Ameriška Domov France p ° Arnež e"' YorK my 1n-Y' AM€»ICAM IN SMRff w°32 mm m# &ANGUA0« mm m 1 '-* ' 'r'^' Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg izgovori v Teheranu a peiroleju zastali tas je potekel, predno je bilo itsogoče razgovore o novi ceni za petrolej uspešno končati. V torek so bili Prekinjeni, pa bodo gotovo obnovljeni. TEHERAN, Iran. — Tu so se časa vršili razgovori med Predstavniki držav ob Perzij-^ ejn zalivu, ki izvažajo petro-'el> ter med zastopniki 22 žalnih petrolejskih družb, ki ta . '•rol e j kupujejo, predelujejo ^ Prodajajo v Evropo ter na Ja-r ^sEo. Razgovori so bili v to-e la teden prekinjeni, ker je 1 napovedan za včeraj sesta-e. ^Ve2e držav, ki petrolej iz-n . j°- Zveza hoče proučiti, kaj aJ razgovori v Teheranu za ^Pbmenijo. rzave, ki imajo petrolej, zah-®Vaj° zanj višje cene, pa tudi fia ,tevanie naraščanja cen vse-la fIU:-ga blaga od leta do ie- Dr t- • Varovat' se torei hočejo i inflaciji Petrolejske druž-Okušajo seveda ceno surove-petroleju držati čim nižje. pe, 11° lažje dosegle, so se med pg.0'*. Povezale in se hočejo pola«. 1 s^upno z vsemi državami, loami petrolejskih ležišč, trol &V°^ 2a^tev^ 50 morale pe-in družbe nekaj popustiti s° začela ločena pogajanja z ^r2aVam; o____________ CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 4, 1971 ŠTEV. LXXII _ VOL. LXXII Novi grobovi Joseph Pintar Včeraj zjutraj je umrl na svojem domu na 389 E. 160 St. 76 let stari Joseph Pintar, rojen v Cerknici na Notranjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1913, samostojni pleskar in dekorater skozi 45 let, mož Nellie, roj. Rock, oče Josepha R. in Eleanor Scott, stari oče Rickyja Candice in Colleen, brat Anne Erste, Josephine Levstik in Zore Sadler (Kalif.). Pokojnik je bil član SNPJ št. 5. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto dopoldne ob 9.15, v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na All Souls pokopališče. ^ avanu ob Perzijskem zalivu, p. Ogovori so kazali na uspeh, *a prekinjeni, ko je čas Vic Potekel. Brez dvoma jih p^v0 v Par dneh obnovili, ker druge izbire za nobeno peratura blizu 40. teth::evno m milo. Naj višja Nemški vojni vrednostni papirji so se pojavili na borzah LONDON, Ang. — Na evropskih in ameriških borzah so se pojavile nemške obveznice iz vojnih časov. V Londonu so. dognali, da so to nemški vrednostni papirji, ki so jih na koncu zadnje svetovne vojne pobrali Sovjeti in jih odpeljali v Sovjetsko zvezo. Sedaj jih prodajajo verjetno zaupniki komunističnih bank. Skupna vrednost vseh teh pa-oirjev je menda $72 milijonov. Komunisti najbrže rabijo denar, ki ga tako dobijo, za plačilo zaupnih stroškov, na primer za pozvedovanje. Tani pozval k miru na Srednjem vzhodu Glavni tajnik ZN U Tant je pozval prizadete na Srednjem vzhodu, naj ne kršijo sedanjega premirja, četudi ga uradno ne podaljšajo. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Uradno bo sedanje premirje na Srednjem vzhodu med Egiptom in Jordanijo na eni strani ter med Izraelom na drugi jutri poteklo. Malo je upanja, da bi bilo to uradno podaljšano, splošno prepričanje pa je, da ne bo premirja nihče kršil. Ta vtis je po večal poziv glavnega tajnika ZN U Tanta. U Tant je v torej pozval obe strani, naj ne kršita premirja, pa se izognil njegove omembe v zvezi s sedanjim dogovorom, je govoril bolj na splošno v zvezi z resolucijo o premirju, ki so. jo sklenili ZN junija 1967. Dejal je, da je nekaj razloga za “previden optimizem11 pri neformalnih razgovorih, ki potekajo preko G. Jarringa. Nič ni omenil napredka, ki ga zahteva pri razgovorih Egipt kot pogoj za podaljšanje premirja. Obe strani sta v vojaški pripravljenosti in Izrael se je v zadnjih dneh ponovno pritožil pri ZN zaradi poleta egiptskih letal nad izraelskimi vojaškimi položaji na vzhodni strani Sueškega prekopa. MU sklenila dogovor o izročanja! piratov WASHINGTON, D.C. — Tu je zasedal odbor zunanjih ministrov OAD, da sestavi in odobri mednarodno pogodbo, veljavno za vso Ameriko, o izročanju letalskih piratov in ugrabiteljev pristojnim oblastem. Debate na seji so bile zelo živahne o vprašanju, kam je treba postaviti politične teroriste. Za Latinsko Ameriko velja namreč že davno sklenjena pogodba poli-litičnega azila, ki np dovoljuje, da bi države izročale druga drugi politične zločince. Prav ta pogodba je razdelila ministre OAD v tri struje. Najbolj radikalna je b|la tista, ki je predlagala, da je treba vse teroriste izročati pristojnim oblastem, naj bodo politični ali ne. Za to stališče so se borile Argentina, Brazilija, Paragvaj, Ekvador, Gvatemala in Haiti, torej dežele, kjer vladajo izrazite diktature. Zastopniki teh držav niso hoteli ostati na seji do konca debate. Preostalih 12 držav, med APOLLO 14 KROŽI OKOLI LIME GOTOV ZA PRISTANEK Apollo 14 je danes zjutraj dosegel bližino Lune in zakrožil okoli nje, da se pripravi na pristanek na njej, ki je določen za jutri zjutraj ob 4.16 po našem času. Za sedaj je vse v redu, četudi je bilo včeraj nekaj zaskrbljenosti ob nepra\ilnem delovanju ene od baterij. HOUSTON, Tex. zjutraj ob 1.47 je vesoljska ladja Apollo 14 krenila okoli zadnje strani Lune. 'Trinajst minut nato je raketni motor zavrl brzino vesoljske ladje tako, da je ta zakrožila okoli Lune v razdalji 195 in 69 milj. Sinoči je bil astronavt Mitchell eno uro v lun-skem vozilu Antares, kjer je pregledoval baterijo, ki je po avtomatičnih podatkih kazala neko napako. Ni se mu posrečilo dognati, kaj naj bi bilo pravzaprav narobe, vendar je baterija sama zopet začela delovati v redu. Vodstvo poleta je nato odločilo, da je vesoljska ladja v — Danes lunskih kamnov, ki naj pomagajo jasneje pri razumevanju postanka Lune, Zemlje in vesolja. X ui*ttv, mcu redu’ da posadka pri polnem njimi tudi naša dejžela, je glaso- zdravju, in naj zato pristanek na i ___m . . . Tirni NI Agnew proti lažjim izpitom za odvetnike WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik ZDA Spiro T. Agnew je na sestanku državnih glavnih tožilcev omenil razmere v Pennsylvaniji, kjer nekateri javni uradniki predlagajo o-lajšanje izpitov za črne pravnike pri odvetniških izpitih. Teh je sorazmerno manj kot belih in pri odvetniških izpitih niso posebno dobri. Nekateri bi jim radi dali od- valo za predlog, naj se izročajo vsi teroristi, ki so ugrabili diplomate ali “mednarodne uradnike”. Čile je bil proti, Bolivija in Peru sta se glasovanj vzdržala. Predlog je torej zmagal z najmanjšo dovoljeno večino. Sedaj je še treba, da ga 12 držav tudi ratificira. Glasovanje je bilo radi tega zanimivo, ker lahko služi kot barometer, kako sč posamezni režimi obnašajo do problema politične svobode, Odnosno desničarske diktature. Zaradi uživanja mamil ni sposoben treme sodbe BERKELEY, Calif. — Poročilo na zvočnem traku, ki ga pripisujejo vodniku Črnih panterjev E. Cleaverju v Alžiriji, trdi, da so dali črni panterji dr. T. Learyja in njegovo ženo pod nadzor, ker mu je “LSD uničilo sposobnost trezne sodbe”. Tu objavljeno poročilo trdi, Luni poteka po predvidenem načrtu. Kljub vsemu skrbnemu pregledu naprav in proučitvi vprašanja na zemlji ni bilo mohoče odkriti, čemu je baterija včeraj kazala nekaj prenizko voltažo, kot niso mogli dognati, kaj je v začetku poleta povzročilo težave pri povezovanju obeh vesoljskih vozil, matične ladje Kitty Hawk in lunskega vozila Antares. Z izjemo teh dveh težav je doslej celotna odprava potekala v redu, po načrtu in brez posebnih motenj, čas, ki je bil zamujen z odložitvijo poleta 40 minut preteklo nedeljo popoldne v zvezi s slabim vremenom, je vesoljsko vozilo pridobilo tekom nekaj pospešenega leta proti Luni. Danes zjutraj ob 6.20 je vesoljska ladja s ponovnim vžigom motorja spremenila