Lew ur flßüilkn 135,
5m
S UuWlflni. v petek & avgusta 19Z6.
cena Din 1*50
1 »»afa vsak dan popoldne, izvzemal nadalje in praznike. — inaerati; do 30 petit i 2 D, do 100 vrst
2 U 50 p, večji fnserati petit vista 4 D; notice, poslano, Izjave, leklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-.vcru. — lnseratni davek posebej. — „Siovenali! Narod«' velja letno v Jugoslaviji 240 D, ia inozemstvo 420 D
i;
Upravnlstvo: Knailova ulica star« 5, pritličje. — Telefon ste v. 304. Uredništvo: B nafto va ulica it. 9,1. nadstropje. — Telefon itev. 34«
HT      Poštnina plačana v gotovini.
Bosp Radie in uradništvo
G.Radičn njegova znana zgovornost ne da miru. Od kar so ga baš* radi njegove prevelike gostobesednosti postavili iz vlade in mu zapisali »leto vanjec, je svojo politično žilico sicer nekoliko umiril, vendar pa čuti potrebo, da si da še tu pa tam malo duška. Ker so mu njegovi eovori, v kateril je ocenjeval razne politike, napravili mnogo sitnosti in zadreg, se je v zadnjem Času spravil nad uradništvo, o katerem ve, da se ne more braniti, ako se noče izpostavljati persekucijam RadiČevih političnih eksponentov v vladi. Kakor smo že včeraj med brzojavnimi vestmi poročali, sta mu posebno v želodcu slovenska velika župana dr. Baltič in dr. Pirkmajer, o katerih se je povspel do drzne trditve, da sta slaba upravna organa. Ne vemo sicer, po kakem merilu presoja g. Radič državno uradništvo. izgleda pa povsem, kar smo doslej od g. Radiča slišali in doživeli, da velja za njega samo eno merilo: ali je državni uradnik radicevec, potem je dober in izvrsten uradnik, ako pa ne prisega na radičev evangelij, oa je pri najboljših kvalifikacijah nesposoben in za nič.
To jasno kaže tudi izjava g. Radiča o obeh slovenskih velikih županih, ki sta po njegovem mnenju praktičen primer ^gosposke politike^. Kaj si g. Radič pod pojmom gosposke politike predstavlja, ni povedal. Dejstvo pa je, da doslej še nihče ni mogel očitati slovenskima velikima županoma nesposobnosti. Nasprotno veljata oba za prvovrstna upravna uradnika. A ravno zato sta g. Radiču trn v peti. On bi pač rad videl na teh mestih izrazite svoje eksponente. Pri tem za njega ne pride v poštev strokovna kvalifikacija in upravna sposobnost, ampak le strankarska pripadnost. Gosp. Radič bi hotel imeti na vseh odgovornih mestih svoje priganjače, ki bi svoj položaj in svojo moč izrabljali za preganjanje nasprotnikov in pridobivanje članov, ki bi naj slovenske radičevce zopet spravili na noge. G. Radič in njegova praksa sta tudi v Beogradu predobro I znana, zato smo uverjeni, da njegovi napadi na slovenska velika župana ne bodo imeli toli zaželjenih uspehov.
Izredno značilen je Radičev izpad, ker bengalično osvetljuje ono nesrečno pojmovanje, ki presoja vse in povsod samo z ozkega strankarskega staliica. Kako bridko so bili razočarani vsi oni, ki so v svoji naivnosti upali, da bo prinesel Radič nekaj modernega duha v našo centralno upravo. Razvoj dogodkov je pokazal, 4a so imeli prav oni, ki so označevali Radiča za še hujšega reakci-jonarca od radikalov in za še bolj brezobzirnega strankarja. Kar ne trobi direktno v njegov rog, je za g. Radiča vse *gosposko» in «rbatinasko», je treba torej brezobzirno iztrebiti.
S takimi nazori je nemogoče urediti moderno upravo. Uradništvo se ne more nadejati zboljšanja svojega položaja in ne moderniziranja upravnega aparata, dokler bodo imeli ljudje, kakor je Stepan Radič, vpliv na vodstvo državnih poslov. Tako dolgo bo še vedno vladala doba redukcij, prikrajškov, preganjanja in nestalnosti, doba skrajne reakcije in nesolidnosti v državni upravi.
Ministri na počitnicah in potovanjih
Danes se zbirajo ministri v Beogradu k vladni seji.
movič obišče v Montecarlu Pašiča,
Maksi*
Korošec o lizunoviou
Ostra kritika Uzunovičeve politike in njegovih sposobnosti.
— B« ograd, 5. avgusta. Včeraj je dr. Korošec sprejel več novinarjev in jim izjavil o sedanji vladi g. Uzunovica sledeče: ; Jaz v situaciji ne najdem nič novega. Nadaljnje se koalicija najmočnejše parlamentarne stranke radikalov z najcenejšo parlamentarno stranko radičevcev. Uzunovič ima samo spreten jezik. Ostal je sam sebi dosleden: kakor je bil prej slab minister, tako je sedaj slab predsednik vlade. Uzunovič je še v vsakem resoru odpovedal. On je bil nedelaven minister in je tak tudi sedaj kot ministrski predsednik. Nihče do danes še ni kompromitiral politične morale tako kakor Radič, nihče ni diskreditiral parlamentarizma tako, kakor za delo nesposobni Uzunovič. Vsi protivniki parlamentarizma, vsi prijatelji absolutizma in diktatorskih metod imajo veliko veselje nad Rad i čem in Uzunovičem. Nihče se ne razburja, dasi imamo že sedaj tekom priprav za občinske volitve sedem mrtvih. To je slika današnjega položaja.*
V~NEDELJ0 VSI V SEMIČ
na zlet novomeške sokol-ske župe in razvitje prapora semiškega Sokola, povo-^Si> 15letnice obstoja so->kolskega društva/
— Beograd, 5. avgusta. Danes dopol-one so se vrnili v Beograd zunanji minister dr. Ninčič, trgovinski minister dr. Krajač in finančni minister dr. Ninko Peric. S postaje so ee odpeljali na svoje domove. Po kratkem odmoru in okrepčilu so ministri odšli v fivoja ministrstva.
Sinoči se je vrnil tudi poljedelski minister Pucelj. ki je nastopil na Radičevi skupščini v "Vinici. Tekom včerajšnjega popoldneva sta obiskala ministrskega predsednika Uzunovica dr. Šuperina in minister dvora Jankovič.
Popoldne se vrši seja ministrskega sveta.
— Beograd, 5. avgusta. Včeraj popoldne je obiskal notranji minister Božo Mak-simovič ministrskega predsednika Uzunovica ter mu izrazil željo, da odide po končanih občinskih volitvah okoli 20. avgusta na daljši dopust v Monte Carlo, kjer se bo takrat mudil tudi voditelj narodno radikal ne stranke Nikola Pašič. Ko jo pozneje notranji minister Boža Maksimovič zapuščal ministrsko predsednišfvo, so ga obkolili novinarji* V razgovoru z novinarji je potrdil,
da odpotuje 20. avgusta na dopust v Monte Carlo, kjer hoče informirati voditelja narodno - radikalne stranke o najnovejšem stanju v stranki in c političnem položaju.
— Beograd, 5. avgusta. Prihodnje dni odpotuje na Bled večje število ministrov, da poroča kralju o resornih vprašanjih. Tudi ministrski predsednik Uzunovič je včeraj potrdil novinarjem, da pojde v av-dijenco na Bled p3 vsej priliki tekom prihodnjega tedna, in hoče na vsak način se pred svojim odliodom razrešiti neka vprašanja, kar mu bo mogoče, čim se ministri polnoštevilno vrnejo v Beograd. Takoj nato odpotuje na Bled poročat kralju.
— Bec^rad, 5. avgusta. Danes so se sestali šefi ožje opozicije Ljuba Davidovič, dr. Korošec in Joca Jovanovic ter pri tej priliki razpravljali o položaju, ki je nastal v zvezi z občinskimi volitvami v Južni Srbiji in Crnigori. 0 sestanku ni bil izdan noben komunike.
— Bet;grad, 5. avgusta. Za danes opoldne je napovedana seja financ.:o -ekonomskega komiteja, ki se bo vršila v ~'učaju zadostne  udeležbe ministrov.
po svoji včerajšnji avdijenci
Sijepan Hadič je bil po avdijenci slsbe volje in ni hotel dati nlkakih izjav. — Z E.eda se je vračal skupno z zun. ministrom. Radič po svoji včerajšnji avdijenci«
— Zagreb, 5. avgusta. Ko se je vče- ameriški novinar Armstrong, lady Co-raj po avdijenci prioližal neki novinar \ okmaster in gospodična Zora Stanoje-
>tepanu Radiču. je ta uporno odklonil vsako izjavo o svoji avdijenci. Opazilo se je, da je bil Radie proti svojemu običaju nenavadno slabe volje.
^Gospod predsednik, prosim vas za kratko izjavo o vasi današnji avdijenci.»
«Prisel sem na Bled v privatnem poslu kot gost g. Shvegla. Pri tej priliki pa me je kralj sprejel v avdijenco. O avdijenci ne morem absolutno ničesar povedati. Z avtomobilom se odpeljem v Ljubljano, od tod pa naprej kakor vam znano.»
^Ce ne dovolite izjave o avdijenci, potem povejte vsaj, kaj mislite o tem, da postane dr. Markovič minister fina nc.»
«Mislim, da je to nemogoče in da je to šaljiva kombinacija. Ostanite zdravil*
Stepan Radič je prispel na Bied v torek zvečer ter bil gost g. Shvegla v vili Wilsonia, kjer se je nato vrsiia velika večerja, ki so ji prisostvovali Stepan Radič, dr. Keiman, dr. Avgust Košutič,
vičeva, novinarka iz Beograda. Večerji je prisostvoval tudi bivši predsednik srbske vlade za časa dinastije Obreno-vičev Vladan Gjorgjevič. V sredo dopoldne je Stepan Radič sprejel deputa-cijo članov Pucljeve stranke, v kateri so bili Ivan Premrl, podjetnik: Ivo Wester, kmetski posestnik in Anton Vobstl, ravnatelj čipkarne na Bledu. Po avdijenci, ki je trajala pol ure, je Stepan Radič sprejel v vili Wilsoniji g. Prepeluha. voditelja rad;čevske stranke v Sloveniji.
V Ljubljano se je Stepan Radič pripeljal v avtomobilu, od koder je nadaljeval pot v Zagreb z brzovlakom ob 5. uri. Z istim brzovlakom se je vra al v Beograd tudi zunanji minister dr. Nin-čič, ki se je v vlaku razgovarjal s Ste-panom Radičem. V Zagrebu je zunanji minister dr. Ninčič spremil Stepana Radiča do njegovega stanovanja za Zri-njevcu, na kar je ob pol 10. nadaljeval pot v Beograd.
Invalidnin se ns okrošjo prejemki
— Beograd, 5. avgusta. Povodom vesti, da je vlada sklenila odvzeti invalidom v korist poplavljenim krajem \% n.*ibove državne podpore, s:a izJLvila predsednik vlade Uzunovič in državni pod-.ajsik Pe.kovič, da so te vesti neistmite. Vesti so spravili v svet nasprotniki sedanje vl~de z očivld-nim namenom intrigirsti proti vladi.
V vladnih krogh se kljub temu vzdržuje vest, da je vlada hotela k pomožni akciji za poplavljence pritegniti tudi invalide. Z ozirom na splošni odpor in veliko ogorčenje v javnosti pa izgleda, da je to svoje stališče revidirala in svoj prvotni sklep spremenila.
EOBIČEVA LISTA VLOŽENA
— Eeograd, 5. avgusta. Danes dopoldne je skupina Bobičevih pristašev izročila sodišču oddvojeno kandidatsko listo z nosilcem Bobičem na čelu.
ODLIKOVANJE IN NAPREDOVANJE SLOVENSKIH PROFESORJEV
— Beogrzd, 5. avgusta, Josip Štrukelj, direktor v penziji, je odlikovan z redom Sv. Save IV. stop., dr. Matija Potočnik, uprav* nik ženskega učiteljišča v Mariboru, je pomaknjen v III. skupino I. kategorije^ dr. Franjo Kadunc, direktor moškega učitelji* šča v Mariboru, je pomaknjen v IV. skupi* no I. kategorije.
POGREB MIN. GJURIČIČA
Beograd, 5. avgusta. Pogreb pokojnega ministra pravde Marka Gjuričiča, ki ga prepeOejo iz Karlovih Varov, bo jutri v petek 6. avgusta. Pogreb se bo izvršil na zelo svečan način.
POSLANIK DR. SMODLAKA V SPLITU
— Split, 5. avgusta. Semkaj je danes dopotoval jugoslovčnski poslanik v Berlinu dr. Josip j^U^ka^ki ostane v Palmaciji tri tedne,. ^ * """^^
Utiša protestna nota boisarsbi ulatfi
Vlada bo danes popoldne odobrila definitivni tekst protestne note, ki bo še nocoj poslana v Sofijo. — Izjave ministra Ninčiča
o zunanjepolitičnih zadevah.
— Beograd, 5. avgusta. Radi prihoda zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki se je vrnil danes z Bleda, je nastalo v predsedništvu vlade in v političnih krogih zelo živahno vrvenje. Dr. Ninčič je kmalu po svojem prihodu odšel k ministrskemu predsedniku Uzunoviču ter konferiral ž njim o korakih proti Bolgarski. Dr. Ninčič je poročal ministrskemu predsedniku o svojih avdijen-cah na Bledu ter mu predložil deiini-tivni tekst note, ki jo pošlje naša vlada Bolgarski.
