zen ta tivno in okusno oprem ljeno delo, dobimo o n je j povsem drugačno m ne­ n je . Saj n je n a vsebina p rece j p resega sam o »arh itek turo« kozolca. A vtor nas v p rvem delu k n jig e sezn an ja s tip i in funkcijam i kozolcev, z n jihovo velikostjo , z gradbenim m ateria lom in njegovo obdelavo, s te rm in i za posam ezne (konstrukcijske) dele kozolca k a k o r tud i z n jegovo ra z š ir je ­ nostjo n a slovenskem ozem lju. Povsem se s tr in jam o s piscem , ko p rav i, da je kozolec n eo k rn je n spom enik slovenskega lju d sk eg a stavbarstva , k i je n a ­ m en jen km ečkem u gospodarstvu. P rav tako se mi zdi izredno pom em bna ugotovitev, da je funkcionalno-tipo loška razv rstitev kozolcev n a ju s trez n e jše izhodišče, k i nam p o ja sn ju je n jihove posam ezne značilne oblike in v sa j delno o sv e tlju je n jihov n as tan ek in razvo j (str. 11). Po p rv i svetovni vo jn i so začele sodobnejše oblike g radbenega m ateria la izpodrivati les, k i je bil do tle j glavni in izk ljučn i nosilec k o n stru k c ijsk ih oblik našega kozolca. Toda že v le tih po drug i svetovni vo jn i so b ili kozolci za rad i n a jra z ličn e jš ih arondacij in d rug ih razlogov zapisani počasnem u izu­ m iran ju . N ek a teri so v n jih v idevali tu d i sim bol p rež ivelih oblik km etijs tva , sim bol n azad n jaštv a in trm oglavega u p ira n ja p reob razb i našega podeželja. O b vsem tem p a smo vse p repogoste je pozab lja li, da je kozolec nepogrešljiv i in sestavni del slovenske po k ra jin e . V drugem delu k n jig e je p rik az an a in razč len jen a vk lju čen o st ozirom a h arm onična vraščenost kozolcev v naselb insk i prostor. P oložaj kozolcev je odvisen od oblike tal, zem ljiške razdelitve in od zahtev, k i jih n a re k u je n je ­ gov nam en. Za to p red stav itev je pisec izb ra l pet, m orda res n a jb o lj tip ičn ih skup in razv rstitv e kozolcev n a Slovenskem . P rik aže nam strogo kom pozicijo kozolcev ob n ase lju M edno p r i L ju b ljan i, kozolce n a Sorškem polju , k i so b rez p ravega reda razpostav ljen i po po lju , p a studorsko skupino stogov, k je r p rev la d u je zem ljiška razdelitev na delce. P ra v zanim iva je sku p in a kozolcev n a robu te ra se ob Velikem O rehku pod G orjanc i ali p a a rha ične ob like raz ­ ličnih tipov kozolcev v Posavskem h rib o v ju — v G ab rju p r i Jančah. Izredno dragocen in zanim iv je tr e t j i del kn jige . V n jem se nam reč tu d i M ušič u s ta v lja ob v p raša n ju izvo ra in razv o ja našega kozolca. P otek razv o ja eno jnega kozolca gre v ravn i v rsti: od v zem ljo zapičenih ostrv i in na n jihov ih okleščenih v e jah v vodoravni legi počivajočih m ladik, do končne oblike kozolca s streho, k i je p rav zap rav dom a le p r i nas na Slovenskem . Vm esne razvo jne s topn je tega kozolca najdem o še d ru g je po E vropi (gl. str. 165). Bolj ne jasen je izvor vezanega kozolca, k i je slovenska posebnost in sega še p reko naših narodnostn ih m eja, p re težno n a obm očja, k je r je nem ški ž ivelj as im ilira l slovenskega. V vezanem kozolcu se kažejo že izboljšane gospodarske in socialne razm ere slovenskega km eta. K onstrukcijsko načelo vezanega kozolca je že nakazano v podu ali v sked n ju (str. 163—164). In p rav iz tega av to r izv a ja m isel, da je izhodišče razvo jne poti vezanega kozolca v sk ed n ju ali podu. k i je dobil izpopolnitev v eno jnem stegn jenem kozolcu, zak lju č il pa se je v povsem razv iti oblik i vezanega kozolca (str. 165). To je povsem nova p redpostavka, k i se b istveno ra z lik u je od naše dosedan je p re d ­ stave o razvo jn i po ti našega kozolca. K njiga je op rem ljena z izredno lepim i in bogatim i fo tografijam i, risbam i in skicam i te r situac ijsk im i načrti. Tudi po te j p la ti p red s ta v lja lep dosežek naše tisk arn išk e zm ogljivosti. C eloten te k s t je p reveden n a anglešk i jezik . In p rav to k n jig i omogoča, da bo n je n a teh tn a m isel lahko p ro d rla izven naših m eja. M ilan N atek Boris Gaberščik, 25 Ja lire S tad ten tw ick lung L jub l jana . B erich te zur R aum forschung und R aum planung, W ien, J. 13, H. 2, 1969, str. 17—28. G re za odlom ek iz d ise rtac ije B orisa G aberščika , k i jo je av to r b ran il le ta 1968 n a d u n a jsk i v isoki tehn išk i šoli pod naslovom »Razvoj m esta L ju b ­ lja n e s posebnim ozirom n a p rom etn i položaj«. G aberščik v tem k ra jše m od­ lom ku, n a 12 straneh , p r ik az u je m estni g radben i in u rban is tičn i razvo j od p rv eg a u rb an is tičn eg a n a teča ja , k i ga je razp isa la m estna u p ra v a 1. 