LETO Lil, št. 24 PTUJ, 17. JUNIJ 1999 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Penzifa gospoda poslmn€a Bog je najprej sam sebi ustvaril brado. Ta pregovor uporablja- mo, ko hočemo poudariti, da je narava ljudi pač taka, da želimo najprej poskrbeti zase, imeti prej in več kot drugi - če je treba, tudi na račun drugih. Morda je to celo dobra lastnost, ki žene človeštvo naprej, vzpodbuja tekmovalnost, razvoj in napredek. Ima pa ta človeška lastnost tudi temno plat medalje: tisti, ki so pri koritu, do- bijo več, se krepijo in odrivajo slabotne ter jim namenjajo vedno manj. Približno tako se je razvijala dosedanja zgodba o novi poko- jninski zakonodaji. Dolga pogajanja, prepričevanja in sklepanje kompromisov. Država je svojim državljanom dopovedovala, da je v pokojninski blagajni velika luknja, ki jo bo mogoče zapolniti samo tako, da bomo vanjo vsi skupaj prispevali nekoliko več, do- bili pa nekoliko manj. Ali drugače povedano: dobivati bomo začeli pozneje, in ker človeško življenje že od rojstva teče proti koncu, bo za blaginjo pokojninske blagajne poskrbela mati narava. Na- jobčutljivejša točka prihodnjega pokojninskega sistema je prav sta- rost upokojevanja: delati do 65 oziroma do 63 let, se pri delu čim bolj izčrpati in po naravni poti čim prej izgubiti pravico do poko- jnine. Ko so pogajalci na občutljivem področju dosegli kompromi- se, so poslanci zaslutili svojo priložnost in pohiteli z zakonom, ki naj bi njih izločil iz usode drugih, "navadnih Slovencev". V pri- merjavi s sodržavljani bi se lahko upokojevali "rosno" mladi, in ker imajo veliko poslansko plačo, bi pokojninsko blagajno dolgo in izdatno obremenjevali. To po njihovem prepričanju sploh ne bi bilo usodno, saj bomo navadni državljani po novem veliko prihra- nili. Vemo, da imajo nekatere bonitete poslanci tudi v drugih ev- ropskih državah, toda početje slovenskih predstavnikov zakonoda- jne oblasti v času težkega spreminjanja politike upokojevanja je - milo rečeno - neumno in provokativno. In še en dokaz egoizma tis- tih, ki so pri koritu. Naj se ^ __^ jim včasih - upajmo, da tudi ° tokrat - le zaleti. [\ Kaj vse je možno"narediti iz odpadkov! Tudi lična oblačila/ ki-so jih-malčki iz Kidričevega prikazali na »modni reviji«. - Foto: M. Ozitiec PTUJ / PRIČEL SE JE FESTIVAL MLADE USTVARJALNOSTI Mladi sprošiaio ustvarjalni nabai že od torka, 15. junija, se vrstijo na Ptuju spremljevalne de- javnosti Festivala mlade ustvaijalnosti. Danes, v četrtek, 17. ju- nija, so mladi iz Ptuja in okolice pričeli delo v sedmih različnih ustvaijalnih delavnicah pod vodstvom preizkušenih mentonev, ki jim delo z mladimi, željnimi drugačnosti, ni tuje. Delavnice bodo potekale do sobote, 19. junija, ko bo sledila zaključna predstavitev v Na- rodnem domu ob 20. uri. Oblačila - stara in nova, pred- meti, tudi taki, ki niso več upo- rabni, bodo jedro pozornosti in izziv za nastajanje različnih iz- delkov likovne delavnice Dušana Fišerja. V fotografski delavnici Stojana Kerblerja bodo mladi snemali motive, ki so jim blizu, izdelali črno-bele fotografije ter izpopolnjevali os- nove fotografske tehnike. Mladi literati se bodo pod vodstvom Aleša Čara ukvarjali s poezijo in prozo. Preko besedil, ki jih bodo prinesli s sabo, bodo razis- kovali možnosti ustvarjanja z besedo. V delavnici sodobnega plesa bodo mladi spoznavali os- novne elemente plesa skozi različne plesne zvrsti in predvsem skozi lastno ustvarjal- nost pod mentorskim vodstvom Majde Fridl. Plesnega predznanja ne potrebujejo, za- dostuje le želja po gibanju, svo- bodni misli in ustvarjalnosti. Igralec - telo in glas sta njegov inštrument je moto gledališke delavnice, ki jo bo vodila Bran- ka Bezeljak Glazer, idejna po- budnica festivala. Udeleženci bodo s pomočjo improvizacije na določene teme spoznavali bazično tehniko in se ukvarjali z interpretacijo posameznih mo- tivov v besedilih, po možnosti vezanih na likovno in glasbeno delavnico. Milan Potočnik bo vodil delavnico video tehnolo- gije z režijo in montažo. Priz- nani glasbenik Vlado Batista bo z mladimi glasbeniki doka- zal, da je glasbena govorica uni- verzalna v vseh pogledih. Mladi bodo na osnovi dveh glasbenih tem spoznali osnovne elemente vsake skladbe in poskušali ustvariti svojo lastno, ki naj bi bila čim bolj izvirna. Poleg ustvarjalnih delavnic ponujajo organizatorji festivala kulturni javnosti tudi spremljevalni pro- gram, ki je objavljen v rubriki Kulturni križemkražem. Majda Fridl 2 četrtek, 17. junij 1999 - TEDNI|| « i ' i ^ PTUJ / O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU NA POCITNICAH Zagotovljena le pravka do nujnega zdravljenja Pred dnevi je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izdal paket gradiva, v katerem natančneje razlaga, kaj je potrebno vedeti o pravicah do zdravstvenih storitev med začasnim bi- vanjem v tujini, če zbolimo ali se poškodujemo, do katerih pravic smo kot zavarovanci upravičenci. O njem smo se pogo- varjali s Tilčko Šuman, vodjo ptujske izpostave Območne eno- te zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Maribor. V času začasnega bivanja v tujini je zavarovanim osebam, ki so ob- vezno zdravstveno zavarovane, za- gotovljena pravica do nujnega zdravljenja, za kaj več pa moramo skleniti posebno zavarovanje. Pravica do nujnega zdravljenja obsega vse storitve za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev ozi- roma preprečitev izkrvavitve, pre- prečitev nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posamez- nih organov ali življenjskih funk- cij, zdravljenje šoka, storitve pri kroničnih boleznih in stanjih, ka- terih opustitev bi neposredno in v krajšem času povzročila invalid- nost, druge trajne okvare ali smrt, zdravljenje vročinskih stanj, pre- prečevanje širjenja infekcije, zdravljenje zlomov in podobno. Način uveljavljanja pravice je od- visen od tega, ali je z državo, v ka- teri zavarovanec potrebuje storit- ve, sklenjena konvencija o social- ni varnosti ali ne. Za nekatere države so nujni ustrezni obrazci. Če bomo letovali v Italiji, Av- striji, Namčiji, Madžarski, Luk- semburgu, Belgiji, Nizozemski, Romuniji in Hrvaški, je pripo- ročljivo, da si pred odhodom pris- krbimo konvencijsko dogovorjeni obrazec - Potrdilo o pravici dejan- skih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi. Dobiti ga je mogoče na vseh območnih enotah in iz- postavah ZZZS. Potrdilo se izda za največ tri mesece proti plačilu sto tolarjev in ob preložitvi potrjene zdravstvene izkaznice. Z njim lahko zavarovanci v omenje- nih državah uveljavijo pravico do nujnega zdravljenja, praviloma brez plačila pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Pri zasebnikih pa to potrdilo ne zadostuje, zato bo v primeru koriščenja zdravstvenih storitev le-te potrebno plačati, po vrnitvi pa uveljaviti povračilo teh stroškov na pristojni območni enoti ali izpostavi ZZZS. Za pov- račilo je potrebno predložiti do- kumentirane račune, povračilo pa se opravi v višini, kot jo prizna tuji organ zavarovanja v kraju, kjer so bile storitve opravljene. Od lanskega februarja to velja tudi za potovanje v Republiko Hrvaško, za katero si mora zava- rovana osebna pred odhodom v to državo priskrbeti obrazec SLO/HR 3 - potrdilo o pravici do storitev med začasnim bivanjem v R Hrvaški. Republika Slovenija ima kon- vencije sklenjene še z Anglijo, Češko, Bolgarijo in Poljsko, kjer pa lahko zavarovanci pravico do nujnega zdravljenja uveljavijo v javnih zdravstvenih zavodih na osnovi potnega lista in potrjene zdravstvene izkaznice. V primeru, ko bodo uveljavljali pravico do nujnega zdravljenja pri zasebni- kih, ki niso del javne zdravstvene mreže, bodo morali stroške plačati sami. Pri vseh drugih državah, s katerimi Slovenija nima sklenjene konvencije, velja, da bomo morali stroške za zdravstvene storitve plačati sami, pristojna območna enota oziroma izpostava pa bo povračilo stroškov opravila v višini ustreznega deležča po povprečni ceni teh sto- ritev v Sloveniji. Kot poudarja Tilčka Šuman, so v Zavodu za zdravstveno zavaro- vanje Slovenije prepričani, da se je mogoče marsikateri nevščečnosti med dopustom izog- niti z dodatnim prostovoljnim za- varovanjem z medicinsko asisten- co v tujini, ki ga zagotavljajo v so- delovanju s priznano švicarsko za- varovalnico ELVIA. Skleniti ga je mogoče v oddelkih oziroma pri referentih za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. To zava- rovanje krije stroške nujnega zdravljenja v tujini brez neposred- nega plačevanja storitev tako v za- sebnih kot tudi v državnih zdravstvenih sutanovah in nudi tudi vrsto drugih praktičnih ko- risti, kot so prevoz zavarovanca do zdravstvene ustanove v tujini ali po potrebi v domovino, pravno pomoč, prevajanje, pomoč svoj- cem in podobno. Omenjeno do- datno zavarovanje se lahko sklene za Evropo, tudi za Hrvaško, medi- teranske dežele. Kanarske otoke oziroma za ves svet. Zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini je mogoče skleniti zase, za svoje pri- jatelje, sorodnike oziroma vse, ki bodo potovali z nami. Družine in skupine imajo poseben popust. Podrobnejše informacije o vseh pravicah na osnovi konvencij ali glede višine premije pri zavaro- valnih pogojih, dajejo v vseh eno- tah Zavoda za zdravstveno zavaro- vanje Slovenije in tudi vse poob- laščene turistične agencije. Sicer pa bolj kot za katerikoli čas velja za dopustniški, da previdnost ni nikoli odveč. MG SREDISCE OB DRAVI / OB DNEVU DRŽAVNOSTI Pestra ad jutra da veiera Središčani vas vabijo v soboto, 26. junija, ob dnevu državnosti, da se jim pridružite v njihovem kraju z bogato kulturno zgo- dovino. Ob 9. uri bo po kulturnem pro- gramu ter degustaciji bučnega olja v kulturnem domu Sokolana sle- dila predstavitev Središča ob Dra- vi, reke Drave ter njenih lepot. Od 10.30 dalje si bodo zbrani ogledali kapelo Žalostne matere Božje iz 15. stoletja, ki stoji v centru kraja. V stari občinski zgradbi iz 18. sto- letja je muzej NOB, ki je bil odprt v 80. letih kot spomin na vse, ki so v času NOB dali svoja življenja v boju za domovino. Znamenitosti v kraju je še veliko. Rimska cesta vodi skozi vse kraje krajevne skupnosti Središče ob Dravi, zato ni čudno, da so arheologi v Gra- bah odkrili poleg najdb iz prazgo- dovinskega obdobja in staroslo- vanskih grobov tudi ostanke rim- ske kulture. Gradišče se je kot na- selje razvilo okrog stolpastega gra- du, ki so ga postavili gospodje Ptujski na tunetno narejenem griču - Gradišču, kjer danes stoji mogočna lipa. Po ogledu kulturnih znameni- tosti boste lahko spoznali indu- strijske obrate v kraju. Oljarno, ki je obrat podjetja Jeruzalem Ormož in v kateri z dolgoletno tradicijo pridobivajo bučno olje, podjetje Droga Portorož, PC Sre- dišče ob Dravi, ki predeluje zelen- javo in ima rasdinsko čistilno na- pravo, ter lesno podjetje Hamer Slog. Po kosilu, ki bo med 12. in 14. uro, bodo sledile športne aktiv- nosti ter obisk svojcev. Izbirali boste lahko med nogometno tek- mo, tekmovanjem v namiznem te- nisu, kegljanjem ter jahanjem konjev ter malih ponijev. Športne ekipe se lahko prijavijo do 18.ju- nija. Če vam ni do sodelovanja ali gledanja športnih aktivnosti, se boste lahko sprehodili ob Trnavi. Po razglasitvi rezultatov šport- nikov in večerji bo po 18. uri za- bava. Majda Fridl Nižje provizije v Novi KBM Samo 40 tolarjev bo odslej v Novi KBM stalo občane plačevanje posebnih položnic ali dvig nakazil na osnovi po- sebne nakaznice. Enak znesek bodo plačali tudi tisti, ki bodo s posebnimi položnicami plačevali na bankomatih. Banka je namreč poenotila višino provizij za tovrstne denarne posle, ki so bile do sedaj določene z odstotkom od zneska in so znašale največ 750 tolarjev. Poenotenje provizij so banki omo- gočile tehnološke posodobitve, ki so del procesov prenosa plačilnega prometa v banke in racionalizacije delovnih proce- sov. "S tem smo pocenili denarno poslovanje naših komiten- tov, marsikomu, ki je doslej zaradi ugodnejših nadomestil plačeval posebne položnice pri drugih finančnih inštitucijah, pa bomo prihranili tudi čas," poudarja Zoran Nemec, izvršilni direktor uprave Nove KBM za področje poslovanja s podružni- cami. "S poenotenjem provizij smo izpolnili tudi smernice Združenja bank Slovenije, kolikor nam je znano, pa so naše enotne provizije sedaj najugodnejše v slovenskem bančnem prostoru." JB TEDENSKI KOMENTAR IZ ILIRIKE - BORZNOPOS- REDNISKE HISE Vzpon piaov "kojninski zakon je v preteklem tednu lepo razbelil žerjavico na trgu pooblaščenih investi- cijskih družb. Borzniki so kupovali poob- laščene investicijske družbe, ki med svojim premoženjem nimajo realnih naložb, z mislimi na poceni pokojninsko polico, vendar pa jim jo je parlament zagodel z amadmajem o omejeni količini delnic, ki jo fizične osebe lahko zamen- jajo za pokojninske bone. Nagli rasti, ki smo jo spremljali v začetku pretekle- : ga tedna, ko so delnice praznih investicijskih družb poskočile za približno 20 odstotkov, je tako v četrtek sledil padec praznih pidov, vendar pa se je cena v petek zopet malo okrepila. Tedenski izku- piček rasti med pooblaščenimi investicijskimi družbami pa je bil še vedno pozitiven. Indeks pooblaščenih investicijskih družb je v tednu dni po- rastel za 5,1 odstotka na vrednost 1046 indeksnih točk. Zlata moneta 2 je skočila za slabih 13 odstot- kov, vrednost se je v petek ustavila pri 262 tolarjih, Pomurska investicijska družba 2 pa je teden kočala z enotnim tečajem pri 267 tolarjih, medtem ko so je vrednost omenjenih delnic v sredo že povzpela malo pod 300 tolarjev. Rasti pa niso zabeležili le prazni pidi, v vrtinec so se ujeli tudi polprazni in polni. Tako je Atena 1 pridobila na svoji vrednosti skoraj 7 odstotkov, Arkada je bila vredna v petek 422 tolarjev, za Kmečki sklad pa so prodajalci lahko dobili celo 325 tolarjev. Malo manj je vročica vplivala na pooblaščene investicijske družbe, ki v svojem portfelju nimajo neizkoriščenih certifikatov. Triglav je v preteklem tednu porastel za slab odsto- tek, vrednosti Nacionalne finančne družbe in Po- murske investicijske družbe I pa sta porastli za več kot 5 odstotkov na 573 oziroma 566 tolarjev. Že tako nizka likvidnost v uradni kotaciji se je s preusmeritvijo denarja na prosti trg še bolj zmanjšala, kar se je odrazlo tudi na slovenskem borznem indeksu. Ta je v preteklem tednu porastel le za 0,3 odstotka, v petek pa je njegova vrednost znašala 1757 indeksnih točk. Najbolj se je dvignila delnica Petrola, katere vrednost se je po dolgem času tavanja okoli 25.000 tolarjev zopet dvignil na več kot 26.000 tolarjev, v enem tednu je to pomeni- lo 3,6-odstotnt porast. Drugo naftno podjetje Istra- benz je prav tako beležilo porast svoje vrednosti, vendar pa delnica ne more prebiti svoje meje 3000 tolarjev. Prav tako nas v preteklem tednu ni razočaral Mercator. Njegova delnica vztrajno drvi navzgor, tedenski porast v višini 1,3 odstotka je pri- peljal delnico do vrednosti 9146 tolarjev. Tako za- dovoljni pa ne bodo delničarji farmacevtskih podje- tij. Delnica Leka je izgubila na svoji vrednosti 1,3 odstotka, enotni tečaj je padel na 34.450, za Krko pa so kupci ponujali 26470 tolarjev oziroma pol od- stotka manj kot pred tednom dni. Podobna zgodba je potekala pri primorskih velikanih. Intereuropa se je po sprehodu prek 2300 tolarjev vrnila na 2267 to- larjev, njegov poslovni partner Luka pa je padla za 0,2 odstotka na vrednost 3120 tolarjev. Dogodki okoli zakona o pokojninskem skladu so vznemirili trg vrednostnih papirjev. Na eni strani je to povzročilo povišanje cen pooblaščenih investi- cijskih družb, na drugi strani pa je naval na pide zmanjšal likvidnost na uradnem trgu. V tem tednu se bo pokazalo, koliko so po sprejemu zakona za investitorje vredni prazni pidi in posledično tudi os- tali. Ali bo to višja ali nižja vrednost, je v tem trenut- ku težko oceniti. Matjaž Bernikf IlirikaBPH PTUJ / ODPRLI NOVE PROSTORE ŽENSKEGA DISPANZERJA IN LABORATORIJA Petdesetletna tradiiija ženskega dispanzerja Za kolektiv zdravstvenega doma Ptuj je bil 11. junija pomem- ben dan. Zbrali so se na slovesnosti ob dokončanju del nekaj desetletij pričakovane investicije: svečano so odprli nove pros- tore dispanzerja za ženske in laboratorija na Potrčevi. Gre za naložbo v vrednosti okrog 40 milijonov tolaijev, ki so jo v ce- loti sami financirali. Kot je povedal Henrik Žlebnik, dr. med., specialist medicine dela, so zaposleni ta izziv sprejeli z ra- zumevanjem, ker so vedeli, da si z odrekanjem ustvarjajo pogoje za normalno delo za danes in jutri. Priprave na to investicijo pa so potekale zato tako dolgo, ker so morali najprej vedeti, da lahko gredo v posel, ki ga bodo tudi uspešno končali, ne da bi ogrozili kakšno drugo dejavnost. Ob tej priložnosti so se pridobitve veseli- li sedanji in nekdanji zaposleni, predstavniki izvajalcev del ter drugi gostje, zlasti še iz bol- nišnice. Veselijo pa se je tudi žen- ske s Ptujskega, ki obiskujejo ta dispanzer, saj skoraj ni ženske, ki tega dispanzerja ne obišče. V pe- tek je udeležence slovesnosti poz- dravil tudi ptujski župan Miros- lav Luci. Dispanzer za ženske ima v Ptuju že 50-letno tradicijo, prve prosto- re je imel v 3. nadstropju Čučkove stavbe, od koder so ga preselili v njeno pritličje, od tam pa na Potrčevo. Za pridobitev se je v imenu ginekologov in drugega zdravstvenega osebja zahvalil predstojnik službe zdravstvenega varstva žena v ptujskem zdravst- venem domu Ivica Sokolič, dr. med., specialist ginekolog, ki ob tej priložnosti ni pozabil vseh gi- nekologov, ki so doslej delali v njem: dr. Dolenčeve, dr. Hav- lička, dr. Kristana in dr, Vučiniča, ki je bil prvi stalni gine- kolog. Za nove prostore laborato- rija pa se je zahvalila vodja labora- torija Aleksandra Nemec, magi- stra farmacije. Neuradno je bilo v petek tudi slišati, da bo podobnih slovesnos- ti v kratkem še več, še posebej če bo prišlo tudi do nadgradnje tega trakta, v katerem sta sedaj ženski dispanzer in laboratorij. Po načrtih naj bi v nove prostore pre- selili še preostalo dejavnost iz Čučkove. Vprašanje novogradnje pa odpira možnosti tudi za bodoče zasebnike, da bi lahko v bodoče ostali v svojih dosedanjih prosto- rih. Doslej je to omogočeno le otroškima zdravnicama na Zoiso- vi poti (otroški dispanzer). MG Ivica Sokolič, dr. med., spe- cialist ginekolog Novi prostori dispanzerja za žene so sodobno opremljeni. Foto: Črtomir Goznik TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odtDor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor. Franc Lačen. Uredništvo,- Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Rit)arič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda; Oliver Težak, ■o 041-669-509. Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; ■b(062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 to- larjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor Po mnenju Ministrstva za infonmiranje Republike Slovenije št. 23158-92 z dne 12.2.1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za ka- terega se plačuje petodstotni da- vek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: vmw.radio-tednik.si. E-pošta: nabiralnik&radio-tednik.si tednikSamis.net fSDNIK - Četrtek, 17. junij 1999 3 TALUM MED NAJUSPEŠNEJŠIMI Po podatkih Gospodarskega vestnika, ki je zo lansko leto pripravil lestvico 300 najuspešnejših podjetij, je s Ptujskega po ustvarjenem dobičku najviše Talunn Kidričevo, ki je zasedel sedmo mesto, 14. pa je bil po prihodkih. Mercator SVS, d.d., Ptuj je bil po prihodkih 35.,po čistem dobičku pa 77., Perutnina je bila po pri- hodkih v lanskem letu na 57. mestu med 300 najuspešnejšimi podjetji, po čistem dobičku pa na 61. mestu. Na 155. mestu po prihodkih je bil Kmetijski kombinat, d.d., Ptuj. Talum Kidričevo je bil tudi najspešnejše podjetje s Ptujskega v lanskem letu po dobičku na zaposlenega, in sicer 78. Sicer pa je v tem obdobju z dobičkom poslovala manj kot polovica od 50 tisoč slovenskih podjetij, to je 22.940. ZAKLJUČEK BROŽ Ob zaključku delavnic Blazno resno o življenju, ki jih pripravlja in izvaja Društvo za izboljšanje kvalitete življenja, potekale so celo leto, vabijo v nedeljo, 20. junija, na izlet na Boč. Zbirališče je ob 10. uri na parkirišču pod ptujskim gradom. Vabijo tudi tiste, ki niso sodelovali v delavnicah, morda se jim bodo pridružili na po- letnem Brožu, ki se pričenja 12. julija v ptujskih Termah. Kot je po- vedala Olga Popov, ki vodi delavnice, je projekt letos podprlo tudi ministrstvo za zdravstvo R Slovenije. ŽENSKI VEČER Z LIDIJO HREN Gostja nocojšnjega ptujskega ženskega večera bo znana no- vinarka in televizijska napovedovalka Lidija Hren, ki je sicer Ptujčanka. Pogovor bo ob 19. uri v dvorani Slovenske vinske aka- demije Veritas. Vodila ga bo Anka Ostrman. SREČANJE MEST S PRANGERJI Ma Rečici ob Savinji bo 20. junija drugo srečanje predstavnikov iwkrajev, kjer imajo prangerje (sramotilne stebre), ki ga organizi- ra turistično društvo Rečica ob Savinji. To so Podsreda, Piran, Brestanica, Pilštanj, Motnik, Negova, Radovljica, Ptuj, Rečica ob Savinji, Koper, Lemberg in Predgrad - Stari trg ob Kolpi. Program letošnjega srečonja je zelo bogat. Odprli bodo razstavo fotografij fotoreporterja Jožeta Miklavca, opravili sojenje pri pilštanjskem prangerju, sojenje bo tudi pri rečiškem prangerju, v furmanski po- vorki bodo prikazali stare vozove in kočije, na posvetu pa se bodo dogovorili o sodelovanju v letu 2000. KONFERENCA ZLSD PTUJ V delavskem domu je bila včeraj konferenca Območne organi- zacije ZLSD Ptuj, na kateri so sprejeli pravila o organiziranosti območne organizacije, izvolili predsednika in nadzorni odbor ter delegate in degatke za konferenco stranke. Združena lista ima na Ptujskem že ena|Sf občinskih odborov. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV Na programu je Parada humorja - drugi del. Nastopili bodo priznani hun^ioristi in glasbene skupine, ogledali pa si bomo lahko tudi poljudno oddajo Kako biti zdrav in zmagovati. Pripravila: MG pomočMMO, KmummiuuM ORMOŽ / 30-LETNICA OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE Se vedno adprte možnosti nivoja drobnega gospodarstva 29. maja so \ Domu kulture Ormož na slavnostni seji člani ter gostje proslavili 30-letnico Območne obrtne zbornice. Kulturni program so izvedli člani kulturnega društva Dobrava. Zbrane je pozdravil Ivan Kuko- vec, predsednik OOZ Ormož, in opozoril na dejstvo, da se v naši družbi obrtništvu posveča prema- lo pozornosti, ter poudaril, da je 30 let častitljiv jubilej in dolga doba v življenju posameznika in gospodarskega subjekta. Župan občine Ormož Vili Tro- fenik je čestital in se zahvalil vsem, ki so pred 30 leti ustanovili obrtno zbornico ter dokazali pO' men združenja za člane in druge državljane. Članom "cehovskega" združenja je zaželel, da bi si v družbi izborili vlogo, ki bo en- kovredna njihovemu pomenu, ter uspešno prihodnost. Predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Sta- nislav Kramberger je poudaril, da 30 let delovanje daje vrsto pri- ložnosti za vrednotenje dosežene- ga in nov začetek v novih družbe- nih odnosih, ki obrtništvu niso najbolj naklonjeni. Zato je iz- rednega pomena stanovska orga- nizacija, ki aktivno deluje in pos- kuša spremeniti obstoječo zako- nodajo z obrti škodljivo regulati- vo. Območni obrtni zbornici Ormož je za 30 let uspešnega dela in prehojene poti podelil v imenu Obrtne zbornice Slovenije zlato plaketo. Ob tej priložnosti so podelili čla- nom združenja priznanja. 