LETNIK VI « CELOVEC, V ČETRTEK, 30. III. 1951 ŠTEV. 23 (400) Jugoslovanska narodopisna skupina je gostovala na Koroškem e poslušali v naših mladih letih. — Sploh nas je šele konec predstave vzdramil iz čudežnih sanj, ki smo jih sanjah na sprehodih po domovini naših južnih bratov. Nič manj lepa je bila tudi predstava v veliki dvorani delavske zbornice v Celovcu istega dne zvečer. Učinek predstave pa so nedvomno še povečali lučni efekti in prostornost odra, ki je šele omogočil splošen koreografski razmah nastopajoče skupine. — Tisočglavo občinstvo je z burnimi ovacijami izjavljalo svojo hvaležnost gostom, ki nam s svojimi plesi in petjem niso prinesli samo umetniški užitek, temveč tudi duha prijateljskega sožitja med narodi sosedi, kar je v svojem pozdravnem govoru tudi poudaril prezi-dent delavske zbornice g. Truppe. Naj bo to plemenito stremljenje za ustvaritev pogojev mednarodnega sporazumevanja nekateri gospodi še tako zoperno, — niti njihovi strupeni izpadi, niti njihov zakrknjeni molk, s katerim skušajo zakriti glasni uspeh teh sijajnih nastopov, ne bodo mogli uničiti miroljubno misel, ki je bila glavna vsebina tega jugoslovanskega gostovanja, kajti ta misel vedno niočrjeje prodira med delovne ljudske množice in zadobiva vedno močnejše korenine v vseh poštenih človeških srcih. Obe prireditvi na Koroškem sta bili v tem pravcu za naše razmere silno velikega pomena. Nobena od teh prireditev ni bila manj vredna od druge. Čudimo se samo, da je slovenski tednik, ki prav posebno rad poudarja svojo slovensko pristnost, vendar kronično prezira vse slovenske prireditve, namenjene našemu podeželjskemu ljudstvu, tudi tokrat zamudil prireditev v Vrbi, ki je bila predvsem namenjena našim slovenskim občanom iz vrbskega okoliša, čeprav jo je naznanilo tudi avstrijsko časopisje. Neodvisna delavska stranka Nemčije da bi vsako popuščanje v tej borbi pomenilo narodno propadanje. Prišli so do zaključka, da se morajo vsi šolniki ne glede na politično prepričanje združiti v borbi za slovensko šolo, v šolski mladini morajo krepiti narodno zavest, ljubezen do matičnega naroda in spoštovanje do drugih narodov. Ob koncu so soglasno sprejeli resolucijo Varnostnemu svetu, Unesco, italijanski in avstrijski vladi, kakor tudi zavezniški vpjni upravi, angleški in ameriški vladi ter mednarodnemu kontrolnemu svetu na Dunaju. V tej resoluciji še enkrat poudarjajo zahtevo po spoštovanju pravic zamejskih Slovencev do demokratične ureditve šolstva. Najplemenitejša oblika medsebojnega spoznavanja in povezovanja je brez dvoma medsebojna izmenjava kulturnih vrednot. Saj vendar raste kultura iz najčistejše globine človeškega čustvovanja in je zato najbolj iskren izraz tako značaja posameznega človeka kakor samobitnosti in hotenja celotnega naroda. Zlasti na tem koščku našega kontinenta je to medsebojno spoznavanje potom izmenjave kulture za medsebojno dobro razumevanje in mirno sožitje med prizadetimi narodi nujno potrebno. Nujno je potrebno, da tem potom tudi premostimo boleči prepad, ki je nastal v preteklosti ne po krivdi ljudstva in narodov. C-prav še danes skušajo ljudstvu sovražni elementi poglabljati in razširjati to umetno ustvarjeno oviro dobrega mednarodnega sporazumljenja, ne bodo več zavrteli kolo zgodovine nazaj, kakor si to želijo. Ljudstva bodo sama našla pot do srečnejšega življenja in boljše bodočnosti, ki temelji s svojimi glavnimi stebri na dobrih medsebojnih odnosih med narodi sosedi. Veselimo se, da je nova Jugoslavija s svojimi tozadevnimi prizadevanji zares lahko vzor vsem ostalim državam. Vemo pa tudi, da delovno ljudstvo vse povsod le