Polnim pi»č»ni v gotovini	SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU 1
mfae
TEDNIK ZA TELESNO VZG0|0
\f
Cena Din 2
IZDAJA ZVEZA FIZKULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE
Izhaja vsak petek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA TA B O R - T E LOVAD N I D O IVI
Telefon 33-85 — Čekovni račun uprave 16.416
Oglasi po ceniku — Mesečna naročnina Din 6-— Rokopisi se ne vračajo
Leto I
21. decembra 1945
St. 19
Tudi šola naj bo pobor~ nik telesne vzgoje
Danes imamo že povsem točno označene naloge in cilj, ki ga moramo doseči s telesno vzgojo v okviru obče narodne vzgoje. Fizkulturni odbor Slovenije je izdelal pravila društev, iz katerih je jasno razviden namen, naloge in sredstva društev zasebne pobude. Za potrebe naših šol, tako srednjih kot ljudskih, je tudi izdelan učni načrt, ki popolnoma jasno in odločno vzporeduje nove smernice v telesni vzgoji, razumljivo je pa, da mora biti delo društev zasebne pobude in šole koordinirano, saj imajo prvi in drugi nalogo vzgajati našo mladino. K temu samo nekaj načelnih misli.
Pojmovanje današnje telesne vzgoje se bistveno razlikuje od pojmovanja pred našo osvobodilno borbo. Ne glede na to, da so bilj prej merodajni faktorji, rekla bi, skoro ovira razmahu telesne vzgoje naše mladine radi nerazumevanja njihovih teženj in stremljenj, nam je štiriletna doba osvobodilne borbe dala tudi v tem pogledu novih izkušenj in zahtevo po široko zasnovani in pravilno vodeni telesni vzgoji. Iz naroda za narod mora biti naše pravilo in ako se bomo tega držali, ne bomo nikdar zgrešili svojega cilja. Pod telesno vzgojo ne razumemo golega vežbanja telesa kot takega (če bi hoteli samo to, bi v bistvu grešili), ampak vzgojo telesa in duha, kot eno nerazdružljivo celoto. Telesne vaje, pojmovane v današnjem smislu, so poleg, rekla bi, čisto fiziološkega učinka na telo. da postane lepo, odporno. prožno itd., sredstvo pri izgradnji novega lika slovenskega človeka v duhu pridobitev osvobodilne borbe.
čc pogledamo telesno vzgojo.pred vojno, bomo videli, da n? bila tako zasidrana v našem narodu, kot bi bilo to potrebno in koristno, ampak so bili organizator ii izrabljani v politične namene reakcionarnih voditeljev. Borba, ki se ie vodila že dalj časa pred osvobodilno vojno proti takemu izrabljanju, je dosegla raz-čiščenje prav v narodni osvobodilni borbi, ko so vsi pravilno vzgojeni pripadniki vstopali kot aktivisti ali partizani v narodno osvobodilno vojsko. Lastnosti, ki sc si jih pridobili pri telesni vzgoji:	tovarištvo,
srčnost, odpornost, vztrajnost, disciplino, te so odlikovale naše boi ce Mnogi tovariši in tovarišice se imajo prav tem svojim telesnim in duševnim lastnostim zahvaliti, da so prenašali naporno partizansko življenje in se odlikovali s svojo hrabrostjo in telesno odpornostjo.
Učni načrt za telesno vzgojo na naših šolah se bistveno razlikuje od prejšnjega, starega, okorelega, pridobitvam novega časa neustrezajo-čega načrta, ki je učitelje telesne vzgoje in šolsko mladino vezal v obroč, katerega niso smeli in mogli prekoračiti, kajti večinoma so takoj naleteli na ovire nerazumevajočih predpostavljenih oblasti. Zato je bila telesna vzgoja v šolah večinoma drugorazreden predmet.
Mi danes popolnoma pravilno postavljamo zahtevo, d& je telesna vzgoja radi svoje vsebinske in vzgojne strani povsem enakovredna ostalim predmetom, ki se poučujejo na šolah in so nam merodajni faktorji to tudi priznali, zato pa stavi na učitelja večje zahteve, to se pravi, da je vzgojitelj v pravem pomenu besede. Ni dovolj, da so nam oblasti dahneš pri tem našem stremljenju naklonjene in to od nas pričakujejo, ampak je uresničenje teh naših zahtev odvisno od nas samih, našega dela in našega uspeha. Mi hočemo s svojim delom z mladino pokazati upravičenost svojih zahtev in ako ne bomo v tem uspeli, ne iščimo vzroka drugod, temveč pri nas samih. Zato mora biti učitelj strokovno, pedagoško in politično v teoriji in praksi zgrajen vzgojitelj. Mladina sama želi, hoče in zahteva popolno vzgojo in bo dobremu vzgojitelju tembolj hvaležna. Zgraditi in vzgojiti mladino v nov lik slovenskega človeka, doživeti njene uspehe, to naj bo zadoščenje in zahvala vsakemu vzgojitelju.
Jelica Vazzaz
CDKA je gostoval v Splitu
CDKA : HAJDUK 2 :|0
Sovjetski nogometaši so s svojo igro navdušili Splitčane
V nedeljo 16. t. m. so nogometaši Rdeče armade odigrali svojo tretjo tekmo v Jugoslaviji. Po zmagi nad Partizanom 4:3 v Beogradu in neodločeno 2:2 proti reprezentanci Zagreba, so vsi z veliko napetostjo pričakovali vesti iz Splita. Nekateri so namreč celo domnevali, da bi Hajduk lahko celo zmagal.
Za Spilit je bilo snidenje obeh vojaških moštev, Rdeeearmejeev in Partizanov. pravi praznik. Že na vse zgodaj so se valile množice peš in z vozili v 'Split. Že ob 11. uri dopoldne so začeli napolnjevati slavnostno okrašeno igrišče, čeprav je bil začetek tekme šele ob !4. un že davno pred pričetkom je Pilo igrišče zasedeno do zadnjega kotička. Nad 10 tisoč gledalcev, kar se do sedaj še m zgodilo, je prisostvovalo temu tež-
nja. Igra je bila vseskozi zelo živa in borbena ter tehnično na višini. Gledalci so navdušeno pozdravljali uspešne akcije sovjetskih nogometašev, ki so ponovno dokazali visoko stopnjo svojega nogometa.
Oba gola so Rdečearmejci dosegli že v prvem polčasu. Prvi gol so dosegli v 19. minuti z enajstmetrovko. Leva stran napada CDKA je namreč
kljača je skušal' žogo sicer ujeti, vendar mu to ni uspelo, ker je bil udarce skoraj neubranljiv.
V drugem polčasu se je moštvo Hajduka zelo popravilo in je bilo nekaj časa celo v premoči. Vendar vsi poizkusi, da bi dosegli vsaj častni gol, niso uspeli. Zelo često je v tem polčasu prišlo do nevarnih položajev pred obcmi vrati, toda nikomur ni uspelo, da bi zabil gol.
Po tekmi je vodja rdečearmijakega moštva Ukrajincev izjavil, da je bila igra pa veliki višini in' da je po njegovem mnenju Hajduk najboljše in najnevarnejše moštvo v Jugoslaviji.
Gledalci so zadovoljni zapuščali igrišče Hajduka, vzklikali bratstvu
tedaj izvedla hiter prodor v Bajdu- SSSR in DLRJ ter njunima voditelje-kovo obrambno polje, zaradi česar je | m a maršalu Stalinu in maršalu Pitu.
Moštvo slovitega CDKA kakor je nastopilo na zasneženem igrišču v Zagrebu
ko pričakovanemu snidenju Velika množica pa je ostala še zunaj in poskušala na ta ali oni način ujeti vsaj drobec tega, kar se je dogajalo za ograjo.
Zaslužena zmaga CDKA
Že takoj od začetka in nato še ves prvi polčas, so bili sovjetski nogometaš: v vidni prililo' i Vs’ so sicer pričakovali, da bodo pokazat; Rdečearmejci veliko znanja, toda to, kar so videli, je prekosilo vsa pričakova-
nastala pred vrati Hajduka gneča. — Sodnik, ki je videl nepravilnost s strani Hajduka, je zato določil kazenski strel, ki ga je streljal F e do tov točno v prečko, od koder se je žoga odbila v vratarjev hrbet in nato v mrežo.
Drugi gol so sovjetski nogometaši.. zabili v 38. minuti. Desno krilo Gri-njin je preigral J osa Mattišiča, ki je padel, in iz precej težkega položaja zabil drugi gol. Vratar Hajduka Br-
* * *
Postava moštev je bila sledeča:
CDKA
Nikanorov, Prohorov, Sokolov, Vinogradov, Koeetkov, Afanasijev, Grili jin. Nikolajev, Fedotov, Sčerbakov, Djomin.
HAJDUK
Brkljača. Koketa, .1. Matošič, Batini d, Katinič, Luštica, Mrčie, F. Matošič, Vidak, Lukošek, Broketa.
Smučarji so znova zborovali v Ljubljani
Važni sklepi Smuškega odseka pri FOS
Za nedeljo je sklical F OS 11. zbor smučarjev, katerega so se udeležili predstavniki naših društev iz Gorenjske, Štajerske in Koroške, ki so živahno sodelovali pri pomembnih sklepih, s katerimi so si smučarji postavili smernice za delo v letošnji zimi. Zborovanje je vodi:1 tov. Jos o Gorce.
Radi ureditve smuškega koledarja je zbor določil, da izvedejo društva svoja prvenstva v prvi polovici januarja ter se pri tem ravnajo po snežnih prilikah. Glede tekmovalnih pravilnikov so smučarji odločili, da bodo uporabljati stare pravilnike JZSS le v toliko, kolikor se tičejo izvedbe in raznih vrst tekmovanj. V ostalem pa se bodo ravnala čimbolj širokogrudno v namenu, da bi bila tudi tekmovanja čimbolj množična. Pravilniki bodo služili le kot širok : okvir za obliko in izvedbo tekem.
Zanimivi za novi duh, ki vlada : med našimi smučar ii, so naslednji 1 sklepi, napravljeni na zboru: Dopustne so tekme za društvena in okrož-| na prvenstva, za prvenstvo Slovenije I in Jugoslavije, vsi ostali nazivi, ka-
kršni koli, se odpravijo. Tekmovanja za darila niso dopustna. Zmagovalec ima pravico do priznanice ali kolajne, ostali pa samo do priznanice. Pokroviteljstva nad prireditvami' niso dopustna.
