Leto LXWI Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v četrtek, dne 23. novembra 1939 Stev. 269: Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Telefoni uredništva ia oprave: 40-01, 40-03, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan sjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika Čekovni račun. Ljubljana številka 10,630 in 10,349 za insarate. Upravai Kopitarieva ulica številka 6. Političen nastop komunistov v Sloveniji Komunistična stranka je v naši državi za-Konito prepovedana že od časa, ko je po navd-dilih Kominterne poizkusila atentat na regenta in poznejšega kralja Aleksandra. Komunistično delo se je pod silo zakona in javnega mnenja morulo skriti v podzemlje. Toda živelo je dalje z izdatnimi denarnimi podporami, ki ji dotekajo od moskovske Kominterne, še tudi naprej razvijalo svojo delavnost in se javljalo s tajnimi tiskarnami, z letaki, z brošurami in ustno propagando proti obstoječemu redu v državi, vedno skrbno- izrabljajoč notranje politične, socialne in gospodarske težave naše mlade vladavine. Po dvajsetih letih, kar je komunistično gibanje bilo obsojeno ua podzemlje, pa S9 njegovi voditelji sedaj naenkrat postali mnenja, da je prišel čas, ko se zopet lahko pojavijo pri belem dnevu. Mislijo namreč, da je sedanja notranja preureditev države na narodne samouprave primeren trenutek, ko lahko javno nastopijo — seveda ne še pod svojim pravim imenom in tudi ng s svojimi pravimi cilji. Te dni so izdali podpisan razglas, v katerem so svojo komunistično stranko prikrili pod ime »Zveze delovnega ljudstva« in v katerem tudi sicer, previdno motovilijo z izrazi, tako da bi nepoučen človek mogel na prvi pogled sklepati, da gre za nekako slovensko narodno gibanje, podobno ali celo sorodno z Mačkovim gibanjem na Hrvaškem. V resnici pa »Zveza delovnega ljudstva« nima z Mačkom nič opraviti, ki bi njenega programa tudi nikdar ne podpisal. Seveda pa ima še mnogo manj opraviti z resničnim slovenskim narodnim gibanjem, ki ga vodi naš narodni voditelj dr. Korošec in ki se bori za samoupravno Slovenijo. Komunisti so si prizadevali, da bi v svojo »Zvezo delovnega ljudstva« že takoj z vsega početka pritegnili slovenske mačkovce; potem levičarsko krilo nekdanjih pucljevcev in zlasti socialiste. Toda ti poizkusi so propadli in tako so osiali komunisti sami s svojo »Zvezo delovnega ljudstva«. Komunističen razglas je podpisalo kakih 80 ljudi, po večini delavcev in kmetov, od izobražencev pa so razumljivo zastopani le svobod-ni poklici, kakor: Lasič Andrej, odvetnik v Brežicah, Tome Egon, odvetniški . pripravnik, Brežice; Gradišnik Fedor, lekarnar v Celju; dr. Kraigher, odvetniški pripravnik v Celju; dr. Mihelčič Lojze, zdravnik v Metliki; Dober--šek Karel, učitelj v Prevaljah; šeško Jože, profesor v Kočevju; Bratko Ivan, publicist v Ljubljani; Košir Mirko, profesor v Ljubljani; dr. Kraigher, zdravnik v Ljubljani; Kreft Ivan, urednik v Ljubljani; Ravnihar Evgen, odvetniški pripravnik v Ljubljani; Rejec Maks, notarski pripravnik v Ljubljani; inž. štebi Anton iz Ljubljane; dr. Šteinpihar Janez, odvetnik na Jesenicah; dr. Potic, zdravnik pri Sv. Urbanu; Kovač Štefun, odvetniški pripravnik v Mur. Soboti; dr. Klemenčič Anton, odvetniški pripravnik v M. Soboti; Miško Kranjec, pisatelj, Veljka Polana; Lampret Jožef, župni upravitelj v Šmiklavžu; Povše Dinko, bivši salezijanec, itd. »Zveza delovnega ljudstva«, ki v svojem razglasu drugim strankam očita »gospoščino«, je torej v resnici mnogo bolj gosposka kakor vsaka druga stranka, in je že med samimi podpisniki precej tako imenovanih salonskih komunističnih levov, ki se pripravljajo, da bodo vodili »slovensko delovno ljudstvo«. Vendar pa kljub podpisom na razglasu ostane še vedno vprašanje, če so podpisniki res tudi najmero-dajnejši voditelji komunizma v Sloveniji. Skoraj se nam zdi verjetnejše, da so ti-le podpisniki na razglasu v tajnem komunističnem seznamu le bolj drugo in tretjevrstno moštvo, a resnični kolovodje so ostali še tudi naprej skriti v zakiilisju, kar tudi ustreza navodilom Kominterne. Tudi razglas sam, ki so ga podpisali omenjeni odvetniški pripravniki in drugi rešeniki »delovnega ljudstva«, ne kaže prav nič razbori-tega duha in je prav tako malo duhovit kakor izviren. V prvi (Leninovi) ustavi za Sovjetijo beremo naslednje obljube: »Odslej pripada vsa zemlja ljudstvu, ki jo obdeluje... Gozdovi, rudniki in zemeljska bogastva preidejo v last ljudstva... Delavci postanejo lastniki tovarn, rudnikov in vseh proizvajalnih sredstev ...« Te sovjetske obl jube zapeljanemu in ogoljufanemu ruskemu narodu je naš komunistični »manifest« kar grobo prepisal kot socialni recept tudi za Slovence, ne da bi avtorji v svoji gorečnosti za komunistične ideale pomislili, da je slovenski človek kulturen in izobražen, da marsikaj bere in marsikaj ve, da mu je tako n. pr. znano, da je sovjetski delavec postal tako malo lastnik tovarne kakor kmet lastnik veleposestniške zemlje. Nasprotno: da je pod srečno komunistično zvezdo zgubil lastnino še svoje lustne zemlje in je iz kmečkega posestnika postal poljski delavec! Sploh je ta-le komunističen manifest »Zveze delovnega ljudstva« od sile bedno skrpucalo oguljenih komunističnih fraz, ki so bile že stokrat premlete in tisočkrat ovržene kot zlagana demagoška gesla, preračunjena na nevednost in nepoučenost ljudi. Oni, ki so razglas skupaj spravljali, so se brez dvoma držali načela: Lagajmo pogumno naprej, morda se le ka j prime I V pogledu domače politike zahtevajo rdeči gospodje: demokracijo, popolne politične svoboščine za vse in vsakogar, za slehernega svobodno naziranje, svobodo združevanja, tiska, besede in štrajkov... Da, to so čudovito lepe stvari, posebno kadar slišimo, da jih zagovarjajo komunisti, tisti komunisti, ki so poznani ljubitelji in spoštovatel ji člove-čanskih pravic in svoboščin, kar dokazuje njihova 22 letna vlado v Sovjetiji in milijoni brezpravnih jetnikov po njihovih koncentracijskih taboriščih in na prisilnem delu po sibirskih tundrah! Gospodje so kajpada tudi za politične svoboščine, ki bi bile najbrž stične onim, s katerimi zdaj osrečuje Sovjetija prebivalce vzhodne Poljske, ko poulična drhal v množicah pobija nedolžno prebivalstvo. In tudi «voboc!a tiska, zborovanj in štrajkov bi jim ne prišla napačno, da bi tem lažje širili svoje prevratne Nemško uradno poročilo: »Atentat v Monakovem pojasnjen" Po nemškem službenem poročilu je atentat pripravil neki Elser po navodilih Otlo Strasserja v službi angleške vohunske službe - Angleži zanikajo V včerajšnji drugi izdaji je »Slovenec« objavil uradno poročilo nemške policije o uspehu preiskave o zločincih monakovskega atentata proti Hitlerju. Poročilo pravi, da so oblasti aretirale nekega Georga Elsnerja, ki je pod bremenom dokazov končno priznal dejanje, da je postavil peklenski stroj v znano monakovsko pivnico in ga navil tako, da je moral eksplodirati 144 ur pozneje. Uradno poročilo pravi nadalje, da je bil Elser le orodje znanega Otto Strasserja, voditelja »črne fronte«, to je tajne protihitlerjevske organizacije v Nemčiji. Otto Strasser je zbežal v Pariz. On je pa bil v službi angleške tajne službe »Intelligence Service«, tako da fe soudeležba angleške tajne službe pri monakovskem atentatu po mnenju nemške policije dokazana. Spodaj objavljajo najnovejša poročila o odkritju monakovske zarote: Razlaga lista „Deutscher Dienst" Berlin, 22. nov. AA. DNB. »Deutscher Dienst« priobčuje te-le podrobnosti o monakovskem atentatu: Takoj po atentatu, ki se je pripetil 8. novembra zvečer, je vsa policija stopila v akcijo. Skoraj ob istem času, ko se je zločin pripetil, se je začelo obkoljevanje atentatorja. Vse obmejne prehode je dala policija zapreti. Vse odprte meje so prišle pod strogo nadzorstvo. Ob istem času je odpotovala v Monakovo posebna komisija. Kraj zločina je dala policija neprodorno zapreti takoj po odvozu ranjencev in mrtvecev. V noči od 8. na 9. november se je začelo pospešeno delo. Proučili so podrobno vse jx>-drobnostl Smotrno zasledovanje in iskanje je trajalo več dni in noči. Policija je našla več predmetov, ki so dali prvo oporišče za spoznavanje zločina. Policija je mogla dognati tip ure v peklenskem stroju, obseg razstreliva in kraj, kjer je stal peklenski stroj. Na tej podlagi je preiskovalna komisija, sestavljena in članov tajne državne policije, nadaljevala delo. Upoštevala je tudi ntiogo informacij, ki 60 prispele iz vseh krajev Nemčije. Zločinec ni mogel ubežati. Obroč okol: njega se je čedalje zoževal. Vsa znamenja so kazala na Elserja. Dognali so vse njegovo življenje v vseh podrobnostih in se prepričali, da je aretiranec pravi zločinec. Elser ni mogel drugega kakor priznati uspeh preiskave. Ena točka preiskave najbolje dokazuje način, kako je Elser delal. Po njegovem priznanju 60 hoteli Elserja odpeljati v Monakovo, da bo na kraju samem v mestni pivnici odgovoril na razna vprašanja. Elser je izjavil, da je to odveč, in izročil načrt, ki je vseboval vse podrobnosti zločina. Atentator je še pojasnil okoliščino, ki v začetku policiji ni bila jasna. Rekel je, da se je ob vrnitvi v tujino odločil, da se bo ponovno vrnil. Uradna odpoved slovesnosti v mestni pivnici in sprememba časa glede Hitlerjevega govora sta bili povod, da se je Elsner ponovno vrnil na kraj zločina. Božja previdnost, ki fe bila vzrok, da se je voditelj Nemčije in državni kancler rešil pred atentatom, je bila takisto usodna za zločinca. Aretirali eo ga, preden je mogel zbežati v tujino. Treba se bo v dvakratnem pomenu zahvaliti tej božji previdnosti, ker je aretacija tega človeka neizmernega pomena. Policija želi novih podatkov o Elseriu Berlin, 22. nov. t. Štefani. NemSca policija je izdala preglas na prebivalstvo, v katerem ga prosi za sodelovanje pri ugotovitvi vseh podrobnost: glede Elserja. Vsak, kdor pozna tega človeka, kdor je z njim občeval ali ki sploh ve o njem, o načinu njegovega življenja, o njegovem delu, nakupih, prijateljstvih in znanstvih, naj vse poroča policiji, ki ji je ta material potreben. Nemci dolže angleško vohunsko službo Berlin, 22. nov. AA. DNB. Centrala britanskega vohunskega urada »Intelligence-Serviie« za zahodno Evropo, ki je v Haagu, je že zdavnaj poskušala kovati zarote v Nemčiji in uprizarjati atentate. V ta namen je stopila v zvezo z dozdevnimi nemškimi revolucionarnimi organizacijami, pri čemer so ji služila za f>odlago zločinska in bedasta poročila političnih beguncev. Britanska vlada in od nje odvisni »Intelligence-Service« sta si domišljala, da je v nemški narodno-socialistični stranki in v nemški vojski OfKjzicija, ki ji je namen povzročiti revolucijo. Uradniki nemške policije eo dobili nalog, da stopijo v zvezo z angleško teroristično in revolucionarno centralo v Haagu. Misleč, da se pogovarjajo s pravimi nemškimi častniki, so zastopniki »Intelligcnce-Servi-ce-a« sporočili nemškim uradnikom svoje namene in načrte. Da bodo v stalni zvezi z dozdevnimi nemškimi častniki, so jih angleški agenti oskrbeli z oddajnimi in sprejemnimi radijskimi aparati. Voditelja te centrale »Intellig.-Service« Bes s in stotnik Ste-vens sta skušala 9. novembra prekoračiti nizozemsko mejo pri mestu Wellu in priti v Nemčijo. Toda tu so ju organi nemške policije prijeli in izročili državni skrivni policiji. Zdaj preučuje nemška policija trditve, ali so ju aretirali na nizozemskih ali na nemških tleh. Angleži zanikajo »Naj javnost sama sodi o nemškem poročilu« London, 22. nov. AA. Reuter. V britanskih uradnih krogih izjavljajo, da je nemško f>oročilo o izidih jreiskave monakovskega atentata »precej nerazum-jivo«. V teh krogih izjavljajo, da govori poročilo na em strani o aretacij: nekega nemškega državljana, o katerem mislijo, da je postavil peklenski stroj v prostorih mestne pivnice v Monakovem, na drugi strani 1» o aretaciji dveh britanskih državljanov na nemško- Fi nizozemski meji. Težko je razumljivo,, izjavljajo britanski krogi, kakšna naj bo zveza med obema dogodkoma. Uradno izjavljajo dalje, da noben angleški državljan ne vojaški organ ne pozna omenjenega nemškega državljana, aretiranega v zvezi z atentatom. Ti krogi dalje izjavljajo, da prepuščajo javnosti, naj sodi o nemškem jx>ročilu, objavljenem po dolgi preiskavi. „Kdo je Otto Strasser « vodja „črne fronte" Otto Strasser spada med ideološke ustanovitelje narodno-socialistične stranke. Stranko je vodil kot Hitlerjev namestnik, ko je bil slednji zaprt v Lands-bergu. V juniju 1935 je ob priliki znanega čiščenja v stranki njegov brat Gregor izgubil življenje. Otlo pa je pobegnil iz Nemčije in začel od zunaj organizirati odpor proti narodno-socialistični stranki in njenim voditeljem. Prebival je najprej na Dunaju, za tem v Pragi in končno v Švici, od koder je vodil svojo tako imenovano »črno fronto«, to je tajno protihitlerjevsko organizacijo. »Črni fronti« • očitajo v Nemčiji, da je povzročila sabotaže po tovarnah, železniške nesreče in razne atentate, med njimi tudi zadnji atentat v Monakovem. Ob času atentata je bil v Ziirichu, a se je po-žuril, da je pobegnil takoj v Francijo, ker so že štiri ure po atentatu zahtevale nemške oblasti od Švice, naj ga predajo. Otto Strasser je francoskim časnikarjem izjavil, da njegovi somišljeniki atentata niso priredili, ampak da vzdržuje zveze z raznim: krogi v Nemčiji, tudi vojaškimi, in da upa, da bo v Nemčiji izbruhnila revolucija. Poročila z bojišč r. Pariz, 22. nov. AA. Havas: Poročilo franco-skeag vrhovnega poveljstva od 22. novembra zjutraj glasi: Ponoči se ni zgodilo nič posebnega. Berlin, 22. nov. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Na raznih krajih zahodnega bojišča je tu pa tam nastopila artilerija. Nemško, vojno letalstvo je izvedlo 20. in 21. nove ogledne r>olete nad angleškim ozemljem do Scapa FIow. Ogledni p>oleti nad francoskim ozemljem so segali do južnega konca Francije. Isti dan, kakor tudi že prej so nastopila številna nemška lovska letala da zavarujejo nemško mejo na zahodu. Ti letalci niso 3rišli v stik s sovražnikom. Prav tako tudi proti-etalsko topništvo ni imelo prilike za streljanje. Delovanje nemškega letalstva London, 22. nov. t. Reuter: Admiraliteta in poveljstvo letalstva sta izdali skupno uradno poročilo, v katerem javljata, da so nemška letala izredno delavnost nad Severnimi morjem, Anglijo in Francijo. Tako je nad Shetlandsko otočje priletelo osem velikih bombnikov, ki so metali bombe. Protiletalska obramba jih je pregnala. Nemška letala so priletela tudi nad angleško pokrajino Kant, kjer so jih obstreljevale protiletalske baterije. Veliko nemško letalo je priletelo tudi nad ustje Tamize, kjer so ga preganjali angleški lovci in ga sestrelili. Letelo je tako nizko, da so mislili, da bo zadelo ob strehe hiš. Prav tako je prišlo nekaj nemških izvidniških letal nad pokrajino južnega Esseza, kjer so jih preganjali protiletalski topovi in lovci. Tudi v severni Franciji in nad Severnim morjem je prišlo do letalskih borb. Uspeh je bil ta, da so Nemci v severni Franciji izgubili dvoje letal, nad Severnim morjem eno in na francosko-nemški fronti eno. Stockholm, 22. nov. A A. Havas: Neko nemško vodno letalo je pristalo blizu neke švedske ladjo in poslalo na ladjo nemško posadko. Pol ure nato 60 priletela švedska letala in letela nad ladjo. Tedaj se je nemški kapitan opravičil in izjavil, da ni vedel, da se nahaja v švedskih vodah. Nemško moštvo se je tedaj vrnilo na nemško vodno letalo. London, 22. nov. AA. Havas: Neka britanska ladja je našla včeraj v Severnem morju tri nem- ške letalce v gumijastem čolnu. Letalce so izkrcali v neki luki na vzhodni obali britanskega Bern, 22. nov. t. Švicarska tiskovna agencija javlja, da je eno nemško letalo danes spet kršilo švicarsko nevtralnost, ko je letalo nad baselskim ozemljem. Švicarska vlada je to dejstvo sr>oročila nemški vladi. Italijanska ladja zadela na mino London, 22. nov. t. Reuter: Admiraliteta poroča, da je italijanska ladja »Fianone« (6600 ton) zadela na nemško mino. Nesreča se je zgodila blizu kentske obale, torej v bližini kraja, kjer je bilo zadnje dni potopljenih toliko trgovskih ladij. Ladja je razbita, toda ker ni imela mnogo tovora, se do trenutka, ko poročnajo še ni potopila. Vsa posadka je rešena. Nove letalske bombe, ki plavajo na morju London, 22. nov. AA. Havas: Posadke norveških ladij za obrambo obale poročajo, da v Severnem morju skoro vsak dan vidijo Nemška letala. »Daily Expresa«, ki objavlja to poročilo iz Osla pravi, da letala mečejo nove bombe, ki plavajo na površini in povzročajo enako škodo kot mine. Te bombe so težke po 440 funtov (220 kg). List zaključuje svoje poročilo z ugotovitvijo, da vsako letalo more prevažati samo malo število takih bomb. Podmornica potopila angleško križarko »Belfast«? Ncwyork, 22. nov. AA. DNB: »Times« objavlja neko zaupno poročilo, v katerem pravi, da je nemška |x>dmornica jiotopila britansko križarko »Belfast«, ki je bila zasidrana v zalivu Firth of Forth. Križarka »Belfast« je ena najmodernejših ladij britanske vojne mornarice. Nemške podmornice so ob irski obali potopile dve ribiški ladji in sicer »Delphin« (300 ton) in »Tjomas Henkins« (300 ton). Posadke so se rešile. ideje. Mislimo, da se rdeči gospodje podpisniki strinjajo z nami, da bi sleherna vlada, ki bi komunistom vse te pravice odmerila, ki jih zahtevajo v svojem razglasu, spadala ali v ječo ali pa v norišnico. Saj komunisti vendar sami neprestano poudarjajo, da je njih edini cilj čim prejšnja revolucija in nato krvava diktatura komunistične stranke, ki bo iztrebila z ognjem in mečem sedanjo oblast in vse sovražnike »delovnega ljudstva«. »Delovno ljudstvo« so pa seveda le oni sami, ozir. njihova stranka! Prav malo se rdeči internacionalni gospodi tudi poda. da demagoško Sari s slovenstvom in s slovenskim narodnim programom. Le kaj so komunisti že vse napravili za slovenski narod?! In kaj je židovski komunizem že vse dobrega storil za Slovane sploh! O tem bi mogel ninogo povedati, če bi smel tovoriti ruski narod, Ukrajinci, Čehi in Po-jaki... Ali mislijo gospodje od »Zveze delovnega ljudstva«, da bodo svojo rdečo židovsko kramo tudi pri Slovencih spravili v promet? In to pod nedolžnim imenom »Zveze delovnega ljudstva«? Nič manj ea ne pihne slika, ki jo razglas podaja o meanarodnem političnem položaju. fi Ta prikaz je prav zares bolj preračunan na kake nepismene, zaostule butalce kakor jia na trezne in izobražene Slovence. Tu namreč beremo črno na belem, da sta vsega gorja na svetu, zlusti pa sedanje vojne krivi Anglija in Francija, a rešilni angel, ki plava nad Evropo z oljkovo vejico v rokah je Stalin, ozir. Sovjetija, okrog katere se zbirajo demokrati in svobodoljubni narodi, v zadnjem čusu zlasti Nemčija, da se z boljševiki vred bore za zmago nad fašizmom! Anglija in Francija sta pomagali fašizmu, da je zavojeval Abesinijo, Španijo, češkoslovaško, Kitajsko... Anglija in Francija hujskata na vojno in delata težave Sovjetiji, ki je »miroljubno« zasužnila Litvo, I.atvijo, Estonijo, pobasala polovico Poljske in bi ennko »miroljubno« in v smislu samoodločbe narodov zdaj hotela seči še po Finski in po Balkanu, da bi ne bilo te »velekapitalistične« Anglije in Francije! Itd. Kdor ta političen ričet prebavi, pa res zasluži visoko sto|>njo v komunističnem paradižu na zemlji! Podpisniki razglasa, vsaj kar je izobraže-nejših, morajo iividnti Hn sn sp « svojim »manifestom« kruto blamirali. Vemo, da dobivajo od moskovske Kominterne točna navodila, ua kakšen način je v »predrevolucionarni dobi« treba agitirati in varati ljudi, da gredo na komunističen lim, ozir. v »skupno fronto delovnega ljudstva« pod komunističnim vodstvom. Toda ta navodila so včasih že nekoliko zastarela, druga so spet le splošna, okvirna, večkrat grobo preračunjena na instinkte in na neumnost in zaostalost ljudskih množic. Teh navodil Kominterne ne gre torej enostavno prepisovati, ampak bi se morali rdeči gos|iodje ta »manifest« na Slovence nekoliko bolj potruditi. Sicer se lahko potolažijo, da jim brilitni in politično izšolani Slovenci tudi potem ne bodo nasedli, ker se je naše delovno slovensko ljudstvo do svojega družabnega in gospodarskega jioložaja priborilo s prevelikim trudom, da bi svojo usodo fKilagalo v roke raznim političnim vetr-njakom 111 plačanim moskovskim prignnjačem! Zagrebška vremenska napoved: Oblačno. Zemunska vremenska napoved: Hladno in povečini jasno vreme v Primorju. Polagoma se bo vreme na zahodni polovici države in v severnih krajih zboljšttlo in se bo iu |m (um zjasnilo. V južni polovici države bo ostalo oblačno in bo tu pa tam deževalo ali pa snežilo. Z Izjav« ministrov dr. Kreka In Bešllča: 0 naših perečih političnih in gospodarskih vprašanjih Dr. šimrak odgovarja dr. Krijeviču Ker imo včeraj prinesli napad dr. Krnjeviča na dr. Simraka, moramo danes prinesti odgovor dr. Šimraka, ki ga je ta dal listom, kakor beremo v belgrajski »Politiki.: »Podlaga obtožbe gospoda dr. Krnjeviča je v trditvi, češ da vodim nekako politično akcijo ter da izdajam »la/nive lelake« / napadi na predsednika HSS g. dr. Vladka Mačka. Niti ena niti druga trditev ni resnična. Da je trditev o letakih neresnična, se je g. dr. Krnjevič mogel prepričati že po tem, ker je bila policijska preiskava v mojem uradu v soboto, dne 1. nov., brez vsakega uspeha. Policija ni naSla prav ničesar celo ne v tistem kraju mojega urada, kjer je leta 1933 iskala 42.000 letakov z božičnim vo-ščilom g. dr. Mačka, kateri je takrat bil zaprt. Zaradi razširjanja tistih voščil je bilo prijetih in obsojenih po zakonu o zaščiti države več hrvatskih visokošolcev, kakor tudi nekaj drugih uglednih osebnosti, med njimi gg. dr. Pernar in dr. Fran Binižki, ki je poleg tega bil še strahovito mučen. Po srečnem naključju pa takrat policija ni mogla najti pri meni tistih letakov, ker je prišla nekaj minut prekasno, ko so bili že vsi razdani. Jaz se že takrat nisem bal nobenih groženj, kakor se tudi nisem bal peklenskega stroja, ki je 28. februarja 193-1 bil montiran na stopnišču hiše, kjer je moj urad, kakor tudi ne ob strahotni gonji zoper mene in moje sodelnvce, ko nismo hoteli pokojnega Predavca po vzorcu drugih listov po nalogu diktature razglasiti za kriminalni tip, kakor tudi ne leta 1935, ko so v Sošicah četniki streljali s samokresi zaradi mojega klica »Živijo dr. Maček!« vpričo množice 7000 ljudi, pa tudi ob drugih prilikah se nisem bal. Vkljub žaljivemu tonu g. dr. Krnjeviča je težko verjeti, da bi bil g. dr. Krnjevič nalašč govoril neresnico o akcijah in letakih, ki jih sploh ni. Bolj verjetno je, da so informatorji g.dr . Krnjeviča zlorabili njegovo zimpanje ter ga napačno poučili. Ne zaradi tega, kakor bi se bal, ali pa zaradi tega, kakor da bi kot svoboden državljan in Hrvat ne imel pravice pečati se s političnim zadevami, pač pa zaradi resnice, zaradi morale, zaradi človečnosti in pravice, ki mora na njih temeljiti vsakršno javno delovanje, zlasti pa v hrvatskem narodu, ki se ponaša s svojim etičnim naziranjem, imam pravico, od g. dr. Krnjeviča pričakovati, da bo kot pošten mož ali podal dokaze za svojo trditev ali pa mi bo dal zadoščenje zaradi takih napadov, ki so bili izrečeni na podlagi neresničnega pripovedovanja drugih.« Razmere v emigrantskih društvih V Zagrebu je začel izhajati list »Istrski glas«, si na uvodnem mestu razlaga, kakšne razmere so v organizaciji hrvatskih in slovenskih emigrantov. Zagrebško društvo Istra hoče namreč, da bi se sedanja Zveza emigrantov preuredila ter da bi odstopil sedanji predsednik, Slovenec dr. Cok. List naglaša, da ni zoper to, da bi bil Slovenec še za naprej predsednik zveze, pač pa naglaša: »Mi nismo zoper sedanjega predsednika zato, ker je Slovenec po rojstvu, saj smo tudi zoper tiste iz dosedanjega vodstva* ki so Hrvati-po rojstvu. Naj bratje Slovenci postavijo kakega Slovenca, ki bomo vanj imeli zaupanje, pa jie bomo govorili o njegovi narodnosti. Ako je kdo na čelu kake organizacije 10 let zapored, pa je ta organizacija dosegla minimalne uspehe ter je včasih celo kompromitirala svoj obstanek, tedaj je logično, da mora ta organizacija spremeniti svoj sistem. Novega sistema pa ne morejo izvesti stari ljudje.« Nato pa list še naglaša, da je hrvatskim emigrantom vseeno ali hočejo Slovenci svojo emigrantsko zvezo za Slovenijo, ker je to stvar Slovencev, glavno je, da bomo lahko skupno sodelovali. — V drugem članku pa list naglaša: »Vprašanje istrskih Hrvatov in Slovencev je del hrvatskega, oziroma slovenskega narodnega vprašanja, zato je vse delo treba tuko urediti, da bo ves hrvatski, oziroma slovenski narod sprejel to stališče.« — Dodajemo, da Slovenci ne poznamo le istrskih Slovencev, marveč tudi goriške in primorske, ki jih je izdatno več kot slovenskih lstrijanov. Če govorimo o istrskih Hrvatih, je to v redu, zato pa govorimo tudi o primorskih Slovencih sploh. Prav bi bilo, ko bi se te organizacije enkrat uredile tako, da ne bi bile v rokah nekaj gospodov, ki z realnim življenjem našega primorskega elementa nimajo več pravih vezi. AH so Hrvati zadovoljeni? »Hrvatski Dnevnik« piše pod fetn naslovom t datumom od 21. novembra: »Današnje »Vreme« poroča, da so na spominski plošči v novem poslopju ženske realne gimnazije v Karlovcu vklesane besede, ki označujejo sedanjega državnega poglavarja in sedanjega bana Hrvatske... ter piše: Zgodilo se je, kar so že dve desetletji želeli na strani Srbov in na strani Hrvatov, in to je, da so Hrvati, ki so tudi doslej z vsem svojim vedenjem kazali, da kljub vsem neprilikam in nesporazumom žele kraljevino Jugoslavijo za svojo domovino, zdaj zadovoljeni ter da imajo na svojih ožjih tleh krajevno upravo, urejeno po svoje. — V teh dveh stavkih je zelo mnogo povedano. Ko bi se hoteli ozreti na vse, bi morali napisati cel članek. Brez dvoma je, da se na tej plošči prvikrat omenja banovina Hrvatska, toda banovo ime se je omenjalo na raznih ploščah že pred letom 1918 in kasneje. Torej je prav in, če iskreno rečemo, tudi naravno, da je na tej plošči omenjeno ime bana Hrvatske. Toda to še ne pomeni, da so Hrvati zadovoljeni. Hrvati so le delno zadovoljeni, ker hrvatsko vprašanje še ni rešeno. To vprašanje pa se ne rešuje z "nobenimi napisi, marveč s tako organizacijo hrvatskega narodnega ozemlja in hrvatskega narodnega življenja, ki bo v popolnem zadovoljilo hrvatski narod.« Demokratska stranka se spoji s samostojno demokratsko stranko? Novosadski »Dan« poroča iz Belgrada: »Kakor smo izvedeli, so dobro obveščeni politični krogi v zadnjem času zapazili novo gibanje, da bi se združili demokratska in samostojno demokratska stranka, ki sta se razšli leta 1924 prav zaradi hrvatskega vprašanja. Ker pa je zdaj hrvatsko vprašanje končno rešeno, ni nobenih ovir, da se ne bi obe stranki znova zedinili v eno ter ustvarili stanje pred letom 1924, ko je bila ena demokratska stranka. Pravijo, da ni nobenih ovir, ker ni nobenih razlik več niti v programu, niti v taktiki obeh političnih skupin, ker so odpadli vsi razlogi, ki so obe ti skupini razdvajali. Nosilci tega novega cibanja so ljudje mlajšega rodu, ki sodijo, da je HonHasp« vsaka cenitev političnih sil škodljiva.« Belgrad, 22. nov. Ti-mesa< poroča, da je nastopil v torek svojo službo v Draču angl. konzul g. Grafley Smith. To stvarno pomeni priznanje priključitve Albanije po Angliji, kar je v italijanskih krogih povzročilo veliko zadovoljstvo. Sofija, 22. nov. b. Ilavas: Bolgarski kralj Boris je v teku včerajšnjega dne sprejel lorda Lloyda v privatno avdienco, nato pa je sprejel še poslanika Švedske in Danske, s katerima se je dolgo razgovarjal. Merodajni krogi izjavljajo, da je tein sestankom treba pripisati velik pomen, kajti ni izključeno, da bo v najkrajšem času cela vrsta držav storila skupen korak za sklicanje mednarodne konference. Posvet nemških škofov Berlin, 22. novembra. (United Press.) Katoliški škofje Nemčije so se zbrali na škofjisko konferenco, ki zaseda v Berlinu. Na poučenih mestih je predmet razgovorov predlog, ki je bil stavljen berlinskemu škofu grofu Preysingu, naj bi katoliška cerkev i ozirom na vojne potrebe nemške domovine stavila vladi na razpolago polovico zlatnine in drugih dragocenih kovin, ki jih uporablja pri bogoslužju. Ni šo znano, kakšni so sklepi škofov glede tega predloga. Zakaj ni bilo ofenzive Francoska in angleška ugibanja Pariz, 22. nov. t. (Informations de Presse.) Francoski listi ponavljajo, da so sedaj pri rokah trdni dokazi, da bi se imela nemška ofenziva začeti 12. novembra, in sicer proti Nizozemski, da pa je bila odpovedana, kakor hitro je Belgija sporočila nemški vladi, da bi v tem primeru mobilizirala in dovolila francoskim in angleškim četam, da korakajo skozi Belgijo na pomoč Nizozemski. Listi navajajo v dokaz tudi podobno poročilo angleškega »D a i 1 y T e I e g r a p h a«, ki navaja, da je bilo že 25 divizij pripravljenih na nizozemski meji. Listi prinašajo tudi članek glasila angleškega ministra Edena >Y o r k s h i r e Poste, ki razglablja, kaj je odvrnilo Nemčijo od ofenzive. >Yorkshire Post« našteva sledeče razloge: 1. Nemčija računa, da bi na vzhodu izbruhnili nemiri. 2. Italija in Sovjetska Rusija odvajata od Nemčije čedalje več surovin, ki jih hoče dobiti iz skandinavskih dežel, iz Balkana in iz Podonavja. K dogodkom v Pragi Mnenje »Osservatore Romano« in »Timesa« B Rim, 22. nov. t. PP. (Est Radio.) Osservatore Romano« meni v zvezi s krvavimi dogodki, ki so se pripetili na praškem vseučilišču, da demonstracije čeških dijakov izražajo tudi čustva vsega češkega ljudstva, ki se je čutilo krivično prizadeto, ko je bilo vodstvo Karlovega vseučilišča odvzeto Čehom in predano Nemcem. Kajti ustanovne listine Karlovega vseučilišča, ki so podpisane od cesarja Karla IV. in papeža Kle-menta II., izrecno in nedvoumno poudarjajo, da ostane Karlovo vseučilišče v Pragi last »domovi-ne Čehov in češk?ga ljudstva«. Razlastitev je torej povzročila razumljivo razočaranje, ki je prišlo do izraza v zadnjih demonstracijah. London, 22. novembra, t. (Reuter.) »S u n d a y Times« pravi, da so demonstracije v Pragi in nemški odgovor na nje dokaz, da dosedanji način vladanja ni rodil nobenih uspehov v območju če-ško-m oravskega protektorata. Najstrožji ukrepi nemških oblasti nasprotno dokazujejo, da se upravne oblasti bojijo počasi vzklijajočih ljudskih nemirov — o katerih je bivši češki poslanik v Londonu Massaryk dejal, da so prišli prehitro — kajti sicer bi ne bile odredile tako strašnih kazni proti demonstrantom. Kako drago bo Nemčija morala plačati svojo oblast nad bivšo Avstrijo, Češkoslovaško in Poljsko, piše »Sunday Times«, zaenkrat ni mogoče prerokovati. Prav gotovo pa bo morala Nemčija vzdrževati v vseh teh krajih zelo močne oddelke svoje oborožene sile. Neurath hoče odstopiti 3. Nemčiji primanjkuje petroleja. 