T Stev. 145. (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trstu, v soboto, 26. mala 1917 Letam Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulic« Sv. Frančiški Aslškegt 5t 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu HsU. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj ln odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij U« s .Edinost*. — Tisk tiskarne .edinosti", vpisane zadruge 2 otrejenitn poroštvom v Trstu, ulica Sv. Fran«5ka Asiškega it. 20. Telefon uredništva ln uprave Stev. 11-57. Naročnina znaia: Za celo leto . ......K 31*20 Za pol leta ,........••••••• . 1560 za tri mesece....................., 7*80 za nedeljsko Izdajo za celo leto...... . 6-20 za pol leta m Posamezne itevilke .Edinosti" se prodajajo po S vinarje^ zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolon* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... mm po 10 vUb Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ................. po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaijna vrsta............. 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina ln reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača ln toži se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aslikega It. 20. — Poštnohranllnlčni račun it. '41.652. Imm armadna porotna. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 25. (Kor.) Uradno se razglaša: 25. majnika 1917. V zhodno I ■ Jugovzhodno bojišče. — Neizi/remenieno. Italijansko bojišče. — gantski naval Italijanov proti soški f renti ie povzročil tudi včeraj zopet izredno srdite boje. Naše čete so vztrajale \ zmagoviti obrambi. Vse postojanke brez izjem« so ostale v naših rokah. Severno krilo italijanskih armad je bilo zopet pognano proti Vo3ci in Sv. Gori. Posebno c i v ji in srdit ie bil boj za višino 652 južno Vodic, ki so jo Italijani v večernih urah zavzeli z naskokom, a so jo naše čete ponoči po več ur trajajočem boju iz bližine zopet osvojile. Tu in na Sv. Gori je osta-\ il sovražnik na stotine trupel. Kraška planota je bila zopet pozorišče obsežnega prodornega poizkusa. Brez usmiljenja so poganjali Italijani svoje mase proti našim zakupom. Najsi so ti v sled predidočega obstreljevanja trpeli znatno, — neomajno in hladnokrvno so sprejeli za njimi branitelji sovražnika. Ves dan in na več krajih tudi ponoči so se vršili na Fajtem hribu, pri Kostanjevici in južno odtod do morja srditi boji za naše postojanke. Vsi napori so.ražnika so bili zaman; nikjer se mu ni po-rečilo prodreti. Pehota in topništvo sta si delila uspeh dneva. Dne 23. majnika je bilo privedenih 130 italijanskih oficirjev in 4600 mož. Število je včeraj še znatno n*rast!o. Načelnik generalnega štaba. 1)1 NAJ, 25. (Kor.) Iz vojno-tiskov nega stana, 25. mainika. zvečer. Ob Soči trajajo boji dalje. Bitka se stopnjuje v tem trenutku do največje srditosti. NEMŠKO. BEROLIN, 25. (KorJ Wo4ftov urad poroča: Veliki glavni stan. 25. majnika 1917. Zapadno bojišče. — Armadna skupina kraljeviča Ruprehta: V wyt-schaetskem odseku in severovzhodno Ar-mentieresa so po močnem topovskem delov anju naskočili angleški poizvedovalni ocdelki. Vrgli mdo jih v boju Iz bližine. Na nrtoiški fronti je ogenj zvečer porastel, zlasti severozapadno Lensa. Pri Bulle-courtu »n pri Loosu so angleške sHe vdrle v naše sprednje jarke, iz katerih smo jih pregnali s protisunkmn. Na nekem krajevno omejenem mestu se boj še vršL Seve-rozapadno Builecourta so se sunki več angleških stotnij izjalovili pred našimi postojankami. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Severno Craonelle in zapadno ceste Corbeny—Pontaveri so francoski delni napadi, ki so se pričeli zvečer po živahnem cgnju, razpadi! ob velikih Izgubah. V zapadni Šampanji je bilo bojno delovanje artiljerije močneje. — Armadna skupina vojvode Albrehta: Nič bistvenih dogodkov. — Včerajšnji dan je Hal nasprotnike deset letal. ki so bila sestreljena v zračnem boju in z obramb?iim ognjem. N a v z h o d n e m bojišču in m a-cedonskl fronti je položaj neizpre-menien. Prvi generalni kvartirmojster; jif. I ndenrforff K ERO LIN, 25. (Ker.) Veliki glavni stRn. 25. maj.lika 1917, zvečer. f >b srtolškl fronti, ob Aisni in v zapadni Šampanp topovski boj menjajoče se sile. — Na vzhodu nič bistvenega. LETALSKI NAPAD NA ANGLEŠKO. BEROLIN, 25. (Kor.) \Yoiffov urad poroča: Eden naših oddelkov mornariških zrakoplovov poJ vodstvom korvetnega kapitana Stra*serja je v noči od 23. na 24. majnika z uspehom napadel utrjene kraje na južnem Angleškem: London. Sheer-^ m-t^u i« Vsi zrakoplovi '•o sj> v kljub izpopolnjenim sovražnim obrambnim ukrepom \ mili brez izgub in nrez poskoo^. Nač. štaba mornarice. BOLGAk^i^O Sofija, 24. (KorJ Gen^*^ toab DO-roča: Macedonska fronta: Na v^ €r moral dati vam. — Dobro, v tem slučaju bi mi morai dati samo penzijo----in sicer v isti višini. kot jo je vam določil Brichet. — I i vi bi se zadovoljil s to penzijo?_ je vprašal Fouqu:cr Se vedno neodločno. — Mož beseda! -- Rajši bi imel kaj pisanega. Ne da bi se tudi !e oddaleč čutil užaljen zaradi kapitanov e nezaupljivosti, je odgovoril de Lozeril takoj: — Jutri vam dam stvar pismeno. — Zakaj pa ne takoj? — Ker bi vam n>č ne koristilo, če Jutri pa Jem v dvoboju. TURSKO. CARIGRADA (Kor.) Iz davnega stana se poroča: Slnajska fronta: Dne 22. L m. popoldne so otvorile sovražne baterije vseh kalibrov ogenj, ki je bil na nekaterih tečkah srdi tejši kakor sicer. Naš povračilni ogenj je prisilil sovražnika k molku. Dne 23. L m. je pričel ženijski polk sovražnika z dvema topovoma, naslanjajoč se na močno konjenico, prodirati proti našim postojankam. Naš ogenj je sovražnika razpršil. — Na drugih frontah nobenih posebnih dogodkov. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. . 24. majnika. — Včeraj so na Krasu po deseturnem zelo krepkem obstreljevanju hrabre čete 3. armade naskočile močne sovražne črte pri Kostanjevici ter so jih predrle, dočim je na levem krilu severno Kostanjevice naša pehota z močnimi sunki zelo zaposljevala nasprotnika. Potem ko so bile odločno preaVIe nasproti ležeče sovražne okope, so zasedle del pasu južno ceste, ki vodi iz Kostanjevice v Bosco-malo (?). prodrle preko Boscomala hi Lu-catiia (?) ter se polastile Jamelj «1 važnih, zelo močnih viški, toček 92, 77, 58 in 21. Nasprotnik, ki ie bil po nepričakovanem in neodoljivem napadu sprva presenečen ni zbegan, je pričel takoj s protiakcijo ter je izvršil trdovratne protinapade, ki Jih je podpiral izvanredno srdit topovski ogenj. Zavrnili smo ga ob težkih izgubah. Tekom dneva smo odvzeli sovražniku več kot 9000 ujetnikov, med njimi nad .300 častnikov. — Naše mogočne zračne bojne sile (1*0 letal, med njimi skupina povodnih leial) so se udeleževale boja, obine-tale sovražne črte z desetimi tonami eksplozivnih snovi ter obstreljevale sovražne pehotne mase s strojnicami. Vsi naši lctalci so se vrnili na svoja mesta. — Mogočne artiljerijske priprave ste se na učinkovit način udeleževali dve angleški bateriji najnovejšega modela, ki ste bili prišl« na našo fronto, da dokažete tesno sodelovanje aliiranih armad. Zelo učinkovito so pomagale tudi baterije naše hrabre mornarice. — Potem ko smo bili v soriškem pasu zavrnili več »nočnih sovražnih napadov, so osvojile naše čete neko utrdbo na severozapaclnih pobočjih Sv. Marka ter so po srditih boiih srečno napredovalo v pasu Svete gore in Vodic. Bitka na soški fronti. DUNAJ, 25. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: 24. majnika so se nadaljevali preko vsake mere srditi boji, ki so zopet divjali o J1 Plav do morja ter so sc na večini mest nadaljevali tudi ponoči. V severnem odseku do Plav ni beležiti nobenih pomembnih dogodkov. V ozemlju Vodice—Sveta gora so Italijani po močili, ves do»x>ldan trajajoči artiljerijski pripravi zastavili v napad take mase, da se iiin je posrečilo, da so vdrli v našj postojanke na koti 652 južno Vofic; tnda naše čete so vedno znova naskako-vale sovražnika, ki je tekom noči pritegnil nove rezerve, da bi si obdržal te postojanke. Ob 5 zjutraj je bila ta borba odločena nam v prid. Naše čete so zopet zagospodovale nad postojanko ter se je moral sovražnik potolčen umakniti, ostavivši neb roj mrtvih in ranjenih. Potem je povzela besedo njegova artiljerija. — V goriškem odseku se je bojno delovanje omejevalo samo na ai tiljerijske boje. Pehota ni nastopila. — Oorišče boja je bila tudi včeraj zope; -iraška planota. Tu so Italijani znova zastavili globokočlenske napad? 1 c čete, da bi izsilili na široko zasnovan pro ior. Tudi ta poizkus se je izjalovil ob junaštvu tamkaj se boreče, nad vsako hvalo vzvišene pehote in artiljerije. Zopet so bili izkušani polki, ki so včeraj številne, v ftinojrolcrjrtmh valovili izvrSene naskoke mas večinoma v krvavem boju moža proti možu izpremenili v krvav poraz sovražnika. Do nastopa teme so se v ozemlju Fajtega hriba do Kostanjevice neprestano vršili boji. Tudi ponoči so se na veČini mest nadaljevali boji. Zlasti v južnem odseku kraške planote so se vršili boji z nezmanjšano srditostjo in neprenehoma sta nasprotnika butala drug ob w\dv°boju! Kakšnem dvoboju? — je vprašal Hanibal začudeno. — Ali da! Pozabil ste popolnoma, da sem prvotno »>rišel zato k vam, da vas naprosim za pričo pri dvoboju, ki je bil odgoden štiriindvajset ur. težke, tem težje, ker velikanske žrtve sovražnika na nobenem mestu niso donesle. niti najmanjšega uspeha. Goste vrste trupel so morali Italijani pustiti pre>J našimi, brez koristi naskakovanimi postojankami. Razen tega so samo 23. majnika izgubili še na ujetnikih HO štabnih in višjih častnikov ter 4600 mož. To število je včerajšnji dan znatno naraslo. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 24. (Kor.) VVotifov urad poroča: V Atlantiškem morju in Severnem ledenem morju je bilo potopljenih zopet 19.000 ton. LONDON, 24. (Kor.) Admiraliteta naznanja, da je bil angleški prevozni pamik »Transsylvania« dne 4. majnika v Sredozemskem morju torpediran. Pri tem je utonilo 29 oficirjev in 373 mož, en kapitan, en oficir in 9 mož posadke. Slovesna otvoritev parlamenta. DUNAJ, 25. (Kor.) Kaikor poročajo večerni listi, bo otvoril cesar državnozbor-sko zasedanje na slovesen način dne 31. t. in. ob 11. tflopoldne v dvornem gradu. Svobodno razpravljanje o vohiih ciljih. DUNAJ, 25. (Kor.) KaJvor poročajo listi, bodo dovoljene časopisju monarhije z gotovimi omejitvami v najkrajšem času svobodne publicistične razprave o vojnih ci-ijih monarhije. Demisija ministra Bobrzinskega. DUNAJ, 25. (Kor.) Glasom listov je minister za Galicijo dr. Bobrzinski v včerajšnji avdijenci pojasnil vladarju vzroke demisije. Cesar si je pridržal odločitev o demisijski prošnji. Ogrska kabinetna kriza. Grof Tisza o vzrokih-demisije kabineta. BUDIMPEŠTA, 24. (Kor.) Na današnji seji narodne delovne stranke je bil odsto-pivši ministrski predsednik grof Tisza viharno pozdravljen. Grof Tisza je očrtal orise onega programa, ki ga je hotela udejstviti odstopivša vlada, in je nagfašal državno zvestobo pretežne večine narodnosti tekom vojne. Posamični pripetljaji izdajalskega nastopanja nacionalističnih duhovnikov in učiteljev zahtevajo strožje državno nadziranje nacionalističnih seminarjev. V volilnem vprašanju je hotela vlada razširiti volilni zakon z 1. 