Državno prvenslvo
bodo izvedli smučarji v alpskem smučanju in v klasičnih tekmovalnih vrstah, to je v teku, skokih -in sestavljenem tekmovanju. Prvi, alpski del, bo v dneh 2. in 3. februarja v Guštanju, kjer so naši fizkulturniki ob sodelovanju s strokovnimi organizacijami in kmeti pripravili topla prenočišča za 400 oseb in potrebno prehrano, zvezali tekmovalno progo s stalnim telefonom ter sploh storili vse, da se bo ta del naše Koroške postavil' v vrsto sposobnih in enakovrednih, kot so preizkušena smuška središča. Drugi del prvenstva, klasične vrste, pa bo v dneh 16. in 17. februarja med našimi Gorenjci v Kranjski gori. Ker bo tekmovanje letos lahko, pričakuje prireditelj pravo množično udeležbo smučarjev iz vseh federalnih republik. Izvedba prvega
tekmovanja je poverjena društvom Guštanj in Peca, drugega društvom Jesenice in Kranjska gora — Prijav za tekme ne bodo oddajali tekmovalci kot doslej na prijavnicah, temveč društva prijavijo svoje tekmovalce, ki imajo potrjeno verifikacijo, skupaj z dopisom pred zaključkom prijav. Kdor ni tako prijavljen, ne bo mogel nastopiti. Izjeme so le za propagandne tekme, ako prireditelj to dopusti. Prijavnine za nastop na tekmah se ne bodo pobirale. —• Državni prvaki bodo prejeli priznanice in pa posebno značko, ki bo imela vidno letnico in vrsto, v kateri je državno prvenstvo priborjeno. — Mladinske tekme bodo letos organizirali smučarji samo v društvih, v krajih pa, kjer je več društev, tudi krajevne meddruštvene tekme Odpa-
de pa prireditev prvenstev, ker so s prenočišči in prehrano prevelike tež-koče, pa tudi vaje ima mladina še premalo za napornejša tekmovanja. Tekme mladine ne smejo biti na daljši progi kot 3 km, tekmovalci morajo biti pred tekmo zdravniško pregledani; društvom se nalaga, da posvete posebno skrb mladinskim tekmovanjem, ki naj jih vzorno pripravijo.
Tečaj za tekmovalce
bo opravil FOS v tej obliki, da bo priredil pri dotičnih društvih, ki pripravijo zadostno število interesentov, tridnevne tečaje ter poslal tja primernega vaditelja., Vaditelj1 bo pripomogel tekmovalcem do tega, da bodo mogli sami, nadaljevati z delom: taki tečaji bodo za smuške teke in skoke. Društva, ki nimajo lastnih skakalnic, naj pošljejo svoje skakalce in tiste, ki to žeie postati, na najbiižjo skakalnico v tak tečaj v času, za katerega se bodo sporazumeli z domačim društvom. Društva, ki zaprosijo za tečaj, morajo poslati Istočasno seznam prijavljenih smučarjev. — Za alpsko smučanje bo konec januarja 10 dnevni tečaj v Guštanju, namenjen za tiste tekmovalce, ki bodo to vrsto smučanja propagirali potem v svojem društvu. Tečaj bo zaključen tik pred državnim prvenstvom. — Z ozirom na okolnost, da imajo Jeseničani dobre vaditelje, so ponudili, da bi tudi oni priredili potrebne tečaje po vzorcu FO'5-a. Napravljen j c bil sklep, da naj Jeseničani to- delo prevzamejo za gorenjska društva, FOS pa bo tečaje podprl. — Da izpolnimo stale/
smučarskih sodnikov,
so sklenili sledeče: vsako društvo naj priredi kiatek tečaj za vse, ki nameravajo prevzeti posle sodnikov ter v tem tečaju predela tekmovalna določila. Tečaj naj vodi izprašan sodnik, ako ga ima društvo, sicer pa najbolj izvežba.n smuški delavec v društvu. Imena vseh tečajnikov javi društvo FOS-u po končanem tečaju. Tako pripravljeni kandidati bodo sodili društvene tekme, na meddruštvenih in okrožnih tekmah jia sodelovali, kajti na takih tekmah morajo biti vodja tekme in 2 sodnika na cilju, izprašani sodniki. Tekme za državno prvenstvo bodo izvedli samo izprašani sodniki. Pri FOS-u bo stalna komisija za sodniške izpite, prav tako pri dotičnih okrožjih, za katere bodo o kr. referenti predlagali FO'S-u da jo imenuje. Izpite za sodnike v skokih ;in v alpskem smučanju je mogoče začasno polagati samo pred izpitno komisijo pri FOS-u.
Na podoben nač.n so rešili smučarji vprašanje smuških učiteljev, ki jih prav tako zelo primanjkuje. Da bomo mogli izkoristiti snežne prilike v vsakem kraju, morejo voditi tečaje za začetnike vsi oni smučarji, ki so sjnosobni za tak tečaj po enotnem učnem načrtu, ki ga je izdal FOS za začetniške tečaje. Nadaljevalne tečaje in pa tečaje za izpopolnitev v smuški tehniki morejo voditi te izprašani smuški učitelji. Nadalje bomo izpolnili stalež sledeče: Na predlog društev more priznati naslov smuškega učitelja lil. ston.nje FOS vsem tistim smučarjem, ki jih društvo potrdi, da so za to sposobni. Po presoji predloga izstavi FO'S prosilcu potrdilo. Smuške učitelje III. stopnje prevede FOS v smuške učitelje II. stopnje, ako predlože FOS-u potrdilo svojega društva, da so vodili v tej zimi vsaj en smuški tečaj z najmanj 10 udeleženci. O tej prevedbi prejmejo smuški učitelji potrdilo FOS-a. Smuškim učiteljem II. stopnje bo dana prilika, da preuče potrebno gradivo in polože izpit, za smuškega učitelja I, stopnje. V* to svrho bo priredil FOS v marcu poseben tečaj in ob koncu tečaja izpite. Pri FOS-u bo stalna komisija za izpite smuških učiteljev.
Ker se snujejo sedaj Okrožni fizkulturni odbori pri posameznih okrožjih in bodo imeli ti odbori smuškega referenta, so določili smučarji na svojem zboru delokrog tem referentom, ki obsega:
Po gostovanjih na Reki in v Splitu je slovito nogometno moštvo Rdeče Armade odpotovalo v Beograd. Vendar je upanje, da pride tudi k nam in bomo junake, borce proti skupnemu sovražniku s prisrčnostjo pozdravili v naši sredi!
Stran 2
POČET
Št. 19.
★
★
Znanost v službi športa
Razni tehnični pripomočki, brez katerih bi bilo moderno športno udejstvovanje nemogoče. — Ali bomo kmalu iz daljave gledali športne tekme?
Eden izmed najvažnejših činiteljc za razvoj športa je vsekakor znanost. Vzporedno z razvojem znanosti se namreč dviga tudi šport, ki se cesto poslužuje novih pridobitev in izumov na polju znanosti. Novih iznajdb se poslužujejo pa tudi pri merjenju uspehov, posebno v takih primerih, kjer človeško oko ni dovolj natančno, da bi moglo pravično presodit'.
Eden takih najvažnejših pripomočkov je štoparica, brez katere si danes ne moremo misliti marsikatere športne panoge. V starih časih je niso :meli in zato seveda tudi niso mogli točno izmerti,- koliko časa je n. pr. potreboval tekaiee za določeno progo. Zadovoljiti so se morali samo z določitvijo vrstnega reda tekalcev na cilju. Razen tega pa je v tem še ena slaba stran, ki ne bi šla v račun modernim športnikom. Ne dajo se namreč določati rekordi niti najbolj-
ši uspehi. Nekoliko na boljšem so bili že v starih časih glede merjenja, kajti mero so poznali, saj se je ohranilo poleg točnih dimenzij antičnega stadiona tudi nek ij točnih uspehov iz one dobe. Tako navajajo stara poročila. da je vrgel atlet Phailos disk 195 otimp. stopal daleč, kar znaša v metrih 62.40 m. Verjetno je bil to takrat rekord, če upoštevamo, da so v oni dobi disk metali z mesta in ne z obratom kakor danes, nadalje, da je bil disk večji in težji od današnjega in slednjič, da znaša sedanji rekord v metu diska dokaj manj.
Toda razvoj ni obstal pri štoparici. Njena točnost je namreč odvisna od človeka, ki naj jo o pravem času požene in spet ustavlja. In tu se seveda takoj pokaže nedostatek, ker človek ni stroj, .kakor pravimo. Treba je bilo iti dalje in na pomoč so poklicali film, ki je prevzel halogo najtočnejšega
FIZKULTURNA PARADA V MOSKVI
Delegacija beloruskih fizkulturnikov na Rdečem trgu v Moskvi.
I. splošni del:
1.	skrb za poživitev in razširjenje smučanja v okrožju;
2.	povezan j e dela smiuških referentov fizkuiturnih društev okrožja:
3.	usmerjanje tega dela po navodilih FG'3-a in potrebah okrožja;
4.	vzdrževanje zveze s FOS-om s poročili in predlogi.
II. tehnični del:
1.	zbiranje in nadziranje verifikacij v okrožju;
2.	skrb za povečanje staleža smuških srni ni ko v v okrožju;
3.	skrb za povečanje staleža smuških učiteljev v okrožju;
4.	nadzorstvo nad smuškimi prireditvami v okrožju;
5.	izvedba okrožnih smuških tekem;
6.	skrb za zdravniško nadzorstvo tekmovalcev in tečajnikov;
7.	nadzorstvo nad tečaji za začetnike, ki jih morajo izvesti društva v okrožju.
III. propagandni del:
1.	prirejanje smuških izletov zaradi razširjenja smučanja v posameznem kraju ali za propagando kakega smuškega središča ali postojanke v okrožju;
2.	skrb, da se usposobijo ali izpopolnijo smuško zanimivi kraji v okrožju za zimska letovišča:
3.	skrb, da se izpopolnijo gostinski obrati v krajih, sposobnih za zimski turizem, v okrožju;
4.	skrb za ureditev smušk'h potov, smučišč, smuških prehodov, smuških markacij v okrožju:
5.	skrb za napravo smuških alpskih prog v okrožju:
6.	skrb za načrtno in pravilno zgraditev potrebnih skakalnic v okrožju;
7.	skrb za zgraditev potrebnih smuških domov v okrožju:
8.	popis smuških središč v okrožju in njihova razvrstitev po pomembnosti ali značilnosti:
9.	ugotovitev potreb smuških središč in smuškega turizma v bodočnosti;
10.	propagiranje smučanja v vseh oblikah, prav posebno med mladino in delavstvom, pa tudi med ostalim prebivalstvom okrožja;
11.	sodelovanje v ta namen z ZMS in ESZDNS v okrožju;
12.	smotrno pobijanje vandaVzma v planinskih predelih okrožja;
13.	sodelovanje z vojaškimi edini-cami v okrožju v smučanju:
14.	sodelovanje s turističnimi 'nte-resenti v okrožju.
