Is pi U*0á Sunday* aaš PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE U statiki ta apravmllkl prostori i MIT South Lawnoal« Ato. Offlas of PubUcatloar SUT South Uwwtalo Am ToUphoo«, Roekwall 4*04 ^yeah xxxiil KnW>r*d m —conti éktm HMttrr January 1«. MU. at Um port offU« •t Cbieaaa, minute. mmémr th. Act oí Oongrm* of Marali I. Il7f. chicago, ill., četrtek, 2s. januarja (jan. 2»), mi Subscription 96.00 Yaarly ftTEV.—NUMBER 16 Acceptance for mailing at spécial rate of postage provided for in asctlon 1103, Act Of Oct. 8, 1917, authorised on Juno 14, 1618. aza v Libiji, padel! „gleii ujeli 30,000 ita-I¡¡jonskih vojakov OVA GRŠKA ZMAGA V ALBANIJI ¡KAIRO, EGIPT, 23. jan— bruk, atdnja italijanska trdiva in pomurska baza v Libije prišel pod angleško kontro-Prve avstralske in angleške e s« vkorakale v Tobrldi vče-popoldne. radno poročilo pravi, da ao „rleži ujeli okrog 30,000 itali-,skih vojakov. V Tobruku, ki bil tarča silnega bombardira-i. ki je trajalo 24 ur, ao za-irale angleške zastave. Splo-i napad, ki so ga'podpirale tu-svolmdne francoake" čete, ae pričel včeraj zjutraj. V teku lov se ni niti eno Italijan-> bojno letalo pojavilo v zra-Krogle in bombe, ki ao jih Registracija delavcev v Angliji Vlada zatrla komunistični list London, 22. jan.—Anglija se jie odločila za registracijo delavcev in delavk kot potencialno in permanentno delovno 8ilo, ki bo morda kmalu mobilizirana za obvezno delo v vojnih industrijah. Naznanilo o registraciji je podal v parlamentu Ernest Bevin, de-avski minister. Bevin je tudi naznanil načrt glede cenzusa po starostnih grupah onih, ki bodo pozvani, da služijo državi v ozadju front. VeČina se bo prijavila prostovoljno," je rekel, zaeno pa je na-glaail, "da ne bo nobenih izjem." t mnogo požarov. Učne. 22. jan.—Italijanske aške divizije, katere je Mua-ni v zadnjih dneh vrgel na anske fronte, «o utrpele v bit-i z Grki tako velike izgube, so bile jx)tegnjene z bojišč v ¡ho reorganiziranja, ae glasi »¿•¡lo grškega poveljstva. Al-ska divizija, ki se je udeležila ih večjih operacij v sektorjih Pindu.su in Klisuri, je utrpela večje izgube. Grki so ujeli pobili na stotine vojakov te izije in zasegli velike količine rija in bojnega materiala. Ta kija ni več sposobna za boje-ije na frontah. % foročHo dostavlja, da mraz in if ovirata vojne operacije v vrni Albaniji, deževje pa na "žju. Na centralni albanski nti Grki prodirajo počasi na-j. V bitkah severno od Tepe-' i so grške čete pregnale faši-z utrjenih pozicij in jih zafe. Oez sto italijanskih voja ' so Grki ujeli na tej fronti. Struga. Jugoslavija, 22. jan. Mfiv'iki¿X tem mestu, ki leži albanski meji, trdijo, da je issolini poslal osemnajst sf& vojaških divizij na albanski nt«' v zadnjih dneh. Uši, 22. jan.—List II Giomale talia [K>roča, da ao italijanski ki napadli z bombami Pirej, po vojaško in ]K>morako bazo I Atenah. Bombe ao razbile parnikov v luki in vojaških ektov na kopnem. )ru g<> grupe italijanskih nbnikpv so bombardirale mili-rističnc predmete pri Rodi, |tu na albanskem obrežju ae-'no od „toka Krfa, parnike v ™ruhnila pred deve- U> ta krila nadaliniih enajst mi- tirni dnevi, Je bila včeraj konča- ------------------------ hiomn oseb ki zoaj niso deležni na. železničarji so izvojevall ne-;flfn r^not "Z veseljem vas ob-'nlh republik. O tem odloku so W- te zaščit/ Ta bi med drugimi katere zahteve, med temi zviša- ^uum. da * j* smeriška vlada li zdaj Informirani zalnler^.ra^ in I nje plače. V stavki je Wlo za- milila, da smernice, orisane v ni ameriški tovarnarji In Izava- Nemški diktator podpira Lavala Dobiti mora pozicijo v francoski vladi Vlchy, Francija. 22. jan.—Informacije is Pariza ae glaae, da bo premierju Petainu kmalu dostavljen Hitlerjev odgovor na pismo, ki mu ga je poslal o božiču in v katerem je orisal pogoje, po katerih bi ae lahko kooperacija med Francijo in Nemčijo nadaljevala. Hitler je zavzel stališče, da ao bile obdoliltve proti Pierru Lavalu brez vaake KKilage. Slednji je bil 13. decembra preteklega leta odstavljen kot zunanji minister. Ta teden je bilo naznanjeno, da sta se Pe-tain Laval pobotala. Hitler zahteva, da Laval spet postane član Petal nove vlade. To je eden izmed pogojev za nadaljevanje kooperacije med Nemčijo in Francijo. Pogajanja med naciji in francoskimi voditelji v Parizu so bila pretrgana, ko je Petain potisnil Lavala Iz kabineta. Admiral William D. L«ahy, ameriški poslanik, ae je včeraj oglasil v uradu Jeana Darlana, francoskega mornaričnega ministra. Konferenca je trajala pol ure, toda predmet razgovora nI bil omenjen. Petainova vlada je včeraj protestirala proti Veliki Britaniji, ker je angleška bojna ladja ta-segla francoski parnik Mendoza bližini brazilskega obreija. Parnik je nalošen b živili in je skušal prodreti skozi' angleško blokado, kar pa ae mu ni poarečilo. Murray predložil zahteve korporaciji Unija šla v boj za zviianje plače (Pittsburgh. Pa., 22. Jan.— Philip Murray, predaednik Kongresa industrijskih organizacij, je včeraj v imenu jeklarske unije predložil zahteve korporaciji United States Steel. Te se na-Maša jo na zvišanje mezde in revizijo pogodb, ki krijejo okrog 240,000 delavcev. Murray je obiskal Williama Beyja, direktorja industrijskih odnošajev mogočne joklarske korporacije, z namenom, da pride do sporazuma, ki naj bi Izboljšal odnošaje med strankama. Murray je Izrekel upanje, da bodo vse ovire odstranjene in da se bo Jeklarska produkcija povečala v interesu ameriške obrambe in večje pomoči Veliki Britaniji. Jeklarski delavci zahtevajo zvišanje mezde, ker so cene žlv-Ijenskim potrebščinam poskočile, raztegnitev priznanja grup, katere predatavlja Murray kot načelnik, In zaprto delavnico. Sedanja pogodba daje uniji pravico pogajanja s korporacijo le za svoje člane. Murray se je izrekel tudi za izboljšanje procedure, da se pospeši Izravnava uporov med unijo In korporacijo. Anglija bi rada potegnila Jugoslavijo v svoj krog Domače vesti Obiski Chicago.—Frank Bombač iz Detroita, Mich., je 21. t. m. obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Pros vete na poti v Cul If or ni jo. Nov grob v Brooklynu Brooklyn, N. Y.—Dne 18. t. m. je v tukajšnji bolnišnici umrla Mary Birk, stara 76 let in doma is Vira pri Domžalah. V Ameriki je bila 38 let in tu zapušča aina, v Clevelandu pa hčer Mary Kaplja. Veat i Iz Jolieta Juliet, 111.—Pred dnevi Je bil v okolici Aurore ubit pri avt-ni nesreči Frank Gale, rojen v Ameriki, ki zapušča ženo, sina, mater in več bratov ter aeater. Pred petnajstimi leti je avto ubil tudi njegovega očeta v Jolietu.— V bolnišnici je umrla Mary Za-lokar, doma iz Sel pri Žužemberku. Tu zapušča moža, sina in tri hčere ter brata, v starem kraju l>a 86-letno mater. Nov grob v starem kraju 8trabane, Pa.—Frank Klm, Član društva 188 SNPJ, je prejel žaloatno veat, da Je v Korltnlcl pri Knežaku na Notranjskem umrl njegov oče Gregor Kirn, star 80 let. V Ameriki zapušča Štiri sinove in dve hčeri, v stari domovini pa enega aina. Pueblske novic« Pueblo, Colo,—Ta dni je tu umrl Peter Gojak, doma is Žužemberka. Pokojnik je 20 let prejemal pensijo pri tukajšnji je-klarni.—Pri avtomobilaki nesreči je zlomilo nogo Joa. Nosanu. —V Corwlnovl bolnišnici ae nit-haja Joe Boil z. član SNPJ, ki Je bil operiran za mreno na očesu. Rusija naglaša svojo nevtralnost Švicarska delegacija dospela v Moskvo Moskva, 22. Jan.