- ■





■UL'
n i K7.-"VU}7^/ini. int 1>*jWVWu hTifit nrf < .- ,-iri*in:. i ? fifJR Ti^tfp - -iVintin ^77.4*	nfam/itr v£ratmi/\i iLiliiJhllži
>-.1
RAZVOJ TURIZMA:
PRILOŽNOSTI ZA TERITORIJ, KI JIH (ŠE) NI






■'iT'-
T"
TT
V TEJ ŠTEVILKI
05 ❖ 2018
UVODNIK
03
Očiščenje in pomlajenje
FOKUS
04
B. S.
Razvoj turizma; priložnosti za teritorij, ki jih (še) ni
10
Lucija Tavčar Kratka zgodba o čezmejnem turizmu
14
M, R.
Pogled in zgled iz Barcelone
ODMEV)
19
Rado Pezdir
Saftijevo vzporedno bančništvo
24
Marjan Fran kovic Interpasivnost kritike
31
Še o družbenem premoženju in bankah ...
PREBRALI SO ZA VAS
31
Evelina Umek Iz dnevnika mlade družine
OBLETNICA
32
Igor Omerza
30 let od ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic
EKOLOGIJA
Nočne more s tržaškim upifnjevalnikom je (menda) le konec
ANTENA
Novice
LITERATURA
48
Tadeja Krečič Schölten Laž ima kratke noge
KULTURA
52
Mojca Polona Vaupotič Bogdan Grom
PRIČEVANJA
57
Mirella Urdih Razmišljanje zdomske tržaške Slovenke (XXII.}
59
Magda Rodman
Kip Franceta Goršeta tudi
v Vipavi
NOVICE KOC
63
Ivo Jevnikar
TO-letnica objavljanja
povojne emigracije
Slika na platnici: Trst z griča Sv. Jus ta ob zatonu (foto Matej Susičj
V Cankarjevem letu
OČIŠČENJE IN POMLAJENJE
Prijatelji j Tržačani!
Preden vam spregovorim o velikih in važnih stvareh, ki so v živi zvezi z življenjem našega slovenskega naroda in z življenjem nas vseh, vam sporočim, Tržačani, pozdrave iz Ljubljane! Nekoč je rekel ljubljanski župan doktor 1. Tavčar lepo in resnično besedo: ‘ Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa so njena pljuča!” Brez pljuč srce ne bo utripalo, brez srca ne bodo pljuča dihale! Brez Trsta, brez morja, bi bila svobodna, samostojna, demokratična Jugoslavija nemogoča, bi bila mrtva že ob rojstvu; pokopana za vekomaj. Kdor pride iz Ljubljane k vam, čuti, da pride domov, da stoji na domačih tleh, da govori s sebi enakimi, ki ga razumejo, ki sočustvujejo z njim in so z njim enih misli. Pozdravljeni!
Jaz verujem v to družino svobodnih narodov!	Veno Piton, Ivan Cankar
Jaz verujem, da bo iz te brezprimerne preizkušnje izšlo prerojeno človeštvo! Bil bi hinavec in lažnivec, če bi se imenoval socialista, pa bi v globočini svoje duše ne veroval v svoje ideale! Nič se ne bojmo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenja, ne zakrivajmo oči pred grozotami časa - pogumno jih glejmo v lice! Ne samo narod, tudi človeštvo se bo vzdignilo iz močvirja, očiščeno in pomlajeno! V to verujemo, v to zaupajmo^ in lažje nam bo trpljenje! Kristus je zmagal, ko je bil na križ razpet; človeštvo je moralo brezmejno trpeti, da si je zaslužiloprerojenje in vstajenje'.
Ivan Cankar
Predavanje v Ljudskem domu v Trstu, dne 20. aprila leta 1918.
RAZVOJ TURIZMA:
PRILOŽNOSTI ZA TERITORIJ, KI JIH (ŠE) NI
B. S.
Turizem v naših krajih je v razcvetu. Na tej ir» na oni strani meje. Zakaj nas to zanima? Ker se tudi turizem sam oziroma zahteve tujih obiskovalcev spreminjajo in razvijajo in zato bi lahko imet razvoj turizma v naših krajih pozitivne učinke tudi za razvoj našega teritorija. To s kmetijskega, gospodarskega in kulturnega vidika. Kako? In - ali se to morda že dogaja, ko pa javne uprave v svojih programih vendarle že kar nekaj let spodbujajo razvoj turizma?
Pojdimo po vrsti.
Današnji turist je zahtevnejši
Turizem ni samo gospodarska panoga, turizem je splošen socialni pojav, V zadnjih letih se razvija vzporedno z družbenim razvojem. Z večanjem ponudbe nizkocenovnih letov in turističnih paketov, z neverjetnim razmahom spletne ponudbe in z dvigom življenjskega standarda so se turizmu lahko približali tudi družbeni razredi, ki sejimšekako desetletje prej o tem niti sanjalo ni.
Ta pa je le en vidik, spremenila sta se tako turistično povpraševanje kot ponudba. Danes zato govorimo o izkustvenem turizmu, karpomenl,danl več pomembna paradigma »kaj mi nudiš?«.«, temveč »kaj bom pri tebi lahko doživel, izkusil, kako se bom počutit?«, Gre za težnjo oziroma pojav, ki seje drugje že močno razmahnil in tudi v Italiji in Sloveniji se, sicer počasi, začenja uveljavljati. Kot že sama beseda pove, izkustveni turizem postavlja na glavo tradicionalno pojmovanje turizma; bistvene niso več znamenitosti, kulturni in zgodovinski spomeniki ter naravne privlačnosti, temveč kako bo vse to obiskovalec doživel, Tu stopi v ospredje teritorij kot tak, nje-
gova urejenost in gostoljubnost prebivalcev, predvsem pa to, da se obiskovalcu ponudi možnost O KUSI Ti pristno življenje teritorija, ki ga obišče. Ta je predpostavka, na kateri sloni naš članek, zato bralce vabimo, dajo ohranijo v spominu.
»Danes govorimo o izkustvenem turizmu, kar pomeni, da ni več pomembna paradigma "kaj mi nudiš?", temveč "kaj bom pri tebi lahko doživel?".«
Furlanija Julijska krajina je sprejela ta vzorec v svoj operativni turistični načrt že leta 2014, ko je takratni pristojni deželni odbornik Bolzonello napovedal spremembo izhodišč deželne turistične promocije, za katero so v Italiji odgovorne dežele; »Naša ponudba je sad nove interpretacije razvoja turističnega modela zadnjih 20 let, ki je prešel od turizma desti nacije k turizmu motivacije in od tega še do izkustvenega turizma«, je 9,12, 2014 v Palma novi dejal odbornik Bolzonello,
G tem, kakšne razvojne možnosti se zaradi tega ponujajo našemu teritoriju, smo se pogovorili z dvema sogovornikoma, in sicer z nekdanjim odbornikom za turizem in gospodarske dejavnosti Občine Trst v levosredinski upravi Roberta Cosolinija, podjetnikom Edijem KrauSom, ter s predsednikom Kmečke zveze in upraviteljem izletniške kmetije Klarčeva hiša v Mavhinjah nad Sesljanom Francem Fabcem. Z vsakim od dveh sogovornikov smo se srečali posebej, odgovarjala pa sta na podobna vprašanja, zato smo njune odgovore prepletli. Iznesla sta zelo podobna si stališča, čeprav ne gre za repli ke na odgovore drug drugega.
Deželni turistični načrt
Zaključilo se je obdobje izvajanja Deželnega operativnega turističnega načrta 2015-2017 iz leta 2014, ki je uvedel 18 tu rističn ih tematskih pon udb. Obračun so že opravili septembra lani.
1 Franc Fabec: Kmečka zveza pri tem načrtu ni sodelovala, ker ni bita povabljena. Vabili so nas le na nekatere obrobno dogodke, posvete ali podobno. Udeležili smo se posvetov, ki jih je organizirala Občina Trst in na katerih seje govorilo o turizmu in o možnosti razvoja turizma. To je bilo še med upravo zupa na Cosolinija...
In ko je odborništvo za turizem vodil Edi Kraus...
• Franc Fabec: Tako je,
Kaj pa deželni turistični načrt? V Italiji $o za turizem pristojne dežele ...
Franc Fabec: Ne, pri tem nismo bili soudeleženi.
Kaj pa vi osebno, kot privatnik?
Franc Fabec: Kot privatnik sem se vključil v pobude ob 100-letnici soške fronte, tudi zaradi lastnih zanimanj. Kar se pa tiče deželnega načrta za razvoj turizma - v tega nas ni nihče vključil.
»Dežela je veliko vlagala v klasične gorske in obmorske destinacije, Bolzonello pa je dal Trst na prvo mesto. Ta je bila za nas novost.«
Vključili smo sev pobude Lokalne akcijske skupine LAS Kras (tj, agencija za razvoj Krasa, ki svoje delovanje posveča predvsem podpiranju kmetijsko živilskega področja in turizma. Podpirajo evropska politika za razvoj podeželja, op. ur.), ki je tudi izvajala načrt za razvoj turizma. Skupaj smo izdelali smernice za razvoj turizma, a kolikor vem, so ostale na papirju ... Pred leti, ko je bil Walter Godina odbornik za kmetijstvo in gospodarski razvoj, pa smo zelo dobro sodelo vali s Pokrajino Trst. Takrat je Pokrajina veliko investirala v promocijo turizma tržaške pokrajine in sam Godina je vložil ogromno časa v izdelavo smernic za razvoji turizma teritorija.	Edi Krou$
P	^
•	Edi Kraus: Izdelavi in obračunu deželnega turističnega načrta nisem podrobno sledil. Odbornik Bolzonello, ki je osnoval načrt, je dodelil Trstu osrednjo turistično vlogo v deželi - kar je bila novost. Nekoč smo razmišljali o klasičnem gorskem in obmorskem turizmu, to pomeni smučanju v gorah in počitnikovanju v obmorskih letoviščih, npr. Lignanu in Gradežu. Dežela je veliko vlagala v te de-stinacije, Bolzonello pa je dal Trst na prvo mesto, Ta je bila za nas novost, dejansko pa opozarja na neki evropski in svetovni trend, in sicer, da se turisti raje odločajo za obisk manjših in manj poznanih mest, ki pa imajo ravno tako dobro ponudbo kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Bolzonello je razumel ta novi trend in se mu prilagodil.
Kaj to pomeni za naš teritorij
Ali menite, da seje ta rova strategija obrestovala?
•	Edi Kraus: Mislim, da seje. To dokazujejo tudi številke. Statistični podatki beležijo stalen porast obiska turistov: rase tako število prihodov turistov kot tudi prenočitev, kar pomeni, da je ta razvojna politika pravilna. Cilj, ki smo si ga zastavili, je podaljšati čas bivanja turistov v naših krajih. Povprečna doba bivanja je 2 ali 3 dni, kar pa je premalo. Prizadevai smo si, da bi se to obdobje podaljšalo. S
S	spremembo turistične strategije nastajajo nove možnosti za naš teritorij, ki se lahko pohvali z enkratnimi spomeniškimi, zgodovinskimi, kulturnimi, etnografskimi, krajinskimi in enega-stronomskimi danostmi. Kdor obišče naše kraje, je običajno očaran. Res pajetudi, daje presenečen, ker o teh krajih ni veliko vedel.
•	Frane Fabec: Trst in njegova okolica sta Izredno bogata z zgodovinskimi, kulturnimi in naravnimi znamenitostmi. Na vse to bogastvo pa smo od konca druge svetovne vojne pozabili oziroma smo ga zanemarili, saj ga nikoli nismo znali ovrednotiti. Nebom se spuščal v podrobno analizo vzrokov, ki so pripeljali do tega, Verjet no j e to bilo zaradi želje, da bi bila v Trstu vedno in vsepovsod navzoča ita lijanska država. Obstaja podatek o tem, da je Trst mesto, ki ima v povprečju najvišje število javni h uslužbencev v Italiji ... To pomeni, daje država vlagala v druge dejavnosti, in to verjetno iz političnih razlogov. Zaradi tega je Trst svoj potencial obdržal (ker je to kapital, ki ga nihče ne more zlahka uničiti), ohranil gaje, a ga ni nikoli znal ovrednotiti.
Neizkoriščeni potencial našega teritorija
Lahko bi rekli, da ga je zamrznil.
Franc Fabec: Da, zamrznil ga je. In nihče se ni hotel ali znal s tern ukvarjati. Ta potencial so
dejansko poznali le redki, morda le tisti, ki so se študijsko ukvarjali z zgodovino ali s kulturno dediščino ali z naravoslovnimi vedami. Seveda so se sčasoma stvari spremenile: Jugoslavija in drugi socialistični režimi so razpadli, ustanovila seje Evropska zveza in Italija je spremenila svoj odnos do teh krajev. Na dan so prišli pozabljeni pojmi In spet je bil govor o razvoju! Tudi o razvoju turizma. Razmišljali so celo o kongresnem turizmu in začeli vlagati v njegov razvoj,
Edi Kraus, ko ste bili odbornik za gospodarstvo in turizem tržaške občine za časa župana Roberta Cosolinija, ste imeli jasno vizijo možnosti, kijih razni segmenti turizma ponujajo razvoju Trsta. Omenili smo kongresni turizem ...
Edi Kraus: Turisti ne potujejo samo zato, da bi si nekaj ogledali, temveč večinoma z nekim razlogom. Ta je velika novost v razvoju svetovnih turističnih trendov. Pomislimo le, da je večina turistov iz evropskih držav, ki si je v preteklosti lahko privoščila potovanja, že marsikaj videla. Zato sedaj turisti izbirajo destinacije z določenim razlogom. V tem okviru ima Trst več prednosti, predvsem zato, ker je obmorsko mesto in to lego bi lahko bolje izkoristil. Veliko let je bil Trst pravzaprav odmaknjen od morja z gospodarskega, trgovskega. Industrijskega vidika, pa tudi s turističnega. V zadnjih letih pa je morje le začelo pridobivati na pomenu na vseh vidikih in to seje pokazalo tudi vturizmu. Upoštevati smo začeli ladje za križarjenje, ki naj bi začele pinti v Trst Drugi segment pa jev tem okviru kongresni turizem:.
Kongresni turizem pod nesrečno zvezdo
Doslej pa Trst ni mogel razviti pravega kongresnega turizma kljub prizadevanjem javnih uprav - nazadnje tudi Cosolinšjeve in samega odbornika Krausa - in to zaradi pomanjkanja pravega velikega kongresnega centra,
• Edi Kraus: V Trstu pri tem nismo imeli srečne roke. Imeli smo sicer kongresno dvorano na posrečeni lokaciji Pomorske postaje, ki pa je prešla
pod upravo TTP-ja {Trieste Terminal Passeggeri, op. ur.). Po mojem je že prejšnja uprava tržaške Pristaniške oblasti, ki jo je vodil Cjaudio Boniccioli, naredila veliko napako, ker je združila v eno samo podjetje upravljanje in vodenje terminala za ladje za križarjenje, kongresnega centra in celo parkirišča na 4. pomolu ter vse, kar sodi zraven. Vendar ni bilo na položajih pravih ljudi, saj se za razvoj kongresnega turizma niso pretirano zanimali, in to je negativno vplivalo na celotno kongresno dejavnost v Trstu.
Ob tem bi še omenili nesrečno zgodbo projekta za izgradnjo velikega kongresnega središča v Silosu pri železniški postaji...
• Edi Kraus: Tako je, projekt jo izdelan in tudi dovoljenja so pripravljena. Takrat, ko sem bil jazza to zadolžen, so bile še nekatere težave s spomeniškim varstvom, morali so prilagoditi načrt, tako da smo čakali še na naknadna dovoljenja. Ker pa je postopek trajal zelo dolgo (začel seje leta Z008), so se medtem spremenile razmere na tržišču; podjetje, ki naj bi izvedlo projekt, je zašlo v težave, najprej v likvidacijo, sedaj menda celo v stečaj, tako se je vse usta vi lo in je projekt blokiran. Jasno pa je, da če bi danes nekdo investiral v ta projekt, bi se kongresni turizem v Trstu razmahnil.
Morda se bo v kratkem nekaj spremenilo, saj bo Trst leta 2020 Evropska
»Kongresnega turizma si vsi zelo želijo, ker je najbolj dobičkonosna zvrst turizma.«
Zgoraj: Repentctbor (foto Matej Susič); spodaj: devinski grad (foto Josno Simone tet/
prestolnica znanosti in bo gostil vrsto dogodkov. Tržaška občinska uprava je na začetku aprila letos odobrila sredstva v višini 5,5 milijonov evrov za gradnjo velikega kongresnega centra v Starem pristanišču, sredi maja pa je občinski svet prižgal zeleno luč projektu. Novi 9.000 m2 velik kongresni center bo zrasel na območju skladišč 27 in 28. V njem bo več dvoran, največja pa bo lahko sprejela do 2000 gostov, » Edi Kraus: Kongresnega turizma si vsi zelo želijo, ker je najbolj dobičkonosna zvrst turizma. Sektorske študije to potrjujejo’
In to vse letne čase, skozi vse leto, saj poslovna potovanja niso odvisna od turistične sezone.
•	Edi Kraus; Tako je. Raziskave toč no pokažejo, koliko denarja porabi v določeni dest¡naciji turist na križarjenju in kongresni turist. Med vsemi oblikami turizma je kongresni na prvem mestu,
Birokracijo in neverjetne zgodbe zatrtih idej
Povrnimo se k ostalim možnostim za razvoj turizma in vzporedno za razvoj teritorija. Pri tem je treba upoštevati zgodovinski turizem, pa kulturni in enogastronomski...
•	Franc Fabec: Nlekoč je bil turizem v Trstu vezan na obiskovalce iz bivše Jugoslavije, ki so sem prihajali kupovat kavbojke, bili so
»Problem je v tem, da če govorimo o turizmu, to še ne pomeni, da se stvari res spremeninjajo, posebno v Italiji ne.«
FrancFabec le priložnostni enodnevni ali neka-(foto Danilo Pahor) jurni obiskovalci,.. Šele pred kakimi dvajsetimi leti je politika začela sploh razmišljati o tem, da bi ovrednotili kulturno dediščino tega prostora. Trst ima neverjetno bogastvo, po mojem je ni regije v okolici, ki bi bila tako bogata in raznolika., kot je tržaška. Zaradi tega seje začelo razmišljati, kako razviti in ovrednotiti ves ta potencial. Po izobrazbi sem zgodovinar, zato m i je všeč raziskovati, pa tudi potoval sem veliko po svetu, zato sem spoznal, kako in kaj znajo d rugje Izkoristiti v turistične namene, Od nekdaj sem se čudil, kako
to, da imamo v naši dežeti toliko lepih znamenitosti, pa jih ne znamo ovrednotiti oziroma promovirati. Ko je bila Maria Teresa Bassa Poropat na čelu Tržaške pokraji ne, so se stvari počasi začele premikati, tako da danes veliko govorimo o turizmu, Problem pa je v tem, da če govorimo o turizmu, to še ne pomeni, da se stvari res spremeninjajo, posebno v Italiji ne, ker imamo tako zelo zapletene birokratske postopke, daje treba imeti izredno politično in operativno voljo, če želimo kaj narediti in. novega ustvariti.
Na primer?
•	Franc Fabec: Spominjam se, da nam je pred kakimi petnajstimi leti tržaška banka CRT podarila mini avtobus, s katerim bi peljali turiste, ki obiščejo Trst, po kraških kleteh in kmetijah, da bi degustirali vina in krajevne proizvode.
Ta projekt ni nikoli zaživel: avtobus smo dobili, a se ni nikoli premaknil iz Trsta,
■ Zakaj?
•	Franc Fabec: Zaradi birokratskih zapletov in problemov: kdo bo plačal voznika in druge stroške, kdo lahko vozi ta avtobus, kam bo peljal turiste ... Ide je so, so tudi zanimive, problem pa je, kdo in kako bo te ideje uresničili Stvari je treba reševati sistemsko in ustvariti razčlenjeno mrežo ljudi in Storitev, ki skrbijo in jamčijo za uresničitev idej
in za to, da projekti obstanejo v času. Pomislimo, na primer, na projekt o prvi svetovni vojni iz leta 2014. Če upoštevamo, da je edini kraj v Furlaniji .Julijski krajini, kjer so potekale hude bitke, Goriški in Tržaški Kras, zveni neverjetno, daje to območje na deželni ravni skoraj da izpadlo iz promocije ob pobudah o prvi svetovni vojniJ Edina, ki je takrat kaj naredila, je bila Goriška pokrajina, ki je izpeljala projekt Gorica 1314-2014. To je bil evropski projekt, kije po mojem veliko pripomogel k spoznavanju krajev, po katerih je tekla ironta. A če pogledamo širši deželni turistični kontekst, ugotovimo, da smo obletnico prve svetovne vojne zamudili. Če izvzamemo
nekaj manjših razstav v mestu, je šla 100-letnica prve svetovne vojne skoraj neopazno mimo, To je po mojem posledica neznanja in nepoznavanja lastnega teritorija ter nespretnost v turističnem sektorju: ne znamo izkoristiti potenciala našega teritorija in ne vemo, kako svoje bogastvo predstaviti v neki privlačni turistični ponudbi.
Pa še to: Trstu jev zadnjih letih uspelo privabiti v mesto velike potniške ladje in s tem v zvezi smo veliko govorili o povezavi med Trstom in Krasom. Bilo je na tisoče turistov, ki so prihajali v Trst, a ti turisti so v Trstu tudi ostali. Trstni bil zmožen organizirati d ne vni h 0 b i skov Briš ke ja me a Li izletov v £ kocj a n ske jame, kar je absurd, oziroma peljati turiste iz mestnega jedra na Kras na degustacije tipičnih enoga-stronomskih proizvodov!
• Edi Kraus: V moji viziji razvoja turistične ponudbe bi morali kongresni turizem povezati z enogastro-nomskim, npr. da bi v posebno ponudbo za kongresiste vključili tudi obisk naših kmetij ra a Krasu; te bi lahko v času kongresov nekaj ponudile - od degustacij do nastanitev, saj gre za omejen geografski prostor.
V obdobju globalnega turitma živimo še v svojih mikrokozmosih
Edi Kraus: V sodobni turistični ponudbi, v kateri Se upoštevajo zelo široka zemljepisna območja (izjema so turistična mosta, kot so na primer Benetke, Firenze, Rim ali Pariz, ki so že sama dovolj prepoznavna v svetu), bomo težko sami promovirali manjše mesto, na primerTrst, Ljubljano ali Pulj! Naša ponudba bo učinkovita le, če bomo promovirali celotno to območje, vse tja do Dunaja! Naše kraje bomo uspešno promovirati le v sklopu nekega širšega geografskega, srednjeevropskega prostora, ki zajema kraje od Alp do morja s speci fično kulinarično ponudbo ipd. Delati bomo morali v tej smeri, ker bodoči trgi niso več evropski, ampak svetovni. Ko se turist odloča za potovanje, mu je treba ponuditi širše območje, kjer bo lahko nekaj našel. Ko pride na destinacijo, pa se mu pokaže in predstavi raznolikost naših krajev, ki je obogatitev
ponudbe, neka zanimivost in dodana vrednost,
To, da lahko tu turist v razdalji 300-400 kilometrov prehaja iz germanskega v slovanski in latinski svet in obratno, je lahko za svetovnega turista izredno zanimivo; to je veliko bogastvo, ki ga mi tu imamo.
Širša povezanost tega dela Srednje Evrope bi morala torej biti naslednji korak v turistični strategiji dežele Furlanije Julijske krajine?
•	Edi Kraus: Ja, to bi moral biti naslednji korak.
Pri lem pa se pojavijo najprej težave z logističnimi povezavami. Nedopustno je, da še danes nimamo urejene železniške povezave med Trstom in Ljubljano preko Opčin J Ko sem bil občinski odbornik, sem si zelo prizadeval, da bi openska železniška postaja postala "Postaja Trst Sever", Vlaki bi vozili
mimo in bi povezali Trst z Ljubljano, Magrebom in Dunajem, Velik potencial ima tudi Bohinjska železnica, na kateri bi lahko začeli delati, za to pa so potrebne velike investicije in predvsem politična volja in vizija vseh v regiji, ker sa mo skupaj lahko nekaj zgradimo za bodočnost, Drugače bomo samo životarili, sicer v pozitivnih številkah, ne bo pa tistega prebo ja na svetovno turistično tržišče.
A vrnimo se korak nazaj: v svojih odgovorih sta nakazala problem, da ne uspemo povezati niti dveh naših mikrokozmosov - Trsta in njegovega zaledja ... Kako je torej s povezovanjem Trsta, ki je bil v deželni viziji krajevnega turističnega razvoja v središču ponudbe, z zaledjem, to se pravi s Krasom? Koliko od razmaha turizma je Kras sploh uspel unovčiti?
•	Edi Kraus: Kot občinski odbornik sem na tem precej delal; najprej sem takoj zopet povezal Opčine in Trst z openskim tramvajem, saj je tramvaj po memben povezovalni element. Veliko smo tudi delali na tem, da bi razširili to ponudbo oziroma povezavo in vanjo vklučili še Briško jamo in ter preostali Kras, pa nismo uspeli. Čeprav smo zadevo postavili na dobre organizacijske te melj e, je zmanjkalo sredstev, predvsem za to, da bi dobro reklamirali
te povezave. M a žalost ni privatnikov, ki bi se tega lotili na profesionalen način, ker je zaenkrat turizma vseeno premalo, da bi taka pobuda lahko imela neki
»Bilo je na tisoče turistov, ki so prihajali v Trst, a ti so v Trstu tudi ostali, Trst ni bil zmožen organizirati dnevnih obiskov Briške ali Škocjanske jame.«
pozitivni ekonomski učinek. Nujno bi bilo, da bi se najprej javne uprave angažirale, da bi sprožile postopek - in mislim, da bi se potem zadeva zlahka razvila. Prepričan sem, da bi openski tramvaj, ki vozi na Kras, lahko predstavljal neke vrste vhodna vrata v celotni Kras, Na žalost tramvaj še vedno stoj« (od avgusta leta 2016, ko sta čelno trčila dva tramvaja - op. ur,} in mislim, da se z gospodarskega vidika to na Opčinah, pa tudi v širšem kraškem zaledju, že poznal
Povezovanja in mreženja dejavnikov pri nas enostavno ni
Gre za občutek ali je dejstvo, da uprave med sabo slabo sodelujejo, ko gre za povezovanje dejavnikov, ki bi skupaj lahko pripravili neko celostno turistično ponudbo in tudi reklamo?
• Edi Kraus: Kar sem osebno videl od znotraj, lahko povem, da so vse krajevne uprave pripravljene
sodelovati, imajo konkretne ideje in vejo, kako bi se stvari lahko lotili, ampak na žalost so danes vse uprave in vse občine kadrovsko podhranjene in so velikokrat finančno vtežavah (tržaška občina, kot tudi vse ostale občine, je imela omejitve zaradi t. i pakta stabilnosti). Vse to predstavlja veliko zavoro pri razvoju. Če bi imeli več ljudi, ki bi se v javnem sektorju ukvarjali s turizmom oziroma s povezovanjem dejavnikov v neko mrežo, mislim, da bi - ne glede na politično usmeritev posamezne uprave -ti projekti lahko zaživeli, ker menim, da je želja prav vseh, da bi se turizem razvil.
Do zdaj smo gledali na vsa ta vprašanja z vidika organizacije in upraVj to se pravi od zgoraj navzdol. Sedaj pa bi se lotili še pogleda od spodaj navzgor* Kaj se pravzaprav dogaja na teritoriju. Franc Fabec, začniva, recimo, z enogastro-rtomskim turizmom in ponudbo nastanitve.
KRATKA ZGODBA O ČEZMEJNEM TURIZMU
Lucija Tavčar
Naročili so mi misijo. Pravo razi skovalno misijo, tako s hlinjenjem tuje identitete, nevarnostjo razkrinkanja in fizikom obtožbe zločina - poizvedovanja tajnih informacij. Sprejela sem, seveda.
Bilo je ponedeljkovo jutro. Vreme: oblačno. Najmanj primeren dan. Rok oddaje poročila seje nevzdržno bližal, nisem smela več odlašati: morala sem v akcijo. Sedla sem v svoj avto, neopazno navadne velikosti in oblike, oblečena Študentsko, letom in stanu primerno ter, sicer že v zamudi za svoje naslednje opravilo, parkirala pred .še letos odprto turistično infotočko v Sesljanu. Načrt, kljub priporočilom, odgovornosti in riziku, še vedno ni bil izrisan,
Možnost A: vstopim, govorim angleško, se delam, da sem izgubljena turistika - z italijansko registrsko tablico na avtomobilu?
Možnost B: vstopim, sem italijanska samotarska turistka - na ponedeljek
zjutraj se iščem po Sesljanu s študijsko torbo za računalnik na rami? Ni zelo kredibilno.
Možnost C:___.
MožnostČ: Vstopim, pozdravim, po italijansko. Tip (okvirno tridesetletni, verjetno plešast - zakaj ima kapo?, oblečen premalo formalno za svoj položaj in funkcijo) je na telefonu, nekaj razlaga o Portopiccolu. Z velikim zanima njem se sprehajam po sicer pusti in na prvi vtis negostoljubni sobi. Je za sivino kriva luč? Letakov in Letakcev ni veliko. Takoj opazim, da so na stojalih razstavljeni le tisti s prepoznavni m logom organizacije PromoTurismoFVG s poenotenim (lepim!) dizajnom. Vsi ostali, sad ponudbe manjših, lokalnih organizacij ležijo zmetani na manjši Ikca mizici levo ob pultu. Z velikim zanimanjem vohljam med letakarsko ponudbo. Verodostojno odpiram zgibanke in prebiram. Končno se telefonski pogovor zaključi,

•	Franc Fabec: Z vidika en o gastronom skega turizma imamo velikanski potencial. Dogaja pa se dvoje: prvič to, da so pobude v zvezi z enogastronemškim turizmom vezane na posameznika, to pomeni na posameznega podjetnika, na posamezno idejo, ki jo lahko ima.
Torej ni neke mreže, ki bi povezovala vas, ponudnike? Recimo na Krasu?
•	Franc Fabec: Nel Ni neke mreže, nekega sistema, ki bi vse to povezoval.
Recimo, če bi turist stopil v turistični urad na Veliki trg in bi povprašal za kako enogastronomsko ekskurzijo ali Če bi želel kam na kako degustacijo tipičnih jedi? Obstaja ta k a mreža?
• Franc Fabec: Ne. Nič podobnega ne obstaja. Take informacije ne bo našel. Pa še to - turist sploh ne bo vedel, da ima take možnosti, saj ga ne bo nihče podučil, da ima Trst vinski okoliš. Vsi mi vemo, kakšen potencial imamo, a nihče se ne postavi v vlogo tistega, ki bi moral ta potencial ovrednotiti in ga ponuditi. Tega subjekta enostavno ni. Zato smo mi operaterji prepuščeni samim sebi in enkratnim pobudam kakega posameznika ali posamezne ustanove.