Smučarji so bili mnenja, da je potrebno dati vsem društvom glavne smernice za delo v tekoči zimi, da bi imela društva navodila, kateremu delu morajo posvečati prav posebno
pozornost. Te smernice so določili takole:
1.	Društva izvedejo v svojem področju obsežno delo za razširjenje smučanja med mladino, delavstvom in ostalim prebivalstvom, z namenom, da se razširi smučanje v pravi ljudski šport;
2.	društva poskrbe, da se znanje smučanja tudi tehnično izpopolni;
3.	društva delajo na tem-, da bodo člani vežbali predvsem v vztrajnostnem smučanju ter bodo imela vedno pred očmi pomen smučanja pri obrambi domovine;
4.	društva bodo dala priliko vsem smučarjem, ki imajo veselje do tekmovanja. da bodo smotrno vežbal* 1 11 in da jim bodo omogočila nastopati na tekmah;
5.	društva bodo skrbela za to, da bodo uporabljali smučarji slovenske izraze za smuči, opremo in tekmovanja;
6.	društva bodo skrbela, da bodo tekmovalci in tečajniki, osobiro pa. mladina, pod nadzorstvom zdravnika;
7.	društva bodo proučevala možnosti in pripravila načrte za napravo smuških skakalnic, alpskih prog, smuških potov, smučišč, smuških postojank, smuških domov, smuških markacij in slično — vse kot načrt dela za bodoča leta v področju društva ;
8.	društva bodo razširila svoje delo tudi izven svojega sedeža v okolico, kjer ni društev, pritegnila bodo od tam smučarje k sodelovanju, v kraju samem pa imenovala poverjenika svojega društva;
9.	društva bodo povezala svoje delo s sosednjimi društvi in z Zvezo mladine '.Slovenije in ESZDNS v svojem področju:
10.	društva bodo uvedla zbirko za nabavo smuči ter bodo na svečan način razdelila smučke najpridnejšim revnim učencem:
11.	društva bodo pobijala vsak poizkus pijančevanja ali nedostojnega govorjenja med smučarji, prav posebno pa med mladino;
12.	društva bodo uredila v svojih smuških odsekih arhiv in statistiko.
Mnogo skrbi povzroča društvom nevarnost pri smučanju, zaradi tega naj bi se uvedlo nezgodno zavarovanje za enkrat vsaj za šolsko mladino. FOS bo proučil možnosti in skušal najti rešitev. Da se bo smučanje sploh omogočilo in za poživitev zimskega turzma, je nujno potrebno, da dobe smučarji pravico do polovične vožnje na železnici, kadar potujejo s smučmi v skupini 5 oseb in imajo potrdilo FOS-a. Društveni predstavniki so žigosali, da se učiteljstvo in profesorji ne udeležujejo dela za mladino v društvih čeprav so oni mnogo bolj pokVcani, da tudi v prostem času delajo na vzgoji mladine kot pa ostali poklici, ki so si to skrb in delo sami naložili. Prav posebno bi moralo zanimati poklicne vzgojitelje življenje mladine izven šole in ravno telesno vzgojna društva nudijo mnogo priVke. Ugotovilo se je, da so častne izjeme, a — redke! Stopili bomo tozadevno v stik s prosvetnim ministrstvom. Velike so težave z opremo smučarjev, vsa društva potrebujejo tekmovalnih smuči in stremen. Smuški odsek je dobil nalog, da poskrbi tudi za rešitev tega perečega vprašanja. Društva bodo dobila tekmovalne pravilnike JZS'.5 in pole za tekme brezplačno, vendar naj ne naročajo več kot je potrebno, ker ni veliko na razpolago.
Tako so opravili smučarji precejšnje delo, ki se odlikuje posebno po novem pojmovanju športa in približuje olimpijskim načelom. Očiv:dno je, da so hoteli iztreb'ti napake prejšnjih let in zastaviti delo tako, da bo odgovarjalo novemu času, novemu pojmovanju telesne vzgoje in namenu, vzgojiti tekmovalce, ki bodo gojili šport samo radi športa samega. nje lepot tekmovanja :n notranjega zadoščenja pri tem. Zborovalci so se razšli s pozdravom načelnika: »Sedaj pa na sneg!«.
0 sovjetskem plavalnem športu
Sovjetski plavalci so si Izgradili svoj poseben slog
sodnika In časomerilca
Človek s štoparico v roki kot ča-somerilec se je pokazal torej preveč netočen, saj lahko meri samo na desetinke sekunde. Fiiim pa omogoča merjenje celo na tisočinko sekunde in vrhu tega še omogoča določitev vrstnega reda, ki je sicer posebno cesto vzrok nezaupanja do sodnikov, ki »niso dobro videli«. Uporabili pa so film tudi pri športnih panogah, kjer se ocenjuje lepota pri izvedbi gibov. Pomagali so si namreč na ta način, da so skakalcem v vodo pritrdili na konce prstov rok in nog ter na boke svetel predmet in nato posneli izvedbo skoka, katerega večjo ali manjšo pravilnost so nato ugotovili iz krivulj, ki so nastale in točno kazale gibanje telesa.
Na poseben način si pomagajo tudi sabljale! v borbah z meči, kjer se zadetki računajo s pomočjo elektrike. Sabljalca sta namreč spojena z žico na zvonec, ki takoj zazvoni, čim 'Se konica meča dotakne nasprotnika. Nekaj podobnega so izumili tudi pri kegianju, kjer je odločilne važnosti, da tekmovalec ne prekorači določene črte. .Da se že v naprej onemogočijo razni protesti o pravilni izvedbi, si pomagajo s fotoelektrično celico, ki meče žarek na ono črto, ki je tekmovalec ne sme prekoračiti. Čim pa jo prekorači, prekine žarek, s čimer povzroči, da se avtomatično prižge rdeča luč, kar je znak za diskvalifikacijo.
Posebno se trudijo prireditelji olimpijskih iger, da bi našli nov tehnični pripomoček, s katerim bi bilo mogoče zadovoljiti atlete kakor sodnike in gledalce. Celo vrsto novih izumov in domislekov so obetali Finci za ofimpiado, ki bi morala biti v Helsinkih, pa je zaradi vojne ostala neizvedena. Obljubljali so zlasti posebno pripravljeno tekališče, ki bo tako prožno kakor še nobeno do sedaj. Da ne bi tekaiee motile one številne bele črte, ki razdelujejo proge za posamezne tekaiee in nepovoijno delujejo zlasti na tekmovalce s slabim: živci, so prireditelji sklenili začrtati namesto belih svetlo rnoJre črte. Posebno zanimivo pa je, da so nameravali napraviti ovinek tekališča iz še bolj prožnega materiala kakor je na ravnih stranicah. Izpopolnili pa bi tudi vse, kar služi gledalcem in olajša delo sodnikom, kolikor vse že ni bilo izvršeno na zadnjih oiim-piadah.
'ŠPORT V SSSR
MOŠTVO MOSKOVSKEGA NOGOMETNEGA KLUBA TORPEDO NA OBISKU V BOLGARIJI
Tass. Moskva, 15. decembra: Dne 16. decembra bo moštvo moskovskega nogometnega kluba ' Torpedo, ki se trenutno mudi v Bolgariji, igralo proti enemu najmočnejših nogometnih klubov mesta Varne.
Nogometna tekma, ki bi dne 11. decembra morala biti v Plevni, je bila odpovedana zaradi mraza in snežnega meteža.
Dne 12. decembra je moštvo tifli-škega nogometnega kluba Dinamo prispelo v Romunijo. Ob tej priliki so romunski časopisi objavili številne članke o razvoju sovjetskega športa in posebno športa v Georgiji, Dne 16. decembra se je vršila prva nogometna tekma med moštvom tifliške-ga kluba Dinama in moštvom bu-kareštanskega železničarskega nogometnega kluba v Bukarešti, kjer pa vlada žeto oster mraz. V romunskem moštvu je 10 nogometašev, ki so že igrali na mednarodnih tek m »h. Dne 20. decembra bo moštvo tifl škega kluba Dinamo igralo proti moštvu kluba Carmen. ki je eno najmočnejših romunskih moštev. Predstoje-če tekme vzbujajo izredno zanimanje. Vsi sedeži so bili razprodan' že davno pred prihodom sovjetskih nogometašev v Bukarešto.
*
VSEZVEZNE SMUČARSKE TEKME
Tass. Moskva, 15. decembra: Po-z:mi 1946 se bodo vršile vsezvezne smučarske tekme kmečke mladine. Tekem se bodo udeležili delavci in nameščenci strojnih in traktorskih postaj, kolhozniki in kmečko izobra-ženstvo.
Izbirne tekme se bodo vršile na posameznih kolhozih, državnih kmetijah in kmečkih področjih. Zmagovita moštva se bodo potem udeležila okrožnih tekem in tekem, ki se bodo vršile za prvenstvo posameznih republik. Končne tekme se bodo vršile konec februarja v Moskvi. Tekem se bo vsega skupaj udeležilo 2 milijona oseb.
Ob nedavnem gostovanju sovjetskih tovarišev sta nas obiskala tudi dva odlična sovjetska in svetovna rekorderja v plavanju, in sicer Leonid Meškov in Vitalij Ušakov. Nastopila sta na različnih plavalnih prireditvah in tudi na h a še m državnem prvenstvu, kjer sta nam pokazala svoje mojstrsko znanje. Tem izrednim športnim dogodkom v našem plavalnem športu so vsi naši listi posvetili veliko pozornost ter objavili vtise naših plavalnih strokovnjakov ob nastopu sovjetskih prvakov in misli o njihovih plavalnih slogih, športno javnost bo zanimalo, kakšna je tehnika Ušakova in Meškova, ki sta v Ljubljani brez primernih tekmecev dosegla tako lepe uspehe. Naši plavalni strokovnjaki so ju videli in opazovali tudi v Splitu, kjer sta mojstra tam dalj časa vadila in tudi nastopala.
Sovjeti so prvi doumeli vso resnično važnost telesne vzgoje za narod in so zato dali telesni vzgoji široko osnovo, vso moralno in gmotno pomoč. To so bili pogoji, ob katerih se je razvijalo telesno vzgojno gibanje v Sovjetski zvezi. Tako se je začel razvijati tudi plavalni šport. V začetku ni imel plavalni šport, kakor tudi ne ostale panoge, zaradi splošne kulturne zaostalosti. ki je bila dediščina carizma, skoraj nobene tradicije. Ker niso imeli sovjetski športni delavci in strokovnjaki zveze z ostalim športnim svetom, so bili prisiljeni, da so začeli proučevati športno literaturo, po kateri so dobili osnovno podlago in potrebne izkušnje. Danes se upravičeno čudimo njihovi sposobnosti, ko so iz tiskanih besed ustvarili svoje visoko cenjene- športne in telovadne sisteme. Sovjetsko znanje v plavanju prav gotovo prednjači v svetu in bo brez dvoma tudi za nas zelo poučno, če se na kratko poglobimo v tehnično izgradnjo njihovih slogov.