1913 in znižati zlasti za industrijske delavce starostno mejo pod 30 let. Širša reforma bi razpasla versko, naradtao in državnopravno demagogijo. Volilno-pravni radikalizam bi potnanil skrajno nevarnost za domovino in dinastijo. Ker cesar ni odobril volilne predloge, je sledila demisija. Nova vlada zainore biti gotova, da ji bo delovna stranka za zmagovito dokončanje voine dovolila vse. Tisza je poživljal končno čJa-ne stranke, da naj si izprašajo vest in se potem oJločijo, ali mu hočejo slediti in preprečiti radikalno volilno reformo. (Živahno odobravanje). Stranka je nato brez debate na predlog grofa Khuena Hedervaryja sklenila soglasno, da bo tudi še vnaprej sledila grofu Tiszi. Tekom konference se je zbrala pred klubo-vim lokalom večja množica občinstva, ki ie demonstrirala za splošno in enako vo-'ilno pravico. Demonstracija se je končala brez pripetljaja. Ogrski državniki v avdijencl pri cesarju. DUNAJ. 25. (Kor.) Večerni listi poročajo: Predsednik magnatske zbornice baron Samuel Josika in podpredsednik poslanske zbornice Karel pl. Szasz kakor tudi predse-ftiik nar<>diie delovne stranke grof Khuen Hedervary so prispeli danes semkaj. Tekom dopoldne so bili semkaj došli ogrski državniki sprejeti od cesarja v avdijencah in sicer najprej predsednika obeh zbornic, poleni pa načelniki strank. se»Jaj raszumem tudi, zakaj je zahtevala markiza de Brageron, da naj naprosim Hanibala za rrico pi i tem dvoboju. Bilo ji je na tem, da bi prišel jaz v trdnjavo in proučil teren. Kapitan pa je razmišljal vse druge stvari. — Ce se posreči jutri de Lozerilu, da spravi s sveta onega preklicanega Cam-biaca, bom prost svojega dolga petdesetih tisoč Iiver, ki sem jih pozabil vrniti Gas-konjcu. Po teh obojestranskih samogovorih sta si možaka zopet pogledala v oči. — Torej sva edina v vseh točkah, dragi moj kapitan, kaj ne? — je vipraŠaA de Lozeril. — Da, popolnoma..., kakpr hitro mi daste 0110 malo fismeno izjavo. — To dobite jutri. Ali sva sedaj zopet dobra prijatelja? — je dostavil de Lozeril in podal roko Fou.ulerju. ____ ^ Rešitev krize se poveri nadvojvodi Josipu? DUNAJ, 25. (Kor.) Cesar je sprejel danes podpredsednika ogrske poslanske zbornica Szasza ter ogrske strankne voditelje grofa Apponyja, Andrassyja, Khuen - Hedervaryja, Aladarja Zichyja in Mihaeli Karolyja. Ti se še danes vrnejo v Budimpešto. — Kakor se čufe, stoji menda_ v ospredju možnost, da se nadvojvodi Josipu poveri rešitev ogrske kabinetne Krize. Švicarski glasovi. BERN, 25. (Kor.) Govoreč o o&topu Tiszovega kabineta, pravi »Bund^: Odstop moža s tako silo in pomenom je več kot osebna izprememba. — »Berner blatt« pravi: Mladd in velikopotezni vladar je dalekovidno spoznal potrebo temeljite volilne reforme in dal zato, da je padel ministrski predsednik, ki se je protivil. — »Ziircher Nachrichten« pravijo, da vztrajanje viaid&rja napraim grofu Tiszi na njegovi pravični volji v stvari volilne reforme povišuje zaupanje vanj in kaže ponovno vladarja krepke volje in značajne-ga. Grof Tisza, kakor se je pokazal velik v marsičem, se kaže tu kot okorel trdo-glavec. Njegova dela tekom svetovne vojne pa mu zagotav ljajo prvo mesto v zgodovini Ogrske in svetovne vojne. Cesar Viljieni na zapadni fronti. BEROLIN, 24. (Kot.) Wolffov urad poroča: Cesar Vilijem je tekom tedna po-setil na zapaj'ni fronti se bojujoče čete. Mudil se je med številnimi četami, ki so se udeležile bitk pri Arrasu, o>b Aisni in v Sam panji, dalje v Iazaretih, pri armadnih voditeljih hi povelj 11 ištvih armad kraljeviča Ruprehta in nemškega cesarjeviča. Cesar se danes-vrne v veliki glavni stan. Nemški letalski napad na Kišinev. PETROGRAD, 21. (Kor.) Nemško letalo je metalo bombe na kolodvor v Kišine-vu. En vojak in 2 otroka so bili ubiti, pet delavcev ranjenih. Stockholmska konferenca. STOCKHOLM, 24. (Kor.) Na stock-holmsko socijalistično konferenco so prispeli kot delegati ogrske socij ali stične stranke Garaany, Buchinger in Bokanyi, kot delegata čeških centralistov Stein in Burian. Združene države in rusko osvobodilno posojilo. KOPENHAGEN, 24. (Kor.) Glasom »Berlingske Tidende« je bilo v Združenih državah tekom štirih tednov, odkar je bilo na Ruskem razpisano t. zv. osvobodilno posojilo, podpisanih skupno 818 milijonov rubljev (2.740,000.000 K). Upa se. da bo s podpisi bank .dosegel podpisani znesek eno milijardo rubljev. Iz ruske diplomacije. LUGANO, 24. (Kor.) Italijanski listi poročajo iz Petrograaa, da bo pariški veleposlanik Izvolski nadomeščen z nekim znanim moskovskim odvetnikom. Nov transport naših invalidov iz Rusije. KOPENHAGEN, 24. (Kor.) Včeraj je prispelo iz Rusije s švedsko bolnišniško ladjo v Aarhus 225 invalidov, meJ njimi 62 avstrijskih oficirjev in 113 podčastnikov in mož. Francoska zbornica. BERN, 24. (Kor.) Pariški listi poročajo o predvčerajšnji seji francoske poslanske zbornice: Za govorom ministrskega predsednika se je pričelo razpravljanje interpelacij o aprovizacijskem vprašanju. Posl. Comper Morel je živahno kritiziral postopanje vlade posebno ministra Vio-letta