o KATOLISK CERKVEN LIST, »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 2o kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za 1, leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »l)anita« dan poprej. Tečaj XLIX. V Ljubljani, 20. sušca 189G. List 12. Sveti Družini. 0 mili Jezus! božje Dete, — Postal za nas si majhen, vbog, Sprostri ročice svoje svete, Družinski blagoslovi krog. Oj pridi z materjo Marijo, Z očakom svetim Jožefom, Spremeni našo domačijo V prijazni Nazareški dom. Kjer ti. presveta si Družina! Blaženstva, sreče je izvir, Ljubezni sveti se milina, Kraljuje v sercih božji mir. Tam lilije se najde cvetje. Vijolice ponižnosti. Iz lepih sere prelepo petje, Le v slavo Božjo se glasi. Beže sovraštva, temne zmije Kjer ti, o Ješček! se vseliš, Zgled Jožefa, Marije sije, Oj tam voljno se nosi križ. Kjer Vi ste, kletve ni. rotenja; Prijaznost z Bogom je, z ljudmi, Lepo vesla čolnič življenja, Nevihte, strasti z Vami ni. Družina sveta! oj naseli Po hišah se, po selih vsih, Posveti serca, razveseli, Otmi družinstvo bojev zlih. Radodav. JAKOB, po usmiljenji božjem in apostolskega sedeža milosti knezoškof ljubljanski, vsem vernikom stoje škofije pozdrav in hlat/ostor od (iospoda in Zveliča rja našega Jezusa Kristusa! 2.) Kateri so pa grehi zoper čast in dobro ime bližnjega? Ti grehi, od katerih pa imenujem le nekatere, so: opravljanje, obrekovanje in pod-pihovanje: dalje krivo natolcevanje in prederzna sodba. Kedaj grešimo z opravljanjem ? Z opravljanjem grešimo, če brez zadostnega vzroka razodevamo resnične napake bližnjega. Premislimo to natančneje. Pravim, ako razodevamo resnične napake: toraj napake, ki niso še znane. Ako govorimo torej o kaki napaki bližnjega s človekom, kateremu je že znana, tedaj se ne pregrešimo z opravljanjem, pa mogoče da zoper ljubezen. Isto velja več ali manj tudi, ako povemo komu kako napako, ki je sicer že močno znana, katera pa temu slučajno še ni znana. Ako pa greš ter razodeneš take napake bližnjega, ki so sicer resnične, vendar pa neznane, pregrešiš se pred vsem zoper ljubezen. Ničesar ne občutimo sami tako britko, kakor ako se kdo loti našega dobrega imena. Ljubi Izveličar pa pravi: Cesar nočeš, da bi se tebi storilo, tega tudi drugemu ne stori. Ti pa hočeš, da se tvoje dobro ime varuje; toraj bi moral tudi ti varovati dobro ime svojega bližnjega. Ako pa greš ter ga osramotiš s tem, da razodeneš njegove napaVe, kaj storiš s tem opravljanjem? Ako je ta, kateremu to storiš, tvoj sovražnik, se nedopuščeno nad njim maščuješ; ako je kdo, ki ti ni nič žalega storil in s kterim tudi sicer nisi v nikaki zvezi, ravnaš kakor kak morilec, ki napade nedolžnega popotnika ter ga ubije: ako je konečno tvoj prijatelj, pa ravnaš kakor Juda Iškarijot: z ene strani ga poljubljaš in si znabiti ravno kot prijatelj, in edino le kot prijatelj izvedel za njegovo napako, z druge strani ga pa izdajaš s tem. da razodeneš to njegovo napako ter sramotno prelomiš zvestobo in zaupanje. Pa še na drug način se greši z opravljanjem zoper ljubezen. Greši se namreč tudi z raznoverstniin pohujšanjem, ki se s tem daje. Kedaj pa dajemo pohujšanje? Pohujšanje dajemo, če smo krivi, da je komu naša beseda ali naše dejanje povod, da greši, ali če ga celo namenoma zapeljemo v greli. < e prav pri opravljanju poslednjega, namreč namena, koga pohuj-šati. navadno ni. ali se ne daje s tem tudi sicer uiarsikak povod za greh? Mislimo si. nekdo pripoveduje sinu. ki je v veliki nevarnosti, da zaide na krivo pot. o kakem neznanem pregrešku njegovega očeta, njegove matere: ali se ne postavlja s tem spoštovanje otrokovo do starišev v veliko nevarnost, in ali ne bo sinu morda ravno to povod, da nastopi pot greha, češ: „saj oče in mati tudi nista bila nič boljša?41 Ali recimo, da pripoveduješ kaj nelepega. kar pa ni nikomur znano, o svojem bližnjem v kaki družbi: ali ne spelješ s tem morda tudi navzočih, da nemilo sodijo o njeni, da radovedno poprašujejo za to in ono. da razprezajo začeti razgovor ali da čutijo vsaj v svojem sercu škodoželjnost, ter da so s tem sokrivi tvojega opravljanja? In ali ne naraste prav pogosto iz navadnega opravljanja tudi pravo obrekovanje, ker se prave napake povečujejo in pretiravajo ali celo izmišljene pri-devajo? In kaj še le potem, ako osramočeni izve. kaj se je zgodilo? Koliko britkosti in tudi morda sovraštva: britkosti in sovraštva zaradi tega. da se je tako gerdo ž njim ravnalo, britkosti in sovraštva, da mora terpeti vsled tega morda tudi njegova nedolžna družina zaradi njega, ne, ne zaradi njega, ampak zaradi oprav-ljivca! Ker bi se