Rusi upoštevajo danes v mehanskem pogledu plavanja dve osnovni šoli, to je ameriško in japonsko. Za ameriško šolo moremo trditi, da ima v svojem razvoju dve posebni značilnosti:	1. ortodoksno
starejšo šolo, kjer imajo vsi plavalci, brez kakšne koli medsebojne fizične razlike, vedno isti šolski način plavanja, drugič pa novo, moderno šolo, v kateri so zbrane vse izkušnje dolgotrajnega smotrnega dela, kjer pa vsak plavalec plava po taki tehniki, ki ustreza njegovi fizični konstituciji. Japonska šola pa temelji na upoštevanju fizične konstitucije japonskega tipa plavalca in prepušča vsakemu poedincu njegov lastni slog. Sovjeti uporabljajo v glavnem novo ameriško in sedanjo japonsko šolo. Razumljivo nam mora biti, da oba sistema tudi izpopolnjujejo. Praksa nam je pokazala, da se eni narodi učijo ameriškega, drugi pa zopet japonskega sloga Evropski plavalci se zaradi fiziološke sorodnosti bolj nagibajo ameriškemu sistemu. Naši plavalci so lahko proučevali svoje načine plavanja, ker jim je bilo mogoče nastopati tudi na mednarodnih prireditvah, kjer so marsikaj videli in po tem skušali vse koristno uporabiti. Rusi pa, ki so ostali osamljeni in niso imeli športnih stikov z ostalimi evropskimi narodi, so sami proučevali literaturo o plavanju in prav kmalu ustvarili v prsnem slogu lastno tehniko, metuljčkovega načina plavanja. Za lažje razumevanje sovjetskega metuljčka je potrebno, da v nekaterih podrobnostih razmotri-mo klasični japonski prsni slog, ki ga Sovjeti do popolne natančnosti poznajo in tudi uporabljajo. Ristvo tega sloga je, ne samo dovršeno gibanje udov, ampak tudi natančno vskladenje delovanja rok, nog in dihanja.
Prav zato, ker metuljček pri Japoncih ni udomačen zaradi njihove fizične konstitucije, so Japonci, da bi pridobili prednost v brzini tega sloga, posvetili največjo pozornost izdelavi klasičnega sloga, kar so tudi dokazali na mednarodnih plavalnih prireditvah in zasluženo potrdili svoj uspeh. Za Japonce je značilni udarec in vzajemno delovanje rok in nog. Kadar noge opravljajo svoje najtežje in najvažnejše delo, takrat se roke vračajo v začetni položaj in obratno. Ker je to delo izvajano menjaje, ni trenutka, ko bi roke ali noge počivale. To pomeni, da se noge ipo izvršenem udarcu takoj začnejo vračati v začetno stanje. Ta razlaga nam je nujno potrebna, da bo-
mo čim lažje in čim hitrejše razumeli ruski slog metuljčka.
Ko govorimo o ruskem metuljčku moramo takoj poudariti, da se je strokovno razvijal in dogradil v glavnem po japonski tehniki prsnega sloga. Kakor hitro je začel v svetu prevladovati metuljčkov prsni slog, so ga Rusi najbolj propagirali. Po japonskem in ameriškem slogu so si ustvarili svojega. Prav v tem je glavna in najvažnejša razlika sovjetskega metuljčka, od metuljčka v ostalem svetu. Metuljčkov način plavanja temelji na veliki delavnosti rok, medtem ko je delovanje nog olajšano in skrajšano. Prav zato so evropski in ostali plavalci začeli z nogami izvajati kratke udarce, ki trajajo manj časa, kot potrebujejo roke v zamahu po zraku do prvotnega položaja. Na ta način nam je povsem jasno, da je izginila povezanost, roke so morale opravljati vedno več dela, in tako je ta način plavanja postal zelo naporen. Ruski mojstri pa, ki so sprejeli klasični način plavanja in
Širite »'Polet«!
s tem potrdili dejstvo, da je delovanje nog najkoristnejše, so metuljčkov slog prikrojili tako, da je ostala prvenstveno mehanika koristnih kretenj, dograjena pa po ritmu in po novem načinu delovanja rok.
Če torej primerjamo značilnost ruskega metuljčka z značilnostjo japonskega klasičnega prsnega plavanja z ozirom na delovanje nog, moremo zaključiti: oba načina se v osnovnih mehaničnih principih v bistvu skladata, razlikujeta pa sc v brzini izvajanja udarcev. Kar ruski metuljček izgublja pri izogibanju velikega zajema vode v podko-lenu, to nadoknadi z hitrim izvajanjem udarcev. To je torej tajna ruskih mojstrov v prsnem slogu plavanja.
Ob tem razpravljanju je lahko razumeti, zakaj sovjetski plavalci z lahkoto plavajo vseh 200 m v metuljčku; to namreč zato, ker glavna teža ne leži izključno na rokah. Vsekakor je potrebno, da se tudi mi okoristimo s tem izkustvom in s tem odkritjem in prav gotovo bomo v najkrajšem času pokazali tudi mi, Jugoslovani, vsemu športnemu svetu, da imamo resnično dobre in nadarjene plavalce.
Lipar Marjan
* * *
NAMEN TELESNE VZGOJE
Štiri leta suženjstva so za nami. Za nami je vse telesno ter duševno trpljenje. Prosti smo, da pa nam bo mogoče to prostost tudi uveljaviti, izpopolniti in krepiti, to se pravi, vzgojiti tudi prostega človeka, je bila ustanovljena namesto starega, zastarelega, le boljšim slojem pristopnega športa, nova, vsestranska telesna vzgoja.
Z novo ustanovljeno telesno vzgojo bomo vzgojili novega človeka. Njen namen je vzgojiti širokogrudnega, enotnega in bratskega človeka, človeka čistega ter prožnega duha, človeka popolnosti. Zato mora izginiti iz naših vrst za vselej sektaštvo in ozkosrčnost.
Naš cilj bodi zdrav in krepak narod, ki bo mogel kljubovati vsem težavam. Namen je vzgojiti tako močan narod, da mu ne bo pretilo nikako suženjstvo. Telesna vzgoja ima namen odpraviti enostransko življenje v sodobni civilizaciji. Hočemo zdrava, zagorela telesa, prožnih mišic in s še prožnejšim duhom. Hočemo ustvariti telesa prekipevajočega zdravja, moči in lepote.
Prekiniti moramo z vsemi nezdravimi pojavi predvojnega športa To novo pojmovanje se mora v prvi vrsti privzgojiti mladini, da ne bo mislila, da je telesna vzgoja le sredstvo za dosego športnega zvezdništva. Preko te telesne vzgoje hočemo izbrisati iz našega naroda vse napake, vse sledove suženjstva in moralne propasti. Telesna vzgoja ni last posameznikov, temveč celokupnega naroda.
Ta telesna vzgoja mora prodreti vsepovsod, v vse šole, v vsako tovarno, v najmanjšo ter najbolj zakotno vas. Zajeti mora vsakega človeka.
Za dosego tega cilja je potrebno, da se prične uveljavljati vsak posameznik, da vsi aktivni delavci te množične organizacije, na kateri sloni to telesno vzgojno gibanje, nesebično in z vso vnemo primejo za delo. Vsak član telesne vzgoje je dolžan doprinesti vse za dvig ne-razdružljivosti, enotnosti in bratstva narodov naše Zvezne ljudske republike Jugoslavije.
ima^a tfcdstua \ami, da fc nosa tetesaa va^o\a sta fta ^taviini ftoti!
Št. 1.9.
POLET
Stran 3
★
*
Vivrnb iz 'ž,atytd>a
O ZAGREBŠKEM NOGOMETU
Takoj po osvoboditvi se je začelo v Zagrebu vneto športno gibanje. Kakor po navadi je med vsemi športi nogomet zopet postat najbolj priljubljen tudi na Hrvatskem. Po prvi tekmi v osvobojenem Zagrebu (že maja t. 1.) med reprezentancami 1. in lil. jugoslovanske Armade pred 6 tisoč gledalci, je zopet interes za nogomet silno porastel. Občutila se je potreba formiranja moštev, sicer ne na podlagi tistih starih birokratičmh in materialistično razpoloženih nogometnih funkcionarjev, marveč na podlagi novega in poštenega duha, kateremu bo pot do uspehov v novi Jugoslaviji odprta. Kot vzgled vsem sta bili mštvi: »R. Š. K. Split« in »Hajduk J. A.« Moštvo »R. Š. K. Split«, v kateremu so nastopali sami delavci je korporativno odšlo med partizane in so skoraj vsi junaško padli. Moštvo »Hajduka« ima tudi ime J. A., ker je ravno tako komplet no odšlo v partizane, kjer se je potem formiralo in od takrat, a to je bilo leta. 1943.. reprezentiralo našo moč na nogometnem polju. Hajduk je odigral nešteto iger izven naše domovine ter je po Italiji, Malti in Severni Afriki (kjer so ga imenovali Titovo moštvo) žel velike uspehe. Danes je moštvo Splitskega »Hajduka« odlikovano z zlato medaljo za visoke športne uspehe, katere je dosegel v inozemstvu za časa osvobodilne borbe po naši domovini.
Prvi nogometni moštvi po osvoboditvi v Zagrebu kot središču Hrvat-skega telesno vzgojnega gibanja so nastali: »Narodna Odbrana« (vojaška posadka grada Zagreba), »Lokomotiva« (zagrebški železničarji), »Dinamo« (delavci in uradniki mestnih uradov), »Akademičar« (zagrebški •visokošolci), »Mladost« (moštvo za-
ski postaja eden od najbolj množičnih športov.. Pred današnjo mladino so odprta vrata na vsa igrišča.
Občutilo se je, da Zagreb nima dovolj sposobnih nogometnih vaditeljev, kar je nad vse potrebno. Toda sčasoma se je tudi to vprašanje rešilo in to na ta način, da so se danes še vedno aktivni zagrebški nogometaši dali na razpolago kot vaditelji posameznim moštvom. Tako do danes zraven poznatih vaditeljev: Bukovya, Maksa Mihelčiča, Hitreca, Kunsta, Biveca, Beloševiča in drugih imamo novi kader vaditeljev med vrstami sanrh še vedno aktivnih igralcev (Pleše, Jazbinšek, Pukšec, Pogačnik. Jazbec, Kači jan in drugi), kateri bodo lahko na mlajše prenesli svojo bogato izkušnjo, priborjeno skozi dolga leta nastopanja na zelenem polju.
