PoStnina plačana ▼ gotovini. UtO LXI. flev. 209, V LlDMloni. v (etrteh 13. septembra 19Z8. Cena Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. —i Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 250 Din« večji inserati petit vrsta »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240-— Din, za inozemstvo 420.— Din. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, L nadstrorte. ~ Telefon 2034. * Din. Popast po dogovoru. Inseratni davek posebej. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304 Kaos v koaliciji vladnih strank Sumničijo in obtožujejo se vse križem - Zavezniki drug drugemu ne zaupajo - Vtis Korošce-vega odmikanja od Vukičevića - Posvetovanja Vukičevićevih prijateljev — Beograd, 13. septembra. Vedno bolj se množe znaki skorajšnjih spre* memb v Beogradu. Poleg tipične nede* lavnosti vlade, ki ji daje docela obeleži je nestabilnosti in značaj provizornosti, se pojavljajo dan za dnem novi mo* menti, ki jasno pričajo, da je zavladala v Beogradu splošna nesigurnost. Po vseh dosedanjih neuspelih poizkusih za dosego nekakega sporazuma s KDK, ki bi obenem omogočil režimskim stran* kam, da ostanejo na krmilu, je zavla* dala splošna nejasnost, ki se zrcali zla* sti v kolebanju vodilnih režimskih pr* vakov. V radikalski stranki se zaostruje spor med vladno skupino Velje Vuki* čeviča in med pristaši glavnega odbora, ki si prizadevajo, da bi prehiteli vladne kroge in prišli potom sporaz* uma s KDK zopet na krmilo. Ta akcija glavnega odbora je izzvala v vladnih krogih razumljivo vznemirjenje in to tembolj, ker sami vedno bolj uvideva* jo, da o kakem sporazumu med KDK in sedanjo vladno večino ne more biti govora, dokler KDK ne dobi najprimi* tivnejšega zadoščenje za zločin 20. ju* nija z razpustom Narodne skupščine, v kateri je tekla kri hrvatskih poslan* cev. To pa obenem izključuje nadalje* vanje sedanjega sistema in režima, ki so se ga sedanje vladne stranke okle* nile tako krčevito, da niso več sposob* ne za kako drugo solucijo. Demokrati v zagati Enaka nejasnost vlada v demokrat* ski stranki. Ljuba Davidovič se je s svojim «trdnim gradom» tako solida* riziral z Vel jo Vukičevičem in njego* vim režimom, da sedaj ne more več na* zaj. Dr. Marinkovič, ki ima v demo* kratski stranki pravzaprav glavno in odločilno besedo, je pri reševanju zad* nje vladne krize igral tako vlogo, da KDK z njim ne more in noče nikdar več sodelovati. V stranki se pojavlja sicer močna struja, ki se ne strinja z dosedanjo politiko strankinega vodstva in ki zahteva sporazum s KDK. vendar pa vodstvo stranke še vedno okleva, dasi išče tudi s svoje strani načina, ka* ko bi moglo priti v stike z vodstvom KDK. Svoječašno se je že napovedo* valo. da bo sklican velik demokratski shod v Beogradu, na katerem bo podal Ljuba Davidovič izjave o politiki svoje stranke, ki naj bi pomenila prelom po* lirike sedanjega režima in nudila mož* nost za zbližan je s KDK. Ta shod pa je bil vedno zopet odgođen, ker v stranki sami še ni prišlo d> sporazuma glede nadaljne politike in taktike. Dr. Korošec in radikali Najbolj značilna pa je preorijentacija dr. Korošca. V radikalskih krogih popolnoma potrjujejo včerajšnjo informacijo »Politike«, glasom katere je dr. Korošec obvesftil Aco Stanojeviča in nekatere druge prvake radikalskega glavnega odbora, da se ne smatra več vezanega na Veljo Vukičevića ter da je pripravljen prav tako sodelovati z radikaiskim glavnim odborom. Dr. Korošec se pri tem sklicuje zlasti na to, da blejski pakt ni sklenil samo z Veljo Vukičevičem, marveč z radikalsko stranko kot tako ter da je torej blejski pakt obvezen tudi za glavni odbor. V političnih krogih je vzbudila ta preorijentacija dr. Korošca živahne komeiv tarje. Na eni strani sklepajo iz tega, da je dr. Korošec že obupal nad usodo Velje Vukičevića ter da čuti, da rmi teče voda v grlo in zato išče zaslombe pri glavnem odboru, zavedajoč se, da brez zadombe v radikalski stranki nič več ne pomeni, ker noče nobena stranska sodelovati s klerikalci. Glavni odbor pa dr. Korošca in njegove pon.udbe odklanja ,ker sta dr. Korošec in Vuki-čevič blejski pakt doslej skrbno skrivala in ga glavni odbor odnosno radikalski poslanski klub ni nikdar odobril, na drugi strani pa noče imeti glavni odbor nikakega opravka z dr. Korošcem že iz razloga, ker ga smatra kot bivšega notranjega ministra in sedanjega ministrskega predsednika za alter ego Velje Vukičevića, odklanja pa ga rudi za'to. ker bi sodelovanje z dr. Korošcem onemogočilo vnaprej vsak sporazum s KDK. V ostalem pa tudi resno dvomijo v dr. KoroŠčevo iskrenost in sumijo, da gre le za ma- never, potom katerega bi hotel Velja Vukičević še nadalje ohraniti svoj vpliv v stranki odnosno v vladi. Bivši minister Trifunović o Vukičeviću in Korošcu Beograd, 13. septembra. Radikalski poslanec in bivši minister Miša Trifunović, znani nasprotnik Velje Vukičevi-I ća, je dal danes dopoldne novinarjem izjavo, v kateri ostro napada Veljo Vukičevića in napoveduje njegov skorajšnji padec. Miša Trifunović naglasa v svoji izjava, da je večina Velje Vukičevića v radikalskem poslanskem klubu samo začasna in njegova moč le še kratkotrajna. Radikalski poslanski klub bo sprejel za svojega predsednika tudi vsako drugo osebo, ki bo zavzemala mesto predsednika vlade. Glede izhoda iz sedanje situacije je minister Tri-fu/nović naglasi!, da smatra nove volitve za edino možno in pravilno rešitev sedanje državne krize. Kdo naj t vodi volitve, se seda i še ne more reči, eno pa je gotovo, je zaključil miniister Trifunović svojo izjavo, da jih Velja Vukičević in dr. Korošec ne bosta. Posvetovanja vukičevićevcev Beograd, 13. septembra. Danes dopoldne se je vršila v radikalskem poslanskem klubu seja tako zvanega klubskega odbora, ki se je je udeležilo 33 poslancev, med njhni štirje ministri. To sejo je Velja Vukičević sklical v odgovor glavnemu odboru na sklicanje širšega glavnega odbora. Na seji se je po zatrjevanju poučenih krogov razpravljalo in tem, kako bi mogla Virknče-vićeva skupina preprečiti akcijo glavnega odbora. VukiČevićevci so prišli vsled kolebanja dr. Korošca v nemalo zadrego, ker jim je dr. Korošec v tež- nji, da sd pridobi naklonjenost glavnega odbora, odtegnil nadaljno podporo policije in drugih državnih oblasti pri izvajanju nj3ir*ve proti glavnemu odboru naperjene akcije. Zato je opažati pri vukičevićevcih veliko poparjenost in malodušnost, ki je prišla do izraza tudi na današnji seji klubskega odbora. Vukičević, ki se ie Še pred par dnevi kazal zelo borbenega iJedinstvo«, da je bivši zunanji minister in znani radikalski prvak dr. Momčilo Nincič te dni deponiral pri neki švicarski banki Štiri milijone frankov, kar znaša v našem denarju 45 milijonov dinarjev. Razun tega je baje sklenil z banko pogodbo, po kateri se banka obvezuje, da mu poplača vse njegove nepremičnine, če bi prišlo v Jugoslaviji do kakega prevrata ali če bi mu bilo premoženje nasilno odvzeto. List naglasa, da je to najjasnejši dokaz, da niti dr. Nm-Čič ne veruje več v obstoj države ter da je politika amputacije napredovala že tako daleč, da se vsi poučeni krogi z vso resnostjo pripravljajo na eventualne perturbacije. Vest je izzvala v Beogradu ogromno senzacijo. Začasna rešitev bolgarske vladne krize Kriza je rešena začasno z malenkostno rekonstrukcijo prejšnje Ljapčeve vlade. — Cankov in Burov sta na celi črti popustila« VTkov zopet vojni minister« — Sofija, 13. septembra. Snoči je bila bolgarska vladna kriza rešena z delno rekonstrukcijo bivšega Ljapče-vega kabineta. Burov in Cankov, ki sta s svojo zahtevo po odstranitvi vojnega ministra Vlkova izzvala krizo vlade, sta končno zopet popustila, tako da je ostalo vse pri starem. V vladi je ostal celo Vlkov in obdržal resor vojnega ministrstva, Burov pa je ostal zunanji minister, dasiravno je grozil, da za nobeno ceno noče več sodelovati z Vlkovom, ki zagovarja makedonski revolucijonarni odbor. Kot novi minister prometa je stopil v vlado Boris Madžarov, dočim so vsi ostali ministri obdržali svoja prejšnja mesta. — Sofija. 13. septembra. Kralj je snoči ob 8. podpisal ukaz o imenovanju nove vlade. Ministrsko predsedstvo je obdržal Ljapčev, zunanji minister pa je ostal Burcv. Vladne stranke so se sporazumele tako, da so prepustile izbiro vojnega ministra kralju. Kakor je bilo pričakovali, je kralj ta resor ponovno poveril generalu Vlko-vu, dasiravno je baš njegova oseba bila vzrok te vladne krize. Obnovitev LjapČevega kabineta z malenkostnimi I osebnimi spremembami pomeni zmago revolucijonarnega odbora in poraz one struje, ki se zavzema za zbližan je z Jugoslavijo V nekaterih krogih se zatrjuje, da je izsilila tako rešitev krize Italija, ki je zagrozila, da nastopi proti bolgarskemu inozemskemu posojilu, ki je Bolgariji nujno potrebno za stabilizacijo njene valute. Popuščanje Burov* in Cankova pa je pripisovati tudi njuni bojazni, da bi kralj poveril sestavo vlade voditelju opozicije Malinovu. V ostalem pa so politični krogi pre* pričani, da gre le za začasno rešitev vladne krize, ki bo takoj zopet otvor-jena, čim bo rešeno vprašanje stabilizacijskega posojila. Smrt nemškega generala v Zagrebu Zagreb, 13. septembra. Včeraj je nenadoma preminul nemški general dr. Kari Windt, ki je bil na potovanju z Bleda v Dubrovnik. Na kolodvoru mu je postalo nenadoma slabo. Prepeljali so ga v sanatorij, kjer je kmalu nato umrl, zadet od srčne kapi Zagrebške senzacije z ljubljanske policija Od kod sta dobila »Slovenec« in »Hrvat« svoje senzacije. — Zanimiva priznanja obeh listov. — Šest aretirancev izročemb sodniji., — Včeraj je bila izvršena zopet nova aretacija. Včeraj dopoldne je policija