Kako je to mogoče? Kolikor smo se lahko dokumentirali, je Dežela FJK v svojih turističnih tematskih ponudbah zaobjela tudi enogastronomske poti v deželi - in ena izmed teh zaobjema tudi Trst in Kras. Alije to torej samo na papirju?
»Živio,« začnem po italijansko, »zanima me, če mi lahko ponudite kake informacije ali gradivo o turistični ponudbi na drugi strani meje. Pričakujem goste iz tujine. Sem tu dom a, svoje kraje in zanimivosti poznam, na oni strani pa manj. Bi jih pa vseeno rada peljala čez mejo,«
»Razumem,« Ton in mimika sta prijazna. »Žal vam lahko ponudim samo kontakt inf o centra v Štanjelu.«
»Aha. Nimate ničesar drugega?«
»Žal ne.«
»Kaj pa glede Sežane?« »Ne, nimam nobenih informacij glede njih.«
»Škoda, sem mislila, da glede na to, da je to tak obmejni pas, ponujate informacije in materiale tudi za drugo stran meje.«
»Ja, tudi jaz bi si to želel, Meje že deset let ni več, vsaj poznali bi se lahko, A nas urad je vezan na promocijo turizma v Furlaniji Julijski Krajini, kot že samo ime pove. In žal so glede toga pri nas zelo fiskalni.«
»Aha, razumem. No, potem bi pa prosila za kontakt v Štanjelu, Imate morda kaj tudi za Novo Gorico?.- izza pulta se ti p premakne v bližnjo sobico. »Zal nimamo ničesar drugega. Evo, tu je ta letak, v poštev vzemite le telefonsko številko centra.«
V roke mi potisne tTostransko zgibanko o poletnih čezmejnih avtobusnih prevozih Komen-Devin.
Sama komaj zadržim smeh. Ob predaji tudi sam pogleda letak zastarelega ¡zgleda ob soju dneva in mu verjetno postane malo nerodno, saj začne razlagati o pobratenju mod devinsko-nabrežinsko in komensko občino,
»Aha, razumem. No, najlepša hvala.« Normalno pozdravim. Moja identiteta je ostala neznana. Varno se vrnem v avto in se odpeljem.
Ocena misije: uspešna. Cilj raziskave: delno izpolnjen. Delno. Ni mi všeč. Odločim se: grem na drugo stran meje, V Novo Gorico,
Vitrina Info točke je vidna s ceste, takoj opazim, da je bera promocijskega gradiva bogatejša. Se že veselim! Še predno dokončna vstopim, me izza pulta napade: »Prosim?«
»St lahko ogledam letake? Pričakujem prijatelje iz tujine.« Uspem st pridobiti čas za nemoteno opazovanje. Uff, veliko jih je, pospešiti moram svoje mentalno predelovanje podatkov, si mislim ...
Takrat pa ,.. na bogato obloženi mizi opazim ... letake avtobusnih povezav Komen-Devin? Povpraševanje mora res biti veliko, le jaz sem, kot avtohtona Devinčanka, te avtobuse očitno spregledala. Večina letakov se tiče novogoriške kulturne ponudbe: gledališče, JSKD, dogodki ob 70. obletnici mesta ... Nič. Premaknem se k naslednji mizi, ta je, po vzoru segmentacije trga, očitno ciljno namenjena turistom, obiskovalcem iz tujine. »1 fee! Sloveni a«
(dalje S prejšnje straniJ
in enotni dizajn. Letaki so tudi v italijanščini. V roke vzamem »La strada dei pozzi«, ki se očitno ne meni za mejo in pride tudi do Sovodenj in Gabrij,
»Oprostite, imate morda kak material.tudi o čezmejni ponudbi?«
»Hm, nimamo ničesar. Lahko vam dam zemljevid obeh Goric. Drugega žal nimamo.«
»Aha, ja, hvala. Sem opazila, dajeta pot speljana tudi v Italiji... Pa sem mislila, da ker sta Gorica in Nova Gorica dejansko isto mesto, in ker je meja tukaj tako aktualna tema ...«
»Ja, ne .... Lahko vam dam zemljevid kolesarske poti ob meji!«
»A niti kolesarska pot ni speljana čezmejno?«
»Mg, no, ob Soči. Vam dam še en zemljevid, poti s Kranjske gore ... Alpejadranska proga!«
»Aha, kaj pa Brda, imajo oni kako povezavo s Colliom?«
»Ne, tudi ne, sicer so oni ločeno... Evo tu še o solkanskem mostu, malih zbirkah, ... Okusimo Goriško, vodič po Novi Gorici... Zakladi Gorice ...«
Natrosi mi celo kopico tematskih trojezičnih letakcev, vsi feel Slove ni a, in vsi sLOVEnša GREEN, Medtem ko zlagam izkupiček, nehote opazim italijansko vizitko muzeja na Sabotinu, ki seje verjetno nehote znašla tam. A vseeno - so kontaminirani.
Osebje; vestno, kompetentno, prijazno. Vzdušje; prijetno. Ocena misije; uspešna. Cilj raziskave;...
Zgod baje kratka; Turizem je. Čezmejnega ni, Vsak zaenkrat stoji pri svojem koritu in pazi. da se ne bi približal ne(?) za željen i gost z bližnjega korita. Saj ne, ker bi bila sosedova trava bolj žele na, ampak tudi Bog j e najprej sebi brado ustvaril, nato pa skrbel za druge.
Turistični sektor v Sloveniji že nekaj let bije rekorde, V letu 2016 je Slovenijo obiskalo preko štiri milijone turistov. Kljub dobri promocijski oskrbi in pestri ponudbi se marsikje -¿Ljubljano na čelu - že soočajo s težavami in negativnimi učinki turistične prenasičenosti. Na prosto, neprofesionalno oko je razvidno, da so se turistični tokovi v veliki med koncentrirali na določenih območjih in da bo treba še veliko delati na usmerjanju in prerazporejanju, če bomo hoteli tudi ostali Slovenci enkrat v poletju priti na Bled! Kaj je bolj zanimivega od periferije! In kaj je za turista še bolj zanimivega od preverjanja sosedove trave? Sklep; kjer bo dolgoročno načrtovanje in povpraševanje, bo kmalu tudi ponudba.
•	Franc Fabec: Poskusite! Ali ne bi bil to izziv? Poskusite, pojdite v turistični urad, predstavite se kot Slovenka ali Hrvatica in vprašajte, kako bi lahko preživeli dan v Trstu. Prepričan sem, da vam bodo predlagali Miramar, Sv. Just, Veli ki trg, morda še kak muzej. Ne bodo šli dlje od tega. Če vidite ali preberete, daje Dežela investirala v razvoj turističnega sektorja, to pomeni, da so morda naročili nov reklamni spot ali da so tiskali brošure, v katerih piše med drugim tudi to, da obstajajo vinske poti. Od filma in brošure do tega, da turist dejansko obišče vinsko pot,
je v m es še oe l ocean J Pon ud bo je treba kon-kretizirati in jo približati turistu. To je prvi in najpomembnejši problem. Obstaja pa še drug problem; koliko želi biti proizvajalec vin, olja, sira in drugih pridelkov sploh viden navzven. Koliko posameznik zna in koliko si ždi vključiti se v tovrstno ponudbo in biti viden navzven.
Ali ta želja obstaja? Morda ni potrebe?
•	Franc Fabec: Ni res, da potrebe ni - potreba je vedno! A zdaj ste se dotaknili kočljivega vpr sanja. Kakorkoli že: če želim biti kot posamezni ponudnik viden, moram sam izdelati letak, ga sam odnesti naturistični urad in upati, da ga bo turist v kupu ostalih letakov opazil, ker je morda privlačnejši od ostalih. Torej najbolj uspešni so bili posamezniki, ki so sami investirali v promocijo lastne ponudbe, se sami organizirali in se sami skušali vključiti v določene mreže. A večinoma se to dela na individualni ravni.
Dežela bi morala prevzeti vlogo pobudnice in tudi koordinatorke v mreženju med dejavniki - privatniki in javnimi upravami...
•	Franc Fabec: Da; mreženje! Meni se na primer zdi absurdno, da če že govorimo o turizmu, ne znamo podaljšati pomorske povezave z ladjico
D e [fino ve rde do Gradeža! Ali pa povezati Sesljan z notranjostjo. Danes imamo tisoče turistov, ki vGradežu ali Sesijanu ne vedo kaj početi, ko je slabo vreme in ne morejo na plažo ...
•	Edi Kraus; Osebno sem se na primer doigo ukvarjal s podjetjem za javne prevoze Trieste trašporti za tramvaj: na tramvaju ni bilo enega znaka oziroma namiga, kje si. Povsod po svetu na javnih prevoznih sredstvih, avtobusih aii podzemnih vlakih, sproti dobiš informacijo, kje se nahajaš. Pri nas pa je to problem. Turisti se vozijo s tramvajem, hočejo izstopiti
Štanjel [zgoraj) in terezijanska četrt z Ru-šego mosta (spodaj), foto Matej Sosič
na Obelisku, p3 ne vedo, kje je to in so zmedeni, zaidejo predaleč,se izgubijo ... Pa bi bil dovolj manjši napor! Dal sem pripraviti krasno brošuro, v kateri je bila natančno opisana vsa proga, vse zgodovinske, arhitekturne, naravne znamenitosti na njej, na primer Deželna palača, Narodni dom. Napoleonska cesta Itd, Ta pobuda navsezadnje ni stala nič, lahko bi brošuro imeli vedno na voljo kjerkoli na progi, po vsem Trstu, na samem tramvaju in na drugih avtobusih ... Je pa bila neverjetna bitka in nazadnje nisem uspel! Torej je res, da bi bilo dovolj malo, a bolj učinkovito, bolj povezano.
•	Frane Fabec; Pred leti sta Pokrajina in Občina Trst vložili ogromne vsote, poklicali zunanje vrhunske strokovnjake v turizmu, da bi izdelali turistični načrt
- ki bi lahko bil tudi dober (kljub temu, da vrhunski zunanji strokovnjaki niso v bistvu odkrili nič novega), a nismo od njega imeli nič, popolnoma nič, ker je vse ostalo le na papirju 1
Zakaj pa?
•	Franc Fabec: Enostavno zato, ker je eno napisati načrt, drugo pa ta načrt udejanjiti! Tu gre za izredno komplicirano mreže nje subjektov, gre za izredno visoke investicije, ki jih ne uresničiš iz dneva vdan. Po navadiš« politiki ustavijo pri načrtu, kor z njim dobijo vidnost, se predstavijo vjavnosti in imajo trenu tek slave. Potem pa se tam vse ustavi,
Kako odidejo do njene realizacije?
Pa vendar bi lahko že z manjšimi pobudami storili marsikaj za to povezanost operaterjev in ponudbe na terenu: obiskovalec jesenske regate Barcolane (in smo pri športnem turizmu) ali muzikala v Rossettiju (tu pa smo pri kulturnem turizmu) na primer na samem prizorišču ne najde neke publikacije ali aplikacije, s katero bi v enem mahu spoznal še preostalo ponudbo na teritoriju, Te informacije enostavno ni! Nikjer v Trstu, kaj šele drugje v deželi. Morda bi bilo dovolj namestiti v vseh strateških krajih stenska ali vrtljiva stojala za prospekte in letake ali pa objavljati periodični list, ki bi prinašal vso ponudbo mesta in rekla mo za p d vatni ke...
•	Edi Kraus: Točno. To je to, kar sem omenili na začetku. Turista, ki pride v Trst, recimo na ogled znamenitega muzikala, ki ga ponudi gledališče Rossetti, je treba zadržati v mestu dalj časa. Po-nu d iti mu je treba več. Predpogoj tega je bila hotelska kapaciteta. Trst je prej ni imel, šele zad nja leta se je razvila, tudi po zaslugi ponudbe zasebnih sob in
bed & breakfast, Te so sedaj skoraj vedno povsem zasedene. Ko smo v Trstu pri redili velike koncerte - na primer Brucea Springsteena in skupine Pearl Jam, smo ugotovili, da šobile privatne sobe takrat popolnoma zasedene. Zasedli so jih v glavnem m lajši turisti, ki so se za držali nekaj dni in sl ogledali mesto ter bližnje kraje, Denarja sicer taki turisti ne potrosijo veliko - to ni zanimiv turizem, ker ni dobičkonosen, podobno kot na primeršolski tu rižem. Vendar j e vredno vlagati tudi v tak turizem, kerse bodo šolarji in mladi, ki so pri nas zadovoljni in ki so doživeli nakaj pozitivnega, tega spomnili in se bodo kasneje morda vrnili s svojimi družinami. Isto velja za potnike, ki se v mestu ustavijo le za en dan z ladjo za križarjenje ... Te zvrsti turizma so da nes da n za dnem investicija
»Pri nas sami operaterji ne poznajo lastnega teritorija in ne znajo predstaviti gostom, kaj vse lahko tu vidijo, obiščejo in počnejo*«
tudi za bodoči tu rižem. Danes delaš dobro, da se te bodo ljudje spomnili in se vrnili morda čez dvajset let. Velika turistična mesta to počnejo od nekdaj, mi pa smo sedaj v ta ki fazi, ko moramo sprejemati čim več ljudi. Ko sem bil občinski odbornik, sem to večkrat poudaril, tudi ko smo imeli v občinskem svetu diskusije o turizmu. Danes nismo v stanju, da bi lahko ločevali in izbirali kategorije turistov: te ja, onih ne (kot sena primer dogaja v Benetkah, kjer
POGLED IN ZGLED IZ BARCELONE * V
M, R*
Zgodba o enoga stronomske m turističnem uspehu se že desetletja močno razvija v Španiji* Med najbolj iskanimi tovrstnimi destinacijami je Barcelona, tam pa že deset let deluje Openka Sara Peri-ni. Zaposlena je pri podjetju (www.foodwinetours.com), ki ponuja vinska in gastronomska doživetja s španskim in katalonskim predznakom.
S čim se ukvarjate, kako potoka vaše delo?
V Barceloni se ukvarjam z enogastronomsko turistično ponudbo. Organiziramo potovanja in izlete v kraje, kjer gost odkrije gastronomijo, vina in druge prehrambene odličnosti države ali dežele. Smo bodisi mcoming bodisi outgoing agercija. kar pomeni, da delamo z vsedržavnim in z mednarodnim turizmom, Veliko ljudi namreč obišče Španijo ne samo zaradi njene kulturne in arhitektonske dediščine, ampak tudi zaradi njene gastronomije in vinske tradicije. Španci, predvsem Katalonci, pa se tudi radi podajo v Svet in odkrivajo druge enoga stronomske realnosti.
Trenutno sem na oddelku za turizem za podjetja. Zanje organiziramo srečanja, dejavnosti in aktivnosti. Podjetja imajo dopoldne ali popoldne poslovna srečanja ali zasedanja, v preostalem delu dneva pa je čas za oddih in medsebojno spoznavanje ter spletanje vezi, še posebno, če gre za multinacionalke, ko udeleženci prihajajo iz različnih, med sabo tudi zelo oddaljenih krajev. Dejavnosti so lahko
je toliko turistov, da občinska uprava grozi z uvedbo vstopnice za v mesto ...) Mi moralno sprejeti vse. To pa je investicija, ki je v bistvu zastonj. Denarja za velike reklamne akcije naših krajev pa itak ni in ga verjetno nikoli ne bo.
Ali ne bi lahko obmejne občine $ preprostim večjezičnim letakom k sebi vabile turiste, ki množično prihajajo na drugo stran meje, kjer so na primer razvili odlično ponudbo kolesarskega turizma (tudi Slovenske železnice so se temu začele prilagajati že pred dvema letoma] in imajo poleti zapolnjene vse kapacitete? Na primer Repentabor, ki ima romarsko svetišče, pa štruklje in lepo kulturno ponudbo ob velikem šmarnu, da ne govorimo o kraški ohceti?
• Edi Kraus: Seveda, a za to ni denarja! © Franc Fabec: Druga stvar v tej kopici problemov pa je, da pri nas sami opera te rji ne poznajo lastnega teritorija in ne znajo predstaviti gostom, ki pridejo na kmetijo, kaj vse Lahko tu vidijo, obiščejo in počnejo. Vedno sem vztrajal, da bi morale javne uprave ali Trgovinska zbornica pripravljati tečaje za same operaterje, da bi sploh znali posredovati gostom informacijo o tem, kje so in kaj Lahko delajo. In to velja za vse; od hotelov do turističnih kmetij in bed&breakfast. Vsak od teh ima za svojo hišo vse - od jam do prazgodovine, prve svetovne vojne, hladne vojne, pa se suh o grad n e zidove, grize ... Karkoli si lahko nekdo predstavlja, celo metulje! Pred časom sem na primer gostil turiste iz Anglije, ki so prišli sem gledat metulje, ker ima mo na Krasu
tdUTEjg-
*5
■	>.»r,u« ■	't-n Luuy IC^ionlsji Bsg Cirtuui
Some of our most popular tours
»Ko sem se pred desetimi leti preselila v Katalonijo^ je turistična dejavnost precej mirovala, počasi pa se stvari premikajo in rezultati se počasi videvajo*«
zelo različne, ponujamo pa aktivnosti, ki so vezane na en o gastronomij o: spoznavanje teritorija, ogled vinogradov in vinskih kleti, aktivnosti v vinogradih (izleti s kolesom, segwayjem, kočijo, z balonom in situacijske igre. Naj navedem le tri. Prva nosi naslov Bodi vinogradnik za en dan, ko se udeleženci spremenijo v vinogradnike in so meljejo ter sami pridelajo svoje vino. Casino Goli i met je igra na ruleto s pokušnjo različnih enogastronomskih izdelkov. PaelLa challange pa je dejavnost, kjer se udeleženci spremenijo v kuharje ter med sabo tekmujejo, kdo bo pripravil najbolj okusno padlo,
Kateri so zdaj trendi in kaj v Kataloniji ter Barceloni zahtevajo stranke ter kakšna je ponudba?
V Kataloniji in sploh Barceloni je enogastronomski turizem v rasti. Res je, da je Španija na lestvici petih držav z naj večjim številom restavracij z Miche-linovimi zvezdicami in to pri pomore k temu, da se veliko turistov odloči, da nas obišče in se premika iz kraja v kraj v iskanju prav tiste IT restavracije.
^ menda tako koncentracijo različnih vrst metuljev, kije nimajo nikjer drugje po Evropi! Torej tudi to pomeni ukvarjati se s turizmom: izšolati operaterje! Mi tega nimamo in še na misel nam ne pride.
in če bi hoteli turiste prepeljati čez mejo?
Še en aspekt tega povezovanja in mrežertja je potreba po čezmejnem sodelovanju ...
• Edi Kraus: Za časa Cosolimjeve uprave smo delali tudi na tem. Takrat smo šli v Koper in še dlje v Istro. Tudi deželna uprava se zanima za to povezavo - predvsem na področju kolesarskega turizma, ki sedaj doživlja velik razmah. Dežela je veliko vložila v kolesarsko stezo, ki povezuje Avstrijo z Gradežem, Dela se
na tem, da bi to stezo podaljšali do Trsta in od tu bi bila naravna povezava z Istro, ki ima tudi že speljano kolesarsko stezo po bivši železnici Parenzani, Dežela skuša vsako leto s pomočjo evropskih fondov finansirati tudi pomorsko povezavo med Trstom in Puljem - letos celo do Malega Lošinja, tako da bi nekako povezali ves ta južni del.
Po drugi strani deluje tudi deželni urad, ki skrbi za železniški prevoz in se ukvarja tudi s kolesarskim turizmom, v tem okviru povezava teče od Beljaka v Avstriji do Vidma. Prizadevali smo si, da bi vlaki peljali vsaj do Opčin in bi se od tu povezali z Ljubljano in ponovno s Celovcem ter z Beljakom. Tako bi bil krog sklenjen: kolesarji bi imeli poskrbljeno tudi železniško povezavo in bi se lahko prosto odločali ali za kolo ali za vlak. Tako bi z eno samo progo povezali Avstrijo, Italijo,
Zgoraj: kuharski tacaj in paeila chal-lenge v Barceloni;
desno: vinske kieti Ca ves Čadomiu (SantSadurni d'Anoia);
na prejšnji strani: Sam Porini in spletna st™? foadwi-netaurs.com
j Obisk mlohelinove restavracije ni vezan samo na izvrstno hrano in pijačo, gre namreč za pravi show. Vse je pripravljeno, da bo gost najbolje postrežen in da bodo okusi enkratni (in tudi v tako drznih kombinacijah, da se nam se sanja no), Sama sem pred kratkim obiskala nekaj tovrstnih restavracij: menije bil sestavljen iz približno 24 manjših hodov, ki so me, skoraj vsi, presenetili. Poleg tega vsak hod postrežejo s posebno izbrano
pijačo in tudi postrežba ter dekoracija sta bistvenega pomena.
Poleg tega prihajajo gosti v Katalonijo zato, da obiščejo vinske kleti in realnosti, ki so si, čeprav je teritorij omejen, med sabo zelo različne. V radiusu nekaj sto kilometrov lahko potnik spozna izvrstna bela, okusna rdeča in odlična peneča vina, za katera je Katalonija s središčem v Penedesu zelo znana po celotni Španiji in izven nje.
■ Preidimo na Tržaško, Goriško in Videmsko. AU mislite, da imajo naši kraji potencial? Kako danes od zunaj gledate na naš turistični razvoj?
Naši kraji se razvijajo. Ko sem se pred desetimi leti preselila, je turistična dejavnost precej mirovala, počasi pa se stvari premikajo in rezultati se počasi videvajo. Menim, daje potencial tudi pri nas, treba pa gaje podpreti in na njem delati. Samo mesto Trst se spreminja in okolica je bogata, če na to pogledamo z e noga stro n o roškega vidika. Staviti je treba na dobra vina in na bogato gastronomsko dediščino.
Slovenijo in Hrvaško. To bi bilo učinkovito tudi za promocijo, ker projekta ne bi promovirali samo kot dežel nega ali tržaškega, pač pa kot projekt, ki zajema del Evrope, ki gravitira na Jadransko morje. Tako bi tudi za turiste, ki ne poznajo naših krajev in ki morda prihajajo od daleč, bili bolj prepoznavni in bi lahko začeli privabljati večje število turistov.
Franc Fabee, kaj pa pogled od spodaj navzgor - pogled s teritorija?
• franc Fabec: Bodimo odkriti: čezmejnega sodelovanja ni! Obstajajo nekatere pobude, ki pa so le odraz posameznikov ali posameznih ustanov in so omejene na neko lokalno raven ali na določen čas. Obstaja na primer povezava Briška jama-Škocjanske jame, ki sojo vzpostavili z nekim projektom Interreg...
Vtis pa imam, da ti projekti nastajajo, da
»Vtis imam, da ti projekti nastajajo, da lahko kdo črpa določen denar, projekt pa potem ostane tam, se ne razvije naprej.«
lahko kdo črpa določen denar, projekt pa potem ostane tam, se ne razvije naprej. Razvoj je treba namreč Spodbujati, Nekdo mora turistu povedati, da lahko ima z eno vstopnico zastonj vstop ali popust Še za drugo jamo. Treba je ustvariti možnost, da se turist iz ene jame premakne še v drugo ... Podoben projekt je npr, avtobusna povezava Stanjel-Sesljanski zaliv ... Ta projekt še obstaja, a ni vključen v neki širši kontekst ponudbe. Isto se dogaja tudi glede ponudbe prenočišč v zasebnih sobah. Tu še vedno ostaja trdno
obišče in spozna različne vinske in gastronomske realnosti. Izleti, kijih tu organiziramo ali organizirajo, i majo tudi različne stopnje: najdemo take za za četnike ali amaterje, obstajajo pa tudi izleti za prave wine love rje in izvedence, ki se radi poglabljajo v vinsko realnost. Pokušnja vin je glede na nivo, seveda različna. Za prve bo degustacija bolj enostavna, za druge pa malo (ali veliko) bolj strokovna.
Resje, da pri nas omenjena turistična mreža precej dobro deluje, ker javna uprava in zasebna iniciativa veliko delata na tem. Vsaka zaščitena vinska regija ima na teritoriju svoj urad, ki organizira izlete, degustacije, praznike, predavanja in veliko aktivnosti. Vinski svet skušajo približati prav vsem ¡n tudi družinam, Medtem ko odrasli spoznavajo vinsko ali gastronomsko dejavnost kleti, se otroci pod vodstvom izvedenke igrajo (in učijo): spoznavajo naravo s sprehodi po vingradsh, obiščejo kmetije, sodelujejo pri lovih na zaklad itd.
ki jo oblikujejo številne etnografske in kulturne posebnosti našega kraja.
Mnogi naši operaterji pogrešajo sistemsko ponudbo, koordinacijo in večjo prisotnost javnih ali drugih uprav, je to danes prava pot do uspeha?
Pri nas imamo organizirane ture. Iz Barcelone dnevno starta jo avtobusi v različne vinske regije, izleti so lahko poldnevni ali celodnevni, saj raz dalje niso velike, Potnik pa se lahko tudi prijavi na večdnevne izlete, kar seveda pomeni, da tako
M Katera je prava pot do uspeha?
Diversifikacija. Ljudje imajo/imamo vsega dovolj in preveč ter zato neprestano iščemo nekaj novega, nekaj,kar nas lahko preseneti.
zakoličena meja med ponudbo na eni strani in na drugi strani meje (prav to je ugotovila tudi naša sodelavka LucijaTavčar, kije svoje izkušnje objavila v ločenem članku - op. ur.). Ko imamo moji sosedje in jaz polno zasedene zmogljivosti, je zame naravno, da pokličem za mejo, v Brje. Ato storim le iz osebnega vzgiba, v TIC-u v Štanjelu ti bodo morda znali povedati, da obstaja Sesljanski zaliv - a to zato, ker Štanjel nima morja ...V Al AT u, turističnem uradu v Sesljanu
bo še slabše____loj, A!AT v Sesljanu! Že
dvajset let se trudimo, da bi v tistem uradu uredili neko izložbo in. prodajno točko za kraške pridelke. Vse zaman, ni mogoče! V dvajsetih letih nismo uspeli doseči tega, da bi tam kraški proizvajalec lahko prodal eno steklenico vina! Turistični načrti so lahko zelo- lepi, a če ne uspemo v enostavnih stvareh, so vse ostalo le prazne besede! Dežela dela milijonske načrte, mi pa ne uspemo turističnemu uradu dodati majhne prodajalne tipičnih proizvodov in spominkov! Razen kotička t ipičnih proizvodov v devinskem marketu, nimamo kraja, kjer bi lahko turist nabavil naše tipično olje, sir ali med ... Tudi to je turizem! V Toskani ima vsaka vasica svojo trgovi nico s tipičnimi prehrambenimi in drugimi proizvodi, Pri nas nimamo enega samega takega kraja!
Pred leti je deloval Expo Mittet* school...
• Franc Fabec Saj! Prirejal je degustacije tipičnih proizvodov. Takrat sem veliko hodil na te degustacije - bile so odlične, a kaj kosmobili tam sami proizvajalci in kvečjemu kak novinar. Vsi smo se med sabo poznali in smo se le med sabo pogovarjali - a ni bilo enega samega turista! Sedaj je še ta pobuda propadla!
Likofv Števcrjanu (foto s Facebook strani “Likof- San Flohana det Collio Števerjon")
Vse to je nesprejemlji vol Še posebno ne moremo razumeti te situacije, ko govorimo o ekonomski krizi. Že leta na primer nočejo zapreti železarne, češ da bo 500 delavcev ob službo. No, te delavec bi lahko iz dneva v dan preusmerili v drug sektor, če bito želeli in če bi dali turističnemu sektorju realne možnosti za razvoj! Toscana je imela isti problem s Piom bili om: ko je sektor težke metalurgije zašel v krizo, so 90% tann zaposlenih delavcev preusmerili v turizem, v promocijo teritorija, turistične mreže ... Če si operativen, je to mogoče.
»Kar je na drugi strani meje, ne obstaja. Enostavno nas nočejo, in velja tudi obratno!«
Meni ni jasno, zakaj toliko govorimo o tem, da mora biti naš čezmejni prostor povezan, češ da gre za en sam teritorij ... v resnici pa nimamo nič skupnega!
Kmečka zveza si že vsaj 5 let prizadeva, da bi Zveza slovenskih turističnih kmetij vključila naše kmetije v svojo skupno promocijsko ponudbo. Raje vse zaman!
Zanje mi nismo Slovenci, pač pa Italijani!
To pomeni, da se ta teritorij za Slovence konča pri Gorjanskem in pod Repenta-brom, pri Sežani. Kar je na drugi strani meje, ne obstaja, Enostavno nas nočejo, in velja tudi obratno!
SAFTIJEVO
VZPOREDNO BANČNIŠTVO * v
Rado Pezdir
Članek v zadnji Mladiki, ki je opisoval, kako je grupacija Safti preko TKB vstopila
v Kvarner banko, je razkril pomembne elemente poslovanja TKB, Saftija irt vzporedne bančne mehanizme, ki se jih je posluževala tržaška družbena ekonomija. Avtor je odlično rekonstruiral operacijo vstopa v hrvaško banko, ki pa jo j e smiselno dopolniti in dati v širši kontekst s spoznanji, ki jih je tekom zaslišanj pridobila parlamentarna preiskovalna komisija, ki je v Sloveniji preiskovala vzroke in iskala odgovornost za že drugo sanacijo slovenskega paradržavnega bančnega sistema. V tem članku bomo s spoznanji omenjene komisije pokazati še en krak zgodbe o selitvi kapitala Safti V hrvaško banko in nekaj drugih epizod, ki bodo razkrile, da je bi I Safti s TKB pravzaprav komplement NLB.
Prifin, LHB in vstop NLB na hrvaški bančni trg
Adria Consulting s.p.a,, ki je bila eden ključnih instrumentov, da je grupacija Safti preusmerila kapital v Kvarnersko banko, je v Sloveniji 12,11.2004 ustanovila podjetje Prifin, finančno družbo d.0,0. {v sodni register je bila vpisana 13. 01.2005). Zgodovinski izpisek iz sodnega registra za podjetje Prifin pokaže, da so bili direktorji tega podjetja trije in sicer: Tomaž Jančar, Suadam Kapič in Tomaž Rogelj. Tako Kapič kot Rogelj sta bila zaposlena na LHB, slednje ni nepomemb-no iz naslednjih razlogov: prvič, kerjo Adria Consulting bila komitent LHB, drugič, ker je bil Prifin tako komitent, kot poslovni partner LHB in tretjič, ker je obstajala zelo tesna kreditna povezava med TKB, Safti in LHB.