Storjeno je daleč več kakor je bilo prvotno predvideno. Nad 300 (!) nogometnih tekem je že za nami od meseca maja t. 1.. kar je dovolj razvidno, da je množično nogometno seme padlo na dobro zemljo. Bilo je tudi dosti turnej zagrebških moštev po vsej osvobojeni Jugoslaviji, tja od Varaždina pa vse do Kragujevca.
Sama kvaliteta zagrebških moštev je na zadovoljivem nivoju. Okoli 10 zagrebških moštev je popolnoma izenačenih, tako da bodo samo skorajšnja tekmovanja povedala, kateri je imel srečo pri tako hudi konkurenci priti na površje. Ravnokar se igra v Zagrebu kvalifikacij, tekmovanje za sestav dveh lig po osem moštev. V skupini »A« igrajo:	Lokomotiva,
Narodna Odbrana, 32. Divizija, Tck-stilac. Poštar. Jedinstvo, 'Slaven in Milicijš. V skupini »B« pa naslednji: 11. Armija, Dinamo, Metalne, Dobrava, Grafičar, Klement, Amater in
Množičnost in vsestranost v telesni vszgofi sta pravilni osnovi sza bodoče vrtfunsMe uspehe!
grebških srednjih in podobnih šol), »Grafičar« (zagrebški grafiki), »Metale« (delavci in uradniki metalne industrije), »Tekstilne« (delavci in uradniki tekstilne industrije), »Amater« (delavci in uradniki industrije usnja). Medtem še ni bilo vprašanje same verifikacije dosledno rešeno, tako da so moštva nastopala v »pisanih« sestavih. Zgodilo se je tudi, da so nekateri igralci bili izposojeni ter v teku enega tedna igrali po 3 do 4 tekme za ravno toliko moštev. Po končani verifikaciji, katera se je bazirala po sindikalni liniji, se«je privedlo nogometno življenje v Zagrebu končno v red.
Tako so nastali razen zgoraj navedenih moštev še nekatera, med njimi tudi sledeči: »32. Divizija« in »11. Armija« (vojaška moštva Zagreba), »Poštar« (uslužbenci zagreb. pošt), »Milicija« (zagrebška mi tiča), »Gra-djevinar« (stavbni delavci in uslužbenci), »Vatrogasac« (zagrebški gasilci), »Sloboda« (bančni in trgovski uradniki), moštvi zagrebških kvartov: »Dubrava« (kvart Dubrava), »Slaven« (kvart Kustošija) ter nekatera moštva. brez sindikatov, med njimi »Element« in »Jedinstvo«.
Zagreb ima okoli 10 nogometn h igrišč ter veliko število pomožn h igrišč, katera služijo za vežhanje. — Najbolj znana igrišča v Zagrebu so: igrišče »Sloboda«. »Pravda«, »Pobje-da«, »Dinamo«, »Mladost«, »Akademičar«, »Srednješkolsko igralište«, »Grafičar« in druga. 11. Jug. Armija, eno najboljših moštev Zagreba, ima v načrtu izgraditi prihodnje leto krasen stadion na zemljišču bivšega sokolskega stadiona, za okoli 50 tisoč gledalcev.
Razumljivo je, da nogomet v Za--grebu morda še ni na višink toda nogomet v Zagrebu in po vsej Hrvat-
G rad j e v: nar. Štiri najboljši iz »A« in »B« skupine bodo sestavi,) I. ligo, a ostala štiri moštva iz »A« in »B« skupine pa II. ligo.
V	skupini »A« kvalifikacijskega tekmovanja je 5 kandidatov, kateri se resno borijo za prestop v L ligo in sicer: 32. Divizija. Tekstilac, Lokomotiva. Poštar in Narodna odbrana. Borba je ogorčena in se do zadnje sekunde ne bo vedelo, kateri od teh pet moštev bo odpadel.
V	skupini »B« kvalifikacijskega tekmovanja je primer ravno tak. Dinamo, II. Armija, Metalac, Dubrava in Grafičar, si, vneto prizadevajo priti v vrsto najboljših, čeravno be tudi tukaj eden moral odpasti. Po končanem tekmovanju bosta prva 4 moštva 1. fige sodelovala naslednjo poletno sezono za prvo posamezno prvenstvo Jugoslavije za leto 1946-47.
Po odredbi P. O. J. se bo začelo nogometno prvenstvo Jugoslavije za 1. 1946-47. v začetku septembra 1946. Formirale se bodo I. in II. liga. V prvi ligi bo sodelovalo 11 moštev, v drugi figi 7 moštev. V I. ligi bodo zastopani: prvak Slovenije, Makedonije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Vojvodine ter po 3 najboljši moštvi Srbije in Hrvatske. V drugi ligi bodo zastopani drugoplasirano moštvo Slovenije, Makedonije. Črne gore, Bosne in Hercegovne, Vojvodine ter četrtoplasirani moštvi Srbije in Hrvatske. X7 prvi ligi odpadejo po končanem tekmovanju zadnja tri moštva v drugo ligo, a tri prvoplas rana moštva v drugi ligi preidejo v L ligo. Medtem bi se vsako icto po končanem ligaškem tekmovanju II. liga (razen treh prvoplasiranih) na novo form"raia od zmagovalcev federalnih enot seveda razen sodelujočih v 1. ligi-
★ ★ ★
TEK. ČEZ DRN IN STRN
Jesenska doba tekov čez drn in st m je za nami. Telesno vzgojna društva so prav tekmovala med seboj v prireditvah te vrste ter so se razen v Ljubljani prirejali taki teki tudi v vseh drugih centrih telesno vzgojnega pokreta.
Vsi prireditelji so razpisovali ta tek kot tek poedinoa, ker so si bili v svesti, da tekmujejo po ogromni večini začetniki ter so hoteli dati tekmovanju obiležje množičnosti.
Tek čez drn in strli, ki se imenuje mednarodno cross-countrv. pa je predvsem tekmovanje moštev.
Kaj pa je prav za prav ta tek? To je tek v prirodi, preko polja, njiv, gozdov, din in vzpetin, kratko, preko vseh naravnih zaprek. Vrši se Prvenstveno v jesenskem in zgodnjem pomladanskem času ter tvori radi tega v jeseni prehod v zimske yežbe po telovadnicah, pomladi pa Je predpriprava za tekmovalno dobo.
Uvedli so ga Angleži ter je prišel preko Francije v vse evropske dežele. Danes menda ni kulturne države, v kateri ne bi gojili tega teka.
Tek čez drn in strn je najčistejša panoga lahke atletike radi dejstva, ker se izvaja v prosti narav) kjer ni samo najboljši zrak, temveč deluje na tekača tudi mik neprestane menjave okolice, posebno še, ker tekmovalec ne sme poznati poteka proge. Teče torej po nepoznanem terenu, kjer mu služi za orientacijo samo splošen opis, katerega poda tik pred pričetkom starter in pa markacija, ki mora biti izvedena tako. da je vidna vsaj 125 m daleč.
Tek čez drn in strn je zelo naporen, vendar so živci tekača radi neprestane menjave oknVce in raznih zaprek zaposleni v tolikšni meri, da tekač n:ti ne občuti vse utrujenosti, ker se mora boriti razen s terenskimi zaprekam: tudi še s sotekmovalci, po-
stane tekač žilav borec, ki mora imeti mnogo volje in samozaupanja v lastno moč.
Tek čez drn in strn se prireja samo na daljše proge. Prvotno je bila dolga 12—16 kilometrov, postopoma pa se je skrajšala na 10 km ter se je ta dolžina osvojila v vsej Evropi. Zaradi težkih prchranbenih prilik za časa okupacij, je naša mladina toliko telesno ■oslabela, da se za enkrat ni moglo prirejati tekov na tej dolžini in se jo je moralo prilagoditi telesni zmogljivosti tekmovalcev.
Pri tem teku nastopajo lahko prav vsi člani telesno vzgojnih društev, ne glede na panogo, za katero se posebno zan majo. Morajo pa biti telesno zdravi ter je dolžnost vsakega društva, posebno pa še prireditelja, da pusti prav vse tekače zdravniško preiskati, ako so zmožni. zdržati napore takega teka.
Tek čez drn in strn zahteva od tekača, akoravno sc ne posveča samo tej panogi telesne vzgoje, gotovo mero tehnike. Pri startu si mora tekač dobro zapomniti razlago proge. Po znaku starta naj takoj hitro prične, da se umakne gneč , ki samo ovira in utruja. No sme slepo teči za vodečimi, ki lahko zaidejo, temveč mora vedno paziti na oznako proge. Ker ta tek zaradi mnogih sprememb v terenu, kjer so številne zapreke, stavi ja na tekača velike zahteve ter mora imeti telo neprenehoma v oblasti, da se lahko hitro prilagodi sprememb) mora teči mehko z zrahljanimi mišicami. Radi pretežno mehkih in neravnih ta.' mora korak malo skrajšati, posebno še pri teku navzgor Če je vzpon velik, naj ga tekač raje prehodi, ker taka izguba časa ni v nikakenr sorazmerju z izgubo energije, katero pa rab:, čim dospe na ravna tla. Paziti mora na pravilno izdihavanje. Ako čuti nad peto močno napetost, ki lahko pri dolgem vzponu preide v bolečino, jo lahko odpravi na ta način, da napravi na petah par korakov nazaj.
Pri teku navzdol mora tekač korak malo podaljšati, trup pa nagniti nazaj. Navzdol naj ne hiti, saj je tak del proge namenjen baš odmoru.
Pri dosedanjih tekih po osvoboditvi se v progo ni vstavljalo mnogo zaprek, so pa po mednarodnih pravilih določno predpisane na gotove dolžine. Zaradi tega se bodo morali tekači teka čez drn in strn privaditi tudi na premagovanje težjih zaprek.
Zapreke mora preiti tekač s potrebno previdnostjo in čim manjšo potrošnjo moči. Odločiti se mora hitro, na kakšen1 način bo zapreko premagal, ali jo bo preskočil, prelezel, preplezal ali pa bo prešel izpod nje. Pri skokih v globino naj skoči na obe nogi, zelo široke jarke pa naj raje preide, ker pri preskoku tvega poškodbe, izgubi mnogo energije ter vrh tega še občutljivo spremeni ritem dihanja, kar pa zopet zelo vpliva na hitrost teka. Pri teku po gozdu z nizkim vejevjem si mora z dvigom rok zaščititi oči. Ležeča stebla in manjše jame lahko preskoči iz koraka teka, to je na eno nogo, pol-visoke trdne zapreke preide s preskokom s pomočjo rok, visoke pa prepleza,
Pri nenadni menjavi smeri naj tekač prenese težo telesa na nogo, ki je na strani zavoja. Ker tekač po priliki lahko oceni, kakšno dolžino jaroge je že pretekel, naj po močeh, ki jih še čuti v sebi, povečava proti koncu brzino. To mora storiti posebno Jari zadnjih 300 metrih, ker si lahko znatno izboljša svoj uspeh.