radi njegovega obotavljanja in cin-canja. v kolikor gre za odredbe glede pre-skrbovanja prebivalstva. Zahteval je uvedbo izkaznic za meso in mleko. Posl. Henessy je predložil zakonski načrt, gladom katerega naj se vojaški kazenski zakon izpopolni z določbo, da je treba proti kornim poveljnikom in generalom, ki za-greše vsled nemarnosti kake napake, nastopati kazenski. Pri utemeljevanju je govornik naglašal. da dosedaj narodu ni znan še niti en slučaj, da bi bil kak odgovorni poveljnik za kak vojaški neuspeh kaznovan. • > Kabinetna kriza na Kitajskem. PEKING, 24. (Kor.) Predsednik republike je odpoklical ministrskega predsednika Tuanšijui iu poveril sestavo novega kabineta Nutni Langu. Koncentrirajmo svoje sile o trenutku noluečje potrebe. m. (Glej »Edinost« št. 137 in 139.) Prosimo čitatelje sedaj, naj primerjajo: Češka socijalna demokracija je vstopila v skupno narodno organizacijo za doseganje potreb, skupnih za ves narod, in v obrambo skupno-narodnih koristi. Nje glasila povdarjajo'z vso vnemo neizogibno potrebo take organizacije. Niti ene pičice na i v svojem programu se niso odrekli češki socijalni demokrat je; na drugi strani pa sc ne izključujejo iz narodne skupnosti in z vser.i naglasom izpovedujejo svojo dolžnost, da ludi oni skupno z drugimi češkimi strankami branijo narodne koristi in gradijo temelje za narodno bodočnost. Naglašajo tydi, da je njihova pridružitev k skupni narodni organizaciji v interesu parlamentarnega delovanja češke delegacije — torej v interesu parlamenta! So-cijalnoJen.okratični posIancc Nemec naglasa še posebno, da je z usodo češkega naroda spojena, tudi usoda češke socijalne demokracije. Avtoriteta v nemški socijalni demokraciji Hugo Poetzsch pa izjavlja v reviji »Sozialistische Monatshefte, da socijali-strčna iuternacijonala more obstojati lena narodni podlagi, da mora socijalna demokracija braniti interese naroda, da mora vstopiti kot politična stranka v areno vsega narodnega življenja in snovanja! S tem-ne proglaša Poetzsch samo dopustnosti, marveč dolžnost stikov, sodelovanja z drugimi strankami v narodu, ko in kadar gre za usodo in bodočnost naroda; in to radi dolžnosti, ki veže tudi socijalno-deinokracijo napram narodni skupnosti, iu radi svojega lastnega socijalno demokratičnega interesa! Te izjave z nemške in češke strani po-metijajo pripoznavanje narodnega principa in naglašanje potrebe sodelovanja in borbe za uveljavijenje tega principa; nalagajo socijalni demokraciji dolžnost, da delo za doseganje svojih ciljev spravlja v sklad s skupno narodno koristjo, da se na delu za udejstvovanje svojega socijalnoga in gospodarskega programa giblje v okviru narodne skupnosti! Končno bo»di še konstatirano, da so tudi poljski socijalni demokratje v Avstiiji pridružili skupni narodni organizaciji. Izvrševalni odbor naše južno-slovanske socijalne demokracije je imel pod konec leta 1916 v Trstu sestanek, ki je sprejel in razglasil naslednji sklep: »Socijalizam ni za nas le filozoflčna, so-cijologična ali ekonomična teorija, kakor sta se jo sedaj polotila nesocijalistično i 11 socijalistično učeniaštvo, socijalizem je za nas pred vsem gibanje vesoljnega prebujenega ljudstva celega znanega kulturnega sveta, gibanje, kateremu je dal pravi izraz Kari Marx v letih svoje mladostne polne sile, kateremu je našel proroške besede v svojem komunističnem manifestu v dobi, v kateri je zarja svobode prvič prošinjala kilturni svet.« Potem naglašajo v svojem razglasu, da jugoslovanska socijalna demokracija ostane zvesta tem načelom in da stoji strogo na stališču delavskega razrednega naprednega boja, povdarja načela socijalizma in internacionalizma in potrebo krepko delujoče in vplivne politične organizacije, odklanja vsak stik z meščanskimi strankami, ni ji všeč, da so se poljski in češki socijalni demokrati pridružili meščanskim strankam, na Slovenskem posebej je proti vsaki koncentraciji strank, ker taka zveza koristi klerikalni stranki, kot internacionalna stranka govori morda tudi o svojem narodnem programu, češ. da je bodočnost našega ljudstva le v boju za načela svobode, v delu za vstvarjanje nove, jake in proste ljudske duše vnos t i.« S ponovno prošnjo do čitateljev, naj primerjajo izvajanja avtoritete v nemški-socijalni demokraciji in praktično postopanje češke in poljske socijalne demokracije z navedeno izjavo naših na jugu države, bi lahko zaključili te članke. Navskrižje je kričeče dovolj. Vendar je potrebno, da posebno opozorimo na 'dejstvo, da naši v svojem sklepu dajejo celo ukore češki socijalni demokraciji, očitajoč jej indirektno, da se je izneverila naukom Karla Marxa! Se več: naši »Južni« so krenili po prstih celo nesocijalistično in socijalistično učenjaštvo — tiste bistre glave v socijalni demokraciji, ki >0 Izpo-znale, da nauki Marxa ne odgovarjajo več sodobnosti in da so potrebni revizije prila-godjenja zmagovltosti nacijonalne ideje, kakor se je pokazala v teh usodnih časih, v vseh narodih in državah, kakor prihaja ravno sedaj do najizrazitejega pojavljanja v evoluciji posebno tudi v nemški in francoski socijalni demokraciji, v vsej nje praktični politiki tekom sedanje gigantske borbo: v dejstvu, da se je nacionalizirala! Naši pa ostajajo pri Marxu, da-si vsi dogodki pričajo, da so ti nauki utoprstični. Naši so s svojim sklepom in svojim razglasom le dokazali, da velja za njih v polni meri izrek o Bourboncih: da se niso ničesar naučili in ničcsaT