—Sovjetski tisk je ob 17-letnicl I «eni nove smrti ponovno poveličeval nevtralnost Rusije in njeno notranjo silo. Tass, uradna Časopisna agentura, je pozdravila tudi sklenitev novega dogovora z Japonsko glede pravice ribolova v sibirskih vodah. Ta, pravi,Je korak naprej v naporih, katerih cilj je Izboljšanje rusko-Japon-skih odnošajev. Prihod švicarske trgovinske delegacije v Moskvo Je bil naznanjen. Ta pomeni prvi formalni stik med flvlco In Rusijo |mi dvajsetih letih, ftvica Je sledila zgledu Jugoslavije, ki Je lansko leto sklenila trgovinski pakt z Rusijo, kateremu Je sledilo url-znanje sovjetskega režima. Švica je priznala aovjetsko vlado I. 1918, toda od noše JI med njo in Rusijo so bili pretrgani I. 1928, ko Je bil Vaslav Vorovsky, sovjetski delegat na konferenci Ustanovitev protinacij-ske fronte predlagana BOLGARIJA SE SE NI ODLOČILA 8 Belgrad, 22. jan.—Angleška protiofenziva, ki ifaj bi ustavila Hitlerjev pohod preko balkanskih držav, se je pričela. To se je doanalo potem, ko je Elija Su-menkovič, jugoslovanski poslanik v Turčiji, dospel v Belgrad, kjer je imel tajno konferenco s regentom Pavlom. Uradni krogi so sicer zanikali poročila, da se je poslanik vrnil v Belgrad. čeprav je to dejstvo ugotovljeno. Domneva Je, da Je Sumenko-vlč predložil svoji vladi angleško ponudbo, ki j« bila predmet razgovorov med člani angleške vojaško misije in turškimi voditelji v Ankurl. Dosnava se, da ao slednji predlagali ustanovitev protinacijske fronte na Balkanu. Ali bo Jugoslavija sprejela angleško ponudbo, zavlal pred-vsem od Turčije In deloma tudi od a tališča Bolgarije. Angleži še„ ne dominlrajo Jadranskega morja, kar pomeni, da Je Jugoatavl-Ja Izpoatavljena napadu a atranl Italije, kontrolirajo pa Rgejako morje. Angleško zagotovilo, da bodo angleške bojne ladje ščitile Turčijo, je važnega pomena sa slednjo, ne pa sa Jugoslavijo, Dvomljivo je, da bi Belgrad sprejel angleško ponudbo, Ae ta ni podprta s garancijo vojaške pomoči. Značilno je to, ker Grčija še vedno trdi, da ji angleške čete In motorne enote ne pomagajo v bitkah s Italijani na albanaklh frontah. V diplomatlčnlh krogih prevladuje mnenje, da akuša Angli--Ja pridobiti Jugoslavijo ln Turčijo za strni te v oborožene sile s Mgarsko armado. Bolgarija, ki bi rada dobila nadaljnje teritorije, se še nI odločila sa formiranje obrambne verige, ki bi ae vlekla od Hrvatska do Zlatega roga. Očitno Je, da se ne bi mogla posamezna balkanska država uspešno ustavljati nacljskl bojni mašinl, položaj pa bi ae (spremenil, če bi Jugoslavija, Bolgarija In Turčija konaolldirale svojo oboroženo allo, kar Je tudi namen sedanjih razgovorov In pogajanj, katere Je sprožila Angliji. Znano Je, da ao člani bolgarskega armadnoga štaba naklonjeni nacljem, čeprav Je premier Bogdan Filov nedavno Isjavll, da se bo Bolgarija uprla, Če bodo Nemci prekoračili mejo In Inva-dlrall njeno osemlje.. Treba Je tudi upoštevati dejstva, da so od-riošsji mero-ti pred log glede ameriške pomo čl Veliki Britaniji. On Je sa to, da Amerika poaodi Veliki Bri- Unije priskočile na pomoč stavkarjsm Auburn, Ind., 22. Jan^—Mestne avtoritete so apelirale na go vernerja, naj pošlje miličnike v uključevala polj«ke delavce ' hišne uslužbence. 1 vojevanih čes tri tisoč delavcev, j^isdnlkovi izjavi, katero je žalcl/ Uniji dve milijardi dolarjev, da Ul m«,«t0, da preprečijo nemire bo lahko kupovala orožje In boj- |r, izgretie v zvezi s stavko, kate-ni material .v tej deželi. ro j«, „k I kal« jeklarska um m m—m—m^mmmmm—mmmmmm (%() proti Rieke Metal Products podal pred reporterJI 2. decem i k». Htavkarjem so priskočili na bra 1. 19J|9, označene kot moral- |*m»oč člani unij is Fort Wayna ni embargo, i več ne aplicirajo in drugih bližnjih mest ter tako na Zveso aovjetaklh socialistič- oja^ll vrste plketov pred tovaN 110. Unija Je oklkala stavko 1 znak protesta, ker Je kompanije odslovila tS deiavftv zadnjo so. boto. \ Turika armada se zbira v Traciji fatenbul. Turčija, 22. Jan.— Uradtui radijsko naznanilo pra-\i, da je večina turške armade kmi< « nirirana v Traciji (evrop-aka Turčija), kjer čaka na akcijo. "Oni, ki se pripravljajo na naiNul na našo trdnjavo v Traciji, so obsojeni na propast," pravi naznanilo. 'Turčija ae Je v zadnji vojni borila na oamih frontah u«|iešno In nihče ne ame podcenjevati njene odločnosti. Oni, ki si hočejo razbiti avoje glave s butanjem v steno, lahko to.store," Angleški poslanik na poti v Ameriko Washington, D C., 2Ž. Jan.— Urd Halifax, novi angleški poslanik. Je od letel proti Ameriki, pravi tu (»bjavljeno uradno po-r«»A||o, V New York ta» dospel jutri. P B O S V E T'A PROSVETA THK ENLKJHTENMKNT 6 LASI U) M LASTNINA IU»VIMIUI SASODNS rouruRNK JSIIKOTB If MM M UU. MM M pM HH, 91M - 0 am» f -M M «s* IM*. M 'i •• H » mM t|j1 „u,, (e. Um U.ltM tttalaa (asaapt CfcWa«o| mM Um* |ft.M pm r«w. CUaa»a CM*» HM pm ,mr. (mM aauavla. *.M M r»* la aaaarafenft litara hm »aMMa («atrtlaa. »» im ) m «tmi* tmujmmm m t •teto*. — * _ -------1 MinaM»» af aa« will »M Im rMaraatf. OMar ». aU.. «lil ha raturaM Mir M» M »-. k« I« H» ' PROSVETA MATA» Sa. Lawaáala A»», CWaWM. MM« M* Of TAB rtPSSATSD jjjjjfjrijiorfrf' , ............... Dato» t uk lapa Ja r»»""» «».»•«>• iJaaa m aaaWa mm(I. 4a «m M • U» 4atum<* ru/rilna Poao»lU h >r.»o4aaao, 4a aa »a« IM aa i paiahla na-ii» ta vi. IM Glasovi iz I naselbin O volitvah in koledarjih , žareti, me Vinko vpraša, ¿e že Kock Springs, Wyo.—Nisem vem, da «e za 29. decembra pri-dosti razpoložen aa pitanje, ker pravlja "surprise party" za našem že dv šteno in demokratično. Norman Thomas je to pot pobijal zakonski načrt, ki daje Rooseveltu več moči za izvajanje pomoči Angliji in Je rekel, da ta načrt pomeni konec demokracije v Ameriki in začetek Rooseveltove "diktature." Besedo Je dobil tudi Willkle, ki je Thomasu povedal nekaj, kar je resnica. Povedal mu je s drugimi besedami tole: On (VVillkie) In Thomaa sta bila kandidata za predsednika; volitve so bile demokratične In vsakdo je lahko voli! kogar je hotel, ampak večina je odklonila njega in Thomasa ter se izrekla za Roose-velta. Ce je torej večina zaupala mandat Rooeevel^ zakaj mu ne br zaupala tudi več moči? Kje je tu nevarnost za demokracijo? Cemu blebetanje o diktaturi, če predsednikov mandat Isvlra iz večine volllcev, ki podpirajo Rooeevelta? VVillkie je to pot povedal resnico, pa naj bo še tak nazadnjak. Kaj pa pravijo "aplzarji"? Chlcago Tribune, glasilo "apizarjev" na srednjem zapadu, je 18. t. m. pisala, da je argument Normana Thomasa proti Rooseveltu tudi njen argument. Ali je hotelu reči, da se je Thomas poslužil "aplzarskega" argumenta? Ne vemo, toda dejstvo je, da Tribuni zelo prav pride Thomaaov argument. Thomas ima pravico strašiti z diktaturo, če pa pričakuje, da bo večina, ki ga ja odklonila na volilni dan, vzela njegovo stralenje za res-pO. Je smešen. m rs. Juliji Bele, tajnici odseka,! Ampak kako naj si pomagam za potico in dar, mrs. Chesnik za 'ker jih moram gledati? Ni moja sladke krofe, mrs. Tomsic za1 krivda, če je Bog ustvaril nefcne- sladko pecivo, mrs. Peternel za okusno potico, Joevu Boštjančiču za podarjeno pivo, Jacku- in Mirni Pavčič za potico in vožnjo z mu spolu lepše kolenčke kakor pa narri moškim. Tako tudi vidim, da nekatera dekleta nosijo tudi škorenjčke—in kako jim to "pa- slim, da ne bo njegova krivda, meni poverjeno nalogo in spre-80 pač časi, ki lahko pri nesejo/tvoril par besed, da bo prese-kar si še predstavljati ne more-~nečenje še lepše. Zaupal ml je mo. On je že pokazal, da mu je tudi, da so se za to presenečenje tudi za delavce. . ¡zavzele uradnice in druge članice Pišejo, ako bi on ne bil upeljal gospodinjskega odseka društva reform, bi to storil pa drugi. Postojnske jame, ki bodo nagra-Imeli smo že dosti predsednikov, dlle Joeva Zupančiča na njegov toda se ni nobeden toliko brigal rojstni dan za njegovo večletno za delavce kakor Roosevelt. Jaz požrtvovalno dek» na društvenem sem že pri dveh volitvah napo- in kulturnem polju. Predsedni-vedal njegovo zmago jn če ne Ca odseka Mirni Pavčič me Je pride kaj nepričakovanega in če vprašala, če bom kaj prispeval za bo še četrtič kandidiral, bo še Iz- to presenečenje. Takoj sem dal voljen. Republikanci bodo težko HVoj delež, ona pa mi je zabičila, izvokfi svojega, dokler ga bosta naj o tem molčim in da ne sme priporočala inženir Hoover in priti na dan pred 29. decero-John L. Lewis. Delavci še niso brom. pozabili Hooverja, kako smo ži-f z br. Jakobom Pavčičem sva veli pod njegovo administrad-' se Ae tisti večer dogovorila, da jo, in tudi Lewlsa še niso poza- bovia vzela Joeva Zupančiča 29. bili, kako Jih Je izdajal. Jaz bi dec. na "joy ride" v tri milje od-repubjikancem priporočal, če ho- daljeno naselbino Muse, kjer se čejo predsednika izvoliti, mora- Komo malo pomudili pri prija- . . «.