Pri pomladanskih tekih čez drn in strn, ki se bodo pričeli takoj, ko nainc najhujši mraz, bodo morali prireditelji vstaviti na tekmovalnih progah predpisano število zaprek, ker bo šele s tem postal ta tek -ono, kar pomeni: premagovanje nepredvidenih naravnih ovir.
Toda še nekaj se bo moralo spremeniti: tek sc bo moral razpisovati za moštva. Za gledalce razlika sploh ne bo v'dna, ker bodo tekmovanja še vedno množična, mogoče še bolj kot do sedaj. Zelo velika razlika pa bo v pogledu odnosa med člani društev. Sedaj poizkuša vsak jiosamez-n:k, da pride prvi ali vsaj med prvimi na cilj ne glede na ostale člane lastnega društva. Pri tek'h v moštvu pa se bo moral ozirati na svoje društvene tovariše. Tudi društvena vodstva se bodo morala posvetiti množični vzgoji članov za ta tek ter ne bodo mogla več favorizirati telesne izobrazbe posameznih članov.
Za tekmovanje moštev jd merodajen uspeh, ki ga dosežejo vsi člani moštva. Običajno je v rabi -način seštevanja številk doseženega mesta vseh ter zmaga ono moštvo, ki ;ma najmanjšo vsoto. Obstoja pa nevarnost, da bi društva v preveliki vnemi ne postopala dovolj oprezno pri pripuščanju naraščaja k tej jtanogi.
Za tekača teka čez drn in strn je potrebna vsestranska izobrazba telesa in močan organizem. Zarod- tega se naraščaj ne sme baviti z njim preveč intenzivno. Svoje moči mora trošiti premišljeno, varčljlvo ter j’h ne sme izgubljati pri tekih, ki presegaj® njegovo zmogljivost. Pri naraščaju je paziti tudi na čim točnejšo razdelitev po letih, ker bi mladina, ki bi morala tekmovati z mnogo močnejšimi, izgubila vsako veselje n voljo za ta tek, ki je brez dvoma najlepša
in najbolj zdrava panoga telesne vzgoje.
Dolžina proge za naraščaj od 16. do 18. leta ne sme presegati 3 km; za mlajše pa ne 2 km.
Vežbe tekačev čez drn in strn naj vodijo izključno samo izkušeni strokovnjaki, ker mora biti razpored dela točno izdelan, metodičen in pravilno odmerjen.
Ker se teče tek čez drn in strn povsod, kjer je ta vrsta teka dobro in pravilno organizirana v moštvih, bodo morala društva posvečati posebno pažnjo njih ustvarjanju, posebno pa povzdigu njih duha. Tako delo zahteva leta, ker morajo postati čliani moštva dobri prijatelji, k,i so zmožni tudi :r:v a za svojega tovariša ter morajo spoznati zmogljivost svojih sotekmovalcev. Tekači morajo imeti polno zaupanje v svojega vodnika moštva, ker ima samo moštvo z izvrstnimi moralnimi lastnostmi izglcd. da po sistematičnem vežbanju doseže vidnejše uspehe.
Moštva nai ne bodo sestavljena samo iz mladih članov, temveč naj jih tvorijo tudi starejši tovariši, ki sicer mogoče nimajo več take fizične moči, a imajo zato več izkušenj
srajco z dolgimi rokavi in ovratnikom, v mrazu pa še volneno jopico. Ako doseže mraz —10 stopinj Cel-z:ja, se tekmovanje ne sme vršiti, v slabem vremenu pa se kljub manjšemu mrazu, lahko po odločitvi prireditelja odloži.
Ko priteče tekmovalce na cilj, naj se takoj obleče in poda poča-si, da se umiri dihanje, v slačilnico in naj ne postaja razgret na. cilju, kjer samo ovira delo sodniškemu zboru,, sebe pa izpostavlja prehladu.
Slačilnice naj bodo ob mrazu vsaj malo ogrete, na razpolago naj bo topla pijača in topla voda, da se morejo tekači očistiti. Ako tople vode ni, naj se tekmova.ee ne umiva z mrzlo vodo, ker ta odvzema telesu toploto ter s tem energijo, kar pa po tako napornem teku, kot je tek čez drn in strn, nikakor ni priporočljivo. V takem primeru naj sc očisti za silo z brisačo, umivanje pa naj opravi s toplo vodo doma.
Vse, kar je navedeno do sedaj, velja seveda tudi za. tekmovalke, tembolj, ker že po svojem bistvu niso tako odporne kot moški. Zaradi tega je tudi zanje največja dopustna dolžina proge 3 km.
Delo, disciplina in zaupanje so zapovedi, ki jih je dolžan izpolnjevati vsak pripadnik nove ljudske telesne vzgoje.
v tehn čnem pogledu in večjo prisotnost duha pri premagovanju ovir, ki jih s ta vi ja ta tek.
Tovariši v moštvu si morajo medsebojno pomagati, saj je uspeh posameznika uspeh ce"ote. Obnemoglega tovariša moštva ne sme zapustili, temveč mora vsaj en član zaostati, da bodri tovariša k vzdržljivosti. Oni, ki so še sveži, naj sicer poskušajo doseči čim boljša mesta, vendar nikdar ne smejo izgubiti veze z ostalimi, ker je tu doslovno »le v slogi moč«. Ker mora vodnik moštva upoštevati vse lastnosti lastnih tovarišev, razen tega pa še oceniti moč nasprotnikov, se je razvila v teku časa posebna taktika tega teka, vendar bi daleč presegalo okvir tega članka, ako bi se spuščal tudi v to, posebno še, ker je v njej kljub upoštevanju vseh pravil športnega duha le še precej lokavosti.
Omenim naj tudi opremo, ki je sicer sedaj še težko nabavljiva, vendar naj bi se onemogočalo prizore, ki so bili pri jesenskih tek li »vsakdanji«. Pri pravilnem pojmovanju resnosti in važnosti ravno te panoge telesne vzgoje, se tudi s sedaj dosegljiv" mi sredstvi lahko tekači opremijo tako, da ne bodo smešni, v glavnem pa, da ne bodo izpostavljeni telesnim okvaram.
Najvažnejše vprašanje je obutev. Čevlji naj bodo malo močnejši od običajnih tekalnih, ker se vrši tek po blatu, kamenju in koreninah. Morajo se povsem prilegati nogi, da onemogočajo ožuljen j e. Dobro je, ako se jih priveže tudi preko sprednjega dela stopala. Tek lč naj ima obute tudi kratke nogavice, ki naj zabranjujejo, da pride v čevelj zemlja ali kamenje. Če se pa to vendarle zgodi, naj tekač čevelj sezuje in odstrani kamen, ker izgubo na času v polnem obsegu odtehta neožuljena noga.
Ako je vreme hladno, naj ima tekač oblečene malo daljše hlačice ter
Tek čez drn in strn pa se je pričel prirejati tudi že na zaprtih šport-n h prostorih, to pa iz dveh razlogov: prvi je finančnega, drugi pa tek-movalno-tehničnega značaja.
Pri tekih čez drn in. strn v prosti naravi, prireditelji niso mogli pobirati vstopnine. Zaradi tega so priredili progo tako, da je pričetek in zaključek na ograjenih igriščih, dočim se je del proge včasih izpeljal tudi izven njih. Pri takem načinu določanja proge mora biti krog v igrišču dolg najmanj 600 m, zapreke pa se morajo narediti umetne z največjo višino 90 cm. V krogu morajo hiti štiri zapreke in pa jarek, napolnjen z vodo, katero mora tekač prebroditi, ne pa preskočiti.
Iz tekmovalno-tchničnih razlogov se je prenesel tek nai igrišča radi tega, ker se na tekališčiih razvija hitrost ter občutek za tempo ter pravilno izenačuje korak. Opazuje se lahko hitrost v različnih dolžinah proge in določi pravilen tehničen način teka. To pa je važno predvsem le za one tekače, ki se posvetijo teku čez drn in strm Kot specialni panogi ter za ostale skorodja ne prihaja v poštev.
Strokovna literatura pa predvideva tudi za take specialiste poseben način predpriprav v zimskem času, vendar sedaj, ko si morajo telesno vzgojna društva ustvarjati po večini šele naraščaj, ne pride tolikanj v poštev.
Za sedaj, ko je predvsem važno, da si telesno vzgojna društva ustvarijo množičen kader članstva, sem mnenja, da popomoma zadostuje podan opis teka čez drn in strn, ker v obrisih omenja vse najvažnejše za tekače kot za vaditelje. Želeti bi bilo le, da bo na prvih predpomladan-skih tekih čez drn in strn nastopalo le še večje število tekmovalcev ter da bi jim ta članek pripomogel do večjega uspeha.	Geom. Černe
.
■
• -	-V
V gorah sije sonce, ko so doline potopljene v megli
Stran 4
POČET
st. 19.
*
★
Ljudje o borbi s prirodo
V. Solov je v:
LOV V TAJGI
»Tej nesnagi ni bilo treba zlesti semkaj!« — de togotno in zaluči poginulega ptiča daleč proč.
Zdaj krene k nadaljnjim pastem. Smuči drsijo hitreje, zakaj Ujulgu je malce razburjen. Glej. tamle je nekaj, brž dvigne bruno in najde belo lisco.
Tako teka od pasti do pasti. Sreča ga omami, in ko je spet cela vrsta praznih, postane togoten. Našel je zopet nepovabljenega gosta — sovo. Fe j! — pljune lovec nejevoljno. Na hrbtu ima že dve beli lisici in eno navadno. Še tri pasti mu ostanejo. Dve sta prazni. Kaj neki je v tretji, poslednji? »Sigurno bo prazna!« mu kljuva misel v glavi. »Nu, pa bodi: dve beli in ena navadna lisica, to ni kar si bodi! Ni slab plen!« misli Ujulgu in stopi k' poslednji pasti. Bruno je padlo. Nekaj je v njem. Sova! — misli Ujulgu. —• navzlic temu dvigne bruno z nadejo. Oh, modra lisica, to pa že nekaj pomeni! Drago bodo kupci plačali redko kožuhovino.