rad opravič i in opral ali se maščeval, poprime se sedaj morda tudi on s svojimi domačimi opravljanja in obrekovanja: in tako nastane iz enega greha morda cela versta drugih. Zraven tega stvar, enkrat razodeta. ne (»stane v malem krogu, v katerem se je pervič razglasila, ampak prodere v javnost. S tem pa raste zopet škoda, storjena bližnjemu na časti, raste pa tudi pohujšanje, katero more napraviti razodeta pregreha. In kdo je kriv vsega tega? Ti s svojo terdoserčnostjo, ti s svojim opravljanjem, ti s pohujšanjem, katero si s tem naplavil: in tako nimaš na vesti le svojega last- nega greha, marveč tudi grehe vseli tistih, ki so se vdeležili in popri jel i tvojega opravljanja ali ki so sicer terpeli škodo na svoji duši zaradi tega. Kolika odgovornost pred Bogom! 3.) Z opravljanjem se pa ne pregrešimo le zoper ljubezen, ampak tudi zoper pravičnost. Nismo opravičeni odreči bližnjemu svojega spoštovanja ter mu tako odtegniti časti dotlej, dokler ne postane nevreden vsled kake sploh znane napake. Kajti, ker ne vidimo nikomur v serce. moremo in smemo o bližnjem soditi le po tem, kar je o njem na zunaj znanega. Dokler torej pogrešek bližnjega ni znan in ni raznešen med družbo, dotlej ima tudi pravico tirjati, da ga ljudje spoštujejo. Iver s pogreškom še ni škodoval nikomur drugemu, kot samemu sebi; s pogreškom. ki je neznan, ni še dal nikomur nika-kega pohujšanja: toraj tudi nihče nima pravice, mu odtegniti dolžno čast pri drugih: in ako vendar le to stori s tem, da napako bližnjega neopravičeno izvleče na dan ter izda skrivnost, katero je izvedel slučajno, ali ki mu je bila od dotičnika samega zaupana, pregreši se dvakrat in trikrat zoper pravičnost. Greši, ker pripravi bližnjega ob spoštovanje, ki mu pristoja po nje-dovem družabnem delovanju: greši, ker ga zaradi neočitne pregrehe izpostavlja očitnemu zasmehovanju : greši, ker izda skrivnost. Skrivnost namreč ne preneha biti skrivnost zaradi tega, ker je njen predmet pregreha: ne neha biti skrivnost in zato izključljiva duševna lastnina tistega, čegar skrivnost je: in kdor jo prelomi, stori duševno tatvino, stori krivico. In sicer stori krivico ne le tistemu, ampak sploh celi človeški družbi. 4.) Ljudje so namreč od Boga vstvarjeni tako, da so nujno navezani drug na drugega, in da drug drugega več ali manj potrebuje: zato govorimo tudi o človeški družbi. Ljudje pa ne morejo skupaj živeti in človeška družba ne more vspevati brez medsebojnega zaupanja. To medsebojno zaupanje pa ne sme biti lc znotraj v sercu zaperto. ampak se mora razodevati tudi na zunaj, ako naj vspešno in blagonosno vpliva na skupno človeško življenje. To pa se zgodi s skazova-njera medsebojnega spoštovanja, kar imenujemo čast. Ako bi bilo pa čisto na prosto voljo dano, razglaševati napake bližnjega, moralo bi že edino iz tega vzroka izginiti vse medsebojno zaupanje, naposled pa tudi vse medsebojno spoštovanje, vsa ljubezen in složnost v človeški družbi, in ljudje bi sploh ne mogli živeti skupaj. Opravljanje je zato greh, ker naravnost nasprotuje občnemu blagru. 5.) Toda porečeš mi morebiti: „Bližnji je zgubil pravico do dobrega imena zaradi greha, če tudi skritega." To pač govori človeška strast in kratkovidnost, Bog pa govori popolnoma drugače. Pred vsem govori gospod Bog, da je greh, izdajati skrivnosti bližnjega, posebno, če bi le-ta zaradi tega terpel škodo bodisi v gmotnem, bodisi v dušnem oziru, kamor brez dvojbe spada tudi čast, — ali če bi zaradi tega nastalo pohujšanje. — Dalje govori gospod Bog: Jaz nočem smerti grešnikove, temveč, da se spreoberne in živi: in ker to hoče, zato pred vsem prepoveduje, da bi se človeku jemala prevažna dobrota njegovega življenja, to je njegova čast in dobro ime. Bog hoče pač, da se razodene storjeni greh: pa kdo naj ga razodene? Samo tisti, kije grešil. In kje naj ga razodene? V zakramentu svete pokore. To razodenje pri sv. spovedi pa je Bog zavaroval z najstrožjo skrivnostjo: s spovedno molčečnostjo. Duhovniki so namreč dolžni preterpeti prej smert, kakor naj manjšo stvarico razodeti iz spovedi. Tako skerbi Bog za čast človeka, če je tudi grešil: ali hočeš biti boljši in modrejši, kakor gospod Bog? — Praviš, da je bližnji zaradi svojega, če tudi skrivnega greha, zgubil pravico do spoštovanja. No, potem sam glej, ali še zaslužiš, da te ljudje spoštujejo. Vsaj jaz berem pri sv. evangelistu Janezu: ,,Ako rečemo, da nimamo greha, sami sebe zapeljujemo, in resnice ni v nasu (I. Jan. 1, 8.) — Naposled pa pa te vprašam: Od kod pa imaš pravico, da obsojaš bližnjega in ga, rekel bi, kot za kazen izročaš javnemu zaničevanju? Ali