35 jih je prejelo priznanje za 10 let članstva ter 12 za 20-letno delo v Območni obrtni zbornici, Stanko Prapot- nik s Huma, Štefan Sever iz Sre- dišča ob Dravi, Ludvik Sok iz Trgovišča ter Alojz Škrjanec iz Ormoža pa so prejeli priznanje za 30-letnico delovanja in članstva. Za uspešno vodenje OOZ Ormož je prejel priznanje tudi Ivan Ku- kovec, Stanko Pesrl pa je prejel priznanje za dolgoletno sodelo- vanje v sekciji prevoznikov pri Obrtni zbornici Slovenije. Območni obrtni zbornici Ormož so česutali tudi stanovski kolegi iz obrtnih zbornic Mari- bor, Gornja Radgona, Ruše in Le- nart. Po kulturnem programu kulturnega društva Dobrava Ob dobravski kovačnici se je srečanje končalo s kosilom v ormoškem hotelu. O problematiki obrtništva v Ormožu smo se pogovarjali z ormoškim županom Vilijem Tro- fenikom. Povedal je, da poskušajo v občinski upravi obrtnikom po- magati z ustreznim prostorskim planiranjem, ko si člani obrtne zbornice želijo zagotoviti ustrezen prostor za gradnjo svojih objek- tov. Pomagajo pa jim tudi z ugodnejšimi krediti. Na osnovi razprave z obrtniki je prišlo do dopolnitve osnutka odloka o na- domestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Območna obrtna zbor- nica je eden izmed partnerjev tudi pri pripravi strategije razvoja občine. V proračunu je okoli 10 milijonov finančnih sredstev let- no namenjenih za pomoč malemu gospodarstvu. Vendar tako ustvarjen finančni potencial dos- tikrat ostane neizkoriščen, ker je premalo ustreznih projektov in programov. Temeljni problem razvoja obrtništva, podjetništva in drobnega gospodarstva v Ormožu ni denar, temveč ideje, ustrezni programi in ljudje, ki naj bi jih iz- vajali, je menil Vili Trofenik. V Ormožu je obrtništvo preveč enostransko usmerjeno, premajh- na je paleta programov in de- javnosti. Vsako novo delovno mesto je pomembno, vendar kljub veliki nezaposlenosti obrtniki po- gosto ne najdejo primerno uspo- sobljenih delavcev. Pri odpiranju delovnih mest in nudenju storitev še vedno obstaja velika niša. To je verjetno posledica neustreznega odnosa do obrti v preteklosti. Pred desetimi leti je bilo veliko občanov Ormoža, ki so ostali brez dela v Mariboru, Ptuju in drugod, in takrat je pomemben del teh lju- di dobil novo zaposlitev v za- sebnem sektorju. Drobno gospo- darstvo Ormoža je bilo predolgo ozko usmerjeno v avtopre- vozništvo, bifeje in trgovino. Je pa res, da okolje samo omejuje možnosti razvoja drobnega gospo- darstva na nekaterih področjih, ker ni močnega zaledja in indust- rije, je menil Vili Trofenik. O problematiki drobnega gospo- darstva smo se pogovarjali tudi s predsednikom Območne obrtne zbornice Ormož Ivanom Kuko- vcem ter Stanislavom Kramber- gerjem, predsednikom Obrtne zbornice Slovenije. Pogovor bomo objavili v naslednji številki Tednika. Ma|da Fridl |:faev#dell^iiiio tm^mslovemki poslanci v svojo pomem- pfei-/, da'^'tahko kmalu pričaku- še zakon o muzeju fj^enih poslanskih lutk. ^ DA bi poslanci morda še ^volili v nezdružljivost funkcij ^pana in poslanca, če bi izgla- ^vali ugodno upokojevanje ^^di za župane. Vedno je Potrebno imeti nekaj rezerve. — DA se poslanci bojijo, da ^^^ po končanem mandatu gos- podarstvo ne bo sprejelo v službo. Bolj verjetno pa je, da se Paradi svojega ravnanja bojijo, gospodarstva sploh več ne bo. lahko po vzoru v pensijo nekoliko prej muknih tudi občinski gospo- darji. Najprej mestni, zatem še vaški. V nekaterih občinah bi tako precej zmanjšali število brezposlenih. ... DA ima Ptuj še dve skriti znamenitosti: WC na avtobusni in železniški postaji. A jih turis- tične delavci ne poznajo, ker ne potujejo z javnim prevozom. ... DA sta bila dobra dva me- seca bomb očitno potrebna zara- di tega, ker se Srbi in Američani ne razumejo. Te dni oboji govo- rijo o zmagi. ... DA prašičerejski protest v Ljubljani ne bi zalegel, tudi če bi prašiče pekli in delili zastonj. Prestolnica je prenažrta dobrot. ... DA bi se v primeru, da pro- test pred parlamentom vendarle bo, neposredno soočili svinjereja in svinjarija (kmetijske politi- ke). ... Ti\ prihaja čas dopustov in tako bodo poslanci in ministri za mesec dni pozabili na vse težave. Ljudje pa naj se znajde- jo po svoje. PTUJ / SE O OKROGLI MIZI O PTUJSKEM TURIZMU Xakliu€kl na svete obiin Okrogla miza o strategiji nadaljnjega razvoja turizma v Ptuj, ki je bila 7. jun!ja, je podobno kot vse prejšnje razp- rave na to temo ugotovila, da ima območje Ptuja z na- ravnim zaledjem Slovenskih goric in Haloz številne po- tenciale, ki so odlični pogoji za oblikovanje privlačne in tržno uspešne turistične ponudbe, vendar so premalo upoštevane v turistični ponudbi tega območja. Za pospešen razvoj turizma na območju Spodnjega Podravja so na dolgi rok pomembne investicije v razvoj turistične infrastrukture, zlasti še v razširitev in posodobitev ponudbe ptujskih Term. Eden sklepov okrogle mize je tudi ta, da je potrebno k problematiki sta- rega mestnega jedra pristopiti celovito, kar pa zadeva članarine za bodoče člane lokalne turistične organizacije, pa jih je potrebno ob- likovati tako, da bodo sorazmerne stopnji razvitosti turističnega območja in učinkom, ki so jih iz naslova turizma deležni posamez- ni njeni obvezni člani. Županom občin Spodnjega Podravja pa predlagajo, da se na posebnem delovnem sestanku dogovorijo za način in obliko sodelovanja občin pri vzpostavitvi turističnega območja in ustanavljanju lokalne mristične organizacije. O ugotovitvah in sklepih okrogle mize o strategiji nadaljnjega razvoja turizma v Ptuju bodo razpravljali tudi posamezni občinski sveti na območju upravne enote Ptuj. MG DESTRNIK / SEJA OBČINSKEGA SVETA Sprejeli delitveno bilamo v ponedeljek, 14. junija, so se na 6. redni seji sestali svetniki destmiške občine. Sprejeli so pravilnik o štipendiranju in razpis za štipendije za gradbeništvo - smer geodezija. Spreje- li so tudi osnutek odloka o ustanovitvi skupne občinske upra- ve občin ter odlok o občinskih cestah, medtem ko bodo o os- nutku odloka o stavbnih zemljiščih razpravljali še na eni pri- hodnjih sej. Svetniki so na tokratni seji končno sprejeli delitveno bilanco občine Destrnik-Trnovska vas, seznanili pa so se tudi s pogodbo služnosti Mobitelu. Kot je še pred sejo povedal župan Franc Pukšič, bo tudi občina Destrnik čez približno mesec dni pokrita s sig- nalom Mobitela. V začetku prihodnjega meseca se na Destrniku pričenjajo priredit- ve v počastitev 1. občinskega praz- nika, ki ga občina praznuje 25. maja. Združujejo jih z otvoritvijo novega zdravstvenega doma. Na- jvečja pridobitev v občini naj bi po trditvah župana začela redno obratovati to jesen. AK 4 četrtek, 17. junij 1999 - TEDNI|| KULTUHA, IIOBRAIEVMMM PTUJ / POKRAJINSKI MUZEJ VABI Nedeliska matineja z viala ^amare v Pokrajinskem muzeju Ptuj bodo na junijski matineji, ki bo v nedeljo, 20. junija, ob 11. uri v viteški dvorani na gradu, predstavili muzejski violi d'amore, najstarejša eksponata med godali. Na priložnostnem koncertu bo na stara glasbila zaigral "Ensemble sonor beatus" z Dunaja v zasedbi viola d'a- more, viola da gamba in spinet. Člani Rotary kluba Ptuj bodo poskrbeli za malico v dobrodelni namen. V ptujskem muzeju se radi poh- valimo z zbirko glasbil, v kateri je nekaj še posebno imenitnih eks- ponatov. Na nedeljski matineji bosta predstavljeni dve violi d'a- more iz 17. in 18. stoletja, ki sodi- ta med najlepše in najstarejše mu- zejske eksponate med glasbili. Domače Muzejsko društvo ju je kupilo leta 1899 od neznanega prodajalca. Ta sicer drobni poda- tek nam pove, da so se ptujski mu- zealci že zgodaj zavedali vrednot starih glasbil, zato so Ferkovo do- nacijo, ki je štela okrog štirideset eksponatov, dopolnjevali z nakupi in darili. Viola d'amore sodi v družino tako imenovanih starih viol, kar je skupno ime za godala, ki so bila na evropskih tleh v rabi med 16. in 18. stoletjem. Druga za drugo so nastajale številne inačice, različne po obliki, velikosti, ugla- sitvi, številu strun in po načinih igranja. Po slednjem so jih ločeva- li v dve skupini: na viole da gam- ba in viole da braccio. Prve so ob igranju držali med koleni ali na njih, druge pa prislanjali na rame, podobno kakor danes violino in violo. Nekateri menijo, da so se današnja godala razvila iz viol da braccio, drugi pa so prepričani v samostojno razvojno pot violine od prve polovice 16. stoletja. Po njenih vzorih so ob koncu 17. sto- letja nastali nižje uglašeni violins- ki instrumenti, kot so viola, vio- lončelo in kontrabas. Viola d'amore je imenitno goda- lo. S svojo prefmjeno barvo zvoka in Amorjevo glavico na koncu vratu je bila v zrelem baroku ter v zgodnjem klasicizmu zelo pril- jubljeno glasbilo v komorni in or- kestralni glasbi. Dolgo je veljalo, da izvira iz Anglije, raziskave zadnjih desetletij pa kažejo, da prihaja iz Salzburga. Najstarejše med ohranjenimi so iz sedemde- setih let 17. stoletja. Violo d'amo- re odlikuje nekaj svojstvenih značilnosti v obliki in zvoku. Čep- rav jo prištevamo k violam da gamba, jo igramo prislonjeno na ramo. Preko ubiralke teče 5-7 ko- vinskih in črevesnih strun za igranje z lokom, pod njimi pa je običajno še enako število tanjših kovinskih, tako imenovanih reso- nančnih strun, ki sozvenijo pri igranju. Druga posebnost sta zvočnici v obliki plamenaste sablje, ki ju tako kot resonančne strune pripisujejo orientalskim vplivom. Oboje so goslarji morda povzeli po modi turkerij, značilni od druge polovice 17. stoletja. Med najznačilnejšimi posebnost- mi je izrezbarjena Amorjeva glavi- ca z zavezanimi očmi kot simbol ljubezni. Na vprašanje, kako je dobila vzdevek "d'amore", je več odgovorov. Prve omembe iz zgodnjega 17. stoletja violo d'amo- re opredeljujejo le kot violo, a s posebno ljubkim in očarljivim zvokom. Čeprav jo največkrat po- vezujemo z ljubeznijo, se posa- mezniki v svojih etimoloških razpravah opredeljujejo tudi za drugačen pomen njenega vzdevka, pri čemer se opirajo na orientalske vplive. Besedo "d'amo- re" nekateri razlagajo kot "da More" (it. od Mavrov), a o tem strokovnjaki še niso izrekli zadnje besede. Natančnejše primerjave med ohranjenimi primerki, po- sebno v oblikah izrezbarjenih gla- vic, kažejo nekaj "turško" nag- lašenih podobic. Temu pritrjuje tudi Amorjeva glavica na eni iz- med viol ptujskega muzeja (inv.št. GL 53 S), ki ima glavico ovito v nekakšen turban, vrhnja barva lesa pa je v primerjavi z drugimi deli precej temnejša, mavrska. V zbirki glasbil ptujskega Po- krajinskega muzeja sta ohranjeni dve violi d'amore. Prvo, sicer brez signature, je stroka opredelila v čas okrog 1680. Čeprav je bila po mnenju zadnjega restavratorja Vi- lima Demšarja morda že v zgodnjem 18. stoletju iz prak- tičnih poustvarjalnih potreb pre- delana v štiristrunsko violo, njeno telo še zmeraj izdaja precej značil- nosti viole d'amore. Kljub prede- lavam smo prepričani, da je glas- bilo drugačnim potrebam prilaga- jal mojster, ki je dobro poznal od- like tega instrumenta, zato še danes kaže veliko podobnosti s salzburškim krogom goslarjev. Zaenkrat pa še ne moremo določiti njenega izdelovalca. Do danes se je v muzejskih in za- sebnih zbirkah po svetu ohranilo kar lepo število primerkov, ki do- kazujejo, da je bila viola d'amore priljubljena v Nemčiji, Avstriji, na Češkem in v Italiji. Izdelovali so jo priznani goslarji, zanjo pa je nastajalo tudi precej literature. Druga viola d'amore iz ptujske zbirke je ohranjena v celoti z izje- mo šestih vijakov in predstavlja enega najdragocenejših ekspona- tov zbirke. V letu 1732 jo je v Pra- gi izdelal goslar nemškega rodu Johann Udalricus Eberle. Odliku- je jo klasična oblika umetelne iz- delave. Skladno telo je odlično ohranjeno, tako da je glasbilo še zmeraj primerno za igranje. Fili- gransko izdelana rozeta in ume- telno izrezbarjena Amorjeva gla- vica z zavezanimi očmi sta naj- lepša dokaza odličnega mojstra. Eberle sodi med imenitnejše praške goslarje, v čigar izdelkih se zrcalijo poteze godal Jacoba Stei- nerja. Ohranilo se je lepo število Eberletovih izdelkov, ki so danes vključeni v največje in prestižne zbirke glasbil po svetu. V ptujskem muzeju ohranjena viola d'amore je eden najstarejših oh- ranjenih instrumentov te delavni- ce. Eberletova viola d'amore je bila pred leti restavrirana v delavnici mojstra Vilima Demšarja v Ljubl- jani in je ponovno usposobljena za igranje. Tako smo povabili v goste glasbenike z Dunaja, ki so predani stari glasbi ter igranju na histo- rična glasbila. "Ensemble sonor beatus" v sestavi Margit Vig - vio- la d'amore, Christoph Urbanetz - viola da gamba in Angela Kop- penwallner - čembalo koncertira širom po Evropi, njegov program pa zaokrožajo dela priznanih skla- dateljev od baročne dobe do danes. Na nedeljski matineji bodo zaigrali na svoja stara glasbila ter na dva muzejska eksponata ptujske zbirke: na violo d'amore J.U.Eberleta (1732) in spinet Neu- pert iz leta 1936. Vljudno vablje- ni! Darja ffefer Viola d'amore, J.U.Eberle, Praga, 1732, foto B.Kovačič Viola d'amore, J.U.Eberle, Praga, 1732, detajl, foto B.Kovačič. ^mnmsmim Prilaine, prijetne, pustolovske, presene- ienj polne poiitnitei Končno odhaja šola na počitnice! Naj bodo dolge in pravljične: naj se zgodijo vse tiste imenitnostl, ki so med šolskim letom morale čakati na dopustniške dni! Košček počitniškega vzdušja naj pričara tudi današnja Tednikova knjigar- niča s pesmicami Jožeta Šmita iz knjige Ježek se ženi (Mladinska knjiga, 1980; Zlata knjiga poezije): JUNIJ Češnje vabijo rdeče jagode diše ^ posek, žito rumeni zoreče, beli orod blešči se z rek. In že šota se končuje, I saj zori učenja sad; 1 samih petk, štiric nasuje m ob slovesu nam pomlad, m JULIJ 1 V torbi čitanka sameva, I spi v njej trudna učenost, m z morja, z rek, z gora odmej va . 'J klic, ki vabi te v prostost 1 Čas počitnic, čas oddihaM ko odvržeš vse skrbi, Ij le še misel včasih tiha \ vodi v šolske te klopi. ^ Ullana taemenUi FILMSKI KOTIČEK nilanlii^ tatavi in dve nabiti šil^nvki (Lock Stock & Two Smoking Barrels) Zakaj ima policaj žlico vedno pri sebi? Da se lažje pomeša med množico. Ste se že kdaj vprašali, kako uspe policajem uloviti kriminalce, kljub temu da ne slovijo po svoji Inteligenci? Ko boste v tem filmu spoznali ljudi, ki jih lovi roka zakona, vam bo postalo jasno, da so jim lahko kos le policaji. V londonskem podzemlju kraljujejo tople, ki Ima- jo več ali manj sreče pri IzvenzakonsIdh poslih (več - ko pridejo do plena In manj - ko jim ga spet ukrade konkurenca). Največjo vrednost pri vsem plenu Imata dve starinski šibrovki, toda da bi to vedeli, bi roparji morali prebrati tudi kakšno knjigo. Česa takega res ne moremo pričakovati od njih, zato šibrovki čaka nepredvidljiva usoda Morda se vam bo film zdel malo zmeden. Pre- den boste ugotovili število predstavljenih tolp, kateri član spada h kateri tolpi In kaj je njihova naloga, bo filma že konec. Bolje se je prepustiti sicer malo butastim šalam, toda še zmeraj do- volj smešnim, da vas bodo spravile v dobro vol- jo. Naveličani ameriških akcij, ki prikazujejo krimi- naliste kot junake, kriminalce pa kot brazgoti- naste hudobneže s tujim naglasom, se lahko osvežite z novo podobo "slabih fantov". V tem filmu se boste namreč seznanili z londonsko na- mesto rusko angleščino, kriminalci zaradi svoje- ga nizkega IQ ne bodo imeli posebnega znanja o atomskem orožju, kriminalisti v obliki Bruca Wll- llsa pa vam bodo tako prihranjeni. Tokrat so se teme morilcev in tatov lotili Angleži, seveda na svoj način. FIlm so namreč začinili z angleškim humorjem in k temu ne spadajo samo amaterski roparji, pač pa tudi obilica neprivlačnih gangsterjev in niti ene same sa- mcate lepe (aH grde) gangsterke ... Nataša turan bralci sprasujejo ... ... tednik isce odgovore V zadnjem času je veliko uporabnikov Te- lekomovih storitev prešlo z analogne tele- fonske linije na digitalno in pri tem se je odločilo za ISDN paket 3000, kjer zraven dveh telefonskih številk in telefonskega apa- rata dobimo tudi modem in Internet. Tako se je povečalo število uporabnikov Internet storitev, s tem pa se je pojavilo veliko vprašanj. Tako ste se obrnili na nas, spošto- vani bralci, kdo je najboljši ponudnik Inter- neta, kakšne so cene in kaj lahko pričakujete od ponudnika. Težko je govoriti, kdo je najboljši ponudnik Interneta, zagotovo pa lahko trdi- mo, da tisti, ki je najzanesljivejši. Znano je namreč, da je bilo ukradenih veliko Internet gesel na omrežju SIOL, s tem pa so bili oško- dovani predvsem njihovi uporabniki. Ven- dar se programska oprema za Internet vsak dan bolj razvija, s tem pa tudi zaščita. Uporabnika moramo iskati na telefonskem območju 062 (Ptuj ali Maribor), saj nam pri priklopu na Internet tečejo telefonski im- pulzi. Če je naš ponudnik na Ptuju, potem naš impulz traja dve minuti, če pa je v Mari- boru, pa samo minuto (cena impulza je vedno enaka: 4,55 SIT). Preračunati si mora- mo, kaj je ceneje, saj zraven telefonskih im- pulzov plačujemo še naročnino in uporabo Interneta, talčo da je cena od ponudnika do ponudnika različna. Preden izberemo ponudnika, mu moramo zastaviti nekaj vprašanj: - Koliko modemov in koliko uporabnikov imajo? Delimo število uporabnikov s številom modemov. Če ima ponudnik 400 uporabni- kov in 40 modemov, ima 10 uporabnikov na modem. To je sprejemljivo. Če pa ima ponudnik več kot 10 uporabnikov na vsak modem, bomo pogosto naleteli na znak zase- deno. - Ali ponujajo 24-urno podporo? Prepričaj mo se, da bo ponudnik dosegljiv, kadar ga potrebujemo. Verjetno se bomo priključevali v glavnem ponoči in ob koncu tedna. In imeli bomo vprašanja in probleme - zagotovo. Ce ne bo ponudnika, da bi nam pomagal - kdo nam bo? - Ali podpirajo Okna 95/98? Če nam ponudnik Interneta pove, da ne podpira Oken 95/98, najdimo drugega. Večina ponudnikov se zaveda, da bo veliko njihovih strank uporabljalo Okna 95/98, zato se bodo še posebej potrudili, da se jih tudi sami naučijo. - Ali ima diskete s programsko opremo? Precej ponudnikov nas bo oskrbelo s programsko opremo, ki je prednastavljena za uporabo z njihovim strežnikom. Če ponudnik nima programske opreme, se za- mislimo nad njegovo nadaljnjo podporo. Če uporabljamo Okna 3.1 in ponudnik nima us- trezne programske opreme za povezavo na strežnik, poiščimo drugega ponudnika. - Kakšne modeme uporablja? Če modema še nimamo, vprašajmo ponudnika, kakšne modeme on uporablja, in kupimo popolnoma enak modem. V večini primerov bo naša povezava hitrejša in stabil- nejša, če bomo uporabljali enak modem kot ponudnik. Tako izbrali smo p.onudnika, ga poklicali, sklenili posel in plačali. Dobili smo svoje uporabniško ime, geslo in informacije, kako se povežemo. To se ponavadi zgodi ob naročilu, toda včasih nas ponudnik pokliče m nas seznani s potrebnimi informacijami. Informacije vam naj pošlje po elektronskem naslovo ali po faksu. Tako nam kasneje ne bo treba brati lastne čečkarije. Če ponudnik kaj izpusti, ga zagotovo vprašajmo. Primer: - klicna številka: številka, ki jo naš računalnik pokliče za povezavo s ponudniko- vim računalnikom;- telefonska številka za podporo: to je številka za 24-urno pomoč, če imamo kakršnekoli probleme; - PPP/SLIF uporabniško ime in geslo: uporabniško ime in geslo uporabimo za pri- javo na ponudnikov račundnik. Pogosto je enako kot naslov in geslo elektronske poŠte; - ime računalnika in geslo elektronske pošte: ime računalnika in geslo za prijavo na elektronsko pošto in zbiranje sporočil. Po- gosto je enako PPP uporabniškemu imenu in geslu; - domensko ime: ponudnikovo domensko ime je ime, po katerem spoznamo ponudni- kov računalnik na Internetu; Če imate še kaj vprašanj o Internetu ali kakršno koli vprašanje, nam lahko pišete na elektronski naslov: milan.krajnc@write- me.com. MIlan Krajnt fSDNIK - Četrtek, 17. junij 1999 5 lURSINCI / V LUČI 100-LETNICE ROJSTVA ANTONA SLODNJAKA Pripravili slavnostno akademijo ^kšen mesec je minilo, ko smo poročali o simpoziju na temo ipletnice rojstva Antona Slodnjaka, ki ga je priredila Slo- ,pska matica. Tudi njegovi ožji rojaki niso mogli oziroma l$o hoteli mimo te pomembne osebnosti, ki je zaznamovala ipvenski literarni prostor. Tako so v Juršincih pripravili na- ipčno ob stoti obletnici Slodnjakovega rojstva, 13. junija, Hvnostno akademijo. Knjižnica Ivana Potrča obširno razsta- , o njegovem življenju in delu (od 14.junija do 30.julija v rostorih študijskega oddelka), medtem ko ima Viktorinovo fUŠtvo v načrtu, da povabi na jesen v Ptuj dr. Janka Kosa, da pregovori o njem. V Juršincih so Občina iTŠinci, Univerza v Mariboru [f Ustanova dr. Antona Trsten- ^a pripravili preteklo nedeljo, 5. junija, v prosvetnem domu ^vnostno akademijo. Gostov - d sorodnikov, domačinov, sla- jstov, nekaterih županov ^njih^ občin - je bilo kar ■ecej. Že nekajkrat, ko sem bil Juršincih, sem opazil slabo ran te prosvetne dvorane, ki je ) večjih prireditvah odločno emajhna, čeprav drži po drugi rani dejstvo, da se v tej majh- »sti in gneči lažje ustvari )čutek pristnosti in večje )mačnosti. Akademijo sta ses- vljala dva dela, to je splošni ilturni program, v katerem so ušali domačini prikazati svojo ilturno bero, pevske in literar- ne nastope, ter znanstveni, kjer sta govorila akademik Jože Pogačnik ter dr. Jože Lipnik. Ob dogodku primernih pozdra- vih župana juršinske občine Alojza Kaučiča, rektorja mari- borske univerze ter domačina dr. Ludvika Toplaka, predsednika Trstenjakove usta- nove Milana Lorenčiča in državne sekretarke z mi- nistrstva za znanost in tehnolo- gijo Verice Trstenjak smo pris- luhnili tudi domačemu pevske- mu zboru, mladim pevcem in recitatorjem v prleščini, pa tudi Društvu za ohranjanje dediščine. Poslano vabilo na akademijo je rahlo zavajajoče, saj je dr. Pogačnik govoril tudi o osebnosti Antona Slodnjaka, ne samo o njegovem delu, medtem ko je bil naslov Lipnikovega re- ferata "Moj učitelj Slodnjak". Dr. Pogačnik je s pravo znanstveno erudicijo obdelal, morda za večino navzočih malce prestrokovno, Slodnjakovo mla- dost, silnice, ki so vplivale nanj, vpliv nekdanjega lovrenškega kaplana Antona Aškerca na Slodnjakove starše in torej pos- redno nanj, narodnostno zavest. ki je tukaj vladala, ter nemški pritisk, ki se ga je sicer rešil v Ptuju preprosto tako, da je šel raje v mariborsko gimnazijo, kjer pa so vladale podobne raz- mere in mladi dijak se je temu upiral z dokaj dobrim pozna- vanjem slovenske, pa tudi hrvaške literature, pa to, kakšne probleme slovenstva je doživljal Slodnjak kot Štajerec. V Mari- boru se je srečal tudi s preda- vanji Ivana Prijatelja, kar je tako vplivalo nanj, da se je po kratkem kolebanju odločil za študij slavistike. Tudi o tem smo zvedeli, kako je od prvih zanimanj Slodnjaka za štajerske pisce, kjer je dal posebno mestu nekdanjemu ptujskemu župni- ku Davorinu Trstenjaku, ki ga je obdelal za doktorsko diserta- cijo, in o tem, kaj sta v njej našla pozitivnega in negativnega France Kidrič ter Ivan Prijatelj, razširil svoje poznavanje na ce- lotno slovensko ter delno hrvaško literaturo, kjer posebno izstopa kot izvrsten poznavalec Prešerna. Pogačnik je zaključil z zgodovino slovenskega slovstva iz leta 1958 in se posebej zausta- vil ob Slodnjakovih silnicah pi- sanja. Lipnikova predstavitev je bila konkretnejša, saj nam je iz svoji spominov predstavil Slodnjaka kot znanstvenika, profesorja in človeka. Nekaj anekdot o Slodnjaku je še na koncu podal dr. Ludvik Toplak, ki je poma- gal pred leti pripravljati jubilan- tu njegovo 75-letnico. Tekst J,E. Kulturni program so pripravili člani dramske skupine Juršinskega kulturnega društva deleženoi slavnostne akademije ob spominski plošči dr. Antona Slodnjaka. FOTO: Marija Slodnjak IDEM / OB KONCU ŠOLSKEGA LETA ipreiem mm odšiinlake tupan občine Videm Franc Ifbiš je prejšnji četrtek »rejel 19 učencev iz osnov- ali šol Videm in Leskovec, ki * osmi razred zaključili z 'ličnim uspehom, mnogi H njimi pa so bili tudi •ličnjaki vseh osem osnov- nošolskih let. Župan je učencem čestital za ^^eženi uspeh in jim zaželel uspehov tudi pri na- ^'injem šolanju in v življenju ^Ploh. Zahvalil pa se je tudi j^Jteljem, ki so s prizadevnim ^'orn prispevali k dobrim uspehom na omenjenih '''lah. Vsem je ob tej priložnosti ^^^čil spominska darila. JB ^^orninski posnetek z ^f^anom. Na sprejemu ^^ učence spremljali I Anton Kovačec in >a Kajzovar iz OŠ VI- ter Zdenka Žvajkard Leskovec VIDEM / DRUGI OBČINSKI PRAZNIK Častni obian /e ^ france Forstnerii v soboto je bila v Vidmu pri Ptuju osrednja slovesnost ob dru- gem prazniku občine Videm. Poleg številnih občanov so se je udeležili župani in drugi predstavniki sosednjih občin, med njimi poslanec v državnem zboru Alojz Vesenjak in državni svetnik Alojz Kaučič. Slavnostni govornik župan občine Videm Franc Kirbiš je opisal sedanjo nekoliko spre- menjeno občino Videm - iz nje se je namreč izločila nova občina in prejšnja KS Podleh- nik. Med nalogami letošnjega leta ja izpostavil gradnjo vodo- voda Gruškovje - Strmec s 60 priključki, asfaltiranje manjših odsekov cest v krajevnih skup- nostih Videm, Pobrežje, Soviče- Dravci-Vareja, Lancova vas, Dolena in Tržeč. Ena večjih naložb bo ureditev mansarde v Osnovni šoli Videm za potrebe devetletnega šolanja ter pridobi- tev dokumentacije za dogradi- tev in adaptacijo osnovnih šol v Leskovcu in Selih ter dokumen- tacije za gradnjo otroškega vrtca v Vidmu. Drugi praznik občine Videm je bil priložnost za odprtje poli- cijske pisarne. Od župana je ključe pisarne prejel komandir policijskega oddelka Podlehnik Mojmir Simunič, iz njegovih rok pa policist Miran Brumec, ki bo občanom občine Videm v novi pisarni na voljo vsako sre- do od 9. do 11. ure. Na slovesnosti so zaslužnim posameznikom in organizaci- jam podelili občinska priznanja in plakete. Plaketo občine je župan podelil podjetju Marsel, d.o.o. iz Pobrežja. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1993, danes pa zaposljuje nad 20 ljudi. Priznanja občine pa so prejeli: na področju humanitarnih de- javnosti PGD Sela ob svoji pet- desetletnici, za dosežke na športnem podorčju Brane Ko- lednik, uspešen lokostrelec, član Lokostrelskega društva Vi- dem in član slovenske lokos- trelske reprezentance, ter Športno društvo Tržeč ob svoji 20-letnici. Za uspešno delo na področju kulture in promocijo kraja pa sta priznanje prejela Janko Jerenko, strokovni vodja in predsednik Folklornega društva Lancova vas, in Folk- lorno društvo Rožmarin Dole- na (otroška in odrasla folklorna skupina in ljudski pevci) za 20 let aktivnega in uspešnega dela. Za prvega častnega občana občine Videm so razglasili novi- narja, pesnika in pisatelja Fran- ceta Forstneriča, rojaka iz Pobrežja, ki danes živi v Mari- boru. France Forstnerič se je ro- dil 29. januarja 1933 v Pobrežju. Po učiteljišču in pedagoški aka- demiji je leta 1979 končal študij sociologije na takratni FSPN v Ljubljani. Svojo delovno pot je začel kot učitelj v Halozah, jo leta 1958 nadaljeval kot novinar Večera, od leta 1974 pa je bil no- vinar Dela. Znan je tudi kot pi- sec pesmi in proze ter študij. Iz- dal je pesniške zbirke Zelena ječa, Dolgo poletje, Pijani ku- rent, Ljubstava in izbor pesmi Drava življenja. Za otroke in mladino je napisal Srakača in pesmi Bela murva, kot publicist pa delo Tine Lah. Prvi častni občan občine Videm je ob zah- vali za visoko priznanje omenil še nekaj znanih in pomembnih ljudi z območja občine Videm, ki so se uveljavili in so na različnih področjih priznani strokovnjaki in umetniki. Tako tudi ob prihodnjih praznikih občine Videm ne bo težko pois- kati častnega občana. Sobotno slovesnost so s kul- turnim programom popestrili mešani pevski zbor KD Lesko- vec pod vodstom Srečka Zavca in gledališka skupina KD Fran- ce Prešeren Videm s predstavo Gledališka kavarnica. i. Broili Slavnostni govornik ob drugem občinskem praz- niku je bil župan Franc Kirbiš Prvi častni občan občine Videm France Forstnerič. Fotografije: Langerholc Odprtje policijske pisarne; poleg župana Je komandir PO Podlehnik Mojmir Šimunič 6 četrtek, 17. junij 1999 - TEDNI|| DORNAVA / ZAKLJUČNA PRIREDITEV OB 4. OBČINSKEM PRAZNIKU Obiina ima bogato kulfurno iivllenle z zaključno proslavo in razstavo o baročnem gradu so v nedeljo sklenili praznovanje 4. občinskega praznika občine Domava. Na začetku je Ivan Lovrenčič iz Zgodovinskega arhiva Ptuj izročil županu Francu Šeguli listino, ki govori o prvi omembi Dornave in okoliških hribov. V slavnostnem govoru je župan občine Dornava izpostavil uspehe na področju izgradnje komunalne infrastruk- ture, ki omogočajo kvalitetnejše življenje. Pohvalil je tudi razgibano društveno življenje, ki je živo v celotni občini. Bogat kulturni program so obli- kovali najmlajši iz vrtca, rt^e in osnovne šole dr. Pranja Žgeča, učenci zasebne glasbene šole Noc- turno, varovanci dr. Marijana Borštnarja, moški oktet in ljudske pevke iz Dornave, predice in moški pevski zbor iz Polenšaka. Program sta povezovala Helena Zagoršak in Peter Matjašič. Ob koncu je župan podaril občinska priznanja vsem društvom za dosedanji prispevek na kultiurnem življenju, vsem tis- tim športnikom, ki so bili naj- boljši v športnih in gasilskih tek- movanjih v čast občinskega praz- nika, pa so izročili pokale. V tam- kajšnji osnovni šoli so pripravili razstavo likovnih del, ki so jih ustvarili v soboto domači umetni- ki skupaj z zavodom dr. Marijana Borštnarja in domačimi šolarji. Odbor za obnovo gradu je pred- stavil nekatere zanimivosti o gra- du nekoč in njegovo stanje danes. Zaključne prireditve so se poleg številnih domačinov udeležili tudi župani in podžupani oko- liških občin. Tekst in fotogr(rfge: M. Slodnjak Domačini In gostje so si z zanimanjem ogledali razstavo o baročnem dvorcu Predstavniki društev, ki so prejela občinska priznanja na kul- turnem področju Utrinek iz domiselnega kulturnega programa, kjer so nastopili tudi najmlajši KOMENTIRAMO / KOMENTIRAMO / KOMENTIRAMO / KOMENTIRAMO Slovenskogoriški turizem še vedno nepovezan o razdrobljeni in neusklajeni turistični ponudbi osrednjih Slovenskih goric smo že veliko govorili.Očitno so bile do- bronamerne kritike in pripombe za- man, saj se zgodba ponavlja iz leta v leto. V Lenartu so že nič kolikokrat po- vedali, daje turizem gospodarska dejav- nost, od katere bi morali več iztržiti in od katere je v dobršni meri odvisen celo prihodnji razvoj podeželja. Žal kaj dlje od teh spoznanj niso prišli, saj se pon- avljajo napake, na katerih se očitno niso še nič naučili. Turistična ponudba osrednjih Sloven- skih goric je zanimiva, dovolj raznolika in vsebinsko dinamična, tako da bi lahko privabila veliko gostov od blizu in daleč. Naravne danosti tega dela Slovenskih go- ric so naravnost idealne, sorazmerno do- bro je ohranjeno naravno okolje, veliko je še krajinske tipičnosti, ostankov naravne in kulturne dediščine, bogastvo šeg in običajev, originalna kulinarika in še bi lahko naštevali. Na voljo so urejeni gostin- ski lokali, mnogi s tradicijo, vredno spoštovanja, in z laskavimi priznanji, ki so naravnost vabljiva in bi jih lahko izkoris- tili tudi za učinkovito turistično promoci- jo. Starim lokalom so se pridružili vino- toči in turistične kmetije ter marsikje pri- jetno popestrili ponudbo, žal pa tudi vnes- li nekaj nereda in nejevolje, saj se prehitro spremenijo v navadne vaške gostilne. Se- veda nočemo posploševati in delati krivic, a žal se tudi to dogaja in zato mnogi opo- zarjajo, da je treba na tem področju uvesti več reda in zagotoviti enake pogoje vsem. V osrednjih Slovenskih goricah sta zelo razvita lovski in ribiški turizem, saj so gozdovi in polja še vedno bogati s srnjad- jo, po kateri sprašujejo lovci iz Avstrije, Švice, Nemčije in Italije. V lovskih orga- nizacijah skrbijo za kakovostno ponudbo in si prizadevajo, da bi to zvrst turizma učinkovito vključili v celovito ponudbo. Podobno razmišljajo tudi ribiči, ki se lahko pohvalijo z velikim izkupičkom in dobro organizacijo. Akumulacijska jezera v Radehovi in pri Sveti Trojici so pril- jubljena zbirališča domačih in tujih ribičev, ki se radi ustavijo še v Pristavi pod Sikarjem in tudi ob reki Pesnici, ki pa je žal vse siromašnejša z ribami in tudi one- snažena. Novo veljavo dobiva verski turi- zem, trojiške kvatrnice na primer ^o iz- jemno obiskane, tudi sicer je Sveta Trojica s cerkvijo in samostanom ter starim trškim jedrom priljubljena izletniška točka. Ne smemo pozabiti še na Zavrh z okoli- co, pa na Sveto Ano s čudovitimi vinogra- di in sadovnjaki, na neprecenljivo dediščino Benedikta in Cerkvenjaka, na skrbno negovano izročilo v Jurovskem Dolu in na drobcene ostanke zgodovine po slovenskogoriških vaseh in zaselkih. Lenart razpolaga s hotelom Črni les ob naravnem rezervatu Komarnik, imajo tu- rističnoinformativni center, načrtujejo tu- ristične in kolesarske poti, pogovarjajo se o promociji in tudi o ustanovitvi lokalne turistične organizacije. Zdi se, da se je ob tem vnovič pokazala neka razdrobljenost in tudi lokalni interesi, ki bi morali videti preko krajevnih in občinskih plotov. Zdaj je priložnost, da se turizem v os- rednjih Slovenskih goricah dolgoročno usmeri, potegne strateške poteze in se poveže z bližnjo Prlekijo, Pomurjem in Podravjem. Zato ne bi bilo odveč, če bi po- budo iz Gornje Radgone za turistično po- vezovanje v širšem prostoru vendarle proučili in od nje pobrali koristne predlo- ge. Škoda bi namreč bila, če bi spet šlo po starem in da ne bi končno videli tudi pre- ko Pesnice. Najpomembnejše pri vsem bo zlasti skupno projektno in programsko so- delovanje za učinkovito trženje original- nih turističnih produktov med Dravo in Muro. In z učinkovito promocijo še v širšem prostoru, v katerem je menda do- volj priložnosti za vse, ki nekaj vedo in želijo premakniti turistični razvojni voz naprej. Nazaj lahko zdrsi sam, mar ne? Marjan Toš ORMOŽ/ ARHEOLOGI SO SONDIRALI NA HAJNDLU Arheološka izko- pavanja bodo tra^ jala do leta 2001 Na Hajndlu blizu Ormoža, na trasi ter predvideni deteljici bodoče hitre ceste Ormož - Gorišnica, so v preteklem tedm pričeli arheologi sondirati teren. Predhodne raziskave - inten, zivni površinski pregledi - so bili opravljeni v marcu. Sondirat, ja so naslednji korak ter predhodnica arheoloških izkopavanj ki se bodo v sklopu pripravljalnih del za gradnjo hitre cest( pričela predvidoma že konec letošnjega poletja, v avgustu al septembru. Pogovarjali smo se z arheologom Ivanom Žižkom ij ptujskega pokrajinskega muzeja, ki nam je povedal, da so do se. daj locirali dve najdišči, ki ju lahko datirajo v prazgodovinsko eno pa tudi v antično obdobje. S sondami v velikosti enega kvadratnega metra so prekrili zemljišče! velikosti 60.000 kvadratnih metrov, ki je predvideno za arheološka iz kopavanja. V izkopanih jamah - sondah arheologi sledijo vertikaln stratigrafiji, kot strokovno rečejo nalaganju zemeljskih plasti od najsta rejših obdobij do danes. To pomeni, da sledijo vsem anomalijam, ki s pojavljajo v zemeljskih plasteh do geološke osnove, ki jo na tem po dročju tvori rumena ilovica - skratka, iščejo sledove človekovega bivan j a. Za arheološka najdišča na Hajndlu vedo arheologi že nekaj deset let Identificirali so jih že v šestdesetih in sedemdesetih letih. V neposreda bližini poteka tudi rimska cesta Poetovio - Savaria, ki jo bodo delno ra ziskali v okviru arheoloških izkopavanj. Kot nam je povedal Ivai Žižek, so arheologi aktivno sodelovali tudi pri pripravi trase ceste. Pi predhodnih usklajevanjih so se uspeli dogovoriti, da se bo cesta izognil prazgodovinski, eneolitski naselbini v Mihovcih, kar je pomembei dosežek. Arheologi so se prisiljeni pogajati z izvajalci gradnje slovenskih avto cest. Zato je bila leta 1993 ii 1994 ustanovljena iniciativna skupina, fc je formirala tako imenovani SAAS - Slovenska arheologija na avtocej tah Slovenije. Pomemben dosežek je, da so izoblikovali standarde ii normative za arheološke aktivnosti na posameznih odsekih trase avto ceste, na katerih ugotovijo za arheologijo pomembne ostanke preteklos ti. S financerji so se dogovorili, da se mora trasa ceste izogniti vsem a znanim arheološkim lokacijam, ki so razglašene za spomenike prve ii druge kategorije. Arheološko najdišče na Hajndlu ni razglašeno kot ka tegorizirano, zato bo pač prišlo do izkopavanj pred pričetkom gradnj ceste - arheologija se je prilagodila trasiranju. Načeloma velja, da so ai heološka izkopavanja destruktivna metoda, najdišče - spomenik je p izkopavanjih uničeno, zato pa je zaradi kasnejših analiz zelo pomembn vsa dokumentacija, ki nastane pred ter med izkopavanji. MATERIALNI OSTANKI PRAZGODO- VINSKE NASELBINE NA HAJNDLU Med sondiranji so našli ostanke materialne kulture, ki so večinoma i obdobja prazgodovine, natančneje iz kulture žamih grobišč ter začetk starejše železne dobe, ko se je ormoška prazgodovinska naselbina že na gibala k zatonu. Ormoška naselbina je živela v obdobju od leta 1000 d 600 pred Kristusovim rojstvom. Materalne ostaline na Hajndlu so po predvidevanjih Ivana Žižka i obdobja med 750 in 600 pred našim štetjem. Za natančnejšo časovn opredelitev materiala je trenutno še premalo podatkov. Nekaj najdb j seveda tudi iz novejših obdobij. Našli so v glavnem keramiko, ostani hišnega lepa, ostanke arhitekturnih elementov ter žganine. Ob ka snejših arheoloških izkopavanjih bodo lahko določili tudi razporedite hiš, ki so stale nekoč na tem področju. Sondiranje, ki ga počasi končujf jo, bo omogočilo natančnejšo izdelavo načrta ter predračuna arhe( loških izkopavanj. Ivan Žižek je tudi razložil, da obstaja znotraj projet ta Arheobgija na avtocestah Slovenije poseben sistem delovanja. Najpn se opravijo nedestruktivne arheološke metode - intenzivni obhodi ten na, ki jih vodi SAAS. Nato se opravijo sondiranja in izkopavanja. Me DARS-om in Zavodom za varstcvo naravne in kultiurne dediščine ot staja generalna pogodba o izvajanjih arheoloških del. Vsa Slovenija 1 prepredena z mrežo muzejev, ki nato kot podizvajalci opravijo izkop vanja na svojem področju. Za ormoško področje je zadolžen Pokrajins) mi^j Ptuj. Če so izkopavanja tako obsežna, kot bodo na Hajndlu, pomagajo tu( arheologi iz sosednjih muzejev. Ivan Žižek je povedal, da se bodo povj zali tudi z arheologi iz sosednjih držav - Avstrije, Madžarske i Hrvaške. Planirano je, da bo pri izkopavanjih sodelovalo do 150 dela' cev. Poleg osmih arheologov bo sodelovalo tudi 16 do 20 tehnikov tf ekipa od 80 do 100 kopačev. Izkopavanja, ki se bodo pričela predvidoma v avgustu ali septembri bodo trajala do leta 2001. Majda FrI* Sondiranje na Hajndlu se zaključujejo. Foto Majda fSDNIK - Četrtek, 17. junij 1999 7 po nasm kramih ptuj / E-ROBLEMI OKROG AVTOBUSNE POSTAJE siranišia v frrofiroiti Moptli? PRI UREDITVI SANITARIJ NA AVTOBUSNI POSTAJI BI MORAU SODELOVATI TUDI HESTNA OBČINA PTUJ • LE ORMOŠKA OBČINA PRISLUHNILA CERTUSU, ČEPRAV IMA OD PREVOZA POTNIKOV VELIKO KORISTI VSAKO MESTO POSEBEJ ptujsko avtobusno postajo, ki je bila zgrajena pred 32 leti, dnevno pripelje in odpelje okrog 320 avtobusov. Podatek velja le 0 delovne dneve, ob sobotah in nedeljah jih je občutno manj. prvi prevozi se zjutraj pričnejo ob 430 uri, zadnji avtobus pa ptujsko avtobusno postajo zapusti ob 2330 uri. Stranišče je odprto do 21. ure (leta 1996 le do 2030). Kljub še visokemu šte- rilu avtobusov pa je potnikov iz leta v leto manj. V glavnem so to mlajši ljudje. D() leta 19% je z avtobusno pos- tajo Ptuj upravljalo in bilo tudi ajen lastnik podjetje Štajertours, aakar je prišlo do združitve s Cer- lusom in je v postopku lastninjen- ja postala njegova lastnina, čeprav naj bi že takrat prevladalo mnen- je, da je bilo napačno, da so se last- ninili tudi takšni objekti, kot so avtobusne postaje. Za infrastruk- turne objekte, ki so pomembni za ljudi, naj bi slabela država, ker jih iz znanih razlogov iz svojih sred- stev avtoprevozniki težko radržujejo in tudi obnavljajo. Čeprav je novi lastnik v zadnjih letih v njeno ureditev vložil kar precejšnjo vsoto, pa ostajajo zade- ve okrog sanitarij neurejene. To pa na ta del Ptuja, ki prihaja vedno bolj v ospredje že zaradi novega trgovsko-poslovnega cen- tra in mladinskega hotela ter no- vogradnje poslovno-stanovanj- skega objekta ob robu parkirišča, meče slabo luč, pa tudi mestu, ki je bilo sedemkrat zapored spozna- no za najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji, ni v ponos. Ptuj kot turistično mesto bi moral poskrbeti, da bodo vsi pomemb- nejši infestrukmrni objekti v mestu in lokali imeli primemo urejena stranišča. V zadnjih letih smo o tem problemu pisali že ne- kajkrat in le za krajši čas po in- vesticiji v čakalnico, prodajne prostore za vozovnice (vpeljava računalniškega sistema) ter pro- metne pisarne in tudi sanitarije je bila zadeva kolikor toliko urejena. Vodja ptujske delovne enote del- niške dmžbe Cenus Maribor Ja- nez Cafuta je v zvezi s problema- tiko ptujske avtobusne postaje po- vedal: "Avtobusne postaje v sldo- pu Certusa so poglavje zase. V sve- tu je tako, da so avtobusne postaje v lasti mesta in države, prevoznik pa je zgolj prevoznik in s ceno po- kriva stroške prevoza, nič druge- ga. V procesu lastninjenja smo av- tobusne postaje dobili v last. Vzdržujemo jih veliko. Od vseh avtobusnih postaj na območju ttašega delovanja je le avtobusna postaja v Ormožu v nekoliko lx)ljšem položaju, saj je vodstvo občine imelo posluh za njeno sub- l^encioniranje in vzdrževanje. To ie primer, ki izstopa. V zelo sla- ''em stanju je tu^ ljutomerska postaja, podobno je v Oplotnici, Slovensla Bistrici in še kje. To je ^ podjetje (celotni Certus), ki "iia še vedno zaposlenih 760 del- avcev, veliko breme. V posodobitev avtobusne posta- Janez Cafuta, vodja d.e. Cer- tusa Ptuj je Ptuj je delovna enota Certusa Ptuj v letu 1997 vložila 13 milijo- nov tolarjev. V tem času smo se pogovarjali tudi s podjetjem Zerak, ki je lastnik gostinskega lo- kala na avtobusni postaji, za javne potrebe (torej za WC prostore) pa smo želeli, cla svoj delež prima- knejo tudi ostali lastniki kioskov in drugi prodajalci na tem prosto- ru. V pogovorih so bili vsi za sofi- nanciranje, ko pa je bilo potrebno zadevo izpeljati do konca, smo os- tali z Žerakom sami in za tu-editev sanitarij nekako le zbrali 3 milijo- ne tolarjev. Po njihovi ureditvi je ogled opravila sanitarna inšpekto- rica in bila z ureditvijo zado- voljna. Mislim, da smo takrat za- dovoljili določila pravilnika o opremljenosti avtobusnih postaj in pomembnejših postajališč ter načinu opravljanja njihovih stori- tev. Že tri mesece po investiciji pa so bile sanitarije ponovno imičene. Nič ni zaleglo, da sta za zunanji in notranji red ter čistočo skrbela dva delavca, eden od pod- jetja Žerak, eden od Certusa. Po vsej verjetnosti so za vandalizem v teh prostorih krivi mladi, čeprav pravih podatkov o tem nimamo. V glavnem vemo le, da je vse uničeno, od pip, stikal, skratka vsega, kar je možno uničiti. Člo- vek kar ne more verjeti, da je takšen vandalizem mogoč. Iz ena- kega razloga tudi več ne sadimo cvetlic. Ker pa so stranišča na avtobusni postaji javni prostori, smo se skušali o sofinanciranju dogovori- ti tudi z mestno občino Ptuj, ker potniki, ki se pripeljejo z avtobu- si, niso samo naši ali od gostincev, ampak jih pripeljemo celemu mestu. Odgovor je bil, da ima mesto svoje javno stranišče nad tržnico, ki jih letno stane 6 milijo- nov tolarjev. Če seštejemo vse naše vložke in oba delavca, smo dejansko na istem. Morali se bomo odločiti, da jih zapremo, ker drugi podjetniki nočejo sode- lovati pri njihovem lu-ejanju, mi pa jih iz že znanih vzrokov ne mo- remo več vzdrževati sami. Os- rednja naša naloga je varen prevoz potnikov in temu moramo podre- diti vse. S to svojo odločitvijo bomo kmalu tudi pisno obvestili vse odgovorne. Dve stranišči bomo uredili za naše delavce, ker je to naša obveza. Vem, da bo ta naša poteza pri potnikih in dru- gih, ki prihajajo na ptujsko avto- busno postajo, povzročila veliko negodovanje, vendar je zadeve en- krat potrebno razrešiti. Morda je rešitev v sklopu novega poslovne- ga objekta, ki se bo pričel graditi prihodnje leto in bo vključil tudi zdajšnje lastnike kioskov, ki prav tako mestu niso v ponos. V njem naj bi uredili tudi novo javno stra- nišče, za katerega bo svoj interes moralo pokazati tudi mesto. Ob novogradnji poslovnega ob- jekta na avtobusni postaji bo prišlo tudi dp nekaterih njenih posodobitev. Že letos naj bi uredi- li tudi nekaj parkirišč za osebne avtomobile in zgradili električne avtomate z zapornicami pri vhodu in izhodu z avtobusne postaje, ki bodo urejali prihod in odhod av- tobusov s tega prostora, podobno bo urejeno za osebna vozila, ki jih bodo parkirali na novih parki- riščih. S tem bo avtobusna postaja dobila drugi videz, poskrbljeno pa bo tudi za večjo varnost na tem območju." Če bo do zaprtja sanitarij na av- tobusni postaji v resnici prišlo, se bo pač vsak moral znajti, kot ve in zna. Najhuje bo gotovo za gostin- ski lokal, saj brez sanitarij ne more obratovati. Verjetno pa bo kakšno potezo medtem povleklo tudi mesto. MG ptujski avtobusni postaji kanijo zapreti stranišča. Foto: Majda Goznik PTUJ / RUMENE LISICE POVZROČAJO SIVE LASE Če cnrtomofrlfv ffci'ovem mestu. Po končani gimnaz^i je doštudiral pravo, bil je novinar, prevajalec, urednik in seveda predvsem pesnik. Navdih je iskal in še išče v rodni Dolei^ski, valoviti pokrajini brezmejnih vinogradov, kjer se rojeva znameniti cviček. Lju- bezen ga je ponesla na Primorsko. Danes živi in ustvarja v Seči pri Portorožu. Uvršča se med najpriljubljenejše otroške pesnike, skupaj s Kovičem, Menartom in Zlobcem pa je leta 1953 sooblikoval Pesmi štirih. Tone Pavček je veliko z otroki s sončki, kot jim pravi sam. V maju je bil na Ptuju, na osnovni šoli Ljudski vrt, kjer smo ga povabili tudi pred naš mikrofon. TEDNIK: V svojem plodnem življenju ste veliko del, pesmi, zbirk namenili prav otrokom... Tone Pavček: "Začel sem prav- zaprav z 'odraslo' poezijo, saj ta- krat, ko si mlajši, hočeš biti sta- rejši. Šele kasneje, ko sem še bil na univerzi, sem napisal prve pe- smi za otroke. O tem nisem nikoli preveč resno razmišljal, a sem ugotovil, da je pisanje za otroke sorazmerno zelo odgovoren in lep posel. V svojem življenju sem preigral celo klaviaturo otroške pozije - od predšolskih otrok in slikanic, od Jurija Murija in Mačka na dopustu do Majnic za predpubertemo ali pubertetno dobo, tako da je vse notri. Hkrati mi je šlo za neko zresnjenost, tako da sem poskušal v otroško poezijo vključiti tudi žalosme tone, ven- dar tako, da otroci te intonacije ne bi čutili, odrasli, ki bi posegali po njej, pa bi. Mislim, da se mi je v nekaterih knjigah to posrečilo. Dolga leta sem si prizadeval, da bi združil pisanje za otoke in odras- le, saj gre iz istega izvira, istega navdiha. Enkrat ti pesem ali verz diktira otrok v tebi, včasih je star pet, včasih 13 let, drugič ti nare- kuje pesem odrasli človek - tisti, ki je že malo upehan skozi življen- je in vse to je uglašeno na tvojo noto, tako da