Razveselil se je Ujulgu in se radostno smuča s težkim bremenom po večerni tajgi. Gre in' se bistro ogleduje okoli sebe, ali ni kje v bli-; zini kakšno večje drevo, na katerem I bi bil shranil svoj plen. Ovira ga pri hoji, a lovcu se mudi! Ko se mu ne bi bilo mudilo, bi bil ogulil živalim kožo in jo vzel s seboj, ostalo pa bi pustil na mestu. Nu, zdaj ni časa za to, pa bo pustil plen v lovišču, dokler se ne bo zopet vrnil. Naposled najde zaželeno drevo. Vzame motvoz, spleza na visok macesen in priveže na veje dragoceni plen. Sicer bi ga drug lovec opazil že iz daljave, ali to ga ne vznemirja. Četudi bi kdo zablodil v ta kraj, se ne bi bil dotaknil tujega imetja: ni, tatov med Tunguzi! Plen je treba zavarovati samo pred zverinami, ki bi jih utegnil zamikati vonj in bi prišle na gostijo, ;
Zdaj se je Ujulgu odkrižal bremena, pa lahko prosto zasleduje divje jelene. Do noči mora presmučati še I nekaj deset kilometrov. Morda sledi ! zverine? Teče Ujulgu eno uro, dve. Že ugaša dan in za jeleni ni niti sta- j re sledi. fSonce se niža k zatonu. Nočne sence vise v gozdu. V njegovi globini je še bolj temno in očarljivo. Napočil je čas počitka: utrujen je in lačen. Ves dan — od zgodnje- 1 jutra - ni imel niti trohice v ustili.
ci. Med grmičevjem se vidijo sledovi jerebic. Tu in tam se poznajo kakor srebrna nit drobni mišji sledovi. Le jelenjih ni nikjer. Ujulgu se je vznemiril.
»Slabo je,« je rekel samemu sebi, »treba bo stradati.« Če ne ulovi kake večje živali, bodo dotna umirali od gladu. Njemu je treba precejšnjega plena, saj z njim kot z dobrim lovcem vsako pomlad tabori več rodbin. Tudi zdaj gredo tri rodbine: krivonoga starka Mango j z otroci, starec Badžangoj z vnukom in hčerko in dve starki vdovi. In Ujulgu mora vsem preskrbeti hrano, zakaj star običaj veleva, da močan, zdrav mož ne sme zapustiti šibkih in bolnih. Zato pa je treba obilnega plena. A tukaj se zaman ozira po srečnih sledovih. Še nikdar se ni vrnil prazen z lova Glej, tam-le je volčji sled. A, zato tedaj ni nikjer drugih živali: vse je volk pregnal!
Sonce je že zdavnaj pokazalo poldan, Ujulgu gre brez nehanja dalje in še ni nikjer sledov., Že čuti lahko utrujenost od jalovega tavanja po tajgi. Naposled se je znočilo in Ujulgu se znova spravi počivat- Ves dan niti sledu! Kam so 'zginile živali? Gorje mu, če tudi jutri 'ne bo boljše. To bodo stradali!
Naslednjega dne je Ujulgu zopet na poti. Teka po gozdovih, ravninah, zamrznjenih rekah. Vse naokrog je belo, pusto in tiho. Po bregovih rek se dvigajo rdečkaste, skalnate gore, porasle tu z gozdovi, tam pa prazne in gole. Na plani ga zaslcplja sneg te v gozdu je lepo, zakaj krošnje macesnov prijetno lomijo svetlobo. Dolgo traja to beganje za hrano. Že se niža sonce k zatonu, večer prihaja in še ni sledu. Ujulguju se izmika poslednj i nadeja, ko se mu nenadoma zavrti pred očmi: Glej. glej, to pa je sled v snegu! Dobro jo razločuje in takoj ugane, da je sveža. Vodi v gozd. Brž za njo. Tedajci opazi, da sta bila dva jelena. Dolgo se naš lovec poganja po goščavi, naposled
pa res opazi na robu dva severna jelena. Iz snega molita samo hrbta.
Zdaj se Ujulgu previdno splazi na primerno mesto. Mora se postaviti nasproti vetru, ker bi ga bila sicer jelena zavohala. Že je v bližini kakšnih petnajst korakov. Sname puško, ročno nasiplje smodnik in nameri. Glej, udaril je petelin, kremen se je zaiskril, smodnik se je vnel in' strel je zagrmel, skalil gozdni mir in odmeval daleč v tajgo. Na snegu je obležal jelen ves v krvi. Drugi jelen je za hip obstal in dvignil glavo. kakor da ne bi mogel verjeti, nato pa je z velikimi skoki pobegnil v gozd. Ne bodi len, je lovec urno pripravil puško in ustrelil; padel je še drugi jelen. Ujulgu je brž stopil k njemu in je še ujel poslednji pogled jasnih, dobrih oči. Pustil je plen na licu mesta in je vzradoščen pobite: naprej, da bi do noči prišel še dalje.
Jutri mora naprej. Dva jelena sta premalo za štiri rodbine- Sonce tone. Zopet noč v snegu. In zjutraj ob prvem svitu je že pokonci. Takoj se je bil nameril na vrh hriba, čigdr visoke skale zaznamujejo korito dokaj široke roke.	(Dalje)
PO SVETU
HAEGG PRAVI, DA MU JE VSEENO
Ob priliki diskvalifikacije so Uaeg ga vprašali novinarji, kaj namerava sedaj, ko ne sme več nastopati med amaterji. Haegg je izjavil, »da mu je vseeno«, ker so itak običajno najboljši športniki, ki niso bili bogati, prešli sami med profesionale, aii pa bili izključeni. S to izjavo je Haegg samo potrdil, da je bil v resnici za nastop plačan in da je njegova izključitev upravičena. Poleg njega so bili še izključeni: Arne Andersson, Ake Durkfeidt, Rune Gustafsson, Bror Hcllstroem, Gunder. Hiigg, Goe-sta Jacobsson. H en v v Kaelarne. Si-xten Larsson, Hakan I.idman (kapetan švedske atletske reprezentance), Hasse Liljekvist, S ven Ljunggren, Rune Perssom, Ake Spangcrt,' Len-nart Strandberg, Tore Tilirnan in Glista Oestbring. — Kot vidimo iz seznama, ni izključen — kot sc, prvotno poročali — Lennart Strand.
KRONIKA
Našafhmladina stopa po potih partizanstva
Ujulgu se ustavi pri velikih macesnih. sname puško in jo obesi na drevo. Nato si nabere suhljadi, nareže nekaj suhega lesa in’ si zakuri. Ogenj veselo vzplapola. Lovec nabere v posodo sneg in jo obesi nad ogenj. Nato jame lomiti jelovo šibje. Ko je voda zavrela, nasiplje vanjo peščico čaja. Glej, večerja je pripravljena. Ujulgu s slastjo pije čaj in1 prigrizu-je suho meso. Zažge si pipo in je prav srečen, da se je dan končal tako srečno.
Ko je izpraznil posodo do dna, se je viegel k počitku. Ujulgu naloži na ogenj nekaj šibja, nastelje po snegu jelovo vejevje in se pokojno vleže, obrnivši hrbet k ognju. Ni bilo treba dolgo čakati, da je zaspal. Temna tajga bedi nad njim — vsa molčeča in čuječa. Dvakrat se je bil vzdramil in vzdrgetai od mraza. Naložil je na ogenj in je znova zaspal.
Naslednji dan je bil Ujulgu že na vse zgodaj pokonci. Nočne sence so komaj zapuščale gozd in zarja se je mlačno svitala skozi vejevje, ko si je kuhal čaj. Tudi zdaj je bilo treba pohiteti. Sonce ne čaka: že je trlo vzšlo nad tajgo. Ujulgu je na poti. Zopet hiti s svojimi smučmi, vendar to pot ne tako naglo kot snoči. Zalezuje severnega jelena. Zdaj gre na desno vzdolž ob reki, potem obrne navzgor, napravi ovinek v gozd in se zopet naglo spusti k reki. Pozorno gleda v daliavo, natanko preleti s pogledi gozd in obsežno zasneženo polje: zopet beži dalje.
Na desnici se dviga osamela visoka gora. Kakor da bi bila zrasla iz jezera, moli visoko v nebo. Njen vrh je raven kakor stol in. se vidi, ko da bi ga bil kdo izdelal po določenih p-avilih. Strme stene so na podnožju zrasle v skromen gozdič, do-čim se zgoraj grmadijo zajetne skale. Strašen kraj 1 Ni ga Tunguza, ki bi se bil drznil na vrh Bojalde. O njem gre glas, da so nekoč jelenovi sledovi zapeljali dva Tunguza; šla sta na vrh- in našla ondukaj nage ljuth. Eden izmed njiju je pri tej priči umrl od strahu, drugi je na pol mrtev pobegnil z gore in je prišedši domov pripovedoval reči, ki so se od njih ljudem ježili lasje. Posihmal se ni nihče več drznil na ta vrh. Tudi Ujulgu je na poti čez jezero pohitel, hoteč čimprei mimo nesrečnega kraja.
A glej — tudi zdaj ni nikjer jelenjih sledov. Samo sledovi lisice se poznajo, pa še ti so stari. Na nekaterih mestih so zemljo poteptali zaj-
Pohorje je bilo odeto v težko si-1 dosegla naša nova telesna vzgoja ti-vin-o. mraz in burja sta pritiskala z ste cilje, ki so nam bili pref nedo-višin in sneg je naletaval v menjajočem se metežu. Stojimo s puškami na ramenih ob robu črnih gozdov,
pred nami trepeče majhen ogenj in hukamo si v dlani. Streli pokajo. V presledkih piska piščalka tov. referenta in naslednja trojica tovarišev stopi naprej, sname puške z ramen ter se vleže v sneg in ostro meri skozi belo kopreno v daljavo. In zopet padajo streli. — Ne, ni to hajka niti ofenziva — to so strelske tekme naraščaja v Mariboru.
S kašnimi besedami naj bi popisal srečne občutke naraščajnikov, da je puška v njihovi oblasti, da gre krogla tja kamor hočejo, da so dosegli uspeh! Da bi videli ponos, ko so se vrača i skozi mesto oboroženi in v discipliniranem kolesarskem bataljonu v telesno vzgojni dom. Ta mladina. katera prihaja iz naših telovadnic v naravo, katera goji vse panoge športa, je jamstvo in dokaz, da bo
segljivi.
REZULTATI STRELSKIH TEKEM NARAŠČAJA 8. DEC. 1945.