Ministrski predsednik je nato sklical sejo ministrskega sveta za danes popoldne. Na tej seji bo ministrski svet odobril detinitivno obliko naše note. na kar bo ta še danes zvečer izročena bolgarski vladi po našem poslaniku v Sofiji g. Rakiču.
Tekom konference med dr. NSci-Čem in ministrskim predsednikom Uzunovičem sta se v ministrskem predsedništvu oglasila rudi ministra dr. Srskič in dr. Vasa Jovanovic, ki sta se zanimala za vsebino naše protestne note.
Nato je dr. Srskič poročal o svojem potu no Bosni o razpoloženju, ki vlada med tamošnjimi organizacijami HSS glede na razkol med radičevci.
— Beograd, 5. avgusta. Kakor do-znava vaš dopisnik, bo vsebina note, ki jo izroči naša vlada Bolgarski, sporočena tudi velikim zavezniškim silam in Društvu narodov. Njena vsebina bo zelo ostra ter podprta z dokumenti. Naša vlada je v posesti dokumentov, iz katerih je razvidno, da je bolgarska vlada ne samo tolerirala bolgarske komitaše, marveč um celo aktivno pomagala in sodelovala pri komitski akciji. Radi tega bo naše stališče napram Bolgarski vladi zelo ostro.
Včeraj popoldne se je vršil dolg sestanek med poveljnikom žendarmeri-je Tomičem: načelnikom oddelka za javno varnost Žiko Lazičem in ministrskim   predsednikom  Uzunovičem. Na
Zußarf'pütfüni načrti mmk Averesca
F.   vanje rumunskega ministrskega predsednika v Italijo.
— Bukarešta, 5. avgusta. Predmet razgovorov v političnih krogih tvori že vee tednov napovedano potovanje ministrskega predsednika generala Avaresca v Italijo. Rumimski ministrski predsednik namerava pri tej priliki izvesti večji program. V prvi vrsli bo pripravil vso potreono, da omogoči poset rumunske kraljevske dvojice v Rimu meseca septembra, nadalje želi iz poslovati Mussolinijevo ratifikacijo rumunske aneksije Besarabije. Tudi bo naprosi] italijansko vlado, naj Rumuniji omogoči večje mednarodno posojilo. Končno bo nemara general Avarescu podpisal ob tej priliki tudi konkordat med rumunsko vlado in Vatikanom, o čemer so se vodila šestletna pogajanja.
ATENSKI TISK PROTI KONVENCIJAM Z JUGOSLAVIJO
— Atene, 5. avgusta. V vladnem tisku se je pojavila ostra kampanja proti nameravanim tranzitnim konvencijam z Jugoslavijo, ki dovoljujejo, kakor znano, znatne ugodnosti v korist Jugoslavije. Gršlci tisk trdi, da bodo te konvencije omogočile posrbljenje Soluna.
SPORI MED MADŽARSKIMI LEGITIMISTI
— Budimpešta, h. avgusta. Grof Julij Andrassy je odpotoval v San Sebastian, da obišče cesarico Žito v Lequeitio. Namen potovanja je v zvezi s sporom, ki je izbruhnil v legitimističnem taboru. Sodi se, da mu pomirjenje ne bo uspelo, ker je iz istega razloga odložil pred nedavnim dvorni maršal bivše cesarice grof Czirakvi svoje mesto. Kot naslednik grofa Czirakyja se imenuje grof Pallavicini, ki ^prevzame to mesto meseca septembra. ~    ^> ^
Kitajska Kitajcem
Izjave kitajskega poslanika v Rimu.
London, 5. avgusta. Kitajski poslanik v Rimu in glavni delegat pri Društvu narodov, dr. Chao-rii-Chu je izjavil poročevalcu «British United Press» med drugim:
«Kitajska ne bo več obnovila neenakopravnih pogodb, ki so povzročale, da je danes prav za prav suženj drugih velesil. Glede vprašanja opija odklanja Kitajska vsako nadaljno vmešavanje v njene notranje zadeve. To vmešavanje je povzročilo, da obstoja na Kitajskem tako močna in sovražna gonja proti tujcem. Kitajska je že pred svetovno vojno podpisala z Avstrijo in Nemčijo pogodbe na osnovi popolne enakopravnosti.
Ce bodo inozemci še dalje zahtevali politične in gospodarske predpravice. bo kitajski odpor kmalu dosegel tako stopnjo ogorčfenja. da bo inozemcem na Kitajskem onemogočeno vsako nadaljno trgovanje.^
Na vprašanje, ali se smatra Kitajska za vojaško silo, je odgovoril poslanik, da je Kitajska že danes velesila. Kitajska razpolaga s poldrugim milijonom vojnikov, ki so opremljeni z najmodernejšim orožjem. Kitajska je tako neizmerno velika država, da potrebuje za obrambo svoje suverene moči veliko armado. Pripravljena pa je vsak hip, ako bo njena suverenost izven nevarnosti, pristopiti k razorožitvi v smislu programa Društva narodov.
.sestanku je bil dogotovljen podroben obrambni načrt proti komitski akciij. Med drugim so bili odobreni večji krediti z j räzh - obmejne obrambne postaje in kasarne, ki se bodo zgradile na najbolj ek spon i ranih krajih. General To-mic iii načelnik Lazič odpotujeta dane.** v južno Srbi ■
— Beograd. 5, avgusta. Današnji listi priobčujejo razgovor novinarjev z zunanjim ministrom dr. Ninčicem pred odhodom z Bleda. Razgovor ic potekel sledečt :
• Ako bi lahko izvedeli, ur. minister« o katerih predmetih je bflo govora v teku vaših avdijenc?«
•Poročal sem Nj. Veličanstvu d vprašanju naše zunanje politike.«
Ali se bi ne mogli specijalizirati, o katerih vprašanjih se ie največ govorilo.   Naibrže o stališču   naše vlade
»po incidentu pri Krida smai
naprum Bolgarsk vi Paiahki?«
Samo po sebi se razume, govorili o tem vprašanju.
'Prosimo vas, g. minister, kaj ie s sporazumom naše '.lade z Grčijo in Ru-murtijo v tem vprašanju?«
Razumeli boste, da mi je zaenkrat nemogoče izročiti javnosti izčrpna pojasnila v tem. Govojjeno je bilo o merah, ki se bodo pod vzele. Med nami in mmuusko vlado obstoja popolno soglasje, v interesu Grčije pa ie. da se pridruži tudi ona.«
-Rumunski listi so prinesli vest, da se bo vršil sestanek ministrov Male an: tante pred sejo Društva narodov b. sen tembru v nekem rumuunskem mestu, ne pa v Ženevi, kakor je bilo sklenjeno na konferenci Male antante na Bledu.
•Meni to ni znano, nimam pojma o tem.
»Torej se bo konferenca le vršila v Ženevi?.
»Da, in zelo interes an tna bo. Pridite in ^ :deli boste.
Borba v Mehiki
POLJSKA VOJNA LUKA V VZHODNEM MORJU
— Moskra, 5. avgusta. Ruski poslanik v Varšavi je vložil protest pri poljski vladi radi gradnje poljske vojne luke pri Gdan-sku. Ruska vlada ugotavlja, da kali gradnja nove bojne luke v Gdanšku ravnovesje in dobro sosedščino v Vzhodnem morja. Sovjetska vlada prosi poljska vlado. ua\ prekine z gradnjo, ako hoče ohraniti mir v Baltiškem morju.
TIHOTAPSKA AFERA V ZAGREBU
— 2Zsgreb, 5. avgusta. Policija je zašle« drla številno tihotapsko tolpo, ki je tihota* pila kokain v Francijo. V afero so zaplete* ne tvdi ne^e.jsjsebc \j. najhuje zagrebške družbo. M
— Newyork. 5. 3a ^usi^. Po najnovejših poročilih iz Mehike je iz?!a vlada iz sedanje krize kot zmagovalka. V notranjosti vlada rrir- Civilni odbori so poi -oj prev/ol: cerkve v svojo upravo. Ko :e duhovščina uvidela, da je propadla s svojim predlogom glede ljudskega glasovanja, je posegla pu zadniem orožju, po bojkotu. Ta se izvaja, po celi Mehiki, ne da bi napravil poseben vtis.
VELIK POŽAR V SKOPLJU
— Skopiie, 5. avgusta. Snoči ob 10. je izbruhnil v Skoplju velik požar. Zgorelo je dtvet his. _
fcscrzna poročila.
LJCBL1ANSKA BORZA.
Ž i i ii i t r p: Pšenica, nova, za a^ &u>t, franko vagon nakladalna postaja. 2 vagona, denar m bla^o 27«>, zakH. 270.
Efekti; Investicjsko posoiilo I. 1921 7^5j—73.50, Loterijska državna renta za vojno škodo 300, Zastavni listi Kranjske de-žeiae banke 20—22, Kom. zadolžnlce Kranjske dež. banke 2U— 22, Celjska posojilnica Celje 193—194. Ljublianska kreditna bani ka Ljubljana 175—199, Merkantilna bank;-* Kočevje 90—90, Pr\a hrvatska Stcdionica Zagreb 865—868, Slavenska banka Zagreb 50. Kreditni zavod Ljublana 165—175, Združene papirnice K'2. Stavbna družba, Ljubljana, 55—^.5. ŠeSir, okolja Loka, 10.} — 1.04.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Wien 79&25—90&25, Beruf. 13.4925—13.5325, Italija 1 S9.14—190.34, London 275.C5—27o.25. Newyork 56.464—-. 56.764, Pariz 159.1 S—161.18. Praga 167.38—s 163.3$. Curih 10.94S—10.98S.
Valute: dolar 56.10—56.40.
Efekti: 7% luvest pos. 1921 7,5—75, Ljubljanska kreditna 175. ttrv. eskomptna banka 100—100.52, Kreditna banka Zagreb 1G2—104, Hipotekama banka 54.50—55. Ju-gobanka 92—93, Prastediona 867.50— 72.5« Slavonska banka 50—52>50, Ekspioatacija 11—13, Sečerana 270, Gutman 195—20O, Slaveks U0—115, Slavonija 32—33, Trbo« veljska 341—345, Union paromlin 330—350, Vevče 105. f INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.U. Pariz 14.50, London 25A32öt Newyork 516.875, Milan 17, Praga 15.305, Dunaj 73.10.
Trst: Beograd 52.20— 52.60. PaTiz S6.9U —S7.I5, London 144.75—145, Newyork 29.7S —29.85, Praga $8.15—88.40,   Curih 570-* ounaj 420—422.75.     ~ * -----'
\
«
Stran 2K
Iii irf "
_   «SEOVENSKI  NAROD» dne 6. avgusta 1926.
i (3
Meni Skandal v Nemflli
tPred raz čiščenjem magdeburSke afere. — Hackenkreuzlermka gonja razkrinkana. — Industrijalec Haas bo v kratkem izpuščen* — Schröder navaden ropar v službi Hackenkreuzlerjev.
i
O magdeburškem justičnem škandalu 4mo nedavno že obširno poročali. «Hacken» ikreuzlerji» bo napeli vse sile, da z obdol* iitvijo industrijalca Haasa zadajo novega razmaha svojemu antižidovskemu pokretu, ki je v zadnjem času težkih gospodarskih bojev popolnoma zaspal, ker v javnosti ni našel več nobenega odziva. Kako ogabnih sredstev so sc pri tem posluževali, smo že poročali. Preiskovalni sodnik Tenholt je 5el telo tako daleč, da je odklonil sodelovanje policijskih kriminalnih komisarjev, ki jih fe poslalo ministrstvo iz Berlina, da končno napravijo konec nečuvenemu početju Jiackenkreuzlersko navdahnjenega preisko* ,valnega sodnika.
Že prvi berlinski komisar Busdorf je takoj v začetku uvidel, da je krivda indu* Rtrijalca Haasa na umoru knjigovodje Hel* äinga izvita iz trte in je na to opozoril tudi predsednika sodišča. Človek bi pač priča* koval, da bo predsednik pozval sodnika k redu ali pa poveril preiskavo drugemu sod* niku. Izgleda pa, da je vse magdeburško so* clišče hackenkreuzlersko. Predsednik sodi* Hča je kratkomalo zavrnil komisarja Bus« iiorfa, dasi mu je ta predložil nove dokaze »a krivdo Schroderja in nedolžnost Haasa.
Nato je bil komisar Busdorf odpokJi* can, Hackenkreuzlerji pa so znova napeli Vse sile. da bi dobili nove dokaze za Haaso* vo krivdo. Preiskovalni sodnik Tenholt je iel celo tako daleč, da je hotel izsiliti od Haasa priznanje, da jc on podkupil krimi* nalnega komisarja Busdorf a v Berlinu, da |?i dokazal svojo nedolžnost! In ko je Haas aiapram preiskovalnemu sodniku to novo Insinuacijo odločno zavrnil, mu je poslal v ipclico protestantovskega duhovnika (zidu!), intimnega svojega prijatelja in navdušenega Iiackcnkrcuzlerja, da bi ta pregovoril Haa* ca vsaj k delnemu priznanju! Seveda je ta, v justični praksi nečuveni poskus ostal brezuspešen, ker Haas komisarja Busdorfa ftploh še nikoli videl ni in tudi tekom pre* iskavc ni prišel ž njim v nobene stike.
flackenkreuzlerski listi z «Deutsche Ta* fjeszeitung» na čelu so po vseh teh brez« uspešnih poskusih in natolcevanjih prišli v jr a d reg o, zlasti še, ker jc berlinska vlada pod pritiskom javnega mnenja odposlala v Mag* ceburg tri druge, prvovrstne kriminaliste, ki so hackenkreuzlerski gonji kmalu napra* vili konec in preprečili drugo «Dreyfusi* ado». Preiskavo so vzeli berlinski komisarji popolnoma v svoje roke in preprečili vse nadaljne mahinacije preiskovalnega sodni* 3v;\ Tcnholta. Preiskava v Schroderjcvem rojstnem kraju, kjer jc žc komisar Busdorf
odkril mnogo obtefilnega materijala zoper Schröderja, je prinesla na dan nova dej* stva, ki govore-jasno za to, da Haas z urno* rom Hellinga ni v nobeni zvezi, temveč da. gre za navaden roparski umor, ki ga je za« grešil Schröder s svojimi pomagači. Vsi «dokaziv, ki jih je doslej zbral preiskoval* ni sodnik Tenholt zoper Haasa, so na mah padli v vodo, s tem pa je ob enem popolnoma razkrinkana vsa hackenkreuzlerska gonja.