kroža-nje okoli Lune tako, da se ji približuje na 11.5 milje namesto doslej običajnih 67 milj. To bo olajšalo pristanek lunskega vo- Spor med Vatikanom in holandsko Cerkvijo prehaja v novo dobo ROTTERDAM, Niz. — Tujci le težko razumejo spor med Vatikanom in katoliško Cerkvijo na Holandskem, zato bo marsikomu prav, da se je spor začel vrteti okoli novega škofa dr. A. J. Sirnonisa, ki velja za odločnega zagovornika vatikanskega stališča, da ne more biti govora o ženitvi za duhovnike in o rabi umetnih sredstev za preprečevanje spočetja. Holandski nasprotniki vatikanskega stališča so v začetku odrekali priznanje novega škofa, potem so začeli groziti z bojkotom, sedaj je pa nekaj laikov v znak protesta zapustilo Pastoralni svet rotterdamske škofije. Kot razlog za odstop je bila po- Iz Clevelanda in okolice kupno sv. obhajilo— Oltarno društvo fare sv. Vida ima v nedeljo, 7. februarja, pri sv. maši ob 8. skupno sv. obhajilo, popoldne ob 2. pa sejo. £adušnica— V soboto ob 7. zvečer bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Antona Grossa ob 5. obletnici smrti. Treznost prevladala— Predsednik mestnega sveta Garafoli je dejal včeraj, da mestni svet ne bo v zvezi s porazom davčnega povišanja napravil nobenega prenagljenega ukrepa. Temeljito bo proučil potrebe posameznih oddelkov mestne uprave in njihove programe, nato se bo šele odločil za njihovo omejitev v skladu z načelom, da ta čim manj prizadene prebivalstvo mesta. Varčevanje naj bi se začelo najprej pri vrhovih mestne uprave in ne pri mestnih delavcih! “Nima smisla odpuščati nižje uslužbence, obdržati pa visoko plačane nadzornike,” je dejal Garo-foli. Tud* župan stvaren— Mestni župan C. Stokes je včeraj dejal, da nima smisla “žalovati” in “se smiliti sam stavljena izjava, da s škofom sebi” v zvezi z odklonitvjo po-Simonisom ne bo mogoče sode- višanja davka. Cleveland ni lovati. Iz takega poteka spora bi mrtev, treba se je lotiti trdega se dela zaključiti, da je greben dela v skladu z odločitvijo vo-spora že prekoračen. Rane tega bvcev. spora seveda ne bodo hitro zaceljene. ____ da so črni panterji umaknili vetniško pravico kar brez izpi- svoj° podporo “psihideličnemu zi]a Antares na površini Lune tov na temelju končnega študija gibanju”, katerega vodnik je bil m pustilo temu nekaj več goriva prava. Gre v glavnem za iste neEoč dr. T. Leary. Ta je v pre-Ijudi, ki zagovarjajo študij na *e^em visokih šolah brez končnih izpitov. S. T. Agnew je mnenja, da pomeni to zniževanje ravni znanja, ki je potrebno za posamezne poklice za uspešno vršitev nalog in odgovornosti teh poklicev in služb. septembru pobegnil iz ječe in zbežal dalje v Alžirijo. Perk pri Nixonu WASHINGTON, D.C. — Av-ditor okraja Cuyahoga v Ohiu Ralph J. Perk je bil s svojo ženo gost predsednika Nixona v Beli hiši pretekli torek zvečer. za slučaj potrebe. Pristanek na Luni je določen za jutri zjutraj ob 4.16. Prvi bo stopil na Lunino površino Shepard, poveljnik odprave, nato pa Mitchell, pilot lunskega vozila. Na Luni bosta predvidoma ostala 33 ur in pol ter napravila po njej dve daljši poti, tekom katerih bosta nabrala vzorce Volitve o višji dohodnini sprožile vihar med volivci Clevelanda “♦T TPT7T7T A XTT'v r\ rrJ i . , ... . ^ CLEVELAND, O. — Zad nje volitve o povišanju mestne dohodnine za primeroma majhen odstotek (0.6%) so sprožile vihar med mestnimi volivci, kar je nekaj izrednega. Običajno ne spraviš volivca sredi zime na volišče, posebno, če je slabo vreme. Letos ga tudi led, mraz in burja niso zadržale doma. Na volitve so šli celo volivci z boljšim življenjskim standardom, ki so večinoma glasovali proti povišanju in tako zmagali nad volivci nižjega življenjskega standarda, kar je gotovo nekaj izrednega. Mislimo, da je to moment, ki ga je treba posebno podčrtati. Veliki davkoplačevalci so hitro izračunali, da zanje pomeni samo po sebi tudi povišanje za 0.6% precejšnjo vsoto, ki sicer ni tako ogromna, kot na primer federalna dohodnina, pa vendar boli. Nekateri komentarji pod črtavajo, da je tudi polt igrala svojo vlogo. Mislimo, da je poudarjanje tega momenta pretirano. Ne bomo nikogar užalili, oko trdimo, da ima župan Stokes več pristašev med skromnimi kot bogatimi volivci in da pri bogatih davkoplačevalcih ni ravno priljubljen. Zgrešen je očitek, da vse presoja le po polti. Veliko nevarnejše se nam zdi mnenje, ki se je začepilo v našo javnost, da namreč v vrhovih naše mestne uprave, voljene in nastavljene, igra polt večjo vlogo, kot bi bilo dobro. Vrhovi mestne uprave bi morali sami poskrbeti, da to mnenje zamre. To je tem bolj potrebno, ker veliko volivcev iz same lagodnosti porablja ravno ta moment, kadar presoja svoje odnose do mestne uprave. Seveda s tem nočemo bra- niti sedanje davčne politike v našem mestu. Ta je res več kot ponesrečena. Naj preje je ta politika razburila vse lastnike nepremičnin z novo oceno davčne podlage, še nikoli ni taka ocena sprožila tako veliko jeze, ^protestov, pa tudi pritožb, posebno med malimi lastniki nepremičnin. Od tam je prišlo tudi največ pritožb, kar je nekaj izrednega. Proti davčnim podlagam in odmeram se navadno pritožujejo le velike “ribe”. V našem slučaju je bilo ravno narobe. Zato so imeli prav tisti, ki so že v dnevih vlaganja pritožb na .davčno upravo prerokovali, da je povišanje mestne dohodnine pokopana stvar. Ravno 'preocena davčne podlage za zgradarino in zemlj arino je dala davkoplačevalcem povod, da se ‘maščujejo’ pri volitvah o povišanju mestne dohodnine. Nobena agitacija žu- pana in mestnega sveta in tudi vseh zagovornikov povišanja ni mogla odtehtati slabe volje davkoplačevalcev. Debate za in proti povišanju mestne dohodnine so seveda spravile na dan vse temne strani naše mestne uprave, ki zanjo vzajemno nosita politično odgovornost tako župan kot mestni svet. Sedanje nerazpoloženje mestne javnosti napram mestni upravi ni od včeraj, je že stara stvar, ki že dolgo opozarja župana in mestne svetovalce, naj bolj mislijo na reformo mestne u-prave kot pa na medsebojno politično obračunavanje. To je naloga, ki se da učinkovito rešiti le z vzajemnim delom župana in mestnega sveta. Ako ne bosta vpoštevala tega dejstva, se utegne zgoditi, da bosta pri jesenskih volitvah plačana tudi za ta spbdrsljaj. I.A. Rdeči v Laosu obkolili prestolno mesto Luang Prabang VIENTIANE, Laos. — O-brambni minister Sisouk Na Champassak je izjavil, da so rdeči bataljoni zavzeli 6 vladnih postojank v severnem delu kraljestva in dejansko obkolili pre-stolico Luang Prabang. Ker priznavajo rdeči kralja Savanga Vatano, ne pričakujejo v vladnih krogih, da bi skušali zasesti tudi prestolico samo. Pathet Lao, kot se imenuje Laoška Osvobodilna fronta, in njeni zavezniki iz Severnega Vietnama nadzirajo dejansko o-koli dve tretjini vsega Laosa. Vladna oblast je omejena na o-kolico prestolice Luang Prabang in na področje glavnega mesta Vientiane ter ravnega pasu ob reki Mekong. V Varšavi hočejo obnoviti kraljevski grad z javnimi prispevki VARŠAVA, Polj. — Kako huda stiska za denar mora biti na Poljskem, se vidi po tem, da se je mesto Varšava moralo po 25 letih odločiti, da pozove ves poljski narod, naj pomaga obnoviti zgodovinski kraljevski grad v Varšavi. Grad je bil razdejan po nemških bombnikih 17. septembra 1939 in leži še danes v ruševinah. Značilno za poljski značaj je to, da v pozivu ni nič povedano, koliko bi obnova utegnila veljati. Trajalo bo dolgo časa, kajti tudi čas je zadnjih 25 let napravil ruševinam dosti škode. Ustrelitev po nesreči— Edward J. O’Rourke, ki je zaprt z nasilno smrtjo svoje žene Shirley, 49 let stare matere 5 otrok, je včeraj v izpovedi pred javnim tožilcem dejal, da se je revolver sprožil po nesreči in je krogla iz njega smrtno zadela ženo. Gladina Mehiškega zaliva višja NEW ORLEANS, La. — Gladina morja v Mehiškem zalivu je za povprečno 6 palcev višja od gladine morja v odprtem A-1 antskem oceanu. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Tu je bilo danes razkrito, da se vrše obsežne vojaške operacije v severozahodnem kotu Južnega Vietnama vse do meje Laosa. Skupno naj bi pri tern sodelovalo preko 20,000 jnžnoviet-namcev in okoli 11,000 Ame-rikancev. Doslej naj bi te enote še ne prešle v Laos, četudi je Moskva to objavila že pred 3 dnevi in je japonska poročevalska služba govorila o odskoku več tisoč južnoviet-namskih padalcev v Laosu. SAIGON, J. Viet. — Ameriško vrhovno poveljstvo je objavilo, da je pretekli teden padlo v bojih 29 pripadnikov ameriških oboroženih sil v Južnem Vietnamu. — Južno-vietnamske sile že več dni čistijo področje na kambodžan-ski strani meje, kjer so imeli rdeči svoja oporišča. NEW DELHI, Ind. — Predsednica vlade Indira Gandhi je ostro obsodila uničenje ugrabljenega indijskega potniškega letala na letališšču pri Lahore v Pakistanu. Ugrabitelja sta zahtevala, da Indija izpusti politične jetnike v Kašmirju kot pogoj za ohranitev letala. Ko je Indija to odklonila, sta ugrabitelja letalo zažgala. Indira Gandhi smatra, da bi morala pakistanske oblasti to za vsako ceno preprečiti in zahteva sedaj od njih plačilo škode. KAIRO, Egipt. — Predsednik republike Sadat bo danes dopoldne objavil podaljšanje premirja ob Suezu za en mesec. S Ameriška Domovina '»•V«« */ I <- »X 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevc-c NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18 nQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO -83 No. 24 Thurs., Feb. 4, 1971 Trenja med Jugoslavijo in Italijo Potekla sta skoraj dva meseca po tržaških dogodkih, ko so v decembru tako nemarno pokazili stike med Beogradom in Rimom, če prezremo vse drobnarije in čenče, ki so se napletle okoli tega dogodka, in postavimo celo zadevo v obsežnejše politično obzorje, dobimo sledečo sliko; Tito je hotel lansko leto porabiti za aktivno zunanjo politiko v velikem slogu. Najprvo je hotel igrati prvo vijo-lino na znanem sestanku v Lusaki v Afriki. Tam so mu črni diplomatje dali častno mesto, toda ne odločilne besede. Na sestanku so padle besede in pripombe, ki jih je bilo težko spraviti v sklad s politiko “neuvrščenosti”. Ni pa treba nikogar kriviti za take spodrsljaje, afriška diplomacija je še mlada in ima pravico do originalnih potez, čeprav je zanje težko najti dosledno razlago. Ko se je Tito vrnil domov. je imel pred seboj načrt, kako obišče vse prestolice EGS. Potovanje je previdno oblekel v poslovnost, zato so bile formalnosti omejene na minimum, javnosti pa ni bila dana prilika, da izrazi svoje pozitivne ali negativne odnose do jugoslovanskega diktatorja. Titovo potovanje je potekalo v glavnem po programu, ni pa sprožilo toliko zanimanja v mednarodni javnosti, kot so morda upali v Beogradu. Sicer je pa tudi jugoslovansko časopisje o tem pisalo v taki obliki, da je človek skoraj čutil, da listi pišejo po službeni dolžnosti in ne več. Svoje ppotovanje je Tito hotel zaključiti z obiskom v Rimu, kjer naj bi obiskal tudi Vatikan. To naj bi bil višek Titove lanske potovalne diplomacije. Tito je seveda vedel, cia v Rimu znajo tudi demonstrirati in ne samo manifestirati, zato je bil tudi spored njegovega obiska v Rimu temu primerno prikrojen. Tu se je vse zataknilo. Dne 10. decembra naj bi Tito šel na obisk v Rim, 6. decembra je bil pa objavljen govor italijanskega zunanjega ministra, ki kratkomalo pove, da se Italija ne misli spuščati s Titom v razgovore o “tržaških problemih” in da vztraja na svojih pravicah. Italijanski zunanji minister A. Moro se ni ravno trudil, da bi govoril jasno, njegova izjava je dovoljevala različna tolmačenja, povedala pa vendarle Titu, naj ne računa na uspeh, ako bo hotel govoriti o “Tržaškem vprašanju”. S tem je v Titovih očeh padel pomen obiska na polovico. Saj je hotel ravno v Rimu dobiti nekaj politične opore za svoje domače težave v Beogradu. Zgodilo se je še nekaj drugega. Dva dni po 6. decembru so razgrajale fašistične tolpe po Trstu, prišle so baje iz cele Italije. Trst je tako 8. decembra nudil podobo iz Mussolinijevih časov, in sedanji režim ni ves dan napravil ničesar, da bi to divjanje zatrl. Ves svet je postal pozoren na Trst in njegove fašiste. Niso bili presenečeni in razočarani tisti, ki poznajo, kakšno je razpoloženje med italijansko javnostjo napram fašizmu. Moti se. kdor je optimist in misli, da v Italiji fašizma ni več. Še tli pod pepelom italijanske svobodne demojcra-cije. Se je povsod obdržal, samo iz socialističnih in komunističnih vrst je bil pregnan. Malo ga je tudi med organiziranimi republikanci in redkimi demokristjani. Najbolj vneti pristaši fašizma so italijanski emigrantje iz Jugoslavije, ki še zmeraj upajo, da bodo šli preko Jadrana nazaj “domov”. Ta koalicija emigrantov in ostankov fašizma jc tako močna, da je v 28 urah lahko priredila tako bučne demonstracije v Trstu s pomočjo pristašev, ki so jih kamijo-ni pripeljali iz vseh krajev Italije. Ako je kaj takega mogla neofašistična organizacija pripraviti v par dneh. je dokaz. da še živi in da je še močna. V rimskem parlamentu sicer lahko grmijo proti fašizmu, v praksi se pa posamezni politiki obnašajo zelo pohlevno, kadar imajo posla z ljudmi, ki so blizu fašizmu. Za Tita in njegovo okolico so bile demonstracije v Trstu nazoren opomin, naj ne hodi v Rim. Ako so fašisti mogli v Trstu prirediti take demonstracije, zakaj jih ne bi tudi v Rimu? Tam bi sicer imeli opravka ne samo s policijo, ampak tudi s komunisti in socialisti, toda to nič ne de. Tekla bi kri in vsakdo bi bil zmagovalec, blamiran bi bil pa Tito s svojimi sopotniki. Tito ima že žalostne skušnje, kaj se pravi biti predmet in povod za demonstracije, saj New Yorka gotovo še ni pozabil. Ko je Tito zvedel in razumel pomen tržaških demonstracij. je hitro postopal. Porabil je priliko, da odpove o-bisk. Zvalil je tako vso odgovornost na Rim. V Rimu so to dobro razumeli in se skušali izmazati iz te afere, kolikor se je pač dalo In tako se ie zadnje poglavje Titovega 1970 potovanja po Evropi končalo s polomom, ki ga ni nihče pričakoval. Tito seveda ni mogel izvajati nobenih posledic, ker je do grla navezan na gospodarske stike z italijansko industrijo. Kdor je iz roke, naj bo tiho! Slovenija je ob vseh teh dogodkih stala ob strani. Je slepo sledila napotkom iz Beograda, kaj naj napravi. Že dolgo ni pomembnost Slovenije prišla v tako neusmiljeno stvarno luč kot prav v decembru 1. 