-j..*- n im oremo^ar-l t a „„;«. an jo Hooverji In t*wll» k.m-V,ju Franku Gorjupu Be*„o,^^„Tui^TO^^it avtom, Johnu Ludviku za godbo. 2de se mi kakor ruaki ko-Vsi mi bodite prierčno po- |Mki, samo ne vem, če znajo tudi zdravljeni, ker ste pokazali, da kozaške plese, vam je bilo moje delo pri srcu! I Kakšen dedec bo rekel: zakaj Naj živijo naše podporne, kultur-pMc? Zato> ,ker mi Je nfl,ka žen-ne in gospodarske organizacije! ska naj kaj napišem o— Naj živi duh bratstva po vseh "tkanih tačkah". In mi možje naselbinah. Se enkrat prisrčna hvala vsem skupaj! John Koklkh, 138. Anton Tratnik. m* ir u"'^: »:^ "T"-. —------ v lem rovu oeiamo po «u- gledajo luč iz teme, med tem ko preti, da ne bosta mogla govoriti storjeno. Omenjenega dne sva s J. . . . . . . no v.m_ kai 1* . rVT vi L njih kandidata. Pavčičem obiskala ob 1. popdUfle ¡J dni na teden'to4a ne Vem°' kaJ dru«1 tudi pn žarečem ? Naj povem, kako Je bilo, ko je Joeva Zupančiča in ga prijazno ,e pr Roosevelt kandidiral za drugi povabila na "joy ride". Izgovar-termln. V moje stanovanje je Jal se je na vse načine, da se ne prišel neki človek, ki je agitiral počuti dobro in da ni razpoložen za Landona. Rekel sem, da ima- za nikamor. Končno se je vendar mo dobrega predsednika; ki je dal pregovoriti in sta s soprogo Že dosti naredil za delavce. Re- šla z nama v Muse. Med tem ča-publllunskemu "ward heelerju" som so številni prijatelji pripra- smo tukaj zato, da zadovoljimo ženski spol. Saj sem vam že rekel, kako bi nam bilo dolgčas brez njih. Seveda, ko sem bil rudar, sem tudi jaz videl vae črno v jami. In ker nisem videl lepe- Neprostovoljne počitnice Kemmerer, Wyo.—Kemmerer Coal Co. je 16 januarja odslovila!^ 80lnca podnevi, sem res mi-18 premogarjev v rovu št. 8. Pri- gM, da je vse črno. Ampak člo-vl, da ni naročil—mila zima za ta|Vek mora tudi v temi spregleda- to ni bilo všeč in je vprašal, kaj Je dobrega storil za delavce? Od- vili v dvorani za presenečenje. Prijatelj Gorjup nas je prijaz- govortl sem mu, da več kot vsi no sprejel in nam postregel z do-njihovl predniki. Začel je hva- bro kapljico. Po kratkem prigo-llti Landona, češ kako dober jvarjanju smo pridobili še Fran-človek je. Vprašal nem ga. če ga'ka in njegovo ženo, da sta šla z pozna osebno. Odgovoril je, da nami v Strabane. Ko se pripelj*-on izve ii Denver Posta. Denver mo pred dvorano društva 138 Post Je kapitalističen list, sem SNPJ, «em opazil, da je v dvora-ga Vavrnil in odšel je. Ko ga ni precej temno. Zupančiča sem drugič vidim, ga smeje podražim,! prijel za roko in ga potiskal na-če je bil governer Landon Izvo-, prej v dvorano. Ijen. Zasmejal se je in odgovoril, da ljudje že vedo, koga volijo. Malo o stenskih koledarjih SNPJ. Jaz mislim, da je bolje, šopkom cvetlic in mi ga hoče prida Izvršni odsek ne Izda preveč peti na prša. Rekel sem Ji, naj ga pripne Zupančiču. Med tem se je za take stvari, ki ne pomenijo dosti. Kot je glavni tajnik poročal. stanejo letošnji $3600. Ali bi se a tem denarjem ne moglo nekaj bolj plemenitega storiti? Tako pa tudi niso slabi kot nekateri pišejo. Slika se mi zdi zelo lepa. Tega ne pravim zato, da mi jih kdo pošlje, ker že imam dva. K SNPJ tudi nisem pristopil radi koledarjev, pač pa radi nekaj drugega. 2e nad dve leti dobim vsak mesec Ček. In to je pravi koledar. Navadnih-koledarjev je kolikor Jih kdo hoče. Men) ga je poslal še fajmošter. seveda je bila tudi kovertica zraven. Menda ne ve, da sem član SNPJ In da ne vem, kako se on obnaša, ko pokopava kakšnega člana naše jednote In kar beži od groba Pa dovolj za danes. Frank Tomlnc. 10. pride. , * dijo vse temino. Smo pač čudni ljudje. In čudni smo tudi glede naše-O koledarjih . koledarja SNPJ in s hranje-Cleveland.—V četrtkovi izdaji njem našega premoženja. Mno-Prosvete sem čital dopis br. An- gim koledar ne ugaja radi šte-tona Shafferja, člana društva 6, |vilk. In to je pravilno, ker šte-ki se pritožuje nad letošnjimi jednotinimi koledarji. Tudi jaz nisem zadovoljen z njimi in tudi ostalo članstvo ne. Glede cen pa je br. Shaffer dobil napačne podatke.. Za štiri četrte se ne dobi stenskega koledarja. Koledarji, kakršne dajejo naši trgovci, stanejo od 10 do 25 centov, in to mislim male oziroma srednje, ne v/glikih. Zelo dvomim, da bi bilo mogoče dobiti tak koledar kot je letošnji jedno-tin ceneje kot za devet centov. Toliko o tem, da.se ne bo napačno sodilo, da je jednota plačala koledarje po devet centov, ki bi se dobili po štiri cente.' v Ludvik Medvešek, 5. Spomin na—ohceti Elizabeth, N. J,—To pišem na dan sv. Antona—17, jan. Spom- ni in Uicli vsi glavni odbornik nim se naših zastopnikov, ki so SNPJ niso bili, odkar obstoji jed-vsi Antoni—Jankovich, Zornik nota. Skušnje in tudi zapisnik in Valentinčič. Tudi pokojni Zi-|nam to povedo, danšek je bil Anton in je rad pi- j Nekateri mislite, da mi spimo sal o ženskah, kako so prijazne ampak ni tako; še vedno bdimo z njim. Saj je v starem kraju jn opazujemo, kaj se godi in ka __________________. tudi vse ljubilo sy. Antona, še ko se dela. Moramo pa biti pre dvorani. Od velikega ginjenja celo dekletom Je bila pesem od-jvidni, kako kritiziramo. Ce še Ko dospemo notri, je zadonel glasen "surprise". Moja starejša hčerka priskoči k meni z velikim on že prlrinil naprej in z močnim glasom naznanil, da je "surprise" prirejen k mojemu rojstnemu dnevu. Velika množica prijateljev je začela ploskati in mi želeti vsevprek še na mnoga leta. To je bilo zame v resnici presenečenje, da takega nisem doživi! Še nikoli prej v svojem življenju. Nato je zaigrala godba in moja starejša hči me zavrti po vilke bi res lahko bile večje, čeprav je koledarček majhen. In Če bi se to zgodilo, bi bila volk in 'Koza zadovoljna. Toda naj reče kdo kar hoče, slika je res krasna. Ce se pa nekateri ne razumejo na slike, ni krivda onih, ki se razumejo. Tudi mi smo poslušali kritiko na seji radi koledar je v. Ali ko so prišli domov z njimi, so izpregovorili naši n\lad: člani, ki niso bili na seji. John Horvat je povedal, ko je prinese koledar domov, so se oglasile hčere in sin, da tako lepe slike še ni bilo na jednotinem koledarju. Glavni tajnik se je nekaj nau čil, kakor tudi izvršni odsek. Naš glavni tajnik je varčen človek. To je nekaj, kar je treba upošte vati. Niso pa vsi naši člani varč Delavci enako zastopani Ameriški industrijski magiiatje so zelo jesni na predsednika Roosevelta. Cele meaece so pritiskali in pritiskali nanj. naj postavi enega samega moža