pozabili! Ali pa izhaja morda njihovo vedenje iz drugega razloga: da ni toliko odraz pravega lastnega uverjenja, kolikor odvisnosti od kake druge strani, ki se jej češka in poljska sociialna demokracija v naši državi noče pokoriti, tu se je na določanju svojega razmerja do lastnega naroda osamosvojila! Ne da bi se hoteli kakor si bodi dotakniti'vseh voditeljev naše južnoslovanske so ci jalne demokracije; ali toliko jim moramo že odkrito povedati, da ne moremo verjeti, da bi se bili oni bolje poglobili v velike probleme socijalno-gospodarskcga gibanja, da bi bili oni — enostavneje rečeno — bolji socijalni demokratje, nego je kak nemški Poetzsch, poljski Daszynski, češki Nemec, SmeraK Soukup itd. Vzroki te »doslednosti« in ortodoksnosti našiH Stran II .EDINOST" štev. 145. V Trstu, dne 26. m*)a 1017. morajo bit! drugje! Naj bodo. kjer hočejo! Za nas so zgledi in dejanja socijalne demokracije v Nemčiji in na Francoskem, Češke iti poljske v na5i državi merodav-neji. Ti proglašajo potrebo koncentracije narodnih *il! Ce naši nočejo, če se nočejo postaviti v vrste naroda v tako teških čamili. Če nočejo uvideti, da je v okviru narodne skupnosti prostora za delo in za življenje tudi zs njih, potem naj le ostanejo na poteh, kjer jih žele imeti — drugi. Na nas pa je, da posnemamo češke in poljske zglede m da se strnemo v skupno organizacijo — brez njih. brez naših socijalnih demokratov! Razne politične vesti. Padec grofa Tisze je politična senzacija prvega reda. Seveda se za sedaj ne ugib-lie toliko o poslejicaii tega dogodka, o vprašanju, fafo nastopi dedščino, kolikor o vzrokih Tiszove^a pada. O tem pa se razširjajo po listih razne verzije. Eni spravljalo odstop Tisza v zvezo s poljskim vprašanjem, češ, da mu rešitev, kakor jo nameruieta Dunaj in Berolin, ni bila vsem Pomagajte vdovam In sirotam Trsta, Istre In sežansketa okraja. Pri c. kr. črnovojniškem okrajnem po-veljništvu št. 5 v Pazinu, sedaj v Radgoni na Štajerskem, se je ustanovil podporni sklad za vdove in sirote po padlih vseh formacij tega poveljništva. Iz teh na razpolago stoječih sredstev se bodo podpirali najbližji družinski člani naših vrlih junakov, kateri so, vršeči svojo sveto dolžnost, v brambi naše krasne domovine padli ali postali za delo nesposobni. Tri leta vztrajajo že junaški sinovi vseh narodnosti Trsta, Istre in sežanskega okraja na vseh frontah ter neupogljivo in nepremagljivo odbijajo številne naskoke naših mogočnih sovražnikov. Mnogi najboljših junakov so žrtvovali svoje življenje, svojo moč in zdravje pri tej brezprimerni obrambi naših domov in domaČih ognjišč. Vdove in sirote teh junakov so prepuščene veliki revščini in pomanjkanju. Se vedno divja grozno morenje, naj- po godu. Drugi menijo, da je imel Tisza o večji metež svetovne zgodovine, pri vsem gospodarskem zbližanjn z Nemčijo tu pa tam svoje posebne misli. Tretji hočejo vedeti, da je Tisza delal neke sitnostL glede oddajanja živil iz Ogrske Avstriji. Se dve verziji se širita, in ti se nam z^ite najver-jetneji. Kakor znano, je dobil Tisza v rečnem pismu, kjer mu jc vladar sicer izrekel popolno zaupali je. tudi nalog, naj izdela in predloži načrt za razširjenje, za demokratiziranje volilne pravice. Predlogi pa niso zado\c!jill cesarja, ker so bili. kelikor je prišlo v javnost, res taki, da so tem, da je Njegovo Veličanstvo, naš pre-milostljivi cesar že ponovno predlagal našim sovražnikom časten mir. t Se veliko žalosti in trpljenja bo prfza-dejanega našim 'domovom po naših sovraži iikih. Zato pa izvršujemo le svojo sveto dolžnost. povračujernp le uclg, ako vdovam in sirotam junakov, ki so žrtvovali svojo kri in življenje na oltar domovine, blažimo boli in jim olajšujemo življenje. Bojevniki na frontah, tako častniki, ka- bili v za^meh cesarjeve volje. Precej kor moštvo, so si svoje dolžnosti nasproti podloge ima tudi domnevanje, da je od- j svojim padlim in pohabljenim tovarišem Stop Tisze v zvezi z \«anjiini dogodki — | svesti; z veseljem m radodarnostjo daru-z dogodki — ako smemo odkrito povedati' Jejo vsak po svoji moči za ta toli plemc-- v RuMt•! Ti posieJr.ii dve domnevi o j "'ti namen. Zalibog so dosedaj dosle m v/iv Lii rada Tasze so najverjelneji. Po- nabrane svote glede na veliko potrebo se temtakem je priše! grof tisza rod kolesa; mnogo premajhne. / goslavnega pohoda ideie demokrati- Dobrosrčni 'aobrotrnki, vse prebiva!-zacije SIcer je predmet za sedaj še tako, stvo, katero je tekom te vojne ponovno i-očljiv .a ni lahko jasno govoriti o njem. t dokazalo svojo dobrosrčnost m ljubezen To pa b:' vendar hoteli povedati: da jc v j do bližnjega, uradi in podjetja, zavodi m vse i naši Javnosti, kjer je splošna in iskre-j društva vseh vrst, potem one osebe ki so na žel»a, da bi naša država skoro tacala i iz katerega koli vzroka vojaške službe v polni meri časten in nie integriteto za-j oproščene, naj bi se posvetile podpori te-gotavljajoč mir, vest o padu Tisze nekako j ga, brez stroskov upravljanega fonda ter olajšala in razbremenila duhove. Naj čitate ij; sami to misel domislijo do kraja! — O grofu Tiszi. pile »Arbeiter Zeitung«: Ni eolgo sem, kar je grof Tisza veljal za najmogočnejšega moža vse monarhije. V mi- nistrstvu zunanjih stvari je sedel njegov pomočnik; v grofu Stiirgknu, ki se je mogel vzdržavati le tedaj, če ga je protežiraj ogrski gospod, jc imel uslužnega lakaja. V lastni deželi je s sirovo silo zatrl vsak odpor. Tako je torej vladal z absolutno oblastjo v obeh državah, in vse se je klanjalo pred Štefanom Tiszo, ki stoji v prvi vrsti med tistimi, katerLui se mora svet zahvaljevati za to žalostno usodno vojno. \išck Tiszovega gospodovanja je bil čas našega največjega ponižanja. In da so se a\ strijske stranke, prvi med njimi krščanski socijalci. kot hlapci vrgli pre- noge ogrskega diktatorja, ostane nepoza&lieno. Da je sedaj padel grof Tisza, ker je volilna reforma močnejša kot on. je zmaga det okracije. Za vse, ki ljubijo svobodo in ž.