Podjetje Prifi n, v katerem je bil pooblaščenec in di rektor Kapič, je dobivalo kredite od LHB zato, daje financiralo odkupe terjatev, ki jih je imel LHB do različnih kred itojemalcev. S tem je Kapič opravljal dve fu nkciji, ki sta bili v konfliktu interesov, po eni strani je bil
predstavnik k red itod a ja ica, torej LHB, po drugu strani je od kreditodajalca odku poval terjatve, ki pa so bile takšne, da je Prifin delal dobičke. Povedano bolj enostavno: podjetje je z nič evrov kapitala, zgolj na dolžniškem vzvodu, trgovalo z naložbami, ki jih je odstopal kreditodajalec LHB. Dobiček z nič tveganja torej. Kreditni komitent LHB je bil tudi lastnik Adria Consulting, kije bil v banki voden kot Giusppe Tomsich Group, kjer pa je, kot je razkril članek v Mladiki, ko je v 2007 Adria Consulting
Palača Arrigoni na Oberdankovom trgu v Trstu, v kateri so gradili nov sedež TKB
spremenila svojo obliko iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, lastnika predstavljal Kapic, upravitelj družbe z novo obliko organizacije kapitala pa je postal Boris Zakrajšek, v tistem direktor uprave LHB, kreditodajalke Prifin in Adria Consulting, Adria Consulting je za kredit, ki gaje najela pri LHB, zastavila delnice Kvarner banke, posledično je na skupščini delničarjev Kvarner banke leta 2006Adrio Consulting predstavljal Kapic, S tern se je krog začel sklepati. Na eni strani je LHB s krediti in odstopanjem poslov prodaje terjatev omogočala pridobivanje premoženja Prifin, hčerinskemu podjetju Adria Consulting, torej končni prejemnici dobičkov iz naslova teh poslov, po drugi strani pa je Adria Consulting za kredit pri LHB zastavila delnice Kvarner banke, s katerimi je začela LHB aktivno upravljati. LHB je torej omogočila Adriji Consulting donosne posle preko Prifin, Adria Consulting pa LHB razpolaganje z delnicami Kvarner banke. Preiskovalna komisija je razkrila, daje bila ta shema dejansko rojena v NLB, saj slednja ni mogla vstopiti na hrvaški bančni trg, zato si je poiskala vmesnika, to pa je bila prav Adria Consulting in pred tem TKB, pri čemer so bile ključne osebe celotne operacije Kapic, Svetina in Zakrajšek,
Toda s tem zgodba še ni končana, saj je poleg kreditne povezave obstajala še ena in sicer lastniška. Manjšinski solastnik LHB je bilo slovensko podjetje Fi neon suit d. o. o. Podjetje je bilo v sodni register vpisa no 04.05,1999, Ustanovitelja podjetja sta bila dva: Tomaž Jančar in z lastno udeležbo Finconsult d.o.o. Leta 2003 je v družbo, kot solastnik (1%) vstopil še Matej Jančar, Tomaž Jančar pa je postal tudi direktor Prifin, potem ko je funkcija prenehala najprej Ka-picu in potem Roglju. To napelje na utemeljen sum, daje grupacija, kateri je pripadala Adria Con suit in z njo Prifin, bila preko povezanih oseb celo solastnik LHB, ne samo kreditojemalec. Na zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo je direktor uprave NLB Interfinanz Zürich povedal, da sta oba Jančarja njegova sorodnika. Zakaj omenjamo to sorodstveno povezavo? Zaradi dejstva, da je NLB Interfinanz kot Proteus Finanz leta 19S9 preko svojega luksemburškega podjetja ustanovil prav Safti in to v času, ko sta bila Kapic in Svetina ključni osebi tržaškega družbenega gospodarstva.
Rekonstrukcija torej pokaže, da je šlo za zelo kompleksno shemo, ki je temeljila na različnih podshemah, ki so bile prepletene tako poslovno kot upravljavsko, lastniško in sorodstveno z enim samim namenom: vstopa NLB na hrvaški bančni trg.
LHB, Safti in sistem vzporednega bančništva
LHB je bila ustanovljena 11,12,1973. Ustanovili stajo predhodnica Nove Ljubljanske banke - Ljubljanska banka in nemška Helba AG (Hesserische Landesbank). Ustanovni kapital banke je znašal, tedanjih 10 milijonov zahodnonemških mark (od katerih je LB vplačala 5,1, Helba pa 4,9 milijona nemških mark). Banka je začela s poslovanjem v letu 1974, ko je 18, 02,1974 pridobila dovoljenje za poslovanje in potem, ko je bila 25. 02.1974 registrirana v trgovski register. Toda to je bil zgolj končni del zgodbe o prihodu ljubljanske banke (LB) na nemški bančni trg. Pred tem je imela v Nemčiji dve podružnici, in sicer Credex v Frankfurtu in Miinchnu ter Meridex v Frankfurtu. V Credexu so bili najprej trije lastniki: nemški državljan, Slovenijales in LB, Slednje ni nepomembno, če samo na kratko pojasnimo, da so v arhivski dokumentaciji, ki se hrani v Arhivu Ropu blike Slovenije, dokazane prikrite bančne transakcije na relaciji med LB in Ramexin Anstalt liechtensteinskemu črnemu fondu Slovenijalesa, kamor so se stekala sredstva iz LB in s katerim je upravljal Slavko Küpper, pomemben član ekonomskega odseka Nika Kavčiča, kije pravzaprav vzpostavil sistem družbenega gospodarstva na Tržaškem. Iz poznih šestdesetih let preteklega stoletja je popisana tudi zgodba o tem, kako je Niko Kavčič izTKBumaknil »črni devizni fond« na Credex München, Tudi sicer jo bil Črede* ključni element vzporednega bančništva, ki so ga upravljali posamezniki iz Kavčičeve tržaške ekipe. Ker Credex ni v fokusu tega članka, nadaljnjih relacij in epizod ne bomo popisovali, dovolj naj bo vedenje, daje predhodnica LHB bila v tesni relaciji s tržaškim družbenim gospodarstvom.
Tesna povezava med Safti in TKB na eni strani ter LHB je popisana tudi v knjigi Polom (str. 276), saj iz povzetka zaslišanja Daria Zuppina zvemo kompletno shemo sodelovanja na relaciji LHB-TKB, Lota 1994 je TKB izvedla dokapitalizacijo'. Družba Norfin iz britanskih Deviških otokov, ki jo ¡e zastopal Zuppin in ki jo je ustanovila družba Proteus iz Luksemburga (hčerinsko podjetje Salti), je dobila od LHB 10 milijonov tedanjih nemških mark kredita. Ta kredit je bil nakazan na račun Norfin, odprt pri neimenovani švicarski banki, od tod dalje pa na račun podjetja Profi nest (še enooffshore podjetje Safti iz britanskih Deviških otokov) odprt pri NLB, V Ljubljani je bil potem denar dvignjen in
izročen v roke fizičnih oseb, nelegalno prenesen v Trst in predan Kapiču in Per-totu. Glede na način, kako je poslovanje na TKB potekalo, lahko sklepamo, daje bil zadnji korak razdelitev tega denarja mod »zaupnike«, ki so potem vplačali delnice na prinesitelje in ta ko dokapitalizirali banko. Če ob tem dodamo problematiko skritih garancij, ki jih je TKB dajala za kredite, ki sojih podjetja iz miljeja Safti najemali pri LHB, postane jasno, daje bila prav ta frankfurtska podružnica ključna za delovanje vzporednega bančništva na relaciji Trst-Lju-bljana-Frankfurt. Zakaj vzporednega bančništva? Enostavno zato, ker nič od zgoraj navedenega ni normalna bančna praksa, nenamenski krediti, zagotavljanje premoženjske koristi ob konfliktih interesov, podcenjevanje in prenašanje tveganja na slamnata podjetja so namreč kazniva dejanja,
Safti in NLB
Daje bil pravi namen nakupa Kvarner banke s strani TKB oziroma grupacije Safti omogočiti vstop NLB na hrvaški trg z namenom preslepitve hrvaških regulatorjev, kaže tudi to, daje bila podobna shema izvedena vsaj še enkrat, in sicer v primeru NLB Interfinanz. Poročila SDV iz Arhiva Slovenije (fond ARS1931) kažejo, da so sev obdobju neposredno pred ustanovitvijo Proteus Finanz v Zurichu v Parizu sestajali Svetina (TKB), Zuppin (Safti), Metod Rotar {LB) in Boris Snuderl (Emona Obala). Čeprav razlogi sestankov niso pojasnjeni, lahko domnevamo, da so bili vsaj deloma namenjeni vprašanju ustanavljanja banke v Švici, Nenazadnje sta bila, po podatkih švicarskega registra Moneyhouse, leta 1989 Rotar in Snuderl imenovana v upravni odbor P rote u s Fi n a nz. Leta 1989 je ta ko S afti preko luksemburškega Proteus [zdaj Vega Finanz, solastnik KB1909) ustanovil Proteus Finanz v Zurichu. Iz mojih razgovorov z nekdanjim članom uprave TKB [osebe ne želim imenovati, saj vem, kakšen pogrom lahko on in njegova družina
»Nenamenski krediti, zagotavljanje premoženjske koristi ob konfliktih interesov, podcenjevanje in prenašanje tveganja na slamnata podjetja so namreč kazniva dejanja.«
doživita) sklepam, da je bila ustanovitev Proteusa ka pita liži ra na z visokimi transakcijami, ki so potekale preko TKB. Toda glede na to, da leta 1990 z dokapitalizacijo v švicarsko banko vstopi LB, je avtor tega teksta poskušal rekonstruirati, ali obstaja denarni tok, ki bi se sprožil v LB, tekel preko TKB na Proteus Luksemburg in končal pot v Proteus Finanz Ziirich. Tak denarni tok je po podatkih nekdanje Službo družbenega knjigovodstva po vsej verjetnosti tudi obstajal ADIT (neke vrste hčerinsko podjetje ZTT v d ružbeni lasti) je dne 14,12,1989 najel pri Ljubljanski banki Gospodarski banki kredit v dinarski protivrednosti 5 milijard italijanskih (ir oziroma takratnih 468.200.000.000 jugoslovanskih dinarjev na podlagi pogodbe o kreditu za tekoče poslovanje št, 101902377, ki sta jo za ADIT podpisala takratni direktorADIT-a Slavko Beznik in računovodkinja Vida Rebec, Ta kredit je bil v celoti prenesen na Založbo tržaškega tiska, Trst (potrebne garancije Sta izdala finančna družba narodne skupnosti SAFTI in Tržaška kreditna banka, kar ni nepomembno, saj so takšne denarne tokove spremljale
prav neobičajne garancije obeh institucij', ki sta, kot smo pokazali, zgoraj uporabljali družbena podjetja za konstrukcijo shem vzporednega bančništva). ADIT je prejeti kredit LB Gospodarske banke v celoti prenesel v tujino na podlagi številnih »fiktivnih« faktur za dobavljene nerealno visoke količine izvodov dnevnega, periodičnega ter občasnega časopisja, to je Primorskega dnevnika, Gospodarstva, Novega Matajurja,
Galeba in podobno. Zanimivo, v poročilu je celo omenjeno, daje šlo dejansko za prenos kredita v tujino, ki naj bi služil kot pomoč manjšini, pri čemer naj bi Safti določal namen in način porabe teh sredstev.
14.12.1989 je 5 milijard italijanskih lir znašalo današnjih 6.045.663,33 švicarskih frankov. Če upoštevamo že prej razkrite elemente vzporedne ekonomije in vzporednega bančništva in dejstva, da je Proteus Finanz nastal v sodelovanju z nekdanjim direktorjem LB, zelo kmalu po ustanovitvi pa je vanj lastniško vstopila, ne moremo izključiti možnosti, da je šlo pri omenjenem posojilu, ki ga je preiskoval SDK, za povezano transakcijo. Dodajmo, da je bil ustanovni kapital Proteus Finanz 2 milijona švicarskih frankov. Proteus in Proteus Finanz sta bila res ustanovljena nekaj mesecev prej, toda ni mogoče izključiti možnosti, da je šlo za kredit (mimogrede, nikoli ni bil odplačan), ki je podobno kot v primeru kredita LHB za dokapitalizacijo TKB zakrival ali bolje rečeno povračal denarne tokove Saftija preko Luksemburga do Švice,
Leta 1997, ko je bilo v Sloveniji konec postopka sanacije izbranih bank {v primarnem fokusu je bila LB, predhodnica NLB}, je NLB od Proteusa iz Luksemburga odkupila delnice Proteus Finanz in postala 1.00% lastnica Proteus Finanz. Dokončna lastniška konsolidacija banke pa je bila opravljena preko pobotov terjatev do družb, povezanih s skupino Safti (Pro In vest, ZTT, Micro M srl, Proteus s,a. in Medias spa.). Ob tem sije NLB zagotovila lastniško dominacijo tudi tako, da je kupila 903.190
delnic (4,99% kapitala) KB Gorica (Kmečke banke iz Gorice) od Safti in Medias ter z nakupom delnic Proteus Finanz od Proteus. Leta 1998 je bila banka preimenovana v NLB Interfinanz. Ta prevzem pa je povezan še z enim primerom, in sicer vstopom NLB v KB1909 in vzpostavitvijo neposredne povezave med NLB Interfinanz in KB1909.
NLB Interfinanz je v Gorici, na Via Ma Ita 2, torej na naslovu KB1909 ustanovilo predstavništvo, ki pa je bilo dejansko v solastništvu N LB Interfinanz(51%) in KB190E) (49%). Predsednik uprave tega predstavništva je bil Demeterio Bauzon, član uprave pa Boris Peric, oba visoka administratorja KB 1909. Bauzon in Peric sta bila istočasno upravljalca podjetja KB Finance, ki je bil del KB 1909. To podjetje pa je pomembno, ker je nekdanji direktor uprave NLB Interfinanz Gorazd Jančar (še enkrat naj opomnim, njegova sorodnika Tomaž in Matej Jančarsepojavljata zgoraj v zgodbi o Pri fin, Adria Consulting, LHB in Kvarner banki) pred parlamentarno preiskovalno komisijo pričal o poslovnih povezavah. KB Finance je sodelovala pri poslih imenovanih unfunded participation, gre za posle delitve rizika, kjer se je KB Finance zavezala, da v kolikor bo kreditojemalec NLB Interfinanz nesposoben vrniti kredit, bo njegova obveznost pokrita s strani KB Financ.
V zameno je NLB Interfinanz priznala KB Finance provizijo v udeležbi za tveganje. Kako neobičajni so bili ti posli, kažeta dve skupini kreditov, ena do srbskega Invej in druga do predstavništva NLB interfinanz v Beogradu.
KB Finance so dobile izplačano provizijo, čeprav Invej kredita ni ni koli vrnil in bi morale to obveznost poravnati ne pa pridobiti provizijo. Daje zgodba še bolj čudna dodajmo, daje bil Invej podjetje s katerim je upravljal Predrag Ran kovic,, človek, ki je bil, skupaj s podjetjem del Surčinskcga klana, za katerega danes vemo, da je stal za atentatom na srbskega predsednika vlade Zorana Dindiča. Najboljši predstavnik druge skupine transa kclj je
SKUPINA
primer ko je NLB Interfinanz kreditiral svojo podružnico v Beogradu, kar seveda pomeni, da je bilo posojilo 100% varno. Kljub temu seje po neki logiki kreditni posel smatral za tveganega, kar je omogočilo, da se vanj vključijo KB Finance in dobijo posledično provizijo za udeležbo pri delitvi tveganja, ki ga seveda sploh ni. Preiskovalna komisija je ugotovila, da so samo na račun takšnih poslov pri KB Finance ustvarili 0,9 mili jona evrov prihodkov. Vse to spominja na shemo, ki je nastala na relaciji LHB - Prifin. V sled njem primeru je bil ključni človek Kapic, v poslih NLB Interfinanz -KB Finance pa Bauzon in Peric.
To pa ni bila zadnja povezava med podružnicami NLB in grupacijo Safti.
Ko se je po zlomu TKB celotna struktura te banke preselila v KB1909,je bil v nadzorni odbor goriške finančne družbe imenovan Jurij Detiček. Deti -ček, dolgoletni uslužbenec LB in potem NLB, je bil v istem obdobju, ko je bil v nadzornem svetu KBl909,tudi predsednik uprave Adria Bank z Dunaja. Adria Bank je zani m iva predvsem zaradi tega, ker je bila edina hčerinska banka LB, ki je imela ekstenzijo do Luksemburga (Ad ria FinanzVaduz) , Adria Bank je v času Detička tako kreditirala KB1909, kot odkupovala njihove obveznice, pri čemer ni odveč dodati, da je bil kredit (za katerega je bil zastavljen Mark Medical) slab, saj ga K.B19G9 ni mogla odplačevati. Spet se torej ponovi isti obrazec, kot se je že pri Kapiču s to razliko, da Detiček ni upravljal s podjetjem, ki ga je kot predstavnik banke kreditiral, ampak gaje nadziral. Povedano drugače enkrat je kot direktor uprave odobril kredit, drugič pa je
nadziral upravljanje s tem kreditom, ki je na koncu postal slab kredit. Ker ni mogoče verjeti, da nadzornik ni vedel, da bodo s kreditom težave, lahko sklepamo, da je tudi tukaj v igri neka doslej še neodkrita shema,
Zgodbi ob rob
V članku smo pokazali dvoje. Najprej smo nadgradili prvotni članek o vstopu v Kvarner banko in pokazali širši kontekst, ki gaje rekonstruirala parlamentarna preiskovalna komisija. Ta že razkriti del je samo en sklop vzporednega bančnega sistema, ki je imel za cilj preko slamnatih podjetij in n eod plačevanj a kreditov poriniti v roke LHB sstrani Adria Consulting zastavljene delnice Kvarner banke, s čimer bi NLB preko svoje nemške podružnice vstopila na hrvaški trg. Potem pa smo z različnimi primeri pokazali, daje šlo dejansko m shemo, ki je bila uporabljena večkrat in je bila kot taka izdelana do potankosti. NLB in Safti zato sploh ni mogoče točiti, saj sestavljata dve točki sklenjenega kroga, ki se mu reče vzpo redno bančništvo ali proces, v katerem regulative, zakoni in predpisi niso relevantni, Bralci naj ne mislijo, daje s tem celotna rekonstruk crja dokončna in da podobnih zgodb ni več. Naslednja večja zgodba je tista o črnogorski Euromarket banki, ki so jo ustanovili tržaški pomagači, prevzela pa jo je zopet NLB in jo spojila z NLB Montene-grobanko. V celotnem članku ni bilo prav nič omenjena morebitna pomoč, ki jo bi Safti in KBI909 namenila za slovensko manjšino v Italiji. Zakaj? Ker je nr zaznati. Toliko o tem, ali je bilo in koliko je bilodruž-beno gospodarstvo v Trstu in Gorici pomoč manjšini.
Na prejšnji strani; obnovljeni sedež KB1909;
spodaj: NLB Man tenegrobanka
»NLB in Safti sestavljata dve točki sklenjenega kroga, ki se mu reče vzporedno bančništvo ali proces, v katerem regulative, zakoni in predpisi niso relevantni,«
INTERPASIVNOST KRITIKE * V
Marjan Frankovič
Spoštovani g. urednik,
V zadnji številki »Mladike«, ki ste mi jo ljubeznivo poslali, sem zasledil članek g. Sergija Pahorja z naslovom »Strah«. V njem poziva avtorje, razumel sem, da predvsem tiste iz 'matice', naj vsak po svoje osvetli in interpretira zagatno klimo in stanje duha na Slovenskem, značilno za vse povojno, začudil pa tudi za poosamosvojitveno obdobje. Avtor govori o strahu, ki da se zažira v avtonomno kulturno sfero, o predpostavljanih razlogih in vzrokih zanj, o molku oz. zatonu kritične misli.
Članek, ki vam ga pošiljam za eventualno objavo, se na svoj način loteva te iste zagatne klime.
»Pismo o slepih tistim, ki vidijo«
Denis Diderat se v tem pismu ukvarja z nadomestnimi zmožnostmi in čuti od rojstva slepih, kar ga kot materialista--empirista ter hkrati razsvetljenega racionalista zaposli ne le na organski, fiziološki, empirični, takorekoč eksperimentalni, pač pa še tembolj na splošno psihološki, ontološki in gnose-ološki ravni. Iz pripovedi slepih izlušči tudi nadvse zanimive svetovnonazorske konsekvence in pa specifične poglede na konkretne razmere v družbi; te razmere nato preko vživetja v izkušnjo slepih in v njihov predstavni u ni verzu m duhovito relativizira; na polju družbene morale pa mu morala slepca predstavlja izhodiščni korektiv i n merilo, s pomočjo katerega jo je treba ovrednotiti na novo...
Ne preseneča torej, da ima 'slučaj', ki ga prinese s seboj objava tega pisma, da namreč avtorja obsodijo na triletno zaporno kazen in njegovo delo prepovedo, hkrati tudi značilno simbolno razsežnost. Zgolj »dvoje nevednih
oči« je namreč poleg prireditelja smelo prisostvovati javno napovedovanemu znanstvenemu dogodku, trenutku, ko j e znameniti pruski okulist slepcu kirurško odstranil očesno mreno in mu s tem prvič odstri pogled - namesto, da bi to storil pred očmi znanosti, filozofije, stroke. To je tako vznejevoljilo Diderota, ki je tudi sam nameraval prisostvovati opera dji, da jeteh dvoje priviligiranih, vendar »nevednih oči« ošvrknil kar v uvodu svojega »Pisma«, nemara pa je tak 'izbor' tudi že prej očital prireditelju dogodka, slavnemu znanstveniku in svojemu zadrtemu nasprotniku Réaumuru. Morda prizadeta gospa ali kar Réau mur sam sta nato Diderota naznanila oblastem in na zahtevo vojnega ministra, ljubimca lepe gospe, je prišlo do obsodbe, Diderot se je hočeš nočeš zoperstavil priviligirani in vplivni, visoko pozleionirani lepi kurti-zani, tedanja 'miselna policija’ in 'krivo-sodje' sta storila svoje in veliki Diderot, ki je s svojo mislijo in delom enako kakor ostali razsvetljenci tras irai pot znameniti triadi,égalité, fraternité, liberté1, seje znašel v ječi. Dandanes radikalni
feminizem trasi ra vzvratno pot od tisto razsvetljenske i n zn ova s o v ra foi sta re i n kvizi c ij ske m etod e, prepovedi, prekrški, obsodbe, sankcije - kajpak v imenu vsakršne enakosti, LGBT bratstva in svobode. Diderotove kazni za ,sovražni govor1, te žalostne epizode z lepimi, vendar 'nevednimi očmi', se ob vsem tem ne omenja, v novejših spremnih besedah in opombah pa beremo le še g tako ali drugače pričakovanem obračunu z njegovim svobodomisei-nrštvom. In kajpak - osovražnem Reaumuru.
»Kovači smo in naša sila
Diderotje v trideset let pozneje nastalem »Dodatku prejšnjemu pismu« (dodatku k D, Diderot:»Pismo o slapih tistim, ki vidijo«) opisal zanimiv primer kovača,, ki mu je tedaj razvpiti očesni kirurg Daviel z odstranitvijo očesne mrene po petindvajsetih letih teme povrnil vid. Toda medtem, ko ni videl, je kovač svoje življenje nadvse učinkovito prilagodi! svoji slepoti. Tako uspešno je izostril svoja preostala čutila, da je lahko nanje, zlasti na otip, prenesel vso težo zaznavanja stvari in okolja in je tudi potem, ko ježe davno znova videl, še kar vztrajal ter zapiral oči, medtem kose je premikal v prostoru, hodil ali delal; vse tisto, karmi delamo z odprtimi očmi, je on še naprej počenjal z zaprtimi. »Daviel ga je tepel in mu ponavljal: 'Ali boš gledal, štor!'Vendar, dodaja Diderot, pa bi na osnovi tega primera še ne smeli sklepati, da naš vid za nas ni zares pomemben-; kakor se slepec lahko le postopno prilagodi svoji hibi, tako je tudi človeku, ki nenadoma spregleda, potreben čas, da uvidi vso prednost tega, kar bi se mu v drugačnih okoliščinah moralo zdeti samoumevno ...
Toda pustimo za hip realni Diderotov diskurz o vidu in njegovem pomenu, ali še bolje prestavimo se za trenutek na njegovo simbolno raven. O čem vendar govori Diderot v tem svojem pismu?
Pa rabo lično, torej brez izrecnega vzporejan] a -pa tudi brez sprenevedanja - spregovori o naši svobodi. Slepota predstavlja človekovo ujetost v temo nesvobode. Svoboda je kakor vid in videnje (zrenje), ki usmerja spoznanje in s tem umevanje smisla posameznika in družbe, človeške e ks iste n cev njenem bistvu in v vseh določujočih jo vidikih ter podrobnostih. Svoboda je jasno spoznanje in zanesljiva danost, ki nikakor ni povsem nadomestljiva zdrugimi človekovimi darovi in danostmi, najsi bodo te še tako priročne, kadar in kolikor nam v vsej njeni dalekosežni konkretnosti umanjka prav ona sama. Zgodba o kovaču, ki mu po dolgih letih
povrnejo vid, ta pa mu je medtem postal odvečen, je še posebej pomenljiva za nas Slovence; kako dolgo bomo še namesto po svobodi, ki nam je po desetletjih totalitarnega somraka vendarle že nekaj časa na dosegu roke, grabili in hlastali za njenimi nadomestki ter se zadovoljevali z njimi? Kako dolgo še bomo zavestno ali nezavedno bežali od nje in s tem od svoje odgovornosti za lastno usodo?
Interpasivnost kritike
»Vendar ko / od rojstva slepi / pravi, 'to je lepo[ ne presoja, ampak samo ponavlja sodbo tistih, ki vidijo: sicer pa, mar ne velja enako za tri četrtine tistih, ki presojajo o gledališki predstavi, potem ko so jo videli, ali o kakšni knjigi, potem ko sojo prebrali?«
Hkrati z rojstvom kritike, ki začenja svoj zmago viti pohod v osemnajstem stoletju, Diderot že tudi pokaže na njeno izhod iščno hibo ter razlog in vzrok zanjo -posredoi/onosi. Slepoto v Diderotovem besedilu je namreč treba razumeti kot metaforo za nesvobodo, za odvisnost od zaznave, vedenja, vesti in volje drugih, saj slepca v premnogih okoliščina h že zaradi njegove stiske, kajti sam ne razpolaga s čutom vida, 'zastopajo1 videči ljudje ali bitja, kr ga obkrožajo - tudi sistem njegovih vred not in siceršnje dojemanje dejanskosti sta podrejena po eni strani slepoti in po drugi takšnemu nadomestnemu 'zrenju', videnju, ki ga pač zagotavljajo tuje oči. Prav tako je tudi izostritev preostalih slepčevih čutov, ki mu služijo kot okrepljeno nadomestilo za manjkajoči vid, svojevrstna intcrnalizacija tega pojava in s tem principa nadomeščanja. Temu pojavu bi dandanes lahko z nekoliko svobode rekli interpasivnost, saj je primerljiv - čeprav ne povsem identičen - s pojavom, ki je v širšem d ružbenem kontekstu prepoznan in opisan ter konceptualizi-ran na prelomu v novo tisočletje, za kar je zaslužen avstrijski publicist Robert Pfaller. Prav zato lahko sedaj, oboroženi s tem pojmom in z njegovo poznano opredelitvijo, sestopimo z ravni družbenega in konstatiramo podobno zakonitost že na ravni organske integritete posameznika. Umanjkanje katerega od čutov je pri prizadetem vedno izzvalo funkcionalno nadomeščanje izpadlega z drugimi čutili, mutatis mutandis pa tudi drugačno zaznavo, vedenje in vedenje. S tega izhodišča bi se dalo nemara nekoliko redefinirati tudi Pfallerjev izvirni pojem, zlasti v točki, ki zadeva virtualnost nadomeščanja, vendar to presega naš namen. Za enkrat je dovolj, če bralca z njim le na hitro seznanimo.
Interpasivnost je torej pojem, ki ge je iznašel ter opisni avstrijski filozof in teoretik ter kripto --levičar (za kakršnega seje predstavil v intervjuju za časnik Delo, 15.1. 2011) Robert Pfaller. Z njim je poimenoval vse tiste postopke v individualnem in kolektivnem ravnanju človeka, ki nekoliko manj v resnici, vsekakor pa virtualno nadomeščajo njegovo n e pos red n o izkušnj o. De k la n ra j i h kot c i vi liza -cijsko nasprotje nazadnjaški, po njegovem mnenju totalitarni težnji po neposrednem, avtentičnem doživljanja ali podoživljanju avtentične izkušnje drugih. Kopiranje knjige je, denimo, tak postopek, s katerim za nedoločen čas odložimo potrebo po tem, da bi knjigo v resnici prebrali, pa vendarle v naši podzavesti sproži zadosten občutek ugodja.
Že s samim mehanskim reproduciranjem, kakršno je fotokopiranje, se zdi, da smo knjigo (p)osvojili. Prvotna želja po branju seje umaknila, predali smo se užitku, ki ga sproža njegov'nadomestni1 postopek - fotografska reprodukcija. Fotokopirni stroj torej 'bere' knjige namesto nas. Mehanski in digitalni postopki reprodukcije nas po tej teoriji nič manj kot rešujejo pred skorajšnjo civilizacijsko kataklizmo, kakršno napoveduje nezadržno in neobvladljivo kopičenje informacij in znanja. Kar ne bo mogoče prebaviti in presnoviti v običajnem postopku branja, in tega bo vedno več, bo mogoče vsaj reproducirati in na tak način brez občutena individualne ter kolektivne izgube posredovati ali prestaviti v neznano prihodnost. V teoriji o užitku zgolj reproduciranja vednosti in s tem univerzalne posredovanosti sleherne izkušnje ter ozavčdenja posameznika (beri: interpasivnosti) se torej prikriva stara ideologija, še več - eshatoiogija. Nov je le videz, ‘nove so le tablej bi dejal Nietzsche ...
Kratek vpogled v zgodovino kritike bi bralcu kaj hitro razodel, da benigno bistvo 'interpasivnosti', kot ga razumemo sa mi, ne more biti nika kršna novost. O tem priča gornji navedek iz Diderotove-ga '‘Pisma”. Prepoznavno je že is vsakodnevnega izgovora o preobilici drugega dela, ponekod se kot pri Montaigneu skriva za izgovorom o slabem, drugje o preobremenjenem spominu, pomanjkanju potrpljenja ali živcev. Vse to je že svojcas terjalo od kritika, da seje hočeš nočeš opiral na tuja mnenja. Kritik Jules Lemaître seje takole potožil nad svojo poklicno preobremenjenostjo: "Ali naj/sam/vsako jutro preberem cela knjižnico?”
Interpasivnost kritike, ki jo evocira naš naslov, pa ni le ena od benignih lastnosti novoveške kritike, Prejkone navezujemo z njim na Pfailerja. Na ta
način ga hote povezujemo z maligno ideologijo, kakršna se znova - in vse pogosteje - manifestira v sodobnem slovenskem kulturnem prostoru. Ob njej se žal že davno ne zaustavljamo v&č.jo zgolj prepoznavamo. Kljub tem u pa se bo treba v prid verodostojnosti malce zaustaviti in poseči po kakšnem konkretnem primeru. Oglejmo si s tem namenom sestavek M, Grgič Ren ko "Poražene/ znanosti?“, objavljen v 22. številki novogoriških “Razpotij"] (K temu nasje že pred časom spodbudila tudi njegova nenavadna časovna in idejna uglašenost s skorajda sočasno objavljeno peticijo levih aktivistk in aktivistov v dnevnem časopisju, ki je skušala doseči umik ter izbris Literarnega atiasa Ljubljane, nastalega pod peresom dr. Marjana Dolgana.)