si v ozadju vedno ti." TEDNIK: Kje iščete navdih za svoje pesmi? Tone Pavček: "Za otroško poe- zijo sem našel navdih pri otrocih, še preden sem imel svoje. To so bili otroci v neki stari ljubljanski hiši, kjer sem živel kot dijak in ka- sneje kot študent: Marinka, Anka, Tomaž, Andrej in podobni in njim sem posvetil svojo prvo knji- go Maček na dopustu. Zanjo sem prejel Levstikovo in Trdinovo na- grado ter nagrado Mladega poko- lenja v Beogradu za najboljšo knjigo leta v nekdanji Jugoslaviji. Z rojstvom sina sem v svoje pesmi vnesel fenomen prvega zoba in potem je bila vsa igranja okoli teh velikih in malih čudežev, ki se do- godijo v otroštvu. Kasneje, v dru- gih zbirkah za otroke, so bili mo- tivi podobni motivom v peziji za odrasle. Cela knjiga Čen^ija, ki je izšla leta 1974, je nastala iz stra- hu pred smrtjo in želje, biti še živ in iti še enkrat na I^lenjsko na travnike in griče. To se je porodi- lo v meni, ko sem ležal na kli- ničnem centru; želja po življenju je bila v meni tako silna, da se mi je pričelo prikazovati, kako mi tam nekje nekaj miget^ žubori, čenča in tako je nastala Cenčarija. Knjigo sem napisal na bolniški, praktično mesec po tem, ko sem prišel iz bolnice. Podobno je bilo z zadnjo otroško knjigo, z Majni- cami, kjer je bil spodbudni ele- ment, ko se je vnukova puberteta združila z mojo in sinovo in z nuiogimi drugimi, tako da smo tisto knjigo napisali - kaj vem - Tone in Marko in Maj in bogve zakaj še sam ljubi bog in mnogo otrok." TEDNIK: Kdaj ste napisali svojo prvo pesem? Tone Pavček: "Tukaj se poraja jrašanje, kaj imenujem pesem. :kal sem že v nekdanji prvi in drugi gimnaziji, kar je sedanji 5. in 6. razred; to je bilo za časopis, ki smo ga imeli v internatu. Ka- sneje sem v 3. in 4. gimanziji vsak dan pisal veliko sonetov in podob- nega; to je bila zame pesniška vaja. Takrat sem svoje prve pesmi tudi objavil v mladinski reviji Slovenija. Menim, da je moja prva pesem o zvezdah - takrat mi je bilo 19 let. Zadnja v zbirki Pesmi Štirih - in od takrat štejem to, kar sem napisal." TEDNIK: AU je bila navdih lju- bezen? Tone Pavček: "Ne, ni bila samo ljubezen. Bila je neka samota iskanja in poudarjanje različnosti. Vsak človek je svet zase, čudež sveta je lep kot zvezda na nebu, je začetek te pesmi. Ko sem pri- pravljal izbor pesmi, kakih šest ali osem, za Novi svet, kasnejšo So- dobnost, ko ga je urejal še Ferdo Kozak, sem mu prinesel te pesmi in sprejel me je na vrtu. Rekel je: "Ja, tista pesem o zvezdah pa še nam starejšim kaj pomeni." Mislil sem si in mu celo rekel, da tista ni nič posebnega in jih lahko napišem, kolikor želi. Dve sta bili tui ljubezenski, ena je bila napi- sana celo bolj humoristično. Pe- smi sta bili napisani dekletu, ki sem ga takrat rad videl. Vendar je bila Ferdu Kozaku vseeno bolj všeč pesem o zvezdah. Kasneje sem se prijaznil s tem, kar je rekel. Takrat se mi je zdel grozno star, mislim, da jih je imel okoli 45, in grozljivo pameten. Ko sem sam šel skozi ta leta, sem ugotovil, da še nisem tako strašno star in ne pameten." TEDNIK: Omenili ste že, da ste pisanje za otroke in odrasle želeli povezati. Kakšna pa je raz- lika med pisanjem za otroke in odrasle? Tone Pavček: "Razlika je v osnovni izpovednosti, ki je na- menjena bolj odraslemu človeku ali poimenuje tebe samega. V zadnjih dveh knjigah, Temnih zarjah in v Majnicah, sem dal ci- kel podobe dečka, ki so pravzprav izpovedne pesmi o meni, moji travmi, o poslanstvu pesniškega posla, ki so lahko za otroke ali odrasle. Kratka balada Huda ptica govori o tem, kako otroci sedijo na pragu in gledajo v nebo. En iz- med njih zagleda na oblaku nekaj črnega, nato pa se sprašujejo, kaj je to, ali ptica ali kaj drugega. Nato z obMa prileti črna ptica in kljune najmanjšega na lice ter ga odnese in odtlej je eno sonce več na nebu in eno sonce na Zemlji manj. To je narejeno izrazito ba- ladno v stilu enostavnosti in zgoščenosti. Balada govori v bist- vu o smrti otroka, ki ga ni več. Otrok razume, da se je nekaj zgo- dilo, tako kot razimie vse krutosti pri Andersenu, ne dojema pa tako kot odrasli človek, ki točno ve, za kaj gre, da gre za smrt nekega fantka. To so redke pesmi, kjer se mi je posrečilo eno in drugo. V Upočasnitvah, zadnji lanskolemi knjigi, imam samo zahvale za čudež Zemlje, čudež rojstva, čudež obnavljanja te mladosti s fi- guro, kako na ve^ stojiš v zrelem žitu kot deček v neki katedrali in se zahvaljujeješ za to, ker živiš." TEDNIK: Za koga je lažje pisa- ti pesmi, za otroke ali odrasle? Tone Pavček: "Kaj vem... lažje, težje... včasih je težko dobiti pra- vo besedo, pravi zven tako za pe- sem za otroke kot odrasle. Zagoto- vo pa se bolj sprostiš pri pisanju otroških pesmi, saj je tam več radoživosti in igrarije. Osnovni občutek, da bi lahko napisal pe- sem, da pride neki motiv, da se vzpostavi neka zveza... kaj vem... z nekim kozmosom, da iz nek^a niča nekaj pride - davek za pesem - pa je enako tako pri pisanju za otroke kot odrasle. Občutenje je obakrat enako lepo in razkošno, samo da je proces pri otroški pe- smi verjetno krajši. Ko otrok v meni razbija, gre to izredno hitro, medtem ko je treba pri pisanju pe- smi za odrasle več naporov, da najdeš prave besede. Mislim, da je pisanje za odrasle zahtevnejše. Nekoč sem namerno pisal kratke pesmi, da bi se s tem približal Zupančiču, ki je znal zelo enos- tavno in strašno fino, čisto in iz- redno lepo povedati svoje otroške motive. Mislim, da je Župančič naš slovenski imenitoež za otroško poezijo." TEDNIK: Katera izmed vaših pesmi vam je najbolj pri srcu? Tone Pavček: "To je težko reči. V različnih obdobjih so mi bile všeč različne pesmi. V Pesmih šti- rih mi je bila strašno všeč kratka pesem o planiki. Govori o planiki, ki mi jo je dala deklica, ki mi ni bila namenjena, tako kot tudi ne planika. Ta pesem me veže tudi na Ptuj in Maribor, od koder je bila deklica. Sicer pa imam v vsaki zbirki pesmi, ki so mi bližje: v Tenmi zarji mi je strašno blizu pesem Čez soline, spomin na Ce- neta Vipomika. Na morju vsako jutro hodim k solinam, skozi te se mi je prikazal Cene s svojo pesmi- jo Čez soline in to sem nato združil." LJUBITELJ CVIČKA TEDNIK: Slovenci vas poleg pesnika poznamo tudi kot do- brega poznavalca in ljubitelja vin, zlasti dolenjskega cvička. Tone Pavček: "V elitno in go- sposko družbo vitezev vina nisem prišel zaradi vinoljubstva, čeprav sem vino že od mladosti rad pU, ampak zato ker sem pisal o slo- venskih vinogradih. Napisal sem besedilo za knjigo Vinogradi Slo- venije avtorja Joca Žnidaršiča, ki je zelo lepa slikovna monografija. On jo je pripravljal kakih šest let, medtem ko sem sam besedila pri- pravil v mesecu dni, da sem našel prave tone in prave stavke in pra- ve besede za lepote, kakršna je razsuta po slovenskih vinogradih in slovenskih vinorodnih pokraji- nah. Tam se pognmtal lep stavek: "Mnogo je lepih dežel, niso pa vse lepe dežele tudi srečne. Slovenija je lepa in srečna, ker ima vinogra- de." Ko sem bil majhen, smo imeli doma cviček in belo vino, ki smo ga pridelovali iz starih sort, nato smo skoraj povsod zasadili šmar- nico. No, potem sem jih jaz pre- pričal, da imajo pravo kombinaci- jo sort za cviček in imajo še kar dobr^a. Sam pa sem odšel na Pri- morsko, ker je žena Primorka in ker ne moreš živeti vedno v eni pokrajini. Dolenjsko, ki sem jo imel tako rad, sem izgubil, ker je našo domačijo prevzela sestra. No, na Primorskem pa imajo boljša vina in tudi sam imam boljši vi- nograd. Gojim refošk in malvazi- jo. Vino tudi stekleničim, eno je tone, drugo maj - po vnuku. Pova- bili so me k sodelovanju pri vo- denju oddaj o vinu. Pristal sem na cviček in refošk, nato so me pre- pričali še za teran. Blizu so mi tudi vaša vina. Pred kratkim sem bil v Vidmu pri Ptuju, peljali so me v Haloze, zvečer pa sem imel nastop v minoritskem samostanu in beseda je tekla tako gladko, kot je prej teklo vino. Razlika je samo v tem, da vino teče navznoter, be- seda pa navzven." TEDNIK: Ali tudi vaše pesmi kdaj nastajajo po teh srečanjih z vinom? Tone Pavček: "Ne, to pa rajši ne. Včasih že kakšna priložnost- na, drugače pa ne, ne. Ža pesem je treba veliko zbranosti in notranje- ga miru, da se izjedri, izčisti, na- vado imam, da pesem napišem šele potem, ko je v meni že napisa- na in da je tako kot zrela hruška, ki na jesen pade dekletu v naročje." TEDNIK: Koliko pesmi ste doslej napisali? Tone Pavček: "Natančnega šte- vila ne bi znal povedati. Vsekakor bo letos izšel še Juri Miu-i drugič v Afi-iki in drugo leto še izbor otroške poezije in verjetno še pre- vod pesmi ruskega pesnika Afana- sija Feta, kar sem ga že začel pre- vajati. Kar bo pa bog navrgel zra- ven, pa bo samo še več. Nikoli ne veš; pesmi in teh občutenj ne moreš nikoli načrtovati, to pride samo. Hoja za besedo je včasih tudi hoja po temi, in ko se ti kaj zasvetli, nastane pesem." TEDNIK: Gosp(^ Pavček, pra- vite, da pesem najprej nastane v vas. Koliko časa pa preteče, da vso lepoto besed izlijete na pa- pir? Tone Pavček: "Različno; so pe- smi, ki jih ne napišeš, ker je nav- dih ali osnovno čustvo prešibko, in takrat je bolje, da se ne mučiš, kajti če je bilo kaj vredno, se bo vrnilo. So pa druge, ki jih lahko napišeš tudi mimogrede, saj bese- da hitro steče. Med takimi je tudi ena izmed pesmi, ki sem jo napi- sal za zbirko Čenčarija. Ko sem že nameraval pesmi oddati, sem ugo- tovil, da med vsemi pesmimi za tete, strice manjka pesem za mamo, in sem si dejal: ja, mama pa mora biti. Sedel sem za pisalni stroj in napisal štiri kitice pesmi, zanjo sem potreboval le čas za tip- kanje, to je bilo strašno hitro. Včasih se zgodi, da dolgo, dolgo iščeš ustrezno besedo. Mislim pa, da včasih pišem celo prehitro in prelahko in bi včasih verz moral bolj napolniti z neko ohlapnostjo. Morda se bom tega naučil v pri- hodnjem desetletju." TEDNIK: Omenjate pravi be- sede. Kdaj pa je pravi čas oziro- ma kje najpogosteje nastajajo vaše pesmi? Tone Pavček: "Glede tega ni nobenih zakonitosti. V Seči sem pisal strašno malo, predvsem pro- zo in članke, tam so nastali eseji Čas duše, Čas telesa in le štiri pe- smi za zbirko Maj niče, ki so veza- ne na soline. Sicer pa so moje pe- smi nastajale ali v mislih na Do- lenjsko oziroma kjerkoli sem bil ali za volanom, v letalu ali na sprehodu. Največ se jih je porodi- lo v moji rodni Dolenjski, to je pokrajina otroštva, pubertete, tis- to, kar je najbolj zaznamovalo moje življenje. Mislim, da brez Dolenjske, brez teh oblin in valo- vitosti ne bi mogel nikoli nič na- pisati. Ko v meni zazveni prvi verz ali melodija, ko začutim, kako naj bi pesem stekla, sem v mislih že na Dolenjskem, na po- teh, pod vinogradi ali nad šentjiu-- sko cerkvijo, kjer smo doma, ali na kakšnih tratah. Fizično mi je vseeno, v duhu sem pa tam doli." TEDNIK: Ali se velikokrat vračate na Dolenjsko? Tone Pavček: "Mesečno moram iti vsaj enkrat, vendar sem tam doli vedno raje sam, da ni ne so- rodnikov in nikogar drugega. Pravzaprav hodim s svojimi spo- mini in se pogovarjam s tistimi, ki jih ni več, tudi z drevesi in starimi trtami, ki so bile nekoč, ne s temi modernimi vinogradi. Takrat se ti iz te samote, iz te pokrajine še vedno odpirajo stari obrazi, stare trte in ti govorijo prijazne zgodbe, stavke in besede." TEDNIK: Kaj vam pa pomeni- jo srečanja z vašimi najmlajšimi bralci? Tone Pavček: "Srečanja z otro- ki so včasih tudi zelo naporna; pa ne naporna v duhovnem smislu, naporna se mi zdijo takrat, ko ni- mam dovolj energije, da bi jih v celoti potegnil s sabo. Če čutiš, kako jim daješ, kako gredo za tabo in uživajo, se smejejo, in vidiš, da čutijo tvojo zgodbo in tvoj verz, da so tvoji, potem začnejo tudi sami oddajati nazaj sonce, smeh iz oči v oči, iz ust, iz celih glavic, iz vsega tistega. Tako dobiš nazaj energijo, in kljub temu da si na koncu izpraznjen, ker gre iz tebe, gre tu za neko zelo lepo milino, otroškost in čistost teh bučk in teh majhnih sončkov, ki se kotali- jo po telovadnicah ali stojijo ali sedijo pred teboj, tako da sem tudi sam potem bolj svetal in osončen od njih. Življenje je lepše in dan toliko svetlejši. Zdi se mi, da so otroci najlepša sonca. Današnja slovenska otroška poe- zija je neverjetno razkošje bogast- va in raznovrstnosti. V vseh lite- raturah nekdanje države se je v 60. letih razvila izredno bogata otroška poezija. Pesniki so v njej iskali to, kar se ni smelo eksperi- mentirati v odrasli poeziji. V slo- venskih otroških pesmih opazimo inovacije v jeziku, pesniških vari- antah, modelih in to gre naprej, saj je tudi otroška poezija dobila nekaj tonov od modeme poezije, s čimer se je obogatila. Kaj se k) z njo dogajalo naprej, ne vem, sam jih ver jemo ne bom več veliko na- pisal." TEDNIK: An^ak zagotovo že kaj nastaja. Nam lahko zaupate, kaj? Tone Pavček: "Trenutno nič ne pišem. Nazadnje sem napisal pe- smi za svojo sedemdesetletoico, kot voščilnica, ki ni nikjer napisa- na, nekaj sem prevajal in napisal še Jtu-i Mmi drugič v Afriki. Mis- lim, da moram večkrat sedeti z le- pim dekletom, jo gledati v lepe ustnice in oči in morda se kaj po- rodi. Preprosto ne gre samo, saj tudi otroška beseda nastane iz ne- kega občutenja dečka ali deklice, prijaznosti ali celo erotizma. Pisa- ti se ne da brezčutno, nakaj mora preskočiti, biti mora iskra." TEDNIK: Prepričana sem, da bomo izpod vašega peresa lahko občudovali še veliko lepih pe- smi. Hvala lepa za pogovor in še veliko lepih pesmi! Tone Pavček: "Hvala tudi vam!" Anemari Kekec MOSKANJCI / SREČANJE MOTORISTOV IN ROČK KONCERT Moforhead nu Ptuju MC Road Warriors iz Ljutomera prirejajo od 25. do 27. junija na letališču v Moškanjcih BIKER WEE- KEND" in najspektakularnejši poletni roek festival v Slovenci, saj bo v soboto na.stopila legendarna skupina MOTORHEAD. Letališče v Moškanjcih ponovno ka^ kakšne so možnosti razvo- ja turizma v naših krajih. Tokrat so odprli vrata motoristom, ki or- ganizirajo eden največjih ročk koncertov v Sloveniji. Prireditev bo trajala tri dni, prične pa se v petek, 25.junija, ob 12. Na več kot 150.000 kvadratnih metrih bodo lahko motoristi in vsi drugi udeleženci taborili in kar iz svojega Šotora spremljali atraktiven program. Zraven svetovno znane glasbene skupine Mo- torhead bodo nastopili še: Res Nulius, Peter Lovšin & Križarji, KUD Idioti, PSmO MODO POP, Saussages, Dicky B. Hardy, Yellow Minute, MetropoHs, $Texas, Mlinski Kamen, Ten High, Agenti, Sleazx Snails, Posodi mi jurja, Dežurni krivci, Ferenczi Gyorgy ES A, Harfli Davidson in Atomsko Sklonište. Ob glasbi bo potekal še tattoo session, oi^anizirali bodo tekmovanje na elek- tričnem stolu ter motoristične igre. V bližini prireditvenega pros- tora bo možno skakati na bimgee jimipingu. Obiskovalci bodo imeli možnost panoramskih poletov z letalom in tandem skokov s padalom. V večernih urah pa bo erotičen pn^ram. Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno 24 ur na dan. Vstopnina za vse tri dni je 3700 tolarjev v predprodaji ali 4200 to- larjev na dan prireditve. Milan KrafiK 14 četrtek, 17. junij 1999 - TEDNI|| Kuharski nasveti Grah Grah spada v družino stročnic in je znan po vsem svetu, to pa ne velja za vse stročnice. Ne glede na to, od kod grah izvira, ga pripravljamo na podobne načine in to dejstvo zelo pomaga go- spodinjam in kuharjem. Glede na to, v kateri stopnji zrelosti ga v kuhinji uporabimo, ga lahko delimo v tri skupine: na sor- te, ki jih lahko uporabimo oziroma pripravljamo mlade, nezre- le, s stroki vred, na grah, ki ga uporabljamo luščenega, ki do- zori na rastlini in ga uporabimo brez luščin, ter na suhi grah. Po prvem obiranju mladega ze- lenega graha (goje namreč tudi grah z rdečimi in vijoličastimi stroki) vemo, da poletje ni več daleč. Najboljši grah za uporabo v kuhinji je mali zeleni ali franco- ski grah, ki je tudi po pobiranju sladek, nasploh pa lahko rečemo, da je najslastnejši droben, nežen grah. Na žalost kar nekaj dobrega sladkega okusa po obiranju zgu- bi, sploh če ga hranimo kakšen dan v hladilniku. Pri velikih količinah ga lahko hranimo tudi v zamrzovalnih skrinjah, vendar ga pred konzerviranjem narahlo blanširamo, le tako obdrži sladek okus. Sveži grah je najprimernejši za kuhanje v vodi ali vodni pari. Ker močne arome prekrijejo slad- kobo v grahu, ga pripravljamo samo z zelišči in blagimi dodatki, kot so šampinjoni, glavnata sola- ta ter siri z nemočnim vonjem in okusom. Mladi grah je odlična kombinacija za mlado mešano ze- lenjavno prikuho, grahovo in kremno grahovo juho. Zreli grah je primerneje, da ga dušimo in ga že lahko pripravljamo z dodatki, ki imajo močnejše okuse, kot so gnjat, slanina, česen in čebula. Grah, ki ga lahko jemo s stroki vred, pa ni samo primeren za ku- hanje skupaj z mladim ostrganim krompirjem, ampak ga lahko na maslu dušimo in ponudimo kot prilogo k mesnim jedem ali pa ga lahko spečemo in prav tako ponu- dimo kot prilogo. Tako pripravl- jenega lahko zabelimo z zaseko, pogreto kislo smetano oziroma kot mladi stročji fižol. Iz graha najpogosteje pripravl- jamo juhe, kot so grahova in kremna grahova juha. Za grahovo juho je značilno, da jo lahko pri- pravimo iz mešanice graha v stro- ku in luščenega graha, dodamo pa lahko še mladi krompir in zgosti- mo s svetlim prežgan jem, ki smo ga pripravili s čebulo, česnom in moko, ali prežganje še izboljšamo z dodatkom rdeče mlete paprike. Kremna grahova juha pa je po- sebno okusna takrat, ko jo pripra- vimo res z mladim grahom, ki ji da značilen sladkast okus. Grahovo kremno juho pripravi- mo tako, da v loncu segrejemo manjšo količino maščobe, doda- mo po želji na kocke narezano slanino in jo na hitro prepražimo, dodamo malo jušne zelenjave, in sicer vzamemo malo čebule, česen, por in malo zelene (koren- ja ne uporabimo, ker juho delno obarva). Prepraženo jušno zelen- javo pomokamo in zalijemo vodo ali kostno juho. Nekoliko prevre- mo in vsipljemo k juhi večjo količino mladega oluščenega gra- ha. Nato juho kuhamo tako dol- go, da se zelenjava popolnoma zmehča oziroma razpade, juho predačimo, po potrebi začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom ter jo pred serviranjem izboljšamo še z dodatkom kisle smetane ali legirja. Zraven lahko ponudimo jušni vložek ocvrti grah, ki ga pripravimo iz žvrklja- nega testa, opečene kruhove koc- ke ali profiterole. Grahova krem- na juha velja za eno boljših juh in jo lahko ponudimo tudi za svečani jedilnik. Lahko si pripravimo tudi gra- hovo solato, in sicer tako da grah skuhamo in ohladimo, nato pa mu dodamo manjšo količino na kocke narezanega sira in na koc- ke narezanega paradižnika, na- rahlo premešamo, vežemo z osnovnim solatnim prelivom (soljo, oljem kisom in poprom) ali pa dodamo začinjen majonez- ni preliv. Tako pripravljeno sola- to lahko ponu^mo kot hladno začetno jed na servimih krožni- kih, tako da na krožnik položimo najprej solatni list in nato vsiplje- mo na list solato ali v steklenih skodelicah. Pripravimo ga lahko tudi v siro- vi omaki, tako da grah posebej skuhamo v slani vodi, in ko je ku- han, ga odcedimo, vendar vode na zavržemo. Posebej na maščobi pripravimo svetlo prežganje s čebulo in česnom in zalijemo z vodo, Y kateri smo kuhali grah. Prežganje temeljito prekuhamo in mu tik pred serviranjem doda- mo kuhani grah in večjo količino poljubnega sira, ki zori s pleme- nito plesni j o. S tako pripravlje- nim grahom pa lahko napolnimi pečene palačinke, jih zavijemo v obliko kanelonov, dunajsko ali pariško paniramo in ponudimo kot toplo uvodno jed ali kot sa- mostojno jed. Znane grahove jedi so še rižota z grahom, ocvrtki iz grahovega pireja, grahova enolončnica, piščanec z grahom, grah po fran- cosko in še druge G ^ Nada Pignar, učiteljica kuharstva KRVODAJALCI 1. JUNU - Drago Dobnik, Kungota 38; Vinko Brumec, Reševa 6, Ptuj; Matej Furjan, Kvedrova 2. Ptuj; Peter Širtjenko, Brstje 10; Jože Topolo- vec, Jablovec 39. 3. JUNU - Jože Zlatnik, Frankovci 8; Frančišek Muhič, Velika Nedelja 10/a; Mario Ploh, Dolga lesa 2, Ormož; Janez Kocmut, Žabjak 59; Kristi- na Vindiš, Rujska Gora 3; Jože Bezjak, Vlaho- vičeva 1, Hjdričevo; Mirko Moran, Kraigherjeva 26, Ptuj; Jože Herjavec, CMD 16, Ruj; Matija Zoreč, VIntarovci 47/b; Jakob JanžekovIČ, Stre- jaci 7; Valerija Plut, CMD 16, Ruj; Janez Bom- bek, UL Nikole Tesla 21, Kidričevo; Sime Zlata- novski, Rimska plošči 20, Ruj; Peter Veleč, Ob Blažovnici 77, Llmbuš; Dragan Posavee, Ul. svobode 7, Miklavž na Dravskem polju; Darko Županič, Reroja Mašere Spasiča, Maribor; Val- ter Jaunig, Kvedrova 35. Pragersko; Wa!ter Sla- tinšek, Geršakova 16, Maribor; Roman Skuber, Lancova vas 6; Franc Novak, Cirkovce 22; Mi- ran Horvat, Ul. 25. maja 9, Ruj; Ivan Horvat, Gubčeva 6, Lenart v Slovenskih Goricah; Ivan Sagadin, Brunšvik 68; Boris Rat, Pongrce 26, Jože Čeh, Nova ul. 26, Spodnji Duplek; Sebasti- jan Jakcmini, Vodova ul, 4, Ruj; Branko Rakuša, Sarajevska 8, Maribor; Danilo Berantč, Pleterje 31 /a; Franc Križan, Gabrnik 52. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KUN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 229. NAD Emkon, druiinm In duševne xdr€Kvie 91. nadaljevanje Terapevtski proces zakoncev in družine - na splošno - 4. nad. Pa si danes poglejmo še naj- pogostejše napake zakonskih in družinskih svetovalcev: L Svetovalci nagibajo k ne- dovoljenemu poenostavljanju, po katerem nastanejo zakonski konflikti iz samo enega \'zroka, ki ga je potrebno za vsako ceno odpraviti, npr. ves izvir konflik- tov v zakonu je v odvisnosti od alkohola zakonca, novi tajnici, slabi metodi preprečevanja za- nositve, stanovanjskih razme- rah ipd. 2. Svetovalci vnašajo preveč lastne osebnosti v situacijo, ki jo želijo odpraviti. S tem kršijo osnovno pravilo, da svetovalec ne sme vsiljevati lastne morale, stališč, norm in drugega, pa naj bo še tako prepričan o njihovi pravilnosti. 3. Tretja pogosta napaka je, da se svetovalci preveč usmerjajo k negativnim platem in proble- mom, nevarnostim in težavam v zakonu. Pri tem ne pokažejo mladim zakoncem načinov, kako ohraniti zakon svež, kako ga oplemenititi ipd 4. Pri svetovanju večkrat sode- luje team strokovnjakov, toda kljub temu mnogo teh teamov slabo pozna teorijo nevroz in psihodinamiko sploh. 