*le demokratičnega razvoja, je dan, ko je padel človek, ki ju je sovražil in pobijal. d.;n zadoščenja, in velike nade izhajajo iz njega. Angleška in AvSiro-Ogrska. Kakor poročajo iz Amsterdama, piše »Westminster Gazette . da se v angleški dolnji zbornici opaža močna struia. ki je za jasno vlaJ'no izjavo glede stališča napram Avstro-Ogrski. i Zahte va se, da naj pojasnimo Avstro-Ogrski. da r.t želimo razkosati monarhije . Izjave Roberta Cecila in A^quitha o vprašanju pripojitev bi mogle dati povod za nesr "azumljenla. Zbornica | je očitno mne:.ja, da je naš spor z Avstro-O^r-ko druge vrste kot pa z Nemčijo. Dasi ravno e instveno podpiramo zahteve Italije in zahtevamo vzpostavitev Srbije in Crncgore, se vendar splošno zahteva, da naj se ta razlika poudari jasneje. SeveOa ne moremo storiti ničesar, brez svojih zaveznikov in brez javnosti, da bi poizkusili Avstrijo ločiti od Nemčije. O Adlerjevem procesu piše *Cech : Od začetka sedanje svetovne vojne se ni v Avsiriji govorilo na podoben način, kakor jc govoril obtožctiec. Cesar si niso t pali skoz: cela tri leta ne poslanci, ne jolitiki, ne zurnalisti, ker niso smeli, to je kilo dovoljeno obtoženemu političnemu zločincu v neomejeni meri. In to je nai-«*nzacijone!ueje v vsem procesu AJlcr->;veui. V času. ko visoko spoštovani in neopore.ni ljudje niso smeli izpregovoriti ic tako zmerne in opravičene kritike, so morali narodi države čakati šele na ta pro- pr i pomogle z darovi in prostovoljnimi doneski k večanju tega podpornega sklada. Stem, da se bodočnost vdov in sirot na bojnem polju padlih junakov zagotovi, se vzgoje v vredne člane človeške družbe, dokažemo na najlepši in najboljši način svojo hvaležnost do onih, katerih se sicer z žalostjo, vendar pa tudi s ponosom spominjamo. Vdovsko-sirotinski sklad pri c. kr. črnovojniškem okrajnem poveljstvu št. 5, sedaj v Radgoni (Štajersko). Avstrijsko - pošt n oh ran i Iti i čn i konto št. 161.153. ADrovizaci Iske stvari. VINO. ^ Gostilničarji in krčmarii, ki so pri zadnjem razdeljevanju dobili vino od aprovi-zacijske komisije, so vabljeni, da od danes naprej pridejo po pripadajočo jim količino vina t to je isto količino, kakor so jo prejeli zadnjič) in sicer v hangar št. 41., kjer ga bo tudi plačati,— Kot dokaz, da gostilniški, oziroma krčmarski obrat še zmerom posluje, si bo oskrbeti tozadevno potrdilo pristojnega policijskega komisarja. Cene. Prodajne cene belega vina se za seca-njo razdelitev določajo naslednje: Znotraj užitninskega pasu: Cena grosistov za gostilne in krčme po K 4*— liter; Cena grosistov za domačo porabo po K 4*06 liter; Cena grosistov za vino v steklenicah po K 4*20, Cena vinotočev za prodajo čez ulico po K 4'40 liter; Cena gostilen, krčem in vinotočev za točenje v lastnih lokalih po K 4'40 liter; Cena za hotele in restavracije po K 4'60 liter. Izven užitninskega pasu: Cena za gostilne in krčme po K 4'32 liter. Domače vesti. .EDINOST« izide jutri, v nedeljo, na štirih straneh z raznovrstnim zpnimivlm gradivom. Zaradi praznikov list pojutrišnjem, v ponedeljek, ne izide. V torek izide »Edinost« po navadi. Glede potovanja državnih poslancev v širše in e.'ie vojno ozemije sporoča c. kr. korespondenčni urad: V vprašanju izkazovanja pri potovanjih v širše in ožje vojno ozemlje je dospel pisarniškemu ra\na- ministr- teljstvu državnega®zbora dopis Ć s "da >o iz u^t obtoženca čuli prvo svo- stva za notranje stvari, v smislu katerega t.' dno sodbo o notranjepolitičnih razme- se morejo člani obeh zbornic državnega rtn v Avstriji, imeli smo tudi v času vojne 2e vel Kili političnih procesov, ali pri vseh teh se je priobčevala javnosti le razsodba. O bra-nbi obtožencev in govorili njihovih braniteliev ni izvedela javnost niti ene besedice. V procesu Adlerjevem pa so dovolili obtožencu da je govoril skoro brez vsake omejitve, in njegova izvajanja ne leda so smeli libti i riobčevati, marveč so jih tu Ji oiicijelna glas la razširjala na vse strani sveta. In to vkljub temu, da je med krivdo n pr. Kramara ali Choca, Markova. Kurilovica, ali Orafenauerja in ono dra. Adlerja velikanska razlika. Naši sovražni < i hotelo uničiti Avstrijo. Kotes k temu prli gatl T Ke» ne, ne! PodpiSI vojno posoj!o. zbora namesto s predpisanim potnim listom izkazovati tudi z uradno izkaznico (železniško izkaznico), ki je opremljena s iotograiiju in lastnoročnim lastnikovim podpišem. Kdor nima železniške izkaznice. mu jo izda pisarniško ravnateljstvo gosposke ali pa poslanske zbortTice. C. in kr. vrhovno armadno poveljništvo je po posredovanju ministrstva za notranje stvari izdalo tozadevno povelje vsem uradom za izdajanje potnih izkaznic in vojaškim poveljništvom, ki prihajajo v poŠte v. Kai vse se more dogoditi v — deveti deželi! Deveta dežela ni vrstnica drugim državam samo v tem, da je zapletena v vojno, marveč tudi s tem, da ima parlament, ustavno življenje, in pa tudi državne temeljne zakone, ki zagotavljajo vsem