Poraženci znanosti
Družboslovne in humanistične vede so menda že po svoji naravi eklektične; še posebej se za take izkažejo v ped agoškem procesu, ko se pretakajo v glave učeče se mladeži. Vendar pa nas morda takšno prepričanje nekoliko prehitro razbremeni občutka, ki bi ga utegnil zasejati strah, da bomo kdaj tudi sami s splošno znanim komurkoli solili pamet. Če torej karkoli prepoznavnega potegnemo iz silnega rezervoarja tekočo in pretekle, že kanoniziran e vednosti ter po trenutnem preudarku na novo povežemo v kritično misel, moramo to storiti z razlogom. Tokrat bomo ob posamičnem kritiškem fenomenu opozorili na tiste vrste diskurz, ki mu v resnici botruje. Gre za Ideološki diskurz, kakršen se že dolga desetletja za žira v našo Individualno in kolektivno podstat in ob tem stavi prav na svojo hitro in vsesplošno prepoznavnost Končni cilj in rezultat te v s evp rek prepozna vnostl je seveda samoumevnost, od katere se brez učinka odbije sleherna kritična misel. Na tak način nas prevladujoči diskurz vse bolj za preda v zagatno brezizhodnost. Vendar je treba biti nadležen in vztrajati. Nadležni postanemo kajpak tedaj, ko se kritično soočimo z nečim, kar hoče na vsak način obveljati za brezprizivno - tokrat pač s povsem določeno ideologijo.
Kritiški sestavek z naslovom »Poraženciznanosti?«, katerega tarča je Literarni atlas Ljubljane, je eklatantni primerek ideološke kritike, mimo kakršne gremo največkrat kar molče - ali pa ji celo nasedemo. Avtor se stavka, ki ga pravkar berete, je leta 2016 za revijo Razpotja pripravljal prispevek z naslovom Zarota molka in se tudi sicer soočal z
mislijo, kako nujno bi bilo treba znova prebuditi slove ns ko i nte lektu a In o ja v nost, o b uditi v nj ej zamrlega duha kritike in prevetriti z njim slovenski revijalni ter medijski prostor, kot seje to zgodilo v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja z vznikom Nove revije. Ker se mu je zazdela današnja duhovna klima v slovenskem prostoru še nekoliko bolj zagatna od tedanje, je vnovič poku kal v stare polemike-v spopad med civilnimi pobudniki in režimskimi zaviralci ustanovitve Wove revije. Naletel je na članek Dimitrija Rupla, objavljen v reviji 5odobnosf (k 1981}. V njem je avtor kot sociolog in hkrati eden od pobudnikov ustanovitve Nove revije repliciral zadrtemu ideološkemu nasprotniku te pobude, režimskemu sociologu Andreju Kirnu. Naj povzamemo nekaj Ruplovih obsenracij, posebej seveda tistih, ki zadevajo t, i, revolucionarno (samo-uprovno) ideologijo In so, kako zanimivo, primerne tudi za dandanašnjo rabo: da gre pri tej (isti!?) ideologiji za notranjo protislovnost, ker govori hkrati s pozicije oblasti in njenega utrjevanja, obenem pa jo skuša navidez revo lu d oni rati in z njo celoten oblastni diskurz; da je zanjo značilna vsebinska izvotljenost ali izpraznjenost, to pa skuša nadomestiti z zunanjo zgotj-prepoznavnostjo (gre za pojem, ¡ki si ga je Ru pel, ne brez razloga, sposodil pri ruskih formalistih - v podkrepitev navaja misli Viktorja Šklovskega); da je ta ideologija sterilna in samozadostna, kar potrjuje s svojim vztrajnim sklicevanjem na večno iste ¡pravšnje) avtoritete in {pravšnje, kajpada) tuje misli ipd.
Odsotnost individualno domišljene ali doživete vsebine, ki predstavlja ter izdaja ideologijo, nas torej spominja na interpasivnostRoberta Pfailerja.
' udi ta pretendira na občost oz. totaliteto, hkrati pa skuša obveljati kot prispevek h kritiki totalitarnega diskurza. Tudi tu je govor o zgolj-prepoznav-aosti, ki naj bi v totaliteti in posamičnem nadomestila individualno izkušnjo. Namen tega članka je torej, da interpasivnost piepozn a mo za poglavitno lastnost ideološkega nasilja in izključevanja, kije tako značilno za sodobni slovenski družbeni ter kulturni prostor. Pojem interpasivnost! je kompati bilon z vsem, kar služi za ideološko pokritje vsesplošne nebrižnosti do krucialnih problemov naše družbe, vključno z ignoranco do pojavov, ki so zgolj maligna posledica nerazrešenih travm iz naše totalitarne polpreteklosti, Vsekakor gre za pomenljivo konceptualno vez med teorijo interposivnosti in pa politideol.oško orientacijo, kije prepoznavni temelj omenjene kritike Literarnega atlasa Ljubljane.
Uživajmo! Berimo kritiko!
Namen sleherne prave kritike je seveda povsem drugačen: prepričljivo napisana pozitivna kritika skuša nagovoriti bralca, da si sesam poišče in prebere knjigo, o kateri je govor; zavrnilna kritika pa mora ravno tako na poglobljen in doživet način predstaviti vsebino in ustroj deia, ki ga zavrača. Kritik ne želi nikogar odvrniti od branja, nasprotno: vsakogar kliče na svojo sled, četudi je kdaj trdno prepričan, da bo pozoren bralec samo še potrdil njegovo negativno izkušnjo z delom. Enako kot v prvem niti v drugem primeru bralec kritike ne sme dobiti vtisa, da kritična predstavitev dela že kar v celoti nadomešča njegovo individualno branje, kar se po vsem sodeč dogaja pri postopku kopiranja, ki mu Pfaller, kot rečeno, pripisuje 'interpasivnost' - in kar se dogaja z ideološkim branjem (bodisi literarnega ali znanstvenega teksta) tiste vrste, ki ga omenjamo v tem izvajanju ...
Bralec lahko že zdaj ugane, da pripisujemo interpasivnost le tiste vrste kritiki, ki je spodletela na prav poseben način in se te njene spodletelosti ne do izmeriti ob obravnavanem delu, temveč je za ta k namen treba detektirati v prvi vrsti njene ideološke obrazce. Prav z njimi in nikakor ne s korektno predstavitvijo vsebinskih ter formalnih značilnosti dela, ki ga navidez predstavlja, skuša tak kritik prepričati svojega bralca. Z ideološko obsodbo in diskreditiranjem avtorja skuša potencialnega bralca popolnoma odvrniti od branja, proskribi ra ti namerava delo kot bralcu in družbi škodljivo, saj je menda potrebno temeljite revizije in nato še pisanja nanovo, Maša teza se torej glasi: interpasivnost\e ena od poglavitnih lastnosti ideološke kritike; nadomestni užitek za branje je ideološko istomišijeništvo, ki se vzpostavi z nahitro-prepoznavo, s kakršno prepelje kritik bralca-istomišljenika žejnega preko vode.
Isto mišljeni kov užitekje dopolnjen, kakor hitro se z avtorjem kritike prepoznata in pripoznata v vseh poglavitnih točkah njegovega diskurza in se glede obravnavanega dela popolnoma strinjata; na ta način se bralec kritike od pove sleherni svoji osebni izkušnji, presoji in branju - z užitkom ugotavlja, da ne čuti več ne lakote ne žeje...
“Z očmi moškega"’
Kritika pod naslovom Poraženci znanosti? nas s svojim ideološkim ekskluzivizmom prepričuje, da je delo Literarni atlas Ljubljane povsem neprimerno za branje, ker je na zemljevid literarne Ljubljane
pozabilo vpisati "žensko plat zgodbe'1, Kolikor pa avtor tu in tam vendarle vključuje tudi ženske ustvarjalke, dejavne v literarnem svetu Ljubljane, jih obravnava izrazito konservativno, z očmi moškega, kar nikakor ni vredu. Zastopa tudi nadležno ideologijo antikomunizma, kar seveda enako ne more biti vredu, Za uravnotežen prikaz bi najbrž moral ubrati povsem nasprotno optiko, kakršno avtorici - kot ozaveščeni feministki, sodeč po implikacijah v istem tekstu pa tudi komunoantifašistki - predpisuje njen čredo. Avtorica članka se zategadelj pridružuje nedavni hajki na Literarni atlas in založbo ZftC, ki so jo v obliki protestne peticije zagnale borbene feministke iz naše akademske sfere, pridružili pa so se jim tudi nekateri njihovi akademski kolegi. /Zanimivo bi bilo raziskati okoliščine nastanka omenjene peticije ter evidentirati njene vidne posledice./ Peticija proti Lffe-rarnemu atlasu se ponaša z zahteva po takojšnem embargu na razširjanje knjige, zahteva pa tudi njeno popolno revizijo. Ko jo bo izbrana ekipa strokovnjakinj in strokovnjakov, ki bo hkrati garant za spolno in ideološko uravnoteženost (ali pravšnjost?!) njene vsebine, ponovno napisala, jo bodo kajpak znova objavili, Dotlej je delo, kije žal že v prodaji in dostopno po knjižnicah, neuporabno in gaje treba kot škodljivega za bralca in družbo nemudoma vzeti iz obtoka. Kerse literarni zgodovinar dr, Dolgan sam pač ni pravočasno revidiral, kot so se morali nekoč obsojenci na otoku Goli, ga je treba zdaj revidirati favno, na tihem pa z odločitvijo stroke (z "diferenciacijo v naših vrstah’, kot so temu rekli v sedemdesetih) odstraniti od ponovljenega projekta Tako bi lahko nadaljevati v duhu peticije in članka, ki jo podpira. Bralec kritike ]e torej zvedel vse, kar sme za zdaj zvedeti o delu, ki je njen ponesrečeni, "spodleteli11 predmet. “Spodleteti bo treba vnovič, spodleteti bo treba bolje”, aludira avtorica na domislico, ki jo rad ponavlja Žižek in vsi za Žižkom, interpasivnost, če lahko s Pfallerjcvim pojmom poimenujemo to nadomestno ideološko branje, saj ga namesto kopirnega stroja za nas opravi kritičarka, je pač zgolj evfemizem za brutalno cenzuro: uvaja se kot ideološki instrument, kot eminentno orodje totalitarnega diskurza. Prav zares: ni nam treba prebrati Literarnega atlasa Ljubljane'. Uživajmo'. Berimo kritiko Mance G. Renko!
Wollen, dürfen, sollen
Seveda drži kot pribito, da nihče od zaresnih marksistov, Mantovi h in Engelsovih palitideoloških sledilcev, edinih,pravih istomišljenikav, ni nikoli sam
posegel po delih Bruna Bauerja ali Maxa Stirnerja, saj je vendar vsakdo od njih poznal Sveto družino in tej sorodne svete spise Marxa in Engelsa ter se je v njih dodobra seznanil s sv, Sanchom in ostalo druščino staro- i n m ladosledilcev na glavi stoječe hegeljanske dialektike. Samo svettotalizirajoča miselnostjo zmožna človeka prikrajšati ;a njegovo individualno izkušnjo, za avtentično vživetje in njegovo podoživljanje. Izumitelj interpasivnostiR. Pfailertrdi seveda ravno nasprotno. Citirajmo ga: »Totalitarizem se po mojem začne, ko morate vse vseskozi doživljati osebna, avtentično, neposredno ..,<r [Delo, 15.1.2011). Logika tega obrata je zavajajoča in je že vseskozi prepoznavna. Knjig vendar ne moramo brati. Knjige hočemo brati, kljub n j i h o vim napakam jih smemo brati in jih je tudi treba brati. Prav kmalu bomo pokazali, kako totalitarno nastrojena kritika, o kateri je govor, perfidno sprevrača napaberkovano argumentacijo, čeprav ob tem zapada v protislovja, saj jo prilagaja edinemu cilju: konstruirati in nato anatemizirati ideološkega nasprotnika.
Če bi sporni Literarni atlas Ljubljane izdali pred njenim šestnajstim letom, bi se po priznanju kritičarke nekako še izšlo. Od šestnajstega leta naprej pa je ozaveščeno feministka, kije trdno prepričana, da so ženske kot ustvarjalke lahko povsem enakovredne moškim, česar pred tem (za razliko od avtorja tega sestavka) nekako ni verjela. To je le argument več, da polegvplivnih podpisnic in podpisnikov peticije zoperottos še sama obračuna z njim, z njegovimi ured niki ter avtorjem, se zavzame za njegov embargo in tudi za njegovo temeljito revizijo.
Z ideološko kritiko te vrste ni mogoče polemizirati na metodološko izostren način, saj svoje argumentacije ne izvaja iz duha znanosti, o katerem besediči. Ideološka kritika spregovori praviloma o tistih sla bostih in pomanjkljivostih dela, kijih dobronamerni bralec v njem težko najde. Maš sestave k zategadelj ni in noče biti običajno kritika kritike, saj ne išče neposrednega neskladja med Literarnim atlasom in nanj naslovljenimi vsebinskimi ter formalnimi očitki: v te kstu Poraženci znanosti? n e vidi zgolj metodoloških pomanjkljivosti, protislovij ter bolj ali manj zgrešene znanstvene(?) ocene, pač pa ideološki obračun, kakršnih smo žal že navajeni. Tako naša avtorica ugotavlja, da je z njej neljubo ideološkostjo prepreden Literarni atlas Ljubljane, sam pa zlahka zazna varno kulturno boj n o in ideološko noto njene kritike, ne da bi, če ne najdemo za to drugega razloga, sploh morali poseči po samem atlasu.
Totalitarizem danes
»Totalitarizem Se po mojem začne, ko morate vse vseskozi doživljati osebno, avtentično, neposredno naj Še enkrat citiramo Roberta Pfallerja, ki na ta način odpira Pandorino skrinjico. Receptura za prepoznavanje totalitarnih tendenc v sodobni družbi je s tem navržena, dovolj je ohlapna in prav zato nadvse uporabna: lovke in mreže se lahko razpno poljubno na široko. Nemudoma se torej vprašajmo, aii j e totalitarna ideologija že kar vsak antikomunizem, ki praviloma razdraži sodobne komunoantifa-šiste - gotovo tudi avtorico Poražencev znanosti - s svojim po-doživetim diskurzom in refleksijo obujanja strahot ter grozodejstev, kakršne je komunizem; zagrešil na naših tleh in v svetu? Ali pa je resnica povsem drugačna, da nas žal še dandanes ogroža ta edini preživeli evropski totalitarizem: v sodobni različici komunoantifašizma kajpada, ki sproža ter vzdržuj e nenehno gonjo in vojno proti svojim resničnim ali imaginarnim ideološkim nasprotnikom!? Komu je pravzaprav treba prilepiti nalepko totalitarnosti: tistim, ki se spominjajo, kako so proti svoji volji in želji trpeli vsakršne dobesednosti in avtentične neposrednosti, s kakršnimi jih je ‘razvajal' prosluli totalitarni režim, in nam, ki njihova pričevanja prizadeto reflektiramo ter emocionalno podoživljamo - ali morda vendarle kar temu režimu samemu, njegovim preživelim metodam ter njihovim aktualnim nosilcem?! Prav avtentične izkušnje in doživeti spomini žrtev vseh treh totalitarizmov na grozote, ki sojih preživele, nas upravičeno silijo v prizadeto podoživljanje, na splošnejši ravni pa tudi v enačenje vseh teh zlodejnih sistemov, vsekakor v enak odpor do njih, Mnoge ne manj pomembne razloge za izenačevanje vseh treh totalitarizmov XX. Stoletja nam ponujajo številni ugledni avtorji; med domačimi nenazadnje prav tista Angela Vode, ki jo avtorica Poražencev znanosti? povsem brez razlo-ga apostrofira z nasprotnim namenom. Poznamo stockholmski in druge posttravmatske sindrome, kjer se sprevrača libidalna ekonomija; dilema dobesednost/interposivnost se lahko torej vzpO' stavi v območju paranormalne, psihotične želje, v lovišču psihoanalitikov, toda nikoli ne na primarni ravni, v horizontu bivših ali še delujočih totalitarnih režimov, katerih poglavitni projekt je bil in je dehumanizacija ter iztrebljanje političnih, rasnih aii razrednih nasprotnikov-ta projekt pa je žal, kot ugotavlja Zygmunt Bauman {Modernain holokovst), zasnovan in izveden na isti racionalni osnovi, na
kakršni temelji tudi poglavitni razsvetljenski projekt nove dobe: razvoj tehnologije in znanosti,
Revidirajmo se, diferencirajmo se!
Zadnje čase se je večina naših z davkoplačevalskim denarjem vzdrževanih literarnih in širše kulturnih revij ter publikacij znova vključila v splošno ideološko obračunavanje z drugače mislečimi. Gre za permanentne obračune s konzervotivizmom, ki jih zganjajo konzerviraniprogresivd, za obračune s 'fašistoidnostjo' drugače mislečih, ki jih isonzervira-nim komunoantifašistom sponzorirajo naivni davkoplačevalci. Kadar se te konzerve odprejo, zaudari po strohnelih truplih iz znanih in neznanih morišč, prekritih z enako ideološko nesnago, kakršno nam znova prodajajo danes; njihove predstraže se vnovič krvoloč no žaga nj aj o v svoj e p otenda I ne žrtve,,,
Današnje osrednje slovenske literarne in splo-šno-kuiturne revije so deklarirano ieve. Zaprte so za nazorsko in m iseino drugačnost. Pred časom smo iz uvodnika nekega dobro informiranega mladega kritika-aktivi sta revije Literatura razbrali popolno ideološko sliko preostalih pomembnejših slovenskih revij, ideološki profil vsakega od njihovih urednikov in sodelavcev. Porazdelil jih je po kriteriju naprednosti - na naše in nenaše. Poglejmo še mi, kako je s tem. Enako sektaško, aktivistično in vstajniško mentaliteto ter agendo kot ta pisec uvodnika zastopa njihova vodilna mlada pesnica; v reviji Apokalipsa njena aktivistično razpoložena starejša kolegica; v mariborskih Dialogih pa ni prav nič drugače ... O posivelih bardih, ki so zasedli PEN in DSP, teh konzervah modernizma, revolucionarjih na stara leta, niti ne govorimo, kaj šele o mnogih literatkah in literatih ter kritikih, ki si s takšnim aktivističnim pozerstvom šele služijo svoje napredno ime .,. »Avtonomnih kompleksov družbene in kulturne produkcije«, kakršna sta Metelkova ali Rog, ki ga podpira tudi revija Razpotja (gl. članek ene od urednic: Neomejen Rog uporabe), je še neprimerno več: KUD Trnovo, Kino Šiško, Kinoteka s svojim programom in aktivističnim biltenom Kinotečnik terštevilna društva in zavodi - aktivistične celice po Ljubljani in široko po Sloveniji, »čli/iono mn e cone družbene in kulturne produkcije« so instalirane po raznih uredništvih, tudi v nacionalnih elektronskih medijih, na medmrežnih portalih, po agencijah, nevladnih organizacijah nasploh, v podtalnih združbah, v dnevnem časopisju itn. Avtonomne cone v tem smislu so družboslovne fakultete in
stolice. Centri za socialno delo, sindikati ipd,, če hočete- navsezadnje tudi od ljudi odtujena nelegitimna oblast, imuna na vsakršno kritiko in zdravo pamet ali kar - režim v celoti...
Govorjenje o nečem, česar ne moremo vedeti
Situacija je na moč kritična, vendar nič rte kaže, da ne bo še slabša. Precejšen del pogojno leve in pogojna desne izob ra ženske populacije seje zamaskiral v intelektualno držo, ki ji njeni oponenti rečejo vsegliharstvo, kajti v svoji gostobesedni vse-pričujočnosti uprizarja nekakšno moralizirajoče kverulontstvo ter sredinstvo oz. lažno ekvid¡sta nco do obeh hipotetično prevladujočih politideolo-ških opcij. Kakšen je vseglihar1 Vseglthar\& kakor Nietzschejev 'zadnji človek1: neutrudno »skače naokrog kot kak boihač in dela vse majhno«. Seveda iz takšne pozicije ne raste suverenost v misli in odločanju, nikakršna kritična drža angažiranega intelektualca, pač pa dvoličnost ter svetohlinstvo, ki v resnici perpetuira obstoječe. Ivan Cankar, citirajmo ga vnovič in vnovič!, se je ob ta fenomen, ki nikakor ni nov, najbolj duhovito spotaknil V Krpanovi kobili: to so ljudje, je menil, ki imajo v svojem srcu »mogočno in globoko ljubezen do samega sebe«. V resnici se njihovi življenjski drži reče »dvojno prepričanjem »V politiki se to pos mo navadno ne pridruži nobeni1' stranki; če se pridruži, tedaj je Čisto gotovo 'zmerna frakcija\ to se pravi, ohrani si mostiček na drugi breg. Njih geslo je: 'Res je, ampak!' Na tem bregu je 'res', na onem 'ampak', po sredini pa jadra ta zmerni poštenjak in se redi ...«In tako naprej - secira naš pisec svoje In naše sodobnike,«ta mnogoštevilna pasma je v prvi vrsti kriva za nase sedanje razmere«. Gre za vzdrževanje sfotuso quo z videzom nenehnega iskanja rešitev, gre za civilno vzporednico revolucionarnim napo rom škvader'najnaprednejših', ki nam obljubljajo večno isto. Navedeni Cankarjev aitiotoški zaznamek h kulturni krizi slovenstva v njegovem času se zdi naša prva spodbuda, da smo si drznili navidez nenevarni diskurz vsegtiharja privesti v sumljivo bližino ideologije radikalnega aktivizma, ki je eden od osrednjih predmetov tega članka. »Gre za govorjenje o nečem, česar ne moremo vedeti, za arogantno razpošiljanje receptov za vse mogoče bolezni, za prepričanje v omejeno suverenost ljudi, družb, kultur, skratka - za ideologijo«, (Dimitrij Rupel, Prizori iz sociologije, Sodobnost, 1981), Tisto,
kar jih dela za istomišljenike, je namreč prepoznavno no daleč, saj iz njihovih »receptov« štrlijo poglavitni ideologemi skupnega diskurza in so obenem razpoznavni znak ter alibi, kijih, kajpak tudi nas, vzajemno odvezuje od poglobljenega branja. Kljub vsemu pa se oboji trudijo razodeti svojo resnico o sedanjosti. Trdijo: »Sedanjost je protislovna«, Se več: takšna, »ideološko protislovna, predvsem pa politično razdvojena pač mora biti«. In oboji delajo na tem! Sedanjost je najbrž sinonim za družbo!? Zakaj ne za slovensko družbo?!
ideološki diskurz te vrste, kot rečeno, nenehno utrjuje naš nesrečni status quo. Naj se (skupaj s sociologom Ru p lom iz osemdesetih) še enkrat povrnemo k Cankarju. »Kako bi uravnal svoje življenje, da bi bil gospodar in hlapec obenem? Kako bi ukrenil, da bi družbi služil terja obenem podiral?« se sprašuje Cankarjev profesor Kosirnik. »Ninamreč mogoče*, pravi Rupel, »biti hkrati revolucionar in na oblasti, star in mlad obenem. Iz dveh 'okvirov‘ ni mogoče /konsistentno/ tolmačiti sveta.« In zdaj se z njim vred vračamo še k naši kritičarki: »Za tistega /zanjo pač/, ki brez zadržkov sprejema tuje ideje, je tipično, da zaide v protislovja«... Protislovje, v kakršno je zabredla novodobna ideološka kritika, je seveda to, da skuša z revolucionarno retoriko ter v soglasju z njim utrjevati obstoječi režim, ga z ideološkim nasiljem in dobesednostjo zavarovati pred spoznanjem o vsem grdem, na čemer je izplaval; zavarovati vse nas, ki srno omejeno suveren/, pred nepotrebno čutno izkušnjo in vednostjo o njegovi nekdanji perverzni dobesednosti, kakršna ga, nota bene, prav danes znova mika. Zato so bile muke, ki jih je skozi komunistično torturo in areste doživljala Angela Vode, po mnenju naše kritičarke 'nekaj povsem drugega’ od gorja, ki sta ga ljudem, tudi Vodetovi, povzročala fašizem in nacizem. Medtem ko sta ta dva totalitarizma izvajala totalitarno 'dobesednost' pri trpinčenju svojih žrtev, naj bi komunizma z njima ne bilo mogoče primerjati; o trpljenju ljudi pod komunističnim režimom ravno zaradi nevarnosti, da zapademo v drug totalitarizem, ne smemo vsega vedeti. To vedenje bi bilo (po Pfallerju) preveč »osebno, neposredno, avtentično, želja po njem - totalitarnan. Antikomunizem je torej totalitarna ideologija - z drugo besedo - fašizem kot tak. Njegov naravni nasprotnikje kajpada sodobni komunoantifašizem. V okrilju interpasivne ga užitka, ki ga zastopajo prikrita zapoved vse splošne amnezije za zlo komunizma in distance do njegove nekdanje ter sedanje dobesednosti.
Še o družbenem premoženju in bankah ...
Hudi Pavšič, predsednik SKGZ, je z dolgim pismom v odprti tribuni Primorskega dnevnika reagiral na pismo, s kateri m je odgovorni urednik Mladike branil pravico revije do pisanja o kateremkoli vprašanju, vključno o zadevi l KB-SAFTI. Odmevi pričajo, da zadeva nikakor ni zaključena. Resje sicer, daje krahu sistema sledil kazenski postopek in so člani upravnega odbora banke iz lastnega Žepa plačali dokaj visoke denarne kazni, ker niso preprečili napak in neprevidnosti vodstva, Pavšič obtožuje Mladiko površnosti, sam pa ni na navedeno dokumentacijo dal nobenega odgovora ali pojasnila, nobene trditve ni zavrnil z nasprotnimi dokazi, Ponosen je na vse kulturne ustanove, ki so nastale zahvaljujoč se družbenemu gospodarstvu, a pri vseh - prav pri vseh - ki so po krahu postale skupne ustanove, je bilo treba skupaj reševati neurejene finance in odprta vprašanja z osebjem. Tega ne more naprtiti drugim, vendar še naprej razmišlja, kako bi vzroke za krah naprtil zunanjim dejavnikom, Danes tudi vemo, da je denar k družbenemu gospodarstvu v glavnem usmerjal režim v Sloveniji, zato gre zasluga za obstoj kulturnih ustanov tudi njemu, a očitno ne režim ne tukajšnje družbeno gospodarstvo, ki gaje nadzorovala SKGZ, nista bila izvrstna gospodarstvenika.
Iz dnevnika mlade družine
Evelina Umek
Matejka Peterlin, avtorica Dnevnika mlade družine, je v knjigi, ki jo je izdala založba MI ad i ka, spet spregovo ri 10 vsem nam s svojim prepoznavnim glasom ¡7 neštetih radijskih iger, z glasom, ki veje iz napisanega. L glasom, ki je učil generacije otrok (ep slovenski jezik, pravilno dikcijo in gledališko igro, Vsem nam je ostala v nepozabnem spominu, in ko sem začela brati njen Dnevnik mlade družine, se mi jo zdelo, do jo slišim in vidim, kako govori s svojimi otroki,jih prepričuje, ko si Želijo dobiti ali storiti nekaj, česar ne odobrava in kako.se zdaj hudomušno zavzeto spopada z	_
Njim, kateremu jo podelila najvišjo avtoriteto v družini.
Ona, On in trije otroci in problemi, ki se rojevajo v vsakdanu mlade družine in lahko zrastejo v velike probleme, če se jim starši ne posvetijo z razumeva njem in pravo mero strogosti. Ohranjati ravnovesje med vsemi člani družine je podobno vrvohodstvu, kar dobro vedo mame. Brez spoštovanja otrok, njihovih želja, pričakovanj - čepravniso vsa uresničjiva- ni dobre vzgoje.
Vzgoja, Kako težka je ta beseda, kolikokrat si očitamo ali očitamo drugim, da nismo ali da niso dobri vzgojitelji. In vendar je vzgajati velik
Mirtejka
Fetcrlfn

IjL DNCVMisPi W_fir£ ttP.iJŽfC
podvig, življenjska dogodivščina, In tako tudi beremo Dnevnik mlade družine, vsak dan se otroci spomnijo česa novega, zahtevajo materino in očetovo pozornost (ne brez posredovanja mame), prava umetnost je ob tem najti prave besede in nagovarjati vse člane družine.
Branje Dnevnika nas ponese v čas nedolžnosti, ko je bil svet drugačen, ko nismo poznali blogov in vlogov, ko množica piscev na soletu nenehno pripoveduje □ sebi, o svojih takih in drugačnih dejanjih v besedi in slik7, Avtorica ne razgalja lastne družine, ničesar senzacionalnega ni v njeni pripovedi in vendar sc nas dotakne. Starejši pomislimo, kako je bilo, ko smo bili sami mladi starši in smo se spoprijemali z vzgojo.
In čeprav menimo, da so današnji otroci drugačni, ker obvladujejo pametne telefone in Lablicein nimajo nobenega .spoštovanja prod računalnikom, so njihove želje prav tako nesorazmerne s tem, kar jim starši I a h ko nudijo, ali pa preuranjene. Prav tako skušajo zaobiti kakšne prepovedi, izsiliti tisto,za kar mislijo, da imajo pravico. Toda temelj vzgoje je vedno enak in vsi starši morajo loviti ravnotežje med strogostjo in permisivnostjo.
Avtorica nas blago, prijazno in vendar odločno opozarja, da so nekatere vred note pomembne taka danes, kot so bile včeraj in bodo še v prihodnosti.
PREBRALI 50 ZA VAS
OBLETNICA
30 LET OD USTANOVITVE ODBORA ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
Igor Omerza
Ob 30-letnid ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic je slovenski predsednik Borut Pahor 6. junija priredil sprejem v Kristalni dvorani predsedniške palače v Ljubljani. V nagovoru se je Odboru zahvali! za neprecenljivi prispevek k demokratični in samostojni Sloveniji.
Tu objavljamo poseg, kiga je imel na srečanju slavnostni govornik, nekdanji član kolegija Odbora mag. Igor Omerza, ki je takratnemu dogajanju med drugim leta 2013 posvetil knjigo JUTI, Časi poprej in dnevi pozneje.
irj jp-—
Spoštovani predsednik republike, spoštovani udeleženci obeležitve! Prav vse Vas lepo pozdravljam.
Najprej bi rad poudaril, da je to prvo državno spominjanje na veliki Odbor, da seje torej šele četrti državni predsednik Slovenije odločil počastiti verjetno najpomembnejšega gradnika demokratizacije slovenske družbo in posledične državne samostojnosti.