vseh šest aretirancev, ki jih je prijela deloma ras di Pericevega umora, deloma pa radi obdolžitev, vsebovanih v Pericevih za* piskih, izročila sodišču. S tem pa seve* da policijska preiskava še ni zaključe* na. Ker se policiji ni posrečilo dognati niti tega, kdo je Perica ustrelil, še manj pa jasno in brezdvomno ugotoviti, ko* liko je resnice na vseh senzacijonalnih obtožbah, ki se raznašajo po mestu. Z velikim totamom objavlja te obtožbe, ki pa jih slika seveda kot gotova dej* stva, zagrebški «Hrvat», katerega ured* nik se je mudil te dni nalašč radi tega v Ljubljani in ki na dolgo popisuje, kaj vse je v Ljubljani zvedel. Te informacije «Hrvata» so izredno zanimive in značilne. Ne po svoji vse* bin, ki se do podrobnosti ujema z vse* bino «odkritij», katere je prinesel ljub* ljanski «Slovenec», temveč radi tega, ker razkriva, odkod izvirajo vsi ti očit* ki. «Slovenec» in «Hrvat» vesta prav natančno, kaj vse stoji v Pericevih za* piskih, le da je «Slovenec» nekatere stvari, o katerih je splošno znano, da ne drže, izpustil in popravil. Periceve zapiske je takoj po umoru v Riharjevi ulici zaplenila policija in do njih imata dostop samo gg. dr. Guštin in Zajdela. Kako sta prišla do njih «Slovenec» in Hrvat? Včerajšnji «Slovenec» je sam izble* betal, da je delal ljubljanski poročeva* lec «Hrvata» skupno s «Slovenčevim» urednikom. Poročevalec «Hrvata» pa v svojem članku ponovno pravi: «Policu ja ima dokaze», «Policija misli», «Na policiji pravijo» itd. Mislimo, da je to da je to dopolnujoče se priznanje «Slo* venca» in «Hrvata» dovoljen dokaz, da imata oba lista svoje senzacije iz istega vira. Na ta dejstva je opozorilo tudi da* našnje «Jutro». Da pokaže, kako in* timno sta ta dva lista informirana, je p"rineslo tudi citat iz »Hrvata«, ki dokazuje, da se informacije niso omejile samo na to, kar se nahaja v policijskih protokolih, temveč so vsebovale celo to, kar policijn še namerava. V dokaz temu je «Jutro» citiralo napoved »Hrvata«, da bo (včeraj) popoldne ali pa •tekom noči aretiran ^predsednik slovenskih Orjun dr. C.» (ki pa notabene ni in tudi nikdar ni bil »predsednik slovenskih Orjun». Op. ur.) Ta namera policije, ki jo je napovedal «Hrvat», je ostala neizvršena in doktor C, v katerega korektnost še ni nikdo dvomil, seveda ni bil aretiran. Kaj se je nameravalo s to napoved je, ;nam je zagoneteno. S tem, da je «Hr-vat» to namero nekoliko predčasno izdal in da je «Jutro» objavilo njegovo napoved, je kakor izgleda raztrgana ena od intrig, ki se jih vedno več plete okrog cele afere. Včeraj je bil aretiran še neki H. S., ki je bil baje osumljen sodelovanja pri Pericevem umoru. Dokazal je sicer svoj alibi, a vendar ga je policija za enkrat obdržala še v zaporu. Policija še tudi sedaj noče dati našemu listu nikakih informacij. Seja vodstva KDK — Zagreb, 13. septembra. Danes dopoldne se je vršila seja vodstva KDK. Udeležujejo se je vsi člani razen gg. dr. Kramer-ja, Vilderja in dr. Trumbiča, ki so odsotni iz Zagreba. Na seji razpravlja vodstvo o organizaciji akcije med narodom. Sklepi bodo, v kolikor so namenjeni javnosti, objavljeni v posebnem komunikeju. Tujski promet v Splitu — Split, 13. septembra. V vsej Dalmaciji vlada še vedno nenavadno toplo vreme. Toplomer je kazal danes opoldne v senci 33 stopinj Celzija. Na Jadranu je še vedno mnogo gostov, tako da so še skoraj vsi hoteli popolnoma zasedeni. Letošnja sezona je zelo dobro uspela in je znova dokazala, da so nujno potrebne investicije za razširjenje in modernizacije hotelov in drugih tuj-skoprometnih zavodov. 25 žrtev železniške nesreče pri Zajecih Brno, 13. septembra. Sinoči sta v bnnski bolnici podlegla poškodbam še dva ponesrečenca težke ŽelezniSke nesreče pri Zajecih, tako da se ie število smrtnih žrtev zvišalo na 25. Stanje ostalih ranjencev je zaenkrat zadovoljivo, vendar pa se je bati, da nastopijo komplikacije, ki bi število smrtnih žrtev še povečale. Izpraznitev Porenja na potu rešitve Pariz, 13. septembra. Pertinax razpravlja v »Echo de Pariš« o vprašan ju izpraznitve Porenja in naglasa, da je to vprašanje mnogo bližje rešitvi kakor pa se domneva. Vse zainteresirane države so že podale svoje mnenje in nobena načelno ne nasprotuje nemški zahtevi. Gre samo še za proučitev podrobnih vprašanj, zlasti zadev, ki so v zvezi z izvrševanjem Dawesovega reparacijskega načrta. Tudi ta vprašanja bodo, kakor se da sklepati po razpoloženju v Ženevi, kmalu rešena v obojestransko zadovoljnost tako, da ne bo ničesar več oviralo izpraznitve Porenja, ki zares izgublja praktičen pomen. Paul Boncour o razorožitvi — Paril, 13. septembra. Paul Boncour je v razgovoru z novinarji izjavil, da se Francija 8 svoje strani zavzema za čimprejšnje sklicanje pripravljalnega odbora za razorožitev, da bi prišlo to vprašanje končno z mrtve točke. Francija smatra, da je s sklenitvijo protivojnega pakta in fran-cosko-angleškega pomorskega pakta storjen velik korak naprej za dosego tega cilja ter da je sedaj teren za razorožitveno konferenco mnogo ugodnejši kakor pa je bil doslej. Nasprotnega mnenja pa je Anglija, ki smatra, da bi predčasno sklicanje razoro-žitvene konference lahko temu vprašanju več škodovalo kakor pa koristilo. Madžarske homatije — Budimpešta, 13. septembra. Bivši finančni minister Tibor Kallav je izstopil iz edinstvene stranke. Kallav je bili vodilen Član liberalne skupine v edinstveni stranki. Vzrok za njegov izstop je najbrže imenovanje Gombosa za državnega tajnika v honvedskem ministrstvu. Legitimistična stranka v vladni stranki pod vodstvom grofa Ivana Zichvja nastopa sedaj z zahtevo, naj tse ji kot nekak protiutež proti imenovanju Gombosa poveri portfelj hon-vedskega ministrstva. Skupina Zichvja pravi, da ne bo pospeševala rešitev vprašanja kralja, kakor tega ne bo storil Gombos, da se pa hoče obvarovati pred presenečenji od nijegove strani. V vodilnih legi ti mistični h krogih se izjavlja, da se bo vršifo veliko zborovanje legirjmietov. — Budimpešta, 13. sept. Imenovanje znanega madžarskega Iegitimista Gombosa za državnega tajnika v honvedskem ministrstvu je izzvalo v vseh političnih krogih pre* senečenje in je rodilo tudi dalekosežne po* litične posledice. Senzacijo je vzbudil izstop barona Krava iz edinstvene stranke, napo* vedujejo pa se še druge posledice. Več od* ličnih članov stranke je baje odločeno iz* stopiti iz stranke. Po informacijah neka* terih listov ni izključen niti razkol v stran* ki. Več vplivnih liberalnih in legitimističnih poslancev namerava posetiti ministrskega predsednika Bethlena ter ga mterpelirati zaradi tega imenovanja. Protestirali bodo tudi zaradi ustanovitve novega gospodarske* ga ministrstva, ker ta ustanovitev ne od* govarja načelom štednje, na drugi strani pa, ker je bilo to ministrstvo ustanovljeno brez sporazuma s stranko. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.82, Berlin 13.5525—13.5825 (13.5675), Bruselj 0— 7.9124, Budimpešta 0—9.91, Curih 1094.1— 1097.1 (1095.6), Dunaj 8.005—8.035 (8.02), London 275.86—276.66 (276.26), Newyork 56.83—57.03 (56.93), Pariz 0—222.32, Praga 168.27—169.07 (166.67), Trst 296.6-29S 6 (297.6). Efekti: Celjska 158—0, Ljubljanska kreditna 128—0, Kreditni zavod 170—175, Vevče 105—110, Ruše 265—285, Stavbna 56—0, Šešir 105—0. Lesni trg: Tendenca nespremenjena Zaključeni so bili 3 vagoni hrastovih drv. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: DtmaJ 802. Berlin 13.5675. Milan 297.50, London 276.26, Newyodc 56.93, Pariz 222.23, Praga 168.65, Curih 1095.66. Eefekti: Vojna škoda 439. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1285, London 25.20, New-york 519.5, Pariz 20.285, Milan 27.16, Bertou 123.80, Praga 15.39, Bradam pest« 90.50. Stran 2. tSUOVENSKI NAROD« dne 13. septembra 1928. Enim milijonske kredite, drugim pa nič Direkcija za poljedelske kredite daje zadrugam v Srbiji milijonske kredite, za kmetovalce v precanskih krajih pa ni denarja« — Kje je »največji Slovenec«, da se zavzame za slovensko kmetijstvo? Stev 209. V vseh strani prihajajo dan na dan pritožbe o strahovitem pomanjkanju kreditov. Težka gospodarska kriza je v veliki meri posledica dejstva, da je država popolnoma odpovedala vsako podporo in je vse od Basih občin in ostalih samoupravnih ustanov, pa do obrtnišlfega stanu, trgovine, industrije in uredništva prepuščeno sebi. Naša industrija bi mogla oprerntti naše kraje s povsem dru^črmrri hotelskimi in tujskoprometnlmi napravami, da ima cenene kredite na razpolago. Slovenski kmetovalec ječi pod težo neznosnih razmer. Povsod manjka denarja. Naj navedemo samo slučaj trgovine z Jajci, ki jih zlasti iz mariborske oblasti Izvažajo v Nemčijo in druge evropske države. Naša trgovina ne more uspevati enostavno zato, ker ne razpolaga z modernimi hladilnicami in se mora v to sat ho posluževati hladilnic v Švici in Nemčiji, za kar plačuje ogromne najemnine, ki naš proizvod tako podrafu ie, da .komaj obvladamo koraku-renco, to pa seve na račun domačih konzu-rueintov in pa do tal pritisni enih nakupnih cen slovenske posredovalne trgovine. Ce bi se našel osrednji državni zavod, ki bi tu odpomogel s kakim 20rnilijonskim cenenim predrtem, bi to pomenilo ogrorrmo pridobitev za to panogo produkcije v mariborski oblasti. Narodna banka jc dala sadilcem opija In prekupčevalcem 20 milijonski kredit, za Slovenijo pa nima denarja. To ie samo en primer iz žalostnega poglavja o državnih podporah in cenenih kreditov. Kaj nam pomaga »nenavadna« sreča, ki je doletela Slovence z dveletnim klerikalnim režimom in v najnovejšem času z imenovanjem dr. Korošca za predsednika vlade, če pa ti gospodje z dr. Korošcem na čelu niso dali Sloveniji