pozdravlja laka prizadevanja, naj protiljudski kričači še tako zlobno sikajo v svojem onemoglem šovinizmu, ki je bil hrbtenica njihovega sistema pretekle dobe, a hkrati tudi grobokop njihovega na suženjstvu zidanega gospostva. Prepričani smo, da so vsi delavci, pa tudi vsi napredni ljudje v Avstriji z veseljem vzeli na znanje prihod jugoslovanske narodopisne skupine, ki je želela prikazati avstrijskemu ljudstvu domačo umetnost in še danes živo ljudsko kulturo: — jugoslovanske narodne plese. Državni ansambl za narodne plese Ljudske republike Srbije iz Beograda, ki je na svoji turneji po Avstriji z velikimi uspehi gostoval na Dunaju, v Brucku in Gradcu, je obiskal tudi Koroško in nastopil na dveh sijajnih prireditvah v Vrbi in Celovcu. Izvajal je stare originalne ljudske plese, ki so dobili na lanskoletnem mednarodnem folklornem festivalu v Angliji prvo nagrado. Na obeh prireditvah so bile napolnjene dvorane in ljudstvo je povsod z velikim navdušenjem pozdravilo slavljene goste. Kljub temu, da je bil čas za obvestitev zelo kratko odmerjen, se je zbralo na velikonočni ponedeljek popoldne v Šolzovi dvorani v Vrbi številno občinstvo. Obiskovalci so Prišli predvsem iz bližnjih in daljnjih slovenskih vasi, saj je bila ta prireditev predvsem namenjena za slovensko podeželje, ki zaradi slabih prometnih zvez ni imelo prave priložnosti, da bi se udeležilo večerne predstave v Celovcu. Zastopnik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca je pozdravil nestrpno pričakovane goste v imenu vrhovne kulturne organizacije koroških Slovencev in jim želel, da bi jim bilo bivanje na Koroškem prijetno, da bi se Počutili med nami kakor da bi bili doma. Nato so začeli s sporedom, ki je v lepoti prikazanih plesov in narodnih noš prekosil iudi največja pričakovanja. Globoko v ljudstvu zakoreninjena in z veliko ljubeznijo še danes gojena umetnost narodne folklore iz Srbije, Makedonije, Črne gore, Bosne in Hrvatske se je predočila gledalcem v svoji pristni in umetniško dovršeni obliki. Kakor bi romali iz dežele v deželo, tako nas je presadila vsaka posamezna slika na odru v drugo podnebje. Z vsakim plesom se je menjala garderoba, prebogato opremljena narodna noša, ki je po barvah in ob- liki vsakokrat z nova presenečala. Prirodni in izvirni plesi, ki so jih zaplesali umetniki z zanosnim temparamentom, so spojili nošo in običaj v nerazdružljivo enoto, ki je odsevala obraz pokrajine in odkrivala značaj in dušo ljudstva, katerega umetnost so prikazovali. Iz širne ravnine Banata z veselimi in vedrimi Pretežno število teh ljudskih plesov, ki so jih spremljali zdaj petje, zdaj tamburice, zdaj duda, zdaj piščalka, zdaj boben in so karakteristične slike živahnega slovanskega temperamenta, je koreografično obdelala Olga Skovranova. Ne moremo zanikati, da je na ljudsko fol- kloro našega slovanskega juga zelo močno vplivala doba turškega gospostva, ki je dajala tem ju žno-sloVanskim krajem skozi stoletja svoj močno poudarjeni orientalski pečat. Ta specifično-zgodovinsko utemeljeni vpliv je opazen zlasti v nošah, često pa tudi v pesmi in plesu, kar je najbolj očitno v ljudskih običajih in nošah iz Prizrena in Rugova v Srbiji. Prikazovanje teh običajev smo sprejemali kakor podobe iz starih pravljic, ki smo jih sposobni za poučevanje v slovenskem jeziku. Med drugim je zastopnik iz Koroške dejal, da je koroška šolska oblast v prvi povojni dobi kazala nekaj dobre volje za izpolnjevanje odredbe o dvojezičnih šolah, ki bi, čeprav ne odgovarja slovenskim narodnim potrebam niti ne pedagoškim, kljub temu pomenila korak naprej, če bi jo resno izvajali. Toda nekatere