5. Zaradi premajhnega znanja o psihodinaraiki svetovalci pre- več apelirajo na logiko, zdrav človeški razum ali moralo za- koncev. Četudi so njihova izva- janja točna, le z redkimi izjema- mi pomagajo tistemu, ki išče pomoči. Tudi praktični nasveti in tehnične informacije ne omogočajo zorenja in ničesar, kar bi zakoncema omogočilo vi- deti konflikt med njima v novi luči. Če kje, potem nas prav pri sve- tovanju ne smejo voditi zgolj želje, da pomagamo, pač pa mo- rajo te želje biti oprte na ustrez- no znanje Naslednjič pa še nekaj o za- konskih in kriznih inten^enci- jali. mag. Bojan Šinko LENART / UREJAJO SPORTNO-REKREACIJSKI CENTER POLENA Še /etos programska xasnwa Lenarška Polena je večkrat kamen spotike, saj mnogim ni povšeči, da so se začela načrta prizadevanja za njeno postopno in celovito ureditev. A drugače očitno ni mogoče reševati pro- blemov, pravijo dobro poučeni in se strinjajo s športniki, ki re- kreacijski center nujno potrebujejo. Že lani so v okviru lenarške športne zveze imenovali posebno delovno komisijo, ki je ambicioz- no zastavila delo in izoblikovala temeljno razvojno strategijo. Med množico predlogov so izluščili nekaj prednostnih, in si- cer naj bi v bodočem športno-re- kreacijskem centru razvijali kon- jeništvo, atletiko in množično re- kreacijo. Začasno ostaja tudi no- gometno igrišče, ki naj bi po tire- ditvi novega stadiona služilo za trening mladih nogometašev. Znotraj hipodroma namreč niso dovoljeni večji posegi, ki bi jih preureditev igrišča v morebitni nogometni stadion terjala. Z nji- mi bi izgubila funkcionalnost tekmovalna steza za kasače in bi lahko celo izgubila licenco Kasaške zveze Slovenije, kar bi bilo dolgoročno za ta šport lahko celo usodno. Zato je prevladala odločitev, da ostaja konjeništvo eden dominantnih športov na Po- leni in da se to športno panogo ustrezno podpre. Kljub temu da je tudi v Lenartu več očitkov na račtm elitizma in ozkega kroga udeležencev tega športa, vendarle prevladuje treznost, saj je to pa- noga, ki terja veliko vlaganja, odrekanja in seveda izrazito indi- vidualnost. Množičnosti v kasaškem športu nikoli ni bilo in je tudi ne bo, saj je treba upošte- vati specifičnost tega športa. Res pa je - in to v Lenartu včasih po- zabijo -,da je bilo konjeništvo po- leg rokoborbe paradna športna disciplina, ki je takoj po drugi vojni ogromno pripomogla k pro- mociji Lenarta in Slovenskih go- ric. Zato tradicija pač ostaja in tudi zato podpora domačemu konje- niškemu klubu, ki si na vse prete- ge prizadeva pridobiti nove, mlajše člane in seveda dobre kon- je. Letošnji začetek je tako rekoč sijajen, in če bo uspela še ne- deljska konjeniška prireditev v počastitev 10. obletnice razglasit- ve Lenarta za mesto, potem so pričakovanja izpolnjena. Pri- hodnja nedelja bo torej v Lenartu v znamenju konjeniškega prazni- ka, ki pritegne množico obisko- valcev. Priprave so v polnem teku, prijavljenih pa je kar 94 konj; še nikoli doslej jih ni bilo toliko, tako da bodo morali neka- teri odpasti, saj je steza ozka in sprejme v vsaki dirko samo po 12 kasačev. Letos so stezo preuredi- li, sanirali so ovinke in se lotili varovalne ograje. Popravili so tudi nekaj poškodb na sodniškem stolpu, ki je večkrat tarča objest- nežev. Žal so prepogosto poško- dovane tudi vodovodne pipe na fontanah, ki jih je lani postavila lenarška krajevna skupnost. Ta je tudi letos podprla prizadevanja za nadaljevanje urejanja centra, še bolj pa se je izkazala občina Len- art, ki se končno zaveda pomena tovrstnega športno-rekreacijske- ga centra. Zdi se, da počasi le prevladuje prepričanje, da so naložbe v šport potrebne in dolgoročno učinko- vite. Seveda bo urejanje Polene trajalo nekaj let, izdatno pa bodo sodelovali zasebni investitorji, vendar šele potem, ko bodo znani pogoji investiranja. M. Toš PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU * V VRTU ^ V VRTU * V VRTU * Rožnik se preveša v drugo polovico, s kresom pa se za vrtnarja končuje najdelavnejše in obenem najprijetnejše letno obdobje - cvetoča pom- lad. Zazrtega v junijsko nebo, vrtnarja plašijo pogoste nevihte, ker te skoraj zmeraj puščajo za seboj poškodbe na vrtnem rastlinju in tleh. Glede vremenskega pregovora "Kakor vreme na Medarda kane (godo- val je 8. junija), tako ves mesec ostane" se nadejajmo, da se ta zaradi letošnjih dosedanjih pogostih neviht ne bo uresničil, kljub temu da je tega dne nad našimi kraji bilo nekaj nevihtnega vremena. Sredi rožnika SADNI VRT nudi že obilico zgodnjih vrst sadja ali vsaj toliko, daje 'Vid (ki go- duje 15 rožnika) češenj sit!" Češnjam in jagodam, katerih žlahtni sadeži so v tem mesecu na vrhun- cu zorenja, se pridružujejo zgodnje vrste ribeza in kosmulje. Čeprav je v letošnji hladni pomladi nekoliko ka- snil tudi razvoj lešnikov, je v tem času skrajni čas, da jih zavarujemo pred škodljivcem hroščkom lešnikarjem. Ko plodiči lešnikov dosežejo velikost koruznega zrna in je njihova vrhnja lupina še pov- sem mehka in nežna, so primerni, da samice hroščka lešnikarja v sredico polagajo jajčeca. Iz njega se v plodišču razvije črviček in se hrani z jedrcem odraščajočega lešnikovega plodu. Ne- kaj dni, preden prično lešniki zoreti in se jim otrdi lupina, doraščen hrošček zapusti plod. Na grmih ostanejo prazni lešniki z luknjico na lupini. Škodljivec se lahko v nekaterih letih razmnoži v tolikšnem obsegu, da povsem uniči pridelek in da so plodovi piškavi, kot temu pojavu pravimo. Večja izpostavljenost temu škodljivcu so leske v bližini listnatih gozdov. Ko opazimo močnejši iz- let hroščkov lešnikarja, lešnikove grme poškropi- mo z enim od dotikalnih želočnih strupov, kot je lebaycid EC 50 v 0,2% koncentraciji. Če smo opazili na vršičkih listne uši, dodanno škropivu pi- nurel D v 0,1% koncentraciji ali drug sistemični in- sekticid. Pred sadno gnilobo monilijo zavaruje- mo plodove, če škropimo z dithanom ali antraco- lom, pa tudi leskova pepelovka se zlasti na mla- dih rastlinah rada pojavi, zato škropivu dodamo še cosan, bayleton ali karathane. Škropljenje po tednu dni ali najkasneje v desetih dneh ponovi- mo. V OKRASNEM VRTU je sredi junija že čas za presajanje in sajenje nekaterih vrst okrasnih cvet- nic trajnic. Spomladi cvetoče trajnice avbricijo, plox in podobne blazinaste okrasne rastline, ki jih gojimo kot krovne na raznih obrobah potk, okra- snih gredic in skalnjakih, v juniju pripravimo za razmnoževanje. Po tleh plazeči se poganjki so delno že vkoreninjeni, a to ni dovolj za sajenje na stalno mesto. Zato takšne poganjke vložimo v to- plo gredo s substratno prstjo na popolnejše vko- reničenje, če pa so dovolj krepke, jih sadimo na stalno mesto, da do pomladi zapolnijo predvide- ni prostor. Ker so blazinaste okrasne rastline traj- nice, zemljo pred sajenjem dobro pripravimo in močno pognojimo s presejano kompostovko. Sredi junija pripravimo setvenico za setev dvolet- nic - spominčic, marjetic in mačeh, da si pridela- nno sadike za jesensko sajenje, ki bodo dovolj krepke in odporne na zimske razmere. Pri setvi smo pozorni, da posevek ne bo pregost, oziroma ga takoj po kalitvi preredčimo, da sadike ne bi bile pregoste. V setvenici moramo v tem letnem času biti še posebej pozorni, daje posevek red- no zalivan in da ga pri rasti ne zadržuje plevel. V ZELENJAVNEM VRTU so vrtnine v fazi buj- ne rasti, tako da so prekrile oziroma zastrle zemljo pod seboj. V vremenskih razmerah, kot so letošnje, rastlinju ne primanjkuje talne vlage, če zemlja ni zbita, tudi pogosta obdelava tal ni tako potrebna, le skrb za to, da posevek ne bo zaple- veljen. Plevel je med največjimi krivci, če vrtnine niso zdrave. Pri varstvu vrtnin pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci bi lahko kemične pripravke uporabljali le v izjemnih razmerah, kadar pridelek ogrozijo do popolnega uničenja. Preventivno lahko vrtne posevke zavarujemo na mnoge načine, da so za bolezni in škodljivce odpornejši. Vrtnin ne seje- mo in ne sadimo pregosto, med rastlinami mora vso vegetacijsko dobo biti vzpostavljena zračnost in osvetljenost. Rastline ne smejo nikoli biti pregnojene z dušičnimi gnojili, ker jih prebuj- na rast naredi manj odporne. Pri zalivanju smo pozorni na način zalivanja, da je listje oziroma rastlina čim manj mokra. Zalivajmo po tleh in v ju- tranjih urah, ko so toplotne razlike najmanjše in se rastline prej osuše. Sproti odstranjujemo obo- lele rastline, da se njihova bolezen ne bi pre- našala na zdrave. Sproti tudi odstranjujemo nag- nite in plesnive krovne liste pri solatnicah in kapu- snicah, ki so leglo za prenos na zdrave dele rast- line. Pri pobiranju zelenjave ne puščajmo ostan- kov in odpadkov vrtnin in plevela na gredicah, temveč jih sproti kompostiramo, ker je vrtna hi- giena zagotovo najboljše varovalo zdravstvene- ga stanja vrtnin. Miran Glušič, ing. agr- fSDNIK - Četrtek, 17. junij 1999 15 zANmivosn, od tod in tam STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO Hišne plinske instalaiiie ^ zadnjih letih v Sloveniji hitro narašča število potrošnikov jemeljskega plina, obstoječa lokalna omrežja se širijo, nasta- jajo tudi nova. Velika ovira pri tem razvoju je zastarela sloven- jKa zakonodaja, saj je dejansko sploh ni, zato se večina doba- ^teljev in projektantov ravna po nemških predpisih DVGW, ^ zelo podrobno urejajo distribucijo in uporabo zemeljskega plina. V energetsko svetovalno pisar- no prihaja mnogo občanov po nasvet v vezi z zamenjavo ogre- valnega sistema in uporabe pli- na kot energenta, iščejo pa tudi nasvete v vezi z varnostjo pred požarom pri obnovi plinske na- peljave in zamenjavi trošil. V večini primerov sem zasledil, da v projektni dokumentaciji za notranjo plinsko napeljavo, ki so jo občani prinesli s seboj, ni predvidena vgradnja zapornega ventila, ki v primeru požara pre- preči iztekanje plina. V prispevku je zato prikazana uporaba zapornega ventila za hišne plinske instalacije, ki v primeru požara prepreči izte- kanje plina. Tako nemška Uredba o virih plamena iz leta 1995 predpisuje, da morajo biti plinski viri pla- mena v prostorih oz. plinski vodi, speljani v neposredni bližini vira plamena, opremljeni s tako armaturo, ki: - pri zunanji toplotni obreme- nitvi s temperaturo nad 100 sto- pinj Celzija samodejno prekine nadaljnji dovod plina; - mora biti izvedena tako, da do temperature 650 stopinj Cel- zija v času 30 min ne prepušča več kot 30 l/h plina. Ta uredba je postala s 1.1.1997 zavezujoča, zato se danes v Nemčiji na vsak priključek za plinsko trošilo v hiši in tudi na hišni priključek na mestno pli- novodno omrežje montirajo ustrezni zaporni ventili s ter- mičnim varovalom, ki je prika- zan na sliki 1. Ti ventili se odlikujejo z enos- tavno konstrukcijo in učinkovi- tim delovanjem. Pri normalnih pogojih je zaporni krožnik od- maknjen od sedeža in plin nor- malno teče skozenj. V primeru požara začne tem- peratura okolice hitro naraščati. Ko doseže prednastavljenih 100 stopinj Celzija, se krožnik sa- modejno premakne do sedeža ventila in tako prepreči na- daljnje iztekanje plina. V uredbi navedene zahteve iz- polnjujejo številne na trgu pris- otne armature, vendar pa se je potrebno zavedati, da postavlja- jo omenjene zahteve zgolj mini- malne varnostne standarde. V primeru požara doseže namreč temperaturna vrednost 650 sto- pinj Celzija že v času 10 min in nato še nadalje narašča (slika 2), po 30 minutah doseže 822 sto- pinj Celzija, v nadaljnjih 30 min pa celo 925 stopinj Celzija. Ven- tili iz medenine, ko so se najprej pojavili na trgu, vzdržijo le tem- perature do 650 stopinj Celzija. Od tod sledi, da preprečujejo iz- tekanje plina zgolj 10 minut in posledično ne zagotavljajo ustrezne varnosti. Nadaljnji tehnološki razvoj je dal nove rešitve tudi za varovan- je v primeru požara. Medenino so nadomestile bolj vzdržljive zlitine, kot so rdeča litina, jeklo in legirano jeklo. Sodobni proti- požarni ventili, izdelani iz jekla, zmorejo veliko več od zahtev omenjene uredbe: - samodejno se zapirajo pri predpisani zunanji temperaturi 100 stopinj Celzija; - zagotavljajo popolno tesnjen- je v trajanju vsaj 60 min.; - vzdržijo temperaturno obre- menitev prek 925 stopinj Celzi- ja. Tovrstne armature so relativ- no zelo poceni, še posebno če njihovo ceno primerjamo s škodo zaradi požara večjih raz- sežnosti in morebitne eksplozi- je, zato je njihova vgradnja smi- selna tudi pri nas. Bojan Grobovšek, univ.dipUng.str. Energetskosvetovalna pisar- na na Ptuju, Mestni trgi, tel. 778 516, je odprta za brez- plačno svetovanje občanom vsak ponedeljek in sredo od 16 do 18^. Svetovanje je namenjeno učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih. To je pomoč vsem, ki name- ravajo oplemenititi svoj de- nar z vlaganjem v učinkovito rabo energije. Z izboljšan- jem toplotne zaščite zgradb, uporal^ sodobnejših ogre- valnih naprav in večjo upor- abo obnovljivih virov energi- je prispevate k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in iz- boljšanju bivalnih razmer. Svetovalec vas lahko tudi obišče na objektu in po sveto- vanju vam pošljemo domov poročilo o nasvetu. V EN- SVET pisarnah si lahko občani ogledajo mdi razpo- ložljivo strokovno literaturo. ptuj / PRED 4. RAZSTAVO PRAŠIČEV Bodo rejii preživeli krizo Osnovni cilj reje prašičev je gospodama prireja mesnatih živali v živalim in človeku prijaz- nem okolju. Prašičereja je v zadnjih letih v Podravju panoga, ki prevladuje na družinskih kmetijah. Na teh kmetijah prašičereja ne pomeni samo tradicije, ampak daje "kruh" prid- nim gospodaijem in njihovim družinskim članom. Prašičereja je doživela svoj razcvet v 80. letih. Takrat se je na kmetijah pričel razvoj tržne prireje. V zadnjih letih se razvoj kaže v tem, da si prizade- vamo, da bi imeli v hlevu samo tiste živali, ki nam dajejo največ (dobra plodnost matere ob izbalansi- rani prehrani, ki daje dobre rezultate pri klanju). V krizni situaciji slovenske prašičereje bomo slišali kritiko na račun strokovne službe, selekcije in rejcev, da ne znamo vzrediti prašičev, ki bi bili tako kakovostni, kot so tisti, ki prihajajo iz uvoza. Mesarji so z njimi "zelo zadovoljni", saj jih dobiva- jo po zelo ugodnih cenah, tem pa naši rejci brez pomoči države ne morejo konkurirati. Zavedamo se, da nas spremembe, ki so značilne za sodobno prašičerejo v svetu - zmanjševanje števila kmetij, ki bodo redile prašiče, in povečevanje števila prašičev na kmetijo - še čakajo pred vstopom v Ev- ropsko unijo. V sedanji kritični situaciji se pos- tavlja vprašanje, ali bodo slovenski rejci prašičev to krizo tudi preživeli. Ali sedanja kriza pomeni nazadovanje v razvoju? Kdo bo še redil prašiče? Zavedamo se, da ima Evropa viške svinjskega mesa, ki ga mora prodati na trgu. Pri tem pa se postavlja vprašanje, zakaj ti prašiči prihajajo v Slo- venijo v tako velikem številu in zakaj ne uvažamo samo v tolikšnem obsegu, ki ga sanai ne zagotovi- mo. Kljub nastali situaciji so se rejci skupaj s sveto- valno in selekcij sko službo pri OZVZ Ptuj že četrtič odločili, da svoje dosedanje delo predstavijo na razstavi prašičev. Ta bo 18. junija na sejmišču na Ptuju. Vzrejna središča se bodo predstavila s plemenskimi mladicami in pujski. Strokovna pre- davanja so posvečena mesu in njegovi kakovosti. Dr. Marjeta Čandek Potokar (KIS) bo govorila o kakovosti mesa prašičev in vplivih nanjo. Ksenija Bizjak, univ. dipl. inž. živil. teh. (MIP Nova Gori- ca), bo predavala o kvaliteti prašičev za potrebe predelovalne industije. Program razstave: ob 10.00 uri otvoritev 4. regij- ske razstave na sejmišču na Ptuju (Ormoška c.) in ob 11.00 uri v dvorani OZVŽ Ptuj (Ormoška c. 28) strokovni posvet. OZVŽ PTUJ Darja LOBNIK PTUJ / SOFINANCIRANJE NEGOVALNIH DEL V ZASEBNIH GOZDOVIH letos S,S miUiona iolarfev 1*0 odredbi o flnanciranju in snOnanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije se med gozdnogoj- itvenimi in varstvenimi deli v zasebnih gozdovih soflnancirajo tudi negovalna dela. Ta zajemajo obžetev, nego mladja, nego gošče in prvo redčenje, saj z njimi v mlajših razvojnih fazah gozda vplivamo na boljšo kvaliteto bodočih, za sečnjo zrelih gozdov in s tem tudi na večji dohodek, ki ga bodo imeli lastni- ^ teh gozdov zaradi večjega deleža vrednejšega lesa. Delež sofinanciranja je odvi- sen od vrste dela in stopnje pou- ''arjenosti ekoloških in social- nih funkcij, ki jih ima gozd, 'Opredeljenih v gozdnogospodar- skem načrtu. Tako je na primer ^elež sofinanciranja pri prvem ^^dčenju v lesnoproizvodnih gozdovih 30%. Lastnikom goz- '^ov, ki imajo stalno bivališče na ®Wočjih, ki se štejejo za demo- grafsko ogrožena v Republiki Sloveniji, se delež sofinanciran- poveča še za 30%. dela, ki se sofinancirajo in vključena v program vlaganj ^ gozdove za tekoče leto, Zavod ^ gozdove Slovenije izda lastni- ^ gozda ustrezno odločbo, ki ^■■edpisuje vrsto negovalnih del njihov obseg. Opravljena ela prevzame in obračuna po- dročni revirni gozdar Zavoda za gozdove Slovenije na podlagi stroškov na enoto dela (višina sedaj veljavne dnine je 9.170 to- larjev) in predpisanih normati- vov. Sredstva za opravljena dela lahko pridobi lastnik, katerega posest je velika do 100 hektarjev lesnoproizvodnih gozdov. Na območju Krajevne enote Zavo- da za gozdove Slovenije na Ptu- ju, ki obsega teritorije občin Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Mestne občine Ptuj, Podlehnik, Sv. An- draž, Videm pri Ptuju, Trnov- ska vas, Zavrč in Žetale, je 15.790 hektarjev zasebnih goz- dov. V letu 1998 so lastniki goz- dov v teh gozdovih opravili 58 hektarjev negovalnih del ali 351 delovnih dnin, ki so bila sofi- nancirana v znesku 1,588.800 tolarjev. Za leto 1999 je Krajevni enoti Ptuj uspelo zaradi velikega ob- sega negovalnih del, ki so pred- videna v gozdnogospodarskih načrtih, zagotoviti sofinanci- ranje 151 hektarjev negovalnih del v obsegu 905 delovnih dnin, za kar je zagotovljenih 5,565.000 tolarjev. Negovalna dela opravi- jo lastniki gozdov po strokovnih navodilih revirnega gozdarja in po predhodni označitvi drevja v gozdu sami ali z medsebojno so- sedsko pomočjo med kmečkimi gospodarstvi. Za medsebojno sosedsko pomoč se štejejo tudi dela, ki se opravljajo v okviru strojnega krožka. Za nadaljne informacije se lastniki gozdov lahko obrnejo osebno na področnega revirnega gozdarja na uradnih urah po te- renu ali na telefonski številki 745-279 in 780-0-170. Andrej Kovačič, univ. dipl. in± gozd., vodja Krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije na Ptuju POLICIJA OPOZARJA Hasveii za varnost motoristov V zadnjih desetih letih je v prometnih nesrečah umrlo 4491 ljudi, od tega je bilo 90 (dva odstotka) voznikov kolesa z mo- toijem ali mopedom in 150 (trije odstotki) voznikov motornih koles. Skupno je torej umrlo 240 (pet odstotkov) voznikov enoslednih motornih vozil. V prvih petih mesecih letos je naj- bolj izstopajoča skupina med 24. in 54. letom, saj je v tej sta- rostni skupini kar 56 odstotkov vseh umrlih, so sporočili z mi- nistrstva za notranje zadeve. Največ poškodovanih vozni- kov koles z motorjem, in sicer 299 (51,6 odstotka), je bilo lani v starostni skupini med 14. in 18. letom, pri voznikih motornih koles pa je prevladovala starost- na kategorija med 18. in 24. le- tom, in sicer jih je bilo poškodo- vanih 80 ali 32,3 odstotka. Lani se je poškodovalo oziroma umrlo največ voznikov motor- nih koles od maja do oktobra. V letu 1999 se je število umrlih voznikov motornih vozil potro- jilo. Najpogostejši vzroki promet- nih nesreč, ki jih povzročajo vozniki motornih koles, se že več let ne spreminjajo in si sle- dijo v naslednjem vrstnem redu: neprilagojena hitrost, stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje. Povsem enake najpogostejše vzroke policija opaža tudi v prometnih nes- rečah z udeležbo koles z motor- jem. Z začetkom toplih poletnih mesecev je na cestah tudi več motoristov. Predvidevanja poli- cije na začetku leta, da se bodo razmere varnosti voznikov enoslednih motornih vozil pos- labšale, so se žal izkazala kot točna. Policija je pričela dejav- nosti že februarja, ko je bil pri- pravljen načrt dela za marec, april in maj na področju proble- matike, povezane z vozniki ko- les z motorjem in motornih ko- les. Policisti so v okviru rednega izvajanja nalog na področju var- nosti cestnega prometa poostrili nadzor nad temi vozniki. Poseb- no pozornost bodo namenjali tej populaciji tudi v juliju, avgustu in septembru, skladno z načrti dela v času turistične sezone. V majskih poostrenih nadzo- rih je bilo ustavljenih 2083 vo- zil, napisanih 272 predlogov sodniku za prekrške, izrečenih 598 mandatnih kazni. Od 1. januarja do 31. maja le- tos so policisti zasegli 216 koles z motorjem oz. motornih koles, kar je za 10 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Maja, ki je varnostno negativno izstopal, je bilo ugotovljenih 2074 kršitev (1940 v rednih kontrolah prometa, 134 v pro- metnih nesrečah) voznikov ko- les z motorjem, kar je 13 odstot- kov več kot v maju lani. Glavne cestnoprometne kršitve vozni- kov koles z motorjem in motor- nih koles v letošnjem letu so bile neuporaba homologirane zaščitne čelade, vožnja v času veljavnosti varstvenega ukrepa prepovedi vožnje, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja brez vozniškega dovoljenja in nepri- merna hitrost. V Slovenije je trenutno registriranih 9000 mo- tornih koles. Zavarujemo se lahko če upoštevamo nekatere nasvete: - za vožnjo bodite telesno in duševno spočiti, - ne precenjujte svojih in mo- torjevih možnosti ter jih ne preizkušajte med drugimi ude- leženci v prometu, - kadar je treba motor umiriti, močno poprimite krmilo, z no- gami stisnite motor in popustite plin, - vozite na primerni varnostni razdalji in predvidevajte doga- janje, pozorno spremljajte pro- met za in pred sabo, - bodite pozorni na naneseni pesek, blato in poškodbo vozišča, - pri speljevanju ne vlecite nog po tleh, - pred zaviranjem pravočasno zmanjšajte hitrost in prestavite v nižjo prestavo, - pri zavijanju ne prestavljajte prestav, hitrosti ne povečujte prehitro in NE zavirajte, - sila telesa naj vedno deluje vertikalno na os motorja, - kadar je padec neizogiben, ne mislite na motor, ampak nase, posledice padca bodo manjše, če odrinete motorno kolo od sebe in ne dovolite, da drsi za vami, po bočnem drsenju ne izgubite orientacije, pri drsenju krmarite z razprtimi rokami in nogami in ne dovolite, da vas premetava po tleh. Za varno vzgojo in vožnjo mla- dih motoristov skrbijo v klubu motoristov Kurent Ptuj v Žab- jaku 60 (tel. 7800430). Tam vas bodo izkušeni motoristi naučili, kako reagirati v kritičnih situa- cija ter predvsem kulturo vožnje. Vozite varno in srečno! Milan Krajnc 16 četrtek, 17. junij 1999 - TEDNI|| ■ I«. ■ IVANJKOVCI/ ODPRLI NOV ŠPORTNI PARK V slogi /e moč v nedeljo, 6. junija, so v Ivanjkovcih odprli športni park. Zgra- jen je bil s preostankom finančnih sredstev, ki so jih pridobili s samoprispevkom za gradnjo osnovne šole in telovadnice. Na otvoritveni slovesnosti je za- pel moški pevski zbor iz Ivanjko- vcev. Zbrane so pozdravili slav- nostni govorniki: župan občine Ormož Vili Trofenik, predsednik krajevne skupnosti Franc Korjak ter ravnateljica osnovne šole Ivan- jkovci Irma Bezjak. S simbo- ličnim prerezom vrvice je tajnik KS Milan Fifnja predal športni park v uporabo. Dve teniški igrišči, atletsko stezo, odbojkars- ko peščeno igrišče ter travnato površino, ki jo bodo kasneje preu- redili v manjše nogometno igri- šče, so kot rekreacijski park za učence in krajane izgradili tudi s pomočjo prostovoljnega dela. Po- magali so krajani, domači obrtni- ki in različni drugi izvajalci. Akci- jo, za katero je dal pobudo svet krajevne skupnosti, je na svoj- stven način vodil tajnik krajevne skupnosti Milan Fifnja, ki mu pripisujejo vse zasluge za uspešno realizacijo 4 milijone vrednega projekta. Z izrednim občutkom za ljudi in nadpovprečno angaži- ranostjo je prepričal krajane, da so združili moči in sredstva ter na ta način omogočili možnost razvoja športa v svojem domačem kraju. Del sredstev je prispevala občina Ormož, pomagali pa so tudi To- varna sladkorja Ormož z materia- lom, Vinogradništvo in sadjarstvo VVS Jeruzalem Ormož ter različni obrtniki. Ob tej pri- ložnosti se želijo krajani zahvaliti tudi Komunalnemu podjetju Ormož, ki je pomagalo z meritva- mi ter strokovno pomočjo in nas- veti pri izgradnji. Afa/(fa Fridl Vrvico je prerezal tajnik KS Milan Fifnja, ki ima največ zaslug za uspešno izvedbo projekta. Foto: Hozyan HRASTJE - MOTA / SREČANJE DRUŠTEV KMEČKIH ŽENA Z OBEH BREGOV MURE Prisrien nastop predk in pevk Polenšttka v nedeljo, 6. junija, je poteka- lo ob ribiškem domu v Hrast- ju-Moti četrto srečanje akti- vov in društev kmečkih žena z obeh bregov Mure. Prireditev vsako leto prireja Društvo kmečkih žena Kapela, ki ga vodi Marija