sme morebiti vsakdo, kdor hoče, napasti morilca, ker je zgubil pravico živeti? Ali napasti tatu, ker ima krivično blago? Ali niso za vse to postavljeni sodniki? Zate prepusti sodbo gospodu Bogu, ki edini pozna to, kar je skrito: ti zato nimaš pravice. V trenutku, ko se huduješ zaradi greha bližnjega, sam grešiš: in v trenutku, ko zahtevaš kazen za tujo krivico, sam storiš novo: ko razodevaš skrivnost bližnjega, grešiš: ko zahtevaš za skriven greh javno pokoro, storiš nOVO krivico. (Dalje nasl.) MIHAEL, po božji milosti in po božjem usmiljenju knez in škof lavantinski, mnogočastiti duhovščini in vsem vernikom svoje škofije pozdrav, blagoslov in vse dobro od Boga Očeta in Boga Sina v edinosti sv. Duha! II. Po prečudežnem in preimenituem pozdravu angeljevem se je vzdignila Marija, pa je šla ja- derno čez gorovje v Hebron, mesto judejsko. In je stopila v hišo Zaharijevo in pozdravila Eliza-beto. In zgodilo se je, ko je Elizabeta zaslišala pozdrav Marijin, je poskočilo dete v njenem telesu. In Elizabeta je bila napolnjena s svetim Duhom in je zaklicala z velikim glasom in rekla: Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa. In od kod meni to, da pride mati mojega Gospoda k meni? Blagor tebi, ki si verovala; ker izpolnilo se bode. kar ti je bilo napovedano od Gospoda. (Luk. 1, .4>i)—4">.j V pravičnem priznanju visokega pomena tega evangeljskega poročila je naša sv. cerkev v ved ni spomin na ta znameniti dogodek vstano-vila poseben praznik, praznik obiskovanja Marijinega. kterega obhajamo vsako leto dne 2. meseca julija. Preslavni papež Pij IX (1841»—187S) so ta praznik dne 31. meseca maja is~>0 povzdignili v praznik druge verste ,,v stalni spomin hvaležnosti do častil ji ve device, katera je njim in kerščanskemu ljudstvu čudovito pomagala tako, da so se mogli poverniti v llim. oproščeni sovražnega jarma.u 1.) Blagoslovljena si med ženami. Kakor Gabrijel, moč božja, je tudi Klizabeta. sodba božja, preblaženo devico in mater Marijo slavila kot blagoslovljeno med ženami, da je tako slavna in častita postala pri angeljih v nebesih in pri ljudeh na zemlji. Beseda blagoslovljena pomenja toliko, kolikor oblagodarjena. blažena. Po vsej pravici se Marija hvali in slavi kot najbolj blagoslovljena. kot najsrečnejša in najodličnejša med vsemi svojega spola, ker je bila izmed vseli izvoljena in povišana k največi časti, k časti matere Božje, ker je bila in ostala mati in devica, in ker je prinesla svetu blagoslov, kakor Eva prekletstvo. Pač nahajamo v stari zavezi srečne in častitljive žene, toda Marija, povišana nad vse stvari, presega vse v sreči, v blagoslovu in v veličju. Blagoslovljena je bila blagodušna Sara. ko je v dolini Mambre zagledala tri angel je in je iz njihovih ust prejela veselo vest. da bode v priletnosti osrečena s sinom. ((Jen. IX. 1—f>.j Blagoslovljena je bila 1 tabela, ko je postala mati onega pobožnega Jožefa, ki je bil po svoji nedolžnosti ljubljenec božji in je po svojem voljnem terpljenju postal rešitelj Egipta in svojega lastnega ljudstva. (Gen. 30, 22—24.) Blažena je bila med ženami Johabed, ki je ob času najhujšega robstva Izraelovega rodila dečka, kateri je na kraljevskem dvoru v Egiptu dorastel v onega močnodušnega in krepkovoljnega moža Mozesa, ki je rešil Izrael sužnosti in je postal voditelj in postavodaialec izvoljenega ljudstva. (Kksod. i>, 20.) Vse hvale in vse slave vredna je ona junaška mučenica za postavo božjo, ma-kabejska mati, ki je med svojimi sedmerimi sinovi pogumno stala kot priča za božjo zapoved, in katere mučeniški venec se leskeče v sedmerem žaru raučeništva njenih sinov. (II. Mak. 7, 1—42.) Srečne in blagoslovljene so bile vse te žene, in vendar jih noben angelj ni preslavljal blagoslovljenih med ženami. Mnogo izraelskih hčera vidimo povzdig-njenili k izredni časti in slavi. Kstera, polna kreposti in strahu božjega, je bila povišana na prestolje ogromnega perzijskega kraljestva ter je postala priprošnjica za svoje ljudstvo, ki je bilo v sraertni nevarnosti, in je osrečila svoj narod. Toda kje beremo, da bi ji bil nebeški poslanec sporočil ^ozdravljenje? Kdo ne pozna in ne občuduje Judite, najhrabrejše junakinje med izraelskimi junakinjami? Ko je Holofernu, vojskovodji Asireev in zakletemu sovražniku Izraelcev, glavo odsekala in se vernila v osvobojeno mesto Betulijo, popevala je tako resnično kakor lepo: I valite Gosp. da našega Boga, ki ni zapustil onih, kater so v njega zaupali. Nad menoj svojo deklo je dopolnil svoje usmiljenje, katero je obljubil Izraelovi hiši, in je umoril po moji roki sovražnika svojega ljudstva to noč." (Jud. 13, 17. 