Odbor za varstvo človekovih pravic, ponarodelo Bavčarjev odbor, je nastal 6. junija 19BS kot neposredna posledica aretacij Janeza Janše, Ivana Borštnerja in Davida Tasiča.
»Preganjanje Janše,
Borštnerja, Tasiča in Zavrla, skrajšano JBTZ, je povzročilo v slovenski družbi vihar, da malo takšnih v naši zgodovini.«
Janez Janša, ki ga je slovenska tajna politična policija {ponarodelo Udba) nadzorovala pod kodnim imenom
'‘Kaplar’1, je bil s strani udbovcev aretiran 31. maja 1983 in nato zaradi posedovanja vojaškega dokumenta predan vojski. Z dokumenta je bila sicer odstranjena oznaka tajnosti, toda takratnih slovenskih oblasti to ni motilo, da ne bi nevarnega in nadležnega kritika nedemokratičnega režima, ki sije celo upal javno napovedati boj za oblast, predali v vojaške kremplje.
Istočasno je vojaška tajna politična policija (ponarodelo KOS) aretirala zastavnika Ivana Borštnerja, ker je taisti dokument odtuji L Kasneje je Udba spravila v vojaški pripor še novinarja Mladine Davida Tasiča, medtem ko seje odgovorni urednik Mladine Franci Zavri umaknil v psihiatrično bolnico, Tudi Davida in Francija so namreč pripadniki KOS-a povezovali z najdenim vojaškim dokumentom. Ob tem pripominjam, da sta bila oba nadzorovan s strani tajne politične policije v obdelavi Deviacija.
Preganjanje Janše, Borštnerja,Tasiča in Zavrla, skrajšano JBTZ, je povzročilo v slovenski družbi vihar, da malo takšnih v naši zgodovini. Vse do takrat nakopičeno odkrito aii manj odkrito nasprotovanje socialističnemu režimu se
Predsednik Republike Slovenije Bonn Pohot’ in na slovesnosti prisotni člani nekdanjega kolegija Odbora za varstvo Človekovih pravic; levo od predsednika igar Omerza, desno pa predstavnik "četverice JBTZ" David Tasič (foto Daniel Novakovič/ Urad predsednika Republike Slovenije)
Govor predsednika Pohorja v Kristalni dvorani predsedniške palače (foto Doniel Novakovič/ Urad predsednika Republike Slovenije)
jc hitro spremenilo v plaz, kije dokončno spodkopal sicer že načeti, a vendarle še vedno močni enostrankarski politični sistem. Skupaj so začele delovati oporečniške asociacije in posamezniki, ki so sicer imeli zelo različne poglede in prioritete, To se mi zdi pomemben zgodovinski zgled tudi za našo sedanjo parlamentarno demokracijo.
Kakorkoli že, dan po Janševi aretaciji je uredništvo Nove revije sprejelo protestno izjavo in zanjo začelo zbirati podpise, V ta namen so naslednji dan Alenka Puhar (tajno nadzorovana kot “ Priloga”), Tine- Hri ba r (nadzorovan kot "Filozof') in Spomenka Hribar (nadzoro va n a kot" F i Sozof i n ja M), dežurali v Cankarjevem domu in zbirali podpise tistih, ki so prihajali na Zbor
slovenskih kulturnih delavce v. 500-glavi plenum je nato to izjavo tudi soglasno podprl. Potem je Spomenka v imenu novorevijašev odšla do Igorja Bavčarja s predlogom, da se ustanovi široko-pluralni Odbor za podporo Janši. Igor, kije že prejšnji večer vodil velik protestni sestanek alternative, je pred log z veseljem sprejel, saj je tudi že sam razmišljal v tej smeri.
Posledično se je 3, junija 1988 na uredništvu Mladine zbralo okrog sto ljudi. Druščina je bila pisana kot le kaj in večina se je že dolgo poznala, a se mnogi zaradi prastarih zamer med seboj niti pozdravljali niso. Zdaj pa so prijateljsko in ognjevito razpravljali in načrtovali prihodnje delovanje v podporo priprtemu Janezu.
in tako se je rodil Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je 6, junija 1988, torej pred natanko 30 leti, ob spoznanju, da je bil 31. maja aretiran tudi Ivan Borštner,In dejstvu, da so udbovci 4. junija aretirali še Davida Tasiča, preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic.
Odbor je pridobil 110.000 individualnih članov ter dobrih 1,000 kolektivnih članov. Skupaj s posamezniki v kolektiv ni h pristopniklhje imel Odbor najmanj 200.000-glavo podporo.
Na plenarni seji Odbora 16, junija je bil imenovan kolegij, ki je v končni fazi imel 39 članov. Vodja je postal Igor Bavčar, sekretar pa Bojan Fink.
Danes ni več med nami naslednjih petih članov kolegija:Toneta Remca. Franca Zagožna, Viktorja Blažiča (Udba ga je zasledovala pod kodnim imenom ‘:Rlaž'’), Franceta Bučarja (bilje nadzo rova n kot "Tikveš") in Draga Demšarja (ki je bil zalezovali kot. “Zavesa”).
Na kolegijih je vladala totalna demokratičnost. Vsakdo je povedal, kar mu je ležalo na duši. Večinoma smo se, kljub dostikrat različnim pogledom, uskladili. Spominjam se, kako nami je
paral živce Matevž Krivic - Mišo, ki je z neverjetno energijo in modrostjo zagovarjal lega ližem, medtem ko nas je mnogo zahtevalo bolj odločne, a ne čisto zakonite akcije. Zato ni nič čudnega, da gaje Udba zasledovala, še pred afero JBTZ, pod kodnim imenom “Členkar"'
Operativno jedro Odbora so sestavljali Bojan Fink, Igor Bavčar, Bojan Korsika in jaz. Janša seje po prihodu iz pripora priključil tej ekipi.
Z javnostjo smo komunicirali predvsem preko 110 sporočil za javnost. FTvo sporočilo je napisal Bojan Korsika, Vsebina sporočil je bila naravnana na komentiranje dogodkov in postavljanje zahtev glede četverice. Nekaj posebnega je bilo sporočilo, v katerem smo razgalili delovanje Udbe in KOS-a, Ko je bilo posamezno sporočilo pripravljeno, po navadi smo bili že v časovni stiski, smo se Bavčar, Korsika in jaz zapodili z mopedi po mestu in sporočilo predajali redakcijam.
Na razpolago smo imeli infrastrukturo študentske organizacije in družbenega podjetja Mikro Ade, kjer sem bil direktor, poleg tega sta bila tam zaposlena še Janez Janša in znani mirovniški oporečnik, tudi član kolegija, Marko Hren, po Udbi doma in v tujini zalezeva n kot “Kveker’1',
Odbor je neprenehoma izvajal številne mirne in dostojanstvene protestne akcije. Organizi ral je tudi več množičnih podpornih zborovanj. Hodili smo tudi v zamejstvo, tujino in po Jugoslaviji.
Zaradi JBTZ so se ustanovili številni odbori in pododbori doma, v zamejstvu, po Jugoslaviji in v tujini, Izmed številnih dogodkov naj prikažem le nekatere:
Na pobudo Društvo slovenskih pisateljev so se 7. junija 1988 začeli protestni literarni večeri.
Od 17. junija so potekale petkove meditacije in molitve v frančiškanski cerkvi za JBTZ in širše. Slovenska Cerkev je tudi že zelo hitro, preko Komisije Pravičnost in mir, izrazila nestrinjanje z aretacijo Janeza Janše. Pod izjavo seje podpisal dr, Anton Stres, ki gaje Udba nadzorovala v tajni obdelavi Štab.
Kakšne paradokse pa ustvarja zgodovina, naj ponazorim s tem. daje 3, junija podpisal zahtevo za izpustitev Janeza Janše tudi Vojislav Šešelj!
22. junija smo imeli veliko protestno zborovanje na Kongresnem trgu in kontroverzni srbski pevec Bora Djordjevič nam je poslal telegram z naslednjo sočno vsebino: “Pozdrav svima sa sunčane Strane Alpa od Bore sa mračne Strane Prokletij a - stop - žao mi je sto nišam
mogao da dodjem jer imam neke frke - stop -oslobodite Janšu i njegovu branšu.”
V luči nastajanja političnih strank je decembra 1988 kolegij v gostilni Pod lipco razpravljal tudi o preoblikovanju Odborov stranko. Večina je to zavrnila, čeprav se še danes pojavljajo mnenja, da je to bila napaka.
Za popestritev bi navedel še povezavo današnje prve ameriške dame s takratnimi burnimi dogodki, kajti mladinci iz Sevnice so že 3. junija poslali protestno izjavo zaradi aretacije Janeza Janše. Podpisala seje tudi Sevničanka Mirjana Jelančlč, dobra prijateljica Melanije Knavs, danes Melanie Trump, Utemeljeno sklepam, da bi sevniška mladinka Melanija tudi podpisala izjavo, če ne bi ravno takrat zaključevala tretji letnik srednje oblikovalne sole v Ljubljani.
»Potem je nastopilo žilavo prizadevanje Odbora, da bi se JBTZ izognili zaporu. Toda, kot bi rekel Shakespeare: “Odbora trud zaman ” In vsi so odšli v ječo.«
In kako se je razpletel postopek proti četverici?
Na tajnem vojaškem sojenju, julija 1988, so biii JBTZ zaradi izdaje vojaške tajnosti obsojeni na različne zaporne kazni.
Potem je nastopilo žilavo prizadevanje Odbora, da bi se JBTZ izognili zaporu. Toda, kot bi rekel Shakespeare: "Odbora trud zaman.1’ In vsi so odšli v ječo. Po tretjini kazni šobili Janez, David in Franci izpuščeni, medtem ko se Ivan 2. aprila 1990 po službi zunaj zapora tja enostavno ni več vrnil.
Tako so prenehali razlogi za tako ali ta ko usihajoči Odbor, kajti člani kolegija so se že večinoma porazdelil po novih strankah. Zadnje sporočilo smo izdali 18, aprila 1990 in čez mesec dni je Igor Bavčar razglasil konec Odbora, Tako je Bavčarjev odbor odšel tja, kjer se vse konča, v zgodovino. Toda niti učiti niti proučevati niti pisati niti govoriti o naši poti v demokratično ter samostojno Slovenijo ni in ne bo mogoče brez upoštevanja ključne vloge Odbora ¿a varstvo človekovih pravic na tem razburkanem in veličastnem slovenskem popotovanju.
Hvala za pozornosti
NOČNE MORE
S TRŽAŠKIM UPLINJEVALNIKOM JE(MENDA)LE KONEC
H.J.
Morda se kdo od bralcev še spomni deželnega guvernerja {to besedo je začel uporabljati praven, saj so bili njegovi predhodniki preprosto "predsedniki") Riccarda l!lyja, ki je leta 2006 z nasmeškom sporočil, da je Furlanija Julijska krajina podpisala dogovor o gradnji dveh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. S tem seje začela več kot desetletje trajajoča nočna mora, ki smo seje, kot kaže, končno vendarle otresli. Španska družba Gas Natura! je konec maja javnost presenetila s pismom, da se odpoveduje gradnji plinskega terminala pri Žavljah. Od poved je podpisal predsednik upravnega sveta J avl er Hernandez Sinde. Gre za uraden dokument, ki so ga prejela pristojna italijanska ministrstva, pa tudi dežela Furlanija Julijska krajina, Tržaška pristaniška oblast, javne uprave ter nekatere druge družbe za energijo.
Kljub odločnemu nasprotovanju so bila za dosego tega rezultata potrebna dolgoletna prizadevanja okoljevarstvenikov in javnih uprav na obeh straneh meje, številni protestni shodi, peticije ir sodne poti tudi na evropski ravni ter odločno nasprotovanje slovenskih oblasti. Kot kaže, je španska družba ugotovila, da ne more vztrajati na lokaciji, kjer uplinjevalniku nasprotujejo domala vsi. Za odpoved pa se je verjetno odločila zlasti zaradi pravnih postopkov proti projektu, med drugim številnih pritožb na Deželno u pravno sodišče v Rimu.
Tudi Slovenija je vseskozi opozarjala na okoljske vplive projektov. Terminala so nekateri slovenski mediji poimenovali kot "pošasti v Tržaškem zalivu" in
"ekološki bombi11. Prvi uplinjevalnik naj bi - po prvotnih načrtih - sredi samega zaliva postavila španska družba Endesa Šlo naj bi za ploščad z letno zmogljivostjo 8 milijard kubičnih metrov plina. Enako velik uplinjevalnik pa je hotelo podjetje Gas Natu ral zgraditi v Žavljah, tikob meji s Slovenijo, ki o tem, karseje pripravljalo, sploh ni bila obveščena. Po načrtih naj bi šlo za ogromni strukturi, dolgi nad 250 metrov, široki več kot 100, visoki pa nad 40 metrov. Pogled na morje tako z naše kot s slovenske strani ne bi bil nikoli več tak kot prej, Tudi ponoči ne, saj bi bili strukturi močno osvetljeni.
»Terminala so nekateri slovenski mediji poimenovali kot "pošasti v Tržaškem zalivu1' in "ekološki bombi".«
Še veliko hujši pa bi bili vplivi na okolje. V prvi vrsti so okoljevarstveniki takoj opozorili, da bi upimjevalnika spuščala v vodo velike količine klora.
Tq bi negativno vplivalo na morsko floro in favno. Vse bi naposled prešlo v prehrambeno verigo. Izvedenci so opozarjali tudi na dvig težkih kovin in živega srebra z dna morja. Tudi to bi -konec kancev - dobili na krožniku.
Vonj klora bi se razširil daleč naokrog in bi v naši deželi segel vsaj do Gradeža.
Lahko si mislimo, kako bi to11 koristilo" turizmu! Poleg tega pa bi terminala v Tržaški zaliv spuščala ohlajeno vodo, kar
bi postopno trajno znižalo temperaturo morja z vsemi okoljskimi posledicami, ki bi temu sledile.
Veliko škodo pa bi "pošasti" povzročili tudi drugim gospodarskim dejavnostim, Prihod ogromnih, približno 300 metrov dolgih plinskih ladij v zaliv bi nekajkrat tedensko tudi za več ur ohromil delovanje tako tržaškega kot koprskega pristanišča, Območje bi bilo tedaj strogo zastraženo, plovba pa prepovedana. To bi pomenilo smrt za dejavnost obeh luk.
Nasprotniki terminalov so od samega začetka opozarjali tudi na problem varnosti. Uplinjevalnika bi namreč zlahka postala tudi tarča terorističnega napada. Kraj pa je bil za gradnjo podobnih "ekoloških bomb" povsem neprimeren tudi zato, ker gre za območje, ki je ob obali gosto poseljeno. V slučaju nesreče bi bile posledice - začenši s številom žrtev - katastrofalne. Okoljevarstveniki so vedno znova poudarjali, daje projekt v nasprotju z evropsko direktivo Seveso 2, ki ne dovoljuje gradnje potencialno nevarnih objektov preblizu drug drugemu, saj bi lahko prišlo do ta ko imenovanega domino efekta. Ne pozabimo, da stojijo v okolici tudi terminali z lahkimi naftnimi derivati in kisikom. Vodstvo družbe Siot
Načrt uplinjevalnika v Tržaškem zalivu (zgoraj) in obvezna varnostna razdalja 4,4 km od nasdij, kije uolinjevatnik ne bi spoštoval (spodaj)
je že sporočilo, da bi se v slučaju gradnje uplinjevalnikov moralo preseliti drugam.
Če je projekt sredi Tržaškega zaliva z leti' poniknil", pa seje postopek za žaveljski terminal nadaljeval. Evropska komisija je o vprašanju varnosti sicer obvestila Italijo. Rim pa je vrsto let kljub temu trmasto vztrajal pri načrtu. Kljub splošnim in glasnim protestom so pristojna ministrstva kar nekajkrat izdala pozitivno mnenje o načrtu tudi z okoljskega vidika. Italija je tudi skušala terminal v Žavtjah uvrstiti na evropski seznam prioritet skupnega pomena, Slovenija pa se je zaradi tega izrekla proti celotnemu seznamu. Temu je sledilo več dvostranskih srečanj med Rimom in Ljubljano. Na koncu so v Bruslju potrdili seznam, na kateri ni bilo žaveljske "zalivske pošasti'.
Kljub temu je sledilo še nekaj poskusov s strani italijanskih oblasti, da bi do gradnje uplinjevalnika vendarle prišlo.
Oko Ijevarstve no soglasj e je dobil tudi plinovod Trst-Gradež-Vileš, ki naj bi bil povezan z žaveijskim terminalom. Vse krajevne uprave na obeh straneh meje, začenši z deželo FJK, slovenske oblasti in okoljevarstveniki, zlasti organizacija Alpe Adria Green, pa so bili na boj ni nogi. Proti uplinjevalniku so vložili morje tožb. Z zadevo seje ukvarjal tudi tržaški odvetnik Peter Močnik.
Po sodni poti so nasprotniki terminala v Žavljah, kot kaže, vendarle dosegli svoje, Družba Gas Natural seje naposled pisno odpovedala gradnji. Koliko denarja za projekte, dovoljenja, ocene, sodne postopke, pa tudi osebnega truda in časa je bilo potrebnih, daje načrt naposled propadel. Načrt, ki ga sploh ne bi bilo treba. Upajmo le, da nas bo ta izkušnja kaj naučila in da nas v prihodnje politiki ne bodo spet postavili pred dejstvo s kakim drugim pošastnim projektom, škodljivim za človeka in okoije.
ANTENA
SLIKAR JOŽE VODLAN V DOMAČEM KRAJU
Am eriško-s loven ski slikar Jože Vodian iz Severne Karoline, ki je letos obhajal SO-letnico, je
23.	junija v dvorani Večnamenskega doma v Rimskih Toplicah odprl razstavo 2C naj novejši h del, večinoma olj na platnu velikega formata. Maja so bila na ogled v galeriji slovenske župnije sv.
Cirila v New Yorku.
Odprtje v prepolni dvorani, z nagovori in kulturnimi točkami, je bilo zelo prisrčno.
Sli kar se je rodil leta 1938 v Klenovem pri Rimskih Toplicah. Leta 1057 je z leto starejšim prijateljem, sokrajanom in slikarjem Mirom Zupančičem prebegnil v Avstrijo in opravil likovno akademiijo v Linzu. Oba sta nato odšla v ZDA, kjer sta tesno sodelovala z umetnikom Francetom Goršetom, Vodlanseje uveljavil kot grafični svetovalec in oblikovalec, restavrator in slikar.
Slikar Vodion S tržaškima udeležencema odprtja razstave v Rimskih Toplicah. Od leve Jože Vodtan, Ivo Jevnikarin Martin Brecelj
UMRL JE
P. VALERIJAM JENKO
V Ljubljani je 15. junija, umri frančiškanski duhovnik P- Valerijam Jenko, ki je več kot 80 let deloval med Slovenci v ZDA in Avstraliji.
Rodi! seje 5, januarja 1928 v Ljubljani in dobil ime Jožef. S skupino mladih sobratov se je maja 1945 umaknil na Koroško, Gimnazijo je končal v taborišču in začel študirati v bogoslovju v Bocnu, Leta 1949 seje izselil v ZDA in bit leta 1952 v slovenskem frančiškanskem središču v Lemontu posvečen v duhovnika. Po 19 letih dela na območju Chicaga je leta 1953 odšel za izseljenskega duhovnika v Avstralijo. V Sydneyuje p ostavi l t e me Ij e s love ns ke m u misijonu v Merrylandsu, kjer so zgradili cerkev sv. Rafaela, versko in kulturno središče. Tam je deloval več kot pol stoletja. Ob obisku v Sloveniji leta 2014 je za radi zdravstvenih težav ostal v domovini.
SPOMIN NA M SGR. MATEVČIČA
VŽabnicah v Kanalski dolini so se 28. junija spomnili svojega župnika in rektorja Marijinega svetišča na Sv. Višarjah. msgr. Dionizija Matevčiča (uradno: Mateucig),ki je preminil 30. avgusta 2016. Najprej je bilo v cerkvi sv. Egidija somaševanje, ki ga je vodil škofov vikar za Slovence v go riški nadškofiji Karlo Bolčina, nato so na zunanjem zidu cerkve odkrili spominsko ploščo v italijanščini, slovenščini, nemščini infurlanščini,
Po Matevčičevi smrti in zaradi obolelosti u ko vsega župnika Maria Garjupa je slovenščina vse manj prisotna v cerkvah Kanalske doline.
UMRLA JE IGRALKA ŠTEFKA DROLC
V Ljubljani je 24. junija preminila gledališka in filmska igralka Štefka Drolc. Rodila se je 22, decembra 1923 na Ponikvi pri Šentjurju in seže pred vojno vključila v amatersko gledališko skupino v Mariboru. Prvi dve povojni sezoni je igrala v Drami SNG Maribor, nato je delala pri Triglav filmu, v letih 1948-59je bila članica sedanjega Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, nato pa je bila do leta 1990 članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani Nastopala je tudi na Radiu Trst A, na Radiu Ljubljana, televiziji in filmih. Od leta 1982 je prodava la na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Za gledališke in filmske dosežke je prejela najvišje slovenske nagrade.
MLAPISW 05 ■ ZOIS | 37
SO LET ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV F J K
V mestecu Orbe v Švici, kjer so beneški izseljenci poleti I960 ustanovili današnjo Zvezo slovenskih izseljencev Furlanije Julijske krajine - Slovenci po svetu, so 26. maja prosla vili 50-letnico organizacije, ki ima svoje vodstvo v Čedadu, včlanjena društva pa v Švici, Belgiji, Franciji, Kanadi, Argentini, Avstraliji in Braziliji. V stiku je z več kot 2.000 družinami po svetu, na seminarjih v domačih krajih pa je doslej gostila skoraj 400 mladih.
Slovesnost je priredi la tamkajšnja občina, saj je danes društvo beneških izseljencev v Švici le še v Luganu. Zbrali so se predsednica Zveze Graziella Bianco Co re n, častni predsednik Dante Del Medico, direktor Renzo Mattelig, predsednika krovnih organizacij SKGZ Rudi Pavšič in SSO Walter Bandelj ter številni krajevni in beneški predstavniki.
ZLATOMAŠNIKA NA TRŽAŠKEM
Med letošnjimi slovenskimi zlato-mašnikl dva delujeta med Slovenci v Italiji, kamor sta prišla pomagat iz matice, Msgr. Renato Podbersič, ki je zadnja leta predsednik Goriške Mohorjeve družbe in službuje v Sovo-dnjah, je že obhajal zlato mašo tam in v rojstni Vrtojbi.
Salezijanec Franc Pohajač, ki je na Tržaškem od leta 1969, bo zlato mašo decembra daroval v domači Novi Cerkvi pri Vojniku, januarja pa na Opčinah, kjer je župnik.
UMRL JE PODJETNIK HERMAN ZUPAN
V Argentini je 17. aprila umrl podjetnik in javni delavec Herman Zupan. Rodil seje 5. decembra 1924 v Ljubljani in kot begunec dospel v Buenos Aires leta 1946. Že leta 1950 j e začel s samostoj n i m delom. Ustvaril je podjetje, ki je danes v Latinski Ameriki vodilno na področju proizvodnje kartona in embalaže. Njegova poslovna skupina Grupo HZ ima 14 tovarn po Srednji in Južni Ameriki in več kot 3.000 zaposlenih.
Vedno je bil dejaven v slovenski skupnosti, zlasti v Slomškovem domu in kot mecen. V zadnjih letih je z družino ustanovil dobrodd no ustanovo Fundación por los Ni ños y los Ancianos, kije prenovila in vodi Rožmanov dom za ostarele. Po slovenski osamosvojitvi je bil leta 1991 imenovan za častnega konzula Republike Slovenije v Argentini. Koc predsednik Sl ove ns ko-1 ati n s koa m e ri ške trgovinske zbornice je skrbel za gospodarske stike med Argentino in Slovenijo.
9. NAGRADA NADJA NAGANJA
Deveto Nagrado Nadja Maganja, ki so jo ustanovili Skupnost Sv, Egidija v Furlaniji Julijski krajini, Društvo slovenskih izobražencev. Slovenska zamejska skavtska organizacija in Nadjina družina, je 14. majav Peterlinovi dvorani v Trstu prejela solnica in publicistka iz Rima Silvia Marangoni, ki v okviru Skupnosti sv. Egidija veliko dela z ostarelimi in zaporniki.
Nagrada želi biti priznanje ženski ali skupini žensk, katerih življenje odlikujejo izkušnja vere ter ena ali več vrednot, ki so odli kova le življenj e in delo Nadje Maganje Javnika r (1951-2006).
Na večeru so spregovorili Sergij Pahor, Majda Cibic, Fcderica Marchi, Maja Lapornik in nagrajenka, ki soji pobudniki izročili kip Zalke Arnšek ter denarno nagrado. Nastopila sta pevska skupina Kulturnega centra Kliničnega centra v Ljubljani Cintare in duoJana Zupančič - Irene Ferro Casagrande,
Maja Lapornik, Silvia Marangoni in Sergij Pahor
i> Roj o biturien to v Srednješolskega tečojo«(RAST XLVtl) iz B uenos Airesa na Repen tobru
RAST XLVII MED NAMI
Po enodnevnem ogledu Rima je 28. junija dospela na letališče pri Ronkab letošnja skupina slovenskih maturantov iz Argentine RASTXLVII, da bi s srečanji, z nastopi, obiski in intenzivnim tečajem slovenščine v Ljubljani spoznala tako matično kot zamejsko Slovenijo. Za njihovo potovanje skrbi Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta pa zanje že več let prireja dva „zamejska dneva".
Prvi dan je bil namenjeni Goriški, tako da si je 12 deklet in IS fantov pod vodstvom Miham Mehle Javoršek, Andrejke Selan Vombergar in Nika Puntarja ogledalo bojišče iz prve svetovne vojne na Sabotinu, zvečer pa so nastopili na proslavi Dneva državnosti v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
V naslednjem dnevu so si mladi gostje ogledali Repentabor, središče Trsta z avtobusa, sledilo je kosilo z udeležbo nekaj predstavnikov naše narodne skupnosti in pa mladih skupine MOSPv Mavbinjah ter kopanje v Seslja nskern zalivu. Na več postankih in v avtobusu pa so lahko prisluhnili kar nekaj posegom in razlagam o sedanjosti, značilnostih in preteklosti naše na rodne skupnosti. * V
KUGVJEVA NAGRADA JANEZU STERGARJU
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk je 19. junija podelila 12. Kugyjevo nagrado zgodovinarju in kulturnemu organizatorju Janezu Stergarju rz Ljubljane »za zasluge s področja prekomejnega delovanja, publiciranja, avtorskega in založniškega deta v službi alpsko-jadranskih jezikov, za raznolike dejavnosti na področju društvenega življenja v Klubu koroških Slovencev v Ljubljani, zlasti pa za neprecenljive zasluge na področju osebnih in organizacijskih prijateljskih stikov s koroškimi Slovenci in rojaki celotne alpsko-jndranske regije1’,
V avli Slovenske gimnazijev Celovcu seje zbralo veliko predstavnikov slovenskih organizacij na Koroškem, v Sloveniji in Italiji, zastopnikov deželnih oblasti, sodelavcev na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, kje rje bil Ster gar v službi, Kluba koroških Slovencev, Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva, Zveze zgodovinskih društev Slovenije, Slovenske matice in drugih ustanov, v katerih je dejaven.
Na slovesnosti sta spregovorila predsednik in podpredsednica Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, župan v Globasnici Bernard Sadovnik in ravnateljica Slovenske gimnazije Žalika Kuchling, slavnostni govor je imel prof, Reginald Vospernik, zapel pa je kvintet Donet,
INŠPEKTOR SALEZIJANCEV
Mag. Marko Košnik fr. 1972} je novi inšpektor slovenskih salezijancev. Nasledil je mag, Janeza Potočnika. Mandat traja šest let. Novi inšpektorje bil ravnatelj skupnosti na Rakovniku v Ljubljani, ukvarjal pa se je tudi z vzgojo in mladinsko pastoralo.
POSLOVIL SE JE VEKOSLAV BATISTA
Dne5, junija je umrl istrski ljudski glasbenik in kipar Slavo Batista. Rodil seje 16. septembra 1927 vZarečiči pri Ilirski Bistrici, povojni sije kot kmetijski tehnik ustvaril družino v Kopru. Kot ljubiteljski kiparje na Robidi v dolini Rižane oblikoval staroslovanski Olimp, saj je v kamnu izklesal sanjske slovanske bogove. Ustvaril je vrsto glasbenih programov, ki jih je s svojci izvajal na ljudskih glasbilih, ki jih je sam izdeloval.
TRŽAŠKI NOVOMAŠNIK
V tržaški stolnici sv, Justa je bil 2, junija posvečen v duhovnika 34-letni Ljubljančan, sicer diplomirani programer Tomaž Kunaver. Naslednjega d ne je bila njegova praznična nova maša med slovenskimi verniki pri Sv. Ivanu, kjer' že več mesecev sodeluje s slovenskim dušnim pastirjem in z
italijanskim župnikom. Zadnjih osem let je živel pretežno v semenišču Redemptorfs Mater v Domu blagrov v Trstu. Gre za škofijsko semenišče, ki se drži pravil ne okate h emonske poti in ima torej misijonski in mednarodni značaj, nj ego v ra v n atelj p a j e duhovnik ljubljanske nadškofije m s gr. Janez Oberstar. Zaenkrat je novi duhovnik Inkardiniran v tržaški škofiji in nameščen v župniji Sv. Ivana,
SMRT IN KNJIGA JANKA PLETERSKEGA
V	Ljubljani je 8, junija preminil zgodovinar akademik Janko Pleterski. Rodil seje 1, februarja 1923 v Mariboru, Med vojno je bil zaprt v Italiji, nato je bil v partizanih. Po voj ni je delal na zunanjem ministrstvu, nato kot časnikar na Radiu Ljubljana, leta 1953 je posta! raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja, Leta 1957 je diplomiral, leta 1963 pa doktoriral iz sodobne zgodovine, V letih 197Q-S2je predaval sodobno zgodovino Slovencev in Jugoslovanov na univerzi v Ljubljani, Pisal je o slovenski politični zgodovini 19, m 20. stoletja in o koroških Slovencih.
V	letih 1986-89 je bil član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, v letih 1988-90 pa predsedstva Socialistične republike Slovenije,
Malo pred smrtjo je bila predstavljena njegova zadnja knjiga, kije izšla pri založbi Sophia v Ljubljani, nosi pa naslov Knjiga pisem, Razmišljanje o slovenski državnosti. Spremno besedo je prispeval prof, Matjaž Kmecl, V njej je razgrnil svoje poglede na revolucijo, totalitarizem, revizionizem, državnost in druga aktualna vprašanja,
NOVO MAS NIKI
Po lanskem negativnem rekordu 5 novomašni-kov jih je letos na Slovenskem 20; 12 škofijskih ter 8 redovnih novomašnikov.