Irgolič. Letos so na srečanje povabili vsa društva in aktive kmečkih žena na tej in oni strani Mure. V skoraj dveurnem programu, ki ga je povezovala Slavica Kovačič, so nastopile tudi ljudske pevke in predice s Polenašaka, ki jih je v Hrastje-Moto pripeljala neumor- na kulturna in društvena delavka Mimica Šegula. Ker so bile edine, ki so prikazale, kako so nekoč ženske predle, ob tem pa tudi pele, so požele veliko aplavza. Ve- liko aplavza pa so požele tudi dru- ge nastopajoče skupine ali posa- mezniki. Nekaj sto gledalcem so se predstavili: ljudske pevke iz Sv. Jurija ob Ščavnici, folklorna sku- pina iz Hrastja-Mote, humorista Treza in Števek iz Odrancev, tam- buraši DU Ljutomer, pevke AKŽ Gornja Radgone in Apač ter ljudski godec Stanko Iljaš, ki je spremljal tudi folklorno skupino iz Hrastja-Mote. Tekst in foto: Ludvik Kramberger Nastop predlo In ljudskih pevk s Polenšaka AVTOMOBILIZEM / NOVOST PRI DAEMOBILU Šarmantni lepota Daewoo thmrman Konec maja je pooblaščeni prodajalec in serviser vozil znamke Devvoo, ptujski Daemobil, za svoje obiskovalce spet pripravil prijetno presenečenje. Predstavil je namreč limuzino na- jvišjega kakovostnega razreda chairman. Pravi lepotec, opremljen z motorji prostornine 2,3, 2,8 in 3,2 litra ter z razponom moči od 146 do 220 konjev. V standardni opremi avtomo- bila z 2,3-litrskim motorjem, ki ponuja avtomatski 5-sto- penjski menjalnik, so 4 zračne blazine, zavorni sistem ABS s sistemom proti zdrsu po- gonskih koles, električno nas- tavljivi usnjeni sedeži, ki jih je možno ogrevati, avtomatska klimatska naprava, multifun- kcijski ekran, prek katerega lahko upravljate avdio sistem, klimatsko napravo in informa- cijski računalnik. Avtomobil je nedvomno vrhunski izdelek tovarne Da- ewoo in predstavlja mejnike sposobnosti te tovarne na na- jvišji možni nivo, obiskovalci Daemobila ob Dravi na Ruju pa so ga lahko tudi preizkusili in se prepričali, da je vožnja z njim RESNIČNO pravi užitek. -OM Limuzina Daevvoo chairman je nedvomno vrhun- ski In najpopolnejši Izdelek te tovarne fSDNIK - Četrtek, 17. junij 1999 17 PO NMŠIH imMilH PTUJ / PREDTEKMOVANJE ZA NAJLEPŠO TUDI V MESTU OB DRAVI Ptuju bomo izbirali miss Štaienke Tekma za letošnjo miss Slovenije je tako rekoč pred vrati. Do srede avgusta naj bi se izteklo osem ali devet regionalnih tek- movanj v okviru letošnjega izbora za miss Slovenije, eden, za miss Štajerske, naj bi bil v Ptuju, je bilo moč zaznati med ponedeljkovim pogovorom med ptujskim županom Lueijem in lastnikom licence za izbor miss Slovenije za miss sveta Zdravkom Geržino. Gotovo imajo Ptujčanke tudi letos vse možnosti, da se dobro uvrstijo, če se bodo le odločile za sodelovan- je. Dosedanje bere še dolgo ne bo doseglo nobeno drugo okolje, saj sta bili iz Ptuja doslej dve miss Sloveni- je: leta 1996 Alenka Vindiš in leta 1998 Miša Novak, imamo tudi eno četrtouvrščeno, to je bila leta 1996 Barbara Cenčič, ki je nasploh Ptujčanka z največ lepotnimi naslo- vi (bila je tudi kraljica Slovenije leta 1997), leta 1997 je bila Darja Koren peta, lani je, kol že rečeno, zmagala Miša Novak, Maja Lešnik je bila polfmalistka, v finale pa se je uvrsti- la tudi Manja Gojkovič. Že omenje- ni dosežki so lahko mladim pogum- nim dekletom motiv, da se tudi one poskušajo, če jih to veseli in so stare nad 17 let, niso starejše od 24 let in niso manjše od 165 centimetrov. Kot je povedal lastnik licence Zdravko Geržina, bodo v letošnjo tekmo bolj kot prejšnja leta posegle dosedanje miss, ki bodo za to, da bodo pomagale pri letošnji izbiri, tudi posebej nagrajene. Ptujčani pa kot organizatorji ene- ga od regionalnih tekmovanj lahko znova dokažerao, da nismo samo dobri organizatorji, da imamo tudi lepa dekleta, ki so več kot odlične ambasadorke tega okolja. MG Ptujčanke, ki so se lansko leto potegovale za miss Slovenije: od leve Miša Novak, kasnejša miss, polfinalistka Maja Lešnik in fi- nalistka Manja Gojkovič. Foto: Črtomir Goznik KIDRIČEVO / LETO DNI SAMOSTOJNEGA DELOVANJA VRTCA Modna revija Plastili fantastik v vrtcu Kidričevo so v četre- tek, 10. junija, pripravili zaključno prireditev, ki so jo združili s proslavo ob prvi ob- letnici samostojnega delo- vanja vrtca. Poleg nekaj sto staršev in sorodnikov so si jo ogledali tudi številni gostje, med katerimi so bili še pose- bej veseli župana Alojza Špraha. Kot je povedala ravnateljica Neža Šešo, imajo skupaj z enoto v Cirkovcah v 10 vrteških oddelkih 208 otrok, za katere skrbi 23 vzgo- jiteljic in 9 drugih delavcev. Mlad kolektiv se trudi, da bi za svoje va- rovančke storil čim več, zato prid- no sledijo napredku. V vrtcu izva- jajo zdrav način prehrane, pohva- lijo se lahko tudi s svojo klasično pečico. Uspešno so se lotili eko- loškega osveščanja otrok, saj so se malčki v vseh skupinah zelo zavzeto lotili aktivnosti v okviru projekta Ukradimo Zemlji odpadke. V okviru tega projekta so pripra- vili priložnostno razstavo, pa tudi zelo nevsakdanjo, a nadvse zani- mivo modno revijo, v kateri so malčki s pomočjo svojih vzgojitel- jic prikazali, kaj vse je možno iz- delati in obleči iz odpadkov ter odpadnih materialov. Ne samo da so se tako po svoje izkazali najmlajši ekologi, staršem in obis- kovalcem so prikazali, da lahko iz odpadnih materialov, preden ro- majo v koš, naredijo še marsikaj koristnega in za oko prijetnega. Po odzivu občinstva sodeč so bili pri tem zelo uspešni. -OM Mlade manekenke in manekeni v lično izdelanih "oblačilih", ki so jih izdelali iz odpadnih vrečk. Foto: M. Ozmec PTUJ / PRVA LIKOVNA KOLONIJA PTUJ - BLED Mesto ob Dravi ponudilo številne motive Minuli konec tedna so na Ptuju združili ustvaijalne moči ptujski in blejski slikarji. Sončne junijske dni so izrabili za slikanje številnih motivov, ki jih ponujata najstarejše slo- vensko mesto in bližnja okolica. Prvo skupno likovno kolonijo so pripravili člani likovne sekcije dr. Štefke Cobelj pri DPD Svoboda Ptuj, z likovnimi deli pa so v nedeljo zvečer polepšali prostore gostišča Novi ribič na Ptuju, kjer je bila tudi krajša slovesnost ob odprtju razstave; s pesmijo jo je pospremil na pot moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk. Med slikarji z Bleda so v koloni- ji ustvarjali: Janko Mohorič, Jana Strušnik, Boris Štrukelj in Janez Ambrožič, ptujski slikarji v koloni- ji pa so bili: Jože Foltin, Franc Si- monič, Rozina Sebetič, Leon Pišek, Mojca Grula, Gregor Samastur in Branko Gajšt. V taki sestavi bodo ustvarjali tudi na bližnji slikarski koloniji na Bledu, ki bo od 9. do 11. julija in kjer bo še dovolj pri- ložnosti za nova poznanstva in sli- karske mojstrovine. Eden glavnih organizatorjev kolonije na Ptuju Branko Gajšt je bil vesel uspele kolonije, ki so jo podprli tudi ne- kateri sponzorji, k sreči pa jim je pri ustvarjanju na prostem služilo tudi vreme. Gajšt je še povedal, da so taka prijateljska srečanja in so- delovanja med slikarji z različnih koncev Slovenije izredno dobro- došla, zato se bodo prihodnje leto ptujski slikarji potrudili, da bodo za drugo ptujsko-blejsko kolonijo poiskali nove in še ne tako znane motive v naravi. TM Slikarje smo zmotili na levem bregu Drave, kjer so upodabljali veduto Ruja. Foto: TM 18 četrtek, 17. junij 1999 - TEDNI|| OP TOD IN TAM Rojstvo, življenje, smrt. In večni krog našega bivanja na zemlji je sklenjen. Tri skromne beseda, a vsaka izmed njih je vredna tehtnega osebnega raz- misleka, zapisana v knjigah, filo- zofskega razmišljanja. Tri skromne besede, a to smo mi. To je naše rojstvo, naše življenje ter je naša smrt. To je naša mla- dost, to je iskanje naših poti, šolanje, mladostna razigranost, navihanost, ljubezen, delo, družina, otroci, prijatelji, uspe- hi, bolezen, razočaranja ... In uspešnejši smo, bolj polno je naše življenje. Skromnejši smo, bolj bogato je naše življenje. Ko več damo, lahko tudi več pričakujemo. Del življenja je tudi slovo. Ne tisti: Adijo, se vidimo jutri. Ne, ob tem slovesu ni jutri - ali mor- da? Poslovili smo se od Otona Poliča, znanega in cenjenega Ptujčana, ki to sicer ni po rojstvu, saj se je rodil 22.1.1932 v Maribo- ru, a je po tistem, kar je naredil za Ptujčane in Ptuj, to prav gotovo postal. Rodil se je v delavski družini kot drugi sin po vrnitvi staršev v Maribor iz Francije, kjer sta do njegovega rojstva delala. V Mariboru je hodil v osnovno šolo ter 1952. leta končal srednjo kme- tijsko šolo. Starši so podedovali kmetijo in Oton se je odločil, da bo ostal na kmetiji ter pomagal staršem pri delu. V tem času je odslužil vojaščino, starši so proda- li kmetijo in se vrnili v Maribor, sam pa se je odločil zaposliti. Pot ga je zanesla v Krško, kjer je v kmetijskem podjetju Matija Gu- bec dobil službo. In ne samo to, 1954. leta je začel z ženo Cvetko ustvarjati skromno skupno bivan- je v Leskovcu pri Kiikem. Po dveh letih bivanja v Krškem sta se z ženo preselila v Kidričevo. Tu sta se jima rodili hčerki Ksenja in Darja, Oton pa je bil zaposlen pri kmetijskem pspodarstvu dričevo. Od Kidričevega do Ptuja pa je pot kratka. Tako je kmalu zašel v Ptuj in si priskrbel delo v Skupščini občine Ptuj. Svoje delo je opravljal z vso odgovornostjo, uspešno in s posluhom za ljudi. Zaradi bolezni je Oton leta 1985 moral v predčasni pokoj. Končala se je njegova razgibana profesio- nalna kariera. Kaj reči ob naštetih skromnih dejstvih o človeku Otonu Poliču. Zdi se, da bo pravšnja ugotovitev, da je bilo njegovo življenje polno, bogato in uspešno. In rad ga je živel, saj je spoštoval in cenil vse živo. Videl in cenil je naravo, ve- selil se je vsega dobrega in lepega. Optimist je bil. In če povežemo vse to skupaj, lahko ugotovimo, da je bil Oton Polič človek, ki je sprejemal, dajal, oblikoval, spod- bujal, prenašal svoje znanje in izkušnje in optimizem v okolje, kjer je deloval. Te svoje vrline je prenašal na dva vnuka in vnukin- ji, ki jih je imel rad. V začetku sem zapisal: Ne, ob tem slovesu ni jutri - ali morda? Na vnuke sem mislil. Ali niso vnuki Otona Poliča njegov jutri? Na delo sem mislil! Ali niso nje- gova dejanja na področju šolstva, kulture, športa, gospodarstva nje- gov jutri? SO! Spomini ne bledijo. Spomini so večni, kot je večno življenje. Živel je človek, na katerega bodo spomini zagotovo svetli. Živeli bodo v njegovi ženi, hčer- kah, vnukih in vnukinjah, prija- teljih, znancih, živeli bodo v mes- tu, kjer je živel in delal. Hvala ti za opravljeno! Počivaj v miru. (Povzeto po govoru g. Ervina Hojkerja) PTUJ / REGIJSKI ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE Kllvb preveniM še preveč poiarov Ko so na seji regijskega štaba civilne zaščite za Podravje mi- nulo sredo, 9. junija, analizirali požarno ogroženost v Po- dravju, so nekoliko presenečeni ugotovili, da se požarna preventiva pri nas sicer iz leta v leto povečuje, žal pa se za- radi tega požarna ogroženost ni zmanjšala, ampak celo povečala. Na območju desetih občin Uprave za obrambo Ptuj je bilo namreč leta 1996 le 64 požarov, leta 97 že 106, v lan- skem letu 98 pa kar 179. Med lanskimi požari jih je bilo največ - 61 - na območju mestne občine Ptuj, 24 krat je zagorelo na območju občine BČidričevo, 22 krat na območju občine Videm, 19 na območju ormoške občine, po 12 iwžarov so imeli v občinah Destmik-Tmovska vas in Gorišnica, 11 v občini Majšperk, 8 v občini Zavrč, 7 v občini Doma- va ter 3 v občini Juršinci. Člani regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje so uvodoma razpravljal o programu uspo- sabljanja regijskih enot v tem letu; te bodo zaradi spremembre uredbe v kratkem doživele reorga- nizacijo, vendar to bistveno ne bo vplivalo na njihovo delovanje, zato bodo usposabljanje pripadni- kov v učnem centru na Igu pri Ljubljani redno nadaljevali. Organiziranost civilne zaščite po osnovnih šolah je po mnenju regijskega štaba zadovoljiva, saj imajo poverjenike in ekipe prve pomoči že v 18 osemletkah, ustan- avljajo jih le še v Podlehniku, Domavi, Cirkovcah, na Bregu in v Kidričevem. Dogovorili so se, da bo preverjanje usposobljen j osti ekip prve pomoči v okviru civilne zaščite 19. junija v kidričevskem Taliunu. Nosilec vseh aktivnosti bo Ormočno združenje Rdečega križa Slovenije Kidričevo; doslej je bilo prijavljenih šest ekip, zma- govalna pa se bo oktobra udeležila drpvnega prvenstva. Člani štaba so kritično ocenilj poročilo o aktivnostih in posledi. cah neiuia, ki je 28. maja zajelo Ptuj in okolico, o čemer smo v Tedniku obširneje poročali. Ugo. tovili so, da je šlo za izredne raz- mere, saj so v zelo kratkem času padle velikanske količine pada- vin, zato stanja nekaj časa ni bilo možno kontrolirati. Pri črpanju vode in sanaciji razmer v več koi 100 poplavljenih objektih je sode. lovalo več kot 200 gasilcev iz U društev, za kar so jim v štabu izre- kli iskreno zahvalo. Na štabu so razpravljali tudi o novem predlogu organiziranosti civilne zaščite v Podravju, ki predvideva zmanjšanje števila pri- padnikov predvsem v manj šili občinah. Ob koncu so sprejeli Šc sklep o vaji ORMOŽ 99, ki jo bo bodo predvidoma izvedli septem- bra s predpostavko, da gre za večje onesnaženje vodnih virov na širšem območju ormoške občine. M. Ozmec ORMOŽ / SESTALO SE JE GASILSKO POVEUSTVO PODRAVSKE REGIJE Hova ilaniia - GZ Destrnik Na zadnjem junijskem zasedanju vodstva sve- ta in poveljstva gasilcev podravske regije s ptuj- skega, ormoškega, lenarškega in slovenjebi- striškega konca so sodelujoči analizirali opera- tivno organiziranost. Tako so med drugim preg- ledali požarne načrte, ki jih imajo narejene že domala v vseh občinah v podravske regiji, v svet regije pa so soglasno sprejeli novoustanovljeno Gasilsko zvezo Destm^ Predsednik sveta Franc Simeonov je povedal, da so na delovnem sestanku govorili tudi o letošnjem vseslovenskem gasilskem prazniku, ko na Slovenskem praznujemo 130-letnico gasilstva. V Metliki, kjer bo 27. junija osrednja slovesnost ob gasilskem jubileju, se bo v parari Ormožu, Zgornje Vel- ke ter Smartna na Pohorju. Pove- zovalka programa Jana Jeglič je tokrat z ljudskimi vremenskimi modrostmi popestrila predstavl- janje nastopajočih. Ob poslušanju slovenskega ljud- skega petja je bilo opaziti, da so mentorji skupin upoštevali do- brohotne nasvete iz prejšnjih let in izboljšali svoje nastope. Pos- lušalci so zavzeto sledili prijetne- mu ljudskemu petju in igranju ter nastopajoče toplo nagradili z aplavzem. Med poslušalci je vsako leto več mladih, kar daje slutiti, da nekateri vendarle iščejo svoje narodne kulturne korenine, ki nas uvrščajo v evropski kulturni pros- tor. Po nastopu so bili mentoli na strokovnem pogovoru, ki ga zadnjih nekaj let vodi prof. Drago Kunej iz Ljubljane. Poudaril je, da šmarsko ljudsko glasbeno srečanje ni tekmovalno. Ljudski pevci ne nastopajo, temveč sode- lujejo v živem obredu, kar je nekoč petje na vasi tudi bilo. Ve- sel je bil, ker je med nastopa- jočimi iz leta v leto več mladih, kar je zagotovilo za nadaljevanje ljudske pevske tradicije. Skupi- nam je svetoval, kako bi na odru dosegli večji učinek. Predvsem jim je toplo položil na srce, naj še naprej gojijo večglasno ljudsko petje, kar je posebnost slovenske- ga prostora in resnični fenomen v Evropi. Skupinam je še svetoval naj se izogibajo vplivu zborovske- ^ petja in raznim ansamblom, s^ ljudje v zadnjem času vedno bolj cenijo pravo ljudsko petje in pri tem iščejo svoje korenine, ki jih nova doba poskuša zabrisati. Med nastopajočimi je posebej pohvalil ljudske pevke in pevce iz Cirku lan, s Keblja ter Smartna na Po horju, ki so v zadnjem času dose gli lep uspeh; kot pevce, ki samo- zavestno zapojejo svoje pesmi, j« omenil še skupino ljudskih pev- cev Vinogradniki iz Vidma pri Ptuju. Dober nastop so pokazali tudi ljudski pevci s Huma i»i OrmožiL Seveda je medobčinsko srečanje ljudskih pevcev in godcev zahtfr ven organiuzacijski projekt, zato gre vsa pohvala za dobro in brez- hibno organizacijo Skladu RS a ljubiteljsko kultiuno dejavnost • območni izpostavi Slovenska Bj strica, ZKD Slovenska Bistria ter sekretarki Darji Belič s sode lavci in seveda KUD Šmartno lU Pohorju ter šmarski šoli, ki nasto pajoče ter občinstvo vsako lete gostoljubno sprejme pod svoje, si' cer prostorsko skromno okrilje Vendar se jim tudi tu tukaj kaž lepša prihodnost, saj gre gradnji njihove telovadnice v sklepne fazo. Vida Topolovec fSDNIK - Četrtek, 17. junij 1999 19 KIDRIČEVO / KOPALIŠČE BODO ODPRLI ŠE TA MESEC Odgovorni vendarle dosegli soglasje ludričevsko poletno kopališče, ki je bilo včasih najlepše in naj- bolje urejeno daleč naokoli, zaradi flnančnih težav in nedo- rečenih zadev med lastnikom - kidričevskim Talumom - in lo- l^alno skupnostjo še zmeraj ni odprto. Po ponedeljkovem dogo- voru med predstavniki obeh ustanov pa naj bi ga v najkrajšem možnem času vendarle usposobili in odprli še ta mesec. Občani Kidričevega in okoli- ce, predvsem mladi, so zato po okrogli mizi na to temo, o kateri smo poročali nadvse nestrpno čakali na srečanje župana Aloj- za Špraha s predsednikom uprave Taluma mag. Danilom Toplekom, ki je bilo, kot je bilo dogovorjeno, v ponedeljek, 14. junija, zvečer. Na pogovorih, ki so bili za javnost zaprti, so v občinski sejni sobi s strani Ta- luma sodelovali predsednik uprave mag. Danilo Toplek, čla- nica uprave Brigita Ačimovič in direktorica Vitala Tonka Krajnc. S strani občine Ki- dričevo pa so poleg župana Aloj- za Špraha in podžupana Zvoni- mirja Holca sodelovali še pred- sednik odbora za gospodarsko infrastrukturo Janko Baštevc ter svetniki Marta Pinterič, Dragan Koren, Vlado Forbici in Slavko Fe^š. Kot je povedal župan Alojz Sprah, se v občini strinjajo, da je kopališče javnega pomena in da bi lahko bilo ena od lokalnih javnih služb, vendar le takrat, ko bo jasna tudi lastni- na, točneje, če in ko bo poletno kopališče postalo last občine, kajti sovlagati so pripravljeni le v tisto, kar je njihova last oziro- ma kjer so solastniki ali sou- pravljalci. Pogovore s predstav- niki Taluma je župan Alojz Šprah ocenil pozitivno, saj so se dogovorili, da bodo kopališče usposobili za kopalno sezono v najkrajšem možnem času. Za pleskanje bazenov in obnovo vseh kopaliških objektov naj bi potrebovali 14 dni. V letošnji se- zononi bo stroške, ki bodo nas- tali pri tem, pokrili še lastniki, torej kidričevski Talum. V jese- ni pa naj bi se ponovno sestali in se dogovorili o konkretnem pro- jektu dolgoročne sanacije kopa- lišča. Občina naj bi svoj delež pokrivanja potrebnih sredstev zagotovila s posebno pogodbo. Predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek pa je bil po ponedeljkovih pogovorih kot običajno redkobeseden: "Všeč, mi je, ker so počasi vendarle spoznali, da za reševanje družbenega standarda občine Kidričevo ni zadolžen le Ta- lum." Kakorkoli že, Kidričani in prebivalci bližnje okolice so ve- seli, da se bodo lahko pod bo- rovci hladili vsaj v poletni vročini. M. Ozmec Kopališče Kidričevo te dni še sameva. Foto: M. Ozmec KIDRIČEVO / OBČINA PRAZNUJE Ob drugem prazniku šolski prizidek V občini Kidričevo so že pričeli prireditve, ki so jih pripravili v počastitev drugega občinskega praznika, vrstile se bodo ta in prihodnji teden. V Lovrencu bodo odprli prenovljeno dvorano, osrednja slovesnost pa bo v kidričevski šoli, kjer bodo svečano odprli nov šolski prizidek. Prva praznična prireditev je bila minulo nedeljo v Kungoti, kjer je potekalo srečanje ljud- skih pevcev (o njem poročamo na 24. strani). Jutri, v petek, 18. junija, bodo ob 19. uri začeli nočni turnir v malem nogome- tu, v organizaciji Strelskega društva Kidričevo pa bodo že ob 9. uri pričeli strelsko tekmo- vanje, ki bo potekalo do 25. ju- nija. V soboto, 19. junija, ob 14 uri bo Društvo podeželskih žena Apače pripravilo kulina- rično razstavo, ob 17. uri pa bodo apaški gasilci opravili svečani krst vozila. V nedeljo, 20. junija, ob 16. uri bodo v Lovrencu svečano odprli prenovljeno vaško dvo- rano, osrednja občinska slove- snost ob 2. prazniku pa bo v četrtek, 24. junija, ob 18. uri v OŠ Kidričevo, kjer bodo svečano odprli prizidek h ki- dričevski šoli, s čimer izpolnju- jejo pogoje za devetletno šolan- je. Pred tem bo ob 16. uri turnir v tenisu za ženske in moške. Na dan državnosti, v petek, 25. junija, bodo ob 9. uri v Lov- rencu pričeli očinsko gasilsko tekmovanje. V soboto, 26. juni- ja, ob 9.30 bo kolesarski mara- ton, ki ga pripravlja Športno društvo Kidričevo, prireditve ob prazniku pa bodo sklenili v nedeljo, 27. junija, ob 15. uri v Pleterjah, kjer bodo člani pros- tovoljnega gasilskega društva svečano krstili gasilsko vozilo. -OM Najpomembnejša pridobitev ob občinskem prazniku je prizidek k OŠ Kidričevo. Foto: M. Ozmec PTUJ / 4. DRŽAVNO TEKMOVANJE ČASTNIKOV Zmagali Pesniiani Pod pokroviteljstvom Gene- ralštaba Slovenske vojske in sopokroviteljstvom Mestne občine Ptuj je minulo soboto v Ptuju potekalo 4. odprto državno tekmovanje častni- kov v vojaških znanjih in veščinah. 