18.) Knez ljudstva, kralj Ozija, je poklical junakinjo k sebi in jo je pohvalil, rekoč: „Blagoslovljena si ti o hči od Boga Gospoda Najvišjega pred vsemi ženami na zemlji. Danes je Gospod tako povišal tvoje ime, da ne bo izginila tvoja hvala iz ust ljudij, ki se bodo spominjali moči Gospodove na večno." (Jud. 13, 23—2"O In Joahim. veliki duhoven, je prišel iz Jeruzalema v Betulijo z vsemi svojimi duhovniki, da bi videli Judito. In ko je izšla k njim, so jo vsi blagrovali enoglasno, kličoč: „Ti si »lava Jeruzalema, ti veselje Izraela, ti čast našega naroda. Ker si možko ravnala, in vterjeno je bilo tvoje serce. ker si čistost ljubila. Zato te je tudi roka Gospodova okrepila, in zato bodeš blagoslovljena vekomaj." In vse ljudstvo je pri-terjevalo: -Zgodi se, zgodi se.'fc (Jud. 15, —12.i Toda kje je, vprašam, angelj, ki slavi Judito blagoslovljeno? Kje se prikaže poslanec božji s pozdravom do nje? To odlikovanje je došlo edino le Mariji, katera je peklenskemu sovražniku sterla glavo, katera nam je rodila Mesijo, odrešenika in zveličarja. Marija sama, razsvetljena od sv. Duha, je spoznala vse, kar ji je Gospod visokega, velikega in slavnega storil: spoznala je, da je in ostane blagoslovljena med vsemi ženami, zato se je radovala v Gospodu svojem Bogu in je pela v preroškem duhu: .,Glej, odslej me bodo srečno imenovali vsi rodovi. Ker velike reči mi je storil On. ki je mogočen in katerega ime je sveto." (Luk. 1, 48. 411.) Ako se je kedaj izpolnila kaka preroška beseda, dopolnila se je in se še vedno dopolnjuje beseda Marijina: Glej, odslej me bodo srečno imenovali vsi rodovi! Srečno in blaženo so jo imenovali apostoli, ki so se zbirali krog matere svojega Gospoda in mojstra in so bili ž njo složni in stanovitni v molitvi. (Dej. apost. 1, 14.) Srečno so jo imenovali mučenci v temnih grobnicah katakomb, kjer se že nahajajo prav lepe podobe Marijine. In kdo šteje nebrojno trumo svetih spoznovalcev in svetih učenikov, ki so Marijo srečno imenovali in proslavljali? Slavijo jo kerščanska ljudstva in kerščanski narodi, kerščanske deržave in kerščanska kraljestva, dežele in mesta, poveličujejo jo kerščanski učenjaki in umetniki, pesniki in slikarji: časte jo sleherni dan še milijoni pobožnih duš, otrok in starčkov, devic in mater. Povišujejo jo visoki in nizki, bogati in revni, bolni in zdravi. Ona je v resnici blagoslovljena med ženami. Zlasti pa je še blagoslovljena, ker je že slišala iz ust večnega sodnika srečno in sladko besedo blagoslova, katero bodo pravični slišali šele sodnji dan: „Pridi, blagoslovljena mojega Očeta, in posedi kraljestvo, ki ti je bilo pripravljeno od začetka." (Mat. 25, 34.) Benedicta tu in mulieribus! Blagoslovljena si med ženami! Marija Lujiza, mati princa Borisa. Pridni katoliški list „La Ricreazione"4 v Terstu, je 1. sušca čitateljem prinesel sliko bulgarske knje-ginje Marije Lujize, o kteri se je mnogo pisalo ravno preteklo dni. Lujiza je burbonske rodovine. rojena 1. 1670, hči Uoberta. vojvoda s Parme, in neke burbonske princszinje Napolitanske Pred štirimi leti je bila poročena s Ferdinandom Maksimiljanom. knezom bulgarskim. ki je bil rojen na Dunaju 1. 1*61 in mu je mati princesinja Marija Klementina orleanska, hči kralja Alojzija Filipa. Odgojena v domači hiši je Marija Lujiza preživela perva leta v Wartegg u ob Kostniškem jezeru. Njen stareji sin Boris ima zdaj tri leta, mlajši — Ciril — pa kake 4 mesce, in misli se, da ostane katoličan, kar je zdaj gotovo tudi še Boris, če prav so ga mazilili razkolniki; toda prašanje je. kaj bode storil pozneje, ko zve in se zave, kaj so neopravičeno z njim storili. V Sofiji je Marija Lujiza v naj boljšem slovesu zarad blazega duha in serčne dobrotljivosti. Kako je mati Marija Lujiza zgodrj in ves čas skerbela za svojega sina Borisa, da bi ostal katolišk, priča tudi to le: Italijanski list -Paese" naznanja iz pisma ita-ljanskega kapucina iz Sofije dne 30. prosenca 189š in pravi, da v kapeli bulgarskih knezov je sam videl, da knez Ferdinand, soproga Lujiza in princ Boris so zapisani v tretji red. K temu pristavlja med dragim tudi tole: „Ko je bila malemu ljubeznjivemu in umnemu princu na vrat dana predraga svetinja . . rekel je. če tudi je imel še le dve leti: Mercf! (to je: Bog plačaj!) Mali tretjerednik tudi vsak dan spol-nuje dolžnost, ko na čast sv. Frančiška moli vsak dan očenaš, kakor mu narekuje njegova detinsko pobožna kneginja .. Poročevalec pristavlja, da on (Boris) naj mlajši med sinovi sv. Frančiška, bode kmalu spoznal, da ima vzvišenega sobrata v naj pervem vseh tretje-rednikov — Leonu XIII; et Deus ambos servet pro-tegatque(in Bog naj oba ohrani in brani)! Podpisan je Fia Barnaba da Visso. Cappucino." Solnograška „Kirchenzeitung.M ki to piše 14. febr. 1890. pristavlja, da se to zdi skorc neverjetno, pa vendar da se komaj da nad tem dvomiti, in ako je tako bi to znamenito pojasnevalo razpor. ki vlada v sercu omahljivega kneza, in pa plemenito prizadevanje pobožne knjeginje, da bi s pomočjo velikega svetega očeta Frančiška otela svojega nesrečnega otroka. — Znano je, da oo. kapucini imajo na Bulgarskem katol. mi-sijon in ni ravno davno, ko smo dobili pismo od misijonarjev iz Sofije Kapucini imajo v knežji kapeli božjo službo in brez dvoma tudi vpljiv do knežje družine; toda kako je v naj novejši dobi. to kažejo sedanje dogodbe. Vsako vemo katoliško serce naj Bogu in ss. Cirilu in Metodu priporoča vladno ondotno družino, posebno pa princa Borisa, o kterem se pri tolikih svetnikih III. reda smemo zanašati, da ga pekel ne bo dobil, če tudi so ga začasuo iz-tergali iz naročja matere katoliške Cerkve. On se bo oklenil svoje bogoljubne matere, in Bog ga bo vodil po takih potih, da se bo iztergal iz razkolstva in zveličal. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Dolenjskega. (Druga resnična dogodba iz mojega življenja). Delali smo 1. 1838. v železni tovarni. Topili smo železo iz rude. Toda velikanska peč. plavž imenovana, nam je v začetku zelo nagajala; ruda se ni dala topiti. Silno smo terpeli in poskušali na vse mogoče načine, da bi se ruda stopila. Nazadnje si domisli tovarniški vodja, da se morda zato ne topi, ker smo dali kamnja med rudo. in da bi bilo bolje, če bi dejali vmes sežganega apna. — To je bilo ravno 16. svečana 183$. — Na povelje tovarniškega vodje gremo k bližnji apnenici, ki je bila polna sežganega apna. Bilo je že ob desetih ponoči, ko smo ta ukaz dobili Pervi delavec gre v apnenico in gleda, kako in kje bi se moglo naprej priti do apna, ter začne bližnji kamen majati. Kar zagromi, kamenje 3e zruši na delavca, — in hipoma je v apnenici zasut. Apno je zasulo vso jamo in vhod. Dva druga delavca, ki sta zraven stala, začneta na ves glas vpiti, da je naddelavca v apnenici zasulo. Vodja ukaže delo ustaviti in vsem delavcem odkopavati zasutega reveža Tudi skoro vsi ljudje iz vasi, ki je štela 60 številk, s j prišli na pomoč. Odkopavali so od zgoraj in spodaj, kolikor mogoče hitro, če prav ni nihče mislil, da je še živ. Jaz sem tega ponesrečenca silno ljubil, bil je moj prijatelj; kdo je tedaj večjo žalost občutil, kakor jaz njegov zvesti prijatelj! V svoji veliki žalosti se spomnim pomoči usmiljene Matere Marije, pokleknem na kolena v skrit kot pri apnenici in začnem s terdnim zaupanjem klicati na poinoč Marijo, s solznimi očmi kličem in prosim: „0h Marija. reši življenje temu nesrečnemu prijatelju'" Delavci. katerih je bilo veliko, so delali na vso moč; na stotine ljudij je bilo zraven, pa mene ni zmotila no bena reč; molil sem ter klical Marijo na pomoč. Kar zaslišim kričanje; vidi se namreč, da se je kamenje sesulo nad nesrečnikom; ali do njega je der-žala ozka luknja, po kateri bi se lahko prišlo do njega. Xeki serčen mladenič res s težavo spleza do trupla, ki je v nezavesti ležalo med skalami. Naglo zagrabi nesrečnika in ga vleče sk<«zi ozko luknjo. Kamenje se je s.imo tako zgradilo, da se ravno na tistem kraju ni zrušilo. Komaj pa t.i junaški mladenič ponesrečenega delavca ven potegne, se vnovič vse zgrudi ter zasuje prostor, kjer je nesrečnik ležal prej. Naj bi bil še tisti trenutek tam notri, bil bi gotovo stert od silne teže apna. I'bogi delavec se je kmalu zavedel. Mil je rešen iz grozne smertne nevarnosti. Kdo drugi ga je rešil, kot pomoč Marijina? Tako mile prošnje in tako terdnega zaupanja Marija ni preslišala, ampak uslišala je mojo zaupljivo in ponižno prošnjo, ter rešila mojega prijatelja nesrečne smerti. Nikdar ne bodem pozabil dneva 16. svečana 1838, ko se je to zgodilo. Zato kličem vsim. ki so v stiskah in bridkostih, v dušnih ali telesnih nevarnostih: O, kličite s terdnim zaupanjem k Mariji za pomoč; gotovo bodete uslišani Tudi tukaj je resnična molitev sv. Bernarda, da Marija nikogar ne zapusti, kdor koli s terdnim zaupanjem njo kliče na pomoč. J. P. Iz Novoiuesta pišejo pridne „Dolenjske Novice": Usmiljeni bratje v Kandiji. kakor je znano, delajo z naj večim trudom in darežljivostjo v korist terpečim bolnikom Kdo bo tajil, da so vredni tudi podpore od nas, kolikor le uterpimo. To še tembolj, ker v kratkem se bode bolnišnica povečala. Sedaj se ponuja vedno več bolnikov, kot se jih sprejeti premore. Kako