Berlinski detektivi so dognali, da je Schröder pred Časom objavljal v magdebur« ških lokalnih listih oglase, v katerih se je
izdajal kot lastnik oglasnega za v. «Sphhur». V teh oglasih, kojih originalni Schrodorjevi rokopisi se nahajajo v rokah preiskovalnih komisarjev, je iskal Schröder gospode s kavcijo v znesku 500 mark za takojšnjo, stalno službo. Obstoja upravičen sum, da je skušal Schröder na ta način zvabiti v svojo okolico ljudi, da bi jih potem izro* pal. Znano je, da je umorjeni Helling pred svojim odhodom vtaknil v žep ravno zne* sek 500 mark. Preiskava, ki se vrši sedaj brez hackenkreuzlcrskega vpliva, je tudi dognala, da je Schöder s svojimi komplici izdelal točen načrt, kako bo take ljudi spra? vil s sveta in se polastil njih premoženja. Zato je povsem verjetno, da je na isti način zvabil tudi Helünga k sebi. ga tam umoril, truplo pa zakopal v kleti, kjer ga je Busdorf odkril. V zvezi s temi novimi, važnimi ugotovitvami sta bila te dni areti* rana šofer Gross in Schröderjeva nevesta, ki sta bila o vsem tem poučena in sta po vseh dosedanjih ugotovitvah bržkone tudi direktno soudeležena pri umoru Hellinga.
Po tem, za Hackenkreuzlerje vsekakor neprijetnem in nepričakovanem preokretu afere je sigurno, da bo popolnoma nedolžni Haas v kratkem rešen ječe in vseh duševnih muk, ki mu jih je povzročil s svojim, za vso nemško justico sramotnim in škandaloznim postopanjem Tenholt. Pri vsem tem pa je za današnje razmere v Nemčiji skrajno značilno, da Tenholt ni niti suspendiran, niti v disciplinarni preiskavi, dasi bi bilo v vsaki količkaj kulturni državi to samo ob sebi umevno, Levičarski listi radi tega ostro napadajo vlado in zahtevajo takojšnjo odstavitev in discipliniran je Tenholta, naglašajoč, da je preiskovalni sodnik, ki dela z osumljencem izlete in mu daje po* tuho, da zadosti svoji mržnji in sovraštvu do političnih nasprotnikov, nemogoč. Mag* deburške justične afere pa *udi popolna odstranitev Tenholta ne bo več spravila s sveta!
Dogodki križem Jugoslaoi je
Seljaška osveta* — Nenavadni potniki na Dunavu. — V čolnič-: ku na viharnem morju* — Angleška vojna ladja potopila našo ribiško jadrnico, — Nova tihotapska afera.
T V sein Pinosavi. nedaleč od Beograda, se je odigrala minuli ponedeljek krvava seljaška osveta, koje žrtev jje postal eden najbogatejših kmetov ta-piošiije okolice, Borivoj Milenkovič.
Milenkovič, nekoliko oblasten človek, se je pred dnevi spri s svojim sosedom Gavrilovičem, čegar živina, ki so jo pasle hčerke, je zašla na Milen-kovičevo polje in mu napravila nekaj škode. Radi tega je stopil na večer Milenkovič li Gavrilovieu in mu predba-crval nepazljivost njegovih hčera. Be-feeda je dala besedo in končno je Milenkovič prismolil sicer mnogo starejšemu Gavrilovičn mastno zaušnico.
Še istega večera sta se oba zopet znašla v vaški gostilni. Popila sta vsak svojo rakiio in se nista nrti pogledala. Kmalu za tem je Milenkovič zapustil gostilno in se podal proti domu. Pot ga fe vodila čez polja mimo pokopališča. 6<o je prišel že mimo pokopališča, so fea nenadoma obkolili trije sinovi Ga-Jvriloviča in ga ra.di njegovega postopanja napram njihovemu očetu napadli. Eden mu je zadal ubod z nožem v prsa, drugi pa ga je parkrat udaril s sekiro, jtako u sc je ves .'.krvavijen zgrudil na
tla. Napadalci so nato zbežali. Milen-kovica so sosedje Še le čez par ur našli brez zavesti sredi polja ter £3 prenesli domov. Zdravnik, ki mu je nudil prvo pomoč in odredil njegov prevoz v bolnico, je izjavil, da je malo upanja, da okreva,
Orožništvo je napadalce izročilo sodišču. Vsi trije dejanje priznavajo, po-vdarjajoč, da gre za osveto, ki je pri njih še vedno običajna, ter izjavljajo, da niso imeli namena, Milenkoviča ubiti. Dasi še ni dolgo tega, ko je bila krvna os veta po nepisanih zakonih dopustna, vendar v zadnjih letih v neposredni okolici Beograda takih slučajev ni bilo več in so tudi v notranjosti Srbije zelo redki.
Po Dunavu je priplaval pred car dnevi kljub zelo veliki vodi navaden čol-nič, v katerem so se nahajali trije povsem nepoznani potniki. Orožniška patrulja je čoln zapazila že ^ri prihodu iz Madžarske in je pozvala neznane potnike, da se ustavijo in povedo, kod in kam. V čolnu so se nahajali trije mladi jjudje iz Nemčije, ki so pri zasliša izjavili,   da potujejo že petnajst dni po
P. Ripson: 29
„No prosu smrti"
Kinoroman.
»Prepovedano je, pozdravljati policijske uradnike. Če so v civllu.«
»Vem, gospod.«
»Zakaj ste potem to storili?«
»Povedal sem vam že, gospod.«
»Ppvejte mi še enkrat.«
i Spozabil sem se.«
v Plačani ste, da se ne spozabite; zapomnite si to dobro.«
Kerry je potisnil svojo palico pod •pazduho in odšel naprej, pustivši nesrečnega stražnika odrevenelega radi jijegovega prvega srečanja z znamenitim detektivom.
Dolga vrsta avtomobilov je stala Fred vhodum v znan klub in predno se jim je Kerry približal mu je možak* ki jje ^tal v temni veži, mirijo dejaJ:
»Dober večer. Lawton. Ali mi imate kaj javiti?<
»Da. Lu Chada je notri.«
»Kdo je ž njim?«
»Lady Rouke in princesa Serija,« Kerry je stopil na rob pločnika in \u pljunil kos žvečilnega gumija. Iz žepa plašča je vzel nov komad, odtrgal rdeči ovitek in vtaknil gumi med zobe. Nato je vprašal: •    «-Koliko časa?»
t. *Pmli *o &te&&*kfö-j)M&fe
«Hm.»
Nadinspektor se je postavil v tem* no vežo poleg drugega detektiva. «Ne* kaj se kuha, Lawton,» je dejal. «PoČa* kati hočem.»
Njegov uradnik ga je začudeno po* gledal, a ni ničesar odgovoril. Sef mu ni vsega zaupal. Vedel je samo, da pomeni ime Lu Chada za Kerryja toliko j ko rdeča barva za bika. Spretni in ele* gantni Orijentalec je bil ravnokar pri* i šel z univerze in se je v Londonu gibal j v krogih boljše družbe. Detektivu Law» tonu se nikakor ni zdel sumljiv. Vedel j je, da je Lu sin Zani Chade in da je
IZani Chada eden naj premožnejših mo gotcev v kitajskem predmestju. Da je pa Lu imel drago stanovanje v George Streetu, da so ga obletavali elegantni metuljčki višje družbe in da je bil za* pleten v afero trgovin z dekleti, enako kot princesa Sorija, o tem Lawton ni imel pojma.
če je sla Lady Rourke večerjat z Lu Chado in princeso Sorijo, je bila to stvar, ki je zanimala edino le njenega soproga. To je bila bolj zadeva za za« sebno raziskovanje, kot stvar, ki nt j bi vzbujala zanimanje preiskovalnega oddelka policijske direkcije.
Tako si je mislil Lawton, ki jc pre* zebal v temni veži in sanjal o topli do« mači peči, mehkih copatah in kozarcu vročega čaja, ki ga je Čakal doma.
Naenkrat so se Kerryjevi prsti kot jeklo oklenili Lawtonovega ?anestia.
Dunavu in iščejo dela, a ga ne morejo nikjer dobitL Potni listi so bili sicer v redu, toda brez podpisanega vizuma, radi česar so morali nenavadni potniki svoje potovanje prekiniti in bodo radi prekoračenja državne meje kaznovani s 14dnevnim zaporom, nakar jih bodo iz-gonskim. potom poslali nazaj v domovino. Pripovedovali so, da vlada v vsej Nemčiji velika brezposelnost ter da so se radi tega napotili po svetu s trebuhom za kruhom. Ker niso imeli nikakih sredstev za potovanje, so se odpeljali s Čolnom po Dunavu in so se spotoma v vseh državah ustavljali ter povpraševali po delu. Namenjeni so bili do Carigrada, kjer so upali, da se jim bo posrečilo najti kak zaslužek. Nameravali so se ustaviti tudi v naši državi, a jim je orožništvo prekrižalo račune.
Četudi so vremenski preroki napovedovali za avgust «sijajno» vreme, vremenski bogovi svoje taktike niso spremenili in še vedno vlada prav aprilsko vreme, ko zjutraj ne veš, ali naj vzameš dežnik ali palico. Nestanovitnost vremena pa dela največje preglavice mornarjevi in ribičem, ki pridejo cesto v veliko nevarnost. V zadnjih dneh se je radi tega pripetilo na Jadranu že več nesreč.
V težke neprilike je spravilo vreme minuli ponedeljek svetiiničarja na morskem svetilniku na otoku Prviču v Dalmaciji. Zjutraj se je obetalo lepo vreme, Ker je svetilničarju pošel živež, se je napotil s svojim malim čolnom na sosedni otok, da si nabavi potrebno hrano. Na potu domov pa ga je nenadoma zajel vihar, ki se je poigraval z malim čolnom kot z orehovo lupino. Valovi so pljuskali v čoln ter uničili vse živJjenske potrebščine, ki si jih je bil nabavil. Le z velikim naporom se je vzdrževal svetilni-čar sam na površju. Njegov namestnik na svetilniku je opazil nevarnost, ki preti tovarišu, toda radi nezadostne opreme mu ni mogel priskočiti na pomoč. Slučajno je privozil v istem času paro-brod «Triglav», ki je zapazil Čolnič na razburkanem morju ter rešil že popolnoma onemoglega svetiiničarja.
Ob priliki poseta angleškega bro-dovja na Jadranu se je pripetila v bližini otoka Visa nesreča, ki bi bila skoraj zahtevala pet človeških žrtev. V soboto je manevriralo v tamošnjih vodah več edinic angleškega brodovja. Morje je bilo razburkano, nebo oblačno, tako da je bil razgled po morju zastrt. V istem Času se je vračala z otoka Visa mala ribiška barka. Ribiči so šele v zadnjem trenutku zapazili, da se jim z vso naglico približuje angleška ladja. Dajali so signale, ki pa jih na ladji niso zapazili. Ribici, ki so se morali vrh tega še boriti zoper razburkano valov je, so napeli vse moči, da se izognejo ladji, toda bilo je že prepozno. Ladja je zadela v čoln in ga prerezala na dvoje. Ribiči so poskakaii v morje in so po srečnem slučaju ostali nepoškodovani. Se le sedaj so na ladji zapazili nesrečo ter po daljšem manevriranju spravili že povsem onemogle ribiče na krov. Ribiči so nesrečo takoj prijavili našim oblastem, ki so ukrenile potrebne korake, da se ugotovi, kosa zadene krivda, in pri angleški vladi zahteva izplačilo škode ribičem, ki so ostali brez barke in vsled tega tudi brez zaslužka.
V zadnjem času skoraj ne mine dan, da ne bi odkrili kake \*ečje tihotapske afere, ki so postale posebno številne v Vojvodini, ter sploh ob madžarski meji. Nedavno so, kakor smo poročali, oblasti razkrile veliko tihotapsko afero v Somboru, kjer je bila država oškodovana za nad 3 milijone dinarjev, sedaj pa že prihajajo vesti, cfca so prišli v Brodu na Savi na sled tihotapski družbi, ki je povzročila državi, kolikor se je dalo na prvi hip ugotoviti, ogromno škodo 17 milijonov dinarjev. Uradnik in carinski posrednik tvora, vagonov v Brodu, Stepan Zrnič je vtihotapil preko Madžarske z Dunaja cel vagon raznega marrufakturnega in svilenega blaga, ki je bilo deklarirano kot železo in naslovljeno na tvornico vagonov. Zrnič pa je dal vagon prepeljati v skladi-
«Poglejte
Vrata kluba so se odprla in odsev močne razsvetljave je padel na ulico. Vratar je prihitel ven in tekel k vrsti čakajočih avtomobilov. Pomignil je šo* ferju enega izmed njih, naj zapelje pred klubov vhod.