na čelo odbora za produkcijo obrambnih potrebščin, Roosavelt je pa končno postavil dva moža. in sicer Knudsena. ki zastopa kapitaliste In Hillmana. ki zastopa organizirane delavce. Ilillman je predsednik unije oblačilnih delavcev in «deti |>odored*ednlknv CIO Knudsen in Ilillman imata iHiako oblast v vseh ozlrlh In če se ne bi mogla v čem sedi-niti, predložita stvar Rooseveltu. ki odloči. Ts ureditev urada t i pr<»4ukcljo obrambnih potrebščin (Office for Produttion Management ali na kratko OPM) je zelo razočarala magnate industrij, katere Imajo največ naročil za o> hrambo in teh je <>»em Oni so holali. da bi ta urad imel enega «amega načelnika, ki mora bl-K n ud »en ali kateri drugi podjetnik — najmanj so pa hoteli, da bi podjetnik dtlU svojo oblast s Hillmanotn. predstavnikom • rgemti* ranih delavcev, kateregs sovražijo in na vse načine sramotijo In črnijo. (Dalj« v asšaji katoal.) sploh nisem mogel spregovoriti besede. Po kratkem premoru so članice gospodinjskega odseka, ki so to presenečenje tako fino organizirale, pričele nositi na miso vsakovrst ne dobrote. Mene so posadile sredi miae, na katčrl je bil krasen "birthday cake", na njem pa M svečk—56 let sem do- polnil 24. decembra. Kako ao Kokllcha "potegnili* Strabane, Pn.—V nedeljo zvečer, 22. deč. m. }.. Je društvo Po-!ml krasno zapestno Um, ki je'je igrala pred cerkvijo. Večkrat uradnem glasilu. .4.1__1. i___• «An atttii__i__1-4-1. «on I- _1 .. I________:__Ji I -__- ti__. ..Ji ______t........... brana, s katero so prosile moža: dokažemo, da smo v pravem, nas "Preljubi svet Anton, saj si ti hočejo zavrteti nekateri višji in tudi moj [>atron. Daj mi en'ga | izobraženi, da ni bela barva bela od Boga, čeprav rujave brke marveč šrna. In kadar hoče člo-Ima . . ." Morda je bila katera | vek kritizirati, mora tam, kjer tudi uslišana, in če ni dobila To-^je mesto za to, da mu ne more-neta, je dobila pa Načeta. 1 J jo do živega. Tudi ni pravilno za In tako se sp njem vemo samo to, da ni-rone in ds je rodom jz sever-tvstrije. Zanimivi dom, ki ajal streho cesarjem, kne-in kraljem, si lahko ogleda-d vas opravek pripelje v Roto Bistrico. krajinski namestnik je od- prijsvo psov, vrženih v ča- 11. aprila 1036 pa do 1. no- >ra 1939, in to za sledeče ie: nemški ovčar, doberman, iale-terrier, nemški bokser, senschnauzer" in "Rottwel-ter križanci omenjenih pa-velikosti 50 do 70 cm. Pse tvijo jastniki orožništvu, ki izstavijo posebno potrdilo, niki psov morajo biti hkra-•ipravljeni na oddajo psov v ke namene. hotelih, gostilnah in kavar-smejo oddajati pecivo in samo proti nakaznicam za . Gostilničarji, ki bi dajali )m kruh ali žemlje brez na-fc, bodo kaznovani z globo ,000 mark. • sini čevlji se lahko kupijo običajne nakaznice, če nji-podplati in gornji del niso ravega usnja. Podplati so ) leseni, iz starega gumija tarega usnja, gornji del pa hko iz zajčje ali ribje koži- izletu skozi Cepo se je no ponesrečil fužinarski de Kristijan Graher iz Pod Ija. Na koncu soteske je pa-mosta v globino in deročo • Kakor kaže, ga je v tem itku zadela tudi srčna kap. Vrbi na jezeru je trčil oaeb-ak v tovornega. Pri tem je smrt 22 letna Angela Pri-10 potnikov in 2 železnl-pa so zadobili lažje ali tež-»kodbe. irtova družina v Kootanjah teku onega tedna izgubila i in mater. Ko je mati ležala rtvaškem odru, je oče pomo-1 p'»pil k i sovo esenco. Jedka í¡na mu je prizadejala hude wje opekline, katerim je na Pogreba svoje žene podlegel. Mna Adela Smole se je Jia-1 ■ svojima otrokoma na • «o jO je dohitel neki oeeb-'to. Prisotnega duha je sko-™a meao bj,0 \\ *k» H dni po nakupu. ^"sniláiee v Celovcu, r' 'ri V du imajo poleg l">*lov tudi nalogo, da L t,* kart » <*Wce in , . J*?*9* * manufaktnro . r'Jtjo i^Mebna potrdi- lupoaleai v tovarnah te koaapaaije. dolini, spada upravno pod škofjeloško občino in šteje le osem hiš-nfh številk. Skromna vasica je doživela te dni vlomilski obisk, ki je abudtl v soseski precej pozornosti. Vlomljeno je bflo v trgovino Jožeta Homana ttk bano-vinske ceste. Cas vloma ni anan, sodijo pa, da so se morali priklatiti svedrovci k trgovini okrog dveh zjutraj. Slišal jih ni nihče in bržčas so prispeli s kolesi. Po količini plena sodijo, da jih je moralo biti več, najmanj pa dva. J Tatovi so se morali počutKi sile vame, saj so pred odhodom popili za likof tri steklenice vina. Trgovec trpi občutno škodo, ker so mu odnesli sa 10,000 din raznovrstnega blaga. Tatove pridho iSčejo orožniki. Bo jih pa težko izslediti, ker niso pustili za seboj nikakih sledov. Spričo precej pogostih tatvin in vlomov bi bik» prav, da bi vsa poštena javnost priakočila oblaetvom na pomoč. Sumljivci naj bi se ne knetali po vaseh brezskrbno. Dolžnost vsakogar je, da obvesti oblasti, ako opazi kaj posebnega. in Poljske je odpotoval v Rusijo, kjer je dobil kot izučen mehanik zaposlitev v neki tovarni radijskih aparatov, kjer je sčasoma prišel do" plače 600 rubljev, kar pomeni v našem denarju ve-iko vsoto. Vendar pravi Bobov-nik, da si s tem denarjem ni mogel mnogo privoščiti in ničesar prištediti, ker so vse življenjske potrebščine silno drage. Pred kratkim je prišla tovarna, kjer Je bil zaposlen, pod vojaško nad^ zorstvo, ker je ta industrija važna za vojaške potrebe. Kot i na*, zemca so ga odpustili, oblasti pa so ga izgnale. Preko Nemčije se je po 18 letih vrnil v domovino. Zvišana kazen jnMjanekega trgovca Na podlagi policijske razprave je okr. sodišče obsodilo trgovca Ferda Nicketebacherja iz j ubij Ane na 20 dni zapora in 10,000 din denarne kazni. To sodbo je okrožno sodišče kot priziv-no razveljavilo in zadevo vrnilo sodniku okrajnega sodišča, da zpopolni dokazni material. Na ponovni razpravi je sedaj okrajno sodišče po zaslišapju nekaterih prič Nifckehsbacherju kazen zvišalo na 36 dni zapora in 16,000 din denarne globe. Njegov branilec pa je vložil spet priziv ter bo o zadevi razpravljal še priziv-ni senat okrožnega sodišča. Življenje je žrtvovala za zvesto žival Celje, 6. novembra.—Pri hiši posestnika Potočnika se je pretrgala žica električnega voda in padla na dvorišče. Zjutraj je prišel domači pes po naključju v dotiko z žico. Električni tok je psa zgrabil. Pes je začel tuliti in se v bolečinah zvijati po tleh. je 16-letna posestnlkova hčerka Pepca Potočnikova, ki je bila v hiši, čula tuljenje psa, je pohitela na dvorišče. Hotela je rešiti psa in odstraniti žico, pri tem pa se ji je žica ovila okrog vratu In roke. Tok je zgrabil deklico, ki se je kmalu zgrudila nezavestna. Domači so hitro od stranill nevarno žico in se začeli truditi okoli ponesrečenke, da bi jo spravili k zavesti. Dekle pa je ob 10. dopoldne izdihnilo. Pokojna je obiskovala četrti razred meščanske šole ter je bila prikupna, marljiva deklica. Vlomilci nemoteno na delu Poljane, 5. novembra.—Pod pulferca, prva vasica v Poljanski ni na mestu. Svedrovci, ki imajo na vesti vlom pri Homanu, so bili gotovo že kdaj prej v Podpul-ferci m so oprezovali za prvo priložnostjo. Zagoneten nočni napad v Tržiču Tržič, 6. novembra.—-V zgodnjih jutranjih urah je napadel neznan zlikovec Ivana Dovžana, posestnika in trgovca v ulici Ahačiča Franca. Napadel ga je v stanovanju med spanjem in mu prizadejal več hudih ran z nožem. Dovžan se je branil in klical na pomoč, nakar je napadalec zbežal. Na njegove klice so prihiteli sostanovalci, ki so poklicali zdravnika. Nudil mu je prvo pomoč ter odredil prevoz v bolnišnico. Neizvestno je, kako je mogel priti zločinec v hišo in ali je hotel Dovžana tudi oropati, ali pa je napad storil iz maščevanja. Orožniki so pridno na delu, da izslede zločinca, "kar pa bo nekoliko teže, ker Dovžan zločinca v temi nI mogel spoznati. Nagajiva jesen na Dolenjskem Novo mesto, 6. novembra.