4. V vrhovnem vodstvu oborožene sile ni polnega soglasja glede načrta, ki mu je treba dati prvenstvo. Hohenzollernci zvesti Nemčiji in Hitlerju Izjava princa Avgusta Viljema Berlin, 22. novembra, t. Dopisnik >Neue Ziir-cher Zeitung« javlja, da je ob priliki zadnje časnikarske konference, ki jih propagandno ministrstvo organizira dnevno, .imel princ A u g u s t X iljem,.sin bivšega nemškega cesarja Viljema II., nagovor na zbrane časnikarje. V tem nagovoru se je dvignil proli raznim poročilom, ki jih trosijo o zadržanju bivše cesarske družine Hohenzollerncev napram Hitlerju in Nemčiji. On sam ima višji čin v narodnosocialistični organizaciji SA in deluje pri prehranjevalnem oddelku mestne uprave v Potsdamu. Poudaril je, da se Hohenzollernci nikoli ne bodo udeležili kakšnega dejanja, naperjenega proti Nemčiji. Borba proti Hitlerju pa pomeni danes borbo proti Nemčiji. Bivši cesar Viljem je Hitlerju čestital, da je bil obvarovali pred atentatom in Hitler se mu je za čestitke zahvalil. Trenutno je 10 članov Hohen- H trajnih smernic, zollernske družine na fronti, med njimi eden sin bivšega cesarja in 9 vnukov. Bivši prestolonaslednik Viljem prihaja redno vsak dan v Berlin ter vodi družinsko posestvo v Oelsu. Tudi on bo te dni javno izpovedal, da je lojalen do Nemčije in njenega vodstva. Nato je princ časnikarjem še dejal, da se bo njegov oče, nekdanji nemški cesar Viljem, kmalu povrnil v rajh. Svoj govor je končal s pozdravom »Heil Hitler I«. Ugled katoliške Cerkve v Angliji raste London, 22. novembra, lj. Že v prejšnji svetovni vojni je Angleška z zaupanjem uprla oči v vodilne može katoliškega življenja. Se pred letom 1914 je bil tudi v Angliji zelo splošen predsodek, da iskren katoličan iic more biti pravi in zanesljivi rodoljub. Vojna z vso razrvanostjo pa je ta predsodek temeljito ovrgla, saj se je izkazalo, da so katoliški školje in duhovniki vedno spregovorili v pravem času in vsaka njihova beseda jc razodevala, da svoj nauk zajemajo iz globljih in zanesljivejših virov kot pa so krilatice, dočim jc javnost morala gledati, kako so anglikanski in protestantovski voditelji naredili marsikak skok vstran. Tako so besede katoliških mož odmevale tudi v anglikanskih in protestantskih krogih in so vzbujale vsaj občudovanje, če ne izpolnjevanje. Katoliški škofje v Angliji sicer niso velikokrat stopili pred javnost. Kadar pa so spregovorili, so govorili z zavestjo odgovornosti in z dostojanstvom, kakršnega mu Anglež nikjer drugod ni mogel opaziti enakega. In katoličani so vedeli, da je prav, ljubiti domovino, in domoljubi so vedeli, da je prav, biti katoličan. In to ne zgolj zato, da jc tako rekel ali pridigal morda kardinal Bourne ali kdo drugi, ampak zato, ker so vsi katoliški poglavarji govorili in učili iz istih osnov, iz istega temeljnega nauka. Katoličanstvo jc k velikim vprašanjem, ki so takrat stopala pred iskajočega človeka, po vsej Angliji govorilo enako, dočim jo bilo v angliknnizmu in pro-testantizmu več stališč, med seboj popolnoma si nasprotujočih, kar je med anglikanci in protestanti povzročalo dvome in zmedo. Pokazala sc je enotnost katoliškega nastopa, kakršnega v nobeni drugi duhovni sili ni bilo. - Nekaj podobnega so v Angliji odigrava ilanes. Prva okrožnica svetega očeta jc naletela v Angliji na najprisrčnejši odinev. Eden izmed največjih angleških dnevnikov »Ti-mes« je veliko pisal o tej okrožnici. In značilno je, da je no odklanja, tudi ne omalovažuje, ampak celo pravi, »da bi si najmo-drejša papeževa svarila na koncu okrožnice vsi morali vzeti k srcu«. Ta svetovni list nato navaja papeževe svarilne besede, da je »ura zmage za zmagovalca lahko tudi ura skušnjave« in dodaja svarilo, da bi prihodnje mirovne pogodbe morale biti prežete pravičnosti, da ne bi ponavljale starih in novejših zmot in vseh njihovih žalostnih posledic. Na nekatoliški strani pa se kljub stiski časa šo ni pojavil noben močnejši duh, ki bi bil kos vsak dan bolj rastočim vprašanjem. Anglikanski duhovniki na eni strani z vsem ognjem zagovarjajo mir skoro za vsako ceno, drugi pa spet s prav tako gorečnostjo ozna- niniA .» m 1/piSapcbn vninn nrnti h i 111' - njajo neizprosno križarsko vojno proti hitle rizmu. Anglikanski canterburijski nadškof je v prvem mesecu vojne imel pridigo, ki so jo prenašalo tudi radijske postaje, ki pa je zaradi svojega Nemčiji prijaznega stališča povzročila med angleškimi krogi precejšnjo zmedo. Kmalu nato pa je imel domoljubno pridigo anglikanski nadškof v Yorku. ki pa je zavzel popolnoma drugo stališče. Ni čuda torej, če Angleži v tej dobi narodnih in mednarodnih kriz z vedno večjo notranjo potrebo gledajo proti Rimu in katolištvu. odkoder J- - pričakujejo resnično zanesljivih in edino London, 22. novembra, b. Uradno poročajo iz Londona, da je protektor von Neurath ponudil svoj odstop, ker smatra, da je njegova misija za doprinesek k pomiritvi med češkim in nemškim narodom zaradi dogodkov zadnjih dni, zlasti pa zaradi taktike, ki so se jo poslužile formacije SS-oddelkov, neuspela. Merodajni krogi so mnenja, da je malo verjetno, da bi Hitler ustregel zahtevi g. von Neuratha. Bratislava, 22. nov. t. »United Press« poroča, da so Nemci na Slovaškem dobili povabilo od strani Nemčije, da se pripravijo na preselitev v nemško državo. Novica je bila med njimi sprejeta z mešanimi čuvstvi. Grožnje rdečega admirala Novi izpadi sovjetskega tiska proti Finski Moskva, 22. nov. b. Polilični krogi Moskve pripisujejo velik pomen članku, ki je izšel v »Pravd i«, v katerem člankar trdi, da je sovjet-sko-baltsko brodovje popolnoma pripravljeno in da samo čaka na povelje. Člankar na nesumljivo jasen način opominja Finsko zaradi prekinitve diplomatskih odnosov s Sovjetsko Rusijo. Za okrepitev miru je treba osvoboditi Leningrad od pritiska in kakršnihkoli zavojevalnih namer. Moskva, 22. nov. b. Veliki manevri sovjetsko-baltskega brodovja se vodijo sedaj blizu estonskih otokov Osel in Dabo, ki lih je finska vlada pred kratkim odstopila Sovjetski Rusiji. O njih poroča v »I z v e s t j i h« povel jnik baltskega brodovja admiral T r i b u č. Ton čianka je zelo oster in grozilen. Glavne misli tega članka so: Šovjctsko-baltsko brodovje je danes premočno, da bi se pustilo zapreti v daljni kot Finskega zaliva. Igra finske vlade ne igra interesom Finske, temveč le interesom onih, ki hočejo Finsko izkoristiti za sovražne napade na Sovjetsko Rusijo. Tribuč pravi nadalje v članku, da ničesar ne bo odvrnilo Sovjetske Rusije, da vzpostavi stalen mir v Finskem zalivu. Rdeča zastava baltskega brodovja bo vsak trenutek slavno in častno izpolnila vsako povelje komunistične stranke sovjetsko vlade in velikega narodnega voditelja Stalina. Hore Belisha o vojni »Čas dela za zaveznike« London, 22. novembra, t. (Reuter.) V spodnjem domu je imel vojni minister Hore Belisha svoj tedenski govor, v katerem je poročal o vtisih, ki jih je prinesel s seboj iz Francije, kjer je obiskal angleško armado na' nemški fronli. Vojni minister je dejal, da postaja Anglija vsak dan močnejša, da njena armada raste, da razpošilja vsak dan vojaštvo in orožjo na vse kraje imperija, da bodo pripravljeni na vse možnosti povsod. Angleška armada v Franciji stoji pripravljena. Anglija organizira tudi jxisebno milico za pomožno službo ter razpolaga že s 85.000 izvež-banimi prostovoljci. Sedanja vojna je posebne vrste. Kdor bo dalje vzdržal, bo zmagal. Kar se tiče vzdržanja. slovijo Angleži vprav zaradi te lastnosti. Čas dela za zaveznike. Zavezniki lahko izbirajo tudi čas, ko bodo napadli. Do takrat pa s polnim zaupanjem in s polno pripravljenostjo čakajo na napad nasprotnika. Mine na španski obali London, 22. nov. b. Exchange Telegraph) Opoldne so prispele alarmantne novice s španske obale in severozahodne obale Irske. Poročajo, da je poveljnik angleške ladje pri prihodu v Lisbono izjavil, da je 12 milj daleč od severozahadne španske obale videl mine. Z odprtega morja prihajajo novice, da je tamkaj že naletela neka ribiška ladja na mino in se potopila. Ni znano, če gre tu le za osamljene mine ali za sličen slučaj, kot je bil na vzhodni obali Anglije, kjer se je mnogo lalij potopilo. Čudna japonska ponudba Ameriki Ziirich, 22. nov. b. »N e u e Znrcher Zeitung« poroča iz Londona, da je neka zelo visoka in ugledna japonska osebnost dala dopisniku ene izmed največje ameriške agencije izjavo, za katero mislijo, da bo izzvnla veliko senzacijo v Združenih ameriških državah. Ta japonska osebnost je izjavila, da bi japonska vlada bila pripravljena, da za protiuslugo, če Amerika umakne odpoved japonsko - ameriške trgovinske pogodbe, ki preneha veijgti meseca januarja 1940, stavi na razpolago Angliji in Franciji vso svojo gospodarsko in moralno podporo, vse seveda v okviru nevtralnosti. Japonska ponudba, ki se po svoji vsebini lahko označi kot »dobrohotna nevtralnost«, se smatra kot začasen poskus za pripravo terena k ponovnim ožjim stikom z Ameriko. Treba je počakati, kako bo ameriška javnost odgovorila na to ponudbo. Sama izjava daje vedeti, da bi japonska vlada bila zadovoljna tudi z začasnim podaljšanjem ameriško-japonske trgovinske pogodbe in da bi pozdravila ameriško posredovanje med Kitajsko in Japonsko. Povsem jasno je tudi. da bi tak korak Ameriko pozdravila tudi angleška diplomacija. Angleži zasegajo nemški tovor London, 22. nov. t. Reuter: Angleška admiraliteta javlja, da jc v tednu, ki se danes konča, zasegla 14.000 ton blaga, o katerem sumniči, da je bilo namenjeno Nemčiji. V vsej dosedanji vojni je Anglija zasegla takšnega blaga že 441.000 ton. Admiraliteta javlja nadalje, da so nemške vojne ladje zaustavile nemško trgovsko ladjo »Bcr-t a F i s c h c r« (4000 ton), ki je plula pod napačnim imenom. Ker se ni hotela na štiri ojKizorilne strele ustaviti, so jo obstreljevali. Moštvo je bilo izkrcano in so ga vojne ladje prepeljale na angleška tla. Ladjo so ponoči viharji vrgli na čeri in jo razbili. Nemško-sovjetsko sodelovanje Helsinki, 22. novembra, t. (Reuter.) Tukaj je v »Hotel Metropolu« že mesec dni nastanjenih 80 nemških inženirjev in strokovnjakov mehanike, ki bi imeli potovati v Sovjetsko Rusijo ter nastopiti delo v gotovih tovarnah, kakor je bilo dogovorjeno med nemško in sovjetsko vlado. Nemški strokovnjaki še vedno čakajo na dovoljenje sovjetskih oblasti, ki se na vse mogoče načine izvijajo, da bi dovoljenje za vstop izdale. Nemška himalajska odprava v Indiji internirana Rim, 22. nov. lj. Štefani: Nemško himalajsko ekspedicijo, ki je nameravala doseči vrh Himalaje, so v Indiji prijeli. Angleške oblasti so vse člane ekspcdicije odpeljale v Bombay, kjer so jih internirali. v Bombayu je interniranih že 400 drugih nemških podanikov, ki so jih sem zbrale angleške oblasti z ostalih indijskih mest. Velika naročila pri škodi Plzen, 22. nov. Štefani. »Škodovi zavodi« e«. dobili velika naročila, da bodo izdelovali topove za nemško vojsko. Po zavzetju Češke po Nemcih je to podjetje prišlo pod nemško vodstva Qjo4pCfdaKStvjo Povečanje izvoza v oktobru Objavljeni so že podatki o naši zunanji trgovini v mesecu oktobru 1039, ki kažejo po velikem padcu v septembru znaten napredek naše zunanje trgovine tako po obsegu kakor tudi po vrednosti. Uvoz je znašal oktobra 357.1 milij. din, izvoz pa 512.0 milij. ton, skupno je torej znašal zunanjetrgovinski promet 869.2 milij. din, septembra pa samo 493.75 milij. din, lani oktobra pa 838.3 milij. din. Tako je letošnja vrednost naše zunanje trgovine radi j>ovečanja izvoza narasla na večji obseg kot lani oktobra. V naslednjem podajamo primerjavo obsega in vrednosti naše zunanje trgovine v zadnjih mesecih lani in letos: Količina (v tis. ton): Uvoz Izvoz 1938 1939 1938 1939 143 114 261 323 110 111 348 383 »r 102 52 296 107 .ill 81 74 303 247 *TT Vrednost (v milij. din) : Uvoz Izvoz 1938 1939 1938 1939 403.2 433.8 282.7 594.7 407.1 415.94 461.85 594.7 368.64 253.25 397.05 240.5 374.4 357.1 463.9 512.04 predmetih nam kažejo naslednje številke (v milijonih dinarjev): surovi bombaž liom bazna prediva bombažne tkanine surova volna volneno predivo volnene tkanine svilena prediva nepredelano železo izdelki iz železa nafta premog 6troji in aparati elektrotehn. predm. prevozna sredstva Uvoz posameznih predmetov izkazuje v zadnjih mesecih velike razlike. Predvsem opažamo, da se je znatno zmanjšal uvoz surovin za našo tekstilno industrijo. Narastel je le uvoz surovega bombaža. Poleg tega pa smo za kritje naših potreb uvozili več bombažnih in volnenih tkanin kot običajno. Uvoz železa je stalno znaten, manjša pa se uvoz premoga. Uvoz prevoznih sredstev je padel, narastel pa je uvoz strojev. Uvoz surove nafte se je podvojil. Uvoz 1938 1939 okt. avg. sept. okt 28.14 13.0 13.2 21.7 24.1 32.65 11.1 4.66 12.5 14.26 9.14 15.0 7.4 6.7 4.56 2.26 7.8 16.46 5.3 2.85 17.8 19.8 21.3 26.6 8.5 7.6 5.14 10.3 4.1 5.9 3.3 7.1 23.3 18.1 14.2 12.5 6.75 4.15 6.07 12.5 6.2 18.6 7.47 6.6 27.44 27.9 18.64 31.4 16.2 16.35 11.84 13.3 12.7 23.2 8.5 6.3 Izvoz 1938 1939 okt. avg. sept. okt. pšenica 56.5 110.3 19.3 63.36 6veže sadje 30.4 27.9 39.0 43.9 suhe češplje 7.9 — — 30.97 opij ■ — 1.96 — 11.1 hmelj 15.0 0.05 27.04 50.0 tobak 20.55 36.95 38.4 13.5 konoplja 17.9 16.9 0.96 14.4 goveda 8.15 7.0 7.6 15.4 prašiči 38.4 50.56 5.97 34.1 sveže meso 12.95 10.0 4.86 18.1 mast 5.1 10.15 0.7 15.5 jajca 5.54 9.86 7.1 9.5 stavbni les 55.66 79.35 29.04 59.6 kalci jev cianamid 0.16 7.8 5.35 9.1 cement 6.6 5.26 0.5 2.1 svinec 1.1 2.3 — 1.9 baker 8.9 63.7 — 4.0 rude 37.6 38.2 3.2 4.3 Ta tabela . kaže, da je v oktobru znatno narastel izvoz kmetijskih pridelkov, ki je v septembru zelo zastal. Zlasti je narastel izvoz živine in masti ter mesa. Septembra je izvoz svinj dosegel najnižje 6tanje, zato je pa oktobra izredno narastel. Izvoz masti ,ki je septembra skoraj prenehal, je zopt obnovljen. Izvoz lesa se je podvojil ter je višji kot lani oktobra. Še vedno pa je slab izvoz naših rud in že dva meseca nismo izvažali surovega bakra v inozemstvo. Tudi izvoz rud je zelo zaostal. julij avgust septemb oktober julij avgust september oktober V uvozni trgovini opažamo sicer povečanje uvoza, vendar še nismo dosegli kolikor toliko nor-malnga stanja, ker smo uvozili znatno manj surovin kot prejšnje mesece. Vrednost našega uvoza kakor tudi količina sta bili oktobra nižji kot oktobra lani. Pri izvozu pa opažamo, da se je po količini od septembra na oktober več ko podvojil, po vrednosti pa tudi. Tudi je vrednost izvoza višja kot lani, vendar je količina manjša. Zmanjšanje izvoza je zabeležena pri rudah in kovinah, zato je tudi vrednost izvoza bolj narasla kot količina. Zaradi povečanja izvoza v veliko večji meri kot uvoza, je narasla tudi aktivnost naše zunanje trugovine. Avgusta 1939 je bila naša zunanja trgovina aktivna za 178.74 milij. din, septembra pa je bila že pasivna za 12.7 milij. din. Oktobra se je položaj izboljšal, tako da je bila naša zunanja trgovina zopet aktivna za znatno vsoto 154.9 milij. dinarjev. Pripominjamo, da je lani oktobra znašala aktivnost naše zunanje trgovine le 89.5 milij. dinarjev. Skupno je znašal v prvih 10 mesecih t. 1. naš uvoz po količini 962.647 ton (lani v prvih 10 mesecih 1.048.254 ton) v vrednosti 3,988.04 (4,198.98) milij. din. Naš uvoz je bil torej v primeri z lanskim letom po količini za 8.17% manjši, po vrednosti pa za 5.02%. Izvozili pa smo v prvih 10 mesecih letos 2.724.592 ton (lani 3,077.067 ton) za 4.169.03 (3,993.15) milij. din. Izvoz je torej po količini padel za 11.46%, po vrednosti pa je celo narastel za 4.47%. Gibanje naše zunanje trgovine po posameznih Surovine za usnjarstvo in čevljarstvo Kljub naši znatno razviti živinoreji moramo vsa- | mesa v hladilnih vagonih ter organizirati predelavo ko leto za potrebe naše usnjarske industrije uvažati I in konserviranje ostalega mesa. znatne količine kož, dočim jih na drugi strani zopet I 3. Pospeševati