111. številka. Ljubljana, v torek 15. maja 1900. XXXIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja Tsak dan zvečer, izimK nedelje in praznike, ter velja po potu prejeman zrn evatro-ograke delale za vse leto 20 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta B K BO n, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iliatve naročnine se ne ozira, — Za oznanila plačuje se od itiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" žrankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu at. 12. Upravniitvu naj se bla-govolijo ipoSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
Someščani!
Shod zaupnih mož narodne stranke in njega izvrševalni odbor Vam priporočata toplo v izvolitev sledeče gospode someščane:
Za II. volilni razred
ki voli dne 16. maja t. 1. a
Fran Pavlin
C. kr. nadinžener;
Ivan Plantan
c. kr. notar in hišni posestnik.
Za I. volilni razred
ki voli dno 18. maja t. 1. a
Jan Dejak
c. in kr. stotnik vojne mornarice v pok. in tovarnar;
Ivan Gogola
c. kr. notar, predsednik notarske zbornice in hišni posestnik;
Dr. Josip Stare
c. kr. fin. prok. pristav in hišni posestnik;
Ivan Velkovrh
c. in kr. nadporočnik v pok. in hišni posestnik;
v
Fran Žužek
c. kr. nadinžener v pok.
Volitev se vrši v „Mestnem domu1' vselej od 8. do 12. ure do-poludne.
Udeležite se mnogobrojno teh volitev, da bode častna zmaga!
V Ljubljani, 10. maja 1900.
Za izvrševalni odbor: Dr. Karol vit. Bleiweis-Trsteniški,
predsednik.
LISTEK.
V znamenju petelina.
(Konec.)
Minulo je tudi že več let, kar sta se neki pomladni večer nekje drugod na Kranjskem prijatelja ustavila pred gostilno, v kateri je vesela družba glasno praznovala svatbo. Samo ob sebi se umeje, da so bili poleg godci. Prijatelja sta bila namenjena na peteline in jeden njiju, poznat muhast veseljak in Saljivec iz Ljubljane, je pozval godce, ki so svatom svirali, naj pridejo po svatbi t. j drugi dan za njima v njiju sta-novališče, da se bodo imeli Se naprej dobro. To se ve, da godcem kaj takega ni treba dvakrat reči: dobrodošla jim je vsaka prilika, koder je kaj pijače in kaj cvenka. Brez pomisleka so obljubili, da pridejo drugi dan gotovo v sosedno vas, kjer sta imela lovca svoj glavni stan.
Slučajno — zakaj, to ne spada sem — je bilo svatbe prej konec kakor so mislili godci in naš petelinji lovec: že ob 11. uri zvečer so bili godci prosti, to se pravi na suhem. Sicer nikakor niso trpeli žeje čez dan, toda njih goba še ni bila do-
Delegaciji.
(Pre8tolni govor. — Cercle. — Bkspoze" grofa Go* luchowskega.)
Običajni slavnostni sprejem obeh delegacij je bil v nedeljo. Na pozdrave obeh predsednikov, ki sta se oba globoko klanjala trozvezi in se predrznila trditi, da je cesarjevo potovanje v Berolin razveselilo vse narode monarhije, je cesar odgovoril s kratkim prestolnica ogovorom, v katerem je rekel:
„Politiški položaj monarhije se v malo mesecih, ki so minoli od zadnjega zasedanja delegacij, ni nič spremenil. Naše dolgo in intimno razmerje z našimi zavezniki, ki se je tudi povodom mojega zadnjega obiska pri Nj. Veličanstva nemškem cesarja na tako svečan način pojavilo, ima v izvrstnih razmerah, v katerih stojimo z vsemi državami, in specialno v trajnem soglasja z rusko državo glede vseh, bližnjega orienta tikajočih se vprašanj, lepo popolnitev, tako da izvajamo iz tega položaja zaupanje, da ostanejo državi blagri mira ohranjeni tudi zanaprej.
Moja vojna uprava zahteva tudi letos le toliko več, kar je v najtesnejših mejah potrebe. Te tirjatve so deloma posledica prejšnjih dovolitev, deloma se tičejo poskusov v topničarstvu in tacih naprav in J stavb, ki se ne dajo odlašati.
Gospodarsko življenje v Bosni in v Hercegovini se giblje v normalnem tira trajnega razvoja, a za pokritje upravnih stroškov teh dežel bodo, kakor doslej, popolnoma zadostovali njih lastni dohodki."
•
Po prestolnem govora je cesar ogovoril različne delegate. Posebno je vse gledalo, kako se bo cesar vedel napram češkim delegatom. Javna tajnost je, da so nemški delegatje pričakovali, da cesar čeških delegatov ne bo posebno prijazno pozdravil ali pa jih ignoriral. Toda cesar je pozdravil češke delegate posebno prijazno in govoril z vsemi štirimi. Nemci se niso mogli načuditi, češ, po lanskem cesarjevem pogovoru z drom. Stranskim je to skoro izključeno.
volj namočena, kakor prava pravcata mu zikantovska goba nikdar ni, in zato so dejali, človek ne odlašaj na jutri, kar lahko že danes spraviš — v malho: morda se še nocoj ujame kakšna kapljica in škoda bi bilo, če nam uide. Brez daljnega besedo vanja so urnih krač ostavili streho, katere gostoljubnost so bili začasno uživali, in v ostrem tempo di marcia korakali na drugo bojno polje.
Polnoč je že davno odbila, ko so prisopihali v lovski tabor, kjer je pa že vladal tihi mir: vse je spalo spanje pravičnega. A to godcev ni motilo ; razbijali so toliko časa, da so zbobnali ljudi po konci in jih mogli vprašati, kje so tisti gospod iz Ljubljane, ki so naročili m uzi ko. Krčmar je nadležne glasbene umetnike najprej prav po notah ozmerjal, da poštene ljudi po nepotrebnem bude iz spanja, potem pa jim je jasno in glasno razodel, da tistega gospoda, katerega si žele njih soha grla, ni več tukaj, da je šel na petelina pa da naj ga gredo iskat, če hočejo. Tresk! so se zaprla vezna vrata pred nosom grozno žejnih Arijonov in nobena prošnja niti grožnja ni pomagala: krčmar se ni dal omečiti, da bi še enkrat odprl jim „duri in hram", ali vsaj skozi okno pomolil samo jeden požir-
Vsebino razgovora mej cesarjem in češkimi delegati smo že včeraj podali. Za nas je zlasti važno, kar je cesar govoril s štajerskim delegatom grofom Stfirgkhom. Cesar je tega grofa vprašal, Če so Slovenci izostali od vseh sej deželnega zbora. Stiirgkh je to potrdil in hitro in nevprašan dodal, da Slovenci niso imeli konkretnega povoda, izstopiti iz deželnega zbora, nego da je izstop provzročila njih splošna nezadovoljnost. Vsled tega se je nemška večina toliko bolj potrudila, ustreči potrebam Slovencev in jih financialno pospešiti.
Z ogrskimi delegati je cesar največ govoril o svojem potovanja v Berolin in o potrebah vojne oprave, poroča se pa tudi, da je napram nekemu delegata izrekel veleznačilne besede: Ko bi le že tostran Litve vladale take razmere kakor na Ogrskem.
V včerajšnji seji budgetnega odseka avstrijske delegacije je podal minister zunanjih del grof Goluchowski daljši eks-poze, iz katerega posnemamo poglavitne točke.
Minister je rekel, da se v zadnjih osmih mesecih ni primerilo ničesar, kar bi bilo treba posebno pojasniti in se je glede splošnega položaja monarhije skliceval na zadnja svoja izvajanja. Cesarjevo potovanje v Berolin je izraz tesne zveze med vladarjema in državama. Tega potovanja niso provzročila ni kaka specialna politična vprašanja, a smatrati ga je novim potrdilom tistih principov, na katerih sloni solidna stavba srednjeevropske mirovne zveze.
Lani omenjena jamstva miru obstoje še danes in je upati, da se ohranijo normalne razmere. V tem ozira spopolnjuje zvezo naše monarhije z Nemčijo in Italijo soglasje, ki obstoji mej našo državo in Rusijo glede bližnjega orienta in zlasti glede Balkana in izvrstne razmere z vsemi drugimi državami.
Minister je potem povdarjal, da je južno-afriška vojna ostala lokalizirana ter dejal, da je vsako posredovanje v tej vojni izključeno. Dodatno k temu je trdil,
ček na račun, da bi si dušo malo privezali.
Ko so godci izprevideli, da je vse zaman, oštir pa brez srca, niso dosti premiš-jlevali, kaj je početi, temveč, ko se je klarinet oglasil in allegro con fuoco vzkliknil: ,1 kaj bomo gospoda čakali? Krčmar ima prav: za gospodom pojdimo!" — pritrdili so mu vsi unisono: .Prav imaš, Klinec, pravi Kar pojdimo! Ni vrag, da bi ga ne došli 1 A bo gledal!" In obesili so spet instrumente čez ramo ali jih vtaknili pod pazduho, pa hajdi v hoste, zmerom dalje in dalje pa zmerom više in više. Toda vsaka stvar ima svoj konec in tudi noč.
Zora puca, bit če dana...
Res se je že jelo po malem svitati, le čela navžarjev so se mračila, da so svojega protektorja zgrešili. Zdaj tu, zdaj tam se je oglašal daleč kje kak petelin, pa za tako petje godci niso imeli smisla. Potrti in poparjeni so klavrno naprej krevsali in se »podtikali nad koreninami po tleh, kar se obrne Fagot, ki je bil še nekam najbolj korajžen, položi prst na usta in pokaže z roko proti grmovja ne daleč vstran, pred katerim je nekdo 8 puško v roci nepremično s tal. Ko bi trenil, so celi bandi zažarela lica: to je gospod iz Ljubljane! Ne da bi
da so očitanja glede kršenja nevtralnost od strani naše monarhije neosnovana, in da slone na krivem tolmačenju mejnarodnega prava.
