopisniku Kmetijstvo St. 6789/1 Sresko načelstvo v Kranju, dne 12. VI. 1936. PRIJAVE ZA DODELITEV SELEKCIONIRA. NEGA SEMENA OZIMNIH ŽIT PO SEMENSKEM FONDU. Vsem kmet. orgunizncijam, vsem občinam! Ze zurudi kolobarjenja pri krompirju mora tudi Gorenjski: pridelovati v večji uli manjši meri ozimnu žitu. Ako ta že moramo pridelovati, skušajnio, da se bo to pridclovenje čimbolj izplačalo, da bo čim uspešnejše. Glede u-spešnosti pridelovanja ozimin je važno upoštevati: ..Kakršna setev, taka žetev!" POZOR! Vsa kolarska dela izdeluje iz najboljšega^ suhega _ jesenovega lesa strokovnjaško, trajno in poceni. Dolenc Jože, kolar STRAŽIŠCE pri KRANJU, Gasilska ul. 122 poleg Gasilskega doma. Kupim vsako množino samo prvovrstnega jesenovega lesa. ZENIDBA. Mlad obrtnik želi poročiti krščansko dekle staro do 27 let, ki ima nekaj dote. Resne ponudbe s polnim naslovom na upravo ..Gorenjca" poslati pod ..Veselje." Otroška igralna šola se ugodno proda. Naslov v upravi lista. Proda se nova hiša z lepim vrtom po nizki ceni v bližini Kranja. Poizve se v upravi lista. RAZGLAS. Podpisana Biček Marija zasebnica v Straži-šču št. 284 preklicujem vse klevete katere sem govorila o gospodu Mahniču Francu, mizarju. V_ reklamne svrhe dam eno kabinetno sliko in oglednlce z Vašo slik« če naročite 6 razglednic fotograf F- Jug. Kranj (Sedaj nasproti trgovine Savnik) VINO pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska ul. ti. TURISTI in TURISTINJE dobijo pri JAZBEC-U hlače, veterno jopiče, klobuke, čepice, športne srajce in vse druge potrebščine po konkurenčnih cenah. Se priporoča Al BIN JAZBEC v KRANJU Ves vodovodno - instalacijski material najceneje pri P. Majdi«, Sanitarne potrebščine na drobno in na debelo. -Kil) ■ans Vljudno naznanjam, da sem pričel 1. maja z obratovanjem svoje parne opekarne, katera izdeluje vse vrste zidne opeke, priznani prvovrstni strešnik — bobrovec in žlebnjake. Naročila sprejemam v svoji pisarni v Kranju, Vidovdanska cesta 11. (poleg gimnazije, v hiši g Ljudevita Sirca). Priporočam se cenjenim odjemalcem in jim zagotavljam točno in brezkonkurenčno dobavo. IVAN ZABRET - Bobovk pri Kranju Z H S T 0 H J ne^ a po najnovejši in smešno nizki ceni dobite ravnokar došlo ogromno pošiljko moških nogavic! 3 pare IV. vrste 3 pare 111. vrste za Din 8oU za Din 11 50 3 pare II. vrste 3 pare I. vrste za Din 13 50 za Din lb-. K j C? v novi trgovini pri H in ko f 14. poleg farne cerkve v Kranju. (Ljudski dom) r. z. z n. z. n ur —yiWKiTHii»»n......■iihhihih»i'MI»iw— mi Mm*\anm