niti prebite pare. Da je temu talko, zadošča opozoriti ne s2mo na Nar. banko, ki favorizira Beograd in srbijanske kraje, pač pa predvsem na dva centralna denarna zavoda, na direkcijo za poljedelski kredit in na Državno hipotek arn0 banko. Direkcija za poljedelski kredit! S kolikim optimizmom je sprejela naša javnost ustanovitev tega zavoda leta 1925. Pričakovali smo, da bo ta zavod odstranil krizo našega kmetijstva. Država, se je obvezala, da bo gotovo dobo polnila blagajne tega centralnega zavoda z vsakoletnimi 50mili-jonskimi vlogami. Denar pa bo direkcija oddajala zadrugam in potom zadrug kmetovalcem- Država je sicer ostala s svojimi prispevki v zaostanku, vseeno pa je direkcija letos pomladi že razposlala s približno 120 milijonov Din. Kmalu je začela poslovati. Po statutih sme direkcija z vsemi svojimi podružnicami podeljevati le kratkoročne kredite, to je kredite za dobo enega leta. Ko pa je direkcija pričela razdeljevati kredite svojim podružnicam in članicam ter poedincem. se ie takoj videlo, da tudi v tem zavodu ne bo nič boljše kakor v ostalih od Srbijancev upravljanih centralnih ustanovah. Malone vse uradništvo v beograjski centrali je srbijansko. V slovenskih listih sploh ni bilo čitati natečajev za uradniška mesta, čeprav razpolagamo z najboljšim bančnim uradmštvom. Mnogi naši ljudje so ostali zadnja leta brez službe. Sedaj je bila prilika, da klerikalci na ministrskih stolčkih store svojo dolžnost... Toda ti gospodje se niso spomnili niti svojih klerikalnih pristašev, kaj šele Slovencev »brez razlike strank«! Uradništvo je torej predvsem srbijansko. Pri razdeljevanju kreditov pa se je še lepše izkazala srbijanska ravnopravnost. Iz državnih davkov, ki jih plačamo dve tretjini prečanski kraji, sme država dajati stotine milijonov poljedelskemu kreditu, kasneje pa naj direkcija obratno razdeljuje kredite, Srbiji dve tretjini, prečanskim krajem pa niti ene tretjine. Skopljanska zadruga je prejela kar 20 milijonov, zagrebška oblastna zadruga pa borih 6 milijonov, čeprav so potrebe kme-tova:lstva ravno v obratnem razmerju. Slovenija do sedaj niti pare!! Ali naj naštevamo še druge številke, ki je vsaka zase bodalo v srce našega narodnega in državnega čustvovanja? Te dni je direkcija dala zadrugi v Ćupriji 6 milijonov. To se je zgodilo na energično intervencijo radrkalskih krogov. V Čupriji imajo namreč zadrugo radikali v rokah. Darekcija je zahtevala, naj bi posebni pregledniki nadzirali poslovanje s tem denarjem. Ko pa so ti pregledniki, slučamo demokratskega mišljenja, prišli v Čuiprijo. so jih od tam pregna-li. Ves narod v Srbiji smatra kredite te direkcije za dejanske podpore, ki jih ne bo treba vračati. Jemlje denar s celimi prgišči, ne da bi premislil, kako ga bo vračal. Vse pričakuje, da bo država ta kredit Izpreme-nlla v srednjeročnega, to je v kredit, vračljiv v 8 do 10 letih. Da pa se javnosti zapre oči, je direkcija uvedla po teh zadrugah pravo culukafrsko knjigovodstvo. Vsaka zadruga mora imeti najmanj 16 knjig. Sedaj si lahko mislimo, kako »natančno« bodo vodili nepismeni srbijanski kmetje take zadruge In kako varno bo naložen denar. Denar te direkcije pa je kot rečeno, dobre dve tretjini iz žepov precanskih davkoplačevalcev. SLS je že dve leti na vladi, a še do danes ni čutila potrebe, da zakon o teh kreditih izpremeni tako, da bi morala direkcija državni denar razdeljevati po diferenciranem, proporcionalnem ključu na vse pokrajine države. Dr. Korošec ie sicer govoril v tem smislu, ali kadar gre za to, da se Srbijancem in njihovi praksi stopi na prste, mu je ljubše napredovanje klerikalnega velikega župana nego interesi slovenskega kmetovalca. Sloveniji bi šlo Iz tega zavoda najmanj 30 do 40 milijonov Din. To bi že bil znesek, ki bi mnogo zalegel. Mnogi naši kmetje bi se oddahnili in mnoge moderne kmetijske ustanove bi lahko vznikle. Toda Slovencem naj zadošča »idealna« sreča, da imajo ministrskega predsenika... Pisane zgodbe iz naših krajev Zagonetna smrt zagrebškega gostilničarja. — Velika tihotapska alera v Zagrebu. — Nasilni policaji v Osijeku. — Brzovlak povozil dva kmeta. — Ukraden kovčeg češkoslovaške misije. Svoječasno smo že poročali o zagonetni smrti zagrebškega gostilničarja Zabiča. Na anonimne prijave, da mož ni umrl naravne smrti, je sodišče odredilo izkop njegovega trupla in je poslalo piosamezne dele v preiskavo državnemu kemijskemu zavodu. Kemijski zavod je preiskoval ostanke pokojnega in zemljo v grobu, kjer je bil pokopan. Po dolgem in napornem delu so našli neznatne količine arzena v zemlji in v Ze-bićevem truplu. To je deloma potrdilo anonimno prijavo, da gostilničar ni umrl naravne smrti, temveč da so fca zastrupili . . Treba Je pa bilo še počakati na mnenje zdravniško-sodne komisije. Dva zdravnika sta kontrolirala analizo kemijskega zavoda in ugotovila, da se nahajajo v zemlji in truplu pokojnega Ze-biča manjše količine arzena. Zanimivo je, da so arzen našli samo v oMstih. ne pa tudi v želodcu in drugih organih, kakor ie to običajno pri zastrupljencih z arzenom. Arzen v obistih izvira lahko od zdravljenja pokojnega Zebiča s salvarsanom, ker je dokazano, da se je gostilničar s tem pred smrtjo zdravil. Manjše količine arzena so našli tudi v zemlhji nad krsto in v vodi pod njo. Ta arzen lahko izvira od vencev z umetnimi cvetlicami, katere so položili pokojnemu v grob. Umetne cvetlice so navadno pobarvane in te barve vsebujejo manjše količine arzena. Arzen se namreč spoji z alkalijami v zemlji in .poznejša anahza izkaže strup v zemlji. Ugovor, da v grob niso položili vencev z umetnimi cvetlicami, ne drži, ker količine arzena izvirajo lahko od vencev, ki so j"ih položili v grobove vseh prednikov pokojnega gostilničarja v njegovi grobnici. Vse kaže, da je btl sum, da je bil Zebič zastrupljen z arzenom, neupravičen in je bila anonimna prijava državnemu pravdništvu le podlo maščevanje sovražnikov pokoinega gostilničarja. ★ Zagrebška policija je dobila nedavno več anonimnih prijav, da obstoja v Zagrebu velika tihotapska tolpa, ki tihotapi predvsem sahaTin m cigaretni papir v našo državo. Policija je mobilizirala ves svoj kriminalni aparat in je dolgo zasledovala nevarne tihotapce ter jih slednjič izsledila. Policiji se ie posrečilo dognati, da so tihotapci dobav-liali saharin in cigaretni papir iz Avstrije preko meje pri Murski Suboti. Posluževali so se nekega avtomobila, s katerim so vozili vtihotapljeno blago preko Murske Sobote in Sv. Šimusna v Zagreb. Policiia je tudi ugotovila, da pričakujejo tihotapci večjo količino saharina. Kriminalni uradniki so odšli na prežo pri Mirogoju in se skrili. Mimo Mirogoja je moral privoziti avtomobil z vtihotapljenim saharinom. Res je pri-vozil okoli polnoči sumljiv avtomobil od Sv. Šimuna in krenil proti zagrebški Zvezdi. V tem trenutku so detektivi zastavili avtomobilu pot in ga primorali, da se je ustavil. Preiskali so avto in našli pod sedeži 20 kg saharina in 6500 komadov cigaretnih papirčkov znane znamke Otoman in Samum. V avtu so sedeli trgovec Ivan Kraičina iz Kožarske ulice, brezposelni Martin Zučko in trgovec Koloman Kelener iz Marku-ševca. Vse tri je policija aretirala in izročila v zapore zagrebškega redarstva. Vtjhotapljeni saharin in papirčke je policija zaplenila. Uvedena je obsežna preiskava, da se odkrijejo še drugi komplici te nevarn^ tihotapske družbe. Iz Osijeka poročajo, da je predvčerajšnjim sedel neki seljak iz Branje v kolodvorski Čakalnici. K njemu je pristopil policaj in mu velel, da ne more ostati vso noč v čakalnici. Seljak je mirno odgovoril, da nima denarja za gostilno. Ostalo mu je le še za vlak. Nato je policaj pograbil seljaka in ga vleTcel na stražnico, kjer ga je z dvema drugima stražnikoma napadel. Policaji* so ga pretepali s pendrek! in pestmi in ga slednjič vrgli iz stražnice, češ: Sedaj pojdi, kamor hočeš. Seljak je prišel ves zbit k zdravniku, ki mu je dal zdravniško potrdilo o poškodbah, nakar je mož vložil proti nasilnim stražnikom tožbo. Proti stražnikom je uvedena preiskava. Vsi trije so znani kot nasilneži in pretepači ter zagrizeni radikali. Dosedaj jih je vedno ščitila legitimacija radikalske stranke z belo brado. * Iz Sremske Mitrovice poročajo, da se je včeraj pripetila pri bližnji postaji Voganj težka železniška nesreča. Beograjski brzovlak, ki pride po 8. uri v Sremsko Mitrovico, je ori omenjeni postaji zadel v kmetski voz in ga popolnoma razdrobil, oba kmeta, ki sta sedela na vozu, Živana Nedelikoviča in Mijo Čikota, pa popolnoma raztrgal. Čudno naključje je hotelo, da so ostali konji Dopolnoma nepoškodovani. Kmeta iz Šašinaca Nedeljkovič in Čikota sta se vračala iz mlina s težko natovorje-nim vozom. Kakih 200 m od postaje Voganj sta morala preko železniške proge. Zapornice so bile pokvarjene in niso zapirale prehoda čez progo. Nič hudega sluteč, sta kmeta zapodila konje čez progo. Nenadoma so se konji ustavili pred zaporo na drugi strani, ki je bi" a spuščena in katere kmeta nista opazila. Malo poprej ie zapustil beograjski brzovlak posta.b Voganj. Ker je pred zapornicami veli kovinek, kmeta nista opazila drvečega vlaka. Vlako-vodia je v zadnjem trenutku opazil voz na proeri in ie potegnil zasilno zavoro, toda bilo ie že prepozno in nesreča je bila neizbežna. — Oba kmeta sta padla pod kolesa lokomotive, ki ju je razmesarila. Čikota ie lokomotiva prerezala na dvoje. Nedelfkoviću je pa zlomila nogi in roki ter nonolnoma razdrobila glavo in prsa. Vlak se je mogel ustaviti šele 100 metrov od kraja nesreče. Konja sta se odtrgala od voza, razbila zapornico in oddiriala v Šašmo-vac, kjer sta alarmirala vso vas. Va-ščani so slutili nevarnost in