Med redovniki so štirje jezuiti in po en kapucin, minorit, cistercijan in kartuzijan (ta izvira iz Poljske). Dva duhovnika, iz ljubljanske in novomeške škofije, pripadata neokatehumenski poti in sta torej škofijska duhovnika, vendar vpeta v mednarodno misijonsko gibanje.
Trije duhovniki so inkardinirani zunaj slovenske d ržave, vendar eden že deluje med Slovenci v Trstu.
Iz ljubljanske nadškofije je 7 novomašnikov:
4 škofijskih, neokatehumen, ki je inkardiniran v Trstu, kapucin in jezuit,
Iz novomeške škofije so 4 novomašniki: po en škofijski, jezu it, kartuzijan (iz Poljske) in neokatehumen, inkardiniran v poreško-puljski škofiji.
Iz koprske škofije so 3 škofijski novomašniki.
Iz celj ske škofij e sta 2 š kofi j ska n o vo m aš n i ka, vendar jo eden inkardiniran v škofiji Bocen-Briksen.
V	mariborski nadškofiji sta 2 novomašnika: minorit in jezuit,
V	murskosoboški škofiji sta 2 novomašnika: škofijski in jezuit.
UMRL JE PROF. ERIK PRUNČ
V Gradcu je 28. maja po dolgi bolezni umrl koroški jezikoslovec, literarni zgodovinar, pesnik in prevajalec dr. Erik Prunč. Doma je bil izStraše vasi pri Škocjanu, rodil pa seje 15. oktobra 1941 v Celovcu. Gimnazijo je opravil na Plešivcu, nakar je študiral na univerzah v Ljubljani in Gradcu. V letih 1965-88 je bil asistent na Inštitutu za slavistiko in Sektor za slovenščino na Inštitutu za izobraževanje prevajalcev in tolmačev v Gradcu, od leta 1988 do u pokojitve [eta 2010 pa je bil redni profesor i n predstojnik tega inštituta. Leta 2007 je bil izvoljen za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Leta 1960 je bil med ustanovitelji literarne in kulturne revije Mladje ter pobudnik in vodja gledališke skupine Oder mladje. Pesnil je pod psevdonimom Niko Dade (zbirka Tihožitja, 1965), V letih 1968-70 je bil predsednik Krščanske kulturne zveze, med pobudniki njenega etnološkega oddelka in pa Koroških kulturnih dnevov.
Kot znanstvenik je raziskoval jezik duhovnika, pesnika ip narodopisca Urbana Jarnika, koroška narečja, prevodoslovje, leta 2016 pa je z dr. Matijo Ogrinom určdil znanstvenokritično izdajo rokopisa Kapelski pasijon, Komedija od Krlstusoviga trplinja, katlro so nekidej na te veliki četrtek inu na te velikonočni pondelek v Kapli spilali.
M S G R. JANEZ HLADNIK SPET MED BRALCI
Goriška Mohorjeva družba, Založba Družina in župnija Rovte, iz katere je izhajal avtor, so oskrbele drugo, dopolnjeno izdajo spominov izseljenskega duhovnika msgr. Janeza Hladnika Od Triglava do Andov, V službi Cerkve in naroda. Avtor(1902-65) je lata 1936 odšel med slovenske izseljence v Argentino, po vojni pa je pri predsedniku Peronu izposloval dovoljenje za vselitev 10.000 slovenskih beguncev, ki so več kot dve leti in pol životarili po taboriščih v Italiji in Avstriji, Predstavitev v Ljubljani, Od lew; Erika Jazbar, Ivanka Koprivc, Renato	brez omejitev glede na
Podbersič, Hieronim Kavčič, Jože Leskovec in Tone Rode (foto: Ivo Žajdela)	1;1 aros^ 3p0| n delovne
sposobnosti.
Potem ko so izhajali kot podlistek v Katoliškem glasu, so spomini pred 40 leti izšli pri Goriški Mohorjevi družbi u knjižni obliki. Čeprav je bilo vsem knjigam, ki so izhajale zunaj Jugoslavije v jezikih jugoslovanskih narodov, v času komunizma prepovedan vstop v državo brez izrecnega dovoljenja, je Hladnikove spomine doletela tudi izrecna prepoved, objavljena v uradnem listu.
Nova izdaja, ki jo je uredila goriška časnikarka Erika Jazbar, ima bogatejše slikovno gradivo in štiri spominske zapise o msgr. Hladniku, ki so v povojnih desetletjih izšli v zamejstvu, zdomstvu in matici, Knjigo so predstavili 29. maja na tiskovni konferenci na sedežu Družine v Ljubljani, 24. junija pa v Rovtah, kjer je nastal pravi ljudski praznik, saj je somaševanju, ki ga je vodil upokojeni nadškof Anton Stres, sledila prireditev s kulturnim programom, predstavitvijo knjige In nagovori.
Levo: Lučko Kremžar De Luisa, Ivo Jevnikar in Luko Klopčič; desno: Aleksij Pregare, Helena Janežič in Ivo Jevnikar
IZTEKAJOČA SE SEZONA DSI
Kulturna sezona srečanj v Peterlinovi dvorani, kijih organizira Društvo slovenskih izobražencev, gre h koncu, V ponedeljek, 7. maja, je bilo v društvu odprtje razstave in pogovor ob 70-letnlci začetka izhajanja
časopisov, revij in knjig slovenskih beguncev po svetu. Srečanje so pripraviti D5lr Knjižnica Dušana Černeta in Svetovni slovenski kongres. Govorili so Helena Janežič, vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije v NUK-u, ter predstavnika knjižnice Dušana Černeta Lučka Kremžar De Luisa in Ivo Jevnikar.
Naslednji ponedeljek, 14. maja, jc bila v Peterlinovi dvorani javna podelitev 9. nagrade Nadja Maganja Sil vili Mara n goni, sodelavki skupnosti sv. Egidlja Iz Rima.. Kulturni spored so oblikovali Jana Zupančič In Irene Petro
ANTENA
iero: Matjaž Klemenčič, Miha Zobec in Aleš Maver; desno: Stefan Čok in Vili Prinčič
Casagrande (duo k I a v i r-vio I o nče I o.) ter pevska skupina Cintare iz Ljubljane. O nagrajenki je spregovorila Federica Marc bi, spomin na Nadjo Maganjo sta obudili Franca Avolio in Majda Cibic.
V	ponedeljek, 21, maja, je društvo skupaj z Zvezo cerkvenih pevskih zborov predstavilo zbirko Ljudskih nabožnih Ubalda Vrabca v novi in dopolnjeni izdaji, Sodelovali so Rossana Paliaga, Bojana Kralj, Janko Ban, ter zbor Sv, Jerneja In vokalna skupina Stane Malič z Opčin,
V	ponedlejek, 28. maja, je bilo v društvu srečanje z zdravnico Jadranko Vrh Jermančič, specialistko patologije in etologije v splošni bolnišnici Izola., kije za svoje nesebično delo z bolniki prejela leta 2011 naziv osebnost Primorske, Predstavil jo je in se z njo pogovarjal dr, Adriano Sancin,
V	ponedeljek, 4, junija, je dr. Julijana Visočnik iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani predstavila rimsko preteklost Celja in okolice, kot se razkriva v latinskih napisih na spomenikih Celeie. Z njo seje pogovarjal vodja arhiva dr, France Dolinar.
V	ponedeljek, 11. junija, so predstavili monografijo Izbrana poglavja iz zgodovine selitev od začetkov do danes avtorjev Aleša Maverja in Matjaža Klemenčiča, ki sta sodelovala na večeru, na katerem sta še spregovorila Aleksej Kak in Miha Zobec.
V	ponedeljek, 18. junija, je bil na Repentabru večer zvočnega gledališča, ki ga je društvo organiziralo z Radijskim odrom.
Zadnji ponedeljek v juniju je bil sklepni večer letošnje sezone, na katerem je sodelovala založba Mladika, Predstavili so knjigo Vilija Prinčiča "Neme priče vojnih grozot 1915 -1918" Knjigo je predstavil zgodovinar Štefan Cok.
MILAN BUFON O MEJAH
Pri založbi Annalesv Kopru je izšla nova študija tržaškega geografa prof. Milana Bufona z Inštituta za družbo slovne študije Znanstvenoraziskovalnega središča Koper. Gre za knjigo na 4S0 straneh Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem, h kateri so prispevali tudi nekateri njegovi kolegi.
OSMIČ DOBRODOŠLI DOMA
V Brežicah in okolici je bilo 16, in 17, junija osmo zaporedno srečanje Slovencev iz matice, zamejstva in sveta Dobrodošli doma, ki ga prireja Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, O sred nji pevski in folklorni dogodek je bil na gradu Brežice. Prisotne sta nagovorila minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in župan občine Brežice Ivan Molan.
E. NAGRADA TANTADRUJ
V Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica so 22, maja domače gledališče. Slovensko stalno gledališče iz Trsta in Gledališče Koper izročili S, nagrado primorskih gledališč Tantadruj. in sicerza življenjsko delo dolgoletnemu prvaku novogoriškega gledališča Binetu Matohu,za igralsko stvaritev Marj uti Slamič, za gledališki dosežek pa koprodukciji vseh treh gledališč ter gledališča iz Pulja Barufe v režiji Vita Tauferja.
O CANKARJU ZA JULIJSKI KNJIŽNIČNI SISTEM
V avditoriju Muzeja Revoltella v Trstu se je 25. maja p red stavil javnosti Julijski knjižnični sistem, ki na podlagi deželnega zakona od lanske jeseni povezuje 27 občinskih in zasebnih, knjižnic iz nekdanje tržaške pokrajine, načeluje pa mu tržaška občinska knjižnica Attilio Hortis, Ravno njena predstavnica Gabrielta Noriojetudi povezovala večurno popoldansko srečanje, ki je obsegalo pozdrave, branja, krajše gledališke, video in glasbene točke.
Knjižnica Dušana Černeta je kratko predstavila Ivana Cankarja ob stoletnici smrti, o čemer je spregovoril njen predsednik Ivo Jevnikar. Ker se spominjamo tudi stoletnice konca prve svetovne vojne, pa je pesnik in igralec Aleksij Pregare prebral odlomek iz Cankarjeve črtice Gospod stotnik iz zbirke Podobe iz sanj v italijanskem prevodu Diomire Fabjan Bajc in v izvirniku.
MISIJONAR OPEKA PRI PAPEŽU
Od leve: misijonar Pedro Opeka, papež Frančišek, predsednik Borut Pahor, monoški knez Albert II., predstojnik lazaristov Tomaž Mavrič, rektor Doma v Tinjah Jože Kopeinig, veleposlanik Tomaž Kunstelj {foto: Vaticon Media)
Slovenski misijonar na Madagaskarju, v Argentini rojeni lazarist Pedro Opeka, je bil konec maja v Rimu, Dne 28, maja ga je skupno z vrhovnim predstojnikom lazaristov, ravno tako argentinskim Slovencem Tomažem Mavričem sprejel na zasebno avdienco papež Frančišek,
Naslednjega dne je bila v Rimu dobrodelna prireditev v podporo delovanju misijonarja Opeke. Pokrovitelja dogodka sta bila slovenski predsednik Borut Pahor in monaški knez Albert II., do njega pa je prišlo v sodelovanju med lazaristi m oblastmi Slovenije, Monaka in Argentine, ki jo je zastopal zunanji minister Jorge Marcelo Faurie.
Pobudam v korist misijonskega dela Pedra Opeke je papež Frančišek ponovno posvetil veliko pozornost 30. maja, ko je sprejel državna poglavarja Slovenije in Monaka, misijonarja Opeko, predstojnika lazaristov Mavriča, misijonskega delavca na Koroškem, rektorja Doma katoliške prosvete v Tinjah Jožeta Kopeiniga in slovenskega veleposlanika pri Sv. sedežu Tomaža Kunstlja. * V
izseljensko društvo Slovenija v svetu je 1. jul ija priredilo v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani 25. Tabor Slovencev po svetu. Začel seje s somaševanjem, ki gaje vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Sledila je prireditev, ki sta jo uvedla nagovora predsednika Slovenije v svetu Uroša Zorna in pesnika Toneta Kuntnerja. Nato so ob okrogli mizi, ki jo je vodil časnikar Radia Ognjišče Matjaž Merljak, iskreno in
Argentine: Slovenski'pevski zbor iz	t '	\ "i V Î it	l
Mendoze in maturantiRAST XLVII.	.j®*-‘jJ |
korenine v Letu 1948 in ga od Leta Ï.	"*	“ J J3L
2000 vodi Diego Bosquet, je pel že	1
pri maši, i nastopom na Taboru pa je končal dvotedensko turnejo po	^
Sloveniji. Pevci so nastopili tudi med Slovenci v Celovcu, napovedani koncert na Goriškem pa je njihovo	Slovenski pevski zbor iz Mendoze mod nastopom no 25. Taboru
presenečenje odpadel.	Slovencev po svetu (hto: Ivo Žajdela)
Slovenski pevski zbor iz Mendoze mod nastopom na 25. Tofjoru Slovencev po svetu (foto; tvo Žajdelaj
25.TABOR SLOVENCEV PO SVETU
VEČERI ZVOČNEGA GLEDALIŠČA NA REPENTABRU
Po lanskem poizkusnem in uspelem večeru je Radijski oder letos pripravit kar dva večera zvočne' ga gledališča na Repentabru, Večera, ki ju je RO pripravit v sodelovnju z Društvom slovenskih izobražencev, deželnim sedežem RAI in pod pokroviteljstvom repentabrske občine, sta bila tudi letos uspešna. Prvi večer, 18. junija, smo poslušali igro Franja Frančiča Otroške oči v režiji Franka Žerjala. Drugi večer, v torek 19, junija, pasmo lahko prisluhnili dvema pravljičnima utrinkoma: Andreja Pisarija ''Ko sem bil velik1’ in Manice Maver odlomek iz Kipiingove Knjige o džungli.
UMRL JE ST Rt PAR MIKI MUSTER
V Ljubljani je 7, maja umrl ustvarjalec risanih filmov in stripov, a tudi veteranski plavalski prvak Nikolaj Muster, znan pod umetniškim imenom Miki Muster, Rodil seje 22. novembra 1925 v Murski Soboti, odraščal pa je v Ljubljani, kjer jena Likovni akademiji končal študij kiparstva, V Slovenskem poročevalcu, kjer je bil zaposlen kot časnikar in Ilustratorjev letih 1952-73 objavljal svoje stripe. Leta 1973 je odšel v Nemčijo, kjer je delal v studiu Bavaria Film in je lahko dal duška svoji ustvarjalnosti, saj jugoslovanski režim m bil naklonjen stripom. Njegov prvi risani film je bil v Jugoslaviji objavljen, ko je bil Star 40 let. Musterjevi najbolj popularni stripovski junaki so bili Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik, ki so izšli v številnih zbirkah, Ustvarjal je risane filme, kratke otroške risanke, reklamne spote, a zadnjih 20 let tudi politične karikature v tednikih Mag in Reporter. Leta 2015 je prejel Prešernovo nagrado.
DVE KNJIGI ZA SLOVENCE POMEMBNIH SPOMINOV
Mohorjeva založba iz Celovca je izdala obsežni knjigi spominov o nedavnih prelomnih časih za Slovence,
Poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta Anton Tomažič je v knjigi V objemu slovenske pomladi objavil svoje spomine, dokumente, magnetograme, odzive in slike iz časa izgradnje in obrambe samostojne slovenske d ržave.
Prof. Ernest Petrič pa je v knjigi Spomini in spoznanja, Diplomat, pravnik, politik obnovil svojo življenjsko pot, ki je bila zelo pisana, saj je bil med drugim minister v Kavčičevi vladi, večkratni veleposla nik, univerzitetni profesor in predsednik Ustavnega sodišča.
SPOMINSKA PROSLAVA IN RAZSTAVA V BUENOS AIRESU
Spominsko proslavo v čast žrtvam vojne in komunistične revolucije na Slovenskem SO rojaki v Argentini imeli 3, junija v Slovenski hiši v Buenos Airesu,
Najprej je bila maša v cerkvi Marije Pomagaj, ki stajo darovala delegat slovenskega dušnega pastirstva v Argentini Jure Rode in Franci Cukjati, Pel je zbor iz San Justa pod vodstvom Andrejkc Selan Vombergar.
Sledil je poklon pred spomenikom padlim protikomunističnim borcem, ob katerem so ob 70-le trnci prihoda v Argentino odkrili še dodatno spominsko ploščo,
V	Dvorani škofa Rožmana je bila nato akademija. Slavnostni govor je imel Jože Lenarčič, sledila je uprizoritev spominskega venca v besedi, sliki in pesmi po zamisli in v režiji Dominika Oblaka Vedno bo živel vaš svetli lik,
V	dvorani je bil tudi na ogled tudi niz 2.3 slik Ivana Bukovca Resnica prihaja na dan, Nastal jo ob pretresljivem doživetju obiska Kočevskega roga.
levo: rtOi/d spominsko plošča v Slovenski hiši; desno: slikar ivan Bukovec, razlaga svoje slike (foto: Marko Vombergar).
DAN DRŽAVNOSTI V NAŠEM ZAMEJSTVU
Zgodovinar dr. Stane Granda (leva) in prof. Luigi Pulvirenti
V	veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici je bila 28. junija edina proslava slovenskega Dneva državnosti med Slovenci v Italiji (če odmislimo tradicionalni sprejem slovenskega generalnega konzulata v Trstu), Gre
za priljubljeno pobudo Konference za Italijo Svetovnega slovenskega kongresa, ki seje rodila na domačiji Marjana Terpina v Števerjanu, zadnja leta pa jo soprirejata se omenjeni Kulturni center in Krožek Anton Gregorčič v okviru poletnih Srečanj pod lipami.
V	cerkvi sv. Ivana je najprej dekan Marjan Markežlc daroval mašo za domovino, sledila je proslava. Zelo številno občinstvo z obeh strani meje sta pozdravila predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič in predsednik Konference SSK za Italijo Karlo Brešan, gost večera pa je bil zgodovinar Stane Granda, s katerim seje o pomembnejših mejnikih slovenske zgodovine pogovarja! profesor Luigi Pulvirenti iz Rima, ki seje odlično naučil slovenščine in se poglobil v našo kulturo ter ravno zdaj prevaja Grandovo Kratko zgodovino Slovenije v italijanščino.
Večerje še posebej obogatila z recitacijami, pesmijo in plesom skupina slovenskih maturantov iz Argentine RASTXLVII.
UMHLA JE KULTURNA DELAVKA MARTA FILU
Konec maja je preminila knjižničarka, publicistka In prevajalka Marta Filli, Rodila seje 3. avgusta 1926 v Tolminu, kjerje tudi končala učiteljišče in nekaj let poučevala. Od leta 1954 je bila 35 ravnatelj-ca sedanje Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu, kije postala kulturno žarišče širše okolice. Izdala je več strokovnih del o knjižničarstvu, pisala pa je tudi poezijo in prozo ter prevajala, Pri Mladiki je leta 2000 izšel njen Izbor prevodov Iz Glacoma Leopardlja Pesmi in proza.
ZEDINJENA SLOVENIJA
Krovna organizacija politične emigracije v Argentini, Zedinjena Slovenija, je imela 11. maja v Buenos Airesu svoj 71. občni zbor. Poročila o delu, kije bilo opravljeno v letu 2017, SO prebrali predsednik Jure Komar In posamezni odborniki, Pravila so prilagodili zakonodaji in potrebam skupnosti.
Izstopajo podatki o šolstvu in tisku.
Kar zadeva prostovoljni pouk v slovenskih sobotnih osemletnih osnovnih šolah, je treba omeniti, daje delovalo pet slovenskih tečajev v Buenos Airesu in po en tečaj v Barlločah in Tucumanu. Za špansko govoreče otro ke s o i me ii 2 teč a j a v Buenos Airesu In enega v Mendozl. Skupno je sobotni pouk obiskovalo 258 otrok, prostovoljno pa. jih je poučevalo 77 učiteljev, Pri tem niso upoštevani otroci in šolniki v Tucumanu. Slovensko govorečih otrok je bilo 205 (64 učiteljev), špansko govorečih otrok je bilo 53 (13 učiteljev).
Za otroke prirejajo tudi poletno kolonijo v Počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča v okolici Cordobe.
Dodati je treba podatke o Slovenskem sred njesol-skem tečaju ravnatelja Marka Bajuka. V tem šolskem letu ga obiskuje 92 dijakov. Lepo je tudi število profesorjev.
Junija lani je pod vodstvom nove urednice Mariane Poznič začel znova izhajati tednik Svobodna Slovenija, ki ga oblikuje Cecilija Urbančič. Najprej je izhajal le na spletni strani, pozneje tudi v tiska ni obliki, V poročilu lahko beremo: "Danes imamo čez 2500 bralcev, ki dobijo Svobodno Slovenijo, takoj ko izideZ’
LAŽ IMA KRATKE NOGE
Tretja nagrada za prozo na 46, literarnem natečaju revije Mladika
Tadeja Krečič Schölten
Profesor Bedrač je sedel pri pisalni mizi svoje delovne sobe, malo se je zleknil v udobnem usnjenem pisarniškem naslanjaču in pogledal ven, na komaj malo ozelenelo jablano, potem pa na mizo, na kateri je sredi papirjev, knjig in map poleg prenosnega računalnika kraljeval kup novih knjig. Njegovih. Njegovih novih knjig. Njegovih novih knjigi!!!!! Občutek je bil res neponovljiv. On, Primož Bedrač, profesor avtorskega prava na Prvi državni fakulteti, je napisal knjigo! In to ne kakršno koli knjigo. To ni bil strokovni priročnik, povzetek predavanj na kako temo, kompilacija člankov iz revij in časopisov, niso bila malo bolj urejena skripta za študente, Ne. To je bila prav posebna knjiga njegovih razmislekov ob nekaterih nevsakdanjih pravniških primerih, na katere je naletel ob svojem siceršnjem delu in kijih je bilo v času, odkar je medmrežje zapredlo svet, neverjetno veliko. Na sipinah avtorskih pravic je naslovil knjigo, ki je zdaj v dvajsetih izvodih ležala pred njim: svetleče črna, s komaj vidnimi obrisi puščavskih sipin na naslovnici in nad njimi: napis naslova v zlatih črkah različnih oblik, nad njim pa njegovo ime: Primož Bedrač. Pogladil ¡ib je z roko, svoje knjige, in se spomnil, kako je z enako kretnjo božal knjige, ki jih je dobil za darila kot otrok za rojstni dan ali za Miklavža ali ko je bil priden v šoli in je dobil knjigo za odličen uspeh, potem pa se doma od mame in očeta, »Najinemu sinu Primožu, da bi se vedno tako pridno učil, mami in oči, pomlad 1982,« je pisalo na prvi strani knjige V puščavi in goščavi, ki jo je še isto poletje trikrat prebral, pozneje pa še kdaj. Pa saj je bil vedno nor na knjige; še kot majhen fantek se je zavlekel pod klavir v dnevni sobi, tam se mu je
zdelo, kot da je v svojem svetu, ki ga ne doseže niti mamina nenehna skrb, da ni dovolj oblečen ali da ni dovolj pojedel, niti nenehna prezirljivost starejšega brata, ki ga je klical izključno: Tamau, »Tamau, pejt stran, Tamari ti nimaš pojma, Tamau, ti si sto rast, Tamau, šibi u štacu-no po mlck, Tamau, ti si res kreten.« Pod klavir Si je prinesel kup slikanic in jih je počasi listal, gledal ilustracije in si zraven izmišljal zgodbe; liste, ki jih je že poznal, jim je dodajal nove, tiste, kijih še ni, je napletal sam v svoji domišljiji. Če je očku obljubil, da bo tiho in ne bo tečnaril, je lahko sedel tudi pri njem, kadar je kaj pisal pri mizi v kotu spalnice. Takrat je pregledoval hrbte knjig na policah, nič drugega, vedel je, da so to nezanimive knjige za odrasle, v katerih ni slik, ampak samo črke, ki jih pa on še ni poznal. Ampak jih enkrat bo in takrat bo lahko prebral VSE in bo izvedel neskončno veliko zanimivih stvari, dokler ne bo tudi on nekoč napisal debele knjige in bodo lahko drugi izvedeli iz nje stvari, ki jih šc ne poznajo,
Primož Bedrač se je nasmehnil ob tein daljnem spominu iz otroštva, ki se je prav danes uresničil. Tu je njegova prva knjiga in prav kmalu bo prišla na knjižne police knjigarn, knjižnic, univerz in dnevnih sob, ljudje jo bodo jemali v roke in izvedeli, kaj misli Peter Bedrač in ga občudovali,,. Ampak prav zdaj mora nehati sanjarili, čas teče, preden gre na fakulteto, se mora pripraviti na tiskovno konferenco, ki ¡o ima zvečer: povedati mora bistveno o knjigi, razložiti strukturo celote in biti vmes malo inteligentno duhovit, predvsem pa mora še enkrat natančno prebrati, kaj je v recenziji napisal njegov kolega pravnik in psihiater Kolenc.
Primož Bedrač je vstal z udobnega stola in sel v kuhinjo po kavo, pa v vežo po časopis, da pogleda, če je novinarska konferenca s predstavitvijo njegove knjige najavljena med dogodki. Bila je. Prav lepo in brez napak je pisalo: »Nocoj oh dvajsetih v kavarni Prve pravne fakultete: prof. Primož Bedrač predstavlja svojo novo knjigo Na sipinah avtorskih pravic, ki bo razveselila tako poznavalce problematike kot ljubitelje izvrstne esejistike ,.
»Oči, a je še kakšen čokoladni rogljiček?« je zaslišal iz sobe glas svoje hčerke. Z rahlo vročino je ležala v postelji in poslušala njegove kasete, ki jih je nedavno žena našla v kleti in jih že hotela vreči v smetnjak, pa sta ji skupaj s hčerko to preprečila: s>Ne, to sem jaz poslušal, ko sem bil še majhen!« je z obupanim glasom vzkliknil Primož in še preden je ona mogla ugovarjati, da ne moremo imeti vsega od takrat, ko smo bili še majhni, ker nismo skladišče in da se je treba znebiti vsega odvečnega, kar nas vleče nazaj in nimamo prostora za novo in da če res še vedno ni prebral knjige o feng šuiju, ki jo je zadnjič prinesla domov, je Maša potegnila Z njim.: »Ne, mami, daj te kasete meni, jih bom poslušala in zapekla na cd, da ga bom dala, saj veš, komu ...« in je začela pomenljivo mežikati proti mami ... kakor tla on ne bo dojel, da bo to Mašino darilo za njegov rojstni dan čez nekaj dni.
Prinesel ji je rogljiček in jo prijel za čelo; še vedno je bilo pretoplo. »Daj tole malo na tišje,« ji je še rekel, ko je odhajal iz sobe in slišal ježkov glas iz zvočnikov:	T až se j c neki večer
preobjedla, ponoči ni mogla spati, pa je premišljevala, kako grdo je pokvarjen svet, da ji že noče več vsega verjeti od kraj a	Nedosegljivi
Milčinski, je pomislil, se nasmehnil in odšel iz sobe k svoji m knj ¡gam. Vzel je prvo s kupa in jo začel listati, res je bila lepo natisnjena, pregledna, urednik se je potrudil. Na začetku kazalo s poglavji in podpoglavji, vsako potem ločeno od drugih s stranjo, na kateri je samo naslov poglavja, čudovito. Primož Bedrač je listal in listal in se ustavil nekje na sredini knjige. Polila ga je vročina. Uf, tu je bilo nekaj strani besedila, ki ga je vzel iz disertacije nekega kolega iz Katanzara; pred kakima dvema letoma ga je prevedel in uporabljal na predavanjih, potem
pa ga je vključil še v tole knjigo; saj, ko se je s tem ukvarjal, je še mislil, da ga bo predelal, potem je zmanjkalo časa; pa tako dobro je bilo napisano že tako, kot je bilo, pa saj lahko avtorja navede pri opombah na koncu, si je takrat rekel ... ampak potem ni več mislil na to ... in kaj naj zdaj? Primož Bedrač je spet pogledal na zeleneče drevo pred oknom; malo manj optimistično se mu je zdelo kot še pred nekaj časa ... loti naj zdaj? Ah, nič, je, kar je, se pač zgodi, da človek v naglici pred oddajo knjige kaj pozabi. In to besedilo njegovega priletnega kolega je postalo že tako del njega, njegovih razmislekov in povezovanj, ko je predaval študentom, da ga je čutil kot svojega ... no, saj ve, da to ni ravno argument in tole v knjigi ie pač dobesedno prekopirano iz disertacije ,,, PA SAJ JE. SAMO NEKAJ STRANI. Kaj je to v primerjavi z dvesto petdeset čisto in samo njegovih? To je kaplja v morje tega, kar je leta in leta premišljal, zbiral, pisal in dodeloval, bral, študiral, se mučil in trudil. PA SAJ NE BO TEGA NIHČE OPAZIL. Ne bo. Kdo pa pozna nekega starega dottoreja iz Kalabrije, ki je sigurno že v pokoju, no, pa tudi, če še ni. Sam ne bo nikoli izvedel za to knjigo, kdo od tukaj pa tudi ne ... brez zveze, nima smisla, da se sploh s tem trapi, je, kar je, zgodi se vsakomur in - kaj naj zdaj?
Zdaj se mora posvetiti predvsem tiskovni konferenci, dati od sebe vse, kar zna in more, imeti mora prepričljiv, dostojanstven nastop in že zdaj pomisliti na kake zanimivosti, kako smešno anekdoto, povezano s tem, o čemer piše. Očarati mora vse, ki bodo tam. .S svojim intelek-toni, ki pa ni samo zoprno učenjakarsJki, ampak sproščeno poznavalski. Od nocojšnje tiskovne konference bo odvisno skoraj vse, kar bodo pisali o knjigi in o njem, to že ve. Najpomembnejši članki bodo objavljeni v naslednjih dneh, vsi drugi bodo tako ali drugače samo različica tega, kar bo napisano zdaj. In šele pozneje pridejo na vrsto ocene tistih, ki bodo knjigo prebrali in o njej pisali. In ki ga bodo povabili k daljšim intervjujem čez tri, štiri strani v prilogi osrednjega časopisa in v tedenskih revijah. Mogoče ga povabijo tudi na televizijo?
Primož Bedrač je vzel list papirja, sedel na svoj stol in si zapisal nekaj opornih točk
H
LITERATURA
za osnovo tega, kar bo povedal, si p rib el e Žil, katerih zanimivosti, povezanih z besedilom in njegovimi raziskavami, absolutno ne sme pozabiti. Prebral je recenzijo, si podčrtal nekaj vrstic, nato je knjigo in papirje spravil v aktovko, si oblekel suknjič, spil še zadnje kaplje kave, pogledal v sobo k hčerki, ki je med tem zaspala, in odšel.