Končno je minister posvetil nekoliko besed proračunu in novim velikanskim tirjatvam za armado. Opravičil je te tirjatve s tem, da se mora skrbeti za vojno moč države, ker tudi v najmirnejših časih se lahko kaj zgodi, kar provzroči vojno.
0 teh izjavah se je vnela daljša razprava, pravše bitka mej češkim delegatom dr. Slamo in mej ministrom Golu-c h o w s k i m.
Slama je izjavil, da bo glasoval proti proračuna, ker Čehi nimajo nikacega zaupanja do ministra in ne odobravajo njegove politike. Goluchowski se vtika v notranje zadeve naše države in je pravi provzročitelj razveljavljenja jezikovnih na-redeb. Vsled tega ne more mej njim in mej Cehi biti druzega razmerja nego boj. Avstrija je z ozirom na svojo eksistence prisiljena, gojiti dobre razmere tako z Nemčijo kakor z Rusijo in zato so Čehi radostno pozdravili svoječasno naznanilo, da se je doseglo porazumljenje z Rusijo glede Balkana. Na tem porazumljenju pa ne more dosti biti, zakaj avstrijska politika v Srbiji in v Bolgariji nima nobenega prijatelja več. Končno je Slama še prijel ministra, ker ničesar ne stori, da bi se ustavilo iztiranje Slovanov iz Nemčije.
V imena Poljakov je grof Dzie-duszvcki izrekel ministra popolno zaupanje ter obžaloval narodnostne boje v državi, češ, da slabe zunanjo politiko.
Minister Goluchowski je precej obširno odgovarjal dr. Slami. Zatrjeval je, da se nikdar ne vtika v notranje razmere in da ni ničesar storil na škodo češkemu naroda. Zveza z Rusijo spopolnjuje tro-zvezo. Ta zveza obstoji ravno v tem, da se Avstrija in Rusija ne vtikata v notranje zadeve balkanskih držav.
Na zadnje je še poročevalec marki Bacquehem slavil cesarjevo potovanje v Berolin, na kar se je odobril proračun ministrstva zunanjih stvari.
kateri besedo zinil, postavijo se godci ka kor na komando v vrsto in se pripravljajo na glasbeni pozdrav. V tem tre no t ku prav blizu na visoki smreki v slepi strasti zapoje kapital petelin, gospod iz Ljubljane za dva tri korake naprej skoči, a zdajci za njim zagrmi:
Bum, bum, bum! Naprej zastave Slave, Na boj junaSka kri! Za blagor očetnjave Naj puSka govori! Dr, dr, dr.....
Osupla sta petelin in lovec, a petelinu se je morda močno dozdevalo, da ta matineja ni njemu na čast prirejena, zato je svojo prisotnost smatral za nepotrebno in se z nekakim zlobnim krohotom izgubil v jutranjo meglo; lovec pa ali muzikoljabni gospod iz Ljubljane, nu, ta ni tako naglo k sebi prišel, potem pa so se mu čudne molitvice vsule z jezika, tako da je spravil bando čisto iz takta; končno se ga je ipak smeh lotil, tako da se je moral za trebuh držati.
Godcem pa se je le posrečilo: „žaj-fali" so ga, da je bilo kaj!
Salarjev.
V IJublJanl, 15. maja. O pomenu cesarjevega bivanja v Berolinu.
V ocividno inspiriranom članku se bavi berolinska .Post" s pomenom bivanja našega cesarja v Berolinu ter pravi, da se k določilom trozveze ni dodalo nobeno novo določilo, nego se je le iznova naglašala važnost te zveze. Cesar Franc Jožef je v svojem toastu povdarjal vrednost trajnosti te zveze ter je zategadelj še posebno omenjal Italijo. Sploh se je pri vsaki priliki spominjalo tretjega zaveznika. Iz vseh rri teh velikih slavnostih govorjenih besed je zvenel vedno temeljni motiv, da so zavez niki odločeni vstrajati pri trozvezi samo zategadelj, da tvorijo neporušen zaščit miru. Trozveza bodi temelj vedno boljših razmer do sosednih držav. Zlasti ni govora o kakem neskadu z Rusijo, kar v Peterburgu sami dobro vedo. Kar se tiče Avstrije, se je njeno razmerje do Rusije prav v dobi, odkar obstaja trozveza, še posebno utrdilo, kar kaže že večkrat razpravljana pogodba radi Balkana. Ta pogodba se je sklenila v spo razumu z Nemčijo. V nemškem parlamentu je nedavno grof Biilow, ko je govoril o trdnosti trozveze, prijateljstvo Nemčije do Rusije naglašal še prav posebej ter dostavil, da se je to prijateljstvo v poslednjih letih še utrdilo. Nemčiji je mnogo i a tem, da se orientalsko vprašanje, ki je bilo v prej šnjih letih trajna nevarnost za svetovni mir, z avstro-rusko pogodbo, četudi le začasno, spravi s sveta.
Ožje volitve za pariški obč. svet.
V nedeljo so pariški nacionalisti, mo narhisti in antisemiti pri ožjih volitvah za obč. svet dosegli veliko zmago. Izmed obč. mandatov so si jih osvojili 20, tako da imajo reakcionarne stranke sedaj izmed 80 mandatov 41, torej večino. Pariz nima več radikalno socialističnega obč. sveta, v nedeljo so potisnili klerikalni nacionalisti in z militarizmom pobrateni monarhisti dosedanjo večino na stališče manjšine. Šele pred par dnevi se je norčeval neki list, da se Parizu bliža čas, ko se bo Voltaire moral umakniti Ignaciju Lovoli, danes je ta dovtip že zrel, da postane resnica. Nova obč. večina se bo poganjala, da se monar-histični puntarji Deroulede, Gućrin, Buffet in Habert pomiloste, da se pokličejo nune nazaj v bolnišnice, da postanejo Dćroule-dove vojaške pesmi šolska knjiga in da se šole poklerikalijo. Nacionalisti so slavili svojo zmago s tem, da so demonstrirali proti ministrstvu ter za Dćrouleda. Na deželi pa nacionalisti niso imeli sreče ter je zmagala večinoma lista republičanskih kandidatov.
Vojna v Južni Afriki. Angleži so zasedli tudi Kroonstad ter vzeli s tem drugo glavno mesto oranj ske republike. Posest Kroonstada je važna za Angleže zlasti zategadelj, ker leži na križišču železnic proti Bloemfonteinu, Vierfon-teinu, Lindlev-Bethlehemu, Harrvsmithu, Heilbronu in Klerksdorpu — t. j. na vse strani. Predsednik Stejn je odpotoval z generaloma Botha in Dewet v Heilbron, ki je sedaj sedež oranjske vlade. Lindlev leži komaj 80 km. severno Kroonstada in ob železnici. Buri hočejo menda sedaj predvsem zabraniti, da bi se čete Robertsa in Bullerja združile. To pa jim nikakor ne bo možno. Ako bodo — kar pa ni verjetno — skušali operirati na dve strani, jih Angleži nedvomno porazijo. Angleški listi poročajo, da je Roberts prepričan, da ujame v kratkem veliko število Burov. Zategadelj je pripravil že taborišče za 6000 Burov na Cevlonu pri Diyatalawu, 160 milj od Co-lomba. Hiše se že postavljajo. Roberts pije torej na medvedovo kožo, ko se medved še veselo sprehaja! Pa tudi Buri se pripravljajo na odpor, kajti volksraad v Pretoriji je sklenil izpremembo vojnega reda ter določil, da morajo v vojno vsi prebivalci Transvaala, torej tudi priseljeni tujci. Za osvoboditev Mafekinga je 4. t. m. odšlo iz Windsortona 3000 angleSkih konjenikov in pešcev s 6 topovi, ki so dospeli 9. t. m. do Vrvburga. Kakor poroča „Standard aud Diggers News" so zgrabili Buri te Angleže že pri Taungsu, ko so prekoračili reko Harts ter pobili okoli 100 Angležev. Dne 6. t. m. pa so Angleži vendarle prodrli do Vrvburga. Angleška posadka Mafekinga šteje komaj 1000 mož pod polkovnikom Baden-Powellom. Razen teh je še do 1500 Evropejcev, žensk in otrok ter nad 7000 domačinov. Dasi jih Buri bombardirajo z velikimi topovi, se drže že nad 6 mesecev.   V Na-
talu zapuščajo Angleži Rlandslaagte ter se umikajo proti Helpmakarju.
Dopisi
Iz Celja, 14. maja. Po dolgem truda polnem naporu in vztrajni agitaciji dobili smo nov občinski zaatop, kateri je nedvomno porok, da se bode v nadaljnih treh letih vršilo vse v »pravem" redu. Saj ni mesta, v katerem bi zamogli tako srečno pogoditi pri volitvah v mestni svet, kakor pri nas. Vsi odborniki so najboljši in vsi najbolj nemški. Generalisimus Javornitz tuhtal in premišljeval je dolgo s svojim šefom Mravlakom, katerim bi naklonil čast reprezentanta najbolj nemške trdnjave. Sklicala sta nekaj volilnih shodov in tam povedala, kateri se je zameril njima in s tem vsem drugim nemškim Celjanom. V prvi vrsti seveda Altziebler. Ta mož ne sodi k nam — tega ne sme voliti nihče. Mož izdal je Celje! In res tako je bilo. Drugi pa, komur je dr. Mravlak dokumen tiral nemško »Gemeindeburgschaft", bil je pa sam dr. Janez Stepišnik. Ta mož ima pa maslo na glavi in mož moral je iti lepo v senco. Ti revež Janez! Da se ti kaj ta-cega pripeti, ko pričenja brada siveti. Nič več ne .Rat" biti! Kaj porečejo Wolf? Jedni pravijo, da ga je udinjal že v Celovcu pri konjski železnici, drugi pa celo, da je dobil posebno „visoko" službo v Ljubljani, česar pa tukaj nihče ne verjame. V Ljubljano Janez ne gre! No, pa to naj bode, kakor je. V volilni listi, katero sta izdala .generalšef" in njega apendiks, teh dveh mož ni bilo. Manjkalo pa je tudi nekaj tacih mož, ki so popolnoma zanesljivo pričakovali to. Bilo ni med njimi c. kr. nadgeometra Emanuela Martinija in ne gozdarskega nadkomisarja Donerja. S kako gotovostjo trobil je g. Martini v svet, da bode izvoljen! Pričakoval je celo, da ga volijo podžupanom; kako bodo zidali pod njegovim vodstvom .Deutsches Heim" — izdelali vodovod — posnažili kanale in celo odpravili zadnjega berača, ki ga še imamo tu. To bi bili res zlati časi. Jedli bi le kurje želodčeke od kar, izvaljenih v valilnici, katero on nadzoruje in urejuje.