1970. Pa se vendar še dobyo zanešenjaki, ki mislijo, da nas bo rešila ideja o slovenski suverenosti. To so sanje, kot so bile sanje l.11918, ko so Slovenci bili prepričani, da jih bodo rešile Wilsonovc točke. Od takrat se nismo dosti naučili. Kdor je skromen, samo želi, da bi nam še dolgo ostalevnaše sedanje narodne meje, četudi v okviru Jugoslavije. Ni treba pozabiti, da živijo v Italiji fašisti, ki še zmeraj hrepenijo po meji v — Postojni! I.A. BESEDA IZ NARODA Baragov spomenik CLEVELAND, nede-|mu radi priporočamo, ga posne- Ijo, 24. januarja, popoldne so pripeljali v cerkev sv. Vida v Clevelandu model novega Baragovega spomenika, ki bo stal ob obali Gorenjega jezera (Lake Superior) v L’Anse, Michigan. To bo spomenik-velikan našemu velikemu rojak u-misijonarju Baragi. Bronasti kip misijonarja je visok skoraj 12 metrov; stoječ na oblakih doseza višino 6-nadstropne hiše. Križ v roki Baragovega kipa je znatno večji od višine odraslega moža. Sicer pa, kaj bi opisoval! Pridite in poglejte! Pri glavnem vhodu v cerkev sv. Vida stoji model in priteguje nase poglede vseh mimoidočih. Razen o Baragovi veličini nam spomenik govori tudi o naši dolžnosti, da Baragi pomagamo do časti oltarja s tem, da se mamo v njegovih krepostih in zlasti tudi finančno podpremo delo za njegovo beatifikacijo. To delo zadnje čase uspešno napreduje, zlasti še odkar je dana važnejša vloga pri odločanju za proglasitve blaženim domačim škofijam. Prispevke za postavitev spomenika, kakor tudi za Baragovo zvezo sprejemata župnijska urada pri Sv. Vidu in pri Mariji Vnebovzeti (Holmes Avenue), Cleveland, Ohio. Naj tu omenim še, da je gospod župnik pri Mariji Vnebovzeti v Collin vv o odu Viktor Tomc postal pomožni postulator v zadevi Baragove beatifikacije, k čemur mu iskreno čestitamo in želimo mnogo uspeha. J. F. Upokojene] iz Waterloo Road okrožja se oglašajo CLEVELAND, O. — Zadnje dni nas drži v kleščah strupena zime. Držimo se na gorkem in gledamo skozi okno v sneg in mraz. Ko nas povsod pozdravlja ivje, mislimo na pomlad, ki si jo želimo za oglom, čeprav je še daleč. Upokojenci v Clevelandu smo precej razgibani. Klub v Eucli-du se pripravlja na praznovanje 10-letnice obstoja 14. februarja. Vabijo na večerjo in na poseben spored za to priložnost. Na Holmes Avenue bodo imeli veselico v nedeljo, 7. februarja. Tudi Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje se vneto pripravlja na svojo običajno letno veselico. Ta bo 6. marca v Slovenskem delavskem domu. Člani in prijatelji so vabljeni, da si pravočasno preskrbe vstopnice. Za zdaj so še na razpolago, zadnji teden pred prireditvijo pa jih ne bo več mogoče dobiti. Postregli bomo z okusno večerjo, za ples bo pa igrala Grabnarjeva godba. Naša prihodnja seja bo 9. februarja. Vse članstvo je vabljeno, da na sejo za gotovo pride, da bomo mogli urediti vse, kar je v zvezi s prireditvijo, ki jo pripravljamo. To bo zadnja seja pred veselico. Po seji bo na razpolago prost prigrizek. Vse vljudno vabim! Louis Dular, taj. ------a------ Veliko lesa WASHINGTON, D.C. — Zvezna gospodarska služba računa, da stoji v vseh gozdovih ZDA približno 250 bilijonov kubičnih! Ameriki. čevljev lesa “ponderosa” bora. I Po'pozdravu predsednika nam G. dr. France Cigan v sanatoriju PATERSON, N.J. — Zlasti špitalskim taboriščnikom dobro znani salezijanec g. dr. Fr. Cigan, zdaj profesor na slovenski gimnaziji v Celovcu, je bil skoraj ves decerhber v ljubljanski bolnici. Na Silvestrovo se je vrnil na Kamen pri Celovcu, pa ni mogel do župnišča, ker pot ni bila zorana in je močno medlo. Ostal je kar pri sosedu, ki ima hišo tik ob cesti, od tam pa potem šel v Celovec v sanatorij Maria Hilf. Stanje se mu na žalost slabša. Ne more več na noge in dobiva pomirjevalne injekcije, da vsaj lahko malo počiva. Vsem njegovim prijateljem ga toplo priporočam v molitev. Rev. Fr. Blatnik, SDB. je Triglavski pevski zbor zapel izpeljano in organizirano. Spo- piat; na katero ne posamezniki ameriško in slovensko himno pod vodstvom zmožnega pevovodje E. Majheniča. Spremljala sta Ivanka Markun na klavirju in France Sezon s harmoniko. Duhovni vodja p. Klavdij O-korn je izrazil svoje misli in želje glede društva Triglav. Posebej je poudaril, da so doslej starši vodili društvo Triglav, da pa je bodočnost društva v rokah mladine. Upa, da bo ta imela vsaj pol toliko poguma kakor u-stamovitelji društva. “Ko se oziramo nazaj na uspehe SKDT, smo Slovenci lahko ponosni. U-pam, da mladega rodu ne bo nikoli sram svojega rodnega jezika in značaja,” je dejal župnik. Res, kar poslušal bi p. Klavdija in moram mu dati prav. Naj bi vsaj kapljica njegovega nasveta padla na rodovitna tla. Po tem resnem in učinkovitem govoru je zopet zapel Triglavski pevski zbor “Slovensko pesem” in “Triglav”. Rad bi o-menil vse člane zbora in čestital vsakemu posameznemu, toda na zaupam svojemu spominu za vsa imena, zato pravim: Čestitam, zbor Triglav! Vladislav Kralj nam je po nastopu zbora prebral znano delo dr. Franceta Prešerna “Zdravica”. Par točk pozneje nam je g. V. Kralj s svojo ženo Izabelo prebral Cankarjevo “Večerna molitev”. Krasno! Zelo krasno! Posebno še “Večerna molitev”. Med tem branjem mi je pritekla solza na lice in tudi vem, da nisem bil edini s solzami v očeh. Ob tem času bi pa tudi rad čestital naši, slovenski mladini društva Triglav. Naj mlajša Tri-glavana Kati Coffelt in Tomaž Kunovar sta nam zapela “Zidana marela” in tudi zaplesala ob spremljavi harmonike, katero je igral Franci Coffelt, Franci je na svojo harmoniko zaigral “Slovenski nagelj”. Pri čvrsti melodiji so nam zaplesale vrle Triglavanke Helenca Coffelt, Marija Coffelt, Barbara Modič, Elizabeta Modic, Marija Modic in Meta Rozina. Prav lepo je bilo gledati obe točki in vem, da za ta uspeh se moramo tudi zahvaliti Dari Strmšek, ker ona je darovala svoj čas in trud, da je pripravila in učila našo mladino, da se je tako postavila pred gledalci. Nastopal je tudi kvartet Slovenskih mladenk. Zapele so dve angleški točki in eno slovensko “All Kinds of Everything”, “Ti si urce zamudila” in “It’s a Small World”, člani kvarteta so Marija Bambič, Ani Mejač, Marta Modic in Fanny Limoni (s kitaro). Zapel je tudi duet Minka Mejač in Rudi Kotar par pesmi ob spremljavi harmonikarja Franceta Sezona. Zapela sta “Na mostu” in “Plovi barčica”. France Rozina nam je pa prebral “Odlomek iz Dume” Otona Zupančiča. Franceta Coffelta sem že par-krat omenil, toda moram se ga še enkrat spomniti. Franci s s|vo-jo očarljivo harmoniko je s|am nastopil in zaigral “The Jolly Caballero”. Ko je skončal, se je slišalo po dvorani: “Bravo, Franci!” in jaz se ravno tako izrazim: “Bravo, Franci!” Postavili so se tudi Triglavski igralci, ko so nam prikazali odlomek iz romana J. Jurčiča “Deseti brat”. Pod vodstvom Vlada Kralja so nam igralci prinesli koše smeha, da smo se marali kar priklanjati, ko nam je Krja- Dvajsetletnica Triglava v Milwaukaeju JOLIET, 111. — Lani sem se udeležil slovesnosti, katero je priredilo Slove nsko kulturno društvo Triglav pri fari sv. Ja- velj pripovedoval o svojih do- neza v Milwaukeeju, Wis. Ker je bil to resno pravi slovenski kotiček izven Slovenije, hočem malo' opisati in častiti vsem, ki so sodelovali pri tem programu. Ne vem, kaj naj 'opišem prvo, ker so bile vse točke krasne in ganljive; zato bom kar opisal od začetka pa do konca. Program se je pričel s pozdravom predsednika Janeza . Limo-nija. On nam je opisal zgodovino društva in istočasno izkazal celi dvorani pogum Slovencev v godkih s hudičem. Krjavlja, je igral Ivan Bambič, ostale vjtoge pa Rudi Kotar, Vlado Kralj, Janez Limoni, Jože Ornik in Tone Strmšek. Za zaključno točko so nasjtopi-Je mladenke v krogu narodnih noš s simbolično vajo ob pjesmi “Gor čez izaro”. Pesem je zapel Rudi Kotar in vajo so izvajale Marija Coffelt, Beti Modic in Milka Modic. Program je trajal dve uri? toda, ko se je končalo, bi človek mislil, da se je šele pričelo. To se pravi, da je bilo zelo dobro red je vodila Izabela Kraljeva. Čestitke tudi onim, katerih nisem omenil, kateri so bili v o-zadju, ker brez njih ta program ne bi imel takega uspeha! Prav lepa vam hvala Trigla-vani za zelo lep in živ večer! Stane Markun Takih fantov je Bog vesel PATERSON, N.J. — Tam iz Kansasa sem dobil pismo, ki pravi: “Imava mlajšega sina v Vietnamu in sva ga vprašala, kaj bi si želel za božič. Takole nama je odgovoril: “Dragi starši! Jaz ne potrebujem nič. Vi pa, če hočete kaj dati, darujte za svete maše, morda eno za vse tiste, ki so v Vietnamu padli, tri pa za nas, ki smo tukaj, za božje varstvo in da bi se srečno vrnili domov, pa morda še kakšno za naše pokojne sorodnike.” Pa tarnamo, da je današnja mladina sprijena! Staršem sem od srca čestital, da so znali sina tako vzgogjiti, da se je tudi v teh homatijah znal ohraniti dobrega. Še