Dva gospoda sta prišla ven. Nosila sta damo. ki je menda bila bolna: vit* ko, svetlolaso ženo z bledim obličjem, koje široko odprte modre oči so strme* le čudno pred se. Sledila jima je prin* cesa Sorija. Eden gospodov, ki je pod* piral bolnico, je skrbno potegnil kožuh čez gole rame, med tem ko je drugi, ravnatelj kluba, stopil naprej in odprl avtomobilova vrata,
«Lady Rourke in princesa Sorija!» je zašepetal Lawton.
«Z Lu Chado!» mu je odgovoril ti* ho Kerry. «Hitro, najdite mi taksi. Izgubiti ne smete niti Sekunde.»
Ravnatelj kluba in Lu Chada sta spregovorila samo par besed. Veliki, spretni Azijec pa je v znak protesta odmignil z roko, dvignil klobuk v po* zdrav in stopil v avto za Lady Rourke in princeso Sorijo. Avto je v istem tre« nutku oddrčal v smeri proti Piccadils Ivju.
Kerry je videl lepo glavo Lady Rourke s svetlimi lasmi, ki je počivala na blazinah. Ravnatelj kluba je strmel za vozom.
Kerry je stopil iz svojega skrivali* šča. Lawton je hil izginil in nobenega v*, mesija ni      videti X J>UHni, toda ne*
šče tvornice ^Jugometal-, kjer so blago iz tovoriii.
Ker vse blago ni imelo prostora v skladišču, so del blaga naložili pod streho pred skladiščem ter ga zakrili s plahtami, slamo in drugimi sličnimi predmeti, tako da od zunaj ni bilo poznati, kaj se nahaja pod streho. Cisto slučajno pa je neki policijski agent prišel temu tihotapstvu na sled. Opazoval je nekega sumljivega železničarja ter se je skušal skriti pri omenjenem skladišču. Pri tem pa je našel vtihotapljeno blago. O najdbi je bila obveščena carinska oblast, ki je odredila posebno komisijo v svrho preiskave. Že po dosedanjih ugotovitvah se ceni Škoda, ki bi jo trpela država, da se je tihotapstvo posrečilo,
nad 17 milijonov dinarjev. Domneva pa se, da se je blago na isti način tihotapilo že dalje časa, radi česar je uvedena obsežna preiskava vseh dobav tvornice vagonov, ki so se izvršile v zadnjem času. Zrniča so zaprli, pričakujejo pa se še nadaljnje aretacije.
Izpred sodišča
Krvava drama v Štepanji vasi.
Kakor smo že svoječasno p-orcčali, se je odigrala dne 27. junija — bilo je v nede* Ijo dopoldne — v Štepanji vasi krvava dru* žinska drama, ki je zaključila s tem, da je ustrelil mitniški paznik France Tomšič svo* jega svaka delavca Lorenca Lavriča. Pokoj* nega Lavriča. ki ni bil baš dobro opisan in precej zapravljiv človek, je namreč jezilo, da je izročila mati svoje posestvo njegovi sestri mesto njemu. Se bolj pa ga je jezilo, ko se je sestra Frančiška poročila z današ* njim obtožencem Tomšičem in mu izročila posestvo, ki je prišlo tako v tuje roke.
Od tistega časa je Lavrie večkrat hodil domov, kjer je razsajal in grozil, da bo vse
pobil in hišo požgal. Radi teh groženj in nasilstev  je  bil  že   tudi   dvakrat   zaprt, in
sicer zadnjic celo leto. Ko se je letos 27. junija vrnil iz enoletne ječe, je šel najprej v gostilno, kjer se je napil, nato pa se je napotil k sestri in začel zopet razsajati in groziti, da bo vse ubil in zaklal. Ko ga je hotel Tomšič pomiriti, je potegnil iant nož in je navalil na svaka. Tomšič se mu je umaknil, ko pa je prišel do zidu in ni mo=» gel več nazaj, Lavrič pa je le še klatil z nožem, je potegnil Tomšič samokres in je ustrelil proti svaku.
Kroglja je zadela tega v prsa. Omahnil je. toda grozil je naprej, končno pa se je zgrudil na tla. Prepeljali so ga v.bolnico, kjer je še isti dan radi notranjega izkrvavs ljenja umrl.
Obtoženi Tomšič, katerega toži držav* ni pravdnik radi prekoračenja silobrana, pri» znava, da je res streljal na svaka, opiše pa dejanje kot skrajni silobran in ugotavlja, da bi ga bil pokojni prav gotovo zaklal, če bi ne bil streljal. Vse priče, tudi sestri, do* mači in sosedje opisujejo pokojnega Lav* riča kot delomržnega človeka, ki je bd že večkrat kaznovan. Vsi so se ga bali, ta* ko da si ga ni upal nihče naznaniti, ko je ponovno grozil z ubojem in požigom.
Po kratkem govoru državnega pravdni* ka in zagovoru zagovornika dr   Lokarja je
senatni predsednik dr. Gradnik razglasil oprostilno razsodbo, ker se sodni dvor ni mogel uveriti, da bi bil Tomšič prekoračil meje silobrana.
U svetu
X Avstrijski postni ur&dnikt izročili vladi spomenico, v kateri zahtevajo po\i-sanje svojih prejemkov. Povprečna plača pomožnega o-^obja na avstrijskih poštah znaša 900 Din, nižjega uradništva pa 1200 dinarjev na mesec. Uradniki zahtevajo zvi* sanje za 30 do 60 odstotkov in so stavili vladi rok za odgovor do 1- septembra.
X Povratek generala Nobile. V pones deljek se je vrnil iz Amerike v Italijo ko=» mandant Amundsenove zračne ladje «Nor* ge», general Nobile. Nobile je bil žc takoj po srečnem poletu preko severnega tečaja imenovan za generala, zdaj pa ga ob po-vratku tudi sicer časte na najrazličnejše na* čine. Mesti Napulj in Rim sta ga imenovali za častnega občana, vojna mornarica pa ga je sprejela z zastavami in topovskimi streli.
X Gledališki konkurzi v .Budimpešti. Gledališka kriza, pod katero trpi zadnja leta vsa Evropa, zlasti pa Dunaj, kjer se zapira gledališče za gledališčem, je zdaj za* jela tudi Budimpešto. Pred dnevi je napo= vedalo konkurz največje gledališko podjet* je madžarske prestolice, družba «Union», ki je imela v svoji upravi štiri velika budim-peštanska gledališča in še par gledališč v provinci.
elezrtwa
KOLEDAR.
Danes; četrtek, 5. avgusta 1926: katoli* čani: Marija Snažna; pravoslavni: 23. julija 1926, Trof.m in Teofu; muslimani: 25. reo» harema 1343; ž:dje: 25. aba 56S6.
Jutri; petek, o. avgusu 1926; katoličani: Prcobr. Gospodovo; pravo:>lavni: 24. ju« lija 1926, Hristina; musliman*: 26. moharc« ma 1345; židje: 26. aba 5686.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Ljubljenčki  dvor: »Pustolovka*. Kina Matica in Ideal zaprta.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahoyec, Jurčičev trg 2; U-tar, Sv. Petra certa 7S; JoSf, Sp  5>iška, Cclovika cesta.
Jutri: Sušnik, Marijin i'g 5, Kur alt, Go* sposvetska cesta 10.
Sclnce zaide danes ob 1°.22 in vzide jutri ob 4.50.
Mesec zaide danes ob 17.29 in vzide ju* tri ob 2.33.
Sport
— Iz sekcije Z. .V. 6'. (Službeno). Danes, v četrtek, ob 21. redna seja. — Tajnik.
— Lep uspeh graških Ailetikov tx& Dum naju. Nogometni prvak Štajerske GAK je v torek igral na Dunaju z dunajskim prvo* razrednim klubom BAC in ga porazil z 3 : 2. Z Dunaja potujejo Gradeani v Bol« garijo.
— SiLZc-ntt Lenglen profesijonalka. Slovita Francozinja, ki je že mnogo let zapo* redoma proti najhujšim nasprotnicam ved*> no znova izbojevala svetovno prvenstvo v tenisu, je podpisala kontrakt za turnejo po Ameriki. Suzana bo dobila za to honorar 100.000 dolarjev, kar znaša v naši valuti nad 5 milijonov. S tem je prenehala biti amater* ka in je prešla med proiesijonalke. Kot ta* ka ne bo smela več nastopati iu medr r d» nih teniških turnirjih in sc tudi ne potegovati za čast svetovnega prvenstva, ki bo prihodnje leto zato pripadlo že kaki drugi konkurentki. Največ izgledov ima mlada Američanka Helen Wills. Angleški listi kar odkrito kažejo svoje veselje, da so se tako na lep način iznebili nepremagljive «bo» žanske* Suzane.
— SK Ilirije, nogometna sekcija. (SIuž* beno.) Kombinirano moštvo igra v nedeljo v Mariboru prijateljsko tekmo s TSK Merkurjem. Sestava moštva je razvidna v član* ski knjigi v «Evropi» in v garderobi. Jutri, v petek, trening istega moštva ob 18. uri ob vsakem vremenu, nato sestanek v gar* derobi. Treninga naj se udeleže dalje igrači Vrtačnik, Volkar, Košenina, Verovšek, Ku« šar, Vrhovnik. — Načelnik.
— 1lužena \* Gel ju. Športni klub t-Ce* 1 je» jc sklenil ustanoviti hazensko sekcijo, za katero vlada ned celisko žensko mladi« no veliko zanimanje. Želimo novi sekciji mnogo uspeha pri Širjenju lepega iu korist* nega ha ženskega športa.
— Poseben vlak iz Zagreba. Kakor >ma že poročali, je nogometni savez odločil, da se vrši finalna tekma za posest kralievega pokala v Ljubljani mesto v Beogradu. 1 I vest je zelo vzradostila zagrebške športni* ke, ki zahtevajo že posebne vlake za Ljub* ljano. Na ta način bomo 15. avgusta osrc* čeni z velikim številom zagrebških «dru* kerjev», ki bodo vzpodbujali zagrebško re» prezentanco, ki se bo, kakor vse kaže, bori* la z beogradsko.
— Protest radi finalne tekme za državi no prvenstvo. Na svoji zadnji seji je JNS odločil, da predloži protest Jugoslavije zbo* ru nogometnih sodnikov v izjavo, in sicer glede dveh vprašanj: a) ali je sodnik gosp. F"elber sodil v smislu pravil in ako ne, ali je b) njegova nesposobnosti vplivala na po* tek, odnosno na rezultat tekme?
— Tekmovalno streljanje s flovertovt kami priredi strelski klub «cGricek-» v so* boru 7. t. m. ob 15. in v nedeljo ob 15. v znani gostilni «Pri Tičku na Gričku*. — Najboljši strelci dobe darila. Po tekmi, h kateri so vabljeni vsi prijatelji strelskega športa, se vrši prosta zabava.
ta«erjr?sig v . Slov. NftTOlkl"!
posredno za razsvetljenim vhodom je stal voz firme Rolls-Royce, ki izdeluje najdražje, a tudi najboljše avtomobile sveta. Kerry je naglo stopil k šoferju in ga vprašal:
«Cigav voz je to?»
Šofer je na kratko in odločno vprašanje premeril Kerryja od nog do glave, potem pa je počasi odgovoril:
«Kapetana Egertona. Toda kaj vas pa to briga?»
«Jaz sem nadinspektor Kerry od policijske direkcije,» se je glasil nagli odgovor. «Zahtevam, da sledite z me* noj avtu, ki se je ravnokar odpeljal.«
«Ali še v glavo ne pade, je dejal možak zaničljivo.
Kerry je potegnil svojo malo, a ze* lo mišičasto roko iz žepa in zagrabil šoferja za zapestje.
«Eno vam povem,» je dejal rezko. «Jaz seru policijski uradnik in zahtevam, da mi nemudoma pomagate. Ako se mi zoperstavite, pridete v zapor.*
Nadinspektor je sedaj stopil korak naprej, tako da se je njegov energični, rdeči obraz skoraj dotaknil šoferjeve* ga. Odločnost njegove divje osebno* sti je dosegla svoj namen, kot vedno v enakih slučajih.
«Jaz bom sedel v voz,» je dodal nadinspektor. «Ce vam ta francoski avto uide, boste obtoženi, da ste se zoperstavili javnemu stražniku pri iz« vrševanju njegovega poklica. Naprej!»
Kerry je odprl vrata, se sklonil in vstopil — avto je odhitel kot strela za
francoskim kupejem, ki je vozil skriv* nostno družbo.
15. poglavje. V Jackovem baru.
Ko je Kerry v avtu zapustil Bond Street, se je megla začela zgoščevati, a ne povsod. Pri katedrali sv. Pavla je bilo še precej jasno, a ko je čez pol* drugo uro dospel avto v kitajsko pred* mest je, je bila megla tako gosta, da je ni bilo mogoče samo videti, duhati in čutiti, temveč tudi tipati,
Kerry je bil silno slabe volje. Zaba« valo ga je nekoliko, ko je pomislil, s kako težavo bo njegov šofer iskal pot nazaj iz tega predmestja v zapadni del Londona.
«Prokleta megla!» je zamrmral in razdraženo zakašljal.
Ob bregu Temze je dal šoferju zna* menje, naj ustavi, kajti v taki megli je bila izključena vsaka možnost, sle* diti vozu Lu Chade. Kerry je sicer su* mil, v katero hišo se je peljal, toda sc* daj se ni dalo nič napraviti.