100 m leže z vojaško puško
1. Gorup Sla ,ro 38—35 (skupaj 73 točk); 2. Rozina Andrej 38—33 (71);
3.	Andrejčič Radovan 32—25 (57);
4.	Struna Marjan 32—25 (57); 5. Pečar Joško 35—18 (53); 6. Meglič Hinko 32—20 (52); 7. Tušek Dušan 25— 19 (44); 8. Vršič Jakob 23—18 (41); 9. Struna Ljubo 25—15 (40); 10. Rode Bojan 27—13 (40); 11. Antloga Rajko 30—6 (36); 12. Nemec Franc 19—7 (26); 13. Borštner Rajko 14—0 (14); 14. Vagner Herbert 9—1 (10); 15. Lorger Peter 6 (6).
Najboljše serije: 1. Gorup 38 točk; 2. Rozina 38; 3. Pečar 35; 4. Andrejčič 32: 5. Struna M. 32; 6. Meglič 32; 7 Antloga 30: 8. Rode 27; 9. Struna L. 25: 10. Tušek 25 točk.
Vsi so bili člani TD »Maribora«.
«LA1 Z «ORA
OSKRBOVANE PLANINSKE POSTOJANKE
Do nadaljnjega ostane Erjavčeva koča na Vršiču zaprta in nedostopna, prav tako Koča v Tamarju v Planici. TOaninci in smučarji naj se poslužu-io Doma na- Krvavcu in naj opuste lete ob obmejnem pasu. Snega bo rvolj kmalu (udi v dolini, smučanje i bo letošnjo zimo razvijalo predle m v notranjosti, v okolici Ljub-ane, kjer je dovolj ugodnih smučišč.
KANINSKO DRUŠTVO SLOVENIJE, PODRUŽN. V LJUBLJANI
: imelo dne 21. t. m. svoj občni ror. O tem občnem zboru, najmoč-ejše podružnice PDS, bomo obšir-o poročali v naslednji številki.
PLANINSKI ZBORNIK 1945
: izšel. Naročniki ga bodo dobili v isarni PDS v Ljubljani. Masaryko-a cesta 14-11, ostaVm zanimancem
pa bo na razpolago v knjigarnah. Cena tej okusno opremljeni knjigi je din 120.— za vezan in din 90— za nevezan izvod. Poročilo o vsebini te knjige, ki obsega prikaz de,a planincev v osvobodilnem boju, spominske članke o padlih planincih poleg splošne planinske vsebine, bomo objavili prihodnjič.
I
BOŽIČNI VEČERI NA PLANINAH
I Božični dnevi so pač vedno dnevi veselja, polni pričakovanja in svetlo-j be. Toda najlepši so ti večeri v pla-I ninah, daleč proč od ljudi, od vsak-| danjega življenja, med oddihom po I delu za skupnost.
Bilo je nekoč v decembru. Neprijetno toplo vreme se je t k pred bo-i žičem spremenilo in padlo je mnogo i snega. Pritisnil je hud mraz in suh | sneg je še vedno naletaval tisti božič-5 ni večer, ko smo na smučeh neslišno drseli skozi Mojstrano. Žarko je prodirala svetloba skozi mala okna in duh po svežem kadilu in smrekovih
ItoHito&ld 2'Satnik 194-5 - [e vzšel, dMle v UtoiifrCMtoCijU. C&na 90Ih 120'-
Zima na Veliki planini
drvah je ustvarjal mehko, nekam pobožno razpoloženje.
»Treba vam je na ta večer!« je zagodrnjala stara ženica s kadilnico v roki, in je mimogrede proti nam švrknila z blagoslovljeno vodo. Po globokem snegu nad vasjo nas je vodila edina gaz, katero je pustil lovec, ko je nesel krmo divjačini, a potem so zarezale smuči v nedotaknjeni beli sneg skozi Kot proti (Staničevi koči.
V koncu doline plane steza nenadoma na levo v strmo reber in skozi ozko preseko med košatim gorovjem na široka, strma snežišča pod Gubami. Radi varnosti pred plazovi je bilo treba gaziti sneg v ravni smeri in to peš, ker radi strmine s smučmi ni bilo mogoče.
Vztrajno in brez počitka smo se menjava«, na povratek ni nihče mislil. Že visoko gori pod robom Pekla se je eden od tovarišev obrnil po gazi nazaj v dolino — obupal je nad uspehom ture. Praznoval pa je božič sam v pastirski koči v koncu doline in očital si je, ker nas je zapustil.
Le en tovariš je pešal, gaziti ni mogel več, nazadnje smo si še razdelili njegovo prtljago in smuči, noč je bila temna, orientacija na snegu nemogoča, tako smo se nenadoma znašli pod strino steno v Peklu. Morali bi se vrniti zopet na rob nad Gubami, ter od tam najti pravo smer nad stene v Peklu. Tovariš je vidno pešal in ker ni bilo dvoma, da nadaljnjega napora ne bi zmogel, smo se odločili za bivak.
Spodnjem in Gornjem Voglu, in ako-ravno je hodil isto pot podnevi, tisto noč ni poznal niti sveta okoli sebe. Neštetokrat je zašel iz smeri in s skrajnim naporom dosegel peš, dostikrat do pasu v snegu, zopet približno pravo smer. Na tem delu pota mu m koristila niti kranjska tehnika s tretjo, niti leseni konjiček, vse je moral opraviti s prestopicanjem na smučeh. Težko ši predstavljaš tako smučanje v trdi temi skoz gozd v strmi, prepadni rebri. Tako se je pretolkel do spodnjega Roba in počutil se je skoraj varnega, čeprav so se mu šibila kolena od napora. Toda njegovo veselje je bilo kaj kratko. Zopet ga je prešmentani maj p el c speljal na kriva pota. Čeprav je bil prepričan, da vidi markacije na drevju in da vozi po stari izvoženi smučini, in da je že blizu koče, kajti slišal je celo petje in godbo iz smeri, kjer naj bi bila koča, vendar sta šla z maj-gelcem vedno bolj iz smeri. Padar je v prekrite kotanje, spodrsaval, ril z glavo naprej v gosto borovje, toda koče ni bilo. Le zavest, da mora biti blizu topel dom, kjer .so tovariši, ga je gnala nestrpno dalje, lačnega in onemoglega. In ravno ti čarobni prividi. kakor jih občuti le človek v skrajni nejevolji, so ga vedno znova nriganjali dalje, po neznanem svetu včas:h tudi peš.
Tako je minila polnoč, da niti vedel ni.
Ali nenadoma se pojavijo pred njim luči. nestrpen plane naprej, pa
Naročajte športno in telovadno orodje pri zadrugi
Z. Z O. J.
ZGOŠE, p. BEGUNJE na Gorenjskem
Iznemoglega tovariša smo toplose spotakne in pade v globoko kota-oblekli, ga posadili med druga dva njo ob robu prepada. Te luči so sve-ter prekrili s pelerino. Pod njim smo tile na cesti pri Zlatorogu in k sreči prižgali svečke, ki so bile sicer na-1 sc je spotaknil, preden bi na kratko menjene za božično drevo in tako poromal v dolino. Ta svetloba je pri-dobro spravljen je kmalu trdno za- j tirala njegovo domišljijo o bližini spal. Drugi smo z muko odganjali i koče do skrajnosti. Začel je pešati.
ki 'se je tako vztrajno ponu- i Razočaran in naveličan tavanja, je
spanec,	_
jal. Izčrpano ter premraženo telo postane neobčutljivo za mraz. polagoma postane varljivo toplo in zavest se pogrezne v sanje, ki pričarajo pred oči vse najlepše, mehko belo posteljo, pa zopet komaj slišne divne zvoke prečudnega instrumenta in vse naokrog je postalo svetlo. Čudna zmešana'" govorica dremavega tovariša opozori ostale in krepak sunek pod rebra ga zopet prikliče iz dvomljivega udobja na varno.
Visoko na nebu so polagoma ugašale zvezde in medel sij je naznanjal dan. Najbolje je noč prebi/ tovariš, ki smo ga negovali. V toplem zavetju je prespal, drugo jutro pa je^ spočit zgazil ostali del pota do koce. 1 o-plomer v koči je tedaj kazal —14 stopinj Celzija.
Zanimiv božični večer je doživel naš znanec na turi iz doline Zajezeri na planino Vogel. Pripovedoval nam je, kako so ga tisti večer majgelci (tako pravijo bohinjci škratom) vodili vse vprek, samo tja ne kamor je bil namenjen.
Pri jezerski koči se je ločil od tovarišev, ki so odhajali domov k svojcem, on brezdomec je pa krenil pod Kalom in čez Govnjač proti planini Vogel. Tam so ga čakali prijatelji, da preživi ta večer v njihovi družin.
Dolga je pot iz doline Zajezeri čez Komno na Vogel, posebno v' trdi zimi okoli božiča, ko je sneg največkrat trdo zmrznjen, ali spihan tako, da spravi človeka v obup. Tedaj ie tudi dan zelo kratek, in gorje smučarju, če ga noč prisili na bivak.
V takih prilikah se je znašel naš tovariš na svoji poti proti Voglu. S Konjskega sedla je smučal že pozno v mraku, na spodnjem Kalu pa ga je zajela temna noč. Od tod dalje ga je vodil maj gele križem kražem po
lomastil dalje, smuči se niso več pokoravale njegovi volji in utrujene oči so brezčutno begale mimo temnih silhuet skrivinčenih macesnov. Stoječemu se je nevzdržno ponujal spanec, zadremal je naslonjen na kopno skalo ali na trohnelo deblo, pa se je ves premražen zdramil zato, da je ob prvi priliki zopet zaspal. V takem brezčutnem stanju je nazadnje padel v ozko korito med skale. Toliko je še bil pri zavesti, da je kriknil na pomoč, potem ga je pa zmanjkalo.
Tovariši iz koče, ki jih je skrb, ker ga ni b'lo. večkrat odganjala na oglede, so prihiteli na klic. Ob svitu svetilke so ga poiskali med neštetimi smučinami, ki so sc vedno križale ter ga končno našli
»No. lepo si si postlal na sveti večer,« so ga hudomušno dražili še dolgo potem, ko si je v toplem kotičku prijetnega doma opomogel ter se opravičeval, češ, sai sem samo malo zadremal in bi tudi broz vas našel kočo. V razigrani družbi je kaj kmalu pozabil na doPodek. od katerega je ostal samo še Dn spomin na borbo in končno zmago.
OBJAVE
Opozarjamo na objavo Ministrstva za prosveto:
»Ministrstvo za prosveto poziva vse absolvente (absolventinje) sred. in sorodnih šol, ki se hočejo posvetiti študiju telesne vzgoje na univerzi, da se pismeno ali ustno prijavijo odseku za telesno vzgojo pri Ministrstvu za prosveto do 26. decembra 1945 z navedbo izobrazbe in vsemi osebnimi podatki.«