vedno velja, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. Vera postaja moderna Komsomolska pravda, list sovjetske mladine, nastopa z odločnimi besedami zoper to, da postaja vera moda. Navaja dejstvo, da sta se dva člana komunistične mladine slovesno poročila v stolnici sv. Vladimirja v Kijevu. Drugo dejstvo: študent je opravil izpit iz marskizma z oceno prav dobro, a opravlja svoje verske dolžnosti. Ko ga vprašaš, kako to vskladi, odgovarja: “Vprašali so me o Mar- ksu in Engelsu. Njuno filozofijo dobro poznam in sem zato tudi prav odgovoril. O mojem osebnem pripričanju pa nisem delal izpita.” Oba člana iz Kijeva sta se morala seveda zagovarjati zaradi svojega ravnanja. Rekla sta, da sicer nista verna, a se nikakor nočeta norčevati iz vere. Taka je sedanja moda in ljubezen do preteklosti. Podobne odgovore slišiš od drugih mladih. Spraševali so mlade, ki so prišli iz cerkve, čemu zahajajo vanjo. Odgovbrili so, da najdejo v njej mir in tišino duha, ki jo danes težko najdeš drugod. V cerkvi slišijo pesmi, ki jih žal ne morejo slišati nikjer drugod. Pa tudi take govore slišiš, kot jih ne slišiš drugod. Neki govornik, ateist, je začel pogovor po svojem predavanju. Oglasil se mu je nekdo, ki ga je pohvalil, da je lepo govoril o pravičnosti in bratstvu. In je dodal javno: “To, kar sem slišal iz vaših ust, je zame dokaz, da je Bog uslišal moje molitve.” Ikone so postale pravi “hobby”. Kažejo jih mladini in govorijo: “Naši umetniki so znali v svojih delih izraziti najplemenitejše težnje ruske duše po bratstvu in pravičnosti kljub srednjeveškemu zatiranju.” ne družine in ne oblasti nočejo pomisliti. Ihta za višjim zaslužkom in želja po reševanju domače brezposelnosti prevpijeta vse pomisleke, če sploh še obstajajo. In sodnica Mira Capudrova nadaljuje: “Z zakonsko prisilo tu ne bomo nič opravili. V ljudeh bi morali zaustaviti tisti silni pohlep po denarju. Marsikdo gre ven res zato, iker doma ne najde kruha. Ampak, koliko je poleg teh drugih, ki bodo razbili družine za vilo, za vikend, za večji in daljši avto? V Slovenijii se mi zdi, je prave ekonomske emigracije zaradi eksistenčne nuje vedno manj. Ljudje bi se morali bolj zamisliti, ko odhajajo na zaposlovanje v tujino. Verjamem, da je večina pred odhodom prepričana, da se jim v čustvenem življenju ne bo nič zgodilo. Potem pa se čez nekaj časa znajdejo tu, na klopeh našega sodišča. Skrušeni prihajajo, pretresljive so njih zgodbe.” Mi se ob vsem tem sprašujemo: Je bilo res nujno, da je Jugoslavija s tako lahkoto svoje ljudi poslala v tujino za kruhom? In če je bilo res nujno, ali ni to strašno obtožba režima, ki ni znal nič storiti, da bi ljudi pridržal doma? Kesfi iz Slovenije Prekletstvo zaposlovanja v tujini Mira Capudrova, sodnica o-krožnega sodišča v Ljubljani, je nedavno časnik arki Bernardi Rakovec od “Tedenske tribune” dala pretresljivo izjavo: “Lahko mirno trdim — je rekla —, da se vsaka družina, kjer služita oče ali mati v tujini denar, slej ko prej razbije. Celo takšni zakoni gredo narazen, ko gresta oba skupaj v tujino. V drugi polovici decembra na našem sodišču nismo skoraj nič drugega počeli kot razvezovali zakone tistih, ki so šli v tujino za kruhom.” To je druga plat medalje, druga stran zaposlovanja v tujini, mrhčna, zaskrbljujoča, za slovenski narod uničujoča, tista' Bolnišnica v Mariboru Na občinski seji v Mariboru so razpravljali o težkem stanju mariborske pokrajinske bolnišnice. Prenatrpana je in nima zadosti funkcionalnih prostorov. Poleg stare bolnice stoji “skelet”, ki bi ga bilo treba čim prej dograditi, kar bo stalo najmanj 36.5 milijonov dinarjev. Na seji so sklenili, naj se bolnišnica dogradi in da bodo poleg Maribora morale zanjo prispevati tudi občine Ormož, Sv. Lenart, Ptuj in Slovensko Bistrica. “Obzorja” — 20 let Mariborska knji žna založba 'Obzorja” je 4. decembra praznovala 20-letnico obstoja. Za svoj jubilej je založba izdala kot 1000. knjigo dr. Franceta Prešerna “Krst pri Savici”. S to izdajo je hotela založba proslaviti 170-letnico rojstva največjega slovenskega pesnika. K jubileju se je zbralo v Mariboru okrog 200 kulturnih delavcev iz vsega slovenskega področja, predvsem ustvarjalcev slovenske besedno umetnosti. Založbi, ki ima vrhnje mesto v slovenskih založbah, čestitamo tudi slovenski izseljenci. S časom naprej Podjetje Mariborska mlekai" na bo zgradilo najsodobnejše sirarne za proizvodnjo ementalea, parmezana in topljenega sira' Novi obrat bo predelal do 25,00t) litrov mleka na dan. Za ementa-lec je veliko zanimanje v Švici) Avstriji in Italiji. Počasi hočejo modernizirati celotni strojni pank in preiti v sodobno pakiranje mleka, jogurta in drugih napitkov v plastične, polietilenske in druge ovoje' Mariborska mlekarna je dogradila tudi lastne trgovine za pro' dajo svojih izdelkov v Fochovii Criiogrski in Zrkovski ulici h1 na Studencih v Mariboru ter novo samopostrežno trgovino v Legnu pri Slovenj Gradcu. Cesto so asfaltirali Cesta iz Ormoža proti Sredi' sču je ena naj starejših poveza'’ med Srednjo Evropo in Bli^' njim vzhodom. Tudi danes poteka po njej ves tranzitni prom6^ vse do Perzije. Končno je dobil3 ta cesta asfaltno prevleko. Cest' no podjetje “Maribor” je cesta uredilo od Ormoža do Obreža, za kar je porabilo 3 milijone di' narjev. Po ureditvi 11 km dolg3 ceste od Ormoža do Središča Je ostal še poldrugi kilometer Središča do hrvaške meje maka' damski in bi kazalo tudi ta dd asfaltirati. PRAN ERJAVEC: IZBRANI SPISI Ni vse zlato, kar se sveti ne Prodajaj. Ne prodajaj pa tudi n° etlega teleta iz hleva. Redi Pn in prodajaj vole in krave. ° bodi tvoj gospodarski evan-Se 'j- Gozd čuvaj za slabe čase 111 za nenavadne potrebe. Tudi ^ ekarstvo si urediš drugače. a^°r sem ti že rekel, jeseni Pr^em pod Kolk in te naučim tudi lahki nuaslo delati. To pojde prav °! ker imaš pred hišo živo Vo^°’ katero navrnemo v mleč-ai hram. Pozneje ti preskrbim u i kupca za vse maslo, kar ga imel za prodajo.” k ak° je profesor učil Čerina, ateii ga je ZVesto poslušal in sebi počutil takšno veselje do °spodarstva, kakor še nikdar srei' Hudo ga je imelo, da bi ^il pod Kolkom in da bi ^el gospodariti po novem. rQ. ruzega jutra je -kakor pre-len stopal po dolini proti s ^ trgu) kamor je prišel -°- ni se prav nič mudil in 1 dalje se ni ustavil nikjer. Nim° PH Dragarji se je oglasil. kr- Se dobro sedel, že postavi CeC!^ predenj polič vina, a ni11 §a na lahno odrine. nrpre^ Južino ne pijem.” prav| ^ev Piješ pred južino?!’' z ‘ krČmar Porogljivo in se dar, • • • “Morebiti misliš , as še maševati?!” ni j asevati ne mislim ni danes ko n/*’ izpovedal bi pa lah-ece§a, prav za potrebo.” Neu kesed Dragar ni umei niej 110 prisiljeno se zas-biti6’ ^°*'ern Pa pravi: “More-nai ^a sPet ni tistega, ki izpoc U ?,UhaJa? čudno ne bi bilo, re- Pa P^avi žre n ^ nekje po svetu in pot |a kaj zato? Saj veš, kje se ^ Pri Dragarji.” šel D'tVern’ vem- Ha nisem pri-je z 1 ' dokaži mi pismo, katero “K dohtar spisal.” ‘Logu-i, za?tran senožeti na j53, tisto.” isba^a^ zgane rameni in gre Ojega Za^elenega pisma. Denaš- Urjw ^ ^orinovega vedenja ne % (N ^0de se čuda in zname bo s °rin se brani vina, skoro £r.eta konec. nekak^31" ^ride s pismom in je Ta ; ° Surnno pomoli Čerinu. ra2trž ^^da in v istem hipu garj,. 6 na kose, hkratu pa Dra- ,Tak> a danes teče žt _dan in še se mu ne bila dota nesreča, žena je že V izbiViJa*a iuzino, ko Tonček steče jz?tV-riSne: “0če> oče!” in 1 ha Zn« le danes oče, tak že strani "T 111 še ga ni od nobene Prin Kaka Sejala tjazen ~ ‘use, Anica pa za njim, Ptija^aproti- In kako dober in dolgo n' ___> _______ 11 kil. Zdaj stisne tega. Odgovar°ka ^ seki in radovoljno ^resrčnla na mnoSa vprašanja. Mra j 0 Pozdravi tudi ženo, ka °trokc|iSt^a ^uzino in stopila torna. rie> dolgo* me ni bilo? t-ato b Vodn0 J?. pa odslej vedno doma, SVetek.» 