— Pred praznrkom Vseh svetnikov je prejenjalo snežiti ter smo imeli za praznik prav lep jesen ski dan. Toda že proti večeru se je ponovno pooblačilo in je v večernih urah pričelo deževati. Deževalo in večkrat prav lilo je ponoči in tudi na vernih duš dan je padal topel dež. Sneg je večinoma že skopnel, dssi ga je padlo ponekod precej veliko. Dež in hitro se taleči sneg sta povzročila, da so pričele vode naraščati in poplavljati obvodne pokrajine. Vsi dotoki reke Krke in Krita sama so zelo narasli. Ker je na polju še mnogo pridelkov, zlasti zelje, repa, korenje in marsikatera zelenjava, so si Dolenjci Želeli lepega vremena, da bo mogoče pospraviti še zadnje pridelke. Največ preglavice pa dela živinorejcem vprašanje preskrbe nastilja za živino, ki ga zaradi vednega deževja doslej -ni bilo spraviti po^ streho. Zdaj se je vreme zjasnilo In bomo imeli še nekaj lepih din. Saj rado po zgodnjem snegu prav toplo posije sonce, ki smo ga imeli letos mnogo premslo. Najzanesljivejše dnevne U-lavake veatl ao ▼ dnevnik« "Pro-sveti." Ali jih ntate raak daaf Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s t. štreni.) cilji, ki ga pritirajo nizko, da pade v grob. Dva meseca in pol je, kar se vzdržujem razburjenja in vrvenja kolikor mogoče in kakšna razlika je v mojem telesu 1 Zdi se mi, da sem prerojen. Ko sem bil pred tednom ponovno pri zdravniku, je aparat že kazal 160 stopinj krvnega pritiska, kar je normalno zame. in tako som skazil veselje onim iz Windy Ci-tyja, ki so se pripravljali na ko-lektanje za moj poslednji venec v večna lovišča. KAj ful%c of pipls," you know! Ja, ja, veste fantje, takele seje, in to seja za sejo, niso preveč zdrave, in potem pa še zjutraj vstati ob štirih. Uredniški Članek pravi, kot pravim tudi jaz, da je človek čudna žival, ki drvi kot blazen, ampak enkrat pade in ga je konec. Zato je dobro, da se človek tudi toliko nau či, da spozna samega sebe in da ve, kaj je včasih dobro zanj. Včasih slišimo nekatere, da ao začeli drveti, ker smo nekateri začeli popuščati, ker se nam adi, da nas ni treba. In ker več tako stalno ne drvimo za kakšnimi sodobnimi socialdemokrati, bi tudi ne smeli kritizirati. O ja? Am pak Westbrook Pegler le pegla in kritizira, ne da bi delal, oziroma je to njegovo delo z mastno plačo. General Johneon je kritiziral predsednika Roosevelta vsled tretjega termina in hvalil Willkieja, za kar je bil tudi plačan. Sedaj dela obratno in kri tizira Willkieja. Tudi Eleanor Roosevelt piše omiljene kritične Članke, ker je tudi plačana aa-to. In tudi ne dela povsod, sa kar piše. In zakaj vse to? Zato, ker smo v Ameriki, kjer lahko še malo po* kritiziramo. Tudi smo dognali, da se najbolj boje kritike "fi nančni vizardi", pa naj bo le kjerkoli. Torej sem srečen Človek, ker nimam nobenega opravka s financami. O vsem mojem finančnem sistemu odloča moja tajnica in blagajnlca Anna Bar-bič, jas pa počasi rogovllim! Pa potgledajmo malo še v atari kraj. Mlkula Letič je pisal v Jutru, kako je v Belgradu med Srbi iskal lokala, da bi dobil veselo družbo. (Skoda, ker ni prišel v našo metropolo in bi jo lahko našel !) Kamor je šel, ni nikjer opa sil, da bi "ga" kdo poklical po litra pri obedu. Srbi so pili le kavo (jaz pa mleko). Ko je tako kolovratil po ulicah, je zaslišal godbo. Hajdi tja, ker tukaj bo gotovo vesela družba in žinganje Rečeno, storjeno. Ker ni dobi prazne mize, prisede k nekemu gostu in pokliče pol litra rujne-ga. Pa ga sosed vpraša, če pri čakuje družbe. Odgovori, da ni ma družbe. "Sigurno ste stra nac!" "Jesam iz 81oveniJe." " tako razumijem." In sosed Je buljil v Letičevega pol litra. On je imel črno kavo. "Stranac" iz Slovenije se ozre po drutfih mizah Povsod kava, kava, kava. Ljudje so mirni, godba vesela in pevačl-ca živa. Ne, to nI ljubljanski velesa-menj in nežegnanje (tudi proslava v naših del. domovih v Ameriki ne). NI pomoči Slovencem Srbi so trezni, trezni, trezni in nas prekašajo. In poročevalec Letič jih je med potom domov spi več pollltrov. Glej ga tam, kako U štorklja! Poln je ko klada."Pi- ejo, pijejo tudi Srbi, eamo nisem zadel pravi lokal," zaključu-e Letič. "Bomo videli jutri, stvari bom šel do dna." H"V širokih lokih se mi je bližal vinski bratec. Najrajši bi ga objel. Ali pozdraviti ga moram. "Zdravo, brate!" "Zdravo, zdravo, šivijo narod!" To vam je &ri>! Niti v pijanosti ne pozabi svoj narod. Kaj bi gobezdal, vsi smo enaki: Slovenci. Srbi in Hrvatje, /si ga radi pijemo in se navdušujemo. Ustavil sem se in slišal odmev korakov Srba, s katerim sva se ravno srečala. On Je dvignil roko. in še enkrat za vpil: "Živijo narod" in še dodal: "PrmeJ kršen-krvav-duš." Letli je mjsili, d* mu jc nekdo prismotil krepko zaušnico. Kranjski Srbin pa je zapel: "Mi Slovenci vinca ne prodamo, ker ga sami dobro piti znamo ..." Mlkula Letič je le tisto noč zapustil Belgrad in se vrnil med ijubljančane, kjer ima veliko družbo vlrisklh brstcev. In pri tem sem se spomnil naših debat v kevdrih pri barah. Frank Barbič, 63. Kako je bilo v—fraku In cilindra Klrby, Wyo.~Pošiljam vam celoletno naročnino na P ros veto obenem naj povem, kako ja bilo, ko etm v starem kraju nosil—frak in cilinder I' Bilo Je le-ta 1896, ko sem služIl sa pastir» ja na Polubih pri Celju na dta jerskem pri malem posestniku 3oršu,„ Oni so imeli sorodnike v Gradcu na Gornjem Štajerskem. Bil sem reven, brez obleke. Nekoga dne dobimo zaboj sta re obleke ia Gradca. Goapodinja odpre zaboj in izvleče ia njega dva fraka, dva cilindra in par hlač. Moram omeniti, da sta bila fraka na dva knof in razcepljena do sredi hrbta. Gospodinja se obrne k meni in pravit "Ciril, zdaj boš pa imel dosti obleke." Jaz pa v strahu, ker se ml je dozdevalo, kaj bo. Gospodinja je odrezala hlačnice, ki so mi bile daleč preširoke, tako da je sad nji del visel do podkolan. Potem oblečem frak ln cilinder na glavo. Ves sem se tresel, tako me je bl< lo sram. Zgledal sem kot Carl Ca plin. Drugi dan sem nesel mleko v Celje. Na veliki oeeti proti mestu so se ljudje ustavljali in gledali sa mano. Ko pridem do me sta, pa kar cela truma otrok za menoj. Najslabše pa je bilo po celjskem trgu, ker Ja tropa dečkov in deklie nsrasla v celo armado. Pridem ven is mesta in otroci Še vedno za menoj. K sreč pridem do kupa šudra, ki je bi moj rešitelj. Doma aem rekel, da ne bom «el več v Celje v tej obleki. Bilo ja ravno pred velikonočnimi pras-niki. "Zdaj t« tudi ne bomo več potrebovali," pravi gospodinjsl Oče nam je umrl, ko mi je bilo osem let. Bil sem brez doms Kam naj se obrnem? Povežem svoje stvari v culo in rečem gospodinji: srečno, teta! Misli sem, da mi bo rekla, naj še osta nem pri njih, toda ni. Okrog Celja sem stradal Še par let. Leta 1800 je prišel a Ogrskega "Birmac"—tako ao mu reki —in pobral Je ves tisti "škrsp in nas odpeljal v mesto Obengalo na Ogrsko. MoJ brat je Že pre delal tam. Pridno sva hodila na šiht. Jaz sem delal po 12 ur na dan, moj brat pa na "numeri" po osem ur. Ko smo šli v Celju na vlak, to vam Je bilo petje: "Oh zdaj gre mo, oh zdaj gremo, nazaj nas več ne bo ,.." NI preteklo še 14 dni, ko se jih Je že več kot polovico vrnilo pel v Slovenijo. Sta nov ali so največ v delavskih bs rakah—"puršclmrlh", kakor so jim rekli—po 30 skupaj. Nekste rl so šil ksr umszani spat. "Pro kleti ogrski B--, zakaj sem šel tja," je večina preklinjala.! > Z bratom sva ostals na Ogr •kem eno leto. Leta 1901 sva se vrnila v Celje, potem pa po s ve tu. Zdaj sem tukaj v Wyomingu kjer imamo trije Slovenci svojo ms J no In ae še precej dobro rs zumemo. Smo vsaj svoji gospodarji. MoJ brat Je v Illinoisu pozdrav vsem čltateljem Pro svete. Ciril Obisk. 