Zaenkrat je bil njegov namen, priti do najbližjega telefona. Šel je po ulici, ki mu je bila dobro znana, naprej, do* kler ni zapazil modre luči, ki je le sla* bo prosevala skozi debelo meglo. Za trenutek se je ustavil, potem pa je odprl vrata in prišel po dolgem ozkem hodniku v prostor, ki je bil nasičen s slabim zrakom, duhom piva in žganja ter znojem umazanih ljudi, Evropcev, Azijcev in Afričanov, slabega tobaka in deloma tudi opija.,
Ötev. 175.
•SLOVENSKI   N A R OD» dne 6. avgusta 191
Stran 3.
Dnevne vesti.
b   Ljubljani, an
— Albanska odlikovanja. Predsednik albanske republike je odlikoval z redom Skenderbega I. stopnje zunanjega ministra dr. Ninčiča, pomočnika zunanjega ministra J. Markoviča in Lazareviča, našega posla uika v Albaniji dr. Rybafa in generala Ter-aiča.
— Premestitev inždnierske podoflcirske šole iz Maribora v Šabac Po odloku glavnega generalnega štaba bo celokupna inze-nierska komaiida s 15. avgustom premeščena v Šabac, kjer bodo koncentrirane vse inženjerske čete in komande. Gfo enem bo v Šabac premeščena tudi inženjerska pod-oiicirska Šola, ki je bila doslej nastanjena v obširni vojašnici kralja Petra (biv. kadetnici). Bržkone bo vojaštvo to poslopje sploh izpraznilo. 2e svojčas se je govorilo o tem, da bo v tem poslopju nastanjena gozdarska šola, ki bi bila v mariborski oblasti nujno potrebna, a se baš radi pomanjkanja prostorov ni mogla ustanoviti. Bilo bi umestno, ako bi zainteresirani krogi sedaj sprožili to akcijo, di bi si zasigurali te prostore.
— Mesto okrajnega sodnika je razpisano pri okrožnem sodišču v Mariboru od-nosno se oddajo druga sodniška mesta, ki bi se tekom razpisa izpraznila. Prošnje je vložiti najkasneje do 20. avgusta pri predsedstvu okrožnega sodišča v Mariboru.
— Važno za perutnlnarie. Uradno se razglaša: Vsled neugodnih proračunskih pri-IÖC država letos ne bo nakupovala in porazdelila nikakih plemenskih > petelinov. Rejci naj torej vse odvisno plemensko blago odpravijo in vzredijo le za lastno potrebo in nekaj najboljših petelinov za ev. oddajo okrajnim zastopom. Za potrebno csveženje krvi bo skrbeti z medsebojno zamenjavo petelinov. Radi morebitnih nadalj-nih nasvetov naj se vsakdo obrne na pristojno sresko poglavarstvo, kjer sta mu drž. ekonom oz. veterinar vedno na raz-' polago.
— Zrakop'ovna pristanišča v Jugoslaviji. Glasom pravilnika za mednarodni zračni promet civilnih zrakoplov nad ozemljem naše kraljevine, izdelanega od vojnega ministrstva na podlagi mednarodnih konvencij in odobrenega od ministrskega sveta, so določena naslednja zrakoplovna pristanišča v Jugoslaviji: 1.) beograjski aerodrom na levem bregu Save, 2 km zapadno od Zemiina, 2.) zagrebški aerodrom na vzhodnem robu mesta Zagreba, 3.) skopeljski arodrom pri Skoplju na desnem bregu reke Vardarja. Ker beogradski aerodrom še ni zgrajen in dovršen, je začasno za pristajanje civilnih zrakoplovov določeno mesto pri Pančevu, oddaljeno 1 km severozapadno od an es ta Pančeva.
— Maribor in Logatec važni mesti za mednarodni zrakoplovni promet Ministrstvo za vojno in mornarico je določilo gotove obmejne kraje za prelet civilnih zrakoplovov preko naše kraljevine. Za polet iz Italije v našo kraljevino in preko nje, je določen Logatec, za zrakoplove iz Avstrije ie določena edino smer čez Maribor. V smislu mednarodne zrakoplovne konvencije in glede zacarinjenja carini podvrženega bla-sa postaneta važni opazovalni postojanki Maribor in Logatec (Rakek). Zrakoplovi, leteči iz ItalLie v Jugoslavijo ali preko nje, morajo vzeti edino zračno smer Rakek (Lo-£atec)-Ljubljana-Zajrreb-Beograd, ako plujejo na Balkan, ako pa v smeri proti severu edino progo Logatec-Ljubljana-Celje-Maribor. Za zrakoplove s severa iz Avstrije proga Maribor - Zagreb - Beograd.
— Kriza v uradniškem Savezu. Predsednik Glavnega saveza uradniških organizacij v Beogradu je podal ostavko na predsedniško mesto, ker v borbi za uradniške pravice zlasti pa v zadevi znižanja plač ni imel uspeha. Ožji upravni odbor Saveza bo imel v soboto plenarno sejo, na kateri se bo o tej ostavki razpravljalo. Ni izključeno, da bo demisijonirala celokupna uprava in bo sklican izredni kongres.
_ Premovanja plemenskih konj v ljubljanski oblasti. Premovanja plemenskih konj se vrse letos v ljubljanski oblasti v sledečem redu: 11. avgusta v št. Jerneju ob 8., 15. avgusta v Krškem ob 8., 23. av-susta na Igu ob 8., 24. avgusta na Lescah ob 9., 25. avgusta v Kranju ob 8., 26. avgusta v Št. Vidu nad Ljubljano ob 8., 26. avgusta v Mengšu ob 2. popoldne.
— Ne pošiljajte srečk v Ameriko. V naivnem mnenju, da v Ameriki dolarje kar na cesti pobirajo, se mnoge naše organizacije obračajo do ameriških rojakov vedno s novimi prošnjami za podporo. Zlasti pa je v zadnjem času prišlo v navado, da pošiljajo v Ameriko srečke svojih loterij. Vse te opozarjamo, da so v Z edin jenih državah strogo prepovedane vse loterije in tudi prodajanje domačih ali tujih srečk. Vse srečke, ki jih kdo pošlje v Ameriko, so zato izgubljene.
— Konkurzi. Odpravljen je konkurz nad firmo >Juhan«, d. z o. z*, v Ljubljani. Razglašen je konkurz nad imovino Josipa in Erae Farnik, posestnikov v Peklu pri Poljčanah. Prijavni rok do tO. 6eptembra na okrožno sodišče v Mariboru.
— Miklošičeva slavnost v Ljutomeru. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je na prošnjo odredila, da bo na dan Miklošičeve slavnosti dne 8. t. m. odhajal večerni vlak št. 7019 iz Ljutomera v Maribor izjemoma poldrugo uro po normalnem voznem redu, torej žele ob 20.30. Zveza za povrafek proti Ljubljani je ugodna. Odbor je zaprosil za isto ugodnost še za vožnje v Gornjo Radgono in Mursko Soboto. — Ker so nastala nesporazumljenja, pojasnjuje pripravljalni odbor za Miklošičevo slavnost * Ljutomeru nastopno: posebna vabila k Miklošičevi slavnosti so se poslala le ofici-jelnim gostom, ki zastopajo znanstvene kor-poracije prosvetnega značaja in šolstvo, nadalje županstvom trgov in mest v >Prlelriji< in avtonomnih mest v Sloveniji in končno odličnim rojakom iz ljutomerske pokrajine. Če se je koga prezrlo,   naj   blagohotno '
5. avgusta 192b
oprosti. Posebni odbor >Prlekov< je razposlal še posebna vabila >Prlekom< v raznih krajih s pozivom, da se to vabilo razširi med znanci >Prlekic za prijateljski sestanek >Prlekov£ na dan Miklošičeve slavnosti v Ljutomeru. Seveda pa bo dobrodošel vsakdo brez ozira na domovinstvo.
— Za civLtne zrakoplove prepovedani kraji v Sloveniji. Ministrstvo vojne in mornarice je z ozirom na mednarodni civilni zračni promet določilo, da so za ta promet gotovi kraji v Sloveniji prepovedani. Pasovi, v katerih je civilnim zrakoplovom prepovedano leteti, eo v Sloveniji naslednji: 1. mejni pasovi v daljavi 50 km vzporedno z mejno fronlo, 2. vse obrežje Jadranske obale z vsemi otoki, 3. Kamnik in 4. Trbovlie.
— Razpušeeua podružnica C3ZD. Veliki župan mariborske oblasti je odredil razpust podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Petru pod Sv. gorami, ker nima niti članov in niti imo\ine in so pogoji za na-daljni pravni obstoj ne podani.
— Iz uradnega lista. »Ur. list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 70. šte vilki: pravilnik za mednarodni promet civilnih zrakoplovov nad ozemljem naše kraljevine; pravilnik o postopanju ob nezgodah v zrakoplovni službi in zavarovanju osobia pri siužoenem letanju; naredbo ministra za sume in rudnike o izločanju gozdnih površin veleposestev, potrebnih za preskr-bovanje poljedelcev z lesom in pašo po od-redoah čiena 41 ustave ter pravilnik o opravljanju izpita finančnih uradnikov za prevedbo v oavčne uradnike II. kategorije po čienu 34ö. finančnega zakona za leto 1926/27.
— Minimalne takse za nagrade zdravnikov. Uradni iist objavlja v 7o. številki z dne 2. avgusta minimalne takse za nagrade zdravnikov ki izvršujejo občo zdravniško prakso. Z objavo teh taks se razveljavljajo vse dosedanje takse na ozemlju naše kraljevine. Noben zdravnik ne sme zahtevati za svoj trud v praksi manjše nagrade od teh minimalnih taks. Vendar pa sme vsak zdravnik brezplačno zdraviti siromake kakor tudi svoje sorodnike in prijatelje. Prav tako sme zdraviti državne uradnike, državne upokojence in njih rodbine s 50% popustom od minimalnih taks. Minimalne takse so določene po krajevnem draginj-skem razredu. Interesente opozarjamo na tozadevni razglas v uradnem listu.
— Spremembe v osnovnošoL službi. V
mariborski oblasti so imenovani za šolske upravitelje: Bogomir Zdoišek v Letušu, Božo Mohorčič pri Sv. Petru v Savinjski dolini, Fran Brgiez v Cadramu Fran Cvetko v Lajterspergu-Krčevini, Ernest Kompost pri Sv. Kunigundi na Pohorju, Ignacu Kaiiou v Vitanju, Kari Bako v Strukovcih, Fran Pod plačnik pri Sv. Tomažu in Alojzij Pucelj na Sladki gori; za stalne učitelje, oziroma učiteljice: Amalija Zdoišek-Jezovsek v Letušu Marija Škerjanc-Zurc v Trnju, Josipina Strigl-Klein v Crešnjevcu, Irena Finn-Sie-menšek v Radvanju, Olga Mikiavčič v Reki Ivan Wümmer in Ivan Jordan v Mariboru in Vekoslava Cvetko-Freuensield v Lajters bergu-Krčevini
— Kongres hišnih in zemljiških posestnikov iz vse naše države se bo vršil 7. u*
6. septembra v Ljubljani. Istočasno bo zboroval tudi Glavni Savez hišnih in zemljiških posestnikov SHS. Manifesiacijsko zborovanje bo na praznik dne 8. septembra ob 9. dopoldne v veliki dvorani hotela Union, na katerega bodo povabljeni tudi zastopniki oblasti narodni poslanci in predstavniki gospodarskih korporacij, kakor tudi zastopniki organizaciji hišnih in zemljiških posestnikov iz Češkoslovaške, Francije, Nemčije, Nemške Avstrije in drugih držav.
_ Polovična vožnja   na   železnici ca
udeležence kongresa >Jugoglov. esL Lig*. Železniško ministrstvo je dovolilo za udeležence kongresa >Jugoslov. čsL Lig in Češkoslovaških organizacije v Ljubljani 5Üodst. popust na železnicah. Udeleženci kongresa naj si pri odhodu v Ljubljano kupijo celo karto do Bleda, ki velja nato tudi za po-vratek, ako si preskrbe pri predsedstvu kongresa potrdilo, da so se udeležili kongresa.
— Ameriški Rdeči križ za nase poplavljene«. Preko ameriškega poslaništva v Beogradu je ameriški Rdeči križ nakazal odboru za pomoč poplavi j encem znesek 5000 dolarjev (280.000 Din) z izrazi toplega sočustvovanja nad nesrečo, ki je zadela naše kraje.
— Nova nemška postojanka t Kočevja.
Pred vojno sta poslovala v Kočevju dva denarna zavoda, ki sta bila seveda oba v nemških rokah in sta izdatno podpirala iz svojih sredstev nemštvo in nemško propagando. Bili sta to Me-slna hranilnica in Mer-ksiatilna banka. Po prevratu sta oba zavoda prešla deloma v popolnoma slovensko, deioma v mešano upravo in se tako iz nemških bojnih postojank razvila v strogo gospodarski instituciji, ki nista več uganjali politike. To pa kočevskim nemškim šovinistom, ki jih je sicer vedno manj, a n^kuj v«endar še, seveda ni bilo všeč. Ko so sedaj pod novim režimom dobili novega poguma, so si zato osnovali lastno nemško Hranilnico in posojilnico, ki je v popolnoma nemških rokah.