šovinistične stranke so v zadnjem času začele poostreno gonjo proti tej odredbi, zato čakajo Slovence še hude borbe za najosnovnejše nacionalne pravice na področju šolstva. V živahni diskusiji so šolniki podali smernice, kako bodo morali delati vzgojitelji, da dosežejo zadovoljive uspehe. Ugotovili so tudi. Po daljših pripravah je bila pretekli teden v VVomisu ob Renu ustnovna konferenca neodvisne delavske stranke Nemčije, katere se je udeležilo 144 delegatov s pravico glasovanja. Največ od teh je bilo bivših članov KP Nemčije, namreč 75, nadalje je bilo zastopanih 22 bivših socialdemokratov in 23 bivših članov drugih strank, medtem ko ostali delegati niso bili vključeni v nobeno stranko. Na tej konferenci so soglasno sprejeli resolucijo o ustanovitvi neodvisne delavske stranke Nemčije, nakar se je konferenca konstituirala v ustanovni kongres nove stranke. Ta kongres je i večino sklenil, naj bo časopis „Ereie Tribiine“ glasilo stranke; soglano je bil sprejet tudi statut, z večino glasov pa programska načela. O političnem položaju v Nemčiji in o nalogah nemškega delavskega razreda je na kongresu poročal Josef Schappe, VVolfgang Leonhardt je podal poročilo o delu komisije za sestavo programa, medtem ko je o organizacijskem delu stranke govoril Georg Fischer. Iz tega poročila je tudi razvidno, da se je od prve konference v Rattiugenu junija lanskega leta znatno povečalo število organizacij neodvisne delavske stranke Nemčije. ljudmi sino stopili v divje skalovje Črne gore in se srečali s ponosnimi svobodnjaki, ki še nikdar niso uklonili hrbta sovražniku; naslednji trenutek pa smo že bili na modrem Jadranu in se sprehajali po otoku Krk, spet pa smo se znašli nekje v planinah Makedonije in poslušali pastirje, kako popevajo svoje starodavne pesmi ter gledali, kako se vijejo v virtuoznem kolu, karakterističnem slovanskem plesu. — Slovenski šolniki so zborovali v Trstu V dneh 18. in 19. 1. m. je bila v Trstu konferenca slovenskih učiteljev in profesorjev iz angloameriške cone STO-ja, z Goriškega, iz Slovenske Benečije, ki pa so se je udeležili tudi številni delegati iz jugoslovanske cone STO-ja, LR Slovenije in Koroške. Konferenca slovenskih šolnikov v Trstu je kot tolmač vsega slovenskega učiteljstva izven Ljudske republike Slovenije ugotovila, da kljub vsem sklepom mirovne konference in neštetim obljubam Slovenci na Tržaškem, Goriškem, v Slovenski Benečiji in na Koroškem ne samo da nimajo možnosti neoviranega narodnega, kulturnega in prosvetnega razvoja, temveč da se jim kratijo celo najosnovnejše človečanske pravice, izražene v samostojnem jezikovnem razvoju. Konferenca je ugotovila, da niti Italija, niti Avstrija ne izvajata določb o zaščiti narodnih manjšin, kakor tudi ne priznavajo enakopravnosti Slovencev v Trstu angloameriške oblasti. Po izvolitvi delovnega predsedstva, v katerega je bil izvoljen tudi zastopnik iz Koroške, so sledili referati o šolski problematiki v posameznih pokrajinah, ki jih naseljujejo zamejski Slovenci, kakor o pravnem položaju, dejanskem stanju in o stvarnih potrebah slovenskega šolstva v teh pokrajinah. Tudi zastopnik koroških slovenskih šolnikov je zbranim pedagogom orisal zgodovino borbe za slovensko šolo in pouk sloven. jezika pri nas na Koroškem in poudaril pereči problem učiteljstva, katerih je komaj peščica, ki so Koroški zbor je zasedal 'Nehaj misli o 2£eminfcenti V torek, dne 20. marca t. 1. je bilo zasedanje koroškega deželnega zbora, na katerem so najprej obravnavali tehnične spremembe poslovnega reda v deželnem zboru in osnutek zakona o uradnem jamstvu (Amtshaftungsge-setz). Medtem ko so