neprijetno je gg bratom kako brit ko za bolnika, ako se pripelje do bolnišnice, pa ga ne morejo sprejeti (razun v kaki nagli nesreči». ker je polna do zadnjega prostora. Opomnilo se je že večkrat, naj vsak bolnik ali županstvo poprej popraša. je li prostor, ali ne. in naj se ne pozabi seboj prinesti zaznamek, odkod in kaj je kdo. pa koliko star? — Opomnimo naj. da so usmiljeni bratje res vse podpore in usmiljenja vredni in potrebni. Zdi se nam, da se nanje premalo oziramo; tudi „Danica" rada sprejema darove za to napravo; tu se dela dejansko za naše uboge brate. — tu je pravo domo-Ijublje in rodoljubje: „Hic Rhodus — hic salta!" Vr. Mesca sveč. se je sprejelo v bolnišnico 55 bolnikov; ob koncu pros. jih je ostalo v oskerbovanji še 29, skupaj 84. Od teh je do konca preteklega mesca ozdravelo 33, zboljšalo se je dvanajstim, neozdravljivi bili so 4. umeril trije, in sicer eden za ostare-lostjo, 2 za jetiko. V Žuženberku so predpustne dni obhajali ponavljanje sv. misijona. Ljubljanski čč. oo. lazaristi U. Nežinah, V. Krivec in J. Navinšek so vidili prelepo in spodbudno opravilo. Cerkev je bila do zadnjega napolnovana in kakih 12—13 spovednikov je imelo dokaj opraviti. Hvala Bogu. — to so veselice, kterim angelji slavo pojejo! Dopis iz Jugoslavije, i Iz Madagaskara.) Ne-vgodna in britka žal prešinila je katolike, ker je francoska vlada poslala na Madagaskar protestanta. gos]Mjda Larche-a za generalnega rezidenta; bili so v strahu, da bode general - rezident v edinosti delal z anglikanskimi ikrivoverskimn misijonarji, temi zagrizenimi nasprotniki francoskega vpljiva in tudi rimo katoličanstva. Ipak ni došlo do onega, kar so se katoliki bali. kajti gospod Laroche poslal je pismo iz Tanarive predstojniku menihov trapistov v samostan Staoneti (v Algirui, in to pismo ima naslednji obseg: On. I^aroche protestant, se dobro spominja, kakor bivši prefekt v Algiru. vsestranskega, veleko-ristnega. blagonosnega in blagoslovljenega delovanja teh verno-pobožnih, pridno delavnih, pravo omiko in prosveto razširjajočih redovnikov, ter želi pridobiti in imeti tako ve redovnike trapiste tudi na Madagaskaru. da bi se prava) kerščanska. praktična omika in prosveta počela in vvedla. ter obderžala tudi tain in svoj blag nosni cilj dosegala. Ako hočejo se Trapisti odločiti za ta misijon. naj blagoizvo-lijo t je priti; oskerbeti in zagotoviti jim hoče brezplačno potovanje in plavbo na morju, podeliti jiin zadostno zemljišč za naselbine, da bodejo za-mogli sodelovati za kerščansko nravno in mirno pridobitev. vreditev in doveršitev te kraljevine, koja je po m««či orožja postala francosko posestvo. Tako misli o trapistih protestant! Tako poznava in pripoznava nekatoličan verle menihe sv. Bernarda. Kako j»a govorijo o trapistih marsikteri novošegni. po imenu katoliki! Blagor in raznoverstne so koristi pokrajini in biskopiji. kteri bivajo redovniki Trapisti. Koliko koristi ljudstvu njihovo nočno čuvanje v molitvah cerkvenih. redno, natančno opravljanje presv. službe Božje, ostro, pobožno življenje, pa umno in pridno poljedelstvo ter živinorejstvo. obilne dobrodelnosti, osobito j »a še tam. kjer imajo ti redovniki poleg samostana tudi jako praktična kerščanska vzgojeva-lišča in učilišča za sirotne dečke. iK»ii*-<- nasl » Iz Vatikana iKoneci IJri vsem tem. da imajo sv Uče marsikaj britkega prenašati, so vendar le Še dobrega, da glede Njih visoke starosti, rekel bi, izvanrednega zdravja. Kervavo rano je Njih očetev-skemu >ercu vsekalo ničevno in brezznačajno obnašanje zaslepljenega bolgarskega kneza Ferdinanda. Kakor oljče znano bil je pri sv. < Jčetu knez Ferdinand vsprejet v avdijenci. katera mu je bila dovoljena ped pogojem, da v strogem Jncognito" brez vsakega zunanjega značilnega blišča se poda v Vatikan. Toda tudi tej želji je knez nasproti ravnal, ker pripel je na svoje persi vse svoje rede in v spremstvu peterih spremljevalcev pripeljal se je v Vatikan. Sv. Oče so samo njega vsprejeli v malem salonu, in zaslišanje je trajalo pet minut in pol ure, s kakim izidom, znano je obče. Ko je knez izrazil svojo prošnjo glede sina Borisa, so mu sv. Oče z užaljenim očesom in s tresočim glasom rekli: -Ali res hočete, da privolim v smert Vašega sina, v smert njegove duše? ker to je po katoliškem mišljenju prestop k pravoslavju." Knez je na to odgovarjal, češ „da je njegovo stanje zelo težavno in je vsled tega prisiljen tak korak storiti." Sv. Oče mu odgovorijo: „Knez. Vaša krivda je, ako je Vaše stanje težavno, kajti ko bi bili takoj pred enim letom ravnali v smislu dobrega in zvestega katoličana ter na