_ Prostovoljno gasilno društvo Litija
priredi v nedeljo 8. t. m. veliko gasilsko slavnost. Udeležili se je bodo gasilci od blizu in daleč, zlasti se računa na močna zastopstva tudi izven litijske župe. Vsak po-setnik bo prišel na svoj račun. Litijski gasilci se zelo trudijo, da zadovoljijo vsako* gar, kdor se odzove vabilu na to slavnost. zlasti priporočamo, da se je tudi domačini udeležijo in tako to prepotrebno društvo podpro. Ta dan naj nihče ne ostane doma, temveč pohiti na gasilsko slavnost v Litijo. Slavnost se vrši v društveni režiji in te vabijo na njo tudi tisti, ki vabila odnomo lepakov morda niso prejeli. Zjutraj ob pol 5. budni ca v Šmartnem in Litju« -. 774-n ,
— P o vodenj v Bački v filmu. Kakor poročajo novosadski listi. je filmsko podjetje »Titan« posnelo vso povodenj v Bački, zlasü pa prizore o priliki obiska kralja in zastopnikov vlade. Film se sedaj predvaja v novosadskih kinih m ga bo bržkone kupil Rdeči križ, ki ga bo uporabil v propagandne svrhe za zbiranje prispevkov za po-plavljence.
— Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla včeraj ga. Frančiška Jeelj roj. Lončar. Bila je simpatična in plemenita žena, ki jo bodo sorodniki in znanci težko pogrešali. Pogreb bo jutri ob pol šestih iz mrtvašnice splošne državne bolnice. — V Zagrebu je umrl predsednik Saveza hrvatskih obrtnikov g. G juro Matic, eden najuglednejših zagrebških obrtnikov, ob enem lastnik bržčas najboljšega krojaškega ateljeja v Jugoslaviji. Imel je mnogo znancev in prijateljev tudi v Sloveniji- — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim nase sožalje!
— Roparski napad v Dobravi pri Ormožu. Iz Ormoža nam poročajo: Roparski napadi hrvatskih banditov. In so nekoč pogosto prihajali preko hrvatske meje, so v zadnjih letih popolnoma prenehali. Te dni pa je bil izvršen roparski napd, ki da sklepati, da so se zopet pojavili taki roparji, ki so biii nekdaj strah in trepet kmetov in kočarjev, ki imajo svoje domove na samoti. V Dobravi pri Ormožu stanuje šivilja Urša Kuharic v svoji hiši, ki stoji precej na samotnem kraju, sama z neko drugo žensko. To so menda zavohali neznani tolovaji, ki so jo v noči od 30. na 31. julija obiskali. Roparji, bilo jih je menda pet, so bili raaski-rani in oboroženi z vojaškimi puškami. Krog polnoči so se pojavili pred hišo in zahtevali, da jim ženski takoj odpreta in izročita vse svoje premoženje. Ženski sta v strahu zbežali na podstrešje in se zaklenili v neko podstrešno sobico. Tolovaji so vlomili hišna vrata, prebrskali vso hišo ter odnesli vse prihranke obeh žensk v znesku 1300 Din, mnogo obleke, perila in tudi blago, ki so ga prinesle stranke za obleke. Krog 1. ponoči so roparji izginili proti hrvatski meji Sumi se, da jih je vodil kak domačin, ki so mu bile razmere dobro znane. Vse zasledovanje pa je ostalo doslej hreuspesno.
— Nesreča voznika. Posestniku Jožetu Stroju iz Trbovelj so se radi nekega avtomobila splašili konji, pri čemer se je on sam teško poškodoval Peljal ie prazne sode na kolodvor. Na ozki cesti nru le privo-zil nasproti avtomobiL Konji so se splašili in v divjem begu zdiriali po klancu. Stroj je pri tem padel pod voz, ki je z vsemi štirimi kolesi peljal preko nJega. Zlomil si je ključnico ter dobil več drugih poškodb. Prvo pomoč so mu nudili v trboveljski bolnici, nakar je bil oddan v domačo oskrbo. Ker so nesreče s splašenimi konji zelo pogoste, bo treba uvesti posebno znamenje za avtomebiliste, da bodo v takih slučajih vozili počasnejše, da se preprečijo večje nesreče.
— Velik vlom v Subotici. V noči od 30. na 31. julija Je bil izvršen pri žitnem trgovcu Baldiju v Subotici drzen vlom. Ko je lastnik zjutraj odprl svojo trgovino, je našel blagajno odprto in popolnoma izpraznjeno. Vse je kazalo na to. da je moral biti storilec dobro znan z razmerami. Trgovina kakor tudi blagajna sta bili odprti z originalnimi ključi. Iz b'agajne je zmanjkalo 450.000 dinarjev. Orcžništvo je aretiralo uradnika Josipa Santa in Josipa Bergerja, ki sta osumljena, da sta tatvino ali sama izvršila ali pa omogočila. Oba sta bila izročena sodišču, vendar pa odločno zanikata vsako krivdo.
— Aretacija drznega vlomilca v železniške voiove. Orožniška patrulja je včeraj pripeljala v Ljubljano že dolgo Časa radi raznih vlomov in tatvin zasledovanega Jožeta Anžurja, posestnikov ega sina iz Sne-berij v ljubljanski okolici. Jože Anžur je bil glavar vlomilske družbe, ki se je spe-cijalizirala zlasti za vlome v železniške tovorne vozove. Od meseca februarja dalje je bilo na progi Zalog—Zidani most izvršenih več vlomov deloma v vozove na postajah, deloma pa tudi v tovorne vozove, nahajajoče se na proti progi. Železniški policiji se je posrečilo izslediti in prijeti nekatere Člane te družbe, toda nje glavar se je znal spretno skrivati v gozdovih med Zalogom in Lazami pri Jančah. V torek je Anžur prišel v Sneberje na dom svojih staršev ter je šel celo kosit na travnik. Orožniki so bili o Anžur ju pravočasno obveščeni ter so ga na travniku s ponjočjo železniške policije obkolili. Anžur je brez pomisleka skočil v bližnji, v Savo se izlivajoči potok ter tam ostal do vratu nekaj časa v vodi. Pozneje se je vdal in so ga orožniki uklenjenega odpeljali v Ljubljano.
— Predrzen tat. Novosadska policija že dolgo zasleduje nekega Jakoba Kolaka radi raznih goljufij in tatvin. A vse zasledovanje je bilo doslej brezuspeSno. Policaji in detektivi so zaman obhodili vse mesto, pazili na potnike, ki so prihajali od zunaj, toda Kolaka ni bilo od nikoder. In baš, ko so se policijski uradniki posvetovali, kako bi mu nastavili mreže, je prišel neki domačin in jih opozoril, da se pred policijskim komisarijatom sprehaja Kolak mirno gor in dol. Policisti so seveda presenečeni planiu* na cesto ter ga prijeli, Kolak pa se jim je iz srca nasmejal, češ da se jim hodi Se tri dni nastavljat-
— Epidemija samomorov v Beogradu. Glede samomorov je v Jugoslaviji v zadnjem času zavzemal prvo mesto Zagreb, kjer ni bilo dneva, da bi ne bila prijavljena vsa] dva samomora. Izgleda pa, da se za to dvomljivo čast poteguje sedaj tudi Beograd. V zadnjem tednu je bila izvršena v Beogradu cela vrsta samomorov. Večinoma gre za mlada dekleta, ki so si ali so si hotela, največ radi nesrečne ljubezni vzeti življenje. Razen v enem slučaju pa jih je pravočasna pomoč zaenkrat še rešila.
— Zopet teCka nesreča pri mi a črv i. V Banatu, kl er cöstoiajo ogromna polja, vrše mlačvo z modernimi mlatilnimi stroji na motorni al! parni pogon. Zato se cesto dodajajo težke nesreče. Tudi te dni |e posta) SO.etni posestnik Janoš Csada žrtev svoje lastne neaievldnosti. .Na jiej^ijasnjen način
ie prišel z nogo v odprtino za snopje. Bo-benček, ki se vrti s hitrostjo 600 do 1000 okretov v minuti, ga je zagrabil in potegnil v stroj, ki ga je dobesedno raztrgal. Pred-no so mogli stroj ustaviti, je bil Csada že popolnoma razmesarjen.
— Poneverbe železniškega uradnika. V Subotici so te dni zaprli Savo Miloševi-ča, uradnika na železniški postaji v Horgo-Šu. Milosevic je na postaji vodil vso denarno manipulacijo. Postajenačelnik je slučajno prišel na sled njegovim malverzacijam. Pri površni reviziji je ugotovil primanjkljaj, toda hotel ga je zasačiti pri delu. Položil je v blagajno več deset dinarskih bankovcev, katere je zaznamoval. Naslednjega dne je od teh bankovcev manjkalo v blagajni osem. Obvestil j-a- o tem železniško policijo, ki J3 izvršila pri* vseh uradnikih preiskavo. Bankovce so našli pri Miloše vi-ču, ki je nato vse priznal. Poneveril je skupno 50.000 dinarjev, a tudi na postaji v Velikem Bečkereku, kjer je bil prej usluz-ben, je poneveril 10.000 dinarjev. Predan je bil sodišču.
Piva ooisHa utrnili vožnja
za avtomob le in moiocikie
8. avgusta 2237
Iz Ljubljane
—lj Smrt risokušolca Vladimira Bub-DOT3. V Bruslju je 29. julija nenadoma preminul 261etni bivši slušatelj tehnične fakultete na ljubljanski univerzi in gojenec ljubljanskega konservatorija Vladimir B u b n o v, edini sin rednega profesorja ljubljanske univerze v pokoju dr. Nikolaja B u b n o v a. Pokojni je bil že nad leto dni na bruseljskem konservatoriju, kjer je dosegel najboljše uspehe. Maša za duš 111 ca ee bo darovala v pravoslavni kapelici v peiek ob petih popoldne. Odličnemu ruskemu učenjaku povodom težke izgube iskreno sožalje!
—I j Odlični gostje v Ljubljani. Včeraj se ie mudil v Ljubljani španski poslanik na našem dvoru, minister g. Jose de L a n -d e c h o, ki se nahaja na Bledu na oddihu, v družbi g. rumunskega poslanika E m a n-d i j a in ameriškega poslanika g. P r i u -c e a. Odhčni gostje so si s svojimi soprogami ogledali mesto ter se prav pohvalno izrazili o čistoči, ki vlada v mestu, posebno pa so občudovali lepoto tivolskega parka, katerega je minister Landecho ponovno fotografiral. Svojega prijetnega btvania v Sloveniji niso mogli prehvaliti. Ameriški poslanik, ki, kakor znano, zelo dobro obvladuje srbohrvaščino, si je ob tej priliki nabavil tudi vse potrebne učne pripomočke, da se čim prej priuči slovenščine, Odlični gostje nameravajo svoj poset v Ljubljani ponoviti, ker jim včeraj vsled pičlo odmerjenega časa ni bilo mogoče si ogledati vse zanimivosti mesta.
—lj Prodaja vojaškega kraha. Vojaška uprava peče prav dober in okusen komis. Zato prihajajo revnejši sloji pred vojaško skladišče na Kodeljevem ter kupujejo kruh od vojakov. Uprava skladišča je sedaj najstrožje prepovedala kupovanje vojaškega kruha od osobja, zaposlenega v tem skladišču. Vojaška straža ima povelje, da proti chnUnim osebam, ki bi se neopravičeno približale skladišču, postopa kakor s sumijivci.
—lj Beg iz umobolnice. Iz umobolnice na Studencu sta v torek popoldne pobegnila 2*21etui gluhonemi France Cirjak, bos v za vodni obleki, temnordeče barve, ter 38-letni oženj eni bajtar Gregor T usek iz Poljan pri Škofji Loki. Tušek je že enkrat pobegnil ter se je takrat skril v hlev neke ljubljanske gostilne.
—lj Nesreče in nezgode. Včeraj je bilo v Ljubljani več manjših nezgod in nesreč, pri katerih je bila potrebna le deloma zdravniška pomoč; ponesrečenci so se večinoma sami obvezali in si sprali rane. Resnejša nezgoda bi se bila kmalu zgodila na Gradu. Neki mladenič je na serpentinah iz Študentovske ulice na Grad tako nesrečno padel, da je nezavesten obležal. Opazili so ga prebivalci Gradu, ki so ga dvignili in spravili k zavesti. Mladenič se je močno poškodoval na nosu in na čelu.
—lj Policijska kronika. Policija je včeraj izvršila šest aretacij radi beračenja, vlačuganja, suma tatvine in potepanja. — Neznan tat je odnesel Mariji Pogačar in Pavli Šimenc perilo v vrednosti 1200 Din-
— Snoči je neznanec vlomil v gostilno Rokodelskega doma, upajoč, da dobi tam bogat plen. Odnesel je le za 40 Din cigaret.
— Policijsko poročilo navaja tudi več slučajev poljske tatvine, ki se je zadnji Čas zelo razpredla v okolici.
—lj Usoda svetovnega pohajkovača. Varnostna eskorta je včeraj v Ljubljano pripeljala 341etnega, v Petrogradu rojenega ruskega državljana Harry Eichelmanna, po poklicu mornariškega kuharja. Prebrodit je že mnogo sveta, prejadral skoraj že vsa morja, a končno je prispel v Beograd, kjer so ga prijeli in zaprli. Beogradska policija je odredila njegov izgon iz naše države, zato je moral Harry nastopiti neprijetno vožnjo v spremstvu varnostnih organov iz Beograda do Ljubljane. Danes so ga odpeljali proti italijanski meji. c
—lj Vse odbornike >Jugoslov. češkoslovaške Lige« počivamo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se bo vršila jutri v petek 6. t, m. ob 18. v II. nadstropju >Kazine< v posvetovalni  sobi  >Kazenskega društva«.