je treba domačo proizvodnjo stro- izvažamo. Tako nam kaže uvozna in izvozna stati- jil, zlasti pa ferokroma. stika za prvih 8 mesecev 1939 in 8 mesecev 1938 4. Naša izvozna politika naj bo: tornranje izvoza te-le številke uvoza in izvoza: usnja in izdelkov, posebno pa čevljev ob priliki trgo- Uvoz (v milij. din) Izvoz (v milij. din) vinski hin drugih pogajanj klir. drž. dev. dež. klir. drž. dev. drž. Končno predlaga Zveza industn,cev, naj se takoj 10» m t skliče konferenca zainteresiranih faktorjev z mero- 1939 15.6 22 0 515 26.45 ™nistrstvi *lede ureditve teŽa vprašanja. Nadalje nam kaže bilanca zunanje trgovine naših strojilnih ekstraktov, da smo sicer bili v teh predmetih aktivni, vendar ne smemo pozabiti, da se uvoza nekaterih strojilnih snovi ne da nadomestiti z domačo proizvodnjo. Uvoz ekstraktov za strojenje je znašal v prvih 8 mesecih letos (v oklepajih podatki za 1938) 9.35 (9.36) milij. din, od tega iz klirinških držav 2.37 (1.74), iz deviznih držav pa 7.0 (7.6) milij. din. Izvozih pa smo ekstraktov za 41.7 (29.85) milij. dinarjev, od tega v klirinške države 35.2 (26.2), v devizne pa 6.5 (3.6) milij. din. Tudi surovih kož bi imeli doma dovolj, če ne bi izvažali toliko žive živine in s tem tudi kož. Tu bi se dalo odpomoči s tem, da bi na mejah države uredil: velike izvozne klavnice, ki bi zadržale doma surove kože, dlake, rogove, kosti, čreva, loj itd. Meso pa bi izvažali ali sveže ali pa v hladilnih vagonih ali pa konservirano. Investicije, ki bi bile v ta namen potrebne, bi se dale z lahkoto amortizirati. Tako bi imeli na razpolago dovolj kož in usnja (izvažamo samo svinjsko galanterijsko usnje) :n bi izvažali samo končne proizvode, nam bi pa ostalo za usnjarstvo in čevljarstvo dovolj surovih. Tudi je usnjarska industrija v veliki meri navezana na uvoz strojil in pomožnih materiali). Tu pridejo v poštev: quebrache-ekstrakt (Argentina, valo-neje (Grčija in Turčija), mimoza (Južna Afrika), kitov loj (Norveška) in parafin (sev. Amerika). Uvoz teh predmetov je nam življenjsko potreben. Zaradi tega predlaga slovenska usnjarska industrija, da bi se za te predmete dovolila kompenzacija. Obenem pa bi bilo potrebno povečati tudi domačo proizvodnjo teh surovin: ferokrom, raznih ekstraktov itd. O položaju v usnjarski ter čevljarski industriji je te dni razpravljala sekcija usnjarske in čevljarske industrije Zveze industrijcev v Ljubljani, ki je sestavila posebno spomenico glede tega in jo poslala vsem merodajnim faktorjem. Zveza industrijcev ugotavlja, da se je začelo občutno pomanjkanje usnja, ker manjka »urovih kož in raznih strojil in pa, ker nekatere kapitalno močne roke zadržujejo usnje in posamezne pomožne materialije ter jih sedaj delno sploh ne prodajajo, delno pa dvigajo cene (za parafin je cena narasla za 300% od avgusta 1939). Uvoz prekomor-skih strojil je otežkočen zaradi dviga cen in deviznih težit oč. Spomenica navaja nadalje tale primer. Neka usnjama je naročila na osnovi norveške ponudbe 30 ton kitovega olja in prosila uvozni komite Narodne banke za dovoljenje uvoza. Ko je to dovoljenje prejela, je cena ie tako narasla, da je s tem dovoljenjem bil omogočen samo uvoz 20 ton olja. Nato je tovarna zaprosila še za devize in ko je prišla ugodna rešitev, je mogla za dodeljene devize kupiti le 8 ton kitovega olja. Vse druge države naravnost mrzlično hite kupovati surovine za svoje usnjame in čevljame, zato moramo tudi mi pohiteti. Zaradi tega predlaga Zveza industrijcev naslednje načelne smernice: 1. Uvoz strojil naj ee popolnoma oprosti raznih omejitev in deviz naj se dodeljujejo zadostno. 2. Treba je boljše izkoristiti obstoječe in urediti jsvezse klavnic« in organizirati izvoz svežega I Nameravano varčevanje v našem gospodarstvu Belgrajska »Politika« prinaša naslednji članek pod naslovom »Na pristojnih mestih proučujejo vprašanje varčevanja v domačem gospodarstvu. Med drugim se menijo X) vprašanju, da bi uvedli brezmesne dni, da bi se prepovedalo klanje preveč mlade živine, prascev, jagnjet in telet, kakor tudi da bi se uvedel enoten kruh po vsej državi«. Članek »Politike«, ki ga prinašamo zaradi informacije, ne da bi se mi z njim strinjali, se pa takole glasi: »Te dni pristojna mesta obravnavajo vprašanje bolj gospodarskega konzuma v naši državi. Najprej mislijo na to, da bi uredili porabo živeža. To je obenem znamenje, da se je vprašanje varčevanja načelo ne zaradi pomanjkanja, ker je živeža v naši državi v vsakem času dovolj za domačo potrebo, pač pa zaradi boljšega gospodarjenja. Naši državi je danes mogoče mnogo pridelkov zelo ugodno prodati v inozemstvu. Konjunktura je zaradi vojne zelo ugodna ter bi bila velika škoda z narodno-gospodarskega vidika, ko bi je ne izkoristili. Na drugi strani pa je postalo neobhodno potrebno, da se izvoz iz naše države poveča ter da se preskrbimo z raznimi surovinami ter storjenimi izdelki iz drugih držav, ki v zameno za to iščejo naših pridelkov. Pred dvema dnevoma smo zapisali, da je mogoče, da bosta uvedena eden ali dva dneva na teden, ko se meso ne bo trošilo. To možnost zdaj obravnavajo kot eden izmed ukrepov, ki jih mislijo izvesti v tej akciji za varčevanje v domačem konzumu. Ni nemogoče, da bodo za brezmesni dan vzeli sredo in petek, ki ju bodisi pravoslavni bodisi katoličani v precejšnji meri imajo za postne dni. Glede živine so obravnavali še en ukrep, ki naj bi povečal varčevanje, oziroma, ki naj bi omogočil večji izvoz. To je vprašanje klanja mlade živine. V naši državi koljejo zelo mnogo mladih prasej, jagnjet in telet. Tako se uničujejo milijoni kosov živine, ki bi sicer v nekaj mesecih svojo težo podvojili ali celo potrojili. S tem v zvezi pa je treba omeniti, da je klanje mladih prascev in mladih jagnjet prepovedano v večini držav na svetu. Tu ne gre le za industrializirane severno-evropske države, temveč tudi za agrarne države, kakršna je Danska ali Holandija, potem baltiške države, ki imajo tudi kaj napredno kmetijstvo. Končno pa je treba omeniti tudi samo Bolgarijo, kjer je tudi prepovedano klati mlade prasce. Na Angleškem je prepovedano klati mlada teleta. Vse to, tako pravijo v krogih, ki zdaj obravnavajo ukrepe zaradi varčevanja, jasno govori, da bi tudi pri nas bilo treba nekaj takega ukreniti, čeprav bi ne bilo sedanje izvozne konjunkture in drugih vzrokov za varčevanje. Prav tako mislijo tudi urediti gospodarjenje s kruhom in žitom, 2e pred dvema mesecema je uradna komisija predlagala, naj bi se uvedel enoten črn kruh v vsej državi. Bel kruh bi bil po predlogu te komisije dovoljen le bolnikom, ki so v bolnišnicah, in pa takim rekonvalescentom, ki bi ga jim zdravnik izrecno predpisal. Za vse druge državljane v državi bi bil le zdravi črni kruh. Ni tudi izključeno, da se ne bi določilo obvezno mešanje pšenične moke z moko drugih žit. Vse to naj bi privedlo do prihrankov, ki bi nam mnogo koristili. Vzporedno s tem bi šla tudi akcija, da bi se povečal pridelek. Pri današnjih cenah, ki jih plačuje inozemstvo, se splača, če porabimo marsikako sredstvo za povečanje pridelkov. Pri živini se danes splača, če dobiva boljšo krmo, pri žitu in drugih pridelkih pa se splačajo umetna gnojila.« Tako se glasi članek belgrajske »Politike«, ki pa seveda ni za zdaj nič drugega kakor nekako razmišljanje o tem vprašanju. Marsikaj je v tem članku pravilno napisano, ne velja pa le za sedanje razmere, temveč za vsak čas. Ne vidimo pa razloga čezmerno povečavati naš izvoz, ker bi s tem na drugi strani hudo udarili kupujoči domači trg, ki je sestavljen po večini iz malih in revnih gospodinjstev. Torej je treba tudi to imeti pred očmi ter vse prej poskrbeti, da posledic ne bi nosili mali ljudje. Zato menimo, da bodo merodajni krogi o teh rečeh drugače sodili kakor pa člankar belgrajske »Politike«, ki je brez dvoma dobro mislil, pa ni vseh okolnosti pretehtal. Delna omejitev porabe bencina Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi pri Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani je sklical v sredo ob 10. dopoldne v Trgovskem domu v Ljubljani sestanek, na katerem naj bi vsi prizadeti razpravljali o omejitvi prodaje bencina. Za sestanek je vladalo veliko zanimanje in je bila zato udeležba zelo lepa. Sestanek je začel predsednik odseka Viljem Laznik, ki je orisal namen sestanka in načrt našega gospodarstva s tekočimi gorivi. Naša država porabi na leto 150.000 ton tekočih goriv in bencinski kartel pri uvozu tega goriva zasluži samo na popustu pri carini okrog 150 milijonov din na leto. Omejitev porabe bencina bo tudi hudo zadela državno blagajno, ki bo zgubila na leto 80—90 milijonov din ali na dan 240.000 din zaradi manjšega dohodka na trošarini. Tajnik odseka Albert Kiler pa je v izčrpnem in zelo zanimivem referatu orisal delovanje kar-tela. Znano je, da imamo tudi v naši državi ležišča nafte, da bi lahko tudi izkoriščali oljnat škrilja-vec, tako da nam tekočih goriv sploh ne bi bilo treba uvažati. Ker so pri nas zanemarjali ta vprašanja, se je v Zagrebu ustanovila neka velika tuja petrolej ska družba, ki naj bi sicer iskala nafto. Ta niina interesa na tem, ker si je priborila monopolni položaj. Prišli so tudi predlogi, naj bi se naša nafta predelovala v tujini, kakor da nihče ne bi vedel, da je najbolj potrebno, da sami postavimo domače rafinerije in ne samo destilacije. Pri sedanji stiski je ugotovljeno, da je kljub velikim ugodnostim kartel nalašč zaprl svoje zaloge zato, da bi lahko uničil konkurenco domačih trgovskih uvoznikov bencina. Sprejeta je bila tudi obsežna resolucija, ki poudarja, da bi omejitev porabe tekočih goriv izredno zadela naše gospodarstvo in da bi bili prizadeti tudi nameščenci in delavci avtomobilske, stroke. Ker je nezaposlenost že sedaj velika, bi število nezaposlenih hudo naraslo še zaradi vseh delavcev, monterjev, šoferjev avtotaksijev, nameščencev garaž in mehaničnih delavnic, ki morejo obratovati le, če je dovolj bencina na razpolago. Poleg tega bi tudi dohodki države in banovine, tako na monopolskih, kakor tudi trošarinskih taksah in pristojbinah izgubili velik vir dohodkov. Težko pa je orisati škodo, ki bi jo imel promet posebno v tistih krajih, kjer ni železnice in kjer je tudi preskrba z živili odvisna od dovoza z motornimi vozili, na katerega smo marsikje že kar navajeni. Resolucija predlaga, naj se uredba o tekočih gorivih takoj razveljavi in hkrati z njo pravilnik in navodila glede tekočih goriv. Država sama naj izpelje najbolj strogo kontrolo nad delovanjem kartelov, posebno strogo pa naj nadzira bencinsko zalogo, katero karteli po predpisih morajo imeti. Nadzira naj se tudi raziskovanje ležišč nafte, država pa naj zgradi rafinerije za predelavo oljnih škriljevcev. Pomemben je predlog, naj država domačim trgovcem in uvoznikom dovoli prost" uvoz nafte in bencina, kdo pa je domač trgovec, naj odločajo trgovska združenja in zbornice. — V odbor za določanje cen bencinske mešanice naj bo za Slovenijo imenovan tudi zastopnik osrednjega odseka trgovcev s tekočimi gorivi pri Zvezi trgovskih združenj dravske banovine. Zastopnik uprave policije g. Ramovš je da! zelo zanimivo pojasnilo, ki je bilo sprejeto s prav posebnim odobravanjem. Povedal je namreč, da je uprava policije morala po svoji službeni dolžnosti pregledati zaloge bencina v Ljubljani in je ugotovila, da so vse zaloge v Ljubljani do vrha polne. Vendar pa zastopniki petrolejskih družb v Ljubljani nimajo pravice bencina prodajati, ker so jim to iz Zagreba prepovedali. Ugotovljeno je tudi, da so zaloge kartela zadostne. Zaradi tega je uprava ljubljanske policije intervenirala v Zagrebu, naj družbe dovolijo ljubljanskim zastopnikom prodajo bencina in je bilo določeno tole: Vsi, ki kakor koli žive od motornega prometa, torej avtobusni podjetniki, avtoizvoščki, prevozniki in vsi drugi, ki jim je avto nujno potreben za izvrševanje službe in poklica, bodo v bodoče dobivnli potrebne količine bencina. Omejeval pa se bo še v naprej zasebni avtomobilski promet, ki ni nujno potreben. * Pogajanja t Madžarsko. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu sporoča, da se bodo dne 28. novembra začela v Belgradu pogajanja med našo državo in Madžarsko za sklenitev nove trgovinske in plačilne pogodbe. Madžarska delegacija bo prišla v Belgrad, vodil jo bo gosp. Ničlo, pomočnik ministra zunanji zadev. Licitacije 23. novembra bo v pisarni garnizij-ske uprave v Ljubljani pismena licitacija za oddajo pravice prodajanja sladkornih proizvodov po vojašnicah ljubljanskega garniziona pod zakup. — Dne 12. decembra bo pri Upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo raznih električnih motorjev, ekshaustorov in dvigala. — Dne 25. novembra bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo razne ljudske hrane. Dobava. Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani, gradbeni oddelek sprejema do 24. novembra ponudbe za dobavo raznih ognjegasnih cevi. Borze c Sama še danes in j'utri ob 16., 19. in 21. ari Jeanette Mac Donald v sijalnl. razkošni in melodijozni opereti TARANTELA KINO SLOGA Telefon 27-30 I Dne 22. novembra. Denar AmerlSkl dolar 55.— Nemška marke 14.30 Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 8,958.075, na belgrajski pa 4,456.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 681.000 din. Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 funt.......173.90- 177.10 Pariz 100 frankov.......98.35— 100.65 Newyork 100 dolarjev , , . . 4421.25—4481.25 Ženeva 100 frankov . . . . . 995.00—1005.00 Amsterdam 100 gold. , , . . 2347.20—2385.20 Bruselj 100 belg.......734 00— 746.00 Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt ....... 215.00—218.20 Pariz 100 frankov..... 121.65— 1233.95 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov . , . . , 1229.22—1239.22 Amsterdam 100 gold. .... 2901.41—2939.41 Bruselj 100 belg ....... 907.32— 919.32 Ljubljana — Zasebni kliring Berlin 1 marka ....... 14.20— 14.40 Zagreb — Zasebni kliring: Solun 100 drahem ..... . 36.32— S7.02 Belgrad — Zasebni kliring: Solun 100 drahem ...... 34.65— 86.35 Curih. Belgrad 10, Pariz 9.84, London 17.54, Newyork 445.75, Bruselj 73.90, Milan 22.50. Amsterdam 236.60, Berlin 178.62, Stockholm 106.12, Oslo 101. 25, Kopenhagen 86, Atene 3.40 ponudba, Helsingfors 8.80, Buenos Aires 104. Vrednostni papirji Volna Skoda; v Ljubljani 435—438 v Zagrebu 438 blago v Belgradu 435—436 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 98—i 100, agrarji 52—54, vojna škoda promptna 435—i 438, begi. obv. 81—82, dalm. agrarji 76—78, 8% Bler. pos. 94—96, 7% Bler. pos. 89.50—90.50, 7% pos. DHB 98—99, 7% stab. pos. 92—94. — Delnice: Narodna banka 71000—72000, Trboveljska 205—215. Zagreb. Državni papirji: 7% invest, posojilo 97—99.50, agrarji 53 denar, vojna škoda promptna 438 blago, begluške obveznice 80.75—81.50, dalm. agrarji 76 blago, 4% severni agrarji 51—53, 6% šumske obveznice 75.50 denar, 8% Blerovo posojilo 83.50—95, 7% Blerovo posojilo 90—91 7% stab. posojilo 94 blago. Delnice: Narodna banka 7.100 denar, Priv, agrarna banka 202 denar, Trboveljska 215 denar, Gutmann 45—53, Sladk, tov. Osijek 100 denar, Osj. livarna 150 denar. Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko po-< sojilo 100—101, agrarji 54 din, vojna škoda promt-na 345—436 (437), begluške obveznice 80—8.25 (80.50), dalm. agrarji 35.50—36 (75.75), 4% se veni agrarji' 52—52.50 6% šumske obveznice 73—74, 8% Blerovo posojilo 93.50 denar (94), 7% Blerovo ,pqsoji|p 89.75—90, 7% posojilo. Drž. hip. banke 99 denar. — Delnice. Narod, banka 7.200 denar, Priv. agrarna banka 20 denar (drobni komadi). Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca stalna. Promet srednji, Cene živine In kmetijskih pridelkov 2ivinski sejem v Kranju dne 20. novembra t. I. Dogon: 40 volov, 34 krav, 5 telet, 1 bik, 20 ovac, 113 svinj in 86 prašičev. Prodanih je bilo: 32 volov, 17 krav, 5 telet, 1 bik, 4 ovce, 88 svinj in 69 prašičev. Cene živine in kmetijskih pridelkov so bile naslednje: Voli I. vrste din 6.25, voli II. vrete ■din 5.50, voli III. vrste din 5, telice I. vrste din 6.25, telice II. vrste din 5.50, telice IIL vrste din 5, krave I. vrste din 5.50, krave II. vrste din 4.50 do 5, krave III. vrste din 3 do 4.50, teleta I. vrste din 8.50, teleta II. vrste din 7.50, prašiči špeharji din 10.50 do 11.50, prašiči pršutarji din 9 do 10.50 za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari 140 din do 250 din in ovce 90 do 175 din za glavo. Goveje meso I. vrste din 18 do 1,4 goveje meso II. vrste din 10 do 12, goveje meso III. vrste din 9 do 10, svinjina din 14 do 18, slanina suha din 24 do 28, svinjska mast din 20 do 20.50, čisti med din 22 do 24, neoprana volna din 25 do 28, oprana volna din 25 do 38, goveje surove kože din 13 do 14, telečje 6urove kože din 14, svinjske surove kože din 9 za 1 kg. — Pšenica din 250, ječmen din 200 do 225, rž din 200, oves din 200, koruza din 175, fižol din 500 do 600, krompir din 150, seno din 100 slama din 50, jabolka I, vrste din 500, II. vrste din 400, III. vrste din 300, pšenična moka din 350 do 400, ržena moka 375 din, koruzna moka din 250, koruzni zdrob 375 din, ajdova moka din 350 do 650 za 100 kg. — Drva din 100 do 110 za 1 m®, jajca din 1,50 za 1 komad, mleko din 2 do 2.25 za liter, surovo maslo din 34 do 36 za 1 kilogram. Cene kmetijskih pridelkov v Ptuju dne 18. novembra t. 1. Pšenična moka 2.50 do 3.50 din, govedina 7 do 11 din, teletina 9 do 12 din, svinjina 5 do 12 din, slanina sveža 16 din, slanina preka-jena 20 din, svinjska ma6t 20 din, fižol 5 din, leča 10 din krompir 1.25 din, ječmen 1.70 din, seno 0.75 do 1 din. slama 0 25 do 0.30 din za kg. Mleko 2 din za liter, jajca 1.25 din za komad. Cene kmetijskih pridelkov v Trbovljah dne 18. novembra t. 1. Pšenična moka 3 din do 3.50 din, govedina 10 din, teletina 14 do 20 din, svinjina 16 do 18 din, ovčje meso 8 do 10 din, sveža slanina 17 do 18 din, prekaljena slanina 2 din, svinjska mast 22 din in krompir 1.50 din za kg. Mleko 2.25 din za liter in jajca 1.50 do 1.60 din za komad. Cene kmetijskih pridelkov v Celju 18. novembra t. I.: pšenična moka 2.95—-3.70 din, govedina 10-12 din, teletina 12—18 din, svinjina 15-18 din, ovčje meso 10 din, svinjska mast 20 din, sveža slanina 17—18 din, prekajena slanina 20 din, fižol 6.50 din, suh grah 10 din, leča 5.50-12 din, krompir 1.50 din, seno 0.80 din, pšenična slama 0.45 din, ječmen 2 din za kg. — Jajca 1.50 din za komad, mleko 2 din za liter. * Likvidacije. >Bies<, nnbavljalna medicinsko-farmacevtska in kemična zadruga v Zagrebu. — >Kali«, trgovska d. d. v Belgradu, sklicuje izredni občni zbor delničarjev za 9. december, na katerem bo sklepano o likvidaciji družbe. Lidvidacija zadrug. Osrednje mlekarne, r. «. z o. z. v Ljubljani; Počitniški dom. r. z. z o. s. v Ljubljani. — r* Del mednarodne ceste skozi Jugoslavijo odprt Danes bo odprta mednarodna avtomobilska cesta, ki veže Belgrad z madžarsko mejo - Dolga je 203 km in je veljala 252 milijonov dinarjev Razvoj motornega prometa je v zadnjih letih tako napredoval, da so morale vse države misliti na preureditev svojih cest. To je bilo zlasti potrebno, ker se je z avtomobilizmom prav posebno razvil tudi mednarodni turizem. Tujski promet se ni zadovoljil več le z mednarodnimi plovnimi, železniškimi in letalskimi zvezami, ampak je zahteval tudi mednarodne cestne zveze, ki so seveda prav tako izredne važnosti za vse gospodarstvo. Velik pomen mednarodne ceste za nas Na občnem zboru mednarodne alianse za turizem v Koopenhagenu na Danskem je bilo 1. 1932 sklenjeno, da se določi mednarodna cesta, ki bo vodila skozi Evropo in sicer od Londona čez Ca-lais, Brurtlles, Koln, Frankfurt, Dunaj, Budimpešto, Belgrad, Sofijo do Carigrada. Od tod naj bi šla bodoča mednarodna cesta z enim krakom čez Damask, Bagdad in Delhi v Kalkuto v Indiji, z drugim krakom pa preko Damaska v Egipt in čez vso Afriko do mesta Capetowna na najbolj južni točki Afrike. Kljub temu, da je zveza čez Jugoslavijo najbolj prikladna in najkrajša, so se pojavili nekateri poskusi, da bi mednarodna ccsta Jugoslavijo obšla. L. 1934 je bilo ponovno določeno, naj gre mednarodna cesta skozi Jugoslavijo, ki pa je prevzela vse obveze,- da bo v najkrajšem času skušala urediti na svojem področju mednarodno cesto, ki jo zahtevajo ne samo gospo,larske in tujskoprometne koristi, ampak tudi ugled države v mednarodnem svetu. L. 1935 je bilo najeto državno posojilo ene milijarde dinarjev, 1. 1938 pa štirimilijardno posojilo za javna dela in obrambo države. Za ceste je bil od teh posojil določen velik delež, največji del cestnega deleža pa je dobila prav ta mednarodna cesta, za katero so bili gradbeni stroški deloma kriti tudi iz državnega cestnega sklada. Načela graditve 'Graditev modernizirane ceste se je začela že 1. 1935. Pri modernizaciji je bilo upoštevano dejstvo, da se stroški za graditev lahko precej zmanjšajo, če se modernizirana cesta drži stare ceste. Vendar je bilo marsikje treba cesto temeljito preurediti in tudi preložiti, zato, da je postala primerna za hitri avtomobilski promet. Velika brzina vožnje zahteva namreč pregledno cesto, blage krivulje, ne preveč strme klance in primerno širino ceste, da je mogoče prehitevati in srečavati. Ponekod se je modernizirana cesta umaknila tudi naseljem, vendar povsod to ni bilo mogoče, zaradi česar so v nekaterih mestih in naseljih ostali nekateri ostrejši ovinki. V splošnem se modernizirana cesta izogiblje križišč z železniško progo in gre čez njo po nadvožnjakih ali pa pod njo v podvožnjakih. Na manj pomembnih progah pa so ostala še križišča začasno nepreložena. Za sedaj je cesta široka šest metrov in ima ob strani še zaščitni banket, ki je 1 m širok pas, tako da je celotna širina 8 metrov. Povsod tam, kjer se je gradila cesta v novi smeri, pa je bila zgornja širina tako pripravljena, da bo cesto mogoče kdaj pozneje razširiti na 9 ali 12 m širine. Edino cesta od Avale do Kragujevca je glede na staro podlago obdržala prvotno širino pet in pol metra. Razumljivo je seveda, da ta mednarodna cesta ni zgrajena kot čista avtomobilska cesta, ampak le tako, da večinoma zadošča tudi potrebam avtomobilskega prometa. Sicer pa bo morala služiti tudi vsemu drugemu domačemu prometu. Le v najbližji okolici Belgrada se gradi mednarodna cesta med Belgradom in Avalo kot prava avtomobilska cesta, namenjena samo za motorna vozila. < Mostovi Na dolgem odseku modernizirane ceste je bilo treba zgraditi seveda lepo število propustov in mostov. Manjši in srednji so večinoma zgTa-jeni iz železobetona, največji pa so iz jeklenih konstrukcij. Največji mostovi so bili zgrajeni že v prejšnjih letih do 1. 1934, tako na primer veliki železniški most čez Donavo pri Novem Sadu in čez Savo pri Belgradu. Vsi drugi mostovi pa so bili zgrajeni med graditvijo ceste. Kje je že zgrajena Mednarodni odsek ceste, ki vodi po naši državi, ima sedaj že velik del proge skoraj popolnoma dograjen. Popolnoma dograjena pa je cesta začenši od madžarske meje pri Horgošu in naprej čez Subotico-Bačko Tppolo-Srbobran-Novi Sad-Belgrad-Topola in do vasi Cumič pred Kragujev-cem v skupni nepretrgani dolžini 303 m. Zgrajen je tudi že odsek čez Kragujevac in odsek od Crve-nog Krsta skozi Niš do Niške Banje. V delu pa so sedaj odseki Cumič-Kragujevac in trije odseki med Niško Banjo in Belo Palanko skozi Sičevačko sotesko. Za druge odseke so načrti seveda že pripravljeni in bmlo prišli takoj na vrsto, kakor hitro bodo denarna sredstva zato na razpolago. Gospodarski razvoj Mednarodna cesta ne nudi le velike koristi za našo državo glede koristi od zvez z mednarodnim prometom, ampak je tudi velikega pomena za notranji promet v državi sami. Pred dograditvijo te ceste vozovni promet v Vojvodini v smeri sever-jug skoraj ni bil mogoč. Zato Vojvodina ni imela nobene primerne zveze z Belgradom, kaj šele z južnimi kraji. Razumljivo je, da je z zgraditvijo te ceste narasel tudi tujski promet. Zaradi vsega tega je sklenila vlada na pobudo gradbenega ministrstva, da bo posebej poudarila važnost te ceste in bo zato sedaj, ko je odsek med Belgradom in Madžarsko mejo popolnoma dograjen, ta del slovesno izročila prometu 23. novembra. Belgrad—Subotica 203 km dolga cesta od madžarske meje do Belgrada je bila zgrajena v zadnjih štirih letih. V teh dneh je bil dograjen zadnji odsek med Novim Sadom in Srbobranom. Del ceste od Belgrada do Zemuna z mostom kralja Aleksandra I., ki vodi čez Savo, pa je bil zgrajen že prej in izročen prometu leta 1934. Cesto so začeli modernizirati v glavnem od Zemuna navzgor. Od tod gre mednarodna cesta skozi Batajnico—Novo Pazovo— Staro Pazovo—Indjijo—Sreske Karlovce—Petrova-radin—Novi Sad—Srbobran—Bačko Topolo in*Su-botico. V glavnem se drži cesta stare državne ceste. Večje spremembe so bile napravljene le pri vasi Maradika in Kruševdol, kjer gre cesta po novi smeri in se izogne nerodnemu ovinku v dolžino 6.5 km. Pred Sreinskimi Karlovci je v dolžino šest kilometrov preložena zaradi tega, da se je zmanjšala strmina ceste. Od Novega Sada naprej pa gre cesta v popolnoma novi smeri do Srbo-brana. Ves ta del nad 200 km dolge ceste je bil razdeljen na 12 odsekov. Poleg tega pa so bili še posebej zgrajeni nekateri večji mostovi. Po štirje odseki so bili podrejeni posebnemu nadzornemu odseku, pri katerih so bili po štirje nadzorni inženirji. Sedeži nadzornih odsekov so bili v Ze-munu, Novem Sadu in Subotici. Vsega skupaj je bilo zaposlenih pri graditvi te ceste, tako pri cest- nih delih kakor pri graditvi mostov in železniških nadvožnjakov, 17 večjih jugoslovanskih gradbenih tvrdk. Ogromne številke 203 km dolga cesta je seveda zahtevala težke milijone. Gradbenim podjetjem je bilo za graditev vsega skupaj izplačano okrog 240 milijonov din. Potemtakem velja 1 km ceste 1,250.000 din. Dodati pa je treba še stroške za prometno ureditev in opremo ceste. Tako na primer postavljanje mednarodnih prometnih znakov, zasajenje drevo- redov, postavljanje kažipotov, odkupe zemljišč in stroške nadzornih oblasti, kar znaša vse skupaj nekaj nad 12 milijonov dinarjev. Celotni stroški torej znašajo 252 milijonov dinarjev ali 1,315.000 din na kilometer. Na vsej progi je 102.5 km cestišča izdelanega v asfalt betonu. Betonsko površino ima okrog 45 km ceste in skoraj prav tolikšen del ceste je tlakovan z drobnimi kockami Ostanek je bil asfaltiran s 3 cm debelo plastjo asfalta. Kako velikanske količine gradiva so bile porabljene za dograditev te ceste, dokazujejo najlepše naslednje številko. Drobnih kork in robnikov so porabili okrog 7000 vagonov, gramoza in peska so nakopali 30.000 vagonov, cempnta so porabili 3000 vagonov, betumena 700 vagonov, lom ljenega kamna 14 000 vagonov, tolženca 21.000 vagonov, kamenitega rlrnba za betonsko in asfaltno cestišče pa 11.000 vagonov. Samo po sebi je razumljivo, da bodo koristi, ki jih bo imela država od te ceste, velikanske, saj je dana zelo moderna zveza s prestolnico. Potovalni čas je na tej progi skrajšan za polovico. Od Belgrada do Novega Sada se moremo sedaj z avtomobilom prepeljati v eni uri, iz Belgrada do Su-botice v dveh in pol do treh urah. Naj bi to veliko tehnično delo sedanjega časa koristilo državi in prebivalstvu in to ne samo v sedanjosti, ampak tudi bodočim rodovom. Velik požar v Prekmurju V obmejnih Žitkovcih je zgorelo osem his Murska .Sobota, 21. novembra. V noči na torej je izbruhnil v obmejnih Žitkovcih blizu Dobrovniku v lendavskem okraju nevaren požar, ki bi kmalu uničil vso vas. Žitkovci ležijo komaj dober kilometer od madžarske meje. V spodnjem delu vasi so v strnjeni skupini hiše posestnikov madžarske narodnosti, drugi del vasi pa so zgradili primorski naseljenci. Požar je nastal po nesrečnem naključju. Neki cigan je hodil s svetilko po hlevu in zažgal slamo v kotu. V ponedeljek zvečer je divjal nad Prekmurjem silen viliar, kakršnega že davno ni bilo. Veter je raznesel plamen na slamnate strehe sosedov, tako da je bilo naenkrat v plamenih 8 hiš in gospodarskih poslopij. V nočni uri je nastala v vasi silna panika. Ljudje so vreli iz hiš na pol goli in tarnali okrog pogorišča. Spričo silnega vetra je ogenj takoj prodrl v spodnje prostore bornih, s slamo kritih hiš, da so si ljudje komaj rešili golo življenje. Nekateri so imeli še toliko časa in poguma da so iztrgali plamenom nekaj obleke. Prva skrb jim je bila, tla rešijo živino iz hlevov, kar se jim je povečini tudi posrečilo. Niso pa mogli spraviti iz svinjakov prašičev, ki so se že debelili in čakali na zakol. Zgorelo je 14 svinj, poleg tega pa še vse kokoši, raco in gosi. Gasilci okoliških gasilskih čet niso mogli nič rešiti. Potok je bil izsušen, v vodnjakih pa tudi ni bilo dosti vode. Pomagali so pri reševanju in omejitvi požara. Kljub vsestranskemu trudu in naporu je ognjeni plamen nadaljeval svoje uničujoče delo in se ustavil šele tedaj, ko mu je zmanjkalo netiva. Beda pogo-relcev je vsega pomilovanja vredna, saj jim je pogorelo prav vse imetje. Vsi pridelki so bili uničeni v ognju, tako da so se pred zimo s številnimi družinami znašli na cesti brez strehe in brez vsega. Ogenj se je s krvavo-rdečim svitom odražal na nebu in je bil viden daleč okrog po Prekmurju. Škoda je ogromna in ljudje so potrebni pomoči. Viharji in sneg po hrvatskih in dalmatinskih krajih Iz dalmatinskih krajev poročajo o silnem neurju, ki razsaja tam že nekaj dni. Vihar divja s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Pri otoku Mljetu je vihar vrgel na pečino motorno jadrnico »Sv. Vlaho«, ki je vozila balvane iz Boke Kotorske v Polačo na Mljetu. Ladja se je v nekaj minutah potopila. V6eh 13 oseb, ki so bile na ladji, se je rešilo. Zaradi silnih viharjev, ki divjajo tudi v notranjosti Dalmacije, ztčSsno ukinjen železniški promet med Splitom in Sinjem. Vlak na sinj- ski progi je v času viharjev izpostavljen nevarnosti, da ga vihar prevrne 6redi proge. Promet na liški progi se odvija z velikimi zamudami. Vsi par-niki 6e morajo na morju boriti z veliki težavami in zato prihajajo v pristanišča z občutnimi zakasnitvami. Po mnogih bosanskih krajih je zapadlo že pol metra snega, zlasti v okolici Travnika in Banja-luke. Vsi bosanski hribi in planine so že nekaj dni pokriti 6 snegom. Sneg -je zapadel tudi v Medji-murju in Preknriirju. Povsod pa vlada zelo hud mraz, ki ga še bolj ostri ledena burja. Angleško spremstvo ladij na vožnji. — Angleži so uvedli ta način, da bojne ladje spremljajo trgovske ladje po morju. Vendar niso zdaj Angleži nic vec vneti za takšno spremstvo, ker je, prvič, jako zamudno, drugič pa izgubijo Angleži na leto s tem 16 milijonov ton izvoza Viktorijan Demšar: Med ameriškimi Slovenci . Pojdimo nekaj trenutkov med naše rojake v ameriške Združene države. Daleč so tam preko velike luže. Pot nas morda straši, kot je včasih begalo naše ljudi potovanje na Dunaj, da je nastal pregovor — ki bi bil danes še primernejši — >Kdor gre na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj!«. Toda za potovanje v Ameriko te skrbi ni treba imeti, temveč druga skrb nain ostane: »Kdor pa v Ameriko gre, naj doma pusti nog6, živce svoje pa v roke!