Iz vsega tega pa ni nič bilo, vzlic temu ne, da je hodil gospod Martini osebno od volilca do volilca in koval zase stranko, zatrjevaje, da je on pravi mož, neupogljivega .kernnemškega" značaja.
Pozabil je sicer povedati, da je rojen v Kranju, kar pa je pri naših Nemcih seveda brezpomembno. Zaslug, pravil je, ima na kupe, kar je deloma tudi res, saj ima pa tudi na dan 24 prostih ur in ne bi bilo slabo, da bi se mu v tem časa ne poljubilo par ur posvetiti mestni upravi. Nihče ne bi bil uredil mestnih kurnikov tako praktično, jih razstavil tako simetrično natančno po dvorišča kot ravno nadgeo-meter g. Martini. Za take posle treba je veščaka-strokovnjaka. Vse to bi morali upoštevati volile i in prišli bi bili do spoznanja, da zna gosp. Martini več kot kure paat in izvoliti bi ga morali. Gospod nadgeometer, prosim, blagovolite si v prihodnje zapomniti, da se v Celju proti generalom kot Javornik M ravlak bije še brezuspešni boj — da, celo v vrstah socialnih demokratov — kamor ste se postavili, da bi prodrli v mestni zastop.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15. maja.
— Osebna vest. Dež. predsednik baron Hein je odpotoval na Dunaj, da se prestavi članom ministrstva, česar vsled bolezni prej ni mogel storiti in da poroča o zadnjem zasedanju dež. zbora Kranjskega.
— Nevarno obolel je predsinočnim cesarski svetnik g. Ivan Murni k Zadel ga je mrtvoud. Bolezen je bila včeraj prav nevarna, a danes se je obrnila na bolje in se je bolnik začel že zavedati ter zamore tudi nekoliko govoriti. Iskreno želimo in z nami gotovo vsak, kdor le količkaj pozna velike zasluge ces. svetnika Murnika za našo deželo in za naše mesto, da bi srečno prestal to bolezen in se kmalu zopet mogel posvetiti svojim poslom. Želimo to tembolj, ker bi izguba gosp. ces. svetnik Murnika bila za našo deželo in nje prebivalstvo prava nesreča.
— Klerikalni agitatorji so letos preklicano slabe volje in zabavljajo na klerikalne gospode kar se da, ker letos kleri-
kalna stranka ni postavila svojih kandidatov. Agitatorji so se skoro celo leto veselili, da bodo duhovnim gospodom mošnje olajšali, nekateri so žena ta račun že naredili po raznih krčmah nekaj dolga, a zdaj so vsa ta upanja splavala po vodi Ni čuda da so možje jezni in da tarnajo: Ali je to pravično, da nas ljudje celo leto zaničujejo da smo hinavci, zdaj, ko je čas plačila, pa nas naši »gospodje" na cedilu puste. — Nekateri klerikalni agitatorji so -se prišli celo naši stranki ponujat Jeden izmej teh je z veliko odkritosrčnostjo povedal: Nam je vse glih za katere agitiramo. Na vprašanje, kako se to strinja z njegovim in njegovih tovariše prepričanjem, je dejal: aPri nas sploh nič prepričanja nimamo; Kregar sam pravi, da se za prepričanje še stara zemlja ne dobi". Ti katoliški ljudje so bili jako presenečeni, ko se jim je povedalo, da jih narodna stranka ne potrebuje in so se kaj žalostnih obrazov vrnili v svoj tabor. Na dan volitve stikali so po volišči največ pasar Kregar, knjigovez Dres-kvar in .laufburš" štefek. Tudi na Frlin-čev vrt, koder je bilo zbirališče naših vo-lilcev, so prišli vsi trije. Priznati se mora, da so se s primerno ponižnostjo obnašali. Šli so v salon, koder ni bilo nikogar in od tamkaj čmernih obrazov opazovali veselo gibanje in vrvenje na vrtu. Zbrani volilci so se seveda norca delali iz njih. Posebno ve-,:ko smeha je vzbudil klic: »Štefek je šel v salon, da bo krožnike polizal". Naposled so se Kregar, Breskvar in Štefek pikanja in posmehovanja naveličali in jezno odšli pred Mestni dom zdihovat, da letos nič zaslužka ni. So res usmiljenja vredni!
— Klerikalne lopovščine. V »Soči" čitamo naslednje : .Semeniški hujskač pisari v .Prim. Listu" take ostudnosti o narodno napredni stranki na Goriškem: .Liberalcem je tedaj narodnost le puhla fraza in jim tudi ne more biti drugega. Izkušnja nam to jasno dokazuje. Kako so se na primer bahali kranjski naprednjaki z narodnostjo ter zaničevali klerikalno stranko kot brezdomovinsko — in zdaj? Zdaj vidimo, da so kranjski naprednjaki zvezali se z najhujšimi narodnimi nasprotniki. Nacionalnim Nemcem pomagajo ne samo na Kranjskem, ampak celo na Štajerskem. Doživeli smo žalostno resnico, da je dr. Tavčar, ki je imel priti tudi v Gorico na ustanovni shod narodno-napredne stranke, podal roko drju. Mraulaggu v boju proti slovenski organizaciji na južnem Štajerskem Prav tako se bo v kratkem zgodilo tudi na Goriškem. Zdaj so naprednjaki še nekoliko narodni, ker jim nese* Kakor hitro jim ne bo neslo, pa zapustijo narodni tabor in se bodo združili z našimi najhujšimi nasprotniki — iredentovci! Iz tega je razvidno, da preti na Goriškem slovenski narodnosti nova nevarnost uprav od »narodno-napredne stranke" in da je dolžnost slehernega rodoljuba delovati iz vseh močij, da se po drju. Turni zasejano seme že v kalu zatre!" — Ako bi mi kak klerikalni hujskač rekel kaj takega z oči v oči, bi mu v odgovor pljunil v obraz ter ga lopnil po nesramnih ustih tako, da bi mu gotovo kak zob potrl. Drugačnega odgovora tak lopov ne zasluži. V obrekovanju so naši klerikalci veliki mojstri! Pa nočejo biti Kristusovi namestniki! Take zglede dajejo ljudstvu! Pišejo same lumparije, potem pa — mašujejo! To se pravi: .imeti svet in Boga za norca", kakor prav pravi naše ljudstvo. Punctum!" — Tem pripomnjam »Soče* pritrjamo popolnoma. Na take lopovščine, kakršne je napisalo glasilo nekaterih semeniških profesorjev goriških, ni druzega odgovora kakor brca.
— Oesarja nalagal je štajerski delegat Sturgkh. Pri sprejemu delegatov je namreč porabil ugodno priliko, da je cesarja vedoma in namenoma napačno informiral o postopanju štajerskega deželnega zbora napram Slovencem. Trdil je, da je deželni zbor vsled odsotnosti slovenskih poslancev se prav posebno trudil pospešiti gospodarske koristi štajerskih Slovencev. Kdor je količkaj zasledoval delovanje deželnega zbora, ve, da je tudi v zadnjem zasedanju ostal zvest sam sebi in zanemarjal kulturne in gospodarske interese štajerskih Slovencev, kolikor je le bilo mogoče. Brez dvoma je, da se mora informacija, ki jo je dal cesarju grof Sturgkh z namenom, obuditi pri oesarja napačno mnenje o štajerskem dež.
. . •____^____
zboru, popraviti v smisla resnice. Slovenski narod ima v delegaciji samo jed-nega zastopnika Letos je to g. Vencajz in zadeva njega dolžnost, da porabi prvo priliko in to v delegaciji, da postavi grofa Sturgkha po zasluženju na laž.
— Postrežljivi ljudje. Naš list in .Laib. Ztg." sta včeraj o bolezni g. ces. svetnika molčala in to na izrecno prošnjo. Tudi .Slovenec" je bil telefonično naprošen, naj nič ne piše. Obljubil je to in še vprašal, kako se počuti g. ces. svetnik. A svoje obljube ni izpolnil, pač pa porabil kar se mu je bilo o stanju g. ces. svetnika naznanilo. So pač postrežljivi ljudje, ti gospodje okrog .Slovenca".
— Deželni odbor kranjski bo, kakor v preteklih letih tako tudi letos nekaterim škrefaloznim otrokom podelil podpore po 50 gld. iz deželnega zaklada, da jim bo mogoče iti v morsko kopelj v Gradeži. Dotične prošnje naj se pošljejo d ot 10. junija t. 1. deželnemu odboru, morajo pa biti podprte s krstnim listom, z zdravniškim ter ubožnim spričevalom.
— Usposobljenostni Izpiti. Pred ljubljansko izpraševalno komisijo so prebili izpit učne usposobljenosti: A. Za meščanke šole, I. skupino, z nemškim učnim jezikom: gdč. BoženaŠernec (z odliko) in gosp. Matija Petsche. B. Za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom: gospodje Emil Adamič, Matej Jenko, Anton Kuhar in Josip Zupančič; gospodične Roza Coriarv, Ana Ger-stenmaver, Marija Hiti, Leopol-dina Kališ in Ana Steska; z nemškim učnim jezikom gdč. Matilda Bauer, s slovenskim učnim jezikom pa gosp Ivan Schmeidek. C. Specialne izpite so napravili: gospoda Josip Bačić in Kari Piki za nemški učni jezik in gdč. Adela Rizzi za slovenski učni jezik.
— častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje je dobila hišina Marija Kari in v Ljubljani.
— Celjski župan Stiger še ni potrjen. Ker je neki list izrazil mnenje, da bi ga vlada z ozirom na lanske dogodbe prav za prav ne smela potrditi, je v nemških listih nastal strašen vrišč. Toda s tem vpitjem se vendar ne vtaji sodno dognanoga dejstva, da Župan Stiger lansko leto povodom znanih izgredov ni storil svoje dolžnosti, da je namenoma ni storil, temveč dajal izgrednikom potuho in postal tako njih sokrivec, če bi bil tak mož kot župan potrjen, bi to ves svet in zlasti slovenski narod tolmačil tako, da se odobrava in priznava kot dobro in umestno, kar je storil župan Stiger povodom lanskih izgredov v Celju.
— Slovensko gledališče v Celju. V nedeljo se uprizori na celjskem odru na korist režiserju gosp. Perdanu burka .Martin Smola ali kinematograf* pri kateri bo sodeloval kot gost g. Danilo iz Ljubljane in sicer v ulogi Borisa Men-skega, ki jo igra prav dobro. Začetek predstave bo ob 7. uri.
— Konsumno društvo v Šoštanju. Z ozirom na našo notico, v kateri smo poročali, da je konsumno društvo v Šoštanju ustavilo svoje delovanje, naznanilo nam je nadzorništvo tega društva, da je bilo to društvo ustanovljeno od narodnjakov proti nemškim trgovcem. Ker se je v Šoštanju naselil naroden trgovec in se hoče še eden naseliti, je to društvo postalo brez pomena in je svoje blago odstopilo narodnemu trgovcu. Likvidiralo pa ni in mu tega tudi ni treba, ker je društveno premoženje večje kakor vsi dolgovi iz še ne zapadlih računov.
— Koncert v Kranju na korist učiteljskemu konviktu se bo vršil v soboto, dne 19. t. m. in ne v nedeljo, kakor se je poročalo v sobotni številki .Slovenskega Naroda".
— Iz Šent Jerneja se nam piše: Od slavnega c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem je došel dopis od dne 1. maja 1900. št 8173 glaseč se: Ker se oslovski kašelj v tamošnji občini razširja, naročuje se šolskemu vodstvu, s šolskim poučevanjem skoz 3 tedne ponehati. Radi tega je šola zaprta.
— Poneverjenje. Pri okrajnem sodišču v Črnomlju nastavljeni kancelist Vaclav Po lak je poneveril nad 4000 K. denarja in storil ratne sleparije z uradnimi akti, sedaj pa pobegnil. Sodi se, da je šel v Nemčijo.
— Ponesrečil se je 53 letni Matevž iz Šmarja. V gozda mu je padla smreka na glavo in mu jo razbila.
— Ribiška razstava v Solnograd.
Odsek »ribištvo* solnograške c. kr. kmetijske družbe priredi povodom VII. avstrijskega zborovanja ribičev od 2. do 10. septembra 1900 v Solnogradu občno ribiško razstavo, kafere se lahko udeleži vsako društvo, vsak zavod, vsako podjetje, vsak ribič, trgovec itd. ino- in tuzemstva. Podrobnosti in vspored se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
— Slovensko zidarsko in tesarsko društvo se je iz svojih dosedanjih prostorov v Kolizeju preselilo na Sv. Petra cesto v novo hišo »Pri avstrijskem cesarju". Novi društveni prostori se nahajajo na dvorišču te hiše.
— Sleparka. Dne 2. majnika je mestna policija zaprla neko Nežo Zakraj-šek, ki je baje nevarna tatica in goljufica. Dobili so pri njej tudi kovčeg z raznim blagom. Ker so časniki prinesli to vest, oglasili so se sedaj oškodovanci. Tako je naznanila sedaj neka žena iz Sinje gorice, da jo je Neža Zakrajšek ogoljufala za dve odeji, katere jej je izvabila, češ, da ju bode njena mati pobarvala. Ti odeji so se res dobili pri Neži Zakrajšekovi. Neki drugi ženski je izvabila par zlatih uhanov. Pravila jej je, da bo šla k nekemu duhovnu, ki ugane vsako bolezen, če se mu kakšna bolnikova reč prinese, in da potem zdravila za bolezen. Ženska je zastonj čakala na zdravila in na uhane.
— Tat v Pongračev! baraki. Danes ponoči se je vtihotapil tat v Tachovo skladišče v Pongračevi baraki na Sv. Martina cesti. Prinesel je lestev k strehi, zlezel na streho in skoz okno potem v skladišče. Odprl je glavna vrata v skladišču in šel po samokolnico, da bi si bil na njo naložil blaga, a mizarski mojster Mihael Hribar je slišal ropot in je začel vpiti. Tat se je zbal in zbežal, ne da bi bil kaj odnesel.
— Pobegnil je včeraj zjutraj kiju« Carski vajenec Maks Fink, stanujoč v Za-lokarjevih ulicah št. 16.
— Štrajk. Laški zidarji, ki so včeraj zjutraj ustavili delo pri kranjski stavbinski družbi, so zopet delo vsprejeli. Samo okoli 30 delavcev, ki tudi s sedaj določeno novo mezdo niso bili zadovoljni, so izstopili iz dela in odšli iz Ljubljane.
— „Beračija nič več ne nese", je tožil včeraj neki navihan berač, ko ga je prijel policaj. Dejal je, da so v Ljubljani tako slabi časi, da se včasih še za šnops ne Bnafehtaa.
— V oko sunil je včeraj zvečer v Rojčevem hlevu Ivan Tavčar, hlapec v Metelkovih ulicah št. 5, Janeza Počka, hlapca v Soteski št. 10, ker sta se bila nekaj sprla. Poškodba je lahka.
— Roparski umor. Izginil je 201etni kolesar Pontoni iz Trsta. Mladi mož se je v noči od sobote na nedeljo odpeljal na kolesu iz furlanskega Tržiča. Pri mostu čez Sočo so našli drugi dan njegovo kolo in prazno njegovo denarnico, na mostu pa so dobili počez napeljano vrv. Domneva se, da je Pontoni zadel ob vrv in padel s kolesa, potem pa bil ubit in oropan.
* Posledice izgredov na dunajskem vseučilišču. Radi velikih izgredov, katere so izzvali nemškonacionalni burši, ker so v avli napadli dvoje novih katol. akad. društev ter povzročili tolike Škandale, da je morala posredovati policija, je nastala med rektorjem Neumannom in senatom nesloga. Zategadelj je rektor odstopil in si vzel trimesečen dopust. Vseučilišče je sedaj za dijaška društva sploh zaprto, in noben akademik ne sme priti k predavanjem s trakom ali drugim znakom. Vsak akademik se mora izkazati, da je vpisan, sicer ne sme na univerzo. Tajcem je vstop zabranjen. Vseučilišče vodi sedaj prorektor \Viesner, ki bo izvoljen Neumannovim naslednikom.
* Vpričo otrok v smrt. 751etni kane. sluga P. Mahner na Dunaji se je predvčerajšnjim zjutraj pričo otrok vrgel skozi okno ter se pobil smrtno. Hči ga je hotela zgrabiti, da bi ga potegnila nazaj, a bilo je že prepozno. Starček je postal, odkar so ga upokojili, melanholik.
* Koliko se proda domačih zajčkov. Neki avstralski list poroča, da je bilo lansko leto izposlanih iz Avstralije 500.000 domačih zajcev, za razpošiljanje katerih je trebalo 16.250 pletenic.   V avstralskih kolonijah
kultivira angleška vlada leto in dan to žival, katere meso je izborno. V Anglijo se razpošlje vsako leto čez 70,000.000 domačih zajcev iz raznih dežel sveta, ondi pa delajo iz njih mesne konzerve itd. V Parizu se poje vsako leto čez 100,000000 domačih zaj cev.
* Vereščagin in Nobelova ustanova.
Iz Kristjanje poročajo, da se poteza slavni ruski slikar V. Vereščagin za Nobelovo ustanovo v znesku 200.000 kron, ki se podeli prihodnje leto prvič onemu, ki ima največ zaslug za pospeševanje mirovne ideje. .Vem, da se jih bo mnogo potezalo za to ustanovo", je dejal Vereščagin, .toda nihče ni bolj zaslužil ustanove kakor jaz. Dunant, ustanovitelj »Rdečega križa", je vojno samo humaniziral; Dunant je člove-Ijub, toda ne pospeševatelj miru. Tudi Tolstoj, plemeniti ruski filozof, je baje moj tekmec. Toda za mir ni storil prav za prav ničesar, nego je le tisoč vojaških novincev zapeljal, da so se uprli vojaški dolžnosti in jih s tem onearečil. Poslali so jih v Sibirijo, a — vojne Tolstoj ni odpravil s tem. Jaz pa sem s svojimi docela resničnimi vojnimi slikami zbudil največjo grozo pred vojno. Ljudje niso vedeli, kaj je bojišče in kaj boj; sedaj pa vedo!"
* Ministrska demisija na odru. Rimska .Tribuna" pripoveduje sledeči gledališki dogodek: V nekem italijanskem gledališču so igrali veliko historično igro, v kateri ima kralj tudi svoj prestolni govor. Obdan od svojih ministrov in generalov, vstane kralj s svojega prestola in ministrski predsednik mu izroči zvit papir, na katerem bi moral biti napisan dolg prestolni govor. A rekviziter se je zmotil ter izročil prazen papir. Kaj storiti ? Kralj govora ni znal na pamet, šepetalec pa je bil predaleč, da bi mogel kralj govoriti za njim. V tej silni stiski pa je švignila kralju v glavo rešilna misel. Izročil je papir zopet ministrskemu predsedniku ter mu ukazal: .Čitajte vi!" Ministrski predsednik je bil za trenotek osupnjen, ko je videl, da je papir prazen. Toda znal si je pomagati. Položil je papir in vse svoje papirnate redove kralju pred noge ter dejal: .Ker se z govorom ne strinjam, demisioniram."   In odšel je z odra.