državljanom enakopravnost in vsem njih jezikom enako veljavo. &er pa so po nazorih — odločilnih v deveti deželi — vojna in parlament, vojno stanje in svoboda besede, varovanje državnih potreb in zakonite pravice vseh državljanov, nezdružljivi pojmi, so se morali za čas vojne umakniti: parlament pred vojno, svoboda be-» sede pred vojnim stanjem in zakonito določene svoboščine državljanov — pred ukazi mogočnih gospodov. Tako so morali vladni možje v deveti deželi vzeti na-se težko breme: da so mislili za vse, govorili v imenu vseh, skrbeli za interese vseh in prevzeli odgovornost za vse, kar se dogaja! Tako je bilo v deveti deželi za časa vojne, kar pa seveda ni nič oviralo železniškega prometa in poslovanja železniških uradnikov. T iso vršili dalje svojo težko dolžnost. Tudi tisti, ki niso bili — dobro zapisani pri visokih gospodih. Je pač tudi takih v deveti deželi. Neki tak uradnik je prišel slučajno v privaten razgovor, — v lokalu, ki ni v nikakih odnošajih s službo. V tem privatnem razgovoru >e padlo nekaj besed v jeziku, ki ni služben, kakor n. pr. pri nas naš slovenski jezik ni službeni jezik! Za ta privatni razgovor je doznal mogočni predstojnak in iritiran je bil — ozlovoljen. Ne pa radi vsebine razgovora, ampak radi neslužbenega jezika! Citiral je grešnika prcd-sc in ga pozval na odgovor. Grešnik se je opravičeval, da v privatnem razgovoru in v prostoru, ki ni v nikakih stikih s službo, pač sme s prijateljem govoriti v svojem maternem jeziku! Predstojnik pa ga je poučil glasno in z vso močjo svoje avtoritete, da se moti: zapomnite si, jaz laiiko poskrbim, da pojdete v kraje, kjer boste primorani govoriti v jeziku, kakor — zahtevam jaz! — Take stvari se morejo dogodili v deveti de-želi! Ali tudi tam se po vojni sestaja parlament. kjer bodo o takih stvareh govorili drugi in — drugače in ki utegnejo mogočnega gospoda poučiti, da se on met?! Iz Vrdelce. Kakor že javljeno, priredi otroški vrtec v Vrdelci jutri, v nedeljo, 27. t. m., veselico v pokritje stroškov otroškega vrtca. Kako je ta vrtec prepotreben, nam ni treba govoriti, ogrožen je od vseh strani. Vslcd težkih razmer je imelo vodstvo precej stroškov., prositi in beračiti danes se pa ne da; zato se prireja ta veselica, katera cbeta mnogo zabave. Zato upamo, da pride jutri vsak, komur je le mogoče, na našo Vrdelco, da z majhnim zneskom pomore naši ubogi Vrdelci in našim malčkom. Vrdelca je ven iz mesta; zato se je preskrbelo za pijačo, in kar je najvažnejše, tudi za prigrizek brez »te-sere~. Upravni odbor za prehrano gojencev slovenskih otroških vrtcev ima v sredo, 30. m., ob 3l/2 popoiJne sejo. Vsi člani so vljudno vabljeni, da se udeleže seje točno ob 3Vi. — I. Vrščaj. Nadomestilo za žveplo. Poljedelsko ministrstvo je Tržaški kmetijski družbi nakazalo 10 kvintalav sivega žvepla za pobijanje trtne plesnobe v tržaški okolici. To sivo žveplo je preparat, katerega se pridobiva v neki plinarni, ima circa 40% žvepla v sebi, je sive barve in je drobno zmlet kakor žveplo. S tem pripomočkom so strokovnjaki napravili poskušnjo, ter se je dokazalo, da je bilo dobro nadomestilo za žveplo. Cena bode po 60 vinarjev za kg. JCdbr želi to sivo žveplo, naj se oglasi pri Tržaški kmetijski družbi, Dunajska ul. št. 10/1. Naročila se sprejemajo le proti plačilu naročene množine. Odškodnina za oddane kovine. Anagra-fični urad v ul. Sanita št. 25, vrata 58, bo izplačeval danes od 3 do 5 odškodnino za vse komisije in na vsa potrdila do štev. 6200. Poljedelski pouk. Mestni magistrat opozarja, da se bo prihodnji običajni poljedelski pouk vršil v ponedeljek, 28. t. m., na binkeštni ponedelejk, ob 9 dop. na vrtu mestne blaznice na Vrdeli. C. kr. davčna administracija Trst I. razglaša: S 1. junija 1917. se morajo plačati pri tukajšnjem c. kr. davčnem uradu (Piazza Chiesa evangelica 2[\h): 1.) drugr obrok hišnonajemniškega, 5% davka in najemninskega vinarja, 2.) I. poluletni obrok v neposredno plačilo predpisanega dohodninskega in rentnega davka, kakor tudi 3.) I. poluletni obrok davka na doho-darino. Plača se lahko potom poštne hra-uiluicc. Občni zbor ženske podružnice CMD v Trstu se bo vršil danes, 26. majnika ob 6 popoldne v prostorih »Slovanske Čitalnice z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbr.r. V cki^nju nocklon čnosti se občni zbor vrši pol ure pozneje ob vsakem številu. Županstvo komensko v Sežani naznanja vsem svojim občinarjem. da se ni potreba razburjati radi nekih dopisov in govoric in hiteti semkaj prijavljat svoje doma ostavljeno imetje (premičnine itd.), ker stranke same nikakor ne morejo same in v pravi obliki opraviti tega dela. Večma njiii nimajo tudi sposobnih oseb pri rokah, ki bi jim to napravile. Za to delo je namree še čas, ker pred koncem vojne ne more biti to uravnano m eventuvelno plačano; da pa se delo čim hitreje ugotovi, sestav: županstvo in dopošlje vsaki gružtni (stranki) na njeno sedanje bivališče primerno tiskovino s popolnim navodilom za izvedbo. Glavna reč je za sedaj, da je županstvu znan sedanji naslov vsakega posameznika domačih občinarjev in eventu-valna izprememba bivanja. Jako ovira namreč uradno delo, če se stranki napri-mer pošlje »denar, vojaška stanarina, a prihaja nazaj z opombo, da se doftičnik ne nahaja več tam. Drugo se tudi uredi svo-ječasno. Komur je ka| znano, kje da se nahajajo družine iz VolčHgrada št. 21, št. 16 in št 25, naj blagovoli to iz prijaznosti sporočiti županstvu, ker