ta dva zakona vsi poslanci razen Tschofeniga enoglasno odobrili, se je razmerje bistveno Spremenilo, ko so prešli na obravnavanje zakonskega osnutka o ustanovitvi kmečkodelavske zbornice, ki ga je predložil socialni referat deželne vlade. Socialistični poslanec Wieser je namreč ugotovil, da je bil osnutek zakona v kmetijsko gozdarskem oboru s strani OVP vsebinsko tako spremenjen in popačen, da on odklanja poročanje o njem. Nato pa je poročanje o zakonu, ki naj bi ščitil interese kmetijskih delojemalcev, prevzel sam gospod prezident kmetijske zbornice Gruber, kar je pri socialističnih poslancih vzbudilo silno ogorčenje. Saj je v resnici tudi zelo smerno, če veleposestnik prevzame obveznost, da bo ščitil lastnega hlapca in deklo pred izkoriščanjem po delodajalcu! V teku razpravljanja je prišlo do zelo burnih debat in medklicov. Za socialistično frakcijo je kot prvi spregovoril poslanec Traunig in med drugim ugotovil, da OVP nikakor ne pristoja vloga zaščitnika kmetijskih delavcev, ker se to vprašanje more rešiti samo v duhu socialnega napredka. Tudi vsi ostali socialistični poslanci so ugptovili, da gre OVP samo za to, da s pomočjo VdU spravi kmečkodelav-tko zbornico pod svoj vpliv in ’tako omogoči nadaljnjo izkoriščanje kmečke delovne sile v korist posestnikov. KPA-jevec Tschofenig je izjavil, da za ta zakon sploh ne more glasovati, ker je naperjen proti interesom delavstva, poleg tega pa tudi že delavska zbornica v zadostni meri ščiti interese kmetijskih delavcev. Prezident Gruber pa je na dolgo in široko razlagal svoje socialno zadržanje do svojih delavcev in med drugim našteval, da imajo njegovi posli v sobah napeljano centralno kurjavo, toplo in mrzlo vodo itd. Pri vsem tem pa je g. Gruber pozabil povedati, od kod je dobil potrebna sredstva za tako socialno napredno ureditev svojega „malega“ posestva. Nadalje je tudi poročal, koliko je OVP-jevska 'kmetij- Jugosiavija tudi letos na tržaškem velesejmu Kakor lansko leto se bo Jugoslavija udeležila tudi letošnjega velesejma v Trstu, ki bo v času od 24. junija do 8. julija. Pričakujejo, da bo zanimanje za letošnjo razstavo večje, kot je bilo lansko leto in bodo v ta. namen precej razširili tudi razstavni prostor; že zdaj gradijo nove paviljone. Za ta velesejem se je doslej priglasilo že nad 200 firm iz Evrope, Združenih držav Amerike ni Bližnjega vzhoda. Egipt nadzira Sueški prekop Egiptovski podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Abel Rahman Naki paša je izjavil, da bo Egipt po mednarodnem pravu še nadalje nadziral vse ladje, ki plovejo skozi Sueški prekop ali po drugih egiptovskih teritorialnih vodah. To nadzorstvo bo imel Egipt po izjavah Naki paše vse dotlej, dokler bo v vojnem stanju z Izraelom. Ko je govoril o napetosti na Bližnjem vzhodu in s tem v zvezi komentiral izjavo britanskega zunanjega ministra Morrisona, je Naki paša dejal, da to napetost ni zakrivila egiptovska vlada, temveč jo je povzročila komisija Organizacije združenih narodov za Palestino, ki da dovoljuje, da Izrael krši premirje. V zvezi z nadzorstvom Egipta so poslale vlade Beglije, Danske, Francije, Holandske, Norveške, Švedske, Velike Britanije in Združenih držav Amerike egiptovski vladi.note, v katerih zahtevajo, naj bi Egipt odpravil zaporo za plovbo po Sueškem prekopu. Egiptovska vlada po izjavi Naki paše zdaj proučuje te note. Volivni imeniki Od 29. marca do 7. aprila so v občinskih uradih volivni imeniki vsakomur javno na vpogled. Kdor je 1. januarja 1951 prekoračil 20. leto svojega življenja, to je, da je bil najpozneje 31. decembra 1930 rojen in posedoval 25. februarja 1951 