* Zlati brod. Koliko zlata so imeli stari Indijani, in kako umetno so ga znali uporabljati, nam priča brod, spleten iz same zlate žice, katerega so našli Španjoli leta 1856 v jezeru Grutavita. Ta brod, izvirajoč od rodu Čibov v Kolumbiji, so njihovi potomci najbrže vrgli v vodo iz strahu, da jim ga ugrabijo Evropejci, ali pa so ga darovali kakemu bogu za odvrnitev kake nesreče. Brod ima iz žice spletene klopi z raznimi podobami. Tudi vesla so iz zlata. Njega vrednost cenijo Španci, v katerih oblasti se zdaj nahaja, na veliko milijonov pezet.
* Nos odrezal ljubici. Rudar Emil Aubrecht je bil v Ustju (Assigu) obsojen v ječo za 10 mesecev in na odškodnino 550 gld., ker je odrezal svoji ljubici nos. Ana Brullmaier je nos pobrala in ga spra vila v žep. V Mostu ga ji je zdravnik zopet prisil, a — prijeti se ni hotel več. Narediti so ji morali novega iz kože na čela.
* Zločin blaznika. V Castiglione pri Florenci je neki kmet Meneči na krat zblaznel ter umoril devet svojih sorodnikov, jih več ranil ter zažgal hlev, ki je bil poln živine. Vsa živina je poginila.
* Skrivnosten cvetlični veneo. V Puzzuoliju pri Neapolju stanoval je neki vdovec s svojo lepo hčerko Anino; nasproti njima pa sta stanovala dva mlada človeka, ki sta se še-le poročila. Kmalu sta postali dami prijateljici. Nekega dne je prišla Anina k sosedi vsa objokana, češ, da mora z očetom iz Neapolja, kar jo zelo žalosti. V znak prijateljstva pa ji pokloni lepo ge-ranijo, naj jo ima za spomin. Prijateljica je cvetlico hvaležno sprejela in Anina je odpotovala čez nekaj časa pa je mlada žena presajala cvetlico in zagledala v posodi med prstjo truplo novorojenega otroka. Naznanila je vse policiji, ki je Anino kmalo zalotilo in zvedelo, da je hotela na ta način skriti greh pred svetom.
* Poroka brzojavnim potom. V Kansas City in Mulhallu se je izvršila poroka brzojavnim potom. Ženin, pastor in dve priči so bili v enem, nevesta, stariši in družica pa v drugem mesta. Vsi odgovori so se vršili telegraflčno. Vsa ceremonija je trajala 20 minut
Književnost
— „Učiteljski Tovariš", štev. 14. ima tole vsebino: Pretirane zahteve. — Higijena doma in v Soli. — Oznanjevalci miru. — Dopisi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost — Vestnik. — Duševna kultura na Kavkazu. — Uradni razpisi učiteljskih složen. — Listnica uredništva
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 15. maja. Iz Budimpešte došlo poročilo naznanja, da so neke desničarske stranke — katere, ni povedano — stavile nemškim strankam nove predloge, kako zagotoviti parlamentarno rešitev investicijskega bud-geta in budgetnega provizorija za drugo polovico letošnjega leta vzlic češki obstrukciji. Vsebina teh novih propozicij ni znana. Vlada predloži najbrž že v četrtek budgetni provizorij. V tekočem mesecu bo imela poslanska zbornica z ozirom na zasedanje delegacij le dve ali tri seje. Proti obstrukciji se v tem mesecu še ničesar ne stori, pač pa se bo koj začetkom junija poskusilo obstruk-cijo zadušiti. Ako se to ne posreči, se zaključi zasedanje še pred 20. junijem in se koj potem zbornica razpusti ter razpišejo nove volitve.
Dunaj 15. maja. Mej Avstrijo in Turčijo že dolgo obstoječa napetost se je silno poostrila. Avstrijski vojaški ataše baron Giessl je hotel prepotovati Armensko v svrho .študij". Sultan mu ni dal dovoljenja, a Giessl je vzlic temu odpotoval. Ker mu je turška vlada zagrozila s policijsko silo, če bi se navadnim potom vkrcal, je šel Giessl na avstrijsko vojno ladjo „Tau-rus", ki ga je pripeljala na Llovdov parnik. Po listih se ta dogodba tolmači tako, da so spletke družin držav provzročile to postopanje turške vlade.
Budimpešta 15. maja. Avstrijska kvotna deputacija je imela včeraj popoldne sejo, v kateri se je z 8 proti 6 glasom sklenilo, predlagati določitev kvote na 344: 65 6 in sicer za dobo 9 in pol let.
Bel igra d 15. maja. Zgodil se je nov justični umor Razkralju Milanu najbolj na potu stoječi bivši ministrski predsednik Taušanović je bil s pomočjo dveh krivih prič spoznan krivim, da je ponaredil deležnice tiste banke, katero je on ustanovil in vodil dolgo let z najlepšim uspehom, ter obsojen na pet let ječe. Zajedno se mu je z ozirom na njegovo kazen radi .veleizdaj stva" odmerilo skupno 11 let ječe.
Berolin 15. maja. Iz Madrida se poroča, da namerava vlada suspendirati ustavo in vse državne osnovne zakone, ker ljudsko gibanje zoper klerikalno vlado ne neha.
Bruselj 15. maja Iz Pretorije se poroča, da so Buri, ki oblegajo Mafe-king, vžgali tisti del mesta, v katerem prebivajo črnci. Ta del mesta je pogorel.
London 15. maja. Oranjski predsednik Stejn je proglasil Heilbronn glavnim mestom, ne Lindlev. Trans-valski Buri se koncentrirajo ob reki Vaal.
London 15. maja. General Buller je uradno naznanil, da je zavzel prehode čez Biggarsberge. Njegove operacije so trajale štiri dni. V nedeljo je naletel na Bure pod goro Helpmakar. Buller je naskočil njih levo krilo, general Dundonald središče, general Be-thune pa desno krilo. Buri so se po kratkem odporu umaknili. Pričakuje se, da zasedejo Angleži še danes Dundee. 4
Narodno gospodarstvo.
Shod o posvetovanju glede streljanja proti toči v Krškem.
(Konec.)
G. Gombač pripomni, da smo glede znižanja cene smodniku že sklenili resolucijo ter da se bode ista predložila na višje mesto. Glede brošurice g. dr. Vošnjaka o strelnem reda pa bode, ko jo g. dr. Vošnjak
izda, skrbel, da nakupi dež. odbor dovoljno množino izstisov ter te med posamezne strelne postaje brezplačno razdeli. Sedaj pa naj ima vsaka uta svoj zapisnik.
G. dr. Romih prosi končno vodjo R. Dolenca, naj pove, kako delajo na Francoskem, ako trta, ko prične poganjati, pozebe.
G. vodja Dolenc pravi, da stepejo vae mladike z malo palčico, zmrznjena očesca odpadejo, vsled česar poženo takoj stranska očesca, kar bi se drugače par tednov pozneje zgodilo.
G. dr. Romih sklene shod, zahvalivši se vsem udeležnikom za pazljiv posluh, poročevalcem, prireditelju in vsem govornikom posebej še za njihova pojasnila, sodelovanje in trud ter želi, da bi imel ta shod koristne posledice.
Na to se je pričela preskušnja raznih strelnih priprav tvrdke Greinitzevih nečakov v Gradcu ki je postavila 1 pripravo, Lorber i. dr. iz Žalca 2 pripravi, Rebek iz Celja 1 pripavo in Unger iz Celja 3 priprave.
Lorber in Unger imata poleg navadno užigajočih se topičev tudi take s kapselni. Zanimivi sta bili pripravi Lorberja in Re-beka ki streljata s patronami tako, da izstrelita vsako minuto 10—14krat. Streljanje s patronami se bo mogoče obneslo, treba je le še nekaj prememb in izboljšanj. Pokazalo se je, da se mora vzeti za vsak strel najmanje 100 gr. (10 dkg) smodnika, čez 150 gr. pa je že potrata smodnika Zadoščalo bode 100—140 gr. za vsak strel. V nižavah se morajo rabiti 3—4 m visoki nastavki, torej Greinitzevi in Lorberjevi, čim višja je lega, tem nižji zadoščajo. Nastavki, topiči in množina smodnika morajo biti v gotovem razmerju t. j. čim višji je nastavek, tem večji mora biti topič in tem več smodnika se mora vzeti za vsak strel.
Zanimivi so bili poskusi z vodoravnim streljanjem v 40, 60 in 80 m od nastavka oddaljene 10 m široke in 150 m visoke iz platna narejene tarče. Ti poskusi so se vršili 3 dni. Ako je iz nastava uhajajoči puh ali dim zadel naravnost v 40 ali 60 m oddaljeno tarčo, je na debel lesen okvir pribite platnene rjuhe kar razcefral, okvir razdrobil ter posamezne koščke daleč odnesel. Na 80 m je debel papir v kosce raztrgal in drevesne veje liki lahkemu vetru zmajal. Ta učinek pa se je pokazal šele pri 100 posebno pa pri 150 gr. smodnika; pri 60 gr. pa je le prve tarče neko liko zmajal. V topiču je bil sam nezatolčen smodnik. Da je bilo pri tem streljanju mnogo radovednega ljudstva, ki se je čudilo, ko je dim tarče razmetaval, ali pa se krohotalo če strel ni zadel se samo ob sebi razume.
Pri preskušnji žveplalnikov, katerih je bilo mnogo, se je pokazalo, da je za več jega posestnika najpraktičnejši Nechvilletov nahrbtni žvepljalnik „Vindebona" z enim mehom ki stane 20 kron, še bolj pa oni z dvema mehoma, ki še hitrejše dela in stane 36 K; kmetijska družba ga oddaje po 28 K. Za prvo žvepljanje in za malega posestnika bi zadostoval mali ročni žvepljalnik, ka-koršne oddajata kmet. podružnici v Novem mestu in v Št Jerneju.