šli za sledom ter našli na progi mrtva kmeta in razbit voz. Posamezne dele trupel obeh kmetov so našli v oddaljenosti 50 metrov od kraja nesreče. Na krai nesreče je prišla komisija, da ugotovi krivca nesreče. Zdi se, da ie kriva sama železniška direkcija, ki je odpustila čuvarja zapornice in že itak zelo zaposleno železniško osobje ni moglo nadzorovati proge. ★ Iz Subotice poročajo, da je včeraj tamošnja policija aretirala nekega Ku-kuća, rodom iz Boslne, ker je ugotovila, da je pred tednom ukradel v brzovlaku iz Subotice v Zagreb važne vojaške akte Češkoslovaške vojaške komisije, ki je potovala v Dubrovnik. Češkoslovaška komisija je tatvino opazila na postaji v Vinkovcih in jo je takoj prijavila našim policijskim in vojaškim oblastim. Nekaj dni pozneje so našli med postajama Sv. Nikolaja in Šarinovaca kovčeg z Ukradenimi spisi. Kovčeg je bil odprt in videlo se je, da ga }e tal prebrskal in akte razmetal po polju. Vse najdene ristine so zbrali in jih odposlali češkoslovaški vojaški komisiji. Kukić je ukradel kovčeg misleč, da bo našel v njem vrednostne predmete. Ker teh ni bilo v kovčegu, ga je vrgel med vožnk) skozi okno. Policija ga je izročila državnemu pravdniku v Su-botici. Zahteve naših zdravnikov V Skoplju je bil v torek zaključen kongres Jugoslovenskega zdravniškega društva. Prihodnji kongres se bo vršil v Zagrebu istočasno z vsesiovanskim kongresom kirurgov in ortopedov. Na prihodnjem kongresu se bo razpravljalo o starostnem in bolniškem zavarovanju zdravnikov in o tarifah za sodne zdravnike. Pred ztključ-kom kongresa je bil izvoljen izvršn': odbor kandidatov Jugoslovenskega zdravniškega društva za vseslovanski zdravniški savcz. V ta odbor so bili izvoljeni kot predsednik dr. Ivkovič, kot I. podpredsednik dr. Mašek, kot podpredsednik pa doktor Mav-ricij Rus, dr. Stefanovjć in dr. Vlat-ković. Med člani je rudi dr. Ambrožič. Na kongresu je bila sprejeta resoiucija. ki se glasi: 1. Deseti kongres jugoslov. zdrav, 'društva pozdravlja sklep ntinisnstva narodnega zdravja, da naj posebna komisija v sporazumu z zastopniki zdravniškega saveza takoj sestavi sanitetni zakon. Temelj sanitetnega zakona bi moraJa biti tri osnovna načela: načelo avtonomije zdravniškega stanu, staluost zdravn.Ške službe in popolnjevanje vseh mest javne službe potom natečajev, ki morajo biti pjd k<*i-trolo zdravniških zbornic ali sličnih zdravniških organizacij. Prenehat; mora praksa izdajanja uredb v škodo rdravniškega stanu potom finančnega zako-ia; uredba o staležu naj se spremeni tako, da ne bo imela retroaktivne sile, da bo veljal staž samo za apsolvirane zdravnike in medv cince in da bo temeljila na načelu plačanega staža. 2. Pri predstojećih izpremer^bah uradniškega zakona ali specijalnih odredbah zdravnikov morajo biti vrnjene zdravnikom že pridobljene pravice do pokojnine pc 30 letih službe, za razvrs'itev zdravnikov je pa treba vpošteiatl čd> njihovih študij in važnost njihove profesije, ki nikakor ni manj vredna, nesn sodna. Ne sme se dovoliti, da bi pr?Jsodek o zdravniškem zaslužku v praksi vplival na višino plače, ker privatni zaslužek tudi pri drugih poklicih ne vpliva na to. 3 Glede okrožnih zdravnikov zahteva kongres takojšnjo Lzpremembo člena 175. finančnega zakona za le.o 1927/28 s tem, da se morajo pri Izenačenju okrožnih zdravnikov z državnimi vračunati v službena leta vsa leta javne sužbe. bodisi državne ali samoupravne, ne samo na temelju reprocitete, marveč rudi po smislu rr-mere, ki ie obstojala pri sprejetju omenjenih zakonskih odredb. Na temelja zakona o občinah je treba organizirati zdravstve- / ne občine, ki bi jih deloma vzdrževala tudi država. 4. Glede zdravnikov v službi ustanov socijalnega zavarovanja stoji X. kongres Jugoslovenskega zdravniškega društva na svoji lastni resoluciji, da se mora načelo svobodne izbire zdravnika zakonitim potom ohraniti in zasigurati, glede na sedanje stanje pa je treba takoj ukreniti vse potrebno, da se zajamči zdravnikom soci-j al nega zavarovanja popolna svoboda dela, da se uvede tudi natečaj ,ki ga odobri za vsa mesta pristojna zdravniška zbornica in da dobe zdravniške zbornice pravico odobritve pogodbe za vsa pogodbena mesta. TucH zdravnikom socijalnega zavarovanja mora biti priznana stalnost službe tako, da se jim ne more odpovedati brez disciplinske krivde, ki je dokazana pred kompetentnim zborničnim ali slično organziranim zdravniškim forumom, kakor se zahteva tudi za zdravnike v državni službi. V uprave uradov za zavarovanje delavcev morajo priti tudi predstavniki zdravniških zbornic po načelu, da se o zdravnikih brej njih ne sme odločati. 5. Glede mazaštva pričakuje kongres energično borbo proti temu zlu, ki se vedno bolj širi in preti že itak slabi medicinski kulturi naše države. V ta namen je treba takoj sklicati anketo o stanju mazaštva v naši državi in o vseh onih zakonskih ukrepih, ki že obstoje in ki bi se morali uvesti za pobijanje tega zla. 6. Od medicinskih fakultet zahtevati strogo nostrifikacijo inozemskih doplom s polaganjem rigoroza. Še nekaj o avtobusnem prometu Iz krogov občinstva smo prejeli: Z uvedbo avtobusnega prometa je bilo vsemu prebivalstvu zelo ustreženo, zlasti pa onim, ki stanujejo na Viču ali na Jezici in ki mo» rajo hoditi v mesto v službo ali v šolo. Ele* gantni *Steyer» avtobusi vozijo redno vsa* ke pol ure v smeri Vič-Ljubijana-Jezica in obratno. Vožnja v njih je izredno udobna in prijetna. Zlasti je pohvaliti odredbo, da je kajenje prepovedano. Opozoriti pa bi hoteli na nekatere nedo* statke, ki se tičejo v prvi vrsti viške proge in radi katerih so najbolj prizadeti Rožno* dolčani. Tako se na Viču ustavi avtomobil samo pred cerkvijo in še na dveh ali treh prometnih krajih, kar pa nikakor ne zado» šča. Res je, da se voznik ne more ozirati na vsakega pasanta in ustaviti voz. To bi bilo skrajno nepraktično in neracijonelno, vendar pa želimo, da se na Tržaški cesti avtomobili ustavljajo vsaj na vseh važnih križiščih, zlasti pa na potih, ki vodijo iz Rožne doline. Tako je Zgornja Rožna doli* na skoraj brez vsake prave zveze in kdor se hoče peljati, mora hoditi po par sto me* trov daleč. V tem pogledu, upamo, bi se že dalo nekaj doseči. Pa še nekaj! S tem, da vozijo avtobusi skozi Gradišče, si res zelo prikrajšajo pot, vendar je to v zvezi s precejšnjimi težko* čami. Cesta v Gradišču je zelo ozka in za vsak večji promet skoraj nemogoča. Res pa je, da je baš ta cesta najbolj obiskana in poleg tega postavajo tam vedno vozniki. Novi avtobusi so zelo široki in če pelje voz skozi Gradišče, ne sme istočasno nihče pa* sirati ceste. Šoferji so pa dostikrat v zadre* gi, ker ne vedo, če je cesta prosta za pro* met. Zato bi bilo zelo umestno, če bi pred nunskim samostanom vedno stal stražnik, ki je tam itak potreben, obenem pa naj izda policijska direkcija prepoved, da je v ozki ulici vsako postajanje vozov prepove* dano. V nasprotnem primeru se utegne res pripetiti \ečja nesreča. Tretja preglavica je vozni red. Tako od* hajajo avtomobili z Viča in z Jezice točno ob 7., ob 7.30 in 8. To je nepraktično in ne» ekonomično. Kdor mora n. pr. biti ob 7. v Ljubljani, pride prepozno, če pa mora biti v mestu ob 7.30, pa prekmalu, če se pelje s prvim vozom. Isto je, če ima ob 8. službo in sede na voz, ki odhaja ob pol 8. z Viča ali Jezice. Potem je že ob 7.40 v Ljubljani m nima 20 minut kaj početi. Najbolje bi bilo, da bi avtobusi odhajali tako, da bi prispeli točno ob pol 8. že v Ljubljano, potem nekoliko pred 8. itd. — Tudi opol* dne odhaja avtobus točno ob 12. iz Ljub* Ijane, kar je skrajno nepraktično. Naj bi odhajal vsaj jb 12.10! V tem pogledu bo res treba vozni red nekoliko izpremeniti ter prilagoditi željam in zahtevam občin* stva. Sport Nogometni program za 16. t. m Medmestna tekma Ljubljana : Celovec in pričetek prvenstvenih tekem. Kakor smo kratko že poročali, se vrši v nedeljo 16. t. m. v Ljubljani medmestna tekma Ljubljana : Celovec kot revanš na spomladansko srečanje obeh reprezentanc v Celovcu, ki je prineslo Ljubljani tesno zmago v razmerju 2 : 1. Nogometni reprezentanci Ljubljane in Celovca sta predtem igrali že dvakrat. Prvič v Ljubljani z rezul* tatom 3 : 2 za Ljubljano, drugič v CeJovcu z neodločenim rezultatom 3 : 3. Radi bliž* njega nastopa podsaveznega teama Pr°ti Subotici za savezni pokal dne 23. t. m. bo postavil LNP v nedeljo v ljubljanski team skoro gotovo nekatere mariborske igralce. Tudi koroški savez bo v tem primeru ojačil celovški team z izvencelovškimi igralci. Ne* deljska medmestna tekma bi na ta načm bila prva, čeprav neoficijelna tekma med LNP*orn in Kamtner Fussball*Verbandom. Poleg tega se vrše v Ljubljani, Celju in Trbovljah prve letošnje prvenstvene tekme. Posebno važna med njimi je kvalifikacijska tekma napredovanje v I. razred, ki jo ab* solvirata SK Jadran in SK Reka. Vršila se bo kot predigra medmestni tekmi. Vroč dan je pričakovati v Trbovljah, kjer vlada med SK Amaterjem in SK Tr=» bovljam zelo ostra rivaliteta. LNP je storil vse potrebno, da se tudi ta tekma absol* vira nemoteno in regularno. Vsakega alkoholika zamoiete odvaditi na skrivaj pijače, da sam niti ne opazi, s francoskim preparatom .Aroko I*. Zdravljenje je povsem neopazljivo, vrlo milo in prijetno. Poedini medikamenti so docela neškodljivi v vsaki količini. Naj bo krepak ali slaboten alkoholik, naj pije dolgo ali le kratek čas, uspeh je zasi-guran. — Ozdravljeni alkoholik ostane trezen vse življenje. Pojasnila in tiskovine razpošiljamo brezobvezno, zastonj in franco. Pišite nam s popolnim zaupanjem ! AROME COMPANY filljalka ZAGREB 6 Prod. Račkoga 20. Lažje stališče bo imel SK Celje proti SD Šoštanju. Zmagovalec, predvidoma SK Celje, bo igral v naslednjem kolu z Atletik SK. V Mariboru igra po dosedanjih prijavah samo SD Rapid z Athletik SK iz Leobna. — Bazena: SK Concordia (Zagreb) od* igra dne 23. t. rn. na igrišču Atene prijatelj* sko tekmo z ASK Primorje. Tekma obeta biti zelo zanimiva, ker si bo Concordia pri* zadevala dokazati, da zasluži naslov držav* nega prvaka, Primorje pa bo z znano požrt* vovalnostjo in ambicijo branilo svoje sve* tišče. — Službeno iz LNP. Seja upravnega od* bora se vrši danes zvečer ob 20. v posebni sobi kavarne «Evropa». — Tajnica. žBeležnica KOLEDAR. Danes: Četrtek, 13. septembra 192S; ka» toličani: Notburga; pravoslavni: 31. avgu* sta, Zremil. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: «V vrtincu ljubavi*. Kino Ideal: «Samotni orel». DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg; U star, Sv. Petri cesta; Hočevar, Spodnja Šiška. Pepefov kolega na mm Pepe iz uredništva ima kolego, ki ga kanijo posaditi na ričet. Pepe ima velik rešpekt pred paragrafi in če sreča na cesti svojega sošolca, ki je zdaj za preiskovalnega sodnika, se mu spoštljh vo odkrije in hiti po svojih opravkih, da bi se mu z gobezdavostjo ne zame* ril. Ampak kolega je kolega in Pepe ne more odobravati, da mu bodo dajali samo ričet brez močnate jedi in turške kave. Solidarnost je tudi med novh nar ji, osobito če spravijo enega v kaj: bico in mora drugi opravljati njegove posle. Pepetov kolega pojde na ričet, to je kakor pribito, kajti paragraf ne pozna šale. In bi bilo vse v redu, da se ne pretaka po njegovih žilah vroča prU morska kri. Tako pa pravi Pepe, da ne bo vse v redu. Slavna sodnija bo še bridko obla* lovala, če posadi Pepetovega kolego na ričet. A posadila ga bo, o tem ni dvo* ma. Pepe seve nima namena vplivali kakorkoli na slavno sodni jo, da bi nje? govemu kolegi prizanesla. Le naj ga posadi, kakor ji nalaga paragraf, am; pak ji bo do smrti žal. Že dva dni hren: če uredniški telefoni in Pepetov kolega kliče na junaški mejdan vso slavno sodni jo od najvišjih svetnikov do naj: nižjih jetniških paznikov. Custodia ho* nest a da je prvi pogoj, da pojde v kaj: bico. Pepe ne ve, kaj je to, custodia honesta, zdi se mu pa, da zahteva nje: gov kolega od slavne sodnije sobo s posebnim vhodom, polno pohištva iz mahagonijevega lesa, nadalje mehko posteljo z baldahinom iz žameta in vrata, ki bi se na njegovo željo sama odpirala. Ima še druge pretenzije, tako glede knjižnice, kopalnice, salona in lo* čene spalnice, kjer bi lahko sprejemal posete, ampak teh Pepe ne bo našteval, da slavni sodniji ne bo žal, še predno posadi njegovega kolego na ričet. Pepe pravi, da bo njegov kolega prva in zadnja novinarska žrtev ki bo sedela v kajbici na ričetu, kajti da si bo slavna sodnija nakopala z njo toliko preglavic, da bo v bodoče goste iz no* vinarskega stanu energično odklanjala. 1 *vr KIJ li 13 Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! Stev. 209 fSCOVtNSKI NAROD« dne 13. septembra 1928. Strmo 3. dnevne vesti. — Z naše univerze. Rektorat univerze v Ljubljani tvorijo v študijskem letu 1928-29 rektor prof. dr. Milan Vidmar, prorektor prof. dr. Rajko Nahtrgal in univ. sekretar dr. Matej šmalc. Dekan filozofske fakultete bo izvoljen v otobru, prodekan ie prof. dr. Karel Oztvald; dekan juridične fakultete je prof. dr. Rado Kušej, prodekan prof. dr. Aleksander Bilimovič; dekan me-dicinse fakultete je prof dr. Alfred Serko, prodekan prof. dr. Janez Plečnik; dekan tehniške fakultete je prof. ing. Viktor Go-stiša, prodekan ing. Jaroslav Forster; dekan teološke fakultete je prof. dr. U>čič, prodekan prof. dr. Franc Grivec. Univerzitetno sodišče tvorijo Prof. dr. Rado Kušej, prof. dr. Ivan Prijatelj, prof. dr. Alfred Šerko in uraiv. sekretar dr. Matej Šmalc. Zimski semester traja od 1. oktobra 1928 do 27. januarja 1929. Inskripcija traja od 1. oktobra do 9. oktobra. V poletnem semestru 1928 je bilo na naši univerzi 1152 rednih in 21 izrednih slušateljev, med njimi 104 redne In 7 rednih slušateljic. Filozofska fakulteta je imela 298, juridična 278, medicinska 65, tehnična 442, teološka 90 slušateljev. — Naša emigracija v juniju. Po statističnih podatkih IzseljeniŠkega komisarijata v Zagrebu se je izselilo iz naše države v juniju 1218 izseljencev, torej 151 več, nego v juniju lanskega leta Od 1. januarja do konca junija se je izselilo v prekmorske države 10.550 izseljencev, torej 8 manj nego v istem razdobju lanskega leta. V juniju se je izselilo iz Slovenije 202, tz Dalmacije 166. iz Srbije 82, iz Bosne in Hercegovine 21, iz Črne gore 13 izseljencev. Od teh je bilo 60 odst. kmetovalcev. Največ jih je odšlo v Kanado in sicer 443, V Ameriko iih je šlo 373, v Argentinijo 176, v Urugvaj 98, v Avstralijo 39 itd. Vrnilo se jih je v juniju 286, od 1. januarja do konca junija pa 2343. Lani se jih je vrnilo od 1. januarja do konca junija 1898. — Sprejem dijakov v učiteljišča. Ministrski svet je na temelju zakona o učiteljiščih sklenil, da se bodo odslej sprejemali v prvi razred učiteljišča samo dijaki, ki so z odliko ali z zelo dobrim uspehom dovršili štiri razrede gimnazije ali meščanske šole. Če bi pa bilo takih dijakov premalo, se bodo sprejemali dijaki z dobrim uspehom, vendar pa tako, da njih Število v enem oddelku ne bo presegalo 35. če ima prvi razred dva oddelka, sme biti v vsakem po 30 -dijakov ali dijaknnd. S tem hočejo oblasti zboljšati kakovost učiteljev osnovnih šol in nekoliko omejiti število novih učiteljev. Lani je prišlo iz učiteljišč nad 2000 novih učiteljev tako, da je nastala prava nadprodukcija mdadih učiteljev, ki jih ni bilo mogoče zaposliti. O sprejemu dijakov v prvi razred učiteljišča odločajo uprave učiteljišč. — Poljski oficirji v Beogradu. V ponde-ljek prispe v Beograd 30 slušateljev višje vojne akademije v Varšavi. Ekskurzijo vodi polkovnik generalnega štaba Zamorski. Mladi poljski častniki se hočejo seznaniti z našo armado in razmerami v naši državi. Poleg Beograda posettjo še nekatera večja naša mesta, zlasti ona, kjer je sedež naše vojne industrije in mornarice. Poljski častniki ostanejo v naši -državi dva meseca. Prihodnje leto jim vrnejo naši čas-tnifoi poset — Popravek. »Z ozirom na članek v št. 208 z dne 12. septembra 1928 »»Slovenskega Na-roda«« z napisom »»Quod licet Jovi«x, se ugotavlja: Ni res, da je policija v zadevi umora Bgidija Perica dala na razpolago uredništvu »»Slovenca«« ves materijal, kar ga je doslej zbrala v tej zadevi ter da niti policija ni več nepristranska in da daje KorošČevem glasilu na razpolago informacije, ki jih drugim odklanja. Res je, da policija v zadevi umora Egkftja Perica v interesu preiskave ni dala nobenemu uredniku in nobeni tretji osebi sploh ni-kakoršnih podrobnih informacij.* — Policijski direktor: dr. Guštin. — Naše ceste. Da so naše ceste še vedno bolj ali mami potrebne popravila, je splošno znano. Zelo slabe so pa tudi železne ograje pri mostovih in ob strmih bregovih. Železni deli niso bili že več let prebarvani, a med tem jih je rja neprestano uničevala. Danes se te ograje drže komaj pokonci, ker je železo tik nad beto-nastim podstavkom čisto zjedeno, da lahko vsak hdp vse vkup zgrmi na kup. Ko bi se bile ograje od časa do časa prebarvale, bi jih ne bila rja zmaličila in bi še vedno ustrezale svoji nalogi, danes ji pa niso kos. Treba bo čim prej napraviti nove ograje, da se preprečijo nesreče. Takšno gospodarstvo veča po nepotrebnem državne izdatke. — Pomanjkanje poštnega uredništva in poštni naraščaj. Poštno ministrstvo je razpisalo natečaj za sprejem 60 pripravnikov, I. in II. kategorije. V področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva manjka več kakor 60 uradnikov in uradnic. Prav umestno bi bilo, da bi bili v bodoči poštni šoli v Beogradu sami Slovenci. Ali ker ima Beograd za prečane prebito malo smisla, bodo seveda poštni pripravniki do malega sami Srbijanci ni cincarji, tako da se bo morala vršiti poštna služba v Sloveniji i v bodoče s pomočjo dnevničarjev in brezplačnih' volonterk. — Poljšak odpotuje v Ameriko. Beograjska »Politika« priobčuje o strokovnem učitelju g. Poljšaku izpod peresa svojtga dopisnika obširen članek, v katerem poroča, da je Poljšak razoračan in da namerava odpotovati v Ameriko. V Ameriko odpotuje zato, ker ga hočejo zdravniki baje a priori uničiti, obtožiti in celo spraviti v zapor. — Udeležba na velesejmu v Solunu. Interesenti, ki se nameravajo udeležiti mednarodnega sejma v Soluou kot razstavljale! ,so naprošeni, da pošljejo takoj svoje blagovne vzorce in prijave Trgovski zbornici kr. SHS v Solunu. Obenem naj telegraiično sporočijo ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu, koliko prostora potrebujejo. Sejem se vrši od 30. septembra do 15. oktobra. Blago mora biti v Solunu najkasneje do 26. t. m. O udeležbi naj tvrdke obvestijo tudi Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v, Ljubljani. — Loterija Jugoslovenske Matice. (Nadaljevanje). 100 zračnih cevi za kolesa srečke štev. 30, 70, 71, 449, 973, 989, 1378, 1806, 2634, 3086, 3316, 3498, 3505, 3511, 3561, 3991, 4106, 4107, 4506, 5374, 5998, 6029, 6557, 6944, 7356, 7398, 7603, 7789, 8501, 8939, 8973. 9635, 9960, 9961, 10412, 10600, 10881, 10977, 10978, 10986, U194, 11259, H260, 11262, 12238, 12239, 12324, 12490, 12693. 12694, 12935, 13486, 13680, 13742, 13743, 13744, 16000, 16047, 16048, 16082, 16453, 16458, 16459, 17127, 17129, 17378, 18382, 18383, 18385, 18829, 18830, 19314, 20389, 21496, 22652, 22664, 23065, 23066, 23071, 23074, 23425, 23761, 23985, 23986, 24482, 24620, 25165, 25404, 25405, 36000. 26341. 26520, 27204, 27305, 27468, 27576, 27577, 28319, 29576. 29589. 