avstrijsko državljanstvo ter imel v kakšni avstrijski občini stalno bivališče, ima volivno pravico, če ni od voliv-ne pravice iz zakonitih razlogov izključen. Voliti more samo tisti, ki bo ob zaključku vo-livnega Imenika v imeniku tudi vpisan. Vsakdo, ki ne bi bil v volivnem imeniku vpisan, naj svojo volivno pravico reklamira. ska zbornica v minulem letu nudila kmetijskim delavcem; očitno s tem, da je razdeljevala diplome. Nato je v imenu socialistov namestnik de-* želnega glavarja Krasnik podal izjavo, da so-| cialisti ne morejo glasovati za zakon, ki ne j vključuje vseh kmetijskih delavcev v socialno i zavarovanje, in tudi Tschofenig se je izjavil za stališče socialistov. Ko pa je po daljši debati prišlo do glasovanja, je bil zakon sprejet z glasovi OVP in VdU, medt. ko so socialisti in Tschofenig glasovali proti. Tako je SPO kot najmočnejša stranka v deželi propadla, ker jo je preglasovala združena reakcija OVP—VdU. S tem pa v kmečkodelavski zbornici tudi ne bodo našli zastopstva svojih interesov kmetijski delavci, ker bodo tam igrali prvo violino razni Gruberji in slični „dobrotniki“ kmečkega delavstva. Za kmetijskega delavca pa bi bilo v prvi vrsti važno to, da bi sklenili res napreden zakon o socialnem zavarovanju, ki bi izmučenega kmetijskega delavca šCjjfl pred bedo in stradanjem ter ga varoval j#ed vsakim izkoriščanjem in zapostavljanjem. Ni še dolgo od tega, ko si je marsikdo mislil, da je spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ozko jugoslovansko-ruska zadeva. ,.Ostanimo lepo ob strani in z žalostjo spremljajmo ta bratski spor od daleč. Pomagati itak nič ne moremo, čeprav slovanstvu mnogo škoduje." Tako so modrovali stari politiki. Danes pa že vsak vidi in čuti, da to le ni tako. Večino je že pariška kupčija naučila, ko so eni utaknili v žep milijone dolarjev, drugim pa je za nagrado bila vsiljena ponovna žrtev. Da to le ni samo slovanska zadeva, kaže pogodba med Hitlerjem in Stalinom iz leta 1939, kjer je prav slovanski narod, tokrat Poljaki, bil žrtev medsebojne kupčije. Poleg tega se spominjamo, kako so si velesile že med drugo svet. vojno razdelile svet in narode med seboj. ' Ene bo oskrboval Stalin, druge Truman. Če pa na teh umetnih mejah ne bo kaj v redu, se bomo stepli, saj smo dobro oboroženi na obeh straneh. Kaj kri, kaj človeška življenja malih narodov, tako si mislijo eni kot drugi pri zelenih mizah, samo da mi dosežemo oblast nad svetom, nad ‘ ljudtsvi, ki jim prinašamo svobodo z guver- Avstrija težko prenaša zasedbo, a sovjetska je najtežja Rusi imajo pod oblastjo najbogatejše avstrijske predele, kjer je industrija najbolj razvita; t. j. severnovzhodni del Avstrije okoli Wienerneustadt-a, St. Poelten-a in okoli Dunaja. Najvažnejši so brez dvoma izvozi nafte v okolici Zistersdorfa. Avstrijci težko prenašajo okupacijo, a sovjetska je brez dvoma najhujša. Čim so Rusi zasedli Avstrijo, so demontirali vrsto velikih tovarn in jih odpeljali v Sovjetsko zvezo. Odpeljali so lokomotive, vagone, okoli polovico donavskega ladjevja. Vse to so proglasili za vojni plen. Na ta način so postali lastniki 211 avstrijskih podjetij, 32 petrolejskih podjetij in 102 tisoč ha zemlje. Kar je pri vsem tem najvažnejše, je to, da so pod sovjetsko upravo ključne industrijske panoge, nafta, lokomotive, turbine, steklo. Najznačilnejši za sovjetsko eksploatacijo je primer nafte. Avstrija producira tako velike količine nafte, da bi lahko ne saino pomirila notranje potrebe, temveč tudi nafto izvažala. Vse to bi bilo, če ne bi bili vsi izvori pod sovjetsko oblastjo. Zato se lahko reče, da Avstrija sploh nima nafte. Od 