4J41JH00 inozemcev se je registriralo Ravnatelj Harrbon ae zahvaljuje čaaopiaom In svari, da je treba prijaviti v »ako apremem-bo adrene. — 75,000 potrdtlnih 1 i.ntkov He pošilja dnevno po peŠU. — Registracije se še vedno sprejemajo Sedaj, ko so predhodno našte-i število inoaemeev, pravosodni department poroča, da se je 4,-141,971 nedržavljanov v kontinentalnih Združenih drŽavah re-giatriralo v amialu določb zakona o registraciji inozemcev iz leta 1940. Istočasno je department posvaril, da se približno 80,000 inoaemskih in begunskih otrok pod starostjo 14 1st, sedaj Šivečih v tej deželi, mora osebno registrirati v roku 80 dni )o svojem 14. rojatnem dnevu, cajti drugače zapadejo kaznim, ki jih zakon določa. JustiČni department tudi opominja registrirane inozemce, ki •talno prebivajo v tej deželi, da morajo v roku petih dni prijaviti priseljeniški in naturalizacijskl oblasti v Washingtonu vsako spremembo adrese aH pa zapastl irlobi, zaporu ali obojim kaznim, Inoiemo^ ki prebivajo le začasno v tej deželi, morajo prijavljati svojo adraso vsake tri mesece, če so jo spremenili ali ne. Brezplačne tiskovine za prijavo naslova ao na razpolagi v^vsa-kem poštnem uradu. Razpravljajoč o številu Inozemcev, ki ao se registrirali v smislu zakona, omenja ravna telj sa registracijo Earl G. Harrison, da to skupno število je bi lo za 1,141,971 registracij vlš je kot se je predhodno cenilo, namreč 3,000,000, in da celo to število ne uključuje registracij, ki prihajajo od naših konzular nih uradov v drugih deželah, Inozemaklh mornarjev, katerih registracija se mora ponavlja ti vsako leto, predno se jim dovoli izkrcanje, oziroma registracija iz Alaske, Hawaii, Puerto Rico in Virglnakih otokov. "To skupno število," je dejal, "je 4, 912,817." "NI težko razložiti razlike med 1,141,971 ln prvotno dom nevo 3,600,000", je rekel Harrl son. "Pred vsem se Je to število moralo naslanjati na ljudsko štetje od 1. 1930, ker podatki za ljudsko štetje od 1. 1940 niso še bili na razpolago, Drugič nismo mogli znati, koliko ljudi je tu kaj nezakonito. Tretjič je seštevanje inozemcev razvilo okol ščino, da tisočeri ljudje, ki so se že od zdavnaj smatrali za dr žavljane, je po podrobni prel ska vi odkrilo, da ao se oni ozi roma njihovi starši preveč domišljali in niso bile nikdar dovršene končne formslnostl, ki so potrebne za državljanstvo, Pa je bilo tudi mnogo tisoč drugih ljudi, katerih državljanstvo Je v dvomu in so se po našem na ■vetu registrirali, tako da bl bili na čistem z zakonom, ako se kedsj dožene, da niso državlja nI. "Val naši podatki", Je pouda ril Mr. Harrison, "sa morajo za enkrat smatrati za predhodne Oni so izid hitrega štetja, do čim so prihajale v Washington izpolnjene tiskovine in prstoti-»ki. Natančno število ne bo zna-rio, dokler ne bo maši na dovršila štetja menda enkrat na pomlad." . Mr. Harriaon opozarja,, da več kot §2% vseh inozemcev, registriranih v kontinentalnih Združenih državah, živi v desetih državah. Te države ao: New York ........... 1,212,622 ko, da ae priarčno zahvali vsem onim tujejezičnim časopisom, ki so tako stalno in voljno sodelovali a programom. "NI niti potrebno, da bi na-glašal, da brez atoprocentnega sodelovanja časopisov tisoči inoaemeev bi bili prekršili zakon e-nostavno, ker ne bi bili znali, kaj se od njih zahteva. Valed stalnega ponavljanja naših izjav v časopisih sem pa gotov, da ae je število prekršiteljev skrčilo na minimum." Mr. Harrison zopet opozarja, da poštni uradi še nekaj Časa nadalje sprejemajo registracije. "To pa se nikakor ne ame smatrati kot podaljšanje registracijskega roka", je rekel nadalje Mr. Harrison. "Ml le dovoljujemo poštnim uradom, da smejo •prejemati registracije na račun zamude. Večinoma ta obrasloše-nja pokaaujejo precej jasno, da ni bil rok zamujen namenoma. Na primer, vzlic našemu prizadevanju je mnogo oseb, ki so pri-ča*kovnle končne pripustitve k državljanatvu pred 20. decembrom 1040, dobilo is enega ali drugega vira kriv naavet, da ae jim ni treba registrirati. To je obžalovanja vredno, kajti te osebe imajo aedaj težave, kar se tiče njihovega dršavljanakaga postopanja." Končno ae naglaša, da Allien Registration Division pošilja po-trdiins listke o registraciji onim, ki so se registrirali, in sicer po 76,000 vsak dan. Do U. januarja je bilo še poslanih po pošti 2,297,284 listkov iz .Washing-tona. Pričakuje, da bo ta del programa dovršen do 16. februarja. Kanadško-amerUlii razgovori zaključeni Montreal, Kanada, 22. jan.— Newyorškl župan Florello La Guardla, načelnik ameriška sekcije skupnega ameriško-kanad« skega obrambnega odbora, Je naznanil zaključenje konference v tem mestu, ki Je trajala dva dni. Izjavil Je, da je bila uspei-na in da se bo prihodnja seja Članov odbora vršila Y .Aro®rlkl v februarju. Unija knjigovezov okHcala etavko Chicago, 22. Jan.—Okrog 2000 delavcev Je prizadetih zaradi stavke, kutero je okllcala krajevna unija mednarodne bratovščine knjigovezov proti Cunso Press Inc. Bratovščina je včlanjena v Ameriški delavski fede-raciji. Unija je šla v boj, ko Ja kompanlja odklonila zahtevo glede zvišanja plače In takojšnjo sklenitev pogodbe. ItOVBNSKA NARODNA PODPORNA JKDNOTA adsis »veje pubUksciJt la Še posebee Ust Prosveta sa kerlsU, ter »etrsbaa agitadlo svojih drsite? la llanstva la sa prepafaašo svetili Mej. NlksUr pa ae sS prepepseSe ¿repih podpornih ergealaaeli. Vseka erpealsatU» law eWlajae sveje glasile. Tere) agüete* rila! šeplsl la aasaaalla drugih podpornih orgenlssrlj la ajtfc^rsltev aaj M ae pešlljsje Ušle Prueveta. California .........;.. 626,937 Pennsylvania ...... 361,476 Massachusetts ...... 366,028 Illinois .................. .319,386 Michigan ............. 290,730 "New Jersey .......... 270,973 Texas ....................* 204,460 Ohio _______ MIMMI 196,214 Connecticut .......... 162,664 Ravnatelj je porabil to prill- Velika obramba t Triner jevo Grenko Vino z vitaminom B-l Triner jevo grenko vino a Vitaminom B-l pomaga prebevl ln ojalujo velo llvljtnjiko mo# tako, da ksder •e pojavijo morhlfilnl termi Ima val ftivet polno mol (»hrambe. Ako je vaš speiit eleb, vela prebsvno>t ia rede, eko trpite vsM sapritdee, plinov, glevebols, »ko Je vele »panje nemirno, ako «te norvosnl In bresmofnl, vse.-mite Trln®rJevo grenko vino s Vita. mlnom U-l. Avtoritete pravijo, de pomenjhenjs Vtlemlne 11 v prehrenl vodi v gotovu deepffo Uge. To Je v k rok Ksksj Trinerjovo grenko vino s VUaminvm IM.ustvarja veliko obrambo. Vseh Uksrnar ge ima na prodej, ampak ako vem vel leberner immore p<»«trsti, tedej pMtte ne Jos. Triner Corp , 1SSS Ashtand Ave., rhiusg», III., prtlotite II.SŠ sa «no «teklvnteo ell IA.AO u lest «teklenic Trinsejevege fr«Mktfgs vioe * VlUmtnom H I In ge dobite poginiti« prsate. — (Adv.) Člani organiza tortčnega odbora avine unije ae vosi j. v »lamai avtaipo reetah v ^harnu Mirk, kjer ims Ford Motor to. svoje lovarae linija vodi organizalorično kampanjo med delavel, bl ne Japonci zasegli panamski parnik Hongkong. 22. Jan.