Tako se je končal ta shod, prvi v naši državni polovici, proti 5. uri popoludne in ljudstvo se je proti večeru zadovoljno in celo prav veselo razšlo, kar so pričali gladko tekoči jeziki in tudi šibke noge. Saj se je udeležencem tudi povsod postreglo z dobro pristno krško kapljico.
Eden, ki je bil tudi vesel.
Gospodu J u 11 J u iehramran-u, lekarnarju v Ktorkerau>u.
Dobival sem dosedaj večkrat od svojega kolege, gospoda komercijskega svetnika Jun ga Vašo želodčno sol. Ker pa nečem tega gospoda s tem več nadlegovati, prosim Vas, da mi pošljete 10 skatljic želodčne soli s postnim povzetjem.
Spoštovanjem        H. (2040—4) Erneet Ed. Tlilel, komercijski svetnik.
Ruhla, dne" 4. septembra 1899.
Dobiva se pri Izdelovatelju, deželnemu lekarnarju Juliju Mehaumann-u v Stoekcrau-u, dalje v vseh renomiranih lekarnah tu- in inozemstva. Cena Skatljici 75 kr. Manj nego 2 Skatljici se ne pošlje.
Tinktura zoper kurja očesa
-gotovo najboljše sredstvo =s=
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva ae v (9—20)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj*,
M. Lcu»Cek-a ▼ IJubaJanl.
— Ponesrečil se je 53 letni Matevž iz Šmarja. V gozda mu je padla smreka na glavo in mu jo razbila.
— Ribiška razstava v Solnograd.
Odsek .ribištvo" solnograške c. kr. kmetijske družbe priredi povodom VII. avstrijskega zborovanja ribičev od 2. do 10. septembra 1900 v Solnogradu občno ribiško razstavo, katere se lahko udeleži vsako društvo, vsak zavod, vsako podjetje, vsak ribič, trgovec itd. ino- in tuzemstva. Podrobnosti in vspored se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
— Slovensko zidarsko in tesarsko društvo se je iz svojih dosedanjih prostorov v Kolizeju preselilo na Sv. Petra cesto v novo hišo „Pri avstrijskem cesarju". Novi društveni prostori se nahajajo na dvorišču te hiše.
— Sleparka. Dne 2. majnika je mestna policija zaprla neko Nežo Zakraj-šek, ki je baje nevarna tatica in goljufica. Dobili so pri njej tudi kovčeg z raznim blagom. Ker so časniki prinesli to vest, oglasili so se sedaj oškodovanci. Tako je naznanila sedaj neka žena iz Sinje gorice, da jo je Neža Zakrajšek ogoljufala za dve odeji, katere jej je izvabila, češ, da ju bode njena mati pobarvala. Ti odeji so se res dobili pri Neži Zakrajšekovi. Neki drugi ženski je izvabila par zlatih uhanov. Pravila jej je, da bo šla k nekemu duhovnu, ki ugane vsako bolezen, če se mu kakšna bolnikova reč prinese, in da potem zdravila za bolezen. Ženska je zastonj čakala na zdravila in na uhane.
— Tat v Pongračev! baraki. Danes ponoči se je vtihotapil tat v Tachovo skladišče v Pongračevi baraki na Sv. Martina cesti. Prinesel je lestev k strehi, zlezel na streho in skoz okno potem v skladišče. Odprl je glavna vrata v skladišču in šel po samokolnico, da bi si bil na njo naložil blaga, a mizarski mojster Mihael Hribar je slišal ropot in je začel vpiti. Tat se je zbal in zbežal, ne da bi bil kaj odnesel.
— Pobegnil je včeraj zjutraj kiju: Carski vajenec Maks Fink, stanujoč v Za-lokarjevih ulicah št. 16.
— Štrajk. Laški zidarji, ki so včeraj zjutraj ustavili delo pri kranjski stavbinski družbi, so zopet delo vsprejeli. Samo okoli 30 delavcev, ki tudi s sedaj določeno novo mezdo niso bili zadovoljni, so izstopili iz dela in odšli iz Ljubljane.
— „Beračija nič več ne nese", je tožil včeraj neki navihan berač, ko ga je prijel policaj. Dejal je, da so v Ljubljani tako slabi časi, da se včasih še za šnops ne „nafehta".
— V oko sunil je včeraj zvečer v Rojčevem hlevu Ivan Tavčar, hlapec v Metelkovih ulicah št. 5, Janeza Počka, hlapca v Soteski št. 10, ker sta se bila nekaj sprla. Poškodba je lahka.
— Roparski umor. Izginil je 201etni kolesar Pontoni iz Trsta. Mladi mož se je v noči od sobote na nedeljo odpeljal na kolesu iz furlanskega Tržiča. Pri mostu čez Sočo so našli drugi dan njegovo kolo in prazno njegovo denarnico, na mostu pa so dobili počez napeljano vrv. Domneva se, da je Pontoni zadel ob vrv in padel s kolesa, potem pa bil ubit in oropan.
* Posledice izgredov na dunajskem vseučilišču. Radi velikih izgredov, katere so izzvali nemškonacionalni burši, ker so v avli napadli dvoje novih katol. akad. društev ter povzročili tolike Škandale, da je morala posredovati policija, je nastala med rektorjem Neumannom in senatom nesloga. Zategadelj je rektor odstopil in si vzel trimesečen dopust. Vseučilišče je sedaj za dijaška društva sploh zaprto, in noben akademik ne sme priti k predavanjem s trakom ali drugim znakom. Vsak akademik se mora izkazati, da je vpisan, sicer ne sme na univerzo. Tujcem je vstop zabranjen. Vseučilišče vodi sedaj prorektor Wiesner, ki bo izvoljen Neumannovim naslednikom.
* Vpričo otrok v smrt. 751etni kane. sluga P. Mahner na Dunaji se je predvčerajšnjim zjutraj pričo otrok vrgel skozi okno ter se pobil smrtno. Hči ga je hotela zgrabiti, da bi ga potegnila nazaj, a bilo je že prepozno. Starček je postal, odkar so ga upokojili, melanholik.
* Koliko se proda domačih zajčkov. Neki avstralski list poroča, da je bilo lansko leto izposlanih iz Avstralije 500.000 domačih zajcev, za razpošiljanje katerih je trebalo 16.250 pletenic.   V avstralskih kolonijah
kultivira angleška vlada leto in dan to žival, katere meso je izborno. V Anglijo se razpošlje vsako leto čez 70,000.000 domačih zajcev iz raznih dežel sveta, ondi pa delajo iz njih mesna konzerve itd. V Parizu se poje* vsako leto čez 100,000000 domačih zajcev.
* Vereščagin in Nobelova ustanova.
Iz Kristjanje poročajo, da se poteza slavni ruski slikar V. Vereščagin za Nobelovo ustanovo v znesku 200.000 kron, ki se podeli prihodnje leto prvič onemu, ki ima največ zaslug za pospeševanje mirovne ideje. .Vem, da se jih bo mnogo potezalo za to ustanovo", je dejal Vereščagin, »toda nihče ni bolj zaslužil ustanove kakor jaz. Dunant, ustanovitelj „Rdečega križa", je vojno samo humaniziral; Dunant je člove-ljub, toda ne pospeševatelj miru. Tudi Tolstoj, plemeniti ruski filozof, je baje moj tekmec. Toda za mir ni storil prav za prav ničesar, nego je le tisoč vojaških novincev zapeljal, da so se uprli vojaški dolžnosti in jih s tem onesrečil. Poslali so jih v Sibirijo, a — vojne Tolstoj ni odpravil s tem. Jaz pa sem s svojimi docela resničnimi vojnimi slikami zbudil največjo grozo pred vojno. Ljudje niso vedeli, kaj je bojišče in kaj boj; sedaj pa vedo!"
* Ministrska demisija na odru. Rimska .Tribuna" pripoveduje sledeči gledališki dogodek: V nekem italijanskem gledališču so igrali veliko historično igro, v kateri ima kralj tudi svoj prestolni govor. Obdan od svojih ministrov in generalov, vstane kralj s svojega prestola in ministrski predsednik mu izroči zvit papir, na katerem bi moral biti napisan dolg prestolni govor. A rekviziter se je zmotil ter izročil prazen papir. Kaj storiti? Kralj govora ni znal na pamet, šepetalec pa je bil predaleč, da bi mogel kralj govoriti za njim. V tej silni stiski pa je švignila kralju v glavo rešilna misel. Izročil je papir zopet ministrskemu predsedniku ter mu ukazal: „Čitajte vi!' Ministrski predsednik je bil za trenotek osupnjen, ko je videl, da je papir prazen. Toda znal si je pomagati Položil je papir in vse svoje papirnate redove kralja pred noge ter dejal: .Ker se z govorom ne strinjam, demisioniram."   In odšel je z odra.
* Zlati brod. Koliko zlata so imeli stari Indijani, in kako umetno so ga znali uporabljati, nam priča brod, spleten iz same zlate žice, katerega so našli Španjoli leta 1856 v jezeru Grutavita. Ta brod, izvirajoč od rodu Čibov v Kolumbiji, so njihovi potomci najbrže vrgli v vodo iz strahu, da jim ga ugrabijo Evropejci, ali pa so ga darovali kakemu bogu za odvrnitev kake nesreče. Brod ima iz žice spletene klopi z raznimi podobami. Tudi vesla so iz zlata. Njega vrednost cenijo Španci, v katerih oblasti se zdaj nahaja, na veliko milijonov pezet.
* Nos odrezal ljubici. Radar Emil Aubrecht je bil v Ustja (Assiga) obsojen v ječo za 10 mesecev in na odškodnino 550 gld., ker je odrezal svoji ljubici nos. Ana Brullmaier je nos pobrala in ga spra vila v žep. V Mosta ga ji je zdravnik zopet prisil, a — prijeti se ni hotel več. Narediti so ji morali novega iz kože na čela.
* Zločin blaznika. V Castiglione pri Florenci je neki kmet Meneči na krat zblaznel ter umoril devet svojih sorodnikov, jih več ranil ter zažgal hlev, ki je bil poln živine. Vsa živina je poginila.