1 Vas’ v Petek, kakor v jej ka strmela v moža, ki ^dela J zdel ves drug, in ni Ceba. 1 1 srne verjeti svojim ?°val Sy^n.L' ie Derin pripove- Jdrijb do j1. Ž®ni> kod je hodil jn 0, Poveda" kak° Se mu ie g°-^ Pravici v6 vse P° resnici ■ Zamolčal ni tudi tistega, kako ga je Pologarjev profesor lužil in stružil. Svojo pripoved je končal z besedami: “Menil sem, da ti prinesem kovanega zlata in srebra z laških ravnin. Tega sicer ni, prevarilo me je. Ali prinesel sem ti nekaj druzega, kar je morebiti še več vredno. Starega Čerina, tistega labkoumnega in malodobernega sem slekel in ga pustil v Lahih, a domov ti prinesel novega, preustrojenega.” Čerinka je bila vsa blažena, srce se jej je tajalo pri teh besedah. Tako nje mož še nikoli ni govoril. O da bi ostal tak! In ostal je. Sprva ga je časih še napadala izkušnjava, a vselej se je še o pravem času domislil moške besede, katero je zadal profesorju. Vse se je čudilo temu preobratu, ker si ga ni vedelo raztolmačiti. Poleti je Čerin dal pobeliti in počistiti zgorenjo izbico, ako bi profesor prišel. In prišel je res in ostal pod Kolkom ves mesec, in 'prihajal je potem vsako leto za nekaj tednov. Pega prihoda je vedno vsa družina bila vesela. Vsako leto se je potem pri gospodarstvu kaj delalo ali popravljalo, zdaj gnojišče, zdaj mlečni hram, potem nlev in prihodnje leto spet kaj druzega. In vse se je pozneje pokazalo kot potrebno in koristilo. Stari Volk, katerega se Čerin zdaj ni več ogibal, pravil je vsakomu, kdor ga je hotel poslušati: “Ali ga vidiš Čerina? Prej je razsipal z obema rokama, zdaj pa z vsemi štirimi ipravlja pod-se. I, to bo res še mali baron.” No, to se sicer ni zgodilo. Ali resnica je, da je Čerinova kme-.ija pod Kolkom, ko je odrasli Tonček nastopil gospodarstvo po sčetu, bila spet prva v dolini, irakor je bila nekdaj, morebiti pa tudi boljša. Čerin je pa na stara leta svojim vnukom rad pravil, kako je našel zlato rudo v ogradi in cako jo je prodajal po svetu. Vender ni bilo zlato, temveč .reki ničvredni smrad, a vender je po njem nekaj našel, kar je več vredno, nego zlato in srebro, namreč dobrega prijatelja. Rad oi tudi učil in svaril mladi svet, naj se ne da preslepiti, kajti ni vse zlato, kar se sveti. -------------o----- ANGLOAMERIŠKE MERE DOLŽINSKE: 1 inch = 12 lines = 2.54 cm I foot = 12 inches = 30.48 OM i yi»rd = 3 feet = 91.44-cm ! mile ^ 1760 yards = 1609.34 m PLOSKOVNE: t square foot = 144 sq. inch*« = 929.03 cm2 l square yard — 9 square fe»* - 8361.12 cm2 l square mile = 640 acres = 2.59 km2 PROSTORNINSKE: I cubic foot — 1728 cubic inch«® = 26,316.70 cm2 1 cubic yard = 27 cubic feet = 0.76 nr3 TEKOČINSKE (Vel. Britanija) I pint = 4 gills ■— 0.57 1 1 quart = pints = 1.141 1 (Imperial) gallon = 4 quMto = 4.551 TEKOČINSKE (ZDA): I pints = 4 gilis *= 0.47 1 l quart = 2 pints = 0.95 1 l gallon = 4 quarts = 3.791 UTEŽI: l grain (troygrain) = 64.8 mg l dram ~ 3 scruples ^ 1.77 g l ounce s= 76 dram = 23.35 g 1 pound (libre, lb.) = 16 ouac« ~ 453.59 g l stone = 14 punds (lbs.) — 6.35 kg ) hundredweight (centweight, Razvrednotenje dinarja To, kar je že dolgo viselo zraku in se je na splošno pričakovalo, se je v soboto, 23. januarja, tudi zgodilo: jugoslovanska vlada je objavila razvrednotenje dinarja. To znaša 20 odstotkov dosedanje vrednosti. Z drugo besedo: če je do sedaj ameriški dolar veljal 12.5 N dinarja, bo v bodoče veljal 15 N dinarjev. En novi dinar bo sedaj vreden 41.5 lir, v prosti prodaji pa bo padel gotovo tudi pod to številko. Zadnje dni so goriški trgovci v pričakovanju razvrednotenja že zamenjavali novi dinar za 35 lir. Prihodnji dnevi sodo pokazali, ali bo ta zamenjava ostala ali pa se bo morda dinar približal 40 liram. Vsekakor bo kupna moč Jugo- na vlada v Beogradu, ki ni znala ali hotela odločno nastopiti, čeprav so jo iz Slovenije in Hrvatske stalno opozarjali, kam taka popustljivost vodi. Danes so posledice vidne za vse. Toda, bo pri tem ostalo? Že pred časom je evrodolar veljal 18 dinarjev, to se pravi več, kolikor bo sedaj njegova uradna zamenjava. K. G. nine Jezerca, do kamor bi bilo mogoče zgraditi cesto na spodnji rob krvaviških pašnikov. Modernizacija v Mojstrani Tukajšnja ‘Kovinska oprema’ ki daje delo in kruh skoraj 1000 osebam, se trudi, da bi njeno podjetje, čeprav je majhno, res bilo moderno urejeno. V modernizacijo so vložili dosti denarja in to jim je pomagalo do večjega zaslužka. Plače so se dvignile v enem letu od 860 na 1050 dl nar jev. Novi obrati v Medvodah Lani je medvoška tovarna barv in lakov “Color“ dobila nove obrate. Nova poslopja so grajena iz lastnih sredstev in je vanje delavska skupnost naložila 41 milijonov dinarjev. V novih prostorih bo proizvodnja narasla od 16,000 ton iz- delkov na 40,000 ton v letu 1975. Slovanov v tujini s tem ukrepom Po načrtih bodo vložili v tovar-precej zmanjšana, med tem pa no še 40 milijonov dinarjev, si bodo inozemski kupci v Jugo- slaviji lahko kaj več privoščili kot do sedaj, seveda če bo ostalo pri starih cenah, kar pa močno dvomimo. Zdaj se je po dolgem omahovanju jugoslovanska vlada le odločila za nepopularno razvrednotenje? K temu jo je prisilil silni primanjkljaj trgovske in plačilne bilance. Pri prejšnji vrednosti dinarja je jugoslovanski izvoz postal nekonkurenčen, po drugi strani pa se je naglo večal uvoz in s tem trgovinski in plačilni primanjkljaj. Vsekakor so ljudje vse preveč nakupovali, premalo pa se je proizvajalo. Ni ničesar bolj realnega kot gospodarstvo s svojimi logičnimi zakoni. Gospodarstva se ne da voditi ne reševati z dema-goškimi načrtovanji brez temeljite osnove. Jugoslovanska vlada sedaj pričakuje, da bo novi tečaj dinarja ustrezal realnem^ _ položaju, pospeševal izvoz domačih izdelkov in istočasno povzročil zmanjšanje uvoza. Plačilni pri-majkljaj naj bi se od lanskih 270 milijonov dolarjev letos zaradi razvrednotenja znižal na sto milijonov dolarjev. Cene bodo kljub novi vrednosti dinarja trenutno še ostale pod nadzorstvom. Mnenja smo, da bi zadnji u-krep utegnil biti uspešen, če bi vse jugoslovanske republike gospodarsko reformo tako dosledno izvajale kot Slovenija. Toda Srbija, Makedonija, deloma Bosna, zlasti pa Črna gora ves čas, kar je gospodarska reforma v veljavi, le-te niso resno vzele. Pri tem ima krivdo zlasti zvez- cwt.) = 112 pounds (lbs.) = 50.8 kg l ton (long ton) = 20 hundredweights (cwts.) = 1016.04 kg I ton (short ton) = 20 cental =■ 907.18 kg MERA ZA ŽITO je bushel. V Vel. Britaniji: Imperial bushel = 36.37 1; v Ameriki: Winchester bushel = 35.2571 MERA ZA BOMBAŽ: 1 bale = 205 kg. žičnica na Krvavec bo obstala Že 13 let obratuje ena najstarejših žičnic v Sloveniji, žičnica na Krvavec. S 25. aprilom ugasne dovoljenje za njeno obratovanje. Naslednji dan jo bodo morali ustaviti, ker ni zgrajena v skladu s sedanjimi predpisi. Kaj bo s Krvavcem? Kot najbolj sprejemljiva zasilna rešitev se ponuja cesta, ki pelje iz Cerkelj do Sv. Ambroža (1000 m). Od tam je le še pol ure do pla- Spojitev podjetja Tovarna lesovine in lepenke Lepenka v Podvelki se bo spojila z Izolirko iz Ljubljane. To bo zanjo rešitev. Doslej je znašal povprečni mesečni zaslužek zaposlenih 500 dinarjev. Modernizacija ni bila mogoča, ker ni bilo denarja. Tovarna je tudi le s težavo dobila na svojem območju potrebni les, ker je bila slab plačnik. 