112 sodelujočih častnikov, to je 27 ekip Zveze častnikov slo- venske vojske in Ministrstva za notranje zadeve je na slovesnos- ti ob pričetku prvenstva poz- dravil predsednik ptujskega območnega združenja Zveze častnikov Darko Skok, v ime- nu mestne občine Ptuj jim je zaželel dobrodošlico župan Mi- roslav Luci, o tekmovanjih, ki pomenijo pomembno prever- janje znanja in sposobnosti častnikov, pa je govoril pred- sednik Zveze častnikov Slove- nije Miha Butara. Slovesnost so popestrili člani Orkestra slo- venske vojske, tamburaška sek- cija KPD Frančka Kozela Cir- kulane in mala folklorna skupi- na OŠ Cerkvenjak. Tekmovalci iz raznih krajev domovine so svoje znanje doka- zovali v metu bombe, znanju topografije, streljanju s pištolo in razstavljanju pištole, prvi pomoči, streljanju z maloka- librskim orožjem, v geostra- teškem položaju, iskanju skri- tih predmetov, poznavanju zdravilnih rastlin ter skoku v daljavo. Svoje naloge je najbolje opravila ekipa iz Pesnice pred Lenarčani in ekipo iz Nove Go- rice, 4. mesto je dosegla ekipa Ormoža, solidno 8. mesto pa ekipa Ptuja. V konkurenci posameznikov je bil najboljši Anton Komlje- nec iz Novega mesta pred Zdenkom Cehnarjem iz Pesni- ce in Matjažem Bohincem iz Cerkelj na Dolenjskem. Odlično četrto mesto je dosegel Robert Kmetič iz Lenarta. Najbolje uvrščenim so organi- zatorji izročili priznanja in maskote ptujske regije - majhne kurente, izdelane v Klinčevih delavnicah v Ptuju. Po tekmo- valnem delu so sobotno popold- ne v Ptuju nadaljevali s tova- riškim srečanjem. -OM Okoli 150 častnikov, vodij ekip in gostov je v Ptuju pozdravil predsednik Zveze častnikov SV Miha Butara. Foto: M. Ozmec SPODNJA POLSKAVA / 22. SREČANJE PIHALNIH GODB Zaigralo osem godb Pred gasilskim domom na Spodnji Polskavi je v nedeljo pod pokroviteljstvom Sklada RS za Ijubite^ske kulturne dejavnosti - območne izpostave Slovenska Bistrica, ZKD Slovenska Bistrica., domače krajevne skupnosti ter gasil- skega društva Spodnja Polskava potekalo 22. srečanje pi- halnih godb. Občinstvu se jih je namesto najavljenih dva- najstih predstavilo samo osem. Prireditev je pričela godba na pihala iz Ruš. V nadaljevanju so se predstavile še godbe glasbene šole Slovenska Bistrica, Fraj- hajmska, KUD Janko Zivko Poljčane, iz Kidričevega, Duple- ka, DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice ter domačini - godba na pihala gasilskega društva Spodnja Polskava. VT ODrODINTAM I^RKOVCI^Seia sveta Danes, v četrtek, 17. junija, bodo ob 18. uri na 8. redni sestali člani sveta občine Markovci. Tokrat bodo med ^1'uginn sklepali o financiranju Političnih strank, ustanovitvi, ^'■ganizaciji in načinu dela Jaških odborov, o pokopa- '^t^em redu in pogrebni službi, Ustanovitvi javnega vzgojno- '^obraževalnega zavoda OŠ ^arkovci, ustanovitvi skupne '^'^činske uprave občin, kate- gorizaciji občinskih cest in ko- ^sarskih poti, o finančnih in- ^'^encijah za ohranjanje in ^^oj kmetijstva, finančnih in- ®^encijah za ohranjanje in razvoj malega gospodarstva in nekaterih sprotnih nalogah. -OM MARKOVCI • O podjetništvu v kinodvorani v Markovcih je bila v ponedeljek, 14. junija, zvečer okrogla miza z delov- nim naslovom Vizija razvoja malega gospodarstva in pod- jetništva v občini Markovci. Župan Franc Kekec je nanjo povabil Majo Tomanič-Vido- vič z ministrstva za malo go- spodarstvo in turizem, pred- stavnike Območne obrtne zbornice Ptuj ter podjetnike in občane markovske občine. -OM VniHii • Slovesnost ob dnevu državnosti Zveza združenj borcev NOV Slovenije in mestna občina Ve- lenje pripravljata v sodelovan- ju z organizacijo veteranov vojne za Slovenijo 1991, slo- vensko vojsko in Združenjem slovenskih častnikov vseslo- vensko spominsko svečanost pod geslom Severovzhodna Slovenija v bojih za svobodo, ki bo na dan državnosti, v pe- tek, 25. junija, v Velenju. Ude- ležence bo pozdravil predsed- nik države Milan Kučan, slav- nostni govornik pa bo dr. Mat- jaž Kmecl. Iz Ptuja bo avtobu- sni prevoz, avtobus bo odpel- jal s postaje v petek ob 8. uri, prijavite se lahko po telefonu 771 528 do zasedbe sedežev. -OM 20 četrtek, 17. junij 1999 - TEDNI|| dopisniki pišejo PREJELI SMO Natove bombe padale na Kidriievo 11. maja so prebivalci Kidričevega slišali, kako ta kraj prele- tavajo bombniki NATO, ki so leteli nad Jugoslavijo. To je bilo točno ob 20. uri in 10. minut Naenkrat se zgodi prva močna detonacija v tem stanovanjskem naselju. Pok je bil tako silo- vit, da so zažvenketala vsa okenska stekla po naselju. Še več! Detonacija je povzročila pravi preplah med prebivalci, saj so mislili, da se je zopet odpela bomba enemu od letal NATA. V tem naselju žive večji del starejši upokojenci in že nekaj mlajših družin z dojenčki. Zato je bil preplah toliko učinkovi- tejši. Vsakih šest minut so sledile nadaljnje detonacije in se vrstile vse do 21. ure. Nato je nastopil mir do 24. ure, ko je na- selje zatresla ponovna eksplozija. Pravi vzrok tovrstnega strel- janja je bil, da so si igrivi fantje izdelali kanon, ki ga imenujejo kar atomska cev. Res je prava atomska cev, dolga skoraj tri metre in premera 70 do 80 cm. Celotna artilerija je pritrjena na avtomobilski prikolici. Nagajiv- ci si pač občasno privoščijo "malo" veselja in streljajo. Ka- non je stacioniran pri letnem kopališču. Zato obrnejo cev pro- ti stanovanjskemu naselju in "uživajo". Podobno se je zgodilo tudi v lanskem letu. Zato je skupina prebivalcev naslovila pisno peti- cijo na ^ župana občine Ki- dričevo. Zupan jo je dobro spra- vil in pozabil nanjo. Spravil je tudi uradni zapisnik, ki mu ga je napisala inšpektorica gospa Jazbec iz upravne enote Ptuj, da prepoveduje kurjenje kresa v parku. Prepoved si je župan obesil na klin in ni hotel nič ukrepati. Vsa ceremonija se je tudi letos ponovila v parku. V obeh primerih je ista oseba pri- volila kuriti grmado, sestavljeno iz okrog osmih kubikov dobrega lesa. Prvega maja je ponovno v parku zagorel podoben kres z blagoslovom občinskih orga- nov, ki uživajo, da so na oblasti nad rajo. Za rajo pa jim je kaj malo mar. In ravno ta raja je na zadnjih občinskih volitvah po- kazala, da se požvižga na to stranko, ki hoče na vsak način ostati na oblasti in vladati. Počutje prebivalcev do te struk- ture je vse prej kot pozitivno. In tovrstni spor se bo nadaljeval v neskončnost. Zakaj občina nima ni- kakršnega odloka, ki bi bil usmerjen za red in varstvo okol- ja in prostora v občine? Če ga slučajno ima - zakaj ga ne izva- ja? Zato se redno dogaja, da v parku prirejajo najstniki iz oko- lice prave dirke mopedov po sprehajalnih stezicah. Včasih vozijo tudi brez priglušnikov, da se jih bolje sliši. Posebno ak- tivni so v popoldanskem in nočnem času. Skratka nihče jim tega ne prepoveduje. Vse, kar ni prepovedano, je dovoljeno! Da je tako početje moteče za prebi- valce, je očitno. Zato marljivi delavci Revitala čistijo in po- pravljajo za najstniki. Najbolj na udaru so klopi, otroško igrišče, reklamni panoji in po- dobno. Vsi lahko uničujejo občinsko imovino brez strahu, saj občani plačujejo. Zakaj bi kdo odgovarjal, če ni v občini pravega reda? Saj niso sposobni napisati navadnega odloka o javnem redu in skrbi za občin- sko imetje. Župan se laično rad pohvali, da imajo številne odlo- ke, ki so jih podedovali iz bivše ptujske občine. Odlokov z last- no idejo pa imajo dokaj malo. Predlog krajevnega odbora je neštetokrat naletel na gluha ušesa. Bil je sprejet sklep, da se vsako posekano drevo, ki ga morajo odstraniti, nadomestijo z mla- dim drevesom, da ne bo porušeno ravnotežje dreves v parku. To delavsko naselje je bilo nekoč en sam velik park. Drevesa padajo vsako leto bolj. In kaj mislijo prebivalci? V no- benem primeru ne bodo prese- nečeni, če bodo občinarji neke- ga dne park preorali in posadili sladkorno peso. Pravzaprav - za- kaj sploh potrebujejo park, ko pa po njem že vozijo osebni av- tomobili. Po sprehajalnih stezi- cah lahko že kar redno vozijo otroke v varstvo v vrtec, čeravno je novo parkirišče prav ob vrtcu. Prav jim je, zakaj pa imajo vrtec v parku! Za nastalo anomalijo krivijo župana, ki ni sposoben napraviti reda pri svoji hiši. Kako dolgo še? Pravilno raz- mišljajo prebivalci: "Nismo mi zato tu, da bi lahko obstajala občina, ampak je občina tu, ker obstajamo mi, ki plačujemo občinarje, da bi strokovno vzpostavljali red. In to civilizi- ran red!" Vlado Šerc To je artilerija, ki bi po svoji dimenziji lahko prišla v Guines- sovo knjigo rekordov PIŠE: MIRKO KOSTANJEVEC Ko sfa prixatšefa iasi In diobro ime TOŽBE PRAVNIH OSEB IN DRŽAVNIH ORGANOV nR PRI NJIH ZAPOSLENIH FIZIČNIH OSEB PROTI FIZIČNIM OSEBAM, KER SO JIH n PRIZADELE S STORITVIJO KAZNIVIH Di JANJ ZOPER ČAST IN DOBRO IME K pisanju članka o omenjeni snovi me je vzpodbudila izjava predsednika SDS Janeza Janše, da so slovenska sodišča eksekutiva in zaščita mafijskega ravnanja. Ker je omenjena izjava vzbudila v jav- nosti veliko pozornost, želim bral- ce tega članka seznaniti z vzro- kom zanjo, z njeno vsebino in in- tervjujema predsednika Vrhovne- ga sodišča in ministra za pravo- sodje, da si bodo bralci lahko o tej zadevi sami ustvarili svoje mnen- je. • Najprej Hvalica Poslanec Ivo Hvalica je 11. okto- bra 1993 v oddaji Omizje na TVS izjavil, da mu je bivši direktor Hita Danilo Kovačič grozil s smrtjo. Zaradi te izjave, ki je lahko kaznivo dejanje iz 18. po- glavja KZ RS (Ur. KRS št. 63/99), kjer so našteta kazniva dejanja zo- per čast in dobro ime, je Kovačič vložil tožbo za plačilo negmotne škode (za pretrpele duševne bolečine) v znesku 3 milijone to- larjev. Sodišče je Hvalico obveza- lo na plačilo škode v znesku 1,2 milijona tolarjev in na okrog 100.000 tolarjev sodnih stroškov, tega pa mu po izjavi J. Janše ne bo treba plačati iz svojega žepa, tem- več bodo v SDS solid^nostno zbrali ta den^ (glej članek novi- narja Petra Žerjaviča z naslovu: "Janša: sodstvo povezano z mafi- jo", objavljen v Večeru 4. V. 1999). # Ogorčenje Janeza Janše in članov SDS V Večeru 4. V. 1999 je tudi poročilo o ogorčenju Janeza Janše, ki je med drugim dej^: "Še poseb- no smo ogorčeni, ker je Ivo Hvali- ca obsojen zaradi verbalnega de- likta, medtem ko ni prišlo do ob- sodbe niti enega od tistih, ki so v primeru kraje in divjega lastnin- jenja Hita prigrabili pre- moženjsko korist v stotih milijo- nov tolarjev. Slovensko sodstvo je s tem simboličnim dejanjem pres- topilo Rubikon in zašlo v močvir- je, kjer očitno služi samo kot ek- sekutiva, kot zaščita mafijskemu ravnanju preteklosti." • Izjava predsednika Vrhov- nega sodišča Na Janševo izjavo se je odzval tudi predsednik VS mag. Mitja Deisinger. Iz njegovega intervjuja z novinarko I^ko Zvonar-Pre- dan izhaja, da je že pred tem inter- vjujem dal neko izjavo, katere vse- bina pa meni ni znana. Zato se bom v tem članku omejil le na sta- lišče predsednika VS iz omenjene- ga intervjuja (glej Večer, 13. V. 1999). Na besede novinarke: "Očitajo Vam, da ste Janši odgo- vorili lakonično in medlo, kot da je problem te izjave, če citiram Dnevnikovega kolumnista, 'zgolj vprašanje poštenih sodnikov in ne temeljev države'", je predsednik VS odgovoril: "Seveda lahko vsakdo oceni vsa- ko izjavo bodisi za ostro bodisi za medlo. Ni naključje, da je sodstvo, ne samo pri nas, ampak povsod lahko predmet napadov politike, časnikarjev, ljudi, ki so nezado- voljni z odločitvami. Sama po sebi ni torej ta stvar nič posebnega. Moja reakcija je bila na ravni, na kakršni je tudi v drugih državah. Sodstvo se ne more spuščati v pre- pire, v medijsko borbo, ravnati mora smotrno, z distanco do vse- ga dogajanja. Od njega po mojem mnenju ne smemo pričakovati hudih, histeričnih odgovorov na napade". Na vprašanje iste novi- narke: "Bi označili Janševo izjavo za hud napad na socktvo?" je pred- sednik VS odgovoril: "Brez dvoma so to izjenmo hud besede, izrečene v političnem žar! gonu. V reakciji nanjo sem izrazi hudo prizadetost sodnikov, za kj. tere l^ko trdim, da nikakor niso povezani ali odvisni od kakšn mafije. Mislim, da je na takšno [{. javo treba reagirati in da bi takšne reakcijo, kot je bila moja, doživd tudi v drugih evropskih državai Noben predsednik vrhovneg sodišča katerekoli evropsk države pa ne bi šel, to lahko trdin v kakršnokoli politično konfroD tacijo." • Intervju ministra za prave sod je O očitkih, ki jih je izrekel J Janša na račun sodnega postopk glede osiunljencev za kraje iz div jega lastninjenja Hita, je v inter vjuju z novinarko Darko Zvona Predan spregovoril tudi minist za pravosodje Tomaž Marušič, i pa v tem intervjuju o žaljivi ob dolžitvi J. Janše, da je sodstvo p(j vezano z mafijo, ni rekel ničesj (glej Večer, sobota, 22. V. 1999). • Ali bodo sledile tožbe i obtožba Na to vprašanje ne morem odgi voriti, ker je to stvar sodišča, n katerega je J. Janša v svoji izjai konkremo mislil, prizadetih soc nikov, državnega tožilca in razsc jajoče^a sodišča. V tem članku p želim za prava nevešče bralce o( govoriti na nekatera vprašanja, k se pojavljajo in ki so že rešena i predpisi, prakso in teorijo pri pri merih storitve kaznivih dejanj zo per čast in dobro ime in pri doso janju negmotne škode povzročene s tem dejanjem. Pou darim pa naj, da bom obravnavi le snov, ki se tiče že v podnaslovi tega članka omenjenih zadev. ' Nadaljevanje prihodnjič KRCEVINA PRI VURBERGU / SREO\NJE DELA KRAIANOV Prijetna, zabavno, prijatelisko Po predhodnem dogovoru smo se 15. maja zbrali na zabavi pod parolo "Cela ulica nori". Da pa piknik, ki je potekal kar na ulici, ne bi izzvenel preveč ulično, smo povabili k slay}u tudi nekaj desnih in levih sosedov. Na iniciativo Anice Mohorič in nekaterih bližnjih sosedov smo se dogovorili, kaj bo vsaka hiša oz. družina prispevala. Zbrali smo vse potrebno - od odojka do vseh drugih potreb- nih jedi in pijač, tako da je bilo srečanje zanimivo, prijetno in zabavno. Manjkalo ni glasbe in petja. Vreme nam je proti večeru malo ponagajalo, pa smo se stisnili pod sredi ulice pos- tavljen šotor in v najbližje pros- tore. Glede na to, da je bil odo- jek velik in da je ostalo še jesti in piti v izobilju, smo slavje na- daljevali še naslednji dan in ga s prijetnim občutkom dobrega so- sedstva zaključili z željo, da tako srečanje ponovimo tudi drugo leto. Za pisca teh vrstic in nekatere starejše udeležence je bil 15. maj še posebej slovesen dan: spomin na konec druge svetovne vojne. ko smo mnogi Slovenci po štiri- letnem suženjstvu po raznih ta- boriščih v Nemčiji le dočakali svobodo. To smo mlajšim tudi povedali kot spomin in opomin, da se njim ne bi kaj podobnega nikoli dogodilo. m.g. SJMARJE PRI JELŠAH / SREČANJE PEVSKIH SKUPIN SOCIALNIH ZAVODOV Kow f^lOf slobonc nush Pojejo otroci, pojejo mladi, pojejo upokojenci v društvih upo- kojencev. Pojemo pa tudi ljudje, ki preživljamo jesen življenja v ustanovah za starejše ljudi. 10. junija je bilo v Šmarju pri Jelšah srečanje pevskih skupin socialnih zavodov Slovenije; prvo takšno srečanje je bilo pred šestimi leti v Novem mestu. Ta- krat je sodelovalo šest skupin, letos pa se je število povečalo že na 34. To je bilo nepozabno doživet- je. Kdor rad poje, mu tudi v pozni jeseni ne zmanjka veselja do petja. Naša pevska skupina iz Doma upokojencev Ptuj se do- biva vsak torek na vajah, kjer prepevamo pesmi naše mlados- ti, tu in tam pa se preizkusimo tudi s kakšno novo. Pojemo zelo radi, saj ob tem pozabimo na vse skrbi. Sedaj se nam je veselje do petja še povečalo, saj smo na srečanju dosegli 2. mesto. Vesel in razigrani smo se vračali do mov s pokalom, priznanjem ii rožami. Vsi v domu so se veselil z nami. Naslednji dan pa smo s veselili uspeha še z gospo direk torico, ki nas je pogostila te čestitala za uspeh nam in tud naši pevovodkinji Nadi. Vesel smo, da ja naš trud obrodil s« do ve, naše geslo pa ostaja še na prej: Kdor poje, slabo ne mislii m fSDNIK - Četrtek, 17. junij 1999 23 ZA RAZVEDRILO 24 četrtek, 17. junij 1999 - TEDNI|| GORIŠNICA / NAJUSPESENEJSI UCENCI OB KONCU ŠOLSKEGA LETA Odliini matematiki^ kemi' ki, veseiošolii, športniki Ob koncu šolskega leta je po naših šolah veselo; pa ne samo za- radi dobrih ocen v izkazih, ki jih imajo najbolj pridni učenci, temveč tudi zaradi odličnih rezultatov z različnih tekmovanj. Tako so, denimo, na OŠ Gorišnica prejšnji teden razglasili na- juspešnejše učence, ki so se z državnih tekmovanj vrnili z zlati- mi priznanji in svoje moči merili tudi na mednarodnem glasbe- nem tekmovanju. Osmošolec Leon Bedrač je bil kar na štirih državnih tekmovan- jih, osvojil pa dve zlati odličji kot najboljši matematik in najboljši kemik. Tudi Renato Korošec, prav tako osmošolec, je osvojil zlato iz kemije, Ana Dobaja je bila zlata v znanju iz mate- rinščine, brat in sestra, četr- tošolka Neja Roškar in sed- mošolec Luka Roškar, pa sta os- vojila zlati priznanji pri Veseli šoli. Na gorišniški šoli pa so tudi le- tos razglasili najboljšega športni- ka šole, ki se je izkazal v skoraj vseh športnih disciplinah, kar jih premore Šolsko športno društvo. Ta naslov je letos pripadel osmošolcu Nejcu Soku, ki je bil na regijskem prvenstvu v rokome- tu med starejšimi dečki proglašen za najboljšega strelca, na me- dobčinskem rokometnem tekmo- vanju pa je osvojil naslov na- jboljšega igralca in strelca. Na državnem prvenstvu ŠŠD Slove- nije so se izkazali tudi mladi gorišniški judoisti, saj so ekipno med mlajšimi dečki osvojili drugo mesto, posamezno pa so se izkaza- li: Rene Gabrovec, Damjan Podgoršek, Denis Foštnarič, Miha Vajda in Denis Vajda. Po- nosni pa so na OŠ Gorišnica še na enega učenca - Dominika Cvita- niča, ki se je udeležil medna- rodnega glasbenega tekmovanja v Pulju in v svoji kategoriji med mladimi harmonikarji osvojil odlično drugo mesto. TM Najboljši gorišniški osnovnošolski tekmovalci (manjka le Neja Roškar). Foto: TM PTUJ / KROŽEK OKRASNIH IZDELKOV NA OS BREG Ustvarjalo I veliko domišljije Barvanje na steklo, valovito lepenko, oblikovanje iz stek- la, slike iz gumbov in blaga - vse to je nastajalo pod spret- nimi rokami breških osnov- nošolcev, ^i se družijo in ustvaijajo po pouku pri krožku okrasnih izdelkov. Mentorica in ljubiteljica lepe- ga okrasja je Vesna Kolarič, učiteljica na OŠ Breg, ki že peto leto uči mlade od četrte- ga do osmega razreda novih likovnih tehnik in pri tem postaja vse uspešnejša. Kolaričeva pravi, da si je krožek zamislila kot dopolnilno šolsko dejavnost, pri kateri imajo otroci proste roke in so predani ustvar- janju. Skozi to lahko spoznavajo, da se tudi iz že skoraj odpadnih stvari da narediti kaj uporabnega, kar lahko polepša in obogati pros- tor. Nazadnje se je z otroci lotila nove, še ne tako poznane kolažne tehnike kolografije, ki je precej podobna grafiki, čudovita dela v rdečih, rumenih, zelenih in modrih barvah pa ie z mladimi ustvarjalci razstavila v prostorih Ljubljanske banke na Ptuju. O barvni grafiki, ki jo je Kola- ričeva spoznala na enem zadnjih seminarjev, je povedala: "Kolo- grafija me je tako zelo prevzela, da sem jo želela približati tudi svojim učencem. Spoznala sem, da je pri tej tehniki pomembno narediti natančno osnovno matrico, veliko vlogo igra domišljija, pa tudi iz- bor pravih barv in papirja mora biti dober, kajti samo tako so končni izdelki lahko taki, kot si jih želiš. Naši učenci so pri krožku neverjetno ustvarjalni, vedno se želijo naučiti kaj novega in potem to spretno prenašajo še na druge. Tudi ravnateljica ima pri tem veliko zaslug, saj nam pri ustvarjanju pušča proste roke. Ne manjkamo na nobeni šolski proslavi in praznovanju, z okras- nimi izdelki polepšamo marsika- teri šolski prostor, učenci pa svoje izdelke ponavadi odnesejo domov in jih komu podarijo. Vesela sem, če so nas ljudje na nadavni razsta- vi v banki opazili, prav gotovo pa bomo imeli v novem šolskem letu še več priložnosti za razstavljan- je." T. Mohorko Učiteljica Vesna Kolarič je polna novih idej. KIDRIČEVO / PRIČELI PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU Zadonela pesem iz 90 grl V občini Kidričevo so drugi občinski praznik pričeli s prvim srečanjem ljudskih pe- vcev, ki so ga pod geslom Pe- sem naj doni uspešno pripra- vile in izvedle Pevke druge pomladi društva upokojencev Kidričevo. V kulturnem domu v Kungoti je pevcem iz enajstih pevskih skupin in gostom zaželel dobrodošlico predsednik kidričevskega društva upokojencev Franc Rajh; pridružil se mu je župan Alojz Sprah ter se neutrudni organiza- torici srečanja Roziki Premzl zah- valil s šopkom rož. Poleg domačink - Pevk druge pomladi DU Kidričevo, ki jih vodi Amalija Mlaker - so nastopi- le še ljudske pevke iz Lovrenca pod vodstvom Hedvike Pulko, Gmajnarice iz Hajdoš pod vodstvom Silve Kajtezovič, sku- pini Žanjice pod vodstvom Emice Kovačič in Vesele Polanke, ki jih vodi Mara Urih iz Cirkovc, sku- pina ljudskih pevk iz Skorbe pod vodstvom Julčke Gvozdarevič, trio Škorc iz Slovenje vasi, ki jih vodi Karel Tement, zbor ljudskih pevk DPD Svoboda Ptuj pod vodstvom Marije Zamuda, ljudske pevke prosvetnega društva Stane Petrovič Hajdina pod vodstvom Marte Sitar, pevska skupina Rožmarin iz Do- lenc pod vodstvom Francke Pet- rovič in moški pevski zbor društva upokojencev Tezno, ki ga vodi Stane Vekoslav. Nastopilo je več kot 90 pevcem, ki so ob koncu pod vodstvom Sta- neta Vekoslava še skupaj zapeli ljudsko Pleničke je prala ... ■OM Ob koncu je več kot 90 pevk in pevcev skupaj zapelo ljudsko Pleničke je prala Foto: M. Ozmec Vesele Polanke iz Cirkovc so pod vodstvom Mare Urih zaigrale po spominu ljudskih frajtonarjev fSDNIK - Četrtek, 17. junij 1999 25 PTUJ / TK MARATON V necfel/o na pef člani ptujske ekipe TK Maraton (manjka Aleš Šimenko). Foto: Langerholc Na letošnjem, osmem teku ob slovenski meji v dolžini 1089 kilo- metrov bodo nastopile štiri ekipe: Tekaški klub Maraton (v ekipi bodo Nataša Vidovič, Ivan Golob, Rajko Lazar, Aleš Šimenko, Mi- ran Sagadin, Matjaž Farič, Marjan Šišek in Miha Svržnjak), Kai- ser Petlja Ptuj, Radio Dur iz Medvod in ekipa iz Maribora. Start teka bo v Ptuju v nedeljo ob 17. uri pred Mestno hišo, tekači pa bodo na cilj pritekli v petek, 25. junija, ob 20. uri, prav tako pred Mestno hišo. Spotoma se bodo za krajši čas tekačem pridružili mnoge znane slovenske osebe iz športa in javnega življen- ja: Miša Novak, miss Slovenije, Helena Javornik, atletinja, Mar- jan Krempelj, maratonec, Vladi- mir Sitar, selektor slovenske kik- boks reprezentance, morda tudi atletinja Brigita Bukovec. Danilo Klajnšek ptuj / NAMIZNI TENIS Novi prvoligaši pri županu Minuli četrtek so bili na obis- ku v Mestni hiši igralci NTK Petovia Ptuj, ki bodo nas- lednjo sezono ponovno člani 1. državne namiznoteniške lige. Ekipo je sprejel pod- župan mestne občine Ervin Hojker. Po daljšem pogovoru o dosedan- jih rezultatih in ciljih mladih igralcev in NTK Petovia nasploh je podžupan izrazil zadovoljstvo, da v Ptuju deluje klub, ki goji tako kvaliteten namizni tenis, zraven tega pa privablja v svoje vrste veli- ko mladih, pa tudi rekreativce. Ob tem srečanju je g. Hojker, delega- cijo NTK Petovia priložnostno obdaril in zaželel ekipi, da bi se v prihodnji sezoni uspela obdržati v drubži najboljših. V 1. državno ligo so se člani NTK Petovia uvrstili po 2. mestu v 2. ligi. Kot drugouvrščeni bi morali igrati kvalifikacije z deveto ekipo prve lige, vendar to ni bilo potrebno, saj so se NTK Puconci, zmagovalci 2. lige, odpovedali nastopu v 1. ligi. Ptujska ekipa, ki si je izborila nastop med na- jboljšimi je v postavi Gregor Zafoštnik, Marko Zafoštnik, Nejc Janžekovič in Danilo Piljak najmlajša ekipa v 1. ligi. Kvaliteto so fantje potrdili tudi na TOP 24 minuli konec tedna, ko so zasedli: Gregor peto. Danilo - osmo in Marko deseto mesto v drugi sku- pini. D. S. Na sprejemu v IVIestni hiši: od leve tajnik kluba Bojan Terbuc, trener Damjan Samojienko, predsednik Stanko Šerona, Nejc Janžekovič, Gregor Zafoštnik, Danilo Piljak, Marko Zafoštnik in podžupan Ervin Hojker. Foto: Langerholc ORMOŽ / ROKOMET Naslov v pravih rokah Ormož je bil in bo ostal rokometno mesto. Njihova članska ekipa je po ponovni vrnitvi na slovenski rokometni prostor os- vojila mesto, ki ji ga niso napovedovali niti največji optimisti. Veijetno pa bi bili še višje, če ne bi bilo toliko poškodb. A tokrat ne govorimo o njihovih članih, ampak mladih rokome- taših, še posebej dečkih, letniki 1986, ki so na DP v Ljubljani v konkurenci Mokric, Iga, Sviša iz Ivančne Gorice in Slovenj Gradca osvojili prvo mesto in tako postali državni prvaki, kar je nedvomno velik uspeh za ekipo, ki jo vodi Sašo Prapotnik. To ni naključno, saj v Ormožu načrtno delajo z mladimi, kar se jim bo seveda v prihodnosti še kako obrestovalo. Zato so lahko zelo ponosni na svo- je delo in seveda fante, ki so ta naslov osvojili. To pa so: Nino Miličič, Borut Zidarič, Sašo Ko- rez, Vojko Krstič, Marko Bezjak, Blaž Cvetko, Samo Pergar, Rok Zidarič, Jani Horvat, Aljaž Kovačič, Matej Hebar, David Bo- gadi, Sebastijan Piberčnik in Samo Korez. Tekst in foto: Danilo Klajnšek Zmaga mladih Moškanjianov v Rokometnem klubu Pyrami- dia iz Moškanjcev veliko pozor- nosti namenjajo vzgoji mladega kadra, saj se zavedajo, da je to za klub zelo pomembno. Tako so nji- hovi mlajši dečki nastopili na mednarodnem turnirju v Erdgasu pri Linzu in prepričljivo osvojili prvo mesto. V prvem srečanju so z 10:6 premagali Waldeg, v drugem z 11:5 ugnali Urfahr in na koncu v odločilni tekmi za prvo mesto ug- nali še domačo ekipo HC Erdgas z 13:5. Za RK Pyramidia so nasto- pili Jaka Lozinšek, Tadej Ma- jcenovič. Drago Golob, Alen Ke- sar, Denis in Rok Žuran, Mitja Fištravec, Aleš Prejac, Tomi Mat- jašič, Leon Mar in Franjo Vincek. Ekipo je vodil trener Branko Bra- tuša. Tekst in foto: Danilo Klajnšek REKA / PTUJSKI PADALCI ZA EVROPSKI POKAL ekipno padaltipri samem vrhu Padalci Aerokluba Ptuj so se v ponedeljek vrnili s 4. evropskega pokala v padalstvu, ki je od 11. do 14. junija potekalo na Reki, z dobrimi uvrstitvami. Na prvi tekmi (od štirih) za evropski po- kal so sodelovali z dvema ekipa- ma in zasedli vidne rezultate, ki jih uvrščajo v sam evropski vrh. Ekipa Nes Ptuj v sestavi: Alek- sander Čuš, Gorazd Vindiš, Milan Jurič, Boris Janžekovič