vprašanje, bode li Vaš sin k pravoslavju prestopil, nikavno odgovorili, bi nikakor ne bilo sedanjih težav, toda Vi niste ravnali i iti govorili kakor se spodobi odločno zvestemu katoličanu. Zraven pa imate v Vaši družini lepih zgledov; Vaši sorodniki iz kraljeve hiše saksonske so se vedno zvesto oklepali svoje svete vere, in zaradi tega jih tudi podlož-niki. akoravno večinoma nekatoličani, ljubijo in čislajo. Da bodo težave nastopile, bilo je pričakovati. Ko je vojvoda od Parme k meni prišel in mi „even-tuelno" zaročenje svoje hčere z Vami naznanil, sem ga takoj opomnil na bodoče težave ter sem mu jih na serce položil. In še le potem sem privolil v to zakonsko zvezo, ko mi je v svojem in Vašem imenu dal častno besedo, da bodo otroci, rojeni v tem zakonu. v katoliški veri izrejeni." Z resno očetovsko besedo so kneza opozorili, da prelomi to častno besedo. ako nezvest veri in papežu dovoli, da Boris prestopi v pravoslavje. Nemilostno od sv. Očeta od-slovljen, odpeljal se je knez h kardinalu Rampolla, nemara z namenom, da bi ga pregovoril zanj posredovati pri sv. stolici. Taka je bila po zanesljivem viru avdijenca bolgarskega kneza pri sv. Očetu, in vse drugo, kar razni, zlasti cerkvi in papežu sovražni listi čenčajo, so pač večinoma prazne izmišljene čenče. („Slov. 24. febr") p q l Nekaj o gledališčih. Znan francoski profesor objavil je statistiko gledališčnih požarov za čas od 1. 1751. do 1885. toraj za 135 let. On pravi da je nad tem časom zgorelo 730 gledališč in se je ponesrečilo 6573 ljudi. Največi požar bil je v Kapo-distriji, kjer je 1000 ljudi zgorelo, v Philadelfiji 970, v Petrogradu 800. v Kantonu 1670, v Knebeku 200, na Dunaju 450 (žali da tudi nekaj Kranjcev); in v Parizu pri požaru komične opere 26» ljudi. Na leto 8 milijonov ljudi obiskuje gledališča. — Gledališče sedanjih dni je zelo pokvarjeno. Sami Francozje, ki imajo največa gledališča pripoznavajo, da je gledališče in opera tako zašla na slabo pot. da je treba na vsak način v tem oziru velike reforme. Pa kakor se je že Karol Baromej zastonj trudil gledališču boljšo smer nakazati, tako bo tudi sedaj zastonj vsak trud za zboljšanje gledališča. Kar zadeva neko znano gledališče, ni po vsem vzorno in prida; kajti ni še dolgo časa. ko je neki sicer olikan liberalec s svojim sinom zapustil predstavo, da bi se mu sin ne pohujšal. kakor se pripoveduje. A K. Razgled po svetu. Terst. Milostni gospod generalvikarij dr. Jan. Šust je izvoljen kapiteljski vikarij. — Prečast. g. kan. Peter Flego je postal administrator mensalnih posest sede vacante. — Č. g Henrik Šonc, škofovski kaplan, postal je kooperator pri sv Antonu v Terstu. — Č. g. Edvard Dargi, v Isoli, ostane še dalje v pokoju. — Umerli so čč. gg. Fr. Tomšič, Fr. Brejcha in kan. Jožef Križman. Naj v miru počivajo! Dunaj. (Marijina bratovščina za Afriko). V petek 21. svečana t. 1., je bila pod predsedstvom kardinala Gruša navadna obletna seja osrednjega odbora. V tej seji so odločili prihodke pretečenega leta (1 G.900 gld.) med misijonske naprave, ki so naslednje: apostoljski vikarijat za osrednjo Afriko; koptiški patrijarhat v Aleksandriji; frančiškanski misijon v Gorenjem Egiptu; misijonske sestre v Umtati (Afrika), misijonske sestre v Marši (Tunis); trapisti v Natalu; misijonar Frančišek Majer ravno tam; „beli očetje" v Sansibaru; misijonska hiša Št. Gabrijel v Modlingu za njene afrikanske misijone. Berolin in katoličanstvo. Berolin je bil pred več kot 30 leti zašel protestantizmu v roke in katoliške cerkve so bili zaperli aH prodali protestantom, zgubili so se bili katoličani skoro popolnoma iz mesta. Kar jih je bilo še ostalo, so hodili k sv. maš: v kapelo avstrijskega poslanštva. Kralj Friderik II je dal prostor za zidanje nove cerkve; ali šele po mnogih zaprekah in velikih denarnih stroških so jo mogli dozidati. Posvečena je sv. Hedvigi in je narejena po vzorcu rimskega „Panteona;" v nji je prostora za kakih 5000 ljudij. Odkar je Berolin glavno mesto nemškega cesarstva, naseljuje se v njem vedno več katoličanov in zato je treba vedno več cerkva. Zdaj šteje Berolin nad 150 000 katoličanov. Razdeljeno je mesto v 7 duhovnij. katere imajo ravno toliko cerkva in mnoge kapele. Predmestja imajo istotako 7 duhovnij in 7 farnih cerkva z več kapelami. Zdaj pa zidajo v Be-rolinu več novih cerkev, tako n. pr. cerkev Serca Jezusovega in Ljudovika. Od ženskih redov ima Berolin uršulinke, usmiljene sestre sv. Karola Boromeja, tako imenovane sive sestre in dominikanke. Dalje ste ondi dve katoliški sirotišnici, jedna za dečke in druga za deklice; potem 4 višje katoliške