100 putnp za kolesa srečke: št. 181, 1377, 1586,1587, 1911, 1994, 2485, 2545, 2899, 3013, 3097, 3545, 3728, 3729, 3730, 3944, 5015, 5025, 5055, 5064, 5213, 5220, 6082, 6084, 6089, 6286, 6635, 6636, 7602, 8421, 8617, 9336, 9337, 9639, 10388, 10688, 11029, 11626, 11894, 12090, 12957, 13188, 13482.14015, 14017, 14247, 14248, 14470, 14471. 14492, 14629, 14702. 14998, 15004, 15509, 15579, 15642, 15750, 16420, 16421, 16424. 16522, 16523, 16916, 16918, 17227, 17892. 17893, 17894, 18205, 18210, 18384, 18655, 18658, 19007, 19799, 20130, 20405. 20657, 20672. 20752, 20870, 20871. 21257, 21261, 22540, 23069, 23070, 23110, 23426. 24143. 24563. 26451, 26919, 27205, 27529, 29468, 29469, 29534. 29572. Kdor je zadel kak gornji dobitek, naj pošlje svojo srečko Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Selenburgova irl. 7-II in naj javi naslov, na katerega naj se mu pošlje dobitek. — Italijani kupujejo v Splitu stavblšča. Italijanski konzul v Slitu Castagnetti ^ Je kupil za italijanski državni erar veHko stavbišče na Botičevi poljani. Pogajal se je rudi za nakup stavbi šča na Bačvicah. Čemu bodo italijanskemu erarju stavbišča v Splitu, ni znano, zdi pa se, da smatrajo Italijani po ratifikaciji nethmskih konvencij Dalmacijo za svojo domeno. _ Angleška mornarica v Splitu. Del angleške sredozemske mornarice priredi te dni običajno turnejo po pristaniščih Sredozemskega morja. Angleška eskadra po-seti Tugoslovenska, italijanska, grška, egiptovska in turška pristanišča. V splitskem pristanišču se ustavi med drugimi tudi velika angleška voina ladja »Cako« s kontr. admiralom Bul tonom. — V naše državljanstvo je sprejet asistent ljubljanske univerze ing. Vladimir Irin z ženo Anastazijo in hčerko Irino. — Taks Je oproščeno Olepševalno in tujskoprometno društvo v Celju. — Pijetetna svečanost v Kragujevcu. 25. trn. odpotuje iz Bratislave v Kragujevac velika deputacija slovaških društev in kor-poracij pod vodstvom predsednika slovanske podružnice češkoslovaškega narodnega sveta v Bratislavi, bivšega ministra Fe-dora Houdlka, da se pokloni manom v Kragujevcu ustreljenih slovaških vajakov. V Kragujevcu je avstrijska soldateska ustrelila 44 slovaških vojakov, ki so se uprli in odpovedali svojim predstojnikom pokorščino. Zastopniki slovaškega mesta Tren-činu izroče mestu Kragujevcu veliko sliko trenčjnskega gradu, zastopniki trenčinske vojaške posadke pa prineso oficirskemu zboru kragujevaške posadke kip prvega češkoslovaškega vojnega ministra generala dr. Stepanika. — Poplavne znamke z zvišano vred-nogtjo se vzamejo iz prometa. Ministrstvo pošte in brzojava je odredilo, da 6e vzamejo iz prometa poplavne znamke z zvišano prodajno vrednostjo: 0.25 + 0.25. 0.50 -J- 0.50 in 1 + 0.50. Pošte teh znamk ne bodo več prodajale. Znamke, ki »o ie v rokah občinstva, pa se lahko uporabljajo ali zamenjajo do konca septembra 1928. Zamenjajo se pa samo za druge znamke in vrednotice, a ne za denar. — Redni občni zbor Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo se bo vršH v nedeljo, dne 16. tm. ob pol 10. uri dopoldne v dvorani »Celjskega doma« v Celju. Razen običajnega dnevnega reda se bo ra-zipravljalo o likvidaciji stanovanjskega vprašanja, davčni reformi in dTugih važnih stanovanjskih zadevah. Obenem se bo protestiralo proti 100% občin, davščini na najemnine nad zlato pariteto v Mariboru in Ptuju. Prosimo vse delegate, kakor tudi celjske in druge posestnike, da se tega zborovanja udeleže v obilnem številu. 672-n — Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval g. veliki župan dr. Vodopivec in soproga v počaščen je spomina direktorja poštne hranilnice g. dr. K. Savnika Din 200. — Podružnica v Radečah pri Zidanem mostu ie nakazala izredni prispevek Din 1500. G. Ivan Vrhovnik, Ljubljana je daroval Din 100 ker se ne udeleži velike skupščine. — Vsem darovalcem iskrena hvala! 675-2 — Udeležite se velike skupščine Družbe sv. Cirila In Metoda v nedeljo 16. tm. v Novem mestu. Odhod Ljubljančanov ob pol 8. uri zjutraj. 676-n — Vreme. Včeraj in danes se je vreue kisalo, toda k dežju se nikakor ne more pripraviti in barometer stoji še vedno visoko, dasi je nebo zelo oblačno. Najbrž se pripravlja izpTemerniba vremena ob mtaju, ki bo jutri. Včeraj je bilo lepo samo v Beogradu, Skopi ju in Dubrovniku, drugod pa oblačno. Dočim je v severozapadnih krajih temperatura znatno padla, imajo v južnih krajih še vedno občutno vročino. Včeraj je bilo v Skoplju 34, v Beogradu 32.8, v Splitu 32, v Dubrovniku 31, v Mariboru 27, v Zagrebu 24, v Ljubljani 21.6 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljuibbani 756 mm, temperatura je znašala 17 stopinj. — Rogaška Slatina. V soboto. 15. septembra gostuje v tukajšnjem zdraviliškem domu Šentjakobski gledališki oder h Lrub-tjzne z izborno rridejansko Mornarjevo komedijo »Igra v gradu«. Komedija je dosegla na vseh svetovnih odrih velike uspehe in se je igrala neštetokrat. Tudi Šentjakobski gledaliSki odej je dosegel v Ljubljani in drugod popoln uspeh. Dejanje komedije je velezabavno in puolika se izborno zabava v komičnih in napetih momentih. Upamo, da bo cenjeno občinstvo v obilnem številu posetilo predstavo in s tem nagradilo trud marljivih ljubljanskim amaterjev. — Nesreča nikoli ne počiva! Včeraj popoldne st-j nabirali v gozdu pri Kosezah 26-1 etna Angela Toni in njena mlajša sestra suhljad. Angela je zlezla na drevo, pa se ji je odlomila veja m je padla približno štiri metre globoko. Obležala je nezavestna in so jo z rešinim vozom prepeljali v, ljubjansko bonico. Pri padcu je bila notranje težko poškodovana. — Matija Vehar, hlapec pri iposesUrbanček< — gostilna 2>Ruski car< — gostilna >Aleš< in Savski most. Smer Glavna poŠta - Vič (cerkev): Glavna pošta-Kongresni trg - Rimska cesta - Tržaška cesta - Mitnica - Milarna - Vič (cerkev). —I j Trotoar v Križevniški ulici je bil te dni dogotovljen; prejšnje častitljive plošče iz brusnika, ki so bile že izelo razbite, so se umaknile bazahoidnemu pločniku, obrobljenim z granitnimi robniki. Ob enem so se uredili tudi trotoarji v delu Gosposke ulice med Križevniško in Sa-lendrovo ulico. —Ij Tlakovanje pred Škofijo in ob Vodnikovem trgu je bilo te dni dokončano; sedaj se granitni drobni tlak polaga na Krekovem trgu, ki zadobiva z vrše-čimi se deli prav čedno obliko. Na najširšem delu med Kopitarjevo ulico in trafiko na Krekovem trgu bo napravljen večji otok, kamor se bodo lahko zatekli pešci pri pasiranju trga in se bodo na ta način lahko izognili vozovnemu prometu, ki se je do sedaj razvijal po vsej ploskvi; to umestno in povsem potrebno novost je treba v interesu varnosti prometa vsekakor pozdraviti. —Ij Rožna dolina vendarle dobi vodovod! Kakor izvemo, prične mestna občina v najkrajšem času z napeljavo vodovodnih cevi v Rožno dolino tako, da bo Rožna dolina najbrž že pred zimo preskrbljena z dobro pitno vodo. Rožnodolčani bodo vodovoda gotovo veseli, saj so ga že davno pogrešali in težko pričakovali. Mestni občini bodo hvaležni, da se je zavzela za to pereče vpraša«nje. —Ij Izvidnički odred Streljačke družine v Ljubljani. V soboto 15. t. m. ob 15« uri se vrši redni sestanek vseh izvidnikov in vpisovanje novih. Kraj sestanka in druge podrobnosti so razvidne na okrožnicah, ki jih je dobiti pri zavodnih zaupnikih. Udeležba sestanka strogo obvezna! Zdravo! — Vodja odreda. —lj Vidovičev klub v Ljubljani otvori 1. oktobra svoje običajne večerne tečaje, kjer se predavajo vsi gimnazijski predmeti in ieziki po prvovrstnih predavateljih. Prijave ter event. informacije je vposlati najkasneje do 15. t. m. na naslov kluba, Šola na Ledini. Veli tombola lola I. se vrši v nedeljo 16. sept. ob 15. uri (3. uri pop.) na Kongresnem trgu. —lj Slava Udruženja rezerv, oficirjev se bo vršila v Ljubljani dne 15. t. m. na dan desetletnice prebitja solunske fronte. Ob 7 bo čital č. p. Alijančič v frančiškanski cerkvi zadušnico za padle bojevnike. Zbirališče članov četrt ure prej pred cerkvijo. Obleka civilna Po maši bo članski sestanek v pisar ni pododbora v svrho proslave desetletnice tega velikega zgodovinskega dogodka. Ljub Ijanski člani se vabijo k udeležbi Uprava ljubljanskega pododbora. —lj Tombola Sokola I., ki se bo vršila 16 septembra na Kongresnem trfcu ob 3. uri popoldne s sodelovanjem godbe Sokola L, bo odnesla gotovo prvenstvo, ker nad-kriljujejo dobitki vse dosedanje tombole. Prinašamo kratek opis glavnih dobitkov, da bodo cenj. igralci točno informirani ter da s tem vzbudimo zanimanje zaradi nakupa srečk. Prvi glavni dobitek »nevestina oprema«; sestoji iz kompletne oprave, blago za rjuhe in kapne ter 1 komad nevestinega platna, ki se uporabi za zglavnike in prečna zaročenka sem" pravi razumna Mica. »Zmeraj bom mladostno izgledala, ker RADION prevzema mesto mene najtežje delo v hiši in sicer pranje perila. RADION pere sam in RADI0I pere sam varuje ostalo perilo. Potrebno blago za žimnice iz prvovrstnega češkega damast-gradla. Dve prešiti odeji, polnjeni z volno, sta pravcata redkost. Jedilna miza damastna garnitura s servijetami, kuhinjske platnene brisače in damastne bele obrisače za osebno uporabo. Miz.no pregrinjalo in moderne zavese za dva okna. Tako bo nevesta s potrebnim perjilom in posteljnino kompletno opremljena. Popis nadaljnih daril priobčimo prihodnjič. Glavni tombolski dobitki bodo razstavljeni pri tukajšnji veletvrdki I. C. Maver v Stritarjevi ulici in priporočamo, da si cenj. občinstvo ta darila ogleda. — Zdravo! 