900.000 od 1 milijona ton nafte, ki jo Avstrija proizvaja, Rusi dajo za avstrijske potrebe samo 300.000 ton, a ostalo izvažajo v dežele svojih satelitov, oziroma domov. Da bi bil izvoz nafte lažji so napravili celo dva naftovoda. Posebna oblika eksploatacije Avstrije je tudi — tihotapstvo blaga, čeprav se zdi smešno, vendar na ta način Rusi ogromno škodujejo avstrijskemu gospodarstvu. Rusi izvažajo v Avstrijo ogromne količine blaga predvsem tobak in alkohol, ne da bi plačevali carino. Na ta način ustvarjajo pravi dumping, ker prodajajo svoje blago po izredno konkurenčnih cenah in s tem škodijo domači proizvodnji .Nedavno je izjavil avstrijski finančni minister, da samo od takega uvoza vina zgublja država vsakega pol leta okrog 35 milijonov šilingov. Pa ne samo v Avstrijo, tudi preko Avstrije se razvija živahen tihotapski promet. Tokrat gre za najneverjetnejše stvari nabavljene na črnem tržišču, gre za desetine lokomotiv, za kovine, za cele tvornice, za nemško orožje, avionske motorje. Ves ta material se nabavlja na črni borzi in pošilja preko Avstrije v Sovjetsko zvezo. Kot vidimo, sovjetske izjave o avstrijskem vprašanju niso še zdaleč platoničnega značaja. Ne gre Rusom takrat, ko vežejo to vprašanje s Trstom, za neke sentimentalne vzroke, ni njihov namen, da bi pomagali Tržačanom pri reševanju njihovih notranjih vprašanj. Ravno obratno: Trst izkoriščajo kot menjalni drobiž za svoje interese v Avstriji. Glavni namen je, zadržati avstrijsko vprašanje, vsled strateških razlogov in vsled ogromnih koristi, ki jih ima Sovjetska zveza od okupirane Avstrije. Berlin. — Kakor smo v našem listu že poročali, je zapadnonemška vlada kot nekakšno plačilo za nadaljnja opolnomočenja, ki jih je izročila zavezniška komisija, priznala dolgove nacistične Nemčije in povojne dolgove Zapadne Nemčije. Medtem pa je izjavila vlada Vzhodne Nemčije, da noče priznati nemških zunanjih dolgov, ki jih je napravila nacistična vlada, kakor tudi ne dolgov zapad-nonemške vlade. Washington. — Po poročilu zunanjega mi-nistrtsVa ZDA je mednarodna konferenca za razdelitev surovin sklenila ustanoviti odbor za razdelitev lesovine in papirja. Predsedstvo konference je pooblastilo zunanje ministrstvo ZDA, naj povabi vse glavne potrošnike lesovine in papirja k sodelovanju v tem odboru. London. — Kakor izgleda, ne obstoja dosti upanja za sporazumno rešitev trgovinskih pogajanj med Veliko Britanijo in Argentino pri katerih je glavna ovira previsoka cena mesa. Pogajanja se vlečejo že mesece, ker Bri-j tanija ni hotela plačati 120 funtov za tono j argentinskega mesa, zdaj pa zahteva Argen-i tina š« višje cene. Pariz. — Francoski parlament je spiejel novi volivni zakon, katerega prva točka predvideva, da bo dobila skupina, ki bo v »vo- I jem okrožju dosegla nad 50 odstotkov odda-I nih glasov, vse mandate v tem okrožju. Zdaj pričakujejo, da bo ta sistem koristil strankam j sredine, ki nameravajo pri prihodnjih voli-; tvah nastopiti skupno, medtem ko bo škodo-I val degaulistom kakor tudi komunistom, ki so pri zadnjih volitvah dobili največ glasov. Cambridge. — Enajst tisoč članov nacionalne časnikarske zveze Velike Britanije je na letnem zboru sklenilo zahtevati od vlade, naj ukrene potrebno, da bi se britanskim časopisom zagotovil papir. Resolucija predlaga med drugim, naj Velika Britanija poveča trgovino z vsemi državami, da se bo tako izboljšala preslaba s časopisnim papirjem. Bruselj. — V Belgiji se je sprožil val stavk zaradi nagle podražitve živil. Devet sto delavcev v Turnhoutu in delavci kovinskih podjetij v Liegeu je že tako začelo stavkati. Delavci v Liegeu stavkajo