dekliške šole in 18 katoliških ljudskih šol. v katerih uče sami katoličani. Sploh so tam katoliški učitelji in užiteljice verni in vero tudi spoznavajo in spolnujejo, kar se je videlo posebno pri zadnjem misijonu, ko so se lepo in pošteno vdeleževali pridig in ss. zakramentov. Od moških redov ima Berolin samo oo. dominikane, ki imajo v Moabitu lepo, veliko farno cerkev. Eim. V Vatikanu so 3. t m. obhajali obletnico kronanja sv. Očeta Leona XIII. Zarad velike nesreče, ktera zadeva italijanske sinove v Afriki, ni bilo Te deum-a v Št. Peterski cerkvi, kakor je sicer o taki priliki. Iz Jeruzalema, mesca sušca. Angelji ljubezni. — Pod tem napisom naznanjajo, da v Jeruzalemu so že davno želeli očitno pomoč za bolnike. Poglavar jeruzalemski, Ibrahim- paša, je dognal zidanje take naprave in jo je izročil usmiljenim sestram. Izročili so jim bolnišnico prav slovesno. Paša z vradniki mesta in časniki njegovega dvora so pervi stopili v ho-spital. Ko so po tem prišle sestre, jih je turška vojaška godba pozdravila in od vsih strani je zagermel klic: „Slava usmiljenim Sestram!" Pri njih vstopu v hospital je vstal paša z vsim svojim spremstvom in je Sestrs pozdravil z: Dobro došle! Na to je sledila cela množina turških šeg in pozdravljanj. K sklepu je paša govoril lepe besede: „Vam vsem, moje sestre, izročim to hišo z vsimi njenimi prebivalci. in sem prepričan, da V6 bodete naj boljše matere našim ubogim bolnikom." Iz tega obnašanja mohamedanskih vradnikov do katoliških redovnic bi se imeli marsikaj učiti fra- masoni v Parizu, pa tudi v marsikterih druzih mestih. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec sušeč (marciji 189G. tSpis poterjen od sv. Očeta i a) Glavni namen: Pobožnost 'au-k«-i:a /ru>tra pr««fi modnemu tla-an>tvu. •-'•" » Marijino oznanjenje. in«. • Praznik Marijinih 7 žalosti). S. Rupert. Avstro- oc« r?ki >koij.- Moč iii p«.terplj»-nj.- v 1 tulili !>kn>ijja\aii. I S. Janez Kaplstran. O/ivljeije k.r-čansk.^a duha. • »v.ran.- | ojtul.n.-jia x § • 1 j i a slal-.ra • artništva. Katoliški vrstniki. T* » Cvetna nedeljo, s. Lndolf. Kerš.-anske vladarske hiš.'. Poj«.Um pr« >t.»>t i a raz-irj^nje r.-silu.' d. lavm sti sv < .-rkv.- •'>") S. Angela Follnjsko. Vdo\.- in -ir»t!.f. • »bvarovanie pr> d jK/ar-Ui in |*»v« dnijo. P**mladan*ke s.-tve » S. Akacij. Itokar-ko. Stanovitnost v spoznavanji in -pcluj. vanjn -v m«-. V-.- p-sVin.-. pa - neuslišane zadev«'. Mes.-a Mi-, a titn-rli in aprila umir»j«»či udj- mliš-aua s.-ui bila ; naznanjam torej preserčno zahvalo pr.-v Jezu«ov.-mu S*rcu Mariji prečisti Devici in -v. Jožefu. Oh. zatekajno s.- k Mariji, ki je prib.*ališ.e gr—nikov, tolazniea ža_ lostnih in ponuč kristjanov ! A Z. v Mengšu. Listek za raznoterosti. Vprašanje. Ali so ne mara srečni liberalci in njih pajdaši? Slišal sem starega moža. ki je prav pogosto ponavljal tele besede: Gorje tistemu, kteremu je Bog šibo v roke dal, da druge tepe! Umeri je eden naših prav pridnih dijakov, sed-mošolec Jože Skuk iz Cirknice. in bode ravno na svoj god pokopan, v Cirkniei. Priporočen bodi v molitev, še zlasti dijakom. Bog mu daj večni mir. V Vodicah so pričeli podirati od potresa raz-djano cerkev. Sv. Jožefa dan popoldne so vsi zvonovi slovesno naznanjali slovo od stare cerkve, in to v znamnje, da naj ta čas ljudje molijo v zahvalo za vse v stari cerkvi prejete dobrote in prosijo Božjega varstva pri zidanji nove cerkve. Ljudje so kar jokali, ko jim je bilo to oznanjeno, tako milo se jim je storilo od stare cerkve se ločiti. — Tudi blagim čitateljem »Zgodnje Danice" se priporočujejo v molitev na čast sv. Jožefu za srečno zidanje nove cerkve v Vodicah. Vsim blagim Jožefom, priserčno čestitamo za veseli god. Tako tudi nedavno godovavšim Matijem, ter ob enem naznanjamo dobrotnikom, da čez par mesecev bode zopet eden od našega „dijaškega omizija", kakor že toliko druzih. obhajal novo mašo. 1 meri mu je pa dobri oče, ki ga priporočuje v molitev. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: P. T. kan. dr. Matija L.-ben 10 gld. — Neimenovana 2 gld. in za kruhe sv. Antona 1 kron« — Fr. Ster-mogorski v Dražgošah 1 gld. g. Avg. Šinkovic •"> gld. — 0. g. žnpn'k gld. Pogovori. P. F.manuel v Mariannhillu: Serčen pozdrav in lepa livala za poslane tvarine! Skusili bomo. da bode nadalje vsaka Številka kaj prinesla. Upamo, da ste »Dan.« že prejeli, kterih več številk se je skup poslalo. Tudi nekaj spisov od druzih verlih gg. pisateljev pride na versto. Vsem Bog obilno plačaj! — Odgovorni vrednik : Lika Jerai. — Tiskarji in »aložniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.