« Tako se godi vsakemu obiskovalcu, ki pride med te svoje rojake, da nima časa za prijetne sprehode kot doma, zakaj zdaj ga hoče eden, zdaj drugi rojak s svojim avtom odpeljati s seboj in mu čira več uslužnosti izkazati. Pa tudi splošni ameriški življenjski tempo ne dopušča, da bi dosti peš hodil. Tudi-nima časa premišljevati, kaj naj bi napravil v tem ali onem položaju: Kar znajti se je treba in plavati s filmsko se vrtečim življenjem. Povsod v USA je tako. Tudi meni se je podobno godilo, ko sem preživljal letošnje počitnice med sorodniki in rojaki v ameriški slovenski prestolnici Cleve-landu ter po raznih drugih slovenskih naselbinah v severozapadnih državah Amerike. O, s kakšnim veseljem sprejmejo ti ameriški Slovenci svojega rojaka, zakaj zdi se jim, da je košček domovine s seboj prinesel. Pa že poje telefon: K nam naj pride na obisk! — Tn zopet: Mi ga pričakujemo, in še: Ali ga boste k nam pripeljali? Tako je bilo treba cele dneve sedeti in zopet sedeti v avtomobilu, ki se previdno pomika v mravljinčni množici avtomobilov — po ameriško: mašin — na vseh cestah, saj ima že vsak četrti, človek svoj avto! in sedeti je bilo treba na udobnih mehkih sedežih v družbi slovenskega rojaka, ki ti tako streže, da se ti kar sitno zdi. Pripo-vedovati_ pa moraš o vsem iz domačih krajev, saj tedaj hočejo tudi oni biti bliže domovini. Potem pride na vrsto vesela domača pesem, pa tudi radio in klavir— ki se dobita skoraj v vsaki družini, — ne izostaneta. O, veseli so ti naši ljudje tam po Ameriki in radi se zbirajo k raznim družabnim prireditvam, na številne piknike, katere prirede ali župnija ali razna društva, ki jih tudi tamkaj ne manjka. Ti pikniki so navadno v prostornem gozdu, kjer ne manjka šaljivih prizorov, petja in vrtenja. Pa tudi pečenega jančka ne pozabijo. Gosta pa hočejo počastiti tudi z ameriškim banketom, kjer nastopajo pevci, igravci in pa razni govorniki ter dajejo drug drugemu dobre in tudi šaljive misli. Gost pa mora potrpežljivo čakati, da bo nazadnje vsem prav odgovoril in še kaj zabelil. Zdi se, da tudi pri razvedrilu tekmujejo, kdo ima več praktičnega talenta. Tak banket je navadno res presenečenje« za gosta. Slovenec je družabnost v Ameriki še potenciral, zakaj vsak, kdor to domačo in prisrčno postrežljivost naših rojakov užije, mora nehote reči: Nerodno mi je, ker ste tako ljubeznivo postrežljivi! Tako se je moral naš človek uživeti v ameriške razmere, sicer bi ga smatrali za manj vrednega. Tn naš človek si zna pomagati. Na zunaj se ne_ loči od bolj imovitih ne po hrani in stanovanju — na splošno je tako — samo po žepu je mnogokje silna razlika. Toda naših ljudi ne smemo gledati samo v tej udobnosti in vesel ju. Pogledati je treba tudi v njihove vsakdanje težave in boje za vsakdanji krlih, zakaj tu doma si navadno ameriško življenje napačno predstavljamo, kot da bi tamkaj pečeni globčki leteli v usta. Vzrok temu so gotovo nekateri ameriški Slovenci sami, ki pridejo na obisk in se samo hvalijo in denar razmetavajo. — Naš človek tukaj si pa potem ustvarja napačna nebesa. Obiskovalec pa že kmalu opazi, če količkaj kritično gleda, da se v Ameriki mora prav krvavo delati za dolar, in marsikdo, ki je že mnogo skusil, mi je rekel: »Če bi doma toliko delal, kot moram tu, bi tudi imel mnogo drugače.« Tamkaj človeka pri delu res izrabijo in sistem dela ga čisto absorbira. Ker pa je tudi šapa (delavnica — tovarna) ali štor (trgovina), kjer ima svoj bizens (zaposle-nje), navadno daleč — tudi do 4 ali 5 ur — je potreben našemu človeku avto, sicer bi ne mogel konkurirati z drugimi. Tako mu avto ni samo za luksus, temveč to je njegov vsakdanji pomočnik pri kruhu. Le v skrajnem primeru se pelje s štritkaro (cestno železnico). Ko se pa vrne z dela, mu je potrebno, da se v mehkem naslonjaču odpočije, ko se je že prej okopal in preoblekel, ter si privošči boljšo hrano, ki mu jo žena skuha ali na električni ali plinski peči. Potrebna mu je ta udobnost, rla prezgodaj ne opeša in ne postane le prevelika mašino. Kdor ima delo, si že zmore počasi pripraviti tako domačo udobnost. Kdor pa je nezaposlen — in teh tudi med Slovenci ne man jka — tak je pa mnogokrat revež, če ni ameriški državljan, zakaj le ameriški državljani so zaposleni pri velikih javnih delih po Rooseveltovih načrtih. In le ameriški državljan dobiva v onemoglosti državno podporo po en dolar dnevno. Zato se naši ljudje trudijo, da bi dobili ameriško državljanstvo. Mnogi že zelo stari obiskujejo tozadevne šole. Tako nam tudi ne bo težko razumeti našega človeka, ki hoče biti vedno svežega duha in zdravja, da se ne mara zanemariti pri vsakdanjih skrbeh, tejiveč da se zelo rad bavi z raznim kulturnim delom v raznih društvih, pa tudi v športu. Kaj vse so že ti naši ljudje tamkaj ustvarili in postavili! Slovensko ime ne bo moglo biti izbrisano iz ameriškega javnega življenja, čeprav bi to življenjski tok nekako hotel. Nihče ne bo mogel zatajiti, da so si Slo- venci sami zgradili svoje lepe narodne domove, svoje župne cerkve in župnijske dvorane ter župnijske šole, katere požrtvovalno vodijo mnogokje prav mariborske šolske sestre, zakaj razni slovenski vklesani napisi vsepovsod pričajo o slovenskem delu in žrtvi! In kdo bo omgel zatajiti toliko požrtvovalnega in sistematičnega dela v raznih društvih, bodisi kulturnih, pevskih, dobrodelnih ali verskih in tudi gospodarskih ter podpornih! Veliko vlogo imajo razna podporna društva. letos 23. julija sem se udeležil velike slovesnosti blagoslovitve novega, zares modernega doma KSKJ v Jolietu. Tisoč in tisoč Slovencev se je zbralo od vseh strani, od Clevelanda in Chicaga, VVaukheghena — vrhniške republike — ter Shebovghena in iz minesotskih naselbin ter ostalih bližnjih in daljnih krajev. Velikanski sprevod se je formiral pred župno cerkvijo. Pisane uniforme, zlasti pa še ženske mladine pestra obleka, je kar nekako izžarevala v vročem julijskem soncu ob 45° C. Za naš okus izredno je bilo videti nekaj deklic v moški god-beni uniformi med godbo na pihala, tam pa je to čisto navaden pojav. Slovenski znaki so krasili njihova prsa. Nosili so tudi slovensko, jugoslovansko ter ameriško zastave, ki so plapolale tudi z novega poslopja z vseh strani. Tudi d uhovščin a v paramentih se je uvrstila na ko-nec sprevoda ter korakala po jolietskih ulicah med velikansko množico gledalcev v cerkev. Pred cerkvijo se je sprevod ustavil in vsa množica je napravila prekrasen špalir duhovščini, katero so od vseh strani prijazno in domače pozdravljali. Opazil sem, da druge narodnosti niso varčevale s pozdravljanjem naših rojakov, katerih podjetnost in kulturo morajo občudovati. Posebno priznanje in tudi javno pohvalo ie izrekel jolietski mestni župan v govoru po blagoslovitvi. Tedaj mi je pa milo postalo pri srcu, ko sem zaslišal tudi našo državno himno na ameriških tleh in našo narodno: Hej Slovenci! 2)WW novice Koledar Četrtek, 23. novembra: Klemen (Milivoj), papež; Felicita. Petek, 24. novembra: Janez od Križa; Ilri-zogon, muCenec. Novi grobovi "f- V Ljubljani je umrla ga. Hana Mercher roj. Miklič. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 40. — V splošni bolnišnici je umrla gospa Cecilija Mihelič, soproga zvaničnika državnih železnic v pokoju. Pokopali jo bodo v petek ob 2 popoldne. Pogreb pojdc izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj jima 6veti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne novice = Odlikovana sta z redom jugoslov. krone 3. razr. poveljnik 16. topniškega polka, topniški polkovnik Mihael Lukanc in inženirski polkovnik Konrad Tobis. = Upokojena sta po lastni prošnji poveljnik 16. topniškega polka, topniški polkovnik Mihael Lukanc in inženirski polkovnik Konrad Tobis. Obenem sta prevedena v rezervo. = Iz vojaške službe. Imenovan je za vojaškega duhovnika v VIL pol. skupini Oskar Jam-nik, doslej rimsko katoliški duhovnik v Zemu-nu. — Prevedeni so rezervni častniki: peh. stotnik I. razr. dr. Milan Horvatski— za intendant-skega častnika, in zrakoplovni poročniki Franjo Mozer, Mirko Tajs, Sigmund Koranič Leopold Polak, Oskar Wolf, Josip Levi in Oton Mermelstajn — v pehoto. — Razrešeni so službe rez. častnika konjeniški stotnik I. razr. Rudolf Povišil, konjeniški poročnik Koloman Šepera, peh. podporočnika lianilo Gajski in Ante Buč, lekarniški stotnik IT. razr. Ivan Šic, peh. podporočnika Kurto Kirhler in Viljem štajnmec in topniški podporočnik Gustav Halvaks, peh. poročnik Štefan Noper, peh. podporočnik Henrik Lukman in topniški podporočnik Oton Vulart, veterinarski stotnik I. razr. Franc Pzafenrat, ikž. stotnik II. razr. Franjo Bahtik, lekarniški stotnik IT. razr. Živko Henig, konjeniški poroč-nik\ Karlo Kajzer in peh. podporočnik Anton Bajer. , i , i, ,. , Novinarski KONCERT 1. DECEMBRA . NA TABORU SODELUJEJO: AKADEMSKI PEVSKI ZBOR POD VODSTVOM FRANCETA MAROLTA SOLISTI: SONJA IVANČIČ IVAN FRANCL VEKOSLAV JANKO VIOLINIST LEO PFEIFER — Zasedanje sveta naše Kmetijske zbornice. Dne 24. in 25. t. m. ob 10 dopoldne bo v posvetovalnici kmetijske zbornice peto zasedanje sveta Kmetijske zbornice. Dnevni red je naslednji: 1. Odobritev zapisnika zadnje seje zborničnega 6veta; 2. Poročilo glavnega tajnika zbornice o gospodarskem položaju; 3. Poročilo predsedstva o delu zbornice; 4. Odobritev zborničnega preračuna za 1. 1940 ; 5. Razprava o vzrokih vsakoletnih povodnji v Sloveniji ter potrebnih ukrepih (izdelava načrta za bodoče); 6. Posvetovanje o zaščiti kmečke posesti pred izvršbo; 7. Resolucije in slučajnosti. — Zdravstveni tečaj na Ptujski gori. V začetku meseca novembra smo tudi pri nas na Ptujski gori imeli priliko ogledati si higiensko razstavo, ki jo prireja na svojem potovan ju po Halozah Higienski zavod v Ljubljani s sodelovanjem Društva prijateljev Slovenskih goric. "Vsak dan so bila tudi zelo poučna predavanja o zdravju, prehrani, raznih boleznin itd. Predaval je naš banovinski zdravnik g. dr. Peče in požrtvovalne zaščitne sestre; ljudje so se silno zanimali za predavanja in razstavo, saj je bila šolska dvorana vedno polna občinstva. Predavanja so bila ponazorjena s filmskimi slikami zdravstveno poučne vsebine. Podnevi sta zaščitni sestri obiskovali domove zlasti revnih družin, kjer sta materam in bolnikom nudili pomoč z nasvetom in poukom, kaj storiti, da se zboljšajo zdravstvene razmere. Na koncu razstave sta sestri razdelili med na jrevnejše in najpotrebnejše mnogo daril v perilu, obleki, čevljih, zlasti sta pa razdelili veliko oprem za dojenčke in igrač za otroke. Ta darila so prinesla v mnoge naše hišice dosti zboljšanja in mnogo veselja. Za darove se naši obdarovanci kakor tudi vsi drugi prav iskreno zahval jujemo Društvu prijateljev Slovenskih goric, zlasti pa še podbanovi soprogi gospej Klari dr. Majce-novi in vsem dobrotnikom. Higienskemu zavodu in požrtvovalnim zaščitnim sestram se tudi prav iskreno zahvaljujemo za to prekoristno prireditev za naše Haloze. Uverjeni smo, da bo ta tečaj napravil velik korak k izboljšanju zdravstvenih razmer pri nas. — Pri zaprtju, motnjah t prebavf, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Frans-Jnsef« erenčice. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 22. t. m. je objavljena »Uredba z zakonsko močjo o izplačilu izselniških hranilnih vlog pri tistih jugoslovanskih zavodih, ki eo prišli v stečaj v času od 1. jan. 1925 do 3. febr. 1931, »Spremembe in dopolnitve v pravilniku o pobiranju in upravljanju dohodka od takse 50 din pri dajanju policijskega vizuma na potne listine ob odhodu jugoslov. državljana v inozemstvo« in »Spremembe in dopolnitve pravilnika o pobiranju doplačila na naravne in umetne rudninske vode.« — Za naše sezonske delavce. V kratkem ee bodo začeli v velikem številu vračati naši sezonski delavci iz Nemčije in Francije. Poskrbljeno je sedaj, da bodo delavci pri vstopu v našo državo dobili toplo hrano. Mariborska mestna občina deli v Mariboru vračajočim se izseljencem topel prigrizek. Za posebne 6troške je dalo ministrstvo za socialno politiko 30.000 dinarjev obmejnemu izseljenskemu komisarijatu v Mariboru, 50.000 din izseljenskemu nadzorniku v Ljubljani, po 10.000 din pa izseljenskima nadzornikoma na Rakeku in na- Jesenicah. »Putnik menja na meji sezonskim delavcem nemške marke po 13.30 din. Osrednji urad za posredovanje dela je dovolil Borzi dela v Mariboru izdajo 1500 objav za 75% popust na železnicah najrevnejšim izseljencem. — Tatvina v vlaku. Žrtev spretnega žeparja je postala Henmina Ivančič, ki ji je bila ukradena v vlaku na Zidanem mostu iz ročne torbice denarnica z 200 dinarji in raznimi toaletnimi potrebščinami. Ivančičevo je okradel mlajši neznanec, ki se je na kolodvoru na Zidanem mostu hitro pomešal med množico in izginil. — Ob roko je prišel. 17 letni posestnikov sin Lovro Logar iz Rovt pri Logatcu je imel opravka pri cirkularki, ki mu je odrezala desno roko v zapestju. — Desno roko si je zlomil posestnikov sinček Alojzij Urh iz Begunj, ko je padel z voza. — Telovadci in plesalci pozor! Negujte telo in noge 8 SAN0PED0M, da boste stalno zdravi. • Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. — Velike tatvine v Metliki. Pred nedavnim je doživela Metlika vlom, ki je glede na veliki plen že nekaj res redkega. Ponoči je bilo namreč vlomljeno v trgovino Viktorja Weibla in so neznani tatovi odnesli veliko zalogo manufakturnega blaga tako baThenta pretiskanega blaga, flanele, platna, 6ukna za ženske plašče, brokata itd. V6e nakradeno blago jc bilo vredno nad 18.000 din. — Podoben vlom je bil nekaj dni prej. Neznani vlomilci so vlomili v gostilno Pavla Carja in odnesli kar 9 zabojev manufakturnega blaga, ki je bilo spravljeno v sobi, kjer ga je pustil trgovec Karol Banjac iz Lipika. V zabojih je bilo platno, svila, flanela, razno drugo blago, čipke in ženske nogavice. Vseh devet zabojev skupaj je bilo vredno nad 15.000 din. Zdi se, da 6o bili ti vlomi izredno spretno organizirani in da bo blago najbrž kje drugje prišlo na trg. — Vlom posebne vr6te pa je doživela Metlika izven mesta. Na polju stoji namreč skladišče smodnika, last trgovca Fuksa Gustava. Od tam je bilo ukradenega zopet kar na debelo 74 kg črnega rudarskega smodnika, ki je bil vreden 1660 din, Nemški romanopisec Rudolf Herzog obhaja 70-letnico L, . Kpnh l|rj| Hbml if^B HiSk i / jg immm-t ■ % , • % P TI 1HE • v A^— Italijan Cattaneo se bori za evropskega prvaka X boksanju. IT- Žalostna smrt divjega lovca Murska Sobota, 21. novembra. Jesenska narava vabi tudi divje lovce v Prekmurju na tatinske lovske pohode. Priznati moramo, da se divji lovci v vseh delih Prekmurja živahno udejstvujejo in da so ponekod postali prav drzni. V obmejnem Kobilju so ob-strelili tamošnjega lovskega čuvaja, ko jih je presenetil v gozdu. Branili so se s streljanjem in pustili na begu dve ustreljeni srni, ki jih je potem lovski zakupnik dal razprodati v vaški mesnici. V cankovski občini pa je lovski tat po nesrečnem naključju zgubil življenje. Topo-lovski gozd, ki se razprostira med vasjo To-polovci in obmejno Cankovo tja do nemške meje, je pravi eldorado za divje lovce. Posebno zadnje čase so se neprestano čuli iz gozda streli. Lovski podzakupnik je tu posestnik Pit Verner iz Topolovcev. Orožniki kljub vestnemu zasledovanju niso mogli dognati, kateri divji lovci obiskujejo Pitovo lovišče. V soboto zvečer so se pod vodstvom orožniškega povelj- nika g. Ivana Kolariča spet podali na zasedo v gozd. Že v popolnem mraku ob 17.30 iih je presenetil strel iz puške, ki jim je izdal tudi strelca. Bil je to posestnik Janez Zilavec iz Domajincev v cankovski občini. Pozvali so ga, naj jim odda puško, pa jih ni poslušal. Rajši je zaupal svojo varnost nogam in jo je ubral po gozdu. Na nesrečo pa se mu je sprožila puška, ki jo je nosil v rokah. Strel ga je zadel v trebuh in mu povzročil smrtno nevarno poškodbo. Orožniki so ga našli na tleh in koj poklicali zdravnika dr. Ivana Kauklerja iz Cankove, da mu je nudil prvo pomoč in ga obvezal. 