in Peter Balta je ekipno zasedla 4. mesto, druga ptujska ekipa padalcev je bila na osmem mestu, posamezno pa je Boris Janžekovič, Nes Ptuj, osvojil 2. mesto, med ženskami je Petra Podgoršek zasedla 3. mesto in Maja Tašner 4. mesto. Skupaj je na evropskem pokalu sodelovalo 26 ekip in 130 tekmovalcev. Ptujski Aeroklub bo že ta konec tedna na letališču Moškanjci pri- pravil odprto državno prvenstvo v padalstvu z atraktivnimi nočnimi skoki, ki bodo na sporedu v petek od 21. ure naprej. Na državnem prvenstvu bo sodelovalo 6 držav, potekalo bo do nedelje, 20. junija, ptujski padalci pa se nadejajo us- pehov ekipno in posamezno. TM Na hrvaškem nebu se je poakazai tudi ptujski grb 26 četrtek, 17. junij 1999 - TEDNI|| ZA KBATEK €M$ Prav z veseljem lahko zapišem, da se v Sloveniji na področju koncertov nekaj do- gaja. Pred kratkim je nav- duševala Metallica in pred j nami so naslednji veliki kon- ; certi izvajalcev, kot so Alanis Morissete, Kelly Family, Nek, Zucchero in R.E.M. Ameriške temnopolte lepotice iz skupine TLC blestijo s koma- dom No Scrubs z vročega albu- ma Fan Mail. Super popularni trio prepeva melodični r&b ko- mad UNPRETTV ki je na neki način počasnejša verzi- ja hita No Scrubs. TATVANA ALI je bolj kot pevka znana kot igralka, saj je igrala Ashley Banks v humoristični na- daljevanki Princ iz Bel Aira. Ta- lentirana gospodična Ali tokrat predstavlja dokaj klasično soul balado z naslovom EVERVTIME (^MeM^, ki jo odlikuje prečudovito ter iskreno ljube- zensko besedilo. Juliso Iglesias ima dva sina, En- riquea in Julia mlajšega, ki se oba ukvarjata s glasbo. ENRI- QUE IGLESIAS promovira odličen plesni komad BAILA- MOS ()K)K)K))0, zasnovan na vročih južnoameriških ritmih. Danska skupina CARTOONS se lahko pohvali z uspešnico Which Doctor. CARTOONS, ki imajo smešen image, predstavl- jajo zabaven otroški komad DO DAH Kralj britanske house scene je nedvomno TODDTERRV, ki ima v Londonu velik studio. Vele- mojster TODD postavlja nove house standarde s komadom LET IT RIDE ki bo kma- lu začel "nabijati" v diskotekah. Švedski band THE CARDIGANS je letos v okviru turneje Oran Tu- risnno nastopil tudi v Ljubljani v dvorani na Kodeljevem. Kvartet izvaja grob ter neobdelan ko- mad HANGING AROUND v katerem blesti le čudovita pevka Nina Person. Ameriško post-punk skupino THE OFFSPRING sestavljajo Dexter Holland - vokal/kitara, Kevin VVasserman - kitara, Greg Kriesel - bas in Ron Wetty - bob- ni. Skupina je z zgoščenke Američana snela ne preveč atraktiven komad THE KIDS ARENT ALRIGHT v ka- terem fantje nekoliko nekontro- lirano zažigajo po svojih instru- mentih. METALLICA je v ponedeljek, 7. junija, na koncertu na stadionu za Bežigradom navdušila več kot 20.000 poslušalcev. Kvartet je dokaj ostro priredil pesem DIE, DIE MY DARLING {ttt^, ki jo najdete na dvoj- nem albumu priredb Garage Inc. Britanski prvaki indie ročka SUEDE igrajo v naslednji posta- vi: Brett Anderson - vokal, Ri- chard Oakes - kitara, Simon Gil- bert - bobni. Mat Osman - bas in Neil Colding - klaviature. Razi- gran kvintet zveni zelo znano v skladbi SHE'S IN FASHION ()K)t()t^, ki ima zelo konzervativ- no besedilo. HOOTIE & THE BLOVVFISH so zablesteli z debitantskim albu- mom Cracked Rear View, ki so ga v ZDA prodali v več kot 17 milijonih primerkov. Uspešni kvartet izvaja nezahteven ročk štiki VVISHING s tretjega albuma skupine z naslovom Music Chairs. Ameriški band SPIN DOCTORS je navdušil s skladbo Two Prin- ces. Po dveletni pavzi "doktorji" igrajo izjemno bledo ter medlo pop/rock skladbo THE BIGGER I LAUGH, THE HARDER I CRY GOO GOO DOLLS je mlada ameriška zasedba, ki igra zelo melodično glasbo in fantje so prvič prišli na lestvice s pesmijo Name. Zasedba igra dobro pop/rock balado BLACK BAL- LOON ki je že četrta mala plošča z multiplatinastega albuma Dizzy up the Girl. Ameriška lepotica SOPHIE B. HAVVKIS je zaradi videospota za prvo uspešnico Damm I Wish I Was Your Lover za mnoge moške postala pfevi seks sim- bol. Ob klavirju SOPHIE prepe- va preprosto pop/rock balado LOSE VOUR WAY ()t()K)K)tO, v kateri je v ospredju zelo poučno besedilo. David Breznik Lestvico POPULAR- NIH 10 lahko poslušate : vsako soboto v večer- nem sporedu radia Ptuj. STRIC IZ FRANCIJE Nekoč, ko sta bili moja mama in njena sestra deklici, so bili otroci zelo poredni. Tudi danes smo po- redni, vendar so takrat ušpičili marsikatero neumnost. Tako sta storili tudi onidve. Nekega dne, ko je bil pri njih na obisku njun stric iz Francije, so sedeli blizu gozda in se pogovarjali. Mama in njena sestra Marjanca sta bili v gozdu in se prepirali, katara upa strica udariti z leskovo šibo. To pa sta se pogovarjali zato, ker ju je imel stric zelo rad in jima je popuščal. Vsaka se je postavljala pred drugo, da ga upa. Sklenili sta, da ga bosta udarili. Vzeli sta šibe in zbežali iz gozda kot veveri- ci. Mama, ki je bila malo starejša, je zavila mimo strica in ga ni uda- rila, ker tega niti ni nameravala. Ni pa vedela, da Marjanca misli iskreno. Marjanca, ki pa je bila še majhna in navihana, je tekla z ve- liko hitrostjo, zato se ni utegnila ustaviti in je strica udarila. Stric je tekel za njo, ona pa mu je pobeg- nila na podstrešje. Tam jo je ujel in jo tepel po riti. Marjanca se je malo jokala, a takoj za tem je bila pripravljena ušpičiti novo liunpa- rijo. Ta zgodba je še danes lahko nauk za vse, ki se radi postavljajo pred drugimi. Preveč si upajo in ne vedo, česa ne smejo. Marjanca si je za vedno zapomnila, česa ne sme delati. Dogodka pa tudi moja mama še do danes ni pozabila. Mateja Pucko, 8. a, OS Ivatgkovci KAKO SO SE UUDJE NEKOČ ŽENILI K hiši sta nekega dne prišla vog- led in moški, ki se je hotel poročiti z žensko iz te hiše. Vog- led je bil ženinov starešina in spremljevalec. Moški je pokleknil pred očeta in mater tiste ženske, s katero se je želel poročiti. Na tak način je prosil za hčerino roko. Če je bila njegova prošnja uslišana, so se dogovarjali, kakšna bo poroka in kakšna bo dota. Naslednji dan je vogled z zvonjenjem vabil goste na poroko. Nato so šli v faro in se tam dogovorili z župnikom o okli- cih. Oklici so bili navadno trikrat ob nedeljah pri maši. Preden so šli k poroki v cerkev, je bila pojedina pri nevesti. Tam si je moral ženin poiskati pravo nevesto med tremi. Prva je bila stara, druga premlada in tretja prava nevesta. Ko jo je našel, so šli v cerkev k poroki. Po poroki pa so nadaljevali pojedino pri ženinu. Tam so bili tudi dva in več dni. Vse domače navade ob poroki nama je pripovedovala gospa Ema Meško, ki se je po teh običajih tudi sama poročila. Iris Veselko in Maja Novak, 7. a OS Ivanjkovci MOJA BABICA Moja babica je zelo prijazna. Zelo rada me ima in tui jaz njo. Zelo bi bila žalosma, če bi imirla. Lase ima dolge do kolen. Včasih si zaupava tudi skrivnosti. Ko sem bila še majhna, sva večkrat gledali na kavču poročila in se skrivali. Ko mamice ni bilo, me je ona pazila, sedaj pa ji jaz poma- gam pri njenem delu. Saša Horvat, 2. a, OS Gorišnica SNEŽINKA Snežinka drobna, snežinka mala, na topli roki moji sem ti zavetje dala. A ti si zatrepetala, na roki moji si zajokala, k licu sem te stisnila in moja solza si postala. Učenci OŠ Gorišnica POČITNICE PRI BABICI Nekega dne sem šel k babici. Tam sem se igral. Ko sem se nai- gral, sem šel pomagat stricu. S stricem sva šla sekat drva. Ko sva nasekala drva, sem šel pomagat mami. Z mamo sva odnesla šibje na kup. Potem sva z očetom igrala nogomet. Potem nam je dal stric majhna zajčka. Ta^' Tavzelj, OŠ Gorišnica ZAKUUČEK BRALNE ZNAČKE "Ali niso knjige genijski zapis življenja? Morda, vendar pod po- gojem, da je pisatelj iskren do sebe in vsega, o čemer piše. Pisati in izpovedati resnico je gotovo najtežje," nam je v spomin zapisal pisatelj Marjan Tomšič. Obisk Marjana Tomšiča je bil nekakšna nagrada za vseh 190 učencev, ki smo letos osvojili bralno značko. K tako velikemu številu osvojenih značk sta zago- tovo največ prispevala mentorja Tanja Potočnik in France Plan- teu. Spodbujala sta nas in nas ved- no opominjala na to, da moramo brati knjige. Kljub vsemu pa se je izkazalo, da so bili tudi letos bolj pridni učenci razredne stopnje, saj jih je kar 111 dobilo značko. Torej je samo 79 učencev pred- metne stopnje dobilo značko, kar ! pa je na število prijavljenih na i začetku šolskega leta še vedno zelo malo. Če bi vsi vedeli, kako zabavni sta bili urici z Marjanom Tomšičem, bi takoj začeli brati njegove knjige, saj smo s pomočjo njegovih Zgodb o kačah, Frkoli- nov in Super frač spoznali njega in njegovo otroštvo, v katerem je s svojimi prijatelji ušpičil marsika- tero neumnost. Ponosni smo na učence, ki so si priborili zlato bralno značko. Marsikdo se je že odločil, da bo stopal po njihovi poti. Katja Svenšek, 6. b, OŠ Videm JAZ - ZOB Sem zob z imenom sekalec. Tako mi je ime, ker sekam hrano. Stanujem v Klarinih ustih. Tam notri se pogovarjam z drugimi zobmi. Klara velikokrat poje čokolado. Takrat skoraj bruham. Tako je neprijetno, da bi kar skočil iz njenih ust. Mlečen sem še in se že majem. Zato se bojim, da me bo uničila s to čokolado, me izpulila in hitro dala miškam. Ko si umije zobe, si oddahnem. Nekega dne je Klara jedla trd kruh. Naenkrat sem pristal v tem trdem kruhu. Ko ga Klara ni mo- gla več jesti, ga je dala svinji. Bal sem se, da me bo svinja ugriznila. K sreči me ni, ampak me je celega pogoltnila. V njenem trebuhu sem videl meso, klobase, lupine od jajc. Ko so svinjo zaklali, sem skočil ven ves umazan in smrdeč. Blizu mene je bila luža. Skočil sem vanjo in se umil. Ko se nikjer več nisem mogel umiti, sem postal grd in star. Drugi dan pa sem na lepi terasi umrl. Mateja Majerič, 3.h I OŠ Kidričevo MOJA MAMA I Moja mama je manjše in j močnejše postave. Ima zelene oči i in dolge rjave lase. Najraje se I oblači športno. Po poklicu je šivil- j j a, zato tudi doma zelo dosti šiva. I Njen hobi so rože in šivanje gobe- I linov. Rada ima tudi otroke in živali. Pospravi vse na vrtu in I okoli hiše. Kadar si vzame čas, z I nami tudi kaj speče in skuha. ' Drugače ima tudi kot mama zelo veliko dela v hiši, pa tudi z nami. i Moja mama zelo dobro kuha in peče. Za lepšo lu^jenost doma ve- likokrat pozno v noč šiva gobeline ali ureja rože in vse ostalo po hiši. Rada ima vse čisto in pospravlje- no. Hoče, da smo vedno iu:ejeni in lepo oblečeni. Mama mi pomeni vse na svetu in ne morem si za- misliti življenja brez nje. Mamo imam zelo rad. Kadar sem dobre volje, ji znam tudi kaj pomagati. Pometem in obrišem pod, obrišem posodo in pospravim svo- jo sobo. Kadar je bolna, ji znam skuhati čaj in nahraniti živali. Moja mama rada skrbi zame, mi skuha, opere in mi pomaga pri domačih nalogah. Zvečer sede k meni in me rada pocrklja. Kadar pride pozno iz službe, me skrbno pokrije in poboža po laseh. Svojo mamo imam zelo rad. Marjan Herega, 3.r. OS Trnovska vas JO J, TEČE Ml KRI Nekega dne smo se odšli v baze- nu igrat igrico, ki nosi naslov ČRNI MOZ. V bazenu je bil tudi tobogan. Vsi smo se zapodili na drugo stran bazena in nekdo me je porinil k toboganu, da sem z de- sno nogo udarila ob tobogan in si tako odrgnila kožo na nogi. Začela mi je teči kri. Takoj sem odšla k reševalki, da mi je sprala rano in nanjo dala obliž. Čez ne- kaj časa mi je rana zacelila. Anja Planinšek, 3. c, OŠ Lovrenc MOJA MAMICA Mamici je ime Zdenka. V službo ne hodi. Stara je približno 38 let. Zame si vzame veliko časa. Zelo rada me ima. Če ima denar, mi kupi sladkarije. Pozimi po televi- ziji rada gleda smučanje in nadal- jevanke, kot sta Esmeralda in Ka- sandra. Od živali, ki jih imamo, ima najraje muco Mino. Ves dan, ko je moj očka v službi in ko sem jaz v šoli, čisti hišo in pripravlja kosilo za nas. Včasih sem poreden in jo jezim. Takrat se krega name. Ko delam domačo nalogo, mi zelo pomaga. Če česa ne razumem, jo prestrašeno pogledam, ona pa mi vrne prijazen in nasmejan pogled. Ima zelo lepe modre oči. Mamico imam rad in je ne bi zamenjal za nič na svetu. Matjaž Brodnjak, 3. r., OŠ Hajdina LUJZEK Dober den vsold den! Za/pa hitro, da ne rečem ekspresno. Mudi se tak, ke voda gori. Mica mi je že za dobro vjutro jezikavo župo skuhala z očitki, da nesen snoči trove nakosa in se naj ie enkrat kosit sprovim, namesto da tuhtam, kaj bi vam v totem pismi napisa. Papir gleda mene, jaz gledam njega. Aha, sen se ze spuna, pa pris- luhnite. Kak prleško-haloškega jezi- koslovca so me včeraj povobili na proslavo stoletnice rojstva prleškega akademika, doktora in pisatela Tuneka Slodryaka, ki se je v Bodkovcih v občini Juršinci rodija. Vjuršinski dvorani so prav lepo pripravli svečano akademijo, kak se tokšni zadevi boj po slovensko in strokovno reče. Juršinčani so se izkozali kak dobri pevci, igralci in plesalci. Gostje iz bele Lublane, Marproga in drugih slovenskih krajov so bli navdušeni nad prireditvijo, ki je meta svoj kunec na Tuneko- vi domačiji v Bodkovcih pri treh ribnikih. Vremen blo lepo in luštno je blo v družbi znonih Slovencev, dohtarov znanosti in akademikov. Je pač tak, da eni postone dr., drugi pa osto- nemobrrr. Vojna na Balkani se, kak zgle(ki, bliža h kunci ali pa ne. To bomo še vidli. Tak kak I bomo skoro vidli v Sloveniji I tudi ameriškega predsednika gospoda Bila Klintona. Neu- radru) se čuje, ke bo priša na krotek obisk tudi na naš Suhi breg ugotovlat korenine svoje- ga priimka, saj neje izkl- jučeno, da priimek Klinton ne izvira iz našega kvintona, ki ga vsi radi pijemo, če gUh je med i hibride uvrščen. Če bodo zgo- I dovinari najšli kokšno zvezo I med Kvintonom in Klintonom, bomo najbrž Slovenci grotali sestavni del Združenih držov \ Amerike, jaz pa se že zd(ypote- guvlem za senatora Združene republike Prieške. Malo se boj- im, da me bo prehiteja keri od , poslancev, ki se jim tak v pen- \ zijo mudi, ke se za njimi kar prohkadi. Te pa srečno -in ne za večno. Vas pozdrovla bodoči senator LUJZEK fSDNIK - Četrtek, 17. junij 1999 29 šport 30 četrtek, 17. junij 1999 - TEDNI|| Poletavali so baloni, zmaji, letala... v soboto, 12. junija, se je ob 16. uri na letališču v Moškan- jcih zavrtela tradicionalna Pomladna vetrnica v organizaciji Društva prijateljev mladine Ptuj, Centra interesnih de- javnosti in ptujskega aerokluba. Tradicionalna spomladanska vetrnica se je tokrat že peto leto zapovrstjo uspešno iztekla. Tako kot ponavadi so skeptiki pogledovali v nebo in zmajevali z glavami. Na plakatu je za vsak primer pisalo: V primeru dežja ostanite doma. Toda slabo vre- me je bilo naročeno šele po osmi uri zvečer, je povedal predsednik Društva prijateljev mladine Ptuj Dušan Sterle, in tako se je tudi zgodilo. Prireditev je potekala v leta- liškem hangarju ter na ploščadi pred njim, ki je bila proti koncu porisana z raznobarvnimi "avio- ni". Otroci so se v soncu podili po letališkem travniku. Vetra je bilo ravno dovolj, da so se letala ter zmaji iz papirja dvignili v zrak. Otroci so jih ob pomoči staršev izdelovali v delavnici, ki so jo vodile vzgojiteljice ptujskih vrtcev. Tudi vetrnice - stalne spremljevalke prireditve, ki so jih ustvarjali s pomočjo so- delavcev Centra za socialno delo Ptuj - so se v vetru uspešno vrte- le. Na letališče sodijo tudi pada- la. Ker so bili pravi padalci drugje, so otroci nekoliko manjša izdelali kar sami. Tek- movalna igra z vodnimi baloni ni bila izvedena, ker so se starši preveč bali vode, zato pa so uspešno tekmovali v skakanju z vrečo. Nagrada za prvega je bil polet z letalom. Stalna gostja in izvajalka vedno posebne in zanimive de- lavnice je bila tudi tokrat Lilja- na Klemenčič z mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Otroci so lahko listali po knjigah o letalih in letenju ter sodelovali v kvizu, ki je bil to- krat narejen za tiste, ki poznajo, pa tudi za tiste, ki še ne poznajo črk. Za material je poskrbela otroška trgovina Direndaj Emo- ne Obale Koper. Otroci so si og- ledali tudi predstavo Moj dežnik je lahko balon lutkovne- ga gledališča FRU-FRU. V zraku so se vrteli in poleta- vali baloni, zmaji, letala, velika in mala, padalci in vetrnice, lepo vreme pa je kar trajalo. Tomaž Pliberšek iz Aerokluba Ptuj je navdušil tiste, ki so trdno stali na zemlji in včasih kar s strahom gledali njegovo narobe obrnjeno letalo, ki je bilo enkrat visoko pod oblaki, drugič pa tik nad njihovimi gla- vami. Tisti spretnejši in bolj izkušeni otroci so na trdnih tleh sestavljali modele^ letal, tri deklice - Maruška, Živa in Kata- rina - pa so same vodile delavni- co, v kateri so otroci, ki so to želeli, pisali pravljice o letalih in vsem tistem, kar lahko poleti po zraku. Vsem pa so teknile čokoladne palačinke, ki so jih tudi tokrat spekli v ptujskem Dijaškem domu. Obiskovalcev j>rireditve je bilo okoli 600. Člani Društva prijateljev mladine so bili pri- jetno presenečni ob ugotovitvi, da se na vetrnicah srečujejo z družinami, ki so stalne obisko- valke njihove prireditve v pomladnem ali jesenskem času. Razveseljivo je tudi to, da so prireditev tokrat omogočile in finančno podprle kar štiri občine: mestna občina Ptuj ter občine Dornava, Gorišnica in Markovci. Otroci so kot pona- vadi imeli tudi tokrat brezp- lačen vstop. Ponovno se je potr- dilo, da sta visoka kvaliteta pri- reditve in dobra organizacija rezultat prostovoljnega dela in sodelovanja vseh tistih, ki ne samo da imajo radi otroke, tem- več znajo tudi strokovno poskrbeti za kvalitetno preživljanje njihovega prostega časa. Kulturni križemkražem SLOVENSKA BISTRICA • V četrtek, 17. junija, ob 17. uri bo v salonih gradu odprtje razstave Zrcala avtorja - umetniškega obrtnika Danila Rojka iz Maribo- ra, ki ustvarja ob sodelovanju Roberta Lončariča. PTUJ • V tem tednu bosta na sporedu še dve predstavi Tankreda Dorsta Ovinek: v četr- tek, 17., in v soboto, 19. junija ob 20. uri. Igrajo Tadej Toš, Ne- nad Tokalič Nešo in Ivo Lesko- vec. Predstava je na prostem na Muzejskem trgu 1 - za domini- kanskem samostanom. JURIŠNA VAS • Zavod za kul- turo Slovenska Bistrica, občina Slovenska Bistrica ter Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor vabijo k odprtju delovne hišice na arhe- ološkem območju Ančnikovega gradišča v Jurišni vasi na Po- horju, ki bo v petek, 18. junija, ob 11. uri. SLOVENSKA BISTRICA • Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti ter območna izpos- tava v Slovenski Bistrici ob so- delovanju ZKD Slovenska Bistri- ca pripravljajo 10. Linhartovo srečanje - festival otroških gle- daliških in lutkovnih skupin Slo- venije, ki bo 18. in 19. junija v Domu svobode (kinodvorana) v Slovenski Bistrici. V dveh dneh se bo zvrstilo 29 otroških gleda- liških in lutkovnih skupin iz Slo- venije ter iz zamejstva. PTUJ • V soboto, 19., in nedel- jo, 20. junija, od 10. do 13. ure bo za otroke muzejski vikend v pedagoški učilnici na ptujskem gradu. Izdelovali bomo glasbila iz različnih materialov. PTUJ • V gostišču Novi ribič na Ruju je na ogled razstava slik udeležencev slikarske kolonije Ruj - Bled. Odprta bo do 8. juli- ja. BORL • Kulturno društvo Si- mona Gregorčiča Velika Nedel- ja bo na prostem na gradu Bor- lu uprizorilo gledališko predsta- vo Branka Krefta Celjski grofje. Predstave bodo: 24., 25., 26. in 27. junija ter še 2., 3. in 4. julija ob 21. uri. Režiser Celjskih gro- fov je Alojz Matjašič. SLOVENSKA BISTRICA • V novih galerijskih prostorih gra- du bo do 12. septembra na og- led razstava Umetnost in steklo slikarke na steklo Zvonke Požun iz Celja. Razstavo je v sodelovanju s Štajerskim stek- larskim centrom Barnbach pripravil Zavod za kulturo Slo- venska Bistrica. ČRNA KRONIKA KOLESAR TRČIL V ROBNIK IN PADEL v Slovenski Bistrici, v bližini križišča z ulico Moše Pijadeja, je v četrtek, 10. junija, okoli polnoči 31-letni kolesar M.F. iz Zgornje Bistrice s kolesom trčil ob robnik, padel čez kolo in se huje ranil. USODNO TRČENJE V PRIKLOPNIK TOVORNJAKA V nedeljo, 13. junija, nekaj po 2. uri je madžarski državljan, 29-letni J.l. po Sloveniki vozil tovornjak s priklopnikom. Zaradi suma okvare je pri izvozu za Slovensko Bistrico zapeljal na odstavni pas in ustavil. Kot so pozneje ugotovili policisti, je imel prižgane luči za označevanje vozila in vse štiri smernike. Kljub temu je voznik osebnega avtomobila, 49-letni P.B. iz Šentjurja pri Celju, to spregledal in s sprednjim delom svojega avtomobila trčil v zadnji del priklopnika. V silovitem trčenju je avto P.B. odbilo nazaj in ga z zadnjim delom zasukalo v levo čez oba prometna pasova. Prav takrat je za njim pripeljal z osebnim avto- mobilom 45-letni G.B. iz Šentjurja pri Celju in kljub umikanju na levo trčenja ni mogel preprečiti. V nes- reči so bili hudo ranjeni sopotniki v avtomobilu P.B. - 43-letna M.Z., 48-letna M.B. in 45-letni A.Z., ki je v ponedeljek, 14. junija, zaradi hu- dih poškodb v bolnišnici umrl. Z AVTOM NA NJIVO Po glavni cesti od Maribora pro- ti Hajdini je v soboto, 12. junija, ne- kaj pred 5. uro vozila osebni avto češka državljanka, 48-letna Z.Z. Pri Staršah je zapeljala desno s cestišča in njeno vozilo je obstalo na njivi. Voznica se je pri tem lažje ranila, težje ranjena pa je bila nje- na sopotnica, 65-letna H.R., državljanka Hrvaške. VLOM V KLJUČAVNIČAR- SKO DELAVNICO V noči s torka na sredo, 9. juni- ja, je neznanec vlomil v ključavničarsko delavnico M.F. v Spodnji Voličini. Iz pisarne je od- nesel okoli 400.000 tolarjev gotovi- ne, faks, tiskalnik in brezžični tele- fonski aparat, iz delavnice pa več varilnih aparatov, brusilnik in dru- gega orodja. Po oceni je lastnika oškodoval za 2 in pol milijona to- larjev. MOTORIST UMRL NA KRAJU NESREČE Na regionalni cesti Majšperk - Rogatec je prišlo v ponedeljek, 14. junija, do trčenja motorista z osebnim avtomobilom. Motorist je na. kraju nesreče umrl. Podrobnejši podatki o imenih ude- ležencev v nesreči in kraju nes- reče ob sklepu redakcije še niso bili znani. FF i RODILE SO - ČESTITA- MO: Mateja Rajh, Dolga lesa 1, Ormož - Sama; Eliza- beta Kosec, Drbetinci 65, Vitomarci - Majo; Jožica Ferlež, Mladinska 5, Kidričevo - Nino; Brigita Kogej, Potrčeva 40, Ptuj - Timoteja; Remizija Durako- vič, Kvedrova 5, Ptuj - Lejlo; Bojana Hliš, Jablovec 47, Podlehnik - deklico; Iva- na Maučič, Zakl, Podlehnik - Tomasa, Romana Skok, Velika Varnica 69, Videm - Nušo; Anita Klasič, Tungo- vec 2, Rogaška Slatina - Evo; Renata Šimunič, Ptujska c. 25, Ormož - Aljaža; Ivanka Šmigoc, Velika Varnica 25, Zg. Leskovec - deklico; Majda Čuček, Juršinci 67, Juršinci - Klemena; Kristi- na Podhraški, Čermožiše 85, Žetale - dečka; Erika Ser- dinšek. Dol pri Stopercah 11, Stoperce - Davida; Nataša Štumberger, Gerečja vas 37/b, Hajdina - Nejca; Valerija Zadravec, Podgorci 1/b, Ormož - Kristjana. PROKE - PTUJ: Roman Pleteršek in Tanja Horvat, Njiverce vas 11; Andrej Bračič, Zagrebška c. 84, Ptuj, in Andreja Leber, Selš- ka C. 30, Ptuj; Bojan Kokol in Darja Čoh, Štuki 21 a, Ptuj; Marko Kmetec in Ves- na Belšak, Čučkova ul. 13, Kidričevo. POROKE - ORMOŽ: Andrej Kosi, Moravci v Slo- venskih goricah 41, in Irena Lašič, Lahonci 59; Edvard Škrlec, Podgorci 47, in Ksenja Bezjak, Podgorci 91. UMRLI SO: Marjeta Čuš, rojena Kekec, Moškanjci 57, * 1924-t 4. junija 1999; Te- rezija Murko, rojena Tušek, Volkmerjeva c. 10, Ptuj, * 1928 - 1 3. junija 1999; Ciril Pučko, Savci 67, * 1922 - t 7. junija 1999; Marija Kosi, rojena Senjor, Senešco 58, * 1928 -1 1. junija 1999; Anto- nija Štuhec, rojena Rajh, Mala Nedelja 28, ^ 1913 - t 8. junija 1999; Vladimir Zajšek, Cunkovci 12 a, ^ 1948 - t 9. junija 1999; Olga Zamuda, rojena Štabuc, Strjanci 28 a, * 1967 -19. ju- nija 1999.