* Skrivnosten cvetlični veneo. V Puzzuoliju pri Neapolju stanoval je neki vdovec s svojo lepo hčerko Anino; nasproti njima pa sta stanovala dva mlada Človeka, ki sta se še-le poročila. Kmalu sta postali dami prijateljici. Nekega dne je prišla Anina k sosedi vsa objokana, češ, da mora z očetom iz Neapolja, kar jo zelo žalosti. V znak prijateljstva pa ji pokloni lepo ge-ranijo, naj jo ima za spomin. Prijateljica je cvetlico hvaležno sprejela in Anina je odpotovala. Ces nekaj časa pa je mlada žena presajala cvetlico in zagledala v posodi med prstjo truplo novorojenega otroka. Naznanila je vse policiji, ki je Anino kmalo zalotilo in zvedelo, da je hotela na ta način skriti greh pred svetom.
* Poroka brzojavnim potom. V Kansas City in Mulhallu se je izvršila poroka brzojavnim potom. Ženin, pastor in dve priči so bili v enem, nevesta, stariši in družica pa v dragem mesta. Vsi odgovori so se vršili telegraflčno. Vsa ceremonija je trajala 20 minut.
Književnost
— „Učiteljski Tovariš", štev. 14. ima tole vsebino: Pretirane zahteve. — Higijena doma in v šoli. — Oznanjevalci mira. — Dopisi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost — Vestnik. — Duševna kultura na Kavkazu. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva.
Telefonska in brzojavna porodila.
Dunaj 15. maja. Iz Budimpešte došlo poročilo naznanja, da so neke desničarske stranke — katere, ni povedano — stavile nemškim strankam nove predloge, kako zagotoviti parlamentarno rešitev investicijskega bud-geta in budgetnega provizorija za drugo polovico letošnjega leta vzlic češki obstrukciji. Vsebina teh novih propozicij ni znana. Vlada predloži najbrž že v četrtek budgetni provizorij. V tekočem mesecu bo imela poslanska zbornica z ozirom na zasedanje delegacij le dve ali tri seje. Proti obstrukciji se v tem mesecu še ničesar ne stori, pač pa se bo koj začetkom junija poskusilo obstruk-cijo zadušiti. Ako se to ne posreči, se zaključi zasedanje še pred 20. junijem in se koj potem zbornica razpusti ter razpišejo nove volitve.
Dunaj 15. maja. Mej Avstrijo in Turčijo že dolgo obstoječa napetost se je silno poostrila. Avstrijski vojaški ataše baron Giessl je hotel prepotovati Armensko v svrho .študij". Sultan mu ni dal dovoljenja, a Giessl je vzlic temu odpotoval. Ker mu je turška vlada zagrozila s policijsko silo, če bi se navadnim potom vkrcal, je šel Giessl na avstrijsko vojno ladjo „Tau-rus", ki ga je pripeljala na Llovdov parnik. Po listih se ta dogodba tolmači tako, da so spletke družin držav provzročile to postopanje turške vlade.
Budimpešta 15. maja. Avstrijska kvotna deputacija je imela včeraj popoldne sejo, v kateri se je z 8 proti 6 glasom sklenilo, predlagati določitev kvote na 344: 65 6 in sicer za dobo 9 in pol let.
Beligrad 15. maja. Zgodil se je nov justični umor Razkralju Milanu najbolj na potu stoječi bivši ministrski predsednik Taušanović je bil s pomočjo dveh krivih prič spoznan krivim, da je ponaredil deležnice tiste banke, katero je on ustanovil in vodil dolgo let z najlepšim uspehom, ter obsojen na pet let ječe. Zajedno se mu je z ozirom na njegovo kazen radi „veleizdajstva" odmerilo skupno 11 let ječe.
Berolin 15. maja. Iz Madrida se poroča, da namerava vlada suspendirati ustavo in vse državne osnovne zakone, ker ljudsko gibanje zoper klerikalno vlado ne neha.
Bruselj 15. maja. Iz Pretorije se poroča, da so Buri, ki oblegajo Mafe-king, vžgali tisti del mesta, v katerem prebivajo črnci. Ta del mesta je pogorel.
London 15. maja. Oranjski predsednik Stejn je proglasil Heilbronn glavnim mestom, ne Lindlev. Trans-valski Buri se koncentrirajo ob reki Vaal.
London 15. maja. General Buller je uradno naznanil, da je zavzel prehode čez Biggarsberge. Njegove operacije so trajale štiri dni. V nedeljo je naletel na Bure pod goro Helpmakar. Buller je naskočil njih levo krilo, general Dundonald središče, general Be-thune pa desno krilo. Buri so se po kratkem odporu umaknili. Pričakuje se, da zasedejo Angleži še danes Dundee. #
Narodno gospodarstvo.
Shod o posvetovanju glede streljanja proti toči v Krškem.
(Konec.)
G. Gombač pripomni, da smo glede znižanja cene smodniku že sklenili resolucijo ter da se bode ista predložila na višje mesto. Glede brošurice g. dr. Vošnjaka o strelnem reda pa bode, ko jo g. dr.Vošnjak
izda, skrbel, da nakupi dež. odbor dovoljno množino izstisov ter te med posamezne strelne postaje brezplačno razdeli. Sedaj pa naj ima vsaka uta svoj zapisnik.
G. dr. Romih prosi končno vodjo R Dolenca, naj pove, kako delajo na Francoskem, ako trta, ko prične poganjati, pozebe.
G. vodja Dolenc pravi, da stepejo vse mladike z malo palčico, zmrznjena očesca odpadejo, vsled česar poženo takoj stranska očesca, kar bi se drugače par tednov pozneje zgodilo.
G. dr. Romih sklene shod, zahvalivši se vsem udeležnikom za pazljiv posluh, poročevalcem, prireditelju in vsem govornikom posebej še za njihova pojasnila, sodelovanje in trud ter želi, da bi imel ta shod koristne posledice.
Na to se je pričela preskušnja raznih strelnih priprav tvrdke Greinitzevih nečakov v Gradcu ki je postavila 1 pripravo, Lorber i. dr. iz Žalca 2 pripravi, Rebek iz Celja 1 pripavo in Unger iz Celja 3 priprave.
Lorber in Unger imata poleg navadno užigajočih se topičev tudi take s kapselni. Zanimivi sta bili pripravi Lorberja in Re-beka ki streljata s patronami tako, da izstrelita vsako minuto 10—14krat. Streljanje s patronami se bo mogoče obneslo, treba je le še nekaj prememb in izboljšanj. Pokazalo se je, da se mora vzeti za vsak strel najmanje 100 gr. (10 dkg) smodnika, čez 150 gr. pa je že potrata smodnika Zadoščalo bode 100—140 gr. za vsak strel. V nižavah se morajo rabiti 3—4 m visoki nastavki, torej Greinitzevi in Lorberjevi, čim višja je lega, tem nižji zadoščajo. Nastavki, topiči in množina smodnika morajo biti v gotovem razmerju t. j. čim višji je nastavek, tem večji mora biti topič in tem več smodnika se mora vzeti za vsak strel.
Zanimivi so bili poskusi z vodoravnim streljanjem v 40, 60 in 80 m od nastavka oddaljene 10 m široke in 1 50 m visoke iz platna narejene tarče. Ti poskusi so se vršili 3 dni. Ako je iz nastava uhajajoči puh ali dim zadel naravnost v 40 ali 60 m oddaljeno tarčo, je na debel lesen okvir pribite platnene rjuhe kar razcefral, okvir razdrobil ter posamezne koščke daleč odnesel. Na 80 m je debel papir v kosce raztrgal in drevesne veje liki lahkemu vetru zmajal. Ta učinek pa se je pokazal šele pri 100 posebno pa pri 150 gr. smodnika; pri 60 gr. pa je le prve tarče neko liko zmajal. V topiču je bil sam nezatolčen smodnik. Da je bilo pri tem streljanju mnogo radovednega ljudstva, ki se je Čudilo, ko je dim tarče razmetaval, ali pa se krobotalo če strel ni zadel se samo ob sebi razume.
Pri preskušnji žveplalnikov, katerih je bilo mnogo, se je pokazalo, da je za več jega posestnika najpraktičnejši Nechvilletov nahrbtni žvepljalnik „Vindebona" z enim mehom ki stane 20 kron, še bolj pa oni z dvema mehoma, ki še hitrejše dela in stane 36 K; kmetijska družba ga oddaje po 28 K. Za prvo žvepljanje in za malega posestnika bi zadostoval mali ročni žvepljalnik, ka-koršne oddajata kmet. podružnici v Novem mestu in v Št. Jerneju.
Tako se je končal ta shod, prvi v naši državni polovici, proti 5. uri popoludne in ljudstvo se je proti večeru zadovoljno in celo prav veselo razšlo, kar so pričali gladko tekoči jeziki in tudi Šibke noge. Saj se je udeležencem tudi povsod postreglo z dobro pristno krško kapljico.
Eden, ki je bil tudi vesel.
Gospoda JulUa Srhaumann-u, lekarnarju v ltoekeraa-u.
Dobival sem dosedaj večkrat od svojega kolege, gospoda komercijskega svetnika Junga Vašo želodčno sol. Ker pa nečem tega gospoda s tem več nadlegovati, prosim Vas, da mi pošljete 10 Skatljic želodčne soli s poštnim povzetjem.
Spoštovanjem        n. (2040—4) Ernest Ed. Thlel, komercijski svetnik.
Runi a, dne" 4. septembra 1899.
Dobiva se pri Izdelovatelju, deželnemu lekarnarju Juliju ttehaumann-u v Stoek.erau-u, dalje v vseh renomiranih lekarnah ta- in inozemstva. Cena skatljici 75 kr. Manj nego 2 skatljici se ne pošlje.
Tinktura zoper kurja očesa
-gotovo najboljše sredstvo
sa hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v (9—20)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj4,
M. Leusteb-m ▼ IJublJanl.
Meteorologično poročilo.