2i-lavca je potem avto odpeljal v bolnišnico v Mursko Soboto, nesrečni divji lovec, ki je bil star 29 let, pa je po poti izdihnil. Njegova žalostna smrt je hudo prizadela družino. Zapušča ženo in tri leta starega otroka. Za vse prijatelje prepovedanega iova je žalosten primer glasen opomin, da opustijo svojo lovsko strast. P& cUlŽGMi urnega * Zagrebške usmiljene sestre potujejo v Argentino. Sedem usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega je iz Zagreba odpotovalo v Argentino, kjer bodo nadaljevale 6Voje delovanje. Z njimi potujejo tudi tri kandidatinje. Vodi jih novoimeno-vana provincijalka 6estra Amalija Kozinovič, rodom iz Travnika, ki se je šele pretekli teden vrnila iz Sofije v Zagreb. V Sofiji je sestra Amalija delovala 6edem let kot predstojnica zavoda »Sv. Marije« in upraviteljica sirotišnice »Kneginja Na-dežda«. S svojim neumornim in požrtvovalnim delovanjem se je tako priljubila, da se je mjeno slovo spremenilo v veliko slovesnost. Peron sofijskega kolodvora je bil poln občinstva, ki se je prišlo poslovit od priljubljene sestre. Cvetlic in šopkov je kar deževalo. Kralij Boris je sestri Amaliji podelil visoko odlikovanje. Sedaj potuje s svojimi sodelavkami v Argentino, kjer bo vodila tamkajšnjo provincijo »Kristus Kralj«. * Betonsko cesto Zagreb—Karlovec bodo za. čeli graditi spomladi. Hrvatski listi poročajo, da bodo prihodnjo pomlad pričeli graditi moderno betonsko cesto Zagreb—Karlovec. Cesta bo zelo moderna urejena, zgrajena iz kock in betona, tako da bo odgovarjala vsem prometnim potrebam. Krediti 6o menda že zagotovljeni. * Dve rudarski šoli namerava ustanoviti banovina Hrvat6ka. V eno šolo bi hodili delavci, da se izobrazijo za poslovodje. Ta šola bi bila v Varaždinu. Namen druge šole bi bil, da Izobrazi kvalificirano uradništvo za rudarsko stroko. Ta šola bi bila potovalna in bi začela 6 svojim delom v Zagrebu. V Evropi je samo ena taka šola in sicer v Hanovru v Nemčiji. * Novo moderno pristanišče v Novem Sadu. Prometni minister inž. Beslič je podpisal odlok, da se v Novem Sadu zgradi novo moderno pristanišče, ki bo veljalo okrog 10,000.000 din. Delali bodo v večih etapah, ker za sedaj ni na razpolago dovolj denarja. * Velik požar je uničil vse premoženje posestniku Francu Braniloviču v Denkovcu pri Varaždinu. Zgorela mu jc hiša, vsa gospodarska poslopja s krmo, slamo, žitom in gospodarekim orodjem vred. Branilovič ni bil zavarovan in je postal čez noč berač. * Slepec popravlja ure, da preživi svoje starše. V Daruvarju živi 37 letni Franjo Brabec, ki je popolnoma slep, pa vendar izborno popravlja ure. Že v zgodnji otroški dobi je oslepel. Starši 60 bili precej bogati in 60 ga imeli kar doma, ne da bi ga dali učiti kakšne obrti. Franjo se je iz dolgočasja pečal z igranjem na tamburicd in violino, zanimal se je pa tudi za ure in jih popravljal. Leta 1913 so njegovi starši prodali svojo hišo in posestvo v Daruvarju in vc6 denar naložili v banko, ki pa je kmalu skrahirala in 60 bili starši ob ve6 denar, V družino se je naselila beda in revščina. V tem času pa je slepi Franjo začel izkoriščali svoj nenavadno redek talent za popravljanje ur. Kmalu se je zvedelo, da slepi Franjo izvrstno popravlja ure. Ljudje so nosili ure k njemu v popravilo iz usmiljenja, pa se niso kc6ali. Poleg tega je Franjo ustanovil tudi svoj tamburaški zbor, s katerim nastopa pri raznih prireditvah in 6 tem tudi nekaj zasluži. Nedavno mu je umrl oče in 6edaj mora skrbeti še za svojo mater. * Najstarejša sarajevska gostilna se je podrla. Pretekli ponedeljek ob 6 so ee zrušile stene gostilne »Orient« v Sarajevu, tako da je gostilniški lokal popolnoma uničen. Ta gostilna je še iz turških časov in je bila najstarejša sarajevska gostilna. Tudi v političnem življenju je igrala veliko vlogo. V njej so 6e zbirali Srbi iz Boene in Hercegovine in tam kovali svoje naklepe proti Turkom in pozneje proti Avstriji. Iz političnih razlogov je bila gostilna malo pred začetkom svetovne vojne zaprta, po vojni pa spet odprta. Kakor poročajo, bodo gostilno spet zgradili v njenem dosedanjem slogu. * Potres v Novem Sadu, V torek opolnoči so v Novem Sadu začutili precej močan potresni sunek, ki je trajal nekaj sekund. Sunek je bil tako močan, da so se zamajale hiše in pohištvo v njih. Najhuje po 60 občutili potre6 v Sremu okrog Fru-ške gore in zaradi tega menijo, da je bilo središče potresa v fruškogorekih kamnolomih. * Lokomotiva razmesarila kmeta. Na železniški postaji Unešič v okolici Splita je prišel pod kolesa lokomotive 41 '.etni kmet Marko Babič iz Unešiča. Babič ie šel čez tire na postaji v trenutku, ko je vozil skozi postajo brzi vlak. Na tiru se mu je pa očitno nekaj zateknilo in v naslednjem hipu ga je že zgrabila težka lokomotiva br-zovlaka, ki ga je vlekla nekaj sto metrov daleč ter ga strašno razmesarila. Železno blagajno so odnesli iz poštnega urada. V Maču v Hrvatskem Zagorju se je v eni preteklih noči pripeti! drzen vlom .Neznani vlomilci so izkoristili viharno noč in vlomili v on-dotni poštni urad, od koder 6o odnesli težko železno blagajno, v kateri pa k sreči ni bilo prav nič denarja, nego samo nekaj položnic, dopisnic in zaupnih aktov, v vrednosti nekaj nad 300 din. Vlomilci so kar sneli okno urada in ker blagajne niso moglj odpreti na licu mesta, so jo odpeljali s seboj. Smrtna žrtev alkohola. V vasi Bošnjakih pri Zupanii na Hrvatskem je te dni umrl znani pijanec Filip Blaževič. Izpil je tri litre žganija in ee zastrupil z alkoholom. Žalosten konec stare zakonske dvojice. V Pančevu je 71 letni Adam Brumm delal v svojem vinogradu Ko mu je njegova žena Terezija prinesla kosilo, je nastal med njima prepir, med katerim je stari Brumm udaril ženo s kladivom dvakrat po glavi. Žena ee je mrtva zgrudila na tla. Ko se je Brumm zavedel svojega dejanja, je šel v svojo hio in se obesil. Zakonca sta bila poročena že blizu 50 let. * Postajenačelnik poncvaril 185.194 dinarjev. Državno tožilstvo v Travniku jn obtožilo Gararda Lavoslava, bivšega postaienačelnika v Bugojnu, in skladiščnika Josipa Jurana, da sta od začetka leta 1937 pa do marca letošnjega leta kot državna uradnika poneverila 185.194 dinarjev. Vplačanega denaria za Drevoz bla da nlftj vpisovala v pred" ^ v Ljubljana, 23.novembra Gledališče Drama. Četrtek, 23. nov.: George Dandin. Premiera. Premierski abonma. — Petek, 24. nov.: Zaprto. — Sobota, 25. nov.: Številka 72. Izven. Znižane ceiie. Optra. Četrtek, 23. nov.: »Sabska kraljica«. Gostovanje J. Gostiča. Red Četrtek. — Petek, 24. nov. ob 15: »VVertherc Dijaška predstava. Gostovanje J. Gostiča. Znižane cene od 16 din navzdol. — Sobota, 25. nov.: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Znižane cene. Radio Ljubljana Četrtek, 23. nov.s 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Poljske narodne in umetne skladbe (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Šramel »Škrjančekc — 14 Poročila — 18 Pester spored (Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Telovadno predavanje — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zaabve — 20 Reproduc. koncert simfonične glasbe — 21.15 Poljske narodne pesmi, poje gdč. Vida Rudolf — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester. Predavanja Bežigrajsko prosvetno druitvo Ima ▼ četrtek dne 23. novembra 1939 ob osmih zvečer III. pro-avetni večer. Predava Velkavrh Stanko: Slike iz svetovne vojne. Sestanki F. O. Lfubljana-mesto. Drevi ob 8 redni fantovski sestanek v frančikanski kapeli 6 prav zanimivim predavanjem g. prof. Žagarja. Pridite vsi in točnol F0 Sv. Peter ima drevi redni sestanek s predavanjem prof. dr. Šarabona. — Udeležba obvezna. FO Šiška vabi V6e člane na redni sestanek v četrtek 24. t. m. v samostanski dvorani. Pevslti zbor Glasbene Matice ima drevi ob 20 važno 6ejo vsega mešanega zbora. Izvedeno prvotni načrt brez preložitve. — Odbor. Naše dijaštvo Pevci — pevke. V četrtek ob 7 bo pri oo. frančiškanih izredna pevska vaja za akademsko službo božjo. Udeležite se vaje vsi, ker bomo študirali nove pesmi. Novinci in novinke vabljeni. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa 6; mr. Hočevar, Celovška 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. pisane k"njige in ga nista oddajala v blagajno, ampak 6ta si ga prisvojila, Juran je poleg tega še sežgal neke spise, da bi zabrisal sled. * Hčerko je prodal po 200 din kg. V Mostarju se je te dni odigral nenavaden primer prodaje dekleta, Cigan Huso Rahmanlič 6e je zagledal v 13 letno ciganko Mejro Halilovič. Sel je k njenemu očetu in ga zaprosil za njeno roko. Stari Halilovič pa 6e je dolgo časa izgovarjal, da je dekle vendar še premlado za ženitev. Ko pa mu je Huso ponudil denar za hči, 6e je starec omečil in slednjič pristal, da proda hčerko Husu po 200 din kilogram. Dekle so 6tehtali na javni tehnici, ki je pokazala 47.32 kg. Huso je torej plačal za dekle 9464 din, razen tega pa je še njenim sorodnikom stisnil vsakemu po tisočaka. Ciganska druščina je nato odšla na šeriatsko sodišče, kjer sta 6e Hu6o in Mejra takoj poročila. * Strahotna družinska žaloigra 68 je pred nekaj devi odigrala v Vinkovcih v Slavoniji. Tam je 18 letni Peter Ro6toša na prigovarjanje svoje matere ubil svojega očeta 48 letnega Gjuro Ro-stoša, bivšega nameščenca mestne plinarne v Vinkovcih. Podrobnosti te pretresljive družinske žalo-igre so naslednje: Gjuro Rostoša 6e je pred 19 leti oženil s 6vojo 6edanjo ženo Marijo. Nekaj časa sta živela v zakonu prav lepo Ko pa so jeli prihajati na svet otroci — v prvih 8 letih jih je bilo osem, od katerih sta pa dva umrla, — je v hiši nastala velika revščina. V pijanem stanju je grdo ravnal z ženo in otroci ter jih podil od hiše. V zadnjem času so bili izgredi v hiši še posebno hudi. Večkrat je ženo neusmiljeno pretepel, kar je bilo vzrok, da je v ženi dozorel 6klep za umor. Toda sama si tega ni upala storiti, zato se je odpeljala V Novi Sad k sinu Petru ter ga nagovorila, naj umori očeta »Ti si še mladoleten in ne boš za to dobil več kakor šest mesecev ječe!« mu je govorila in ga slednjič le pregovorila. Peter se je re6 odpeljal v Vinkovce, kjer 6e je se6tal 6 svojo sestro, s katero sta se podrobno domenila za umor. Mlajšega brata sta poslala v mesnico po meeo, sestra pa je od nekod prinesla staro kuverto in jo je izročila očetu. Ko je oče odpiral kuverto, ga je Peter s sekiro trikrat udaril po glavi. Rostoša je padel na tla, nato pa mu je sin m dal že četrti udarec, s katerim mu je presekal goltanec. Rostoša je bil na mestu mrtev. * Ciganke — razbojnice. K gostilničarki Tereziji Colarič v Križevcih so prišle te dni tri ciganke in naročile žganje Ko jim je go6tilničarka prinesla željeno, so zahtevale še vode, češ, da je žganie satno premočno Ko je gostilničarka odšla na dvorišče po svežo vodo, se je ena od cigank splazila v njeno spalnico in pričela tam stikati za denarjem. Gostilničarka pa se je kmalu vrnila in zasačila ciganko v svoji spalnici. Tedaj pa so vse tri ciganke planile na njo, jo pričele tolči in daviti. K sreči ie tedaj stopila v gostilno neka soseda, ki je pričela klicati na pomoč. Prihiteli so redarji in drugi ljudje, ki eo rešili gostilničarko drznih cigank. Na policiji so ciganke pričeli zasliševati, vendar so, kakor je to ciganska navada, V6e do kraja tajile. V6e tri, Mara Štefanovič, Ana in Roža Nikolič, eo bile že vsaka najmanj po desetkrat kaznovane zaradi raznih tatvin. Posebno najmlajša med njimi, komaj 21 letna Ana Nikolič, ki je izredno lepo'dekle, ima na ve6ti že celo vrsto najrazličnejših grehov. Anekdota Premieri nekega novega filma je prisostvoval priljubljeni pisatelj, po.čigar romanu je bil izdelan filmski rokopis. Ko so ga vprašali, kako se mu dopade film, je odgovoril: »Odlično. Kdo pa je napisal ta roman?« »Vi. Izdelali smo rokopis po Vašem romanu.« »Res? To me pa preseneča. Pa nič za to. Ta film je tako dober, da bi lahko jaz po njem napisal izborno povest. Ali bi imeli kaj proti temu, da bi jaz to storil?< »O, kaj bi govorili, gospod! Samo izvolite — ali pod pogojem, da nam pozneje odstopite pravico filmanja.« Najnovejša poročila Glasovi z zahodne Evrope o gospodarski vojski Pariz, 22. nov. AA. Havas: Jutranji in popoldanski pariški tisk posveča veliko pozornost vprašanju minske vojske, kakor jo — kljub vsem mednarodnim obveznostim in protiukrepom, ki jih je v soglasju s Francijo napovedal Chamberlain — vodi Nemčija. »Intrasigeant« pravi, da bi Nemčija rada dosegla, da bi na morjih zavladalo nasilje, toda protiukrepi so tudi takoj stopili v delo. Od danes naprej je vsaka nemška pomorska trgovina prepovedana. Ukrepi, ki jih izvaja Anglija in jih izvajamo tudi mi, so zelo daljnosežni. Nemčija je siromašna, in sicer zelo siromašna. Niti misliti ne more na to, da bi vzdržala dolgo vojsko, razen, če bi mogla vzdržati gospodarsko vojsko. Nemčija je torej prisiljena, nabavljati si za vojsko potrebne proizvode od zunaj. Zato pa je treba denarja, za denar pa je treba izvažati. Toda Nemčija ne izvaža in tudi ne bo izvažala. Anglija je potrpežljiva, zaključuje list, in se t svojimi ukrepi ne prenagli. Kadar pa jih izda, dokazuje z njimi vztrajnost, kakršne ne more pokazati noben drug narod. — Na angleški odgovor ni bilo treba dolgo čakati, pravi »Pariš Soir«; s tem, da je Nemčija potapljala ladje brez ozira na to, kateri narodnosti pripadajo, je jasno pokazala, da se ne vojskuje samo z zavezniki, ampak z vsem človeštvom. Chamberlain torej brani vse človeštvo, in sicer ga brani s sredstvom, ki je že preizkušeno. »Journal des Debat s« pravi, da vse nemško ravnanje kaže v ozadju zamisel, da se z nasiljem končno vendarle doseže odločilen uspeh. To pa ni povsem točno; v gotovem času in v gotovih mejah, morda. Toda na splošno pa ima sistem sile vedno porazne posledice za tistega, ki je s tem začel. »Temps« pravi, da je sklep, ki sta ga izdala oba zaveznika, odločilne važnosti in da bo v celoti onemogočil nemško pomorsko trgovino. List je mnenja, da so ti ukrepi spričo ponavljajočih se kršitev mednarodnega prava s strani Nemčije opravičljivi, ker je tako ravnanje, katerega žrtve so v isti meri ladje nevtralnih držav in ladje vojskujočih se držav, odvratno. Morda so ukrepi, ki jih je Anglija izdala, za pomorsko trgovino nevtralnih držav neke vrste neprijetnost. Toda so pa ti ukrepi tudi v celoti v korist varne plovbe tudi tem državam, ki niso v vojski in tako neposredno služijo interesom teh držav. Tako ti ukrepi pospešujejo — in vsa opazovanja nas silijo k temu prepričanju — gospodarsko izčrpanost Nemčije in s tem skrajšujejo dobo vojske. Niti monakovskega atentata po dognanjih nemške preiskave Brlin, 22. nov. A A. DNB: Člana »Intelligen-ce Servica«, ki sta bila aretirana in katerih zasliševanje se je že začelo, sta Richard Henry Stevens in Sigismund Best. Prvi se je rodil 1.1893 v Atenah. Od 1. 1909 do 1911 je obiskoval v Heidelbergu nemško-angleško šolo. Od 1. 1913 do 1930 je bil v Indiji. Nato je bil v raznih službah »Intelligence Ser-vicea« v Evropi. Drugi se je rodil v Angliji 1. 