1940, do sp re je tja »generalnega u rban ističnega n ač rta L jub ljane« iz 1. 1965. Težišče n jegovega o b rav n av an ja je na p rik azo v an ju v tem razdob ju izdelanih u rb a ­ nističn ih program ov in načrtov in sicer iz I. 1940, 1951 (Urad za regu lacijo L jub ljane), 195? (P ro jek tivn i a te lje ), 1960 (natečaj za prom etno ureditev) in 1965 (L jub ljansk i u rban is tičn i zavod), k i so nedvom no v n a jv eč ji m eri odlo­ čali o zazidavi, š ir je n ju in p rom etn i u red itv i m esta, čep rav se jih u rban istična p rak sa ni p reveč verno držala. Zelo veliko pozornost pa posveča av to r raz ­ ličnim idejn im zasnovam glede u red itv e m esta, k i so jih podali n ek a te ri znani slovenski a rh ite k ti k o t Tomažič, G ra b rijan , Jam nicki, G v ard ijan č ič itd. Med n jim i iz re k a p rav posebno p rizn an je E dvardu R a v n ik a rju in n ek a te rim n je ­ govim učencem iz sem in a rja n a arh itek tonskem oddelku fak u lte te za a rh i­ tek tu ro , gradbeništvo in geodezijo. P o u d arja , da je ta k rog zasnoval nedvo­ m no n a jv eč pobud o p rihodnosti L ju b ljan e in n jenega u rban is tičnega in re ­ gionalnega razvoja. Bogato ilu s trira n i članek je seveda vseb insk i torzo, saj m an jk a jo n a ­ vedbe o urban ističnem razvo ju L ju b ljan e p red 1. 1940: niso om enjene n ek a te re h isto rične osnove m estnega razvo ja iz rim ske in fevdalne dobe, iz srede 19. sto le tja in popotresnega obdobja, k i bi b ile p rav gotovo po trebne za bo ljše razum evan je sedan jih razm er. In še mimogrede: v č lanku moti nedosledno p isan je slovanskih šumnikov, zaradi česar je v rs ta imen in citatov spačena. Takšen renom iran časopis, kot je zgo rn ja revija, si tega dandanes ne bi smel več dovoliti, še toliko manj, k e r izha ja v Avstriji. 1. Vrišer Stane Krašovec, Človeštvo, kruh in lakota, včeraj, danes, jutri. Izdala D ržavna založba S lovenije, L ju b lja n a 1970, 4 3 8 + (8) stran i. Razm erje med naraščanjem števila preb ivalstva in prehran itven im i zm og­ ljivostm i in sposobnostmi Zemlje že več kot poldrugo stoletje p rizadeto vzne­ m irja človekovega duha. Spomnimo se samo znane M althusove študije A n Es­ say on the Principle of Population, as it A ffec ts the Future Im provem ent of Society (London 1798), ki vse do danes ni izgubila ne zagovornikov in ne n a ­ sprotnikov. V tem delu nam reč av to r trd i, da se človeštvo množi po geom e­ tr ijsk i p rog resiji, živ ila p a se poveču je jo po aritm etičn i. Se vse do danes p r ih a ja spričo izredno naglega n a ra šča n ja štev ila p reb iv a ls tv a v zadn jih de­ se tle tjih . m edtem ko se p rid e lk i živil večajo znatno počasneje, do »odkritih« ali »prikritih« lako t v svetu. Od tod p rav v današn jem obdobju izredno veliko število p u b lik ac ij in m ednarodnih zborovanj, k i se u k v a r ja jo z zapleteno p rob lem atiko »eksplozije« p reb iv a ls tv a in z njegovo zadostno, učinkovito in zdravo p reh rano . V p rik az te ak tu a ln e in žgoče p rob lem atike sodobne družbe, p a n a js i bo to na vzhodu ali zahodu, v gospodarsko razv itih d ržavah severa ali v zaostalih ozirom a v razv ija jo č ih se p red e lih sveta, je posegel tud i univ. prof. S tane K r a š o v e c s kn jigo »Človeštvo, k ru h in lakota«. Avtor nam razg r in ja vso to problem atiko v ena js t ih poglavjih. Seznanja nas tudi z nekaterim i pojmi današn je napredne preb iva ls tvene politike v svetu. V prvem poglavju je p r ikazan zgodovinski pregled lakot v svetu: znatni del tega poglav ja je nam enjen orisu katas tro fa ln ih lakot v zadnjih desetle tjih (npr. v Bengaliji, na Kitajskem), pa tudi p r ikazu lakot na ozemlju današn je Jugoslavije (gl. str. 23—24, 35). Med osnovnimi vzroki lakot so navedeni n a ra v a (suše, moče, povodnji itd.) in l ju d je oziroma d ružbena u r e ­ ditev (s truk tura zemljiške posesti, kolonializem idr.). V nas lednj ih dveh poglavjih (»Nezadostna p re h ra n a v sodobnem svetu« in »Slaba in nep rav ilna prehrana«) dobimo vpogled v gospodarsko zaostalost, k i pogo ju je revščino, lakoto in podhran jenost prebivalstva . P re h ra n a l judi v nerazv itih deželah ni slaba samo po kakovosti, temveč tudi po nezadostnih količinah bel jakovin in d rugih po trebnih snovi. N asledn ja poglavja, k i so vsebinsko tud i za geografa izredno zanim iva, so o d m erjena p rik azu kom pleksne p rob lem atike p reb iva lstva . O snovni vzrok nag lega n a ra šča n ja štev ila p reb iv a ls tv a v zadn jih sto le tih je po av torjevem