673-n —lj Pojasnilo. Zadnjič smo poročali o nekem podjetnem gospodu z Rakovnika, ki je baje na Golovcu nadlegoval neko mladoletno deklico. Resnici na ljubo ugotavljamo, da gre za bivšega uslužbenca Sale-zijanskega zavoda na Rakovniku, ki je bil pa že davno odpuščen, in da se je stvar zgodila že meseca maja. —Ij Dinarski dan Jugslovenske Matice. Dinarska zbirka na korist Jugoslovenske Matice po ljubljanskih ulicah dne 8. t. m. znaša skupno 24.278.55 Din, 3.60 Kč, 3 S, 1.50 M in 1.20 lir. Dobiček zabavue prireditve v >Zvezdk trenotno še ni ugotovljen ter se bo naknadno objavil. Vendar pa izreka Jugoslavenska Matica že sedaj svojo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so z besedo ali dejanjem pripomogli do tako lepega gmotnega in moralnega uspeha vseh prireditev. Svojo posebno zahvalo pa izreka požrtvovalnim akademikom in srednješolcem, vsem sodelujočim gospem, gospodom in društvom, vsem gg. trgovcem in drugim, ki so 8 svojimi prispevki pripomogli do tako dobrega gmotnega uspeha prireditve in slednjič vsem uradom, zlasti mestnemu magistratu za vso izkazano naklonjenost in razumevanje. Iskrena hvala! —4j Dame! Prijavite se takoj k pouku za Izdelovanje lastne garderobe. Pričetek 1. oktobra. Modni atelje M. Šare, Miklošičeva cesta, Pražakova ulica, Palača Pokojninskega zavoda, III. nadstr., Ljubljana. Frank Valentino, newyorški Iz Celja Izid zadnjih d veta porotnih razprav. Viktor Petrovič je bil radi goljufije in poneverbe obsojen na pet let težke ječe, Adela Mostarjeva oproščena. — Florjan Fluks pa je bil radi tatvine obsojen na šest let težke ječe. — S to razpnvo je bilo porotno zasedanje v Celju končano. —c Pouk na celjski gimnaziji se prične šele ob pol 9. uri zjutraj. To pa vsled tega, ker ima jutranji osebni vlak vsak dan čez pol ure zamude. To zamudo povzroča beograjski brzovlak. ki bi moral prihajati ob 7. uri v Zidani most, pride pa vedno z zamudo. Ker je dijaštvo, ki prihaja dnevno z vlakom, zamujalo pouk, se je pričetek istega določil na pol 9. Dobro bi bdlo, da bi se vozni red v tem oziru preuredil. —c Športni dan priredi SK Celje v nedeljo 7. oktobra na Glaziji. —c Mestna knjižnica je izposodila v mesecu avgustu 640 članom 1241 knjig. V Newyorku je zaposlen kot brivec italijanski emigrant Francesco della Sicilla. Od leta 1915 do 1922 je napenjal vse sile, da bi si nekoliko zboljšal svoj gmotni položaj, toda vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. Ko so pa fašisti v Italiji prišli na krmilo, je gospodar nekoč za Šalo nagovori! italijanskega brivca, Češ: Hej ti, Mussolini! Vsi skd se zasmejali, toda Francesca se je ta priimek prijel. Šest let je mirno trpel, da so ga klicali Mussolini. Slednjič je pa prišel na pametno idejo, da bi mu utegnilo Mussolimjevo ime služiti za dobro reklamo. In nekega dne je nabil na steno objavo, ki se glasi: »Objava Franka Valentina, Musso-liniia mesta Newyorka. Ker Američani težko izgovarjajo moje pravo ime Francesco Saverio della Sicilla, ker bom najbrž igral vlogo italijanskega ministrskega predsednika v največjem filmu tega stoletja »Mussolinijevo življenje«, ker bi zelo rad počastil spomin največjega italijanskega filmskega igralca Rudolfa ValemMna in ker visoko cenim največjo prestolico sveta Newyork, izjavljam, da sem se kot popoln dvojnik Benitta Mussolinija prekrstil in da se imenujem od 6. septembra Frank Valentino — newyorški Mussolini. Pripominjam, da sva z Mussoli-nijem enake starosti, enake postave in da imam tudi enako število otrok, kakor moj dvojnik.« Da je brivec Francesco della Sicilla res zelo podoben Mussoliniju, je razvidno iz slik obeh mož, ki jih je prinesla v zadnji številki zagrebška revija »Svijet«. Hitite in oglejte »I takoj premijero razkošnega veLefi-lma V glavnih vloga* izvrstni igralci va sicer: H. THIMJG, FAY MARBE, E. VEREBES ki obofeva^i IGO SYM. Himna lepote, bogastva, mladosti in tjubexni_ Predstave ob 4., ^6., Hs. va 9. ari. Ted. 2124. ELITNI KINO MATICA 0O©@6XDOO0g)O0©O TE2KA NALOGA. — Vaši hčerki ni nič hudega, a veo« dar stoka. Mislim, da sami razumete njeno bolezen, milostljiva. Omožiti Hi se morala. — Pa ji predpišite moža, go«pod doktor. JB Stran 4. •SCOVENSKI NAROD« dne 13. septembra 1V28. Edgar NVallace: TRIJE PRAVIČNIKI ROMAN. »Tako! Počakajte tu, prijateljica!« je zapiskal. »Ne bo vam treba dolgo Čakati!« Na steni so viseH trije jermeni, ki so služili za prenašanje zabojev. V trenutku je ovil jermen okrog njenega stasu in jo privezal k stolu; z drugim jermenom ji je pritrdil koleno pod stol. »Zbogom, milostljiva gospodična!« Ropot tanka je prodrl do njega. Toda imel je §e mnogo posla in zato ni utegnil odpreti vsako omarico posebej. Mnogo laglje je bilo razbiti šipe. Šel je mimo omarice in razbil šipe s koprtom Mauserjeve pištole. Deklica je, otrpla od groze, zagledala zeleno glavico, vedela, kako se je jelo po tleh plaziti vijoce se telo . . . ^ Potem je Oberzohn ugašal električno luč. Vrata so se zatoputnffla in Mi-rabela Leicestrova se je zdajci začutila samo v sobi groze. Oberzohn še ni bil prispel na hodnik, ko je priletela na vrata prva granata. Kosi lesa so zleteli mimo njega, ko se je obrnil in planil po stopnicah navzgor. Nehote je pri tem segel v žep, da otipa dragoceni dokument, ki mu je edini še mogel rešiti življenje. Bumrmnmm! B Oberzohn ni bil zaklenil vrat kačje sobe; Leon je bil odtrgal ključavnico. Nai pridejo noter, če hočejo, si je mislil Oberzohn. Prednja vrata so se še upirala. Na stopnicah je prisluhnil, naslonjen na držaj. Potem ga je pretresel oglušujoč trušč. In po kratkem presledku je slišal, da je nekdo stekel po hodniku in jel tresti vrata kačje sobe. »Prepozno!« Od peklenskega veselja se mu^je obraz zvil v spaček. Stekel je še čez poslednje stopnice na streho; tam je našel bandite v neznanskem razburjenju. Toda njemu ni bilo več namenjeno, da bi jih pomiril. Skozi vrata se je zabliskal bajonet. Postava v khakiju se je pojavila na strehi, s kazalcem ob petelinu. »Roke kvišku!« je za vpil vojak v surovem narečju londonske ulice. Štiri dvojice rok so hkrati švignile kvišku. Manfred je še! za dirugim vojakom in pograbil doktorja za roko. »Vi greste z menoj, prijatelj!« je rekel Manfred in Oberzohn mu je voljno sledil po stopnicah. Morala sta iti mimo Gurthrove sobe. Vrata so bila odprta in Manfred je po-tisnnl jetnika v sobo, ko sta Poiccart in Leon planila k njemu. »Dekle ie živo in zdravo! Plin je odpravil kače. Še preden so bile na tleh! in brat Vvashington se baš ukvarja z onimi, ki so še ostale pri življenju!« je hlastno pojasnil Leon. Zaprl je vrata za seboj. Dr. Oberzohn je bil prvič v življenju na samem s /Tremi možmi', ki jih je tako zelo sovražil in se jih je hkrati tako zelo bal. »Oberzohn, bliža se vam konec!« je viknil Manfred. Čuden spaček, ki bi naj bil nasmešek, je preletel nagubano čelo moža. »Ne verjamem, prijatelji! Evo, tu imam Cucciniijevo izjavo. Iz nje boste videli, da sem bil zgolj nedolžna žrtev. Cuccmi je vse priznal in zapletel še svoje prijatelje v afero. Jaz se ne branim! PoČermu neki? Jaz sem pošten in dostojen človek in državljan velike miroljubne dežele. Evo, poglejte!« Pokazal jim je papir. Manfred mu ga je vzel iz rok, a ga ni čital. »Torej, naj se zgodi karkoli, vaša gc^podična je izgubila svojo zlato goro.« Oberzohn je užival ob teh mislih. »Zakaj jutri je posledmoi dam . . .« »Stopite tjale!« je ukazal Manfred in ga je odrinil k steni. »Vi ste obsojeni! Vaša izjava utegne premotiti sodišče, nas ne bo premotila.« In tedajci je doktor nekaj zagledal in je vzkliknil od groze. Leon GonsaJez je vtaknil cigareto v dolg črn ustnik, ki ga je bil našel v Gurthrovi sobi. »Takole ste ravnali,« je vprašal Leon, »kai ne?« Leon je cigareto nagnil poševjn je pritisnil na pero, ki je bik) nameščeno na črnem ebenovinastem ustniku. »Ustnik je izolirana cevka in v njej sta dva drobcena ledena ščepca. Našel sem ju v vašem laboratoriju, gospod doktor. Ledena drobca zdrkneta v cigareto, ki je iz kovine, in potem . . .« Leon Gonsalez je dvignil ustnik do ust in je pihnil vanj. Nihče ni videl dveh majcenih ledenih drobcev. Le doktor Oberzohn se ie s pridušenim vzkrtkom prijel za lice. Njegov pogled je ostekle-nel. Nato se je zgrudil. Leon je srečal inšpektorja Meadow-sa ,ki je prihajal po stopnicah. »Bojim se, da se nam je naš prijatelj izmuznil. Prevaril je krvnika za deset funtov šterlingov.« »Mrtev?« je vprašal Meadows. »Samomor?« »Ugriz kače, se mi zdi,« je malomarno odgovoril Leon in odšel dol po stopnicah. Mirabela Leicestrova se je smejala in plakala, ko ji je Elija Wa-shkngton resno da nikoli tega pripovedoval o prečudnih kačjih lastnostih. »Pet tisoč dolarjev mrtvih, izgubljenih.« je zatarnal v komičnem obunu. »Toda tega, kar je ostalo, je še vedno toliko, da lahko ž njim otvorim cirkus.« 34. Smrt v cevki. Pozneje je Manfred razložil policijskemu šefu, ki je kazal veliko zanimanje: »Oberzohn si je priskrbel strup na ta način, da je kače razdražil in jim dal vklati v kako blago. Našel je obrazec, po katerem je otrove zmešal tako, da je dobil neznansko hud. strup. To zveni fantastično in v očeh znanosti morda celo neverjetno, a je vendarle resnično. Strup je nekoliko razredčil, a je bil še potem tako močan, da bi mogel ž njim usmrtiti deset ljudi. Potem ga je vlil v majcen kalup in ga je ohladil do led i šča.« »Ohladil do ledišča?