zaradi podaljšanja vojaškega roka. Vlada se je začela pogajati z zastopniki sindikatov o zvišanju mezd. Kljub temu pa sodijo, da bodo sindikati, ki jih vodijo socialisti, začeli široko akcijo za boj zoper draginjo, ne glede na ta pogajanja. VVashingtnn. — Kongres industrijskih organizacij in ameriške federacije dela sta napovedala stavko 220.000 delavcev konzervne industrije. Sindikati zahtevajo povišanje plač za delavce konzervne industrije. — Sindikati delavcev konzervne industrije, ki je včlanjen v Kongres industrijskih organizacij, ima 120.000 članov, sindikat iste industrije, ki pripada Ameriški federaciji dela, pa 100 ti soč članov. nerji in komisarji. Tako si mislijo vrhovi velesil in tako tudi delajo. Pišejo in govorijo pa seveda drugače. Verjeli so tisti, ki so zaupali svoji politiki, da je Stalin, ko je sklenil pakt s Hitlerjem in pri tem pojasnjeval, pa samo šepetaje, da bi Hitler ne slišal: Mi smo napravili to gosjrodar-sko pogodbo in nenapadalni pakt s Hitlerjem za to, da bi sovjetskemu ljudstvu podaljšali mir. Jasno, prav, Stalin je nezmotljiv. Mi, navadni ljudje nič ne razumemo politike. Kaj boš tudi premišljeval, ko nimaš vpogleda v njihove višje cilje. Eni so tako mislil o „modrem“ Stalinu, drugi, o „ne-zmotljivem“ Hitlerju. Navadni umirajoči pa so umirali v milijonih — in še danes umirajo v tisočih in tisočih —• za višje cilje „modrih“. Po zmagi „modrega“ nad „ne-/motljivim" — v resnici je zmagala ljudska poštenost nad barbarskim fašizmom, kar pa za modre danes ni prav nič važno, pa če je mali narod dal za svojo neodvisnost in svobodo proti okupatorju tudi vsakega desetega človeka — in sicer še med vojno, da bi podžgal ljudsko voljo, je Stalin dejal: Naš cilj je pomagati tem narodom v njihovi osvobodilni borbi proti Hitlerjevemu nasilju, potem pa jim omogočiti, da si bodo popolnoma uredili svojo deželo tako, kakor sami žele, kakor hočejo. Nobenega vmešavanja v zadeve drugih narodov. Danes že vsakdo lahko presodi, ali se te svečane izjave strinjajo z dejanji. Treba je samo poslušati propagando iz Moskve, pa bomo videli, koliko je resnice na teh besedah. Med drugimi tudi avstrijsko ljudstvo že šest let čaka na uresničenje teh besedi. Korejski narod pa jih verjetno niti slišati ni utegnil, ker je danes že spet v kopeli lastne krvi — za moskovske modrijane. Kako je zdaj s Kominformo na Koroškem? Pred drugo svetovno vojno je imel nemški imperializem tukaj in v vsej Avstriji svoje ljudi, ki so pod imenom „Hitlerbewegung' tvorili nemško peto kolono. Zelo dosledno so pripravljali tla za invazijo nemških čet dne 12. marca 1938. Izkoristili so socialne momente, izrabili nemške nacionalne težnje, govorili o revoluciji, o socializmu, pa tudi manjšini so obljubljali velikodušnost. Celo na denar so zapisali ..Gemeinnutz geht vol Eigennutz" S tem pa so samo varali ljudstvo in ga pahnili v strahotno vojno. Ali ne delajo danes kominformovci točno isto, samo s to razliko, da delajo za drug imperializem, za moskovski. Ali ni danes državni, policijski vohunski aparat v Sovjetski zvezi prav tako utrjen kot je bil nekoč v Hitlerjevi Nemčiji? Ali ni tudi Hitler govoril o podržavljenju industrije, da bi. jo dobil v svoje roke, kakor jo ima danes Stalin v rokah svojih komisarjev? To pa ni socializem. Socializem je tam, kjer prehajajo industrija in proizvajalna sredstva v roke delovnega ljudstva, kjer se ljudstvo gradi v demokratičnem in socialističnem duhu, da spoštuje svoj lastni narod in kuje prijateljstvo s sosednimi na-lodi. Če Sovjetska zveza izkorišča stotine avstrijskih podjetij, si s tem gotovo ne bo pridobila simpatij