Na fakulteti se je že razvedelo za knjigo in predstavitev, na hodniku sta ga ustavila dva kolega in mu čestitala, tudi tajnica oddelka, za katero si nikdar ne bi mislil, da je pozorna na take dogodke, je prišla iz pisarne in mu tudi stresla roko. Samo študenti so bili kot vedno -malo zaspani in zmačkani, nekateri vidno nezainteresirani, nekateri pa, redki, zagnani, zvedavi, z idejami in vprašanji, tudi provokativnimi - te je imel najraje, ker so spodbudili tudi njega, da je razmišljal naprej, da je moral biti inovativen, spreten in se je ob tem tudi česa novega naučil Za marsikaj v novi knjigi so bili »krivi« prav študenti, ki so ga potisnili na kako polje, ki ga je odkril zaradi njih in ga potem tudi obdelal. Ampak danes ni bil tak dan. Primož Bedrač je bil z mislimi že bolj na novinarski predstavitvi, študentje že malo pomladno raztreseni, od-p red aval je še eno snov, povedal, kaj približno bo treba znati na izpitu in šel v kabinet, da se še malo pripravi na novinarsko, potem pa na kosilo v bližnji bistro in na kavo z ženo, ki je bila danes dežurna v bolnišnici in je tudi na predstavitev knjige ne bo. Žal ji je bilo, njemu tudi, ob njej bi se počutil nekako podprtega in varnejšega, ampak kaj hoče, v vsaki dobri stvari je tudi kaj manj prijetnega...
V kavarno fakultete je prišel nekaj minut pred novinarsko konferenco in se nemalo začudil: tam je bilo že polno ljudi, znanih in neznanih, njegovi kolegi s fakultete, pa iz pravniškega društva, nekateri advokati, celo nekaj študentov in seveda novinarji. Kolegi so mu čestitali, stresali roko, ga potrepljali rekoč: »Ti pa si sila, kakšna knjiga, kdo bi si mislil!«, vendar vsi niso mogli do njega; nenadoma sta prišla k njemu založnik in tiskovna predstavnica z založbe ter ga, skupaj z Andrejem Kolencem, skoraj odvlekla k mizicam na podestu. »Treba se je pogovoriti
o poteku konference: najprej povem nekaj o knjigi in projektu podobnih izdaj jaz, potem sledi dr. Kolenc in na koncu boste o knjigi govorili vi, verjetno vas bom še kaj vprašal, potem pa bomo dali besedo publiki. Kar sedite,« je rekel založnik Gruber, naročil kolegici, naj prinese steklenico z vodo in kozarce, preveril, če je vse v redu z mikrofoni, nato pa vzel enega z mize, vanj pihnil, da se ¡c zaslišalo neprijetno hreščanje, ljudje so utihnili, Gruber pa je začel: »En lep dober dan želim vsem skupaj. V veselje in čast mi je, da sem danes obdan s samimi strokovnjaki za pravo, še posebej pa, da imam na svoji desni avtorja nove knjige z naslovom: Na sipinah avtorskih pravic.« Razlegel se je aplavz, Primož Bedrač je vstal in se rahlo priklonil, malo nerodno, češ, nisem vajen take pozornosti, in sedel nazaj na stol. Gruberje nadaljeval s predstavitvijo in poudarjal predvsem, da je knjiga prva izmed vrste knjig, ki jih namerava založba izdati, saj prav tovrstne literature o področjih različnih .strok, ki pa so napisane - ne ravno poljudno - ampak tako, da so dostopne vsakemu intelektualcu, ki se pravzaprav MORA zanimati za področja, kot je pravo, sociologija, psihologija, tudi medicina in tako naprej, manjka. Govoril je o Bedračevi knjigi, pa tudi omenjal imena avtorjev, ki jih bodo izdali v prihodnje, če le ne bo Ministrstvo znižalo subvencije, časi so težki ... ta del govorjenja na konferencah je Primož Bedrač sovražil: večno pritoževanje nad denarjem, ki ga ni, sam je pa dobro vedel, kako je s temi subvencijami in mešetarjenjem založnikov, ki so, ne glede na Subvencije, vedno izigrali prav avtorje, sami pa poskrbeli, da jim ni nič manjkalo. No, saj bo šlo mimo, je že nehal in prepustil besedo Kolencu, Dobri stari Kolenc, prijatelj in kolega je seveda natrosil nekaj superlativov, Primož Bedrač je kimal in se prijazno nasmihal,
Kolenc jc povedal nekaj splošnega o avtorskih pravicah in o problematiki knjige, nato je prišel na vrsto on: avtor Primož Bedrač. Vstal je, se nasmehnil in začel: »Mislim, daje treba začetke te knjige iskati že v mojem otroštvu, ko sem se stepel na dvorišču zaradi zgodbe, ki so jo prijateljčki pripisovali nekomu drugemu kot
pisatelju, ki sem ga jaz. poznal In mi je mama rekla: li pa si zagovornik avtorskih pravic, da se greš tepsti zaradi tega!« ... smeh ... užival je. Užival je kot muha na dreku, bi se reklo. In potem je v svojem slogu profesorja, vajenega nastopanja, razlagal, kako je prišel do ideje o knjigi, kako ga je njegovo delo samo pripeljalo do področij, o katerih niti sanjal ni, ko je pisal doktorat na to temo, kako neizmerno široko polje so avtorske pravice in da je bil njegov problem pri pisanju, ne to, kaj naj napiše, ampak predvsem, česa naj ne napiše ... smeh ... govoril je o prvem primeru, ki ga je dobesedno prizadel in iz katerega je izhajalo skoraj vse, čemur se je posvečal, omenil je, kako je bil, kot mlad doktorant v Ameriki in spoznaval, kako tam gledajo na to problematiko - zato se v enem izmed poglavij posveča tudi tej razliki v razumevanju in odnosu do avtorskega prava, predvsem pa, je poudaril, je najpomembnejši zadnji del knjige, namenjen vsem in vsakomur, kako moramo biti pozorni na to temeljno pravico, ki velja na področjih, za katere komajda vemo, vendar je prav ta knjiga tu zato, da se jih zavemo ... Gromozanski aplavz, Primož Bedrač jc bil presrečen. Spet seje rahlo priklonil, tudi Štreber in Kolenc sta vstala in mu ploskala, potem so bila na vrsti vprašanja iz publike, vendar razen banalnih vprašanj, če bo tej knjigi sledila nova in koliko časa je pisal prav to knjigo, ni bilo drugih. Kako pa naj bodo, saj knjige še nihče ni prebral ...
Po konferenci je dal dve izjavi za radio, novinarka z osrednjega časopisa se je prišla domenit za daljši intervju, nekateri so prišli s knjigami, da jih podpiše, Potem so šli na pijačo v bližnji bife: Kolenc, tiskovna predstavnica, kolega in kolegica s fakultete, malo pozneje je prišla tudi žena, Gruber ni mogel z njimi, moral je čim prej domov zaradi otroka. Pili so, nazdravljali novi knjigi, prešli na aktualne teme, novi pravilnike študijskem dopustu, komentirali naj novejšo afero iz advokatskih sfer. Primož Bedrač je plačal zapitek in z ženo odšel domov, bil je zadovoljen, lahko hi se reklo celo: srečen. Imel je svojo knjigo in vsi so ga občudovali,
Dnevi, ki so sledili, so bili enako prijetni: ves čas so mu ljudje čestitali, ga klicali za nove
predstavitve in nastope, v širši družini so napovedovali proslavljanje knjige s piknikom ob reki, ko bo topleje, v vsakem primeru pa bo imel tudi kmalu rojstni dan. Čez nekaj dni,
Čez nekaj dni ga je zbudila Maša, stala je ob njegovi postelji z darilom v roki: zgoščenko s posnetki z njegovih kaset in cigaro, »Vse najboljše, oči!« ga je objela in poljubila; potem se je zbudila tudi žena, mu voščila in iz predala vzela kuverto ter pomenljivo rekla: »Vikend razvajanja v dvoje« ter se stisnila k njemu. Maša je skočila v posteljo, požgečkal jo je, smejali so se in valjali po postelji, »Hvala moji dami, z vama je praznovanje res zabavno« in je požgečkal še ženo, da je zacvilila. V tem trenutku je zazvonil telefon, Primož Bedrač je kar bos odhlačal do suknj iča v delovni sobi in iz žepa potegnil mobilni k.
»Dober dan, gospod Bedrač, tu Marjan Dobravec, včasih sem bil vaš študent, zdaj pa delam na TV. Ali bi lahko nocoj nastopili v večerni informativni oddaji? Lepo prosim,«
Primož Bedrač ni mogel verjeti, 'Ib je šele darilo za rojstni dan! Nastopiti na nacionalni televiziji v oddaji, ki jo gledajo dobesedno VSI!
»Seveda, seveda, saj se vas spomnim. Kdaj pa naj pridem na TV?«
»Ob kakih pol desetih bo v redu. Ampak, profesor Bedrač, nekaj vprašanj imam pripravljenih tudi o avtorskih pravicah profesorja Malfija iz Katanzara - saj je del vašega besedila njegov, kajne?«
Primož Bedrač seje skoraj sesedel.
»Moment, zdajle ne morem govorit o tem. Vas pokličem nazaj,« in je prekinil.
Polil ga je mrzel pot, sedel je na usnjeni stol ob pisalni mizi, glavo zakopal v roke, misli so mu otrpnile in ni mogel nič več. Iz otroške sobe ¡e k njemu prihajal Ježkov glas ... pripovedoval je pravljico z nove zgoščenke ...
... Kmetje so zabučali v smeh in kričali vprek: »To je laž, kosmata laž!«’*
* iz: Milčinski, Fran: Laž in njen ženin, Ljubljana, Banje, 2008
BOGDAN GROM NJEGOVO USTVARJANJE JE BILO POSVEČENO KRASU
Mojca Polona Vaupotič
»Zame je kamen to, k ar je morda komu drugemu diamant ...Ko smo bili študentje v Ljubljani, smo dali našim dekletom mali kraški kamen, brušen, in verižico, ki verjetno ni bila zlata. Težko je opisati, kaj mi pomeni' kraški kamen. Menije to sveto. Pravzaprav vsak kamen doživljam, v njem vidim nekaj živega, če nič drugega, njegovo originalno formo ali tisto, ki bi mu jo dal som. Zato se v mojih risbah in okrasju pojavljajo takšne fantastične prikazni« (Bogdan Grom)
Te njegove besede bi si upala poimenovati okus po kamnu, tako čuteče ga je doživljal. Gre za naslikane ali oblikovane umetniške forme, ki posedujejo ter vzbujajo estetske občutke in zaznave, Nastale so iz izkušenj njegovega pristnega občutka do življenja. Kamen ne izumlja pomenov; gane nas lahko že, če se dotakne nečesa., kar že obstaja, zakopano globoko v naših utelešenih spominih.
S temi uvodnimi mislimi lahko označim slovenskega umetnika, slikarja, grafika, ilustratorja, gledališkega scenografa In oblikovalca Bogdana Groma, ki se je v življenju srečal z zelo različnimi svetovi. Rodil seje leta 1918 v Devinščini pri Trstu, v hiši, kjer se še danes nahaja gostilna Potenc. Njegov oče je bil po poklicu bančni funkcionar in zato so se večkrat selili; ko je bil star dve leti, so živeli v Pragi, kjer se je naučil češkega jezika. Pri treh letih je tukaj prvič obiskal muzej in tedaj se ga je verjetno, ob podobi kenguruja z mladičkom v »vreči«, usodno dotaknilo slikarstvo, Meni, daje morda bila to notranja pobuda za vse, kar je temu sledilo, Za tem obdobjem so se ponovno vrnili v domači kraj, nato pa so sledila leta nemirnih premikov. Po pridružitvi Primorske k Italiji se je družina preselila v Jugoslavijo. Leta 1941 so ga Italijanske oblasti aretirale, bil je zaprt v Trstu in pozneje odveden v Umbrijo,
V Perugi je študiral na likovni akademiji, po kapitulaciji Italije pa je študij nadaljeval v Rimu, kjer je preživel še dva meseca, in v Benetkah, kjerje leta
'tu ■
No prejšnji strani: Bogdan Grom in kraška vas v sliki "Jutra"
Na tej s troni zgoraj: "Benetke";
spodaj z leve: kraški motivi v litografiji "Kamnita cerkev'’in "Hiše"
1944 diplomira l na beneški Akademiji, Dve leti po vojni, ko se je ponovno vrnil v Trst, se j-e priključil ga l.erij i Scorp ion e te r se seznanil s tedaj že poznanimi slikarji, Lojzetom Spacalom, Av reli je m Lukeži-čem, Jožetom Cesarjem in z Avgustom Černigojem, V tem obdobju je postal tudi gimnazijski profesor za likovni pouk na Ptuju. Povrnitvi nazaj na Primorsko seje zaposlil na učiteljišču v Trstu, Leta 1957 je še dodatno obiskoval tečaj za vitraže, na munchenski Akademiji,
Sledilo je obdobje, ko je Bogdan Grom ves svoj navdih in ljubezen
posvetil Krasu oziroma motivu, ki se navezujejo na kraški svet, o čemer govori njegov smisel za lapidarnost 'in tektoniko. Se kot njegov poznejši likovni motiv venomer izstopata prevotljenost in že kar arabeskna razgledanost oziroma razčlenjenost. Po svojem bistvu je Grom iz razit estet in rojen oblikovalec, saj svojo usmerjenost kaže v svojevrstni izraznosti oziroma posredovanju idejnega pomena, ki ga razkriva skozi svoj izredno ustvarjalni duh. V njegovem ustvarjanju so ga vedno pritegovale različne tehnike oblikovanja. Tako seje v svojem likovnem jeziku posvečal mnogim zvrstem, posebej umetnoobrtnim, povezanim z arhitekturno opremo, saj je obvladoval najraznovrstnejše izvedbene materiale, med drugim tudi steklo in kovino. Že v slikarstvu so ga pritegovale redke tehnološke posebnosti, na primer tehnika batik [indonezijskinačin vzorčenja z voskom) s svojo ostro risbo, vezano na tekstilno podlago, ki jo je prilagodil sEikanju na papir. Leta 1957 pa je 39-let n ega Bogdana Groma zaneslo v Ameriko, kamor si je že dolgo želel,
V domačem okolju so se mu namreč zdele ustvarjalne možnosti za njegovo hrepenenje po estetizaciji sveta in raz Eskovanju tehnologij v povezavi z umetnostjo vendarle preozke, Do odhoda v Novi svet je bil zelo cenjen tudi kot ilustrator.
Za svojo prihodnost jev ameriškem svetu znal dobro poskrbeti, saj mu je uspelo, da si je prvo službo ustvaril v majhnem mestecu Ossinigu, severno od Mew Vorka. Imel je velik smisel za okusno in estetsko urejanje prostorov, njegovi koncepti so navduševali naročnike, tako da so mu zaupali ter pustili popolno svobodo pri urejanju naj-večjih ameriških trgovskih središč, Vendar hrepenenje po Krasu ni v njem nikoli pojenjalo. Vrhunski »nadomestek«: mu je sicer bilo dano
odkriti v Novi Mehiki., kamor seje vračal leto za letom, Ko je bil prvič tam, pri Albuquerque, v kraju Georgie O'Keeffe, je pred E] Ritom zagledal kanjon Plaza Bianca ter se spusti I v globino, Pred njim so se pojavile k raške skale v ogromnih dimenzijah. Stene so bile mogočne in iz njih je stopala izrazita vsemogoča figuralika, njegova domišljija pa seje ponovno rodila. Z menjavanjem sončnih žarkov so se menjavale tudi sence in vsakič je bilo na vidiku nekaj novega, barvitejšega, mogočnejšega. Nekaj časa je stanoval v umetniški koloniji V El Ritu ter se vsak dan vračal v kanjon, kjer je ustvarjal. Ta zanos je pripomogel tudi k razumevanju Gromovega enkratnega in neponovljivega prehajanja vzdolž vzporednih tirnic, kjer poteka menjava umetniških impulzov med Ameriko in Evropo pa tudi Italijo. 1 uporabo naprednih izraznih tehnik in celo z iznajdbo novih, je vnesel v svoje vrhunske stvaritve starodavno srž atavističnih spominov rodne zemlje, ne Zgolj Z ilustrativnim prijemom in preslikavanem starih družinskih ikon v mejnih pokrajinah potekajoče poselitve, temveč je ustvaril nezdružljiv preplet med naravno genezo k raških pojavov in njemu lastnim tehnološkim izrazom. Primer takšnega delaje umetnina Abaquiu iz leta 19S9.
Z leti se je Grom v Novem svetu uveljavi I kot ustvarjalec-Li met ni k, njegova skulptura medvedka pande pa je celo končala v ovalni pisarni Bde hiše predsednika Richarda Nixo-na, Najbrž je to nekakšna asociacija na tisto sliko s podobo kenguruja z mladičkom v »vrečk s praškega muzeja, ki ga je Gram obiskal kot majhen fantek.
Lota 1960 pa se je pričelo obdobje, kije očitno zaznamovalo novo Gromovo življenjsko pot. To je bilo opremljanje cerkva, Njegova cerkvena umetnost pa ni toliko individualistično izpovedna, kolikor je nadosebna, posvečena izraženi ideji, in je predvsem univerzalno sakralna ter krasi In a. Njegovo prvo mojstrsko umetniško delo oziroma povabilo k sodelovanju je bilo, da oplemeniti armensko cerkev sv. Vartona v New Vorku. Grom jev pročelju cerkve izklesal ploski relief s tremi upodobitvami; s Kristusom,sv. Vartanom in skupino s sv.
Va rta no m, kjer opazimo rahel pridih secesijske umetnosti. Za katedralo je izrisal tudi dekoracijo enajstih vitrajev, ki tradicionalno izdelavo
Od zgoraj:
"Risba",
"Nokturno'1
in bronasta
skulptura
"Plesalke"
združujejo z uporabo sintetičnih smot in kjer se harmonično prelivajo abstraktni slog Geneze, romanski slog mkejskega koncila in ekspresionistični slog Ezeki-jelovih prerokb. Umetnik seje prav tako
ukvarjal z bronastimi reliefi. Primer teh je mogoče uideti na frizu, ki opremljajo luteransko cerkev sv. Petra v Huntingdon Station v NewYorku. Obredno zamišljeni in zato docela statični sta postavi obeh svetnikov v inte-rierju leta 1997 prenovljene slovenske cerkve sv. Cirita v New Yorku,
To sta kip sv. Cirila in sv. Antona Padovanskega v mešani tehniki bronaste zlitine, ročno obdelanega bakra ter medenine. Povsem vizualno drugačen, izrecno arhitek-tonsko-oblikovalsko in nefiggralno zasnovan
masivni križ, skonstruiran iz lesa, jekla, medenine in brona, pa je Grom izoblikoval za glavni oltar cerkve sv Jakoba v North Sale mn u v New Yorku. V svetišču Emonu-Et v mestu Yonkers v New Yorku je umetnik judovskim
vernikom ustvari! secesionistično prenovo stopnišča ter praznično procesijo iz brona in žice [simhot Tora), ki pozdravi obiskovalce ob vstopu v preddverje, Družabna dvorana je okrašena z dvema
Zgoraj: notranjost m pročelje armenske cerkve sv \/črtana v New Yorku
Spodaj z leve: križ na oltarju, notranjost in tabernakelj cerkve sv. Cirita
Zgoraj: judovsko sinagogo White Plains in Schulmano-va kapela;
spodaj: vitraji iz geneze;
spodaj desno: "Zamrznjeni slap", akril, Exton Square
električnima lestencema, ki ponazarjata - eden Pohod hčera nosačev vode iz Jeruzalema, drugi pa Praznično romanje. Z učinkujočo žično risbo je umetnik, »porisal« tudi stene armenske cerkve su Tomaža v Tenaflyju ter jih prežel s prosojnostjo vertikalno usmerjenega in z linijo prepraženega rečnega vala z ribami in z motivi razigranih ovac, koz ter veselih živali, Te nosijo pridih stiliziranih form, ki oznanjajo spomin na prvotno obujeno krščansko idilično pastoralo. Prispevek s strani Bogdana Groma je bil prav tako dodan k novemu svetišču judovske sinagoge - Congregation Kol Arni, White Plains v New Torku. Obloženo je s šestindvajsetimi visokimi »steklenimi zavesami«, ki omogočajo pozdrav naravne svetlobe, ta pa veličastno krasi prostor.
Slove ns ko-a me riški umetnik Bogdan Grom je zasadil, svoje doživljanje in osnove za prvo znanje v naravno in kulturno izročilo
domače dežele, posebno tržaškega okolja, a je svoj glavni ustvarjalni pečat, v katerega je zajeto njegovo osebno in duhovno izročilo preteklosti, zapustil prostrani Ameriki. Zato je jasno, da ga tamkajšnji pisci, naročniki ter arhitekti cerkva, kijih je opremil, označujejo kot moža, kije v Ameriko prinesel dediščino Evrope in s tem hkrati Slovenije. Vedno je bil umetnik dveh svetov, razpet med Evropo in Ameriko. Bilo je leta 2013, ko je zadnjo noč svojega življenja sklenil v Englewoodu, v državi Mew Jersey v Ameri ki, Pokopan pa je seveda, na svojem Krasu.
»Kras pa me zmeraj navdahne, ostaja mi odprt, Kras lahko rišem in stikam tako, kot sem ga pred petdesetimi ali sedemdesetimi ledin zmeraj vidim kaj novega#. (Bogdan Gromj
RAZMIŠLJANJE ZDOMSKE TRŽAŠKE SLOVENKE
XXII.	Slovenski kulturni praznik
Mirella Urdih
Nekako do leta 2010 smo Slovenci na severnem Bavarskem na pobudo našega takratnega župnika Statika Gajška redno obhajali slovenski kulturni praznik. Imeli smo navadno kakega gosta iz Slovenije, ki nam je deklamiral (pesnik Kuntner na primer) ali ubrano zapel (sestav Puschluschtac). In sama sem kdaj na župnikovo Željo nagovorila sorojake. Tako je biki na primer
8.	februarja 2004 v Niirnbergu, ko sem svojemu priložnostnemu razmišljanju dala naslov:
Od Itake do A len preko Ljubljane
Prepričana sem, da je prejšnjo nedeljo, 1. februarja, marsikdo napeto sledil prenosu srečanja med nemškim in slovenskim moštvom na Evropskem rokometnem prvenstvu v Ljubljani, kjer so se naši fantje prav dobro odrezali, kot je priznal celo nemški komentator, ki drugače kar ni mogel prehvaliti nemških igralcev in njihovega timskega duha.
Čeprav sem sama z izredno pozornostjo sledila ceh tekmi in se navduševala nad uspešnimi akcijami slovenskih rokometašev, nisem niti v kritičnih trenutkih in ne ob končnem rezultatu bila razočarana. Imela sem namreč ves čas
pred očmi prizor, ki ga je televizijski snemalec ujci med igranjem slovenske himne: strumno v vrsti drug za drugim, z roko na rami prednjega soigralca, so fantje v en glas s slovensko publiko in brez izjeme, doživeto in ponosno zapeli Prešernovo Zdravljico. In izborili so si nastop na prihodnjih olimpijskih igrah v Atenah.
Vtis imam, da so prav športniki tisti, ki od osamosvojitve sem največ prispevajo k razpoznavnosti Slovenije pri širši mednarodni javnosti. Kako dobro de, ko nemški komentator podčrta ta ah oni izjemni dosežek pripadnika male Slovenije! Lahko smo nanje ponosni.
Že Prešeren je namreč poudarjal potrebo po ljubezni in zvestobi lastnemu narodu in deželi, po samozavesti in prepričanju, da naš narodni ponos ni kaj zgrešenega, temveč nekaj naravnega, do česar ima pravico pripadnik vsakega naroda in na katerem lahko gradi svoje mostove do drugih narodov.
V Elegiji svojim rojakom naš pesnik primerja Slovenijo z grškim otokom Itako, kamor se ie po večletnih blodnjah in prestanih izkušnjah in težavah Odisej končno vrnil domov.
Takole pravi:
Itaka ni b’la bogata žita, vina, konj, ljudi, tesna, majhetia, gorata, vender davno že slovi,
ker jo ljubil je do smrti, vsak ji sin ostal je zvest, mimo Itake vse črti, kar Odisej vidi mest.
Krajnc, li le dobička išd, bratov svojih ni ti mar, kar ti bereš, kar ti pišeš, more dati gotov d nar!
Kar ni tuje, zaničuješ, starih šeg se zgublja sled, pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast sl led! —
Tiho pesem! — bolečine ne razglašaj naših mn, če nečast te nasagine,
domu, Kranjc moj, zvest postan! —
Tako bo Slovenija obstala tudi v Evropski uniji in slovenski rod bo preživel tako dolgo, dokler ji bodo nje hčere in sinovi ostali zvesti.
Zato krepimo vezi med seboj, rasti mo kot posamezniki in gojimo svoji jezik, ki smo ga dobili
Bori dehtijo„ bori dehtijo, njih vonj je zdrav in močan, in kdor se vrne iz njih samote\, tani več bolan.
od svojih prednikov, ki so zanj tudi trpeli in ga mi nimamo pravice uničevati!
Vendar na današnji dan ne smemo zamuditi prilike, da ne bi kratko postali tudi še na Krasu* ker
Zakaj v tej pokrajini kamniti je vse lepo in prav, biti, živeti, boriti se In bili mlad in zdrav.
Bori, drugovi, dehteči, močni, tihi drogovi krnske samote, bodite pozdravljeni v moji samoti, polni težke, otožne lepote!
Tako je pel v svoji Pesmi s Krasa Srečko Kosovel, rojen v Sežani 18. marca 1904, čigar stoletnico rojstva letos obhajamo,
S	svojim študijem in pesniškim delom je bil logično vezan na Ljubljano, v kateri, se sicer ni nikoli udomačil, a iz njegove tesnobe in groze, pogojene po doživetju prve svetovne vojne v najstniških letih, ni mogoče izključiti tržaške in primorske tragedije, ki se ju je do kraja zavedal.
V Ekstazi smrti na primer je jasno začutiti usodo
Trsta z usodo Evrope vred, O Kosovelu smemo torej reči, da ni samo "pesnik Krasa" pač pa v resnici tudi naš prvi veliki tržaški pesnik. Je ena izmed naših največjih pesniških osebnosti sploh, ki v svojih pesmih ne izraža samo stiske in zgubi je nosti povojnega človeka, ampak razkrinkuje tudi krivice in nakazuje rešitve.
V svojem 22 let kratkem življenju, polnem nemira in iskanj, je kdaj le našel trenutek pokoja in občutek varnosti, kot poje v pesmi Drevo nad obal:
Hvala lepa
Drevo nad obal sklonjeno, ne šumi. Ko da posluša nekaj in da strmi. -Kam strmiš ti?
Kot da besede rasto iz tišine - iz svetišča harmonij - tihe, tihe so morja gladine. In ti?
Nekdo je, ki govori za bregovi. Nekdo ki so mu poslušni vetrovi, in moja uporna duša je mirna sedaj, ne vem zakaj.
Erlangen, 08,02,2004
Pripis 25. maja 2016:
Podobni občutki so me prevzeli pred dvema mesecema, točno 20. marca, V gorskem raju, v Planici, seje dogajal čudež: ne samo, zato ker je Peter Prevc v odlični formi prekosil vse druge skakalce, ampak tudi zato, ker se je za njim, še pred vsemi drugimi, uvrstil Robert Kranjec. In naravnost ganljivo je bilo, ko se je iz neizmernega morja
plapolajočih slovenskih zastav dvignila naša Zdravljica, s čimer so športniki kot piše Mojca Petaros v Rasti za april/maj - zmogli nekaj, kar še ni uspelo nobenemu politiku: združiti Slovenijo, In jaz sem še s posebnim užitkom registrirala, kako je nemški reporter, za razliko od prvih let po osamosvojitvi Slovenije, čisto pravilno izgovarjal slovenska imena!
5s | mladika os - zpis
KIP FRANCETA GORŠETA TUDI V VIPAVI
Magda Rodman
V zadnjih številkah Mladike sem z zanimanjem prebirala zapise gospoda Iva Jevnikarja o delu in življenju kiparja Franceta Goršeta ob 120-letnid njegovega rojstva in se ob tern spominjala tragične smrti svojega strica Draga Bajca (1904—28). njegovega pogreba ter zgodbe, kako je njemu posvečeni spomenik priromal v Vipavo in kako ga je v Gorici v tajnosti izdeloval mojster France Gorše,
Najprej nekaj besed o mojem stricu, za katerega je mojster Gorše izdelal nagrobni spomenik.
Drago Bajc (tudi Bajec) je bil orga-nizatorTigra na Vipavskem, novinar in
pesnik, borec za narodnostne pravice Slovencev pod fašizmom, ki je u mrl v Biljah 25. oktobra 1928.
Po končani osnovni šoli v Vipavi in nižji gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano je nadaljeval šolanje na klasični gimnaziji v Kranju. Tam seje šolal do šolskega leta 1924/25, ko je moral šolanje prekiniti, saj je bil kot italijanski državljan dolžan v Italiji odslužiti vojaški rok. Drago bi rad maturiral pred nastopom vojaške službe, zato je zaprosil za odložitev služenja vojaškega roka, pa so italijanske vojaške oblasti njegovo prošnjo zavrnile in ga poslale v južno Italijo, kjer je bil telegrafist.
Drago Bajc (tretji z leve v dragi vrsti) kot dijak gimnazije v Kranju leta 1923 (iz avtoričine knjige Moj dom in moj rod)
Pred koncem vojaške službe so ga septembra 1926 v Catanzaru zaprli in ga nato premesti li v tržaški zapor. Italijanske oblasti so že dalj časa iskale avtorja Desetih zapovedi za rekrute, ki so bile objavljene v humorističnem listu Čuk na pai'ci.
Zaradi njih je bil zaprt tudi urednik lista France Bevk.
Po vrnitvi domov je Drago opravil še maturo leta 1927 in se v akademskem letu 1927/28 vpisal kot izredni študent v prvi letnik p ravne fakultete univerze v Padovi. Poleg študija je bil še novinar pri uredništvu časopisa Edinost vse do njegove prepovedi leta 1923. Ves čas pa je tudi literarno ustvarjal.
V tern času je njegov prijatelj in tigrovec Albert Rejec izvedel, da mu grozi petletna konfi nacija v južni Italiji, kerje bil na seznamu osumljenih oseb. Zato so v Padovo poslali svojega zaupnika, ki bi Dragu pomagal zbežati v Jugoslavijo. Toda našel ga je hudo bolnega z visoko vročino, Kljub bolezni gaje prepričal o odhodu iz Padove. Takoj® Drago mukoma prišel.do Bilj, do Humarjeve domačije, kjer sta živela Bajčev sodelavec Rado in njegova sestra Cvetka Humar - Dragovo dekle,
Tam se je Drago zgrudil, Hišni pesje začel lajati in opozoril domače, da se nekaj dogaja. Takoj so mu nudili prvo pomoč in ga zaradi varnosti prepeljali v hišo št. 187 k družini Peric, ker so bili nadzorovani in so se bali policije, Tako je Drago po nekaj urah umri pri Peričevih v Biljah, Gospodar Franc Peric ga je dal na pare v sobo svoje žene Fellčke, ki je takrat ni bi lo doma, ker je služila v Aleksandriji, doma je pustita tri otroke, Po takratni navadi so Peričevi šli iskat po vasi zaupno žensko, ki je sedela ob mrtvem Dragu, ga varovala in v sobici molila. Pokojnemu so glavo zvezali z ruto.