se tukaj nahaja denar za njih. Je U Brojnlca (A« lato) dobra za zalivan je zeleniadL Ker je letošnje leto polno kmetovalcev, ki niso priučeni vrtnarstvu. bo *dobro, da se nekoliko pogovorimo o zalivanju. Pisec teli vrstic je minulo leto zalival, ker ni imel druge vode, z Broinico. Zelenjava, fižol in paradižniki -so v juliju kakor okameneli. Postalo je vse rjavo, in tudi regrat ni uspeval. Šel sem k našim okoličankam VTtnaricam in jim potožil v zadevi. Katarinica je takoj ugenila stvar in rekla: Brojnica je premrzla za zalivanje. Treba jo je vsaj 24 ur greti v kal: )-soai. predno se rabi za zalivanje. Najboljše pa je, ako se ima voda iz navadnih kmetskih vodnjakov. Onim, ki imaio na razpolago le Brojnico, priporočam torej, naj si oskrbe kako kad in naj jo, napolnjeno z Brojnico, puste na solncu vsaj 24 ur, preden zalivajo žnjo. Po mojem mnenju je tudi boljše, ako se zaliva zjutraj zgodaj, ko je zemlja in zelenjad vsaj nekoliko boli ohlajena. Ako ve kdo kak boljši nasvet, mu bomo jaz in vsi posilikmetje hvaležni, Če ga objavi nam v korist. — K. Prisrčne- pozdrave pošiljajo sorodnikom, prijateljem in znancem tržaški m okoliški fantje Just Čok, Josip Mezgec, Božič. Ta dopisnica je bila poslana v naj-večem ognju iz sovražnih topov. Mi se ne umaknemo. Živela slovenska domovina! DAROVI. Za »Vojaški dom« so došli vojno-oskrb-nemu damskemu odboru naslednji nadalj-ni darovi: Marija Gindra K 10, Ema Marno pl. Eichcnhorst K 20, zbirka vladnega komisarja mesta Trsta (tvrdka Fr. Olanzmaim K 40, društvo grških Židov »bnione e Concordia« K 50) K 90. Skupaj K 120. — Nadalje so darovali okrepčila. cigarete, časopise rn pisalne potrebščine: Nadporočrik dr. Rybar, višji vojni kurat Mohorič, pl. PeitI, Votpich, gca. Honsell, Viljem Fabiani, Penelopa di Demetrio, A la Escher, Marija Oberst, baronica Aleksandra Morpurgo, Neii Lichtenstei-ger, Gizela Lucich, Melzani, ga. Sevasto-pulo, Tomšič, ga. Red'dersen, Angelika Covacevich, ga. Antonija Slavik, Jadran-sska banka. Velik uspeh vofnesa posojila V s: MSkU OGLASI □n oa □□ •« r&čnnajo po 4 »tot bjseJo j r^r r^i Kista« tiskan« besadn *«i rada-| >—iUJ aaja ankrat vrni. — Katmaajfl* S -^pL : pri »toj fciaa saaJa 40 »Votiak. , < LJ LJ Čistilo v 1rstu. za čevlje prodaja na drobno in na debelo prodajalna drobnarij Osmo Eenzion Corsr ifJ. >158 Gumi ehio ce| ljenje trt se dobi na prodaj v _ i iručtveni gostilni" Via J^azzar^tto \ e e-K. Versa. 11)3 V ponedeljek s: spodnje, pot v Log. P Aten najditelj naj naznani v Log 31 proti primerni nagradi. 1145* ie poroštvo častnega miru I ■ KONJAK iz vina lastnega pridelka, destiliran, priznan v slučajih starostne šibkosti in želodčnih bolezni že od stoletij kot življenje podaljšajoče krepilno sredstvo. Razpošiljam 4 polliterske steklenice 12 let starega, poštnine prosto za K 40.—. 4 polliterske triletnega, čudovito ublažujoče sredstvo proti trganju 32 K. — Vino od 56- litrov naprej, rizling ali bergundec po K 3.60 liter. BENEDIKT HERTL, veleposestnik, graščina Goliče pri Konjicah, Štajersko. ZDRAVNIK M. D?. Karal Pernlclč Stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (traven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne In otroCkp bo-lizni (blizu cerkve sv. Antona novega.) llKtefVri? kmetovalci ilobijo v obilici sadik VlillUIJl zgodnjega zilja in paradižu!-ov (po-modoroi pri A. Aljinovič, Sv. Ivau-Brancležiju štev. 942. 1142 zueplo verne utca MS. od 5 kg t aprei prodata in razpotja JseLosov," >ki Mihael, Budap *st VI. Le- 30i 9 Odda I. nad.. •a meblirana eoba. na razpolago je tudi 4«* kuhinja. Via Commerciale šL«v. 14. desno. - B PMn se popolnoma urejeno na s popolno tiskarsko In knjiaoveiko koncesijo. PoRiiilDe pod „Mm" Umna pištnl predal 74. BraBBMM proti dobremu plsčiSu. — Ve: sq izve pri tvrdki J. Tavčer, Trst, ul. S. Zaccaria štev. 3. m mi irr Mrnmm iiii Tisi - Via Stadion 10 - Trs! Odprt od 8'2 zueCernnprsl Cena: l orste K Z. II. vrste K1. ZOSOZ3RAVH1K Dr. i* Čermi I* v Trstu, ul. Poste vecch;e 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje sobov brez bolečine. Plombiranje. :-s UMETNI ZOBJE Proda se a-ondirano 37 oral veliko vinogradno posestvo 5 lego v Halozah pri P uju, Štajersko. Posestvo obsega: 17« orala novega, 8-10 letnega amerikan-skega vinograda; 5 oral starega, opuščenega - za prenoviti; 10 oral travnikov, njiv in sadonosnikov ter 21 oral gozda in sicer 2 orala lepega bukovega, 2 orala hrastovega, 2 orala podrenega in 2 orala lepega kostanjevega ter 13 oral mladega 6 do 12 let starega smrečjevega gozda. — Na posestvu je tudi viničarija. Posestvo je neobremenjeno ter se prr ' le radi družinskih razmer za 75.000 IC proti takojšnjem fzp Ponudte m) „Posestvo", Ljubljana, rostni predal 14. JADRANSKA BANKA Trst Vid Cassa di Risparmio štsu. S (Lastno poslopje) Kapital In rezarva K 8,890.000*— Fillialke* Dunaj Tegethofetrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zara. Vloga na knjlilca 3 12 °o Vloje na knjliice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu-Tn inozemska tržišča. — Kupuje In prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, predujmi na vrednostne papirje in blage ležeče v javnih skladiščih. Safe deposlts promese. — Prodaja srečk razredne lot rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti Bozna naročila.--Inkaso.--Menjalnica. ' menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. . . , vDRANSKA. ===z== Uradna ura: od O do 1 popoldne -