avstrijskega ljudstva, na katerega račun to dela. Peta kolona v obliki kominformistične komunistične partije pa ima nalogo, da ljudem to resnico prikriva. Ta moskovska peta kolona mora prikriti vse, kar bi utegnilo pokazati ljudstvu pravi imperialistični napadalni obraz politike kremeljskih birokratov. Zakaj tudi podpisovanje za mir? Za moskovski mir! Kdo jo ogroža, ko že davno ni več obkoljena od kapitalističnih držav? Seveda, izmislili so si to modrijani v Moskvi. Treba je ustvariti vojno vzdušje, treba je pobirati podpise, da se bo Rusije vse balo. Rusije se mora vse bati, to je tudi naloga kominformovcev pri deželnem vodstvu KPA Pravilno je zapisal demokratičen list, naj grejo zbirat podpise v Kremelj, kajti delavci, obrtniki in nastavljenci nosijo v srcih samo željo po miru. Miru si želi vse človeštvo, vsi narodi, predvsem pa tisti sloji, pri katerih zbirajo kominformovci podpise. Zakaj jih torej zbirajo? Zato vendar, da zakrijejo moskovsko napadalnost, ki jo ljudstva dnevno vedno bolj spoznavajo. Pobirati je treba podpise za mir, da se napravi zmeda med ljudstvom. Kateri torej delajo večjo zmedo in varajo ljudstvo; ostanki hitlerizma ali informbirojev-ci? Saj ni nobene razlike med delom nemške pete kolone pred prvo svetovno vojno in početjem moskovske pete kolone — Kominformo, kajti eni kot drugi delajo za tujca, ki streže po naši neodvisnosti! IKHOBEHIJf 31. marec, sobota: Benjamin 1. april, nedelja: Hugo 2. april, ponedeljek: Frančišek 3. april, torek: Rihard. SPOMINSKI DNEVI 31. 3. 1727 — Umrl angleški matematik, lizik in /vezdoslovec Isaac Newton. — 1732 — Rojen skladatelj Josef Hay-den. — 1948 — Umrl v Pragi novinar in književnik Egon Ervin Kis.— 1. 4. 1809 — Rojen slavni niški pisatelj Niko-laj Gogolj. — 1943 —• Franc Rozman — Stane prišel na Koroško reorganizirat koroške partizanske čete. 2 I /950 — Začel izhajati v Blasnikovi tiskarni \ Ljubljani „Ljubljanski časnik . — 1868 — Začel izhajati v Mariboru ..Slovenski Narod". 3. I. 1S49 — Umrl poljski lirik in dramatik julij Slowacki. — 1897 — Umrl na Dunaju skladatelj Julij Brahms. —-1942 — V Mariboru ustreljenih 30 Slovencev kot talcev. 4. 4. 1943 — Ustanovljen prvi koroški parti- zanski bataljon, napad na Mežico. LOGA VES Medtem ko se je v nedeljo, dne 11. marca 1951 mnogo naših tovarišev in tovarišic odpeljalo na Planico in se tam veselilo smo se ostali v lepem številu zbrali pri Manici. Naše prosvetno društvo je imelo svoj občni zbor. Navzoče je pozdravil predsednik društva tovariš Joža Štraus in oddal besedo navzočemu tajniku SPZ tov. Tončeju Sla-perju. Ta je na kratko označil smernice našega prosvetnega delovanja. Po njegovem govoru se je r azvila živahna diskusija polna globoke odgovornosti za obstoj našega narodnega življenja. Prav naša tla v Logi vesi so danes izpostavljena najhujši germanizaciji katero nalogo strogo izvršuje šola ponemčeval-nica v Vrbi. Sledila je volitev novega odbora. Dolgo smo pretresali kako bi postavili takšen odbor, ki bo v stanu vrševali bodoče deloma težke naloge. Mislimo, da smo problem rešili najboljši na ta način, da srno povezali v odboru stare izkušene borce kot našega dolgoletnega ž.upana Matevža Rainerja in Jurija Zimo z mladimi silami kot Mihej Primož, Tiči Kaki, Mili Čemi c i. dr. Predsednik pa je ostal ,kot že dolga leta Jože j, Štraus. S sklepom da bomo šli na delo z vsemi silami ki nam stoje na razpolago smo se razšli v zavesti, da smo z volitvijo tega odbora napravili dober prvi korak za prihodnjo prosvetno leto. BOROVLJE Pretekli teden so v Borovljah aretirali delavce Siegfrieda Rotterja, Otona Ogrisa in Rudolfa Waldn