Iz ooglavja o naši prehrani.  Letošnja žitna trgovina je nekako v zastoju vsled pomanjkanja denarja in vsled prometnih potežkoč. — Prometne težkoče so tako silne, da ne ovirajo samo prevoza prehrane, ampak tudi povišujejo pomanjkanje denarja, ker so veliki mlini in žitni trgovci nakupili velike množine raznih žit, ves žitni nakup plačali proda-jalccm naprcj, a sedaj ne morejo žita prevažati po železnicah. Obstoja že res velika opasnost za popolen zasloj v žitni trgovini radi mučno občutnega pomanjkanja denarja in radi prometnega zastoja. Radi ravnokar navedenih vzrokov nastaja vedno večja napetost med kupnimi in prodajnimi cenami in se plačuje za ponujeno žitno robo vsaka, še tako visoka cena. V zadnjem času se razglaša po časopisju, da so bile že večje količine amerikanske koruze nakupljeae za giadno Dabnacijo. A vkljub uvozu amerikanske koriize v Dalmacijo ne bodo padle cene, ker so začeli razni žitni trgovci in špekulanti ponujati slabo koruzo nekoliko cencjc ali vsaj po isti ceni, kot je dobra iz Amerike. Naš ministrski svet sain je ugotovil, da gladujejo rcvnejši sloji po Hereeg-Bosni, Črni gori, Sandžaku ter Dalmaciji in naprosil upravitelja velikanske državne veleposcsti Belje, znanega socijalnega demokrata Antona Kristana, da bi on s le posesti preskrbel s prehrano vojsko in pasivne kraje.  Glede državne posesti Belje pa je izjavil sara trgo- vinski minister Vilovič, da je pričakovala vlada letos ob Belja 4000 vagonov žita, a v resnici so naželi samj 260 vagonov. Od ostalih pridelkov je vrglo Belje 120 vagonov ovsa, 400 vagonov sena, a te količine bi zamoglo zadostovati komaj kot prehraua vojaških konj, istotako bi beljska pšenica k večjemu lahko prehranila vojaštvo, ostali gladujoči narod v naši djržavi pa ne bo mogel dobiti po zagotovitvi trgovinskega ministra od Belja prav ničesar. Edino, na kar še upa vlada na jesen od Belja, bi bilo 400 vagonov sladkorne repe in še le proti spomladi večje število svinj ter masti. Ako stoji glede prehrane in žetve že tako slabo nu skoro nepregledni posesti v Belju, ki leži v eni naših najbolj rodovitni pokrajini, kako žalostne so še le prebranjevalne razmere po našib drugih krajih, ki imajo od Belja slabšo in ne tako rodovitno lego. Trgovinski minister je nadalje izjavil, da b\ glede prehrane pasivne kraje zamogla oteti pred opasnin gladom samo rekvizicija živil, ki pa ni predvidena niij po ustavi, niti po kakem drugein zakonu. Zabrana i^ omejitev žitnega izvoza iz naše države po mnenju trg rainistra ne bo v veliko odpomoč pasivnim krajem, ker bodo vsled zabrane izvoza žitni špekulanti pokupili o< producenta žito ,po nižji ceni, te pokupljene žitne za loge bodo poskrili, čakali na ugoden trenutek, ko se bodo žitne cene dvignile, bodo vrgli potem te zaloge ij žitni trg in bogzna koliko profitirali pri prodaji. Glede grozeče nam lakote v letošnji zimi ter spa. mladi dolži vlada vedno železniškega ministra, ki ved no daje samo prazne obtožbe, da bo dal na razpolagtt dovoljno število vagonov in lokomotiv, a tega še >ic. danes ni storil. Pri vsem pritisku na železniškega mi nistra, da zapre enkrat za blagovni promet zagrebški kolodvor, potem progo Sisek in nato zopet Brod itd. Kljub slabi letošnji žetvi bi se dobilo pri nas vsa za zimo dovolj žita, saj ga po Vojvodini naravfiost po! nujajo, a vlada pri vseh od nje uprizorjenih prehranjevalnib posvetovanjih ni ukrenila ničesar, da bi % odvišno vojvodinsko žito pokupilo in odpremilo v gla^ dujoče pasivnc kraje. Vsaj na zimo bi pri nas ne gladovala prav nobena pokrajina, ako bi hotela vlada h, vendar enkrat urcditi železaiški promet. Vsi poljedelski stropkovnjaki, ki poznajo poljedelske razmere v naši skoz in skoz agrarni državi, s< <:noglasnega mnenja, da je letošnji glad ter pomanj. kanje prehrane v nekaterih pokrajinah naše držav< edinole sramota za sedanjo — brezbrižno vlado. Da ne bo poleg Herceg-Bosne. Dalniacije in Sand žaka letošnjo zimo osobito na spomlad gladovala tud Slovenija, se bo morala, da to prepreči, pobrigati Ljub ljana, ker Beograd doslej tozadevno ni in ne bo stori gotovo ničesar. Letošnjo zimo in spomlad pa bom< na želodcu preizkušali vsaj nekaj ludi mi Slovenci. Koliko nesreče so nam prinesli s centralizmom deroo. kratje in samostojni.