« Manfred je prikimal. »Kačji strup ne izgubi na svoji moči, ako zmrzne. In ta metoda — proizvajanje strupenih izstrelkov — je bila z njihovega stališča zelo pametna. Zadostovalo je popolnoma, da je prodrl do mesa le atom otrova. Ko se je stopil, je v trenutku povzročil smrt. In če si je ranjenec drgnil kožo, kjer ga je zadelo, je učinkovalo Še zanesljiveje: na ta način je spravil v rano še tisti strup, ki se je bil raztopil na kož1!. Žrtve so navadno umrle na mestu. Cigaretni ustniki, ki sta jih Gurther in Pfeif-fer, oni drugi Oberzohnov zavratni morilec, imela vedno pri sebi, so bile na poseben način skonstruirane cevke, cigareta sama pa votla kovinska atra-pa. V trenutku, ko je morilec pihnil malo ledeno pšico iz cevke, je bila leta že na pol staljena in v njej je bilo dovolj strupa, da je žrtev ubila, čeprav je morda kožo le lahno oprasmla. Ves ostali otrov, kar ga je ostalo na koži, se ie seveda že stopil, kadar je prišla polidja. Zato tudi policija ni nikdar našla pšic, kakršne rabijo bušmani, bambusovih koscev ali trnjev. Oberzohn se je posluževal najpreprostejše metode za obračunavanje z nasprotniki; poslal je enostavno nanje svoje kačje strelce. Le enkrat se mu je ponesrečilo: to je bilo takrat, ko so merili na Leona in zadeK Elijo Washingtona, ki je, kakor nam je znano, proti kačjim strupom imun.« »In kako stoje stvari glede pravic Mis Leicestrove do zlatih polj v Bi-skari?« Manfred se je nasmehnil. »Predlagana je bila obnovitev koncesije — in prošnji je bilo ugodeno. Leon je našel v Heavytree-Farmu nekaj praznih pisemskih formularjev, ki jih je bila deklica že podpisala. Ko je Mirabelina teta za trenutek odšla iz sobe, je Leon enega od njih izmatafl in ga je izpolnil s formalno prošnjo za obnovitev koncesije. Pravkar sem dobil brzojavko, v kateri mi javljajo, da je zakup podaljšan.« Manfred in Poiccart sta morala večji del poti do New-Crossa premeriti pes, preden sta naletela na pralen avtotaksi. Leon je bil odšel z deklico. Poiccar- £jCi aj I0}1}0 po *lavi> toda ust ni odprl prej, dokler ni sedel v taksiju, ki ju je vedel vzdolž New-Crossa irniil«?1 Qe?r^ mene Leon neko hk0 skr5Saj skoro ne morem misliti, ah vendar . . .« »Ali kaj?« je dobrovoljno dopolnil Manfred; vedel je, kaj teži prijatelja. »Saj ne boste verjeli!« je odgovoril Poiccart s pridušenim glasom/ kakor Ste2)> da bi razpravljal o bližajočem se vesoljnem potopu. »Ne, Manfred, ne boste verjeli! Leon je zaljubljen!« Manfred se je za trenutek zamislil. »Da, ljubi moj Poiccart, take stvari se v resnici primerijo; celo Pravičnikom'«. Poiccart je otožno zmajal z glavo. »Še nikoli mi ni prišlo na um, da bi se nam mogla zgoditi tolika nesreča.« Manfred se je vso vožnjo v mesto na tihem smehljal. KONEC Največja polarna ekspedicija vseh časov Znani ameriški letalec Byrd vodi na južni tečaj veliko znanstveno ekspedicijo, ki bo trajala dve leti. — Stroški so preračunani na 855.000 dolarjev. Zanimanje za ponesrečeno Nobilovo ekspedicijo se je večinoma že poleglo, pač pa se je začela javnost zanimati za novo polarno- ekspedicije, ki bo po svojem obsegu in opremi največja, kar jih je bilo doslej. Ekspedicijo bo vodil znani ameriški letalec Byrd, ki je srečno preletel severni tečaj. Financirala jo bo Amerika in zato ni čuda, da bo imela na razpolago dovoli denarja in najmodernejše tehnične pripomočke. Stroški so preradu njeni na 855.000 dolarjev. 25. avgusta je odplula v Ledeno morje glavna ladja »Citv of Newyork«, te dni pa odpluje druga ladja, s katero se napoti v polarne kraje tudi Byrd. Obe ladji odplujeta iTrfmo Nove Zelandije do meje večnega ledu. Byrdova ekspedicija je temeljito opremljena in ima ogromne zaloge vseh potrebščin. Na ladje so natovorili celo gradbeni materijal tako, da bo mogla ekspedicija zgraditi veliko poslopje, ki ji bo služilo za bazo. Na ladji je tudi knjižnica, ki obsega 1000 zvezkov. Ekspedicija je vzela s seboi celo klavir. Te največje polarne ekspedicije se udeleži 100 mož, med njimi več ra-diotelegrafistov in učenjakov. Vsak udeleženec dobi od države letno 1400 dolarjev nagrade. Ekspedicija je prera-čunjena na dve leti. Na južni tečaj polete udeleženci s tremi aeroplani. Poleg tega bo organizirana tudi ekspedicija s sanmi. Byrd vzame s seboj 100 sani in odgovarjajoče število polarnih psov. Ekspedicije s sanmi bodo omogočile udeležencem povratek k ladjam. Leto se začenja v južnih polarnih krajih v decembru. V tem času doseže Bvrdova ekspedicija meje večnega ledu, ki se razprostira od Rossovega morja na razdalji 800 km proti Južni Ameriki. Najprej postavijo glavno taborišče, potem se pa lote znanstvenega dela, v prvi vrsti meteorološkega raz- iskovanja polarnih krajev. Tudi geologi bodo imeli obilo dela. Na obali Rossovega morja so bogata ležišča premoga, dolga do 2000 km. Ekspedicija računa, da bo odkrila še nova ležišča premoga. Byrd je določil kot prvo bazo svoje ekspedicije Rossovo morje, ker upa, da se mu bo posrečilo spraviti tam na kopno svoje težke aeroplane. Okrog južnega tečaja se razprostira ozemlje, ki je večje nego Evropa in gosto prepleteno z visokimi pogorji. Blizu tečaja se vzpenjajo nad 3000 m visoke gore. Nad polovico antarktične zemlje tvori nad 2000 m visoko planoto. Povprečna temperatura v krajih okrog Rossovega otoka, ki leži na 78. stopinji južne širine, se giblje okrog 17 stopinj pod ničlo, na južnem tečaju pa okrog 38 stopinj. Vse to ogromno ozemlje je pusto, kajti nikjer, razen na obali, ni videti nobene živali. Zato mora biti ekspedicija dobro založena z živili. V tem pogledu je ekspedicija v južne polarne kraje težja, nego v severne. Tudi za letalce je južni tečaj nevarnejši, ker pihajo zlasti pozimi močni vetrovi. Čez poletje je vreme ugodnejše, pač pa nastanejo od časa do časa silni snežni meteži. Poleg tečaja samega bo ekspedicija raziskovala tudi obalo antarktičnega ozemlja ,ki se razprostira na razdalji 3000 km južno od Indijskega oceana in 1800 km južno od Tihega oceana. Nedvomno bo Byrdova ekspedicija izpolnila svojo nalogo, ker je temeljito opremljena in ker ima na razpolago najmodernejše tehnične pripomočke. •••■■IIIIIIIlItlM-..- OČI NAJ ZATISNE. Janezek: Babica, zatisni oči! — Zakaj pa? Zato, ker je papa dejal, da postane bogat in mi kupi kolo, kadar zatisneš oči. Za krojače! NOVA VELIKA Za krojače Knjiga krojaštva za samouke o prikrojevanju moških oblačil A. KUN C, Ljubljana, Gosposka ulica 7 Zahtevajte opis knjige l Lovske puške flobert puike, brovnfeige, pištole sa strasenje psov, samokrese, topite, salo za lovskih ta ribiških potrebščin ter ametafari ogenj. F, K. Kaiser, pn&kar, UobOaoa, Setenburgova allca 6. Za dom! sa liTOJe, krojaCe, CeTfJarJe Ito. STOEWER šivalni stroj Ls ta Vara polet Ihraoja entia (obliva), rese (stika), krpa perilo !a nogavice. Brea vsakega aremkilanja pio&c m drago Je stroj v m krati pripravita al aa reseoje ta ravno tako kttro sope« ga navadno šivanje. — Poleg vseo prednosti, ti Hh zavzela ttvakri stroj STOEWER, |e ca (S aajjceoejsl. Ne lammfite ugodne prskke ta oglejte si to tsredno* pri _ .„., L- f j t> - BrezpiaSen pouk v vezenju, rabi LttlL Baraga, aparatov Ud. - Ugodni plaOnJ UabOaaa, Seleaborgova s, i. pogoji. — ISletoo Jamstvo, 5fe ' " ^jwBW^jam«ig t Tužnim srcem sporočamo, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stiric i. t. d., gospod Franjo Grošelj strojevodja drž. žel. dne 12. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 14. septembra 1928 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Sp. Šiška, Cerne-tova aL 15, na pokopališče k Sv. Kr*žu. Prosi se tihega sožalja. V Ljubljani, dne 13. septembra 1908. Meetal pogrebni urod ŽALUJOČI OSTALI. Kuharica stara 24 let, z večletno prakso, vajena tudi vseh drugfti hišnih del, Sde sfažbo pri boljši obitelji. Nastopi laiiko 1. oktobra. Ponudbe na opravo lista pod »Kuharica 1637c Učenka močna ki pridna, stara 16 let, se žeS učiti v trgovini z mešanim blagom, kjer bi imela hrano in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo fista pod »Vajetika 1636«. Sobo s hrano oddam talkoj dijaku nižjih šol. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Oskrba 650 — 1634«. Teod. Korn, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 3. Krovec, stavbni, Galanterijski bi okrasni klepar, instalacije vodovodov. Naprava strelovo* dov, kopališke in klosetne na» prave. — Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, Lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle za konzerve) ter litografija. 22/1 ArnikoTO cvetje in korenine ter vse ostale zdravilne rastline kupujem po najvišji! ceni. Alfred Btam, Subo-tdca. 1602 Stanovanje dveh sob in kuhinje se išče za februar 1929 v novi ali stari hiši, Plača event. za pol leta v naprej. Ponudbe na upravo lista pod •Čistost »/1581. Hišnega oskrbnika ožanjenesa, ki zna opravljani centralno kurjavo in čigar žena bi skrbela za snago v hiši. sprejmem. Ponudbe na: Dr. Celebonovica, advokata, Beograd, Knez Mihaijlova □Eca 33. 1629 Uradnico aH dijakinjo sprejmem v oskrbo. Solnčno stanovanje. Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 1631 Strojepisni pouk se vrši vsak dan od 6.—9. ure zvečer. Učna ara 4 Din. Vpisovanje vsak dan od 6.—8. sveder, Christofov učni zavod, LfnbUaoa, Domobranska cesta 7, 1. o. 1499 CENIKE URADNE TISKOVINE KUVERTE RAČUNE NAZNANILA in vsa v TISKARSKO STROKO Jspadajoča^ DELA O t* ,*UHH>H*tV> LJUBLJANA, KNAFUEVA ULICA 5. LIŠEJE VSEH VRST. ČRTNE IN AVTO-TIPIJE, IZDELUJE PO PREDLOŽENIH RISBAH, PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK AU ZA FINEJ&O IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILI) IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, Ljubljana TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA I O. Z. SV. PETRA NAS. *9 Šolske knjige za vse srednje, meščanske in osnovne šole dobite g Kniigorn Jjsjrogne Znflnp" Prešernova 54 LJUBLJANA Prešernova 54 (nasproti glavne pošte) in pri podružnici v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 13. Urejajo: Josip Zupančič. — L% «Narodn« tukarnua; Fran Jezersek. — Z* upravo io Utocraiui del Iteia: Oton Chriatot — Vsj v Ljubljani