—lj Našel se je komad stranskega dela avtomobihie strehe. Dobi se pri Zvezi šoferjev, Rimska cesta. 772n
—U Strelska tekma bo v nedeljo pri TiSku na gričku. Opozarjamo na obvestilo v športni rnbriki. 775-n
—lj Usmllienini srcem. Vojni invalid brez službe prosi blaga srca, da mu podare kako ponoleno moško obleko in čevlje, ker je brez vseh sredstev. Naslov v upravi JbSlov._ Naroda-s
—!j Pevski odsek Olepševalnega društva v Rožni dolini priredi v nedeljo 8. t. m. v restavraciji v Rožni dolini vrtno veselico z jako pestrim sporedom. Začetek ob 3- pop. Vstopnina prosta. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v nedeljo, 15. t. m.
—lj Podoficirsko podporno društvo ljubljanske garnlzije priredi v soboto 7. avgusta točno ob 20. v Mestnem domu zabavei večer s plesom in šaljivo posfo. Za obilen obisk se priporoča odbor. 773-n
—lj Najnovejše bluze. Kristofič-Bačar.
Iz Celja
——c »c reda  ni pokopališču!   Cel -i.i
pokopališči sta v primeri z marsikateri iti drugim mestnim pokopališčem vzorno urejeni. Lastniki grobov se trudijo in si priz;i-oevajo, da ju \zdržujejo v kar naj" 'psem redu. Vmes pa je še mnogo takih, ki očividn<» ne poznajo nobenega reda. Plevel in druya odpadke, ki jih pospravijo s svojih grobov, mečejo ali kar na cesto, Česlo pa celo na druge, očiščene grobove. Grajati je treba tudi početje nekaterih ljudi, ki ne vedo, kaj je moje' in tvoje. Z grobov kradejo cvetlice in jih presajajo na lastne grobove. Treba bo ukreniti potrebno, da se naredi temu konec.
—c Redni testa nek članov SDS la Celje — Okolico ta teden odpade.
—c Popravljanj«? groiije. Mestna občina je zacelü s popravilom stare grofije. Reno-virala se bo lasada in prekrila streha.
—c Razširjenje Levstikove ulice. Mesf-na občina je kupila Rakuachevo skladišč. Stavba s« bo zri cela te dni podirati in bo s tem lepo razsirj---mi  Levstikova ulica.
—G Lovska veselica. Podružnica Slovenskega lovskega društva v Celju priredi v nedeljo 8. t. m. popoldnd v Gozdni restavraciji  \eliko  lovsko veselico.
Iz Maribora
—m Ponočnjaki ?o postali v zadnjem času tudi v našem mestu prava nadloga. Za svoje ponočne koncerte pa ieo si zbral! baš najmirnejše ulice okroe* mestnega pnr-ka, kjer uprizarjajo ponoči cele huronijade. Ljudje, ki so po napornem dnevnem delu potrebni nočnega počitka, apelirajo na policijo, da napravi temu početju konec in take razgrajače primerno kaznuje.
— in Nov regulacijski načrt za k«ro>ka predmestje. Mariborska občina ima to veliko hibo, da doslej ni bilo enotnega regulacijskega načrta, kar se je bas v zadnjih letih, ko se jft začelo nekoliko graditi, neprijetno občutilo. Sedaj jo dala občina izdelati za posamezne dele mesta nove regulacijsko načrte. Te dni sta arhitekta Jelene in Czeike dovršila regulacijski načrt za koroško predmestje. Načrt je dogotovljen in je vsem interesentom pri mestnem stavbnem uradu na vpogled. Eventualna ugovore je predati pismeno najkasneje do 25. avgusta. Pozneje došle pritožbe se ne bodo več upoštevalo. Opozarjamo na to zlasti vse po« svetnike hiš in zemljišč v tem delu mesta, ker so predvidene regulacije cest in otvoritve novih ulic, ki bodo šle čez njihova zemljišča.
—m .Sestanek trgovcev, ki se je vršil v torek zvečer v dvorani restavracije >Ko~ sovoc, je bil zelo dobro obiskan. Glavna razprava se .je sukala okrog kandidatne liste za volitve v trgovsko iu obrtniško zbornico, vendar pa še ni prišlo do definitivnih zaključkov. Zborovauje se bo tekom prihodu j Lh dni nadaljevalo. Prisoten je bil tudi tajnik trgowke zbornice g. dr. Plese, ki ja poročal o raznih perečih gospodarskih vprašanjih-
Sokol
Starešinstvo Jugoslov. sokolskega Saveza vabi čanstvo ljubljanskih sokolskih' društev, da se udeleži v clvilu z znakom sprejema čeških gostov, ki dospejo v so-beto dne 7. t. m. ob 17. na glavni kolodvor kod odposlanci za kongres Jugoslov. Ceho-slovaške lige. Pri prihodu se vrsi v mali dvorani Kazine zborovanje, ki sc ga naj članstvo po možnosti udeleži.
Sokolsko društvo v Prilepu (Južna Srbija) išče dobrega načelnika, ki bi v vsakem pogledu odgovarjal zahtevam, ki mu jih stavlja društveno tehnično delo. Reflek-tantom svobodnega poklica najde društvo zaposlitev v mestu, pozneje bi mu dajalo tudi denarno nagrado upoštevajoč pri tem sposobnosti dotičnega načelnika in materi-jalne pri'ike društva. — Društvo v Prilepu pripominja, da preskrbi reflektantu, ki je po 'poklicu kolar, mesto državnega mojstra-kolaria v artilerijskem polku v Prilepu.
One brate in sestre, ki so lansko leto posetili javno telovadbo Sokola v Polju In z veseljem obljubili, da nas posetijo tudi letos, obveščamo, da se vrši iavna telovadba v nedeljo, dne 8. avgusta v Vevčah na prostoru za tovarniško restavracijo, veselica pa na vrtu brata Kuharja. Ljubljansko In drugo bližnje Članstvo ter Stepance vljud no vabimo in prosioio, da nas počaste v častnem Številu. 1087
Oarujte za sokoiski Tabor!
'Stran €
fSEOVENSKI  NAROD* dne 6. avgusta 1926.
Ste v 175
To in ono
Ura praškega župana
Češki listi poročajo o zanimivi zgodbi, ki se je pripetila med vsesokol* iskim zletom v Pragi. Ko so prispele v j Prago delegacije tujih mest, so izročile [praškemu županu dr. Baxu dragocena !spominska darila. Krasno, toda neke jvrste danajsko darilo je prinesla drju. I Baxu delegacija mesta Ženeve. Narav* ••-no, da je poslala domovina znamenite* *ga urarstva kot darilo krasno zlato uro ir dvema pokrovoma. Praški župan je idarilo hvaležno sprejel in se zahvalil ^delegaciji mesta Ženeve za izredno po* laornost.
Ko je pa hotel župan na samem uro pogledati in naviti, se mu je čelo zmra* čilo. Obračal in vrtel jo je na vse stra* ni, pa ni mogel odpreti pokrova. Tudi biaviti se ura ni dala. Dolgo si je belil •'glavo nad njenim zagonetnim meha* rtizmom; končno je poklical pri prvem srečanju z ženevsko delegacijo nekega člana delegacije ter ga prosil, naj mu pomaga odpreti uro. Toda tudi Švicar ni mogel pojasniti, kako je treba z uro ravnati. Župan je dal poklicati k sebi najboljšega praškega urarja, ki ima svojo trgovino nasproti magistrata. — Toda tudi on ni znal opreti švicarske ure. V zadregi je obljubil županu, da vzame po zletu uro s seboj,-da jo do* ma temeljito pregleda.
To se je zgodilo, a tudi mojster uri* ne zagonetke ni mogel razvozljati in je Uro zopet izročil županu.
Ura je ostala pri županu in igrala v krogu njegovih domačih vlogo kri* zanke. In ko so jo županovi sorodniki nekega večera obračali in ogledovali, je naenkrat zazvenelo pero zagonetne* ga mehanizma in pokrov se je odprl. Na notranji strani je bil grb mesta Že* neve in napis v francoščini. Tajnost pokrova je bila srečno pojasnjena, na* viti pa dr. Baxa svoje dragocene ure še zdaj ne zna.
Morski pes
V kopališču Varazze v genovskem Zalivu se je kopala znana milanska družina Marfieri. DomaČi sin in njegov stričnik Baldi sta tekmovala v plavanju in se oddaljila nekoliko od forega. Ko je mladi Marfieri, kakih 200 m od obale, zaslišal kričati Baldija na pomoč, se je ozrl in videl, kako se bori njegov sorodnik z nekom pod vodo. Potem je videl samo še ogromno repno plavut morskega psa. Z brega so fakoi odpluli s čolni na lice mesta, toda našli so samo nezavestnega Mar-fierija. Družina je razposlala na vse strani ribiče in ladje, da bi zver ujeli, toda vse iskanje je zaman. Gre oči-vidno za orjaškega morskega psa, ki so ga ribiči videli že par dni poprej oprezovati okrog kopališča.
Boj proti steklini
Obrambna sredstva proti pasji stek* lini so še vedno zelo primitivna. Kon* turna c, ki ga odrede tam, kjer se po* javijo stekli psi, ne more preprečiti širjenja te nevarne bolezni. Vsak pes brez gospodarja je sumljiv in sanitet* iie oblasti morajo paziti, da ne pride v stik z ljudmi ali živalmi. S steklimi psi je treba ravnati zelo previdno. Kdor ima opraviti s steklim psom, mora ime* ti. v rokah vedno rokavice, da mu pas* ja slina ne pride do kake rane ali pra* ske na roki. Steklina je namreč v pasji slini in zato jo lahko človek dobi tudi, če na. pes ne ugrizne. Bolnega psa je treba takoj izolirati in paziti, kdaj se pojavijo znaki stekline. Ni pa treba psa ubiti, predno ni jasno, da ima stek* fino. Vsakdo, ki je oskrboval steklega psa ali ki ga je stekel pes ugriznil, se mora podvreči cepljenju proti pasji steklini. Ako ni točno dognano, da ima pes steklino, je treba žival nekaj Časa opazovati. Ako se tekom desetih dni ne pojavijo znaki steklin, je nevar* nost odstranjena. Včasih se pripeti, da iigrizne pes človeka v glavo ali obraz. W takih slučajih je treba pričeti z le*
čenjem takoj. Tudi če smo rano tako izmili in obžgali, se je treba dati cepiti proti steklini, ker se bolezen zelo hitro širi.. Cepljenje je edina zanesljiva me* toda, ki lahko prepreči steklino.
Ker je steklina v slini, moči in mle* ku obolelih psov, je treba vse prosto* re, kjer so se taki psi mudili, temeljito desinficirati in osnažiti. V nekaterih ameriških državah, na Japonskem in na Poljskem je v praksi cepljenje zdra* vih psov proti steklini. Taki psi so dol« go zavarovani pred steklino, tudi če jih stekel pes ugrizne. Lastnik cepi je* nega psa ima tudi to prednost, da pla* čuje manjšo takso in da njegovemu psu ni treba nositi nagobčnika*
V Londonu imajo preveč cerkva
Na zadnji seji angleške zbornice je prišlo do ostre kontraverzije med nekaterimi člani konservativne stranke in londonskim škofom, ki je predlagal, naj bi cerkvena uprava prodala 19 cerkva v londonski City in porabila izkupiček za sanacijo beneficijalnega fonda verske občine. Škof je naglašal, da je ta prodaja zelo potrebna, ker izdatki za službo božjo nikakor ne odgovarjajo številu vernikov, ki hodijo v cerkve. Cerkveni fond je potreben nujne pomoči. *«•
V londonski City je 46 cerkva, v katerih opravlja službo božjo 60 duhovnikov. Število vernikov, ki prisostvujejo služi v teh cerkvah znaša 2000 do 2500 tako, da odpade na enega duhovnika povprečno 30—40 vernikov. Izdatki za službe božje znašajo letno okrog 60.000 angleških funtov. Velik del te vsote bi se lahko porabil v cerkvene svrhe, ako bi vse nepotrebne cerkve, enostavno podrli in prodali stavbišča zasebnikom. Med temi cerkvami so tudi take. v katerih je ob nedeljah največ 10—15 vernikov. Slabo zanimanje za službo božjo je posledica dejstva, da je City trgovski okraj ii da gredo prebivalci tejra okraja ob nedeljah na izlete v okolico, dočim se za cerkev nihče ne zmeni.
Proti škofovim izvajanj am je energično nastopil zastopnik Citvja, ki je izjavil, da bi bila zunanjost okraja od-nosno vsega mesta zelo prizadeta, ako bi podrli 19 cerkva. Opozoril je škofa, da cerkve niso plesni lokali. Ako bi lordi pristali na škofov predlog, bi lahk-ko nastopil londonski župan pa svojih zgodovinskih pravicah proti. Cerkve morajo stati že zato, ker so večinoma najlepše stavbe v mestu.
Tako torej škofov predlog ni prodrl. Zanimivo je, da je predlagal baš škof, naj bi se nekatere cerkve podrle. To je v cerkveni zgodovini menda edini primer, da hoče cerkveni dostojanstvenik podreti cerkve.
Generali in madžarska
lifpratitra
Na Madžarskem ni izšlo lani niti deset izvirnih romanov. Madžarski književni tre: proizvaja največ prevode in še te boli dvomljive vrednosti. Kaj pa madžarski pisatelji — ali ne pišejo romanov? Pišejo, toda neprimerno manj kakor prejšnje čase. Vse, kar lahko pošljejo v svet so dolgočasne zgodbe Franca Herzesra in druge banalne ljubavne storrje. Naklada madžarskega romana doseže sedaj «ajveč tisoč izvodov, od katerih se proda komaj tretjina. Ne izplača se torej pisati in izdajati romanov. Zato pišejo mlajši pisatelji rajši drame in komedije za gledališča.