Zahvala
ob priliki nesrečne smrti na s ega predragega sina, brala
Draga Bajca
prečastiti duhovi;!rit, rodbini Humarjevi, da ga ji pobrala ntzavvilneg.i, na cesti in mu lajšala poslednje mučne trenutke; rodbini Peričevi, da ga je «tla pod streho zadnje itre in ob smrti do prenosa In raztelešeni a v mrtvašnici; vsem prijateljem in insncem, ki so mu ostali zvesti v dolgih dneh in nočeh čakanja od četrtka do nedelje t mrtvašnici v Biljah: vsem pevskim zborom, ki so mu t nedeljo na domu v Vipavi zapeli poslednji pozdrav; vsem, ki so mu £rl*ovjli neštete vence, šopke in cvetje; vsem neštetim, ki so mu izkazali poslednjo čast pri prevozu v nedeljo, ki so se ga spomnili v ponedeljek popoldne, vsem; ki so ga v ponedeljek popoldne spremili k poslednje mu počitku.
Vipava, dne 30 oktobra ¡<128
Uibložčerta rud bi n d Bajec.
O tem žalostnem dogodku je 25. oktobra 1928 Franc Peric ves pretresen pisal svoji ženi Felički v Aleksandrijo in ji sporočil, kaj se pri nji h doma godi,
Fašistično oviranje pogreba
Dragova smrt je pri italijanskih oblasteh vzbudila močno zanimanje. Njegovo truplo je ležalo v Biljah v mrtvašnici od četrtka do nedelje, ker oblasti niso pustile, da bi ga pokopali v rojstnem kraju v Vipavi, ampak bi ga morali pokopati v Biljah,
Njegov oče si je strašno prizadeval za prevoz trupla v Vipavo in končno dobil dovoljenje, vendar težav s sinovo smrtjo še ni bilo konec. Ko seje razvedelo, da bo pogreb v Vipavi, so ljudje začeli prihajati vVipavo z vseh strani. Tudi pred hišo seje zbrala velika množica od vsepovsod. Prihajali so študentje iz Ljubljane, vendar sojih Italijani zadrževali v vlakih. Oblast je vztrajala, da bo dovolila pokop, šele ko se bo množica razšla. Toda ljudje so ostali in pogreb je bil prestavljen za uro, nato pa na naslednji dan, in spet so oblasti prestavljale uro pogreba, da je bila zmeda popolna.
V Vipavi so fašistične oblasti še naprej ovirale njegov pogreb, ker so se bale izgredov njegovih tovarišev
Zahvala družine Bajc po Dragovem pogrebu
Lei/o: detajl in celotni nagrobni spomenik, ki go je zo Drogo Bojca leto 1929 ustvaril kipar France Gorše, plošči leva in desna je družina dodala leta 1337;
spadaj: zidar Ivan Poniž, kija ponoči postavljal Goršetov s pom enik Dragu Bajcu, slikan Ietcil996 v Vipavi
(vse slike iz avtoričine knjige Moj dom in moj rad)
in upora domačinov. Končno so ga pokopali 29. oktobra 1928, Na pogreb so prišli tudi njegovi sošolci in prijatelji iz Jugoslavije in Italije ter tigrovski sodelavci. Pogrebni sprevod je spremljala policija, vse je bilo nadzorovano. Njegov grob je bil še po pogrebu zastražen. Zjutraj pa je bila gomila polna cvetja. Čeprav je bilo prej to prepovedano.
Dragova smrt je bila velik udarec za njegovo družino, Drago je bil prvorojeni iz prvega zakona Janeza Bajca in Ivanko Hrovatin iz Dupelj pri Vipavi, Imel je še brate Žaneta, Milana in Eda ter sestro Viko, Njihov oče Janez je bil vojak v svetovni vojni v Karpatih, mama Ivanka pa je leta 1915 umrla za špansko boleznijo. Drago je imel takrat enajst let in je sam pisal pismo očetu na fronto ter mu sporočil žalostno vest o smrti drage mame In žene, Ko je oče prišel iz vojske domov, je našel pet otrok brez matere.
Kmalu se je drugič poročil in otroci so tako dobili krušno mamo in še dve polsestri, Milko in Jožko. Po prvi svetovni voj ni so bile razmere hude, veliko pomanjkanje vsega, in treba je bilo živeti naprej. Doma so imeli kmetijo, kjer denar ni prišel vsakega prvega v hišo,
Za Dragov pogreb so vzeli posojilo, ker je bila krsta pocinkana zaradi prevoza in veliko dražja od navadne.
Goršetov nagrobni spomenik
In sedaj stopimo na vipavsko pokopališče pred grob Draga Bajca, kjer je postavljen skoraj tri metre visok kamnit
obelisk. Na Vrhu vidimo glavo iz belega marmorja, ki počiva na sklenjen ih rokah. Obrnjena je proti Jugoslaviji. Ob straneh levo in desno so ob visokem podstavku še tri plamenice.
Spomenikje bil postavljen novembra 1929 in je delo kiparja Franceta Goršeta. Na vrhu je ob glavi spodaj vklesan njegov podpis: F, Gorše. Klesal ga je v Gorici, na dvorišču kamnoseka v Tržaški ulici. Mojstru seje delo nekako zavlekla, ker gaje opravljal v ilegali na več lokacijah in v strahu, da mu že oblikovani kip zaplenijo in uničijo italijanske oblasti.
Po postavitvi tega spomenika so takratne oblasti ugibale, kam je glava obrnjena, in pritiskale na družino Bajc, da bi morali glavo obrniti tako, da bi gledala v smer proti Italiji, in ne proti Jugoslaviji, pa do tega k sreči ni prišlo.
Podrobnosti o naročilu spomenika in ostalem nam je v ohranjenem pismu zapisal gospod Hi [arij Frančeškin, član goriškega odbora organizacije primorskih narodnjakov In udeleženec prvega tržaškega procesa, kjer sta bila oba z ženo Sonjo obsojena na zaporno kazen dveh letin pol. Zapisal je, da je tak spomenik izbral go riški odbor tigrovcev. Za pogovore s kiparjem je bila zadolžena njegova žena, ki naj bi to delo spremljala, o njem poročala in se dogovarjala za plačilo, ki so ga skupaj plačali člani odbora tigrovcev. Mojster Gorše je v letih 1929-30 živel v Gorici' in je svoja dela in osnutke razstavljal v hiši dr, Tume.
Tudi sam prevoz in postavitev spomenika sta posebni zgodbi in odsev istih težkih časov, ko je pri nas vladal fašizem. Znani vipavski zidar Ivan Poniž (1911-98) mi je leta 1998 sam pripovedoval, da je bil spomenik pripeljan s kamionom v petih velikih kosih in v nočnem času odložen pred vrata vipavskega pokopališča. O tem je bil takoj obveščen Dragov oče Janez, kije hitro vstal in šel budit zidarja Ivana Poniža, Delu so se pridružili še Ivanov oče, tudi zidar, in nekaj sosedov, Skupaj so skopali jamo za temelje. Namesto cementne fonde so v jamo položili kar nekaj kamnitih okenskih okvirjev, vajngrjev, da je bila postavitev spomenika hitrejša. Tako je spomenik ob svitu že stat. Vse to so delali v naglici in v strahu pred italijanskimi karabinjerji.
Na spomeniku jena glavnem podstavku za obelisk vklesano v slovenščini: DRAGO BAJC. Kaj je to takrat pomenilo, sem razumela šele, ko mi je pred leti soseda pomolila star porumenel časopis Novice z datumom 5, februarja 1925, ki gaje našla
vstari šari. Na hitro sem prebrala vsebino. Oko pa se mi je kar samo ustavilo ob majhni novici z naslovom Kaj pa je to? In berem: »Izvedeli smo, da je gorlški magistrat pismenim potom objavil goriškim kamnosekom, da je dovoljena delati nagrobne spomenike le z Italijanskimi ali tatinskimi napisi. Izjemo tvorijo ie hebrejski ali grški napisi, ki ne odgovarjajo tem zahtevam. Torej tudi z mrtvimi svojci se bomo morati pogovarjati v tujem jeziku.«
Prebrana časopisna vest mi je še bolj razodela Čas in razmere, v katerih je bil postavljen spomenik mojemu stricu Dragu Bajcu na vipavskem pokopališču,
Prihodnje leto bo poteklo 90 let, od kar ta spomenik stoji ob našem grobu, letos pa bo poteklo 90 let od tragične smrti Draga Bajca. Postaviti takemu človeku spomenik ¡n še z vklesanim slovenskim napisom leta 1929 je bilo res nadvse tvegano in pogumno dejanje vseh tistih, ki so v tajnosti izpeljali to akcijo, tako da spomenik še danes stoji in je nema priča razmer, v katerih so živeli naši ljudje v času fašizma in v katerih, je ustvarjal svoja dela v Gorici zavedni kipar, kakršen je bil mojster France Gorše. Hvala jimj
Leta 1970 je bila po Dragu Bajcu poimenovana Osnovna šola Vipava, 29. oktobra 1973 ob 50-obletnici njegove smrti, pa so pred njo odkrili še njegov doprsni kip, deio kiparja Negovana Nemca. V Sloveniji sta, žal, samo dve šoli poimenovani po tigrovcih in smo zato v Vipavi lahko ponosni na tako domoljubno poimenovanje.
Viri:
-	Pismo Hitarija Frančeškina iz arhiva družine Bajc, 1928.
-	Pripoved mojih staršev in starega očeta.
-	Drago Bajec (ur. Marijan Brecelj), Drevo sem, zal. Upa, Koper 1378.
-	Ivan Poniž - pogovor z avtorico, 1998.
■ Drago Bajc (ur. Marijan Brecelj), Drevo sem, Založništvo Jutro in Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Pomorske, Vipava 2004.
-	Ana Kobal in Marijo Ceket (ur.), Pričevanje nekega časa: Drago Bajc ob stoletnici rojstva, Posebna številka glasila učencev Osnovne šole Draga Bajca Mladi Vipavec, Vipava 2004.
-	Magda Rodman, Moj dom In moj rod, Šopek osebnih in družinskih zgodb mojih sorodnikov, samozaložba, Vipava 2013.
70-LETNICA OBJAVLJANJA POVOJNE EMIGRACIJE
Ivo Jevnikar
V Peterlinovi dvorani v Trstu sta bila 7, maja na sporedu odprtje razstave in pogovor ob 70-letnici začetka izhajanja časopisov, revij in knjig med Slovenci, ki so se v letih 1947-4S preselili iz begunskih taborišč v Italiji in Avstriji v druge države v Evropi in preko oceanov. Sloje za skupno pobudo Dr uštva slovenskih izobražencev, Knjižnice Dušana Černeta in Svetovnega slovenskega kongresa.
Skupina članov Svetovnega slovenskega kongresa iz osrednje Slovenije je pred tem opravila avtobusni obisk nekaterih krajev na Tržaškem in imela nekaj srečanj v okviru projekta spoznavanja slovenskih manjšin Slovensko obrobje 2018. Spremljal jo je predsednik KDČ Ivo Jev nikar, ki je nato povezoval srečanje v Peterlinovi dvorani,
Knjižničarka Lučka Kremžar De Luisa je na njem spregovorila o publikacijah izpred 70 let, ki jih je za to priložnost razstavila. Vodja Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Helena Janežič pa je predstavila bogato pu blicistično dejavnost v času begun-skih taborišč, ki seje nato nadaljevala v državah, kamor so se izseiili.
Razmisljanji o pomenu kulturnega in publicističnega snovanja v zdomstvu sta za to priložnost napisala pisatelj akademik Zorko Simčič in literarni zgodovinar prof, France Pibernik. Ker nista mogla vTrst, je njuna zapisa prebral pesnik in igralec Aleksij Pregare, v nadaljevanju pa ju tu v celoti predstavljamo.
Zanimivo je, da je bilo tudi za stike z zdomstvom za obe omenjeni osebnosti
Oirsk v KDČ- Člo-ni Svetovnega slovenskega kongresa iz Ljubljane si ogledujejo zdomske publikacije v Knjižnici Dušana Černeta. Na lestvije predsednik KDČ Ivo Jev nikar, pred njo knjižničarka Lučko Kremžar (foto: Arhiv SSK).
pomembno zamejstvo, saj je ves povojni čas imelo posebno povezovalno poslanstvo, ki ga skuša gojiti tudi KDČ.
Prof. Pibernik v svojem prispevku plastično opisuje vlogo Gorice.
Pisatelj Simčič pa je v spremnem pismu podpisanemu med drugim navedel; “Prav pred dnevi sem premišljal in odkril, daje na moji literarni poti Trst bil pravzaprav osrednje točka. Tam sem, objavil svoje prve povojne črtice (Mlada setev), tam seje godila (in rodila) prva moja stvaritev, vabilo k spravi [Žalostnapesem), v Trstu potekajo osrednji prizori Človeka na obeh straneh stene in tam, na prvi strani mojega zadnjega romana, se na Oberdan-kovem trgu začnejo moji Poslednji deseti bratje. A ni skoraj naključje?”
MLADfKA 05 ■ ZOIS | $3
BILA SO SEMENA,
ZASEJANA DALEČ OD DOMOVINE ...
Spoštovani predstavniki Svetovnega slovenskega kongresa, Knjižnice Dušana Černeta ter Društva slovenskih izobražencev, spoštovani vsi navzoči: lep pozdravi
Pozdravljeni v Trstu, v tem - kljub vsej sodobni komunikacijski povezavi s svetom - še vedno »slovenskem oknu v svet«. Pozdravljeni v mestu, v katerem so se v časih 'enoumja', kakor se danes slišimo, stekale informacije o dogajanju v diaspori in v domovini, in je tako za rojake po svetu pomenilo »okno v domovino«! Stečišče informacij za nekdanje begunce, ki so kdaj obiskali Evropo, tolikokrat pa tudi stičišče emigrantov, zamejcev in rojakov iz domovine.
To srečanje je posvečeno 70. obletnici izhajanja časopisov, revij in knjig v emigraciji, je pa hkrati tudi nov kamen v mozaiku nove podobe slovenstva, kr jo ustvarjajo vsak na svojem zgodovinskem področju Svetovni slovenski kongres, Knjižnica Dušana Černeta in Društvo slovenskih izobražencev, tokrat ob aktivni prisotnosti sodelavke NUK-a,
Sedemdeset let. Sponi ini na tista leta, in seveda na skoraj neverjetno številno publicistiko zdomcev, še posebej v Arge ntini. Spomini na čase, ko seje nekje tam daleč za ekvatorjem v komaj 6.000-glavi skupnosti rodilo petnajst različnih glasil...
in ob tem obujanju spominov odkritje:
Leto 1948. Ponovno začne izhajati politični tednik Svobodna Slovenijo, Najstarejša slovenska dušnopastirska revija Duhovno življenje, ki v Argenti n i izhaja vse od leta 1934, dobi nove sodelavce. Oživijo Katoliški misijoni. Pojavi se prvo domobransko glasilo. Kmalu se obnovi glasilo za socialna in gospodarska vprašanja Družabno pravda in tako naprej. Toda med prvimi je naslednje leto tudi Slovenska beseda, revija, posvečena besedni umetnosti, leposlovju. Znak zavesti, da je delovanje skupnosti na različnih področjih nujno, da pa je vendar zakoličeno predvsem v skrbi za naš - jezik.
Srečanje, kakršno je to nocojšnje, je ponoven klic po močnejši, pogostejši povezavi srca naroda z njegovimi udi, je pa tudi priložnost za razmislek.
Naša publicistična in knjižna produkcija v svetu res usiha. Toda nekoč, nekje so neki ljudje daleč od domovine zasejali semena nekih rož. In te so pognale, sčasoma sicer ovenele, pa vendar se prej osemenile. In tako je bilo mogoče, da je življenje teklo naprej, da so zdrave klice rodile novo življenje, pa čeprav že niso več vedele, »iz katerega pmsemena so pognale«, in tudi če je spomin nanje kdaj zamrl, marsikaj, in to bistvenega, je ostalo, kajti: »stripta manent« - kar je napisano, ostane. Ostane in nas čaka na knjižnih policah, tako kakor nam tudi slike lahko vedno znova spregovorijo o nekdanjih časih.
Sicer pa ne pozabimo: tudi če ta preteklost ni vedno prisotna v naši trenutni zavesti, je že del neizbrisljive preteklosti, zapisana za vedno v neki drugi, večni, z veliko začetnico napisani Zgodovini...
Resje, da našim rojakom v matici še danes ni znano delovanje političnih emigrantov po svetu, in to kljub medmrežju in drugim tehničnim olajšavam, ki so danes dane. Pa vendar: po naši osamo svojitvi se pojavlja vedno več del o udejstvovanju rojakov, ki so morali v svet, vedno večje razstav, vedno večje razprav, tudi prav o slovenskem tisku v zdomstvu, vedno več raziskav pa tudi od mevov ob nekoč v emigraciji pisanih knjigah. Bila so se mena, zasejana daleč od domovine, marsikaj so že rodila, marši kaj-trdno upamo! - še bodo. Kot je neke vrste seme tudi to naše nocojšnje srečanje.
Slovenski dnevniki v matici o tem srečanju bržkone ne bodo poročali, toda mi vemo ne samo da verjamemo - mi vemo, da je tudi ta večer morda sicer drobno, a novo, zdravo seme, zaseja no v rodovitno zemljo.
Spoštovani! Vsem organizatorjem srečanja, vsem sodelujočim in vsem prisotnim - lep, uspešen in tudi novih zamisli poln večer!
Zorko Simčič
K PROBLEMU PREPOVEDANE IN ZAMOLČANE LITERATURE
gimnazijo na Dobrovem v Goriških brdib. Stanoval sem pri Gradnikovih v Medani in kot obmejni prebivalec leta 1956 dobil tudi maloobmejno pro p ustnico, s katera sem lahko enkrat mesečno prestopil mejo. Ker je v tistih letih, vsekakor v letih 1957/58, iz Gorice preko Števerjana in Kojskega na Dobrovo dvakrat na dan vozila italijanska »korjera«,sem se po končanem pouku lahko usedel v avtobus in odpeljal v Gorico, si ogledal znamenitosti, stopil v kakšno trgovino, končno pa našel slovensko knjigarno na Travniku, Tam sem lahko pregledoval vso mogočo zamejsko in zdomsko publicistiko, a najbolj mi je ostala v spominu revija Meddobje, čeprav si z imenoma Ruda Jurčec in Zorko Simčič nisem mogel pomagati kaj dosti.
m sprožilo vrsto procesov pred sodiščem na narodno čast. Seveda je prepoved že od prvega dne veljala zlasti za vso zamejsko in zdomsko publicistiko,
Vse, kar se jev mojem primeru dogajalo v zvezi z zdomskimi publikacijami, je bilo povezano s pesnikom Francetom Balantičem, Že jeseni 1948 mi je v šestem razredu na gimnaziji v Kranju sošolec posodil Balantičevo zbirko V ognju groze plapolam. Od takrat naprej sem spremljal dogajanja okrog tega prepovedanega pesnika, o katerem seje kljub prepovedi veliki govorilo, in vsi smo ga brali.
Prvo zdomsko publikacijo sem dobil v roke po nakijučju.
Po diplomi so me marca 1955 službeno poslali na nižjo
Problem prepovedane in zamolčane literature je v celotnem obdobju totalitarne socialistične oblasti v Sloveniji zajemal široko polje tako v matični deželi kot v zamejstvu in zdomstvu, Ob zgodovinskem prelomu maja 1945 je prišlo do popolne spremembe v družbenem in posledično tudi v kulturnem življenju.
Uradno v Sloveniji ni bilo nobene cenzure ali tiskovne omejitve, v praksi pa je nova oblast že takoj v začetku pokazala vso ostrino in začela sistematično preganjati prave in umišljene nasprotnike režima. 12, maja je zaprla vrsto književnikov in drugih umetnikov, na smrt obsodila in ustrelila književnika Narteja Velikonjo, 27, julija je ministrstvo za prosveto izdalo seznam prepovedanih avtorjev
V Peterlinovi dvorani: od leve sedijo pri mizi Aleksi] Pregare, Helena Janežič in Ivo Jevnikor (foto: Arhiv SSK)
Razstavljeno zdomsko gradivo (foto: Arhiv SSK)
Vsekakor sem moral nekje zvedeti, da je v Buenos Airesu izšla nova izdaja Balantiča, najbrž takrat, ko sva z Jolando obiskala Trst, kjer je živela njena teta, a Balantičevo knjigo mi je čez mejo prinesla tašča v»borsi« med »spezo«, rižem, makaroni in kavo. Spremna beseda in opombe Tineta Debeljaka pa so mi že v večji meri odprle zdomski svet. To se je moralo zgoditi takrat, ko je v Ljubljani izbruhnila afera zoper Slodnjakovo knjigo Geschichte der slowenischen Literatur [Berlin, 1958). Zadeva je močno odmevala, ker je bil dr. Slodnjak priznan literarni zgodovinar tudi zunaj meja, toda zaradi Balantiča, in ne samo zaradi njega, je moral z univerze v predčasni pokoj. Seveda smo o ozadju celotnega dogajanja veliko zvedeli v pogovorih, ki smo jih s svojim profesorjem imeli njegovi študentje, ki smo ga pogosto obiskovali na njegovem domu.
V ozadju vsega dogajanja je bil nazorski spopad med realsocialistično politiko v matici in politično emigracijo. To seje v skrajni meri pokazalo, ko je bil leta 1966 v Ljubljani natisnjen izbor Balantičevih pesmi Muževna steblika v uredništvu Mitje Mejaka, pa po ukazu s političnega vrha, to je Centralnega komiteja Komunistične partije, zbirka ni smela v javnost in je po triletnem cincanju - spet po ukazu s političnega vrha - leta 1968 celotna naklada, z izjemo nekaj izvodov, romala v uničenje v Vevče.
Ko sem leta 1983 začel sistematično zbirati gradivo o Balantiču, sem se zavedal, da je
zadeva tvegana. Zato sem ubral uradno pot in v Znanstvenem inštitutu na Filozofski fakulteti prijavil raziskovalno nalogo o Balantiču. Raziskava, tudi veliko terenskega delaje potekala brez zapletov, vendar pod budnim očesom Udbe, zlasti ko je šlo za dopisovane z zdomstvom, denimo z dr. Markom Kremžarjem. Takrat sem v rokopisnem oddelku NUK lahko pregledal vrsto pomembnih zdomskih publikacij, denimo Meddobje, GtasSKA, Duhovno življenje in Svobodno Slovenijo, segel tudi v ZDA, kjer je bilo treba preverjati vsaj Ameriško domovino. Marsikaj sem odkril šele pozneje, kosem raziskoval, posamezne zdomske pisatelje, na primer Ludveta Potokarja, Karla Mauserja In Sašo Jermana,
Tako obsežen kompleks, kakršen je zdomska, publicistika, mi je bilo mogoče odkriti samo z majhnimi koraki in v daljšem časovnem zaporedju. Ne spominjam se več, ob katerem obisku Trsta sem zašel tudi v Knjižnico Dušana Černeta: samo čudil sem se lahko temu, kaj vseje bilo zbrano na enem samem prostoru, in sama zdomska književnost. Književnost, ki jo je bilo treba počasi pripeljati v domovino in jo vključiti v razvojni tok povojnega slovenskega leposlovja. Brez vrhunskih dosežkov zdomskih avtorjev, kot so na primer Zorko Simčič, Ruda Jurčec in France Papež, ni mogočo več pisati slovenske literarne zgodovine 20. stoletja.
France Pibernik
Revija Mladika razpisuje XLVII. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi.
Na razpolago so sledeče nagrade:
PROZA	POEZIJA
Prva nagrada 500C Prva nagrada 500C Druga nagradil 500C Druga nagrada 150C Tretja nagrada 250t Tretja nagrada 10ÖC
Rokopise ie treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) na naslov MLADIKA, ulica Donizetti 3, 34133 TRST, do 31. OKTOBRA 201«.
Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov
naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani {oziroma 25,000 znakov}, ciklus poezije pa naj predstavlja samo izbor najboljših pesmi (največ deset). Tekste lahko pošljete tudi po elektronski pošti na redakcijah j n ladika.com. V eni priponki naj bo prispevek s šifro, v drugi pa osebni podatki.
Mnenje ocenjevalne komisije, ki jo določi odbor Mladike, je dokončno. Izid natečaja, kije odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu ■ na javni prireditvi in v medijih. Vsi teksti ostanejo v Lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 20L9. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo.
Rokopisov ne vračamo!
ZA SMEH IN DOBRO VOLJO
Izhaja mesečno * Letnik 62
Trije profesorji stojijo na peronu in so tako zatopljeni v pogovor, da niti ne opazijo, da seje vlak začel že premikati. Prestrašeni stečejo k vratom vagona, dvema uspe priti na vlak, tretji pa ostane na tleh.
»Ni slabo,« mu pravi neki opazovalec, »Vaša znanca Sta hitra kot blisk,« »Vsekakor,« odvrne profesor, »vendar pa sta oba kolega hotela sarmo mene spremiti na vlak.«
^	b	V
Neka gospa gre mimo trgovine z živalmi; pred vrati sedi na palici papagaj, ki zakliče: »Ej, ti, kako grda sil«
Žena užaljena gre naprej. Domov se vrača po isti poti in papagaj ponovi: »Ej, tl, kako grda si!« Gospa stopi v trgovin o in lastniku zagrozi, da ga bo tožila ali pa papagaja ubila,
Naslednji dan gospa spet gre mimo trgovine in papagaj jo pokliče: »EJ, ti!« Ustavi se in grozeče pogleda: »Kaj?« Papagaj pa: »Saj že veš kaj!«
W	W
»Telesna temperatura človeka znaša 37°C, temperatura divjih živali 39°,« razlaga profesor, »Uroš, ali me sploh poslušaš?«
»Seveda poslušam, gospod profesor.« »No potem pa ponovi, kar sem povedal!« »Človek ima telesno temperaturo 37*0, če podivja, pa 39®,«
V	V	II,
»Jaz sem Bog v naši družini!«
»Kakoto misliš?«
»Vsi se obnašajo do mene, kot da me ni!«
v*f
Janez se protižuje prijatelju: »Ne zdržim več, Ta moja žena me bo uničila!«
»Kaj pa je narobe?«
»Vedno, ko se kregava, postane historična.«
»Historična? Misliš reči histerična?«
»Ne, mislim historična! Prej ali slej mi z zoprnim glasom začne očitati: Spomnim se, ko si mi takrat...«
^
Uredništvo in uprava:
34133 Trst. Italija, UL Donizetti 3 tel. 04Q-34S0S1&; fax 040-633307 u pra va@ mlad i ka .com redakdja@mladika.com www.mladika.com
Oblikovanje: Matej Susič Izdaja: Mladika z.z o,z.
Registrirana pri trgovinski zbornici v Trstu dne 21.4.1999 pod številko 1142TS.
Član US Pl (Zveze italijanskega periodičnega tiska)
Reg,, na sodišču v Trstu št.iss dne 6-4.1057 ISSN 1124 - 657X
Tisk: -grafika Soča d.o.o. -Nova Gorica
Izhajanje revije podpirata LJ ra d VI a da RS zaSI-ovence v zamejstvu in po svatu in Dežela FJK,
UREDNIŠKI ODBOR Marij Maver (odgovorni urednik),
David Bandelj, Andrej Černič, Erika Jazbar, Ivo Jevnikar, Saša Martelanc, Sergij Pahor, Mitja Peta ros, Anka Peterlin, N-adia Roncelli, Matjaž Rusija,. Tomaž Simčič, Breda SusiČ, Jernej Sček in Ivan Žerjal.
»Obtoženi, ali lahko navedete kaj takega, kar bi morda moglo vašo kazen ublažiti?«
»Seveda, cenjeno sodišče, rad bi imel v svoji celici ročni računalnik in televizor.«
Profesorje sedel v univerzitetni jedilnici in jedel, Nasproti njega je brez vprašanja prisedel študent. Profesor ga je jezno pogledal in rekel: »Od kdaj pa sedijo orli in piščanci za isto mizo?« »Prav!« je rekel študent, »bom pa odletel k sosednji mizi!«
Dva črva se srečata na tržnici. »Si videi? Kilogram jabolk stane tri evre,« reče prvi,
»Ja, ja,« odvrne drugi, »danes so stanovanja vedno dražja.«
Zdravnik pregleduje poškodovanko in jo vpraša: »Gospa, kako pa Ste se opekli po ušesih?«
Gospa: »Veste, likala sem, nakar je zazvonil telefon in sem namesto slušalke dvignila likalnik.«
Zdravnik: »Ampak, opekline Imate na obeh ušesih?«
Gospa: »Seveda, Ko sem se opekla, sem hotela poklicati resilcal«
%*	Kr
Profesor na izpitu vpraša Janeza: »Midva se pa že poznava, mar ne?«
Janez: »Da. Lani sem bil pri vas na izpitu in trikrat mi je spodletelo.«
Profesor: »Brez skrbi, saj vam bo zato danes šlo bolj gladko. Priznam vam izpit, če se spomnite, katero je bi lo lani moje prvo vprašanje.«
Rekli Ste: »Midva se pa že poznava, mar ne?!?«
SVET REVIJE
Lojzka Bratuž, Silvija Callm, Jadranka Cergoi, Peter Černič, Marija Češčut, Danilo Čotar, Liljana Filipčič,
Diomira Fabj3n Bajc,
Lučka Kremžar De Luisa. Peter Močnik, Milan Nemac, Adrijan Pahor, Bruna Pertot, Ivan Peterlin, Alojz Rebula, Peter Rustja, Marko Tavčar,. Zora Tavčar, Evelina Umek, Neva Zaghet, Edvard Žerjal in člani uredniškega odbora.
Posamezna številko Mladike stane 4,00 €,
Celoletna naročnina za Italijo in druge države 30,GO £;
po letalski pošti:
Evropa 50,00 €,
Amerika 60,00 €,
Avstralija 65,00€.
Plačilo s poštnim tekočim računom 11131331 -Mladika - Trst.
Na banki: Zadružna kras km banka - Banca di Crédito Cooperativo del Carao {IBAN: IT5S 5089 2802 2010 1000 0016 916; SWIFT: CCRTIT2TV0O),
920181435,5
ODTISI
I paiMČlC E M t K 1 Č t O I N 1 11 B.O 2.0T-□15-1913
HiftDO
D^VMK,q
^UŽ,W£
% ZALOŽBA MLADIKA \*
Ul, Donizetti 3,34133 Trst, Italija tel, +39 040 3480818 * fax +39 040 633307 uprava@m1adika.com • redakcija@mladlka.com www.mladika.com