—Sem Je prišle poročilo, da so Jspone! zasegli panamski parnik Mar kot, ko Je razložil tovor v Sultaungu, provinca Kwantung. V blagi »pomiri 10. obletnice smrti IJebe «eprege la metere JOHANNA MLAKAR keters le premleele M. ienesrje Itll |Mg« M mmm lete. od ber predrege seprege le meti eeSe. t hlad-—* grehe 11 e«*»»e4. Zemee T. netS «rr. prWeky)*»e, u «o vri»* h ae«, V dehe bet Uvele v eeUh errlh de hMre fti*l|eeia aetoge. UUthH »»lak: Krseh Mleker. «opreg. Reeo, freah Jr le Rdoerd. - «Mrest v rerreO. Pa. « POLOM"" =-= EMILE ZOLA ROMAN IZ VOJNE L. 1*70-71 Preložil VLADIMIR LEVSTIK "Ah, korporal je tu," je dejal Chouteau. "Ali prihaja od razdelitve živil?" . Na*tal je hrup. Ve* dan se je moštvo zopet združevalo a svojimi oddelki, ti posamič, drugi • v majhnih skupinah, ob takšnem vrvežu, da poveljnikom niti ni bilo mogoče zahtevati pojasnil.' Zapirali so oči, še srečni, da morejo sprejemati vsaj tiste, ki so se radovoljno vrnili. Sicer pa je bil stotnik Beaudouin šele prišel in poročnik Rochas šele okoli dveh pripeljal - svojo raztrgano kompanijo, skrčeno na dve - tret^U. Zdaj je bila zopet skoraj popolna. Nekaj vojakov je bil« pijanih, drogi so bili še tešči, ker niso mogli dobiti niti skorjice kruha; . in razdelitve živil seveda spet ni bilo. Vendar pa je Loubet napel svojo bistroumnost in skuhal zelje, ki ga je bil napulil na sosednjem vrtu ; ali ker ni imel ne soli, ne masti, so želodci vseeno krulili. "O jej, gospod korporal, vi ste vendar tako prebrisane glave!" je dejal Chouteau šaljivo. "Saj ne pravim zaradi sebe: midva z Loube-tom sva prav. dobro zajutrekovala pri neki dami." . ^ '* Plašni obrazi so se obračali proti Jeanu; oddelek je čakal njegovega prihoda, pred vsemi pa Pache in l.*poulle, ki nista dobila ničesar in sta zaupala vanj, ki bi znal še iz kamenja napraviti moko, kakor sta govorila. In Jean se je usmilil; vest se mu je oglašala, da je za-. pustil svoje ljudi, in zato jim je razdelil tisto polovico jileba, ki jo je imel v telečnjaku. "Bog in bogme! Bog in bogme!" je ponavljal Lapoulle o!ve med peruti In n*lo pogrgra svinec tetki oMaki navrmadili po vale, ko da bi ee pogovarjale o vnem nebi*. Pootajall no čedalje'hudi uri. ki se blita. Psi mi atis-goatejšl in debelejši in njih teža nili repe med noge in se cvlleč Trate «o dobile na mah temnejše lice. Rumena barva Žitnih polj Je Izstopila iz zelenja. Listje drevja je boječe trepetalo; mrak se je zgoščal tiad zemljo in svetla barva cerkvenih stolpov je zablestela. Pokrajina se je podaljšala; globina je preoblikovala njeno podobo. Zdaj pa zdaj se je odtrgata od oblakov ogromna cunja,, l/cgla je na kak grlt, ga zastrla, nato se je pa kotalila dalje groaeče in bobneče, kakor bi škripala z zobmi; potem je segel, njen jezik k oblakom in se združil s njimi. Mrak je naraščal od trenutka do trenutka. V oblakih je preteče škrobotalo. Vonj po vlagi Je zavel z zapada, čez ozračje Je prasnila strela, med hrame i« se Je zagnal veter. Ljudje, ki šo delali v koruzi in v krompirju, so hitrli domov. Zs-mtidniki, ki so še sprav Ijali ječmen v gum na, so bežali s njiv. med potjo snopje vezali. v Ženske ao se križale. Plašno so pogledovale v oblake, vlačile janke na glave in bežale vsaka zane pod najbližjo streho. Vse v naravi je trepetalo od strahu. Ptice so se poteg-nlle v goste krone drevja, kokoši so ae poakrile pod gumtta in pod pode «tiskalni«, Stisnile so se druga k*Ylrugi. «I porinile gU- žišča. Tema se je še zmeraj valila od zaitada. Ze ao izginile v nji vasi, že je vpila okoliške zvonike. Mogočen blisk je razparal ozračje. Podoba je bila, da se je dotaknil slemen hramov, in hkra-tu je zahreščal grom, kakor da bi ae podirala zemlja. Veter se je zakadil v hrame z vso strahotno močjo. I*mezi na ostrejših so škripali; slama s slamnatih streh je letela v zrak. Tu pa tam se je v sadovnjaku odčesnila veja od jablani, ali |>s se je odlomil tanki vršič. Drevje v gozdu se je priklanjalo skoraj do tal. Jagne-di so ječali, lipe so bolestno skakale, veter pa Je divjal pre'jo njih brezobzirno, se zaletaval v oblake, ki. so kljubovali njegovi moči ter ga stiskali in stiskali, dokler ni upehan ki skrušen za hip obstal, kakor da bi se potuhnil, nato |mi je zaječal sinovo silo ter se |M>gnal v oblake, ali zaman. Svinčeni oklep oblakov je prenesel še tak sunek, dkrobotajoče grgranje Je prihajalo blifte in bliže: strele «o ivilgale od severa In juga. vzhoda, zapade In grom je zadušil sleherni glas na sem- IJI. Jakob Zelenik je «tal pred svojo kočo. ZaskrMjefm je gledal v nebo in na setev pšenice pod se-U»J. Štiri in dvajset «tgonov. Polovica njegovega grunta. Sedem o«rok je klečala v bajti pred raz-pekmt. l'«t% so se jim pobožno pregiba m, kd so prosili b,«« za te ogone pšenice. On je odšel pred par minutami iz bajte, da bi mu ne, bilo treba moliti. Ze dolgo ni molil, vsaj iskreno ne, samo zaradi otrok,*ia, da ni bilo kaj reči glede vzgoje. Tam v strelskih jarkih se je njegova po-božnost neskončno spremenila, preobrnila, tja pa je prišel veren. Sedemnajstletnega so ga potisnili na fronto. Ze prvi teden mu je granata odtrgala nogo v kolenu. — "Zahvali boga, da si živ, in cesarja, da ti je dal protezo!" so mu rekli višji, ko je krevsal z leseno nogo iz bolnice. Tam se je do kraja spri z molitvijo in svetom. Deset let ni mogel potem priti k sebi. Kakor da bi mu bila granata raztrgala tudi srce in dušo. Ko pa je skozi trpljenje in gnev zadihal vanj' občutek samote, se je oženil. Podedoval je bil bajto in nekaj o-gonov ' grunta; žena pa je bila rodna ko rozga in mu je dala o-bilni zarod, sredi katerega je zaživel novo življenje. Na vojne grozote pa tudi v teh, nekam srečnih letih, ni mogel popolnoma pozabiti. To je povzročilo, da se vse do današnjega dne ni povrnil molitvi. Zdaj ga je pa nekaj speklo v duši. Ne zaradi sebe, zaradi otrok je bil pripravljen -poprositi nebo prizanašanja. Beda gleda skozi okna, gloda bajto in ljudi! In če pade še ta pšenica? Ni mogoče! — Vsaj nekje mora imeti revež zatlombo. Zaštorkljal je s svojo leseno nogo po podetenjah. Sel je v u-to. Na tram i h je ležal posušen presmec. Odlomil je od njega že-rnano vejo, canetil na ognjišču žerjavico, položil nanjo vejo, po-solil z žegnano soljo, pred pragom hiše In okrog hrama pa je \ kropil s kraljevo vodo.. Navadno je opravila to delo njegova ¡ena, ta dan pa je ni bilo doma. Grunt jim ni rodil dovolj kruha. On tega ni zmogel. A četudi bi bil pri moči, bi ga kmet ne vzel na delo, zakaj — kdo bo gledal med delavci šepastega težaka! Vloga njegove žene je bila prej ko slej težavna. Glede tega si je bil Jakob na jasnem: mati sedmih otrok, gospodinja na želari-ji, delavka pri kmetu, vrh tega pa je morala pri trgovcu odslu-ževati še hišne potrebščine, ki jih tudi ni bilo tako malo. Kaj bi le bilo, ko bi jim toča oklestila še to njivico? je pomislil. Žena bi se morala še bolj upreči, če bi jih ne hotela pustiti umreti od lakote. Jedi v izobilju itak že zdaj niso imeli, a živeli so še le nekako, ne pa kot Čolnarjevi, ki so se zastrupili s crknjeno svinjo. Izkopali so jo spomladi za Gerčjako-vo hišo, kjer Jo je kmet zakopal. Trije otroci so takrat umrli. "Se bog, da so šli!" je rekla Golnari-ca. "So vsaj siti umrli. Nas e-nemu se to redkokdaj zgodi. Po večini umremo od gladu!" Bila snil ob steni. Nikoli še ni doživel takšnega besnenja narave. Zakril si je oči s petjo in čakal. Bil je prepričan, Ua se mora zgoditi nekaj strašnega, nekaj takšnega ko takrat, ko mu je odtrgalo nogo. Svetloba se j« polagoma stopnjevala. Bobneče škro-botanje v oblakih je bilo tik nad , kočo. Veter je popolnoma ponehal in prve kaplje dežja so padle. Bile so debele in težke, da 'so se travne bilke pod njimi pri-'pogibale do tal. Zadišalo je po svežini, po hladu. Dojga minuta ^je bilo že po prvih kapljah in Jakob je mislil, da bo šla huda ura mimo