Pač pa se zelo lepo razvija druge vrste madžarska literatuura. To povojno književnost zastopajo na Madžarskem stari generali in polkovniki, ki hodijo po uradih in privatnih hišah ter ponujajo svoje romane, ki jih pa še niso napisali. Sklicujejo se na rodbinske stike, na skupne znance, na številna bojišča, kjer so se borili med svetovno vojno ramo ob rami s svojimi odjemal-
ci. Končno predloži bodoči avtor polo in prosi, naj se bodoči naročnik z lastnoročnim podpisom zaveže, da bo kupi! njegov roman, ki izide v treh zvezkih in bo veljal 1,200.000 kron (okrog 1000 Din). Na teh polah je navadno označeno, da se lahko plačuje naročnina v 66 mesečnih obrokih. Težko je odkloniti prošnjo starega generala, polkovnrka ali admirala m tako marsikdo polo podpiše, dasiravno je prepričan, da založništvo .nikoli ne bo prišlo do svojega denarja, če roman sploh kdaj izide. Toda vpokojeni in v največji bedi živeči vojaški dostojanstveniki se ne zmenijo dosti za interese bodočega založnika. Njim gre v prvi vrsti za provizijo.
Tako je postala literatura na Madžarskem zadeva vkojenth častnikov.
Smrt nikoli ne počiva
V torek zvečer se je pripetila v va* si Mošovicah pri Turčanskem Sv. Mar* tinu na Slovaškem velika nesreča, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Gasil* sko društvo je priredilo veselico s ple* som, ki je trajala pozno v noč. Ob eni ponoči je odšla večja, precej vinjena družba v gostilno Jana Kolarja, kjer se je popivanje nadaljevalo. Nekateri so igrali karte, drugi pa prepevali in popivali.
Komaj se je pa zabava dobro raz* vila, ko se je naenkrat porušil strop in zasul vseh 12 gostov. Trije so našli pod razvalinami smrt. Na kraj nesre* če so prihiteli gasilci, ki so potegnili izpod razvalin tri mrtve in devet težko ranjenih tovarišev. Ranjene so prepe* ljali v bolnico. Njihove poškodbe niso nevarne, tako da bodo vsi okrevali. — Včeraj dopoldne se je vršil pogreb ubi* tih gasilcev, ki se ga je udeležilo vse okoliško prebivalstvo.
X */cfo». Tako se imenuje umetni med* narodni jezik, ki je poleg esperanta najbolj razširjen. Njegovi pristaši so seveda hudi nasprotniki esperanta. ki je po njihovem zatrjevanju mnogo slabši in mnogo manj praktič u kakor ido. V nedeljo •«? i»»l otvor* jen v Pragi VI. mednarodni kongres idi* stov, ki se ga udeležuje deset držav. — O mednarodnem jeziku priobčimo v eni pri* hodnjih številk daljšo razpravo.
X Žrtev Mcntecarta. Na Madžarskem se je ustrelil veleposestnik Hajos, ugleden član budlmpeštanske družbe. Bil je lastnik posestva, ki je vredno v naši valuti nad pet milijonov dinarjev. Tekom meseca julija pa je Hajos v Montccarhi zaigral več, kakor je vredno njegovo posestvo in iz obupa se je po povratu v domovino v nedeljo na svo* jem gradu ustrelil.
Gospodarstvo
Letošnja svetovna letina
Mednarodni poljedelski urad v Rimu je objavi] koncem julija statistične podatke o letošnji žetvi v svetovnem obsegu. Izgledi letine so v jugovzhodnih držnvah Evrope (Bolgarija, Grška, Jugoslavija, Rumunija in Ukrajina) kljub deževnemu vremenu in vremenskim katastrofam povoljni. Elementarne nesreče so povzročile mnogo škode na Madžarskem, Češkoslovaškem, v Švici in deloma v Italiji. V teh državah se jo stanje letine v juliju znatno poslabšalo.
V evropskih drŽavah bo pridelek približno sledeči (podatki za pšenico in ječmen se nanašajo na 10, podatki zä rž in oves pa na 9 držav): pšenice letos 127 mil. met. stolov, lani 126 mil., rži 76,100.000 (lani 93,500.000), ječmena 67,200.000 (lani 52 mil. 700.000) in ovsa 06,600X00 (lani 63 mil. 400.000). Pridelek pšenice bo v Evropi letos nekoliko manjši kot lani, vendar pa večji kot povprečni pridelek zadnjih petih let. Glede rži so izgledi slabši. Nasprotno so pa izgledi za ječmen in oves zelo dobri. Tudi koruza kaze dobro.
V Ameriki bo pridelek ozimne pšenice za 46 mil. stotov večji kot lani, jure pa manjši. Po stanju začetkom julija bo celokupna žetev za 3.3 odst. večja kot lani in za 5 odst. manjša kot povprečna letina zadnjih petih let. Po dosedanji cenitvi bo pridelala Amerika s Kanado letos pšenice 303,900.000 met. stotov (lani 294,100.000), rži 13.100.000 (lani lo,800.0\)0), ječmena 63,500.000 (lani 72 mil.) in ovsa 264,400.000 (lani 297,200.000). Koruze bo letos v Zedi-njenfh državah za 8 odst. manj kot lani.
Azija bo pridelala letos pšenice 91 mil. 300.000 met. stotov (lani 92,900.000), ječmena pa 8,600.000 (lani 9,100.000). Podatki o pšenici se nanašajo na 3, o ječmenu pa na 2 državi. Celokupno letino cenijo na 539,600.000 met. stotov pšenice, 109300.000 rži, 153,200.000 ječmena in 331,100.000 ovsa.
—g Konjska razstava 5. IX. 1926. V okviru velike Pokrajinske razstave «Ljub* ljana v jeseni» od 4. do 13. septembra 1926 bo prirejena dne 5. septembra tudi razsta* va plemenskih in gospodarskih konj toplo« krvnih in mrzlokrvnih pasem. — Kakor sta bili prejšnji dve razstavi lepi, tako obeta letošnja biti še zanimivejša ne le za konje* rejce same, marveč tudi za ostalo občin* stvo. Videli bomo, kaj premore Slovenija tudi v tej panogi našega kmetijstva, dasi* ravno je naša konjereja zadnja leta števil* čno nekoliko nazadovala. Za razstavo je močno zanimanje tudi v sosednih državah in upamo, da bo prireditev privabila mnogo
kupcev, zlasti one za plemensko živino. — Konjcrejsko društvo za ljubljansko oblast bo že ob priliki premovanj, ki juh priredi tekom meseca avgusta t. 1. odhiralo ple* menske konje, tako da bo nud.la letošnja razstava res le dober matenjal in da bo tudi v tem oziru na višku. — Z^to vabimo konjerejce, da se v čim večjem številu ude« leže te razstave. Tujcem je treba pokazati, kakšne kakovosti konj se pri nas odgaja. Take raz:>cave so tudi najboljša sredstva zrn. povzdigo naše konjske kupčije.
—g Predaja nešega tobaka na Poljsko. Upravnik monopolov Todorič odpotuje te dni v Varšavo, kjer namerava skleniti novo pogodbo o prodaji našega tobaka,
—g Plenum terijnega odbora. Ker so že vse sekcije pripravile svoj materijal, je prometno ministrstvo sklenilo sklicati ple» num tarifnega odbora sredi avgusta, PU» num bo razpravljal v prvi vrsti o izpre* membah in dopolnilih železniške tarife.
—g Živinski sejem v Ljubljani. K vče* rajšnjemu poročilu o živinskem sejmu orne* njamo, da je bilo prodanih 4S konj, 6 žre* bet, 64 volov. 70 krav, 18 telet in 113 pra* šičkov. Prašičke so prodajali po 560 do 600 dinarjev par. Kupčije so bile splošno živah* ne. Za inozemstvo se nI kupovalo.
—g Naša industrija in češki kapital. Jugoslovenska industrija svile v Osijeku se je obrnila te dni potom osiješke trgovske zbornice na praško trgovsko zbornico t namenom, da vzbudi zanimanje češkega ka« pitala za sodelovanje pri tem podjetju.
—g Globe &a zakasnele dobave. Gene« ralna direkcija državnih železnic je izdala naredbo, s katero je dopolnili: čl. 99. zako* na o državnem računovodstvu. Po tej na* redbi plača vsak dobavitelj, ki zamudi pri dobavi določeni rok brez predhodnega ob* vestila pristojne železniške direkcije, na ra# čun penala 4 odstotke za vsaki dan. Oni dobavitelji, ki ne vlože prošnje za podal j« sanje roka, morajo plačati 2 odstotka za vsaki dan zakasnitve. Denar, ki ga dobe železniške direkcije od teh glob, gre v po* kojninski sklad.
—g Tranzitna skladišča v Skopi ju. Tr* govinski minister je ugotovil, da v Skoplju ni tranzitnih skladišč in zato se mora za blago plačati mestna trošarina ne glede na to, da-Ii je tranzitno aH ne. Trgovinski mi* nister je predlagal, naj bi se zgradila v Skoplju tranzitna skladišča, ki bi bila cL< Iežna vsah carinskih olajšav in oproščena mestnega trošarinskega davka.
—g Kartei industrije tanina. Evropski industrijalci tanina so sklenili lani glede cen svojih izdelkov pogodbo. Nedavno so pa izstopile iz tega kartela italijanske to* varne, ki svojih izdelkov po določenih ce* nah ne morejo plasirati. Istočasno so se pri* družile kartelu naše tovarne tanina, in sicer «•Tanin» d. d. kot zastopnica večje skupine tovarn in «Jugotanin» v Zagrebu.
Invalid
ubog brež starišev išče službe kot pfs. sluga ali kaj »ličnega. Dopise na upravo lista pod .Pošten 2252«
3 gospode
najraje uradnike sprejmem na dobro domačo hrano, ker so bili dosedanji trije prestavljeni. Kje pove upr. Slov Naroda. 2249
T. RABIC
Ljubljani ^ORSKN
Pozor čevljarji!
Gornje dele vseh vrst čevljev dobite — dobro
in solidno izvršene — po najnižjih ceDsh pri; /. Marchiotti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30.        128 T
Cenj. občinstvo se obvešča da se je tvrdka
Sagi - Ste -
preselila s Kralja Petra trga št. 3 n šičevo cesto *t. 6.
Miklo-
223] a
Jugoslovanska zavarovalna
HRANILNICA
reg. iadr. * neomejeno zaveso v Ljubljeni
Kralja Petra trg 2. — Miklošičeva c.
sprejema vloge na hranilne knjižice In na tekoči račun
ter jih
najugodneje. 129>r
li:
Državni uradnih
vpokojen, vešč slov. in nemškega iez^Ka   strojepisja, knjgo vodstva n drugih pisarn, del teče službe. Ponudbe na upiavo Slov Naroda pod .Upokojenec 2247*
Par sto denarjev
zaslužite na dan pri rt« da ji do-volienih drž srečk. Garanci a ni potrebna. Tudi 2a izven Ljub Jane. Ponudbe i:a Josip Vardjan, Liub-Iara, Wolfova 1/1 desno. 2210
2253
Moja draga sestra
Frančiška Jed! roi. Lončar
je danes, 4. t, m. po večkrat prejetih tolažilin svete vere m rno v Gospoda zaspala.
Pogreb nepozabne pokoj nce bo v petek. 6. t m. ob pol 6 pop iz mrtvaSnice Splošne državne bolnice.
Sv. maše zadošnice se bodo brale v župni cekv i SV. Jakoba v Ljub''ani
Priporočam jo vsem soro.nikom in prijateljem v molitev !n blag spe m n.
LJUBLJANI, 4. avgusta 1926.
Josip Lončar, brat.
1
ZADRUŽNA HRANILNICA
reg. pos. In gosp. zadruga z o. z.
Ljubljana    Sv- Petra cesta 19 Ljubljana
posojila na vknjižbo ter proti zastavi vrednostnih papirjev. Obrestuje vloge na knjižice po »stih
Poseben oddelek za prodajo srečk .   Državne razredne v loterije ter prodajo brez   srečk ratne
odpove«.       na obroke
Sostanovalec
mlajši  intiligenten,   sol den, se spie me na prijetno stanovanje k gospodu. Ponudbe na uoravo lista pod .Sostanovalec 2234*
ffafaovejtl epohalnl Ii patrolajska plinska &vetilfka,
,AIDA* z lintB lariito
200-500
sveč moči.
Krasna bela luč
Neznatna poraba petroleja
Šved kakor elektrika'
»ai» a«
se rabi za razsvetljavo prodajalnic, uradov, gostilnic, sol. cerkev, dvorišč, vrtov itd. „JMDA" je prikladna zrn. najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma
SVARC i drug *?
ZAGREB,  Prtradovičeva ulica 1
— Iščemo zaupne zastopnike —
— Zahtevajte takoj prospekte! —
Posojilnica za Bled In okolico. re$. zadr. z neotn. ?.
lfabilo
2251
občnemu zboru
Posojilnice za Bled in okolico
na dan v nedeljo, 22. avgusta ob treh popoldan pr Zrimcu na Bledu.
3. Volitev.
4. Raznoterosti.
DNEVNI RED:
1. Potrjenje letnega računa za 1.1925
2. Sklepi o uporabi čistega dobička
Opomba: Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, začel se bo pol ure pozneje drugi občni zbor, ki srne brezpogojno sklepati.
Blod, dne 4. avgusta 1926. NAČELSTVD.
Urejuje: Josip Zupančič. — Za «Narodno tiskarno«; Fran Ježeršek. — Za inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljanj
9