900 let Preddvora Letos mineva 900 let, odkar je Preddvor prvič omenjen v starih listinah. Obletnico hočejo proslaviti in kraj obnoviti. Pred drugo svetovno vojno je bil Preddvor dobro obiskano letovišče ob vznožju zahodnega dela Kamniških planin. Ta sloves bi kraju radi vrnili in letovanje poživili. Ravne na Koroškem proti samoprispevku Konec novembra so oblasti izvedle referendum (1 j u d s k o glasovanje) o samoprispevku za graditev in obnovo šol ter vrtcev v občini. Večina občanov se je izrekla proti samoprispevku kljub temu, da je bilo veliko propagande prispevku v prid. Vedno večje povpraševanje Povpraševanje po rade nski slatini je vedno večje. Leta 1969 so je v devetih mesecih poslali na trg 91 milijonov litrov. V istem razdobju .so dosegli leta 1970 že 136 milijonov litrov. Da bodo zadovoljili potrebe, so začeli graditi novo polnilno linijo, ki bo na uro napolnila 20,000 steklenic. Premoga primanjkuje Ker premoga na slovenskem trgu primanjkuje tako za splošno potrošnjo kakor tudi za industrijo, je delavski svet zasavskih rudnikov sklenil, da bodo začasno odpravili proste sobote in po potrebi delali tudi v nedeljo v eni izmeni. S tem hočejo omiliti pomanjkanje premoga, saj ga primanjkuje celo t r b o v eljski termoelektrarni. Delavci bodo dobili za sobotno delo 25 odstotkov večjo plačo. VELIKA IZBIRA — Vsakdo si lahko na kupu čevjev najde kaj primernega po kar ugodni ceni $4! Seveda to ni pri nas, ampak v glavnem mestu Italije Rimu v bližini slavne Piazza Vittorio. Velenje za dom Tukajšnji rudnik lignita je oktobra oddal kupcem 311,128 ton premoga. Slovenija ga je do- • OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI / . PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE • DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA • PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO premogom, je sokrivo tudi ljub-j boževalec Castra ter pokojnega Ijansko železniško transportno: Che Guevare, podjetje. Oktobra so poslali v | Ne taji, da hoče speljati stran-zasavske revirje 478 tovornih j ko na skrajno levico. Na kon-vagonov manj, kot jih je bilo|Venciji je zmagal kot kandidat naročenih za odvoz premoga, radikalne socialistične mladine. Rudarji so morali večkrat premog spraviti v skladišče in ga znova naložiti za odvoz na separacijo, odkoder gre potem naravnost na vagone. Slristed odpstil: Važna b - katere? v CLEVELAND, O. — Torkova odklonitev povišanja dohodnine' 30 prisilila mestno upravo k od-; pustitvi okoli 1100 ljudi, pretežno pri oddelkih za pobiranje in odvažanje odpadkov, priI Temu se ne smemo čuditi, kajti v Čilu so nekatere socialistične struje še bolj levičarsko u-smerjene kot sovjetski komunisti. Altamirano je že napovedal oster boj desničarskim strujam v čilenski politiki. Dr. Allendeju ne bo torej nič pomagano, ako dobi njegova stranka večino pri občinskih volitvah, prišel bo z dežja pod kap. Mihajlov spet v zapor? BEOGRAD, SFRJ. — Pretekli petek je bil prof. Mihajlo MiT hajlo pozvan na policijo, kjer so vzdrževanju cest, središč za!““ Predali, da je prijavljen za- , radi svojega članka pretekli ok- razveonlo m parkih, pa tudi pni, , VL rrl. , , * u i -u u •• tober v NA. Timesu. Mihajlova zdravstvenih službah, pravijo , . . , J glasovi iz mestne hiše, j f'am v nfreu “Pust,h *> trch Nekaj odpustov je predvide-'lc A “ P01 “ J«e'Pa 7“ uk“- nih v mestni hiši, kjer bi bilo “V* “ Sme d° Ieta 1973 “b- treba najprej začeti! Tam nešte-!!aV‘U noben'Sga SV0Jega splsa v tujim. M. Mihajlov se je zagovarjal, da sestavek v New York Timesu gib političnih veličin! Mestna uprava in mestni sveti to pisarjev, tajnic in vseh mogočih moči pase lenobo na račun davkoplačevalcev ob potuhi . , ...,v . vodnikov mostne uprave in dru- “ 'bl1 p°Men' da ‘oreJ M sPa' 'da v okvir prepovedi, če se jugoslovanske oblasti s takim tol- se morata zavedati, da 5meta j “i«" “ enkrat ni računati na podporo meščanov ''a::,ri0' e, če bosta res z združenimi napori skidala gnoj iz mestne hiše, ne pa si skušala izsiliti podporo s tem, da bosta prisilila prebivalce mesta nositi odpadke na cesto in s tem, da bodo zaprta mestna kopališča in par- 1 ki ter ceste polne lukenj In smeti! Sosyisy Mil* rastočega predsednik SANTIAGO, čile. — Sedaj, ko Allendejev režim drsi počasi komunizem, je treba slediti vsaj etapam tega potovanja. Taka etapa je končana ravno sedaj. Dr. Allende je dobil kot kandidat svoje socialistične stranke zadnjič le 36% glasov, kar še daleč ni večina. Le levičarska koalicija ga je spravila na predsedniško mesto. Sedaj bi njegova stranka rada dobila vsaj relativno večino. Prilika za to se bo ponudila v aprilu, ko Sovjetija prodaja krom iz Rodezije ZDA? CLEVELAND, O. — The Cleveland Press je včeraj na uredniški strani prinesel članek, v katerem dolži Sovjetsko zvezo, da kupuje v Rodeziji v Afriki kromovo rudo in jo nato prodaja ZDA ob 50% dobičku. ZDA se namreč drže resolucije Združenih narodov, ki prepovedujejo vsako trgovanje z Rodezijo, dokler ta ne prizna črni večini prebivalstva enakopravnosti z belim, Sovjetska zveza pa mirno na tihem trguje z Rodezijo ob bogatem dobičku. Tri četrtine zemljine površine je pokrito z vodo. Moški dobijo delo bila 254,000 ton, Hrvatska 40,000, bodo v Čilu občinske volitve. tob, 6,600 ton so ga vzeli drugi kupci in 10,720 ton so ga izvozili, največ v Italijo, 3,280 ton pa na Norveško. Vagonov je manjkalo Da so nastale težave na trgu s AUendejevi socialisti so sedaj imeli svojo konvencijo, na njej so pa izbrali novega partijskega predsednika v osebi primeroma mladega socialista Altamirane. Sicer je aristokratskega rodu, toda zelo zagrizen levičar in o- Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj, linijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 0117 St. Clair Avc. Cleveland, Ohio 44103 MALI OGLASI VSE PROTI MEKI — Muslimani se spuste na kolena, obrnjeni proti Meki, kadar molijo. Na sliki vidimo tako molečo mnoeico v Kalkuti v Indiji. Le fantič stoji in se radovedno obrača v drugo smer. V majem Oddamo 5 sob zgoraj na 116U L. 78 St. Kličite 881-2638 po 6. uri pop. (25) Išče stanovanjc Išče se stanovanje štirih sob v Collinwoodu ali v Grovewood okoli. Kličite 486-3749. (25) V najem Blizu Lake Shore Bivd., na E. 146 St., oddamo 4 sobe zgoraj. Nobene živali. $80 mesečno. Kličite 729-1155. (25) Car st Memorials draška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL- nica nagrobnih spomenikov 15425 Waterloo Itd. 481-2237 “Ali hočete povedati svoje ime, Ekscelenca,” vpraša patron, “ali hočete ostati nepoznani?” “Moje ime mc^ra ostati čisto neznano. Povej tej jim čisto pri-prosto, da sem Rrancoz, ki potuje za zabavo.” Ko Gaetano to pove, da straža jednemu izmed mož, sedečih pri ognju, znamenje, na katero ta vstane in izgine med skalovjem. Splošen molk nastane, in vsak si da opravka s svojimi zadevami: Franc se pripiravlja, da se izkrca, mornarja spravljajo v red svoja vesla, tihotapci sučejo nad ognjem svojo piečenko. Toda v tej navidezni brezskrbnosti opazujejo drug drugega. Mož, ki je odšel, se vrne od nasprotne strani in da straži znamenje, na kar se obrne ta k barki in reče samo besedi: “S’accomodi.” Italijanskega ‘S’ accomodi’ ni mogoče prevesti. Z njim je izraženo zajedno: Pridite, pridite, bodite dobrodošli, bodite kakor bi bili doma. Mornarjem ttega ni treba reči dvakrat. Štirje sunki z vesli, in barka je ob bregu. Gaetano skoči na breg in izpregovori s stražo nekaj besed; nato izstopijo njegovi tovariši, in zadnji pride na vrsto Franc. Imel je s seboj jedno svojih dvocevk; drugo j^ imel Gaetano in karabinar jedjen izmed mornarjev. Oblečen; je bil na pol kot umetnik in na pol kot dandy, kar ni vzbujalo pri možeh, ki so bili na obrežju, nobene sumnje, torej tudi nobene skrbi. Privezavši barko k bregu, gredo iskat pripraven prostor za prenočišče. Toda pot, po kateri krenejo, tihotapcu, ki je bil na straži, nei ugaja, kajti takoj zakliče: “Ce hočete ne hodite po tem potu.” Gaetano se nekoliko opravičuje ter krene} 'baš v