njegove vasi, ne da bi omočila zemljo. Veselo je pogledal v svet. Tedaj pa se je ozračje znova zgostilo, Kakor da bi plaval zastor z oblakov na zemljo, je bilo videti. Grmljavica je nekoliko zmešana od bolečine, je nekoliko popustila, po drev-pa je govorila neumnosti. Iju, po pšenici in po hramih pa je Treščilo je tik nad Jakobovo udarila toča, kakršne še videl Kongresnik Howard W. Smith, demokrat iz Virgin!je. glavo in zahreščalo je, ko da bi se bila zemlja .preklala. Krava v hlevu je zamukala in Jakob se je ozrl sočutno tja. Tudi ona se je bala hude ure, je pomislil. Svetloba bliskov ga je slepila in stopil je v vežo, zaprl vrata za seboj in poslušal rjovenje v oblakih. Med pri pogibaj očim se drevjem so žvigale strele; grom je zibal zemljo, ki je ječala od bolečine, iz sobe pa ae je čuia molitev otrok: zmeraj glasneje, zmeraj krepke- je- > Naenkrat se je stresel hram. Jakobu se je zdelo, da se je dvignil za spoznanje od tal. Bliski so osvetlili nebo Še jaeneje; ostrešje na gospodarskem poslopju je obupno zaječalo. Veter je za hip obstal, grom se je za trenutek polegel, iz hleva pa se je začulo mu kanje, kakor da bi se kravica borila s smrtjo. Jakob je skočil na podstenja Hotel je y hlev, da bi pogledal kaj je kravici, ali slika, ki se je nudila njegovim očem, ga je pri kovala na mesto. Veter je podrl ostrešje z gospodarskega poslopja. Kravica je ležala s trebuhom na pragu. Odtrgala se je bila od jasli, hoteč ee rešiti izpod podira jočega se tramovja, ali debeli sle men »k i tram, ki je padel skozi tanki, prepereli strop, jo je pre stregel na pragu. Zlomil ji je križ ter jo razklal pri zadnjem delu skoraj na dvoje. V posled njih mukah je odpirala gobec, oči so ji izstopile in sprednje noge so se ji pregibale. Grom je znova zarjovel. 0-zračje se je treslo ko struna. Zemlja je trepetala in veter se je jel skrivati za hribe. Nastala je strašna minuta, v kateri se je Jakobu zdelo, da bijejo strele po njtegovi glavi. Vonj po žveplu je ležal v zraku. Oblaki so pritiska grozeče Jc zemlji, kakor da bi jo hoteli poleči. Preteče sivka-sta barva je legla nanje in mrak je jel popuščati. Jakob se je sti SLOVENSKO. AMERIKANSKI Koledar :: ZA LETO tt 1941 Pestra zbirka laratldh povesti, zanimivih Oankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemljo- in narodo-piaja; kratkih zanimivo-•ti iz veeh dob in delov sveta ... Informa* tivna knjiga za vsakega rojaka, Id zasleduje svetovne dogodke. «■BBSSSS»» '— V — » x Citajte zanimiv članek? "O LOVU m LOVCIH,* ki ga je spisal Fr. Troha. a Slovénie Publishing Company 21« W. 18th StrMt New York, N. Y. t » • " ♦ r Cena 50c Vente ishh« MUe« v saamksh pa t «a. • •sale. «» pesftivste « RdrviMia drtavaà. Posebna priloga t THJe uwUetkM « kwvafc: rV ROTA I JETA 1911t KV KOTA l'RKI» HR »ANJO VOJNO i KYKOTA L lt«S Ï5. £ v svojem življenju. Pet minut je padala in okleščena je bila sleherna bilka, slednja mladika. Kakor deska ravna je bila ploskev s štiriindvajsetimi ogoni pšenice. Klasje je bilo poteptano v zemljo. Otroci so stali pri oknih. Odprtih ust so strmeli v u-ničujoči element. Na molitev so pozabili, le zdaj pa zdaj je še kateri zmigal z ustnicami ali pa izrekel ime kakšnega svetnika. Po petih minutah se je hudourni oblak odvlekel dalje in grmljavica se je oglasila znova krepkeje. Kakor po valovih je prihajala od zapada močnejša in močnejša. Jakob je nemara niti ni čul. Stopil je skozi dež, da bi si ogledal pomandrano setev. Po-besil je glavo na prsi in stal molče kraj poteptane pšenice. Tresk v njegovi neposredni bližini ga je vzdramil. Ozrl «e je proti Slamnata streha na 8iemJ je prav tisti trenutek vnT da bi bil kdo zažgal sobico 1 ml je, se spustil proti kočL^ bil s svojo roko, kjer bi bik, trebno. Blazen strah za otrok, je gnal v bajto. Odprl j<. „ da bi skočil v hram. z žvepleni plin pa mu je uL nos ter ga potisnil nazaj ^ je sesedel na podatenje '¡¡I če se je čulo ječanje; slami streha se je zažigala. KazJi šipe na oknu Jer pogledal * k čo. Otroci so ležali okrog J Nekateri so se gibali, drugi li negibni. Jakob je razbil k stala okna in sveži zrak je an iz bajte žy»pkni dim. ^^ v hram. DvigU je deco s taLi sil drugega za drugim ii\ Cez čas so oživeli vsi. Streli j je omamila, oplazila ni nob« Zdaj so že odpirali oči ter svežrtrak; 4. Dež se je ulil ko iz škafa. J menčki na atrehi so zamrli, I« h dilo se je še iz nje, pač pa j« d gorelo podstrešje. Bel dim j« \ zel izpod lemezov, skozi luknjei svislih in tu pa tam se je že a kazal ognjeni jezik. Prišli ao* sedje. Z železnim kavjemsos tegnili ostrejše s hrama iD * je pogasil ogenj, le kadilo ae J še s tramov. Proti večeru se je zjasnilo.* kob Zelenik je sedel na hkj pred hišo s svojimi sedmimi ote ki. Gledali so mrtvo kravico, n teptano njivo, hlev brez strehej bel dim, ki se je dvigal s tram na hramu. "Nikoli ne bodo več pod m jo streho," so se pogovarjali« sedje. "Tako se zgodi na« « mu, če bi ee rad potegnil iz «in maščine, ko se je hotel ta." ] TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA ▼ tiikarsko obrt spadajoča dela Tiska Vabila za veselice in shode, vizitnice, časnik«, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatsken, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drufil VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJn DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnil« daj« vodstvo tisk«rn« Cene smerne, linijsko delo prv« vrsta Pišite po informacij« na naslov: S.N.P.J. PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE , Telefon Rockwell 4904 Tam m dobe na šeljo tudi vsa uatnMna pojasnil« CHICAGO, ILL. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEJO Po «kUpn 11. redne keaveadj« m lahko Bara« aa Hrt Proertts k prlitaj« eden. dva, tri, štiri «H pet ¿laaov ia «m družin« k «al ssr* aiaL Liat ProeveU «trna« s« vm ««ah«, «« ¿laa« «H a«U«ae HM » «ao tetao aaračaiaa. Kar pa ilaal Ae plačaj« pri asssMta $1 Ji » tedalk. M Jim U priiteje k aaroČalaL T«r«J «edaj al vsreka. re& * J« llat predre« «a ¿lan« SNPJ. U«t ProeveU J« vaša laetalas S gotova |a v vsaki drašial nekdo, ki M rad «tal list vsak daa. Pojaenllo:—Vs«l«J kakor hitro kateri tak članov pr«n«h« biti «w> SNPJ, ali ¿e ae preseli proč od drtišine |n bo sahtoval ««m svoj U* tednik, bode mor«] ti«ti ¿lan la dotična družina, ki j« teko skop* naročen« n« dnevnik Proaveto, to takoj namanitl apravniitva liiU, in obenem doplačati dotično vsoto listu Proaveta. Ako toga «• tedaj mora upravnlltvo sniiati datum sa te vsoto naročniku. Ceaa llat« Preavata 1«: ■ * * Za Zdraft. drlave la Kaaade $*.## Za Cleare m Chkag« J«... ** 1 tedalk la.............iaa i tndaik to.............. .........i t tedalk« la. S tedalk« la....... 4 tednik« In ' ses • eeeeeee«eee • tednikov la.....?..... 14$ IJt Bič la. tedalke Im. la. la ........i Ill Ut ttl IM Za Evrepe Je...y........HM Y Ispalnlte opodajl kupon, prlleéite potrebno «sate deaaria aH Ms^ Order v pisain la «I aaračite Preevet* Ust. ki )« vaša lastnine. PROSVETA. SNPJ, MIT Se. La wade le Ava. Chicago, ni Prlleieae paiiljam aarečnlno 1) Ime.............. I hrt Preev«t« vsote I .. ........O. draštva ŠL. Našle* Uatavft« todaik la ga prtpUUt« k moj! nsročnhd ed slede«* »o|« draUaet OiimMi.......,,,,,,..,,,«,,,,,,,,,,,.^ draštva št. ®......•'••••••»..,»,.„„„,,(,,,,r,,. .¿k. draštea št......... M1 m. if* ' .......................i...................A draštea št.. W.........................................čt diaštva .......... **fSS«SêSSStÉâ««Éftm.aA.....____ eeeee*eeee< Na« naročnik i , . . . rt. • • • i