VIHm n»d morjaia |M1b. Bradaji mtel tlak TMO ■>.
Cas opazovanja
14. 15
9. zvečer
7. zjutraj
8. popol.
Stanje barometra v mm.	P	Vetrovi
726-2	14*8	brezvetr.
724-2	124	al. zahod
725-2	2O0	aL jug
Nebo
J?
del. jasno
oblačno pol. oblač. č»
Srednja včerajšnja temperatura 15*1*. nor-139*.
:OuL3a.aJs3i:sL bozza
dne 15. maja 1900,
Bkupni državni dolg v notah ... 98 K 25 h
Skkpni državni dolg v srebru ... 98 „ — .
Avstrijska zlata renta...... 116 . 40 „
Avstrijska kronska renta 4°/«  ... 97 , 20 ,
Ogrska zlata renta 4°/,...... 116 . 30 ,
Ogrska kronska renta 4°/..... 91 „ 90 (
Avstro-ogrske bančne delnice ... 17 . 78 .
Kreditne delnico........ 721 , 60 ,
London vista......... 242 „ 67 „
Uemfiki drž. bankovc sa 100 mark . 118 „ 27 ,
20 mark........... 23,68.
20 frankov.......... 19 . 26 .
italijanski bankovci....... 90 m 60 .
C. kr. cekini.......... 11 . 34 „
Zahvala.
Podpisani si usojajo, Njegovi eksce-lenci gospođu podmarsalu Jožefu Hochs-mann-u pl. Hochsan, gospoda general-majorju Ferdinandu de Sommain in gospodom Častnikom garnizije za blago-duSno sočutje in vence, katere so poklonili našemu pokojnemu sinu, oziroma bratu in svaku, gospodu (984)
Viktor-ju Furlan-u
izrekati svojo najiskrenejso zahvalo.
Rodbini Furlan in Kenda.
Mal, črn psiček
(Rattler) z znamko it 483 ae je včeraj v Tivolakem drevoredu izgubil.
Kdor ga najde, se prosi, da ga odda Oradaike ulioe it. 8. (986—1)
Poštna in brzojavna upraviteljica
želi premeniti službo. Vstopila bi najrajši v kak urad na Gorenjskem. — Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod Šifro „upraviteljica" opravništvu „Slov Naroda'1. (981—1)
A 643 00,6
Oklic.
(987)
Dne 17. maja 1900 vriila se bode v stanovanji zamrlega Matevža Kert-a v Ljubljani, Kongresni trg it 6, ob 9. uri do-poludne prostovoljna javna dražba hišne oprave, perila in obleke.
C. kr. okr. sodišče v Ljubljani odd. L
Zahvala.
Če je kaj moglo olajšati britko žalost ob nenadomestni izgubi našega iskreno ljubljenega, nepozabnega brata, svaka in strica, gospoda
Viktor-ja Furlan-a
c. in kr. nadporočnika 12. kornega artilerijskega polka v Sibinju
ter nas potolažiti v teh britkih urah je bilo to ljubeznivo sočutje, ki se nam je tem tužnim povodom izkazovalo od vseh sorodnikov, prijateljev in znancev od blizu in daleč. Ker nam, žal, ni mogoče vsem posamezno se primerno zahvaliti, storimo to tem potom vsem, ki so s poklonjenimi venci, izrazi sožalja ali z osobnim spremstvom k zadnjemu počitku se čest lin o spominjali prezgodaj preminulega. (984) V Ljubjani, dne 14. maja 1900.
Rodbini Furlan in Kenda.
izurjen v občevanji s knpovalci, veSč v papirni stroki, obeh deželnih jezikov zmožen, star 25—30 let, dobi, ako bode porab-ljiv, trajno nameščanje. Vstopil bi s 1. avgustom. — Ponudbe direktno firmi J. Gion-tini, trgovina s papirjem v Ljubljani. (983-1)
Stanovanje
na Dunajski cesti it. 26, visa-vis Bavarskega dvora, s 5 sobami, od katerih se dve porabita lahko kot mesečni sobi; potem eno stanovanje z 1 sobo, kuhinjo in pro-dajalnico, odda se takoj ali s 1. junijem event. 1. avgustom. Pojasnila v hiši. (982-1)
Na prodaj sta
jabljene barve, 51 a leta stara, 156 cm. visoka, figuranta, brez napake.
Gaberje tik Celja it. 52.
Natančni naslov se izve v npravni-5tvu „Slov. Naroda". (976—1)
Samo gospodje
dobe*: 2 zbirki z 120 komadi jako interesantnih momentnih fotografij in senzacionalno novo-šegno zbirko prekomorskih kuriozitet, obsega-jočo 16 barvanih podob, v obliki vizitk. Te 3 zbirke veljajo, ako se denar naprej pošlje, le 1 gld. (tudi v poštnih znamkah). Pri povzetju 30 kr. več. Pošilja franko in diskretno J. Kana, Dunaj, II., Obare Donaustrasse 7. (957—1)
VABILO
k
VIII. rednemu glavnemu zborovanju
ki bode (947-2)
dne 31. maja t. I. ob 8. uri zvečer v restavraciji „pri Maliču".
I>nevni ređ:
1.) Računsko poročilo za leto 1899. . 2) Poročilo revizijskega odbora.
3. ) Volitev štirih odbornikov.
4. ) Volitev revizijskega odbora za leto 1900.
5. ; Posebni predlogi.
Samostojni predlogi za glavno zborovanje morajo se naznaniti najmanj osem doij poprej pri društvenem odboru.
V Ljubljani, dne 12. maja 1900. leta. ODBOR.
Samoi trono za 3žrebanja. | žrebanie že v soboto!	
»60.Hh.15J v gotovem denarju -	IOOtontol2.000kroD e 20°/0 odtege. (716—16)
Invalidske zahvalne srečke 1 ,[■ * a 1 krono.      |m ± Srečk.c priporočal J. C H	rebanje: 19. maja 1900. rebanje:   7. julija 1900. rebanje: 10. novembra 1900. IA1 K K v LJubljani.
3krat vsaka srečka lahko zadene! ~W	
Blagajnik
■ mak) kavcijo ae vs prej me za Ljubljano.
Ponudbe pod „M. Z. 800" na uprav-niStvo JSlov. Naroda'. (978)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1900. leta. Odkod ta IVlebUaaa jo*, kol. Proga Aea
Trata. Ob 12. uri 6 m. po aoti oaoboi vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno; cei Selsthal v Aneae, III, Solnograd; ee* Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj vi* Amstetten. — Ob 7. ari 17 m. ijatrsj osobni vlek v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno. Dunaj; ee« Selzthal v Solno-arad, ees Klein - Reifling v Line, Badejeriee, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipako; ces Ametetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj.  — Ob 4. uri 6 m.
Eopoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, jubno; ces Selsthal v Solnograd, Lend-Oaatein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; Ces Klein-Reifling v Btevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipako, Dunaj via Ainatetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. — Proga ▼ Novo meato In v Kooevje. Osobni  vlaki: Ob 6. uri
54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne,  ob 6. uri
55 m. zvečer. — Prihod ▼ ljubljeno juž. kol. Proga ta Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Ametetten, Solnograda, Linca, Stevra, Ifila, Ansseea Ljubna, Celovca, Beljaka Fran-eenafeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 16 m. uopuludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Carina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m, popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipakeea, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Heoa, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ta Movega mesta In Ko&evja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob i. ari 32 m. popoludne in ob 8. ari 48 m. zvečer. — Odhod Ib LJubljane drž. kol. v Kamnik Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob f». uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11 uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4j
Krajni agent
za Ljubljano se vsprejme proti stalni plači in proviziji.
Ponudbe pod „700 R. F." na uprav-ništvo „Slov. Naroda". (977)
Pozor!
Opozarjam vsacega, kdor bi moji ženi Ani Gole kaj dal ali upal, da nisem jaz zanjo plačnik.
Železniki, dne 14. maja 1900.
(976) _Jos. Gole.
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
razpisuje mesto
uradnika.
Zahteva se trgovska naobraženost. ProSnjam pridejati je spričevala. Natečaj do 25. maja t. I. (979-1)
ležeča pri farni cerkvi v Kamniku, z dvema pravicama do drv itd., so prostovoljno proda.
Pojasnila d£ Leopold Svetec v Kamniku, outna št. 16, 17. i965—2)
Mlad komptoarist
vešč slovenščine, nemščine in italijanščine v govoru in pisavi, želi takoj službo nastopiti.  Najboljša spričevala na razpolago.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar." pod naslovom: „Mlad komptoarist". (964-3)
P. n.
t[ljudno naznanjamo, da se bodo nase trgovine od danes naprej zvečer ob 9. uri zapirale. (96B)
JV(. j^wanzo. 2ran Jfrapeš.
Jfham $ Jrfurnik     J. C Praunseiss-Ji. J$uzzolini. S\nt ^tacul.
T t
T T T t t r t
mesar in hišni posestnik v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 70
usoja si uljudno ponuditi častitemu občinstvu in gospodom gostilničarjem Jako okuNnr
povojene gnjati (šunke), vsakovrstno povojeno meso, kranjske klobase ter sveži špeh in meso
vse zelo dobro in ukusno, lantnejga Izdelka. (876—3)
Prodaja vsaki dan razun nedelj in praznikov na javnem trgu po najnižjih cenah.
Na najvišji ukaz Njeg. c.      in kr. apost. Veličanstva.
ZZZIIL c. kr. drž. loterija
za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Ta denarna loterija
edina v Avstriji zakonito dovoljena ima 16 514 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 410.900 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000kron v gotovini.
Žrebanje bode nepreklicno dne 7. junija 1900. Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaji, I-, Rieroergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poStnih, brzojavnih m železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti za kupce se dobe zastonj.
»Mc« m*s> 1 |u I«» poštnine
(841—5)
Od c. kr. loterijskega dohodninskega ravnateljstva.
Oddelek državne loterije.
Izdajatelj in odgovorni urednik,: Josip Nolli.
T.aatnina in tisk .Narodne Tiskarne*.