nasprotno smer. Dva'mofc-narja prižgeta v ognju baklje;, da bi svetila. Ko napravijo trideset korakov, obstanejo na majhni ravnini, ki jo je od všeh stranij obdajalo skalovje. Iz rodovitnih zemeljskih žil je poganjalo majhno hrastičevje in gosto mirtino grmovje. Franc posveti z bakljo naokoli ter spozna po pogorišču, de niso prvi, ki so spoznali udobnost tega prostorčka in da je to pač običajno zavetišče ljudij, ki obiskujejo otok Monte-Cristo. Pričakovanje velikih dogodkov mu je izginilo popolnoma. Ko je stopil na kopno in videl, da se njegovi slučajni prebivalci sicer ne vedo prijazno, a tudi ne sovražno, ga je zapustila vsa skrb ter se izpremenila v žaljenje po pečenki, katere vonj se je širil od tihotapskega tabora sem. To svojo željo razodene Gae-tanu, in ta mu odgovori, da ni lažjega, kakor pripraviti si večerjo, ko imajo na svoji barki kruha, vina in šest jerebic, poleg sebe pa ogenj, kjer jih lahko speko. “Sicer pa, Ekscelenca,” pristavi, “če se vam zdi vonj tega kozla tako vabljiv, lahko ponudim našim sosedom za nekoliko njihove pečenke dve naši ptici.” “Storite to, Gaetano, storite to,” pravi Franc; “vi ste res rojeni s trgovskimi zmožnost- _: >» mi. Med tem so mornarji poruvali grmičevje, napravili butarice iz mirt in hrastičevja ter zakurili precejšen ogenj. Franc, ki je s slastjo srkal vonj divje koze, je z veliko nestrpnostjo čakal pa-trona. Ko se ta vrne, mu je bilo videti, da je v zadregi. “Torej,” ga vpraša Franc, “kaj je? Ali odklanjajo našo ponudbo?” “Nasprotno,” odvrne Gaetano, “glavar, ki sem mu povedal, da je Ekscelenca mlad francoski plemič, vas vabi k večerji kot svojega gosta.” “Prav,” pravi Franc; “a ta glavar je zelo prijazen in uslužen mož, in ne vem, zakaj bi se ne odzval njegovemu povabilu, ko prispevam k večerji lahko tudi sam.” “O, jedij ima v izobilju; toda v svoj dom vas pusti samo pod nekim posebnim pogojem.” “V svoj dom?” pravi mladenič. “Ali je dal zgraditi hišo?” “Ne, a vendar ima, kakor zagotavljajo, zelo udoben dom.” “Vi torej tega načelnika poznate?” “Pripovedovalo se mi je o njem.” “Dobro ali slabo?” “Oboje.” “Vraga! In kakšen je njegov pogoj?” “Da si pustite zavezati oči in si jih ne odvežete prej, da vam reče storiti to sam.” Franc se bistro ozre v Gaeta-nov obraz, da bi morebiti spoznal, kaj se skriva za tem pogojem. “Prokleto,” pravi ta, ko ugane Francove misli, “vem, stvar je treba premisliti.” “Kaj bi storili vi na mojem mestu?” vpraša mladenič. “Jaz, ki nimam ničesar izgubiti, bi šel.” “Vi bi ta pogoj sprejeli?” “Da, in čeprav samo iz radovednosti.” “Torej je mogoče videli pri tem možu nekaj znamenitega?” “Cujte,” pravi Gaetano šepetajo, “jaz ne vem, <če je res, kar pripovedujejo.” Pozorno se ozre okoli sebe, če ga nihče ne čuje. “In kaj pripovedujejo?” “Pravijo, da prebiva ta poveljnik v podzemeljski palači, proti kateri Palazzo Pitt i ni niti senca.” “Kakšne sanje,” nadaljuje patron, “to je resnica. Gama, kr- V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI BLAGE ŽENE IN DOBRE MATERE Helene Dolenc ki nas je za vedno zapustila 4. februarja 1970 Ljuba naša dobra mama, zelo pogrešamo Te vsi, za zgled Tvoj in trpljenje naj Bog Te plača v večnosti! Vse nas neizmerno si ljubila, staršem v grobu, zemlji naši do smrti zvesta bila. Zdaj, ko Te več med nami ni, Tvoj zgled nam sveti v temne dni! Žalujoči: mož JOŽE sin JOŽE | hčerke IVANKA SODNIK, MARINKA SKUBIC, MILENA STROPNIK vnuki in vnukinje. Cleveland, Ohio - Gilbert, Minn. mar ladije ‘Saint-Ferdinand’, je bil nekoč notri ter se je vrnil ves zamaknjen in začuden. Zagotavljal je, da se sliši o podobnih stvareh le v bajkah o vilah.” “Torej tako! Ali veste, da me s takimi besedami spravite lahko do tega, da bi se napotil v jamo Ali-Babe?” “Povedal sem vam to, kar sem čul sam, Ekscelenca.” “Vi mi torej svetujete, naj grem.” “O! Tega ne pravim, Ekscelenca. Storite, kakor se vam zdi prav. V takem slučaju vam pač ne maram svetovati.” Franc pomišlja nekaj trenot-kov in pride do prepričanja, da tako bogat človek ž njim, ki ima samo nekaj tisoč frankov, pač ne namerava nič hudega. In kpr je pri vsem tem upal, da bode lahko dobro večerjal, sprejme poveljnikovo povabilo. Gaetano odide, da to naznani. Toda povedali smo že, da je bil Franc previden. Zato je hotel izvedeti kolikor mogoče natanč-^ ne podatke o svojem nepoznanem, skrivnem gostitelju. Obrne se torej k pomorščaku, ki je tekom pravkar opisanega pogovora ponosno skubel jerebice, ter ga vpraša, s kakšno ladijo so se pripeljali ti iriožje, ko ni videti niti kake barke, niti spe-ronare, niti tartane. “Nad tem se jaz ne vznemirjam,” pravi mornar, “kajti to ladijo poznam.” “Ali je lepa.” “Tako bi želel Vaši Ekscelenci za potovanje okoli sveta.” “Kako velika je?” “Obsega pač nekako sto ton. Sicer je pa čisto posebna ladija, jahta, kakor pravijo Angleži, toda zgrajena tako izborno, da | je rnalo takih.” “In kje je zgrajena?” “Ne vem, toda mislim, da v Genovi.” “In kako je mogoče,” nadaljuje Franc, “da si da tihotapec ladijo, ki jo hoče rabiti za svojo trgovino, zgraditi v Genovi?” “Saj nisem rekel, da je lastnik te jahte glavar tihotapcev,” odvrne mornar. “Ne, toda zdi se mi, da je rekel to Gaetano.” “Tedaj je videl Gaetano moštvo šele od daleč, a ni še z nikomur govoril.” “Toda kaj je ta človek, če ni glavar tihotapcev?” “Bogat gospod, ki potuje za zabavo.” “Mož postaja tem skrivnost-nejši, čim več različnih podatkov izvem,” si misli Franc. “In kako se imenuje?” “Če ga kdo vpraša, pravi, da se imenuje pomorščak Simbad, toda dvomim, da bi bilo to njegovo pravo ime.” “Pomorščak Simbad?” “Da.” “In kje stanuje ta gospod?" “Na morju.” “Iz katere dežele je?” “Ne vem.” (Dalje prihodnjič) NOVICE- l mn »eh NO VICE- ki jih pofrebujete NOVICE- ki jih dobite še sveže NOVICE- popolnoma neprisiranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedo, ki še ni naročen nanjo g,-,, : , '• A arrv 'H What a lot of ten-year-olds are wearing this year. some time the child s muscles become so wasted tliat even braces will no longer support him. Later, he won’t have the strength to sit in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to feed himself or even turn over in bed. His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely survives maturity. Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Today there is some hope for the children who must wear these braces every day. That hope lies in MDAA’s massive research program. Only your contributions keep it going. Give generously. Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up. Muscular Dystrophy Associations of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019 mm TRAVEL SERVICE 75!) East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119 POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV V AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze. Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR | JOS. ŽELE IN SINOVI j POGREBNI ZAVOD = «502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdlcott 1-05« : r O M, 1 N W O O D S K I CHAD š 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-311* j = Avtomobili in bolniški vox redno in ob vsaki uri na razpolago j Mi smo vedno pripravljeni c najboljšo postrežbo ! ZA VALENTINOVO poklonite svojim dragim AMERIŠKO DOMOVINO se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil-Spominske podobice in osmrtnice. -■I Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežb* NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE “SPOMINSKA" PREVLEKA — Viola Rossing v drž^ Wisconsin si je sešila prevleko iz kosov svojih oblek vse rojstva, ki jih je v ta namen začela za njo hraniti še nje^ mati leta 1889, kot kaže najstarejša letnica.