1885. Za časa svetovne vojne je bil v službi obveščevalnega odseka angleškega generalnega štaba. Glavni predmet komentarjev nocojšnjega tiska so podrobnosti k monakovskemu atentatu, ki so bile včeraj objavljene. Listi izražajo zadovoljstvo, da je bil atentator tako hitro prijet. Istočasno je zavladalo v nemški javnosti veliko zadovoljstvo zaradi uspeha nemške policije, ki je ob nemško - nizozemski meji prijela člane »Intellegence Servicea«. »Berliner Bdrsen Zeitung« pravi: Rafinira-nost, s katero je bil zločin izvršen, je edinstvena, toda edinstvena je tudi hitrost in točnost, s katero je delal nemški policijski aparat. Nemški listi naglašajo, da so zdaj podani dokazi, da je bil atentat inspiciran z angleške strani. List ugotavlja, da je priznanje krivcev prodrlo vso zgradbo sovražne propagande, ki je poročalo o zaroti v Nemčiji. Oni, ki so širili te vesti, so se vjeli v lastno mrežo. Angleška tajna služba sama je bila prepričana o neki zaroti nemških častnikov, ki pa je bila izmišljena v londonskem ministrstvu za informacije. Vse to se je zdaj podrlo. List pripominja, da ie bil atentat pripravljen po navodilih z mesta, ki ima glede takih dejanj že dolgoletno izkušnjo. List pravi, da sedi Otto Strasser v Angliji, kjer si poskuša tujna služba izmisliti nekak tajni nemški zarotniški klub. »Berliner Lokal Anzciger« pravi, da se potrjujejo prvotne nemške trditve, da je treba sled zločina iskati v »Intelligence Servicu«, da pa so na angleški strani z neverjetnimi trditvami skušali dokazati, da je atentat naročila Gestapo in da je rezultat notranje zarote v Nemčiji. List naglaša, da je Otto Strasser, ki je po atentatu odpotoval iz Curiha čez Pariz v London, v službi angleške tajne policije, kukor je bil tudi atentator sam. Ves svet, pravi list na koncu, stoji pod vtisom, da so atentat pripravili angleški možgani in da ga je financiral angleški denar. uničili sedem nemških letal Angleži dve nemški podmornici London, 22. nov. t. Reuter: Zavezniško letalstvo je danes v zračnih borbah sestrelilo sedem nemških letal, eno nemško letalo pa so zbili francosti protiletalski topovi. Odkar traja vojna, še noben dan ni bil ze letalstvo tako usoden kot današnji. Bitke v zraku so se raztezale na več kot 200 km dolgi fronti. Eno letalo je strmoglavilo na belgijsko ozemlje, tik za fronto. Blizu tega kraja je angleško letalo uničilo še eno nemško 1 e-talo. V južnem področju so francoski letalci uničili tri nemška letala tipa »Messerschmidt«. V bližini Strassbourga je padlo na zemljo nemško letalo tipa »Wert'h Reme-ring«. Pilot se je še pravočasno rešil s padalom in je bil potem ujet. Kmalu potem je bilo v istem področju sestreljeno spet nemško letalo, tudi to je uničil francoski pilot, že eno letalo tipa »Messerschmidt« je uničilo francosko -rotiletalsko topništvo severno od Sedana. _'ilot je bil mrtev. Blizu Nancy se je moralo prisilno spustiti na francosko ozemlje nemško izvidniško letalo tipa »Dornier«. Pilot brez P poškodb ujet, o ostali posadki pa do sedaj še ni nič znano. Francozi so v zračni borbi pri Strassbourgu izgubili dve letali. Angleško letalstvo ni imelo nobenih izgub. _London, 22. nov. t. Reuter: Vojno poročilo iz Pariza se glasi: Živahne letalske borbe na obeh straneh. London, 22. nov. AA. Reuter poroča s francoskega boj išča: V okolici Wiesenburga ie topništvo streljalo z obeh strani. Na inerodajnein mestu v Parizu smatrajo, da se bo položaj na bojišču zaradi mraza, ki je nastal po velikem deževju, verjetno spremenil. Naglaša se, da se nemške čete stalno zbirajo ob vsem zapadnem bojišču od Nizozemske do gornjega teka Rena. Vreme je zdaj lepo in suho. Ker je zdaj mraz vedno huiši, bo zmrznila zemlja ter ne bo več blata na bojišču. Uničeni sta bili dve nemški podmornici. Eno je potopilo vojno letalo, drugo pa ista torpedovka, ki je že pred tremi dnevi potopila eno sovražno podmornico. Za večji uvoz surovin Belgrad, 22. nov. AA. Zaradi olajšanja pre-skrbovanja industrije s potrebnimi surovinami za domače potrebe je odbor za uvoz izdal sklep, da se industrijskim podjetjem povečajo določeni kontingenti za uvoz surovin leta 1939. To povečanje se nanaša na kontingente, ki so bili odmerjeni v tekočem letu. V zvezi s tem sklepom poziva odbor za izvoz zainteresirana industrijska podjetja, ki bi se želela okoristiti z dopolnilnimi kontingenti za uvoz surovin v teku tega leta, da predlože konkretne prošnje za uvoz na običajnih formularjih, ki se dobe na vseh sedežih Narodne banke. Prošnje zainteresiranih tvrdk za dopolnilne odobritve za uvoz v inejah razpoložljivih naknadnih kontingentov bodo takoj vzete v pretres, da bi se omogočilo zbiranje potrebnih rezerv v državi in bi se zagotovilo redno delo doma v domačih podjetjih. (Deviz, ravnateljstvo Narod, banke.) Admiral Guepratte umrl Brest, 22. novembra. AA. (Havas.) Podadmi-ral Guepratte je nocoj umrl v starosti 83 let. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil pokojni Gue-pratt poslan v Dardanele. Posebno se je odlikoval 18. marca 1915 s svojo neustrašenostjo, ko je hotel izvojevati prehod skozi morske ožine. Tedaj je tudi napredoval v podadmirala. Po vojni je bil izvoljen za narodnega poslanca v Finisteru, nakar se je umaknil v Brest. Bil je tudi član pomorske akademije. Japonska nervozna Tokio, 22. nov. b. Zaradi potopitve japonske ladje »Terukuni Maru« je japonski veleposlanik dobil nalog od svoje vlade, da naprosi britansko admiraliteto, za podatke kako je bila ladja potopljena in katera mina je povzročila eksplozijo. Ako se ugotovi, da gre za nemško mino, je pričakovati poslabšanja japonsko nemških odnosov. Ja- ponska vlada je po svojem poslaniku izdal vsem japonskim ladjam, ki plujejo v vojnih da plovbo takoj ustavijo, ter se zatečejo izdala nalog vojnih conah, , , • , _,--,-•'.,-----j-> — o- zatečejo v prve luke do nadaljnih odredb. Japonska vlada želi počakati kakšno bo poročilo britanske admira-litete na temelju katerega bo storila nadaljne ko- | L1UBI14NA Posnemanja vredna socialna akcija Na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani pripravljajo dijaki lepo in posnemanja vredno socialno akcijo, s katero hočejo pomagati svojim revnejšim sošolcem. 3. decembra bodo priredili ob 5. popoldne v šolski telovadnici niiklavževanje. Program akademije bo kaj zanimiv. Na sporedu so komični prizori, nekaj pesmi, violina itd. Seveda nastopi tudi Miklavž, ki bo obdaril revne učence zavoda, pa tudi vse tiste, za katere bodo darila naročili njihovi starši. Te dni so začeli požrtvovalni pomladkarji že pridno nabirati najrazličnejše darove. Seveda nabirajo najprej pri premožnejših, zlasti radi trkajo na ljubljanske trgovine, ki so znane po svoji darežljivosti. Prepričani smo, da nihče ne bo odklonil dijakov, ki iz ljubezni do svojih revnejših sošolcev nabirajo darove za nje. Saj bo s tem ustvarjen lep zgled, vreden vsega posnemanja. Obenem pa vabijo dijaki Še vse starše in prijatelje mladine, naj se udeleže miklavževanja in naj ne pozabijo daril za svoje drage. S tem bodo uspešno podprli to dobrodelno akcijo in dali mladini korajžo za nadaljne delo. Popolnoma prav je, da se mladina že zgodaj začne zavedati socialnih dolžnosti in naj ne bo zato nikogar, ki bi preslišal lepo prošnjo naše mladine. Hvaležni bodo za vsak dar. — Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. _Ogl. rež- S. br. 30474/35,_ 1 Nov prosvetni dom bo postavilo Bežigrajsko prosvetno društvo. Blagoslovitev ogelnega kamenja bo v nedeljo, dne 3. decembra 1939 ob enajstih dopoldne, na kar opozarjamo že danes vsa ljubljanska in okoliška prosvetna društva. 1 Opera. Danes in jutri bo gostoval na našem odru naš rojak in član zagrebškega gledališča, g. J. Gostič, pevec in igralec izrednih kvalitet, čigar vsako novo partijo beležijo v Zagrebu kot njegov nov triumf. Nocoj bo pel v »Sabski kraljici« izredno težko tenorsko partijo Salomonovega vojskovodje Asada, s katero je zaznamoval že na premieri velik uspeh. Razen njega nastopijo še: Janko, Betteto, Kogejeva, Vidalijeva itd. Dirigiral bo kapelnik Stritof, ki je opero tudi izredno tenkočutno prevedel. Ražira C. Debevec. —■ Pri jutrišnji popoldanski dijaški predstavi pa bo g. Gostič nastopil prvič skupaj z go. Kogejevo v znani lirični operi »Werther«. Sodelovali bodo še: Ribičeva, Zupan, Dolničar, Sladoljev in Perko. Dirigira Nefat, režija je Zupanova. Cene dijaške od 16 din navzdol. PREMIERA krasne ljubavne drame ZLOMLJENI CVET V glavni vlogi lepa Dunajčanka, najboljša hollywodska umetnica mlajše generacije Partnerja: ROBERT J0UNG in MELVVN DOUGLAS Vsi, ki ste slavno umetnico videli v nepozabnih filmih, »Dobra zemlja« in »Veliki valček«, si bosle z veseljem ogledali tudi ta film. Predstave ob 16., 19. in 21. uri. Tel. 22-21 KINO UNION Tel.22-21 1 8. prosvetni večer bo v petek, dne 24. t. m ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Na sporedu je zanimivo predavanje pisatelja Fr. Finžgarja: »Nai kmet, njegov jezik, narodnost in država. Predavanje je zelo aktualno in bo gotovo seglo globoko. Zato vabimo na lo predavanje zlasti učitelj-stvo, g. profesorje, akademike in vse, ki imajo z vzgojo naše mladine opraviti. 1 Akademski klub JRZ. V petek zvečer ob 7 bo članski sestanek v lokalu kluba železničarjev v Slomškovi ulici 1. Obisk sestanka je za vse člane »Slovenskega Juga« obvezen. Odbor 1 Drama. Drevi bo premiera Moličrove komedije »George Dandin« z Danešem v naslovni vlogi. Podnaslov dela je »Varani soprog«. Molifere razgrinja na njemu lasten duhovit in kritičen način družabne razmere svoje dobe. V delu nastopijo poleg nosilca glavne, tragikomične vloge g. Daneša, še Danilova v vlogi goljufive žene ari-stokratke, Nablocka In Lipah kot njena mati in oče, Gregorin kot njen ljubimec, Garijelčičeva in Sancin kot hišna in sluga — dve tipični molie-rovski figuri, in Brezigar. Igro je zrežiral dr. B. Kreft. Inscenator inž. Franz. 1 Tvrdka K. Soss, Mestni trg, vabi vljudno v nedeljo, 26. t. m. na razstavo. 1 Poleg Španca Casalsa, ki velja še vedno za nedosegljivega mojstra na svojem inštrumentu, ču-jemo danes v koncertnih dvoranah Rusa Pjatogor-skega, Francoza Michelina ter oba Italijana Ca6sa-doja in Mainardija. V zadnjih letih je v Jugoslaviji posebno dobro znan Mainardi. Vsi kritiki pišejo o njem, da je sijajen virtuoz in muzik. V Ljubljani bo nastopil v drugo v petek, dne 24. t. m. ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Prvič je koncertiral v našem mestu novembra 1. 1937. Za svoj spored je določil dela naslednjih skladateljev: Boccherinija Bacha, Schumanna, Mainardija, Rosellinija in Casel-le. Vstopnice za jutrišnji koncert so na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Prav tam se dobi tudi podrobni spored. 1 Sadjarska podružnica na Viču vabi vse člane in goste na predavanje, ki ga bo imel priznani strokovnjak v sadjarstvu g. Breceljnik. Prinesel bo s seboj razne vrste sadja in bo naznačil posebnosti posameznih vret. Kateri ne vedo imena 6Vojim ja-bolkam ozir. hruškam, bodo jutri lahko primerjali z plodovi, ki jih bo imel g. predavatelj, Pričetek ob pol 8 zvečer. I Moderne pletenine, Karničnik, Nebotičnik 1 Redek jubilej 60 letnega službovanja. Ljub ljanska bolnišnica je včeraj sprejela 76 letno služ kinjo Čeme, ki služi že 60 let pri isti družini; namreč pri računskem ravnatelju v pokoju gosp. Hočevarju na Poljanski cesti št. 10. Pri delu v pralnici jo je najbrž zadela kap. 1 Prve Miklavževe izložbe. Še 14 dni nas loči od Miklavža, pa so vendar že začeli trgovci krasiti svoje izložbe s predmeti, ki spominjajo na Mi klavža in ki so zlasti za mladino kar najbolj za nimivi. Ni sicer še mnogo takih trgovin, vendar bo v tem tednu že velika večina ljubljanskih trgovin preuredila svoje izložbe za Miklavžev teden. 1 Smrtna nesreča. Včeraj dopoldne je tesat Jožef Kernič, zaposlen na stavbi v Ruski ulici, hotel nadaljevati z graditvijo odra ob dvigalu, ki je že v obratu. Ker ni mogel postaviti trama tako, kakor bi ga rad, je hotel stopiti po lestev in zlezel skozi špranjo med -pregrajo v jašek- tovornega dvigala, da bi čim hitreje prišel do lestve. Mislil je, da dvigala nihče ne bo spustil z višine prvega nadstropja navzdol. Prav v tem trenutku pa je dvigalo padlo navzdol in ga zmečkalo, tako da so ga reševalci morali prepeljati s hudimi notranjimi poškodbami v bolnišnico. Med prevozom pa je že izdihnil. Policijska preiskava je ugotovila, da je zakrivil nesrečo sam, ker je ravnal zelo nepre vidno. Doma je iz Šmartna pod Šmarno goro. 1 Prometna nesreča. Okrog 3. popoldne se je zgodila na križišču Gosposvetske in Bleivveisove ceste prometna nesreča, katere žrtev je postal 18 letni hlapec Ivan Gorenc, uslužben v Ljubljani in doma iz Kostanjevice. Zaviti je hotel z Blei weisove na Gosposvetsko cesto, pa je prezrl oseb ni avto, ki je tedaj vozil prav tako po Gosposvet ski cesti. Prišlo je do karambola in je kolesai odletel po cesti, pri čemer si je polomil neka reber. Lastnik avtomobila ga je takoj sam naloži v avto in ga odpeljal v bolnišnico. 1 Tatvine obleke ln perila. Te dni je bilo vlom-Ijeno v barako delavca Antona Krošlja Na klančku št. 5. Tat je odnesel rjavo moško obleko, dve zimski suknji, v skupni vrednosti 900 din. Z dvorišča hiše št. 21 v Tovarniški ulici pa je nekdo odnese! Ivanu Trčku zavoj perila, vrednega 130 din — 450 din' je bil vreden zavoj usnja in čevljarskih potrebščin, ki iih je nekdo snel s kolesa Jerneju Bratunu izpred neke gostilne na Zaloški cesti. 1 Prešiček ukraden iz izložbenega okna. Te dni je iz izložbenega okna v gostilni «Amerikanec v Florijanski ulici odnesel 20 letni mladenič že očiščenega prešička, ki je bil težak 10 kg. Kakor hitro se je polastil 200 din vrednega prešička, ie skočil na kolo in pobegnil. Drobne novice Pariz, 22 nov. AA. Štefani: Poljska vlada se je preselila danes v Angers. Ob tej priliki se je izvršila simbolina predaja zemljiške parcele, na kateri bo poljska vlada do konca vojne uživala pravico eksteritorialnosti. V Angers so se preselili tudi tuji diplomati, ki so okrediti-ram pri poljski vladi. London, 22. nov. A A. Reuter: Ministrstvo za informacije sporoča, da se že uporablja fond 100.000 funtov šterlingov, ki ga je določila angleška vlada za podporo poljskim beguncem na Madžarskem in v Romuniji. Fond se uporablja v glavnem za nakup toplih oblek za begunce, ki so zapustili Poljsko septembra meseca v lahkih oblekah. Poljska vlada je že odposlala v Romunijo in na Madžarsko 100.000 srajc in 3000 plaščev. Bukarešta, 22. nov. AA. Štefani: Minister za gospodarstvo Buzoi je dal ostavko. Nadomc-stuje ga predsednik vlade Argetojanu. London, 22. nov. AA. Reuter: V ministrstvu za vojno gospodarstvo računajo, da se bo lužje vršila kontrola nemškega izvoza kakor pa nemškega uvoza, ker bo lahko ugotoviti, katero izvozno blago je bilo proizvedeno v Nemčiji. Washington, 22. novembra. AA. Havas: Japonski veleposlanik v Washingtonu je izrazil upanje, da se bodo v kratkem začela trgovinska pogajanja med Japonsko in Ameriko. Bern, 22. nov. A A. S pristo jnega mesta de-mantirajo vest, objavljeno v tujem tisku, da se soproga maršala Goringa nahaja v Švici v nekem mestu ob Ženevskem jezeru. Prvi transport sezonskih delavcev Na kolodvoru so klicali: ,,Živijo beli kruh in jugoslovanska juha I «t Maribor, 22. novembra. Snoči okrog pol 8 je prispel v Maribor prvi transport delavcev, ki so se letos nahajali na sezonskem delu v Nemčiji. Transport, v katerem je bilo 540 delavcev, je prispel iz kraja Scheide-miihle, severno od Berlina. Prihodnji transport je najavljen za soboto in potem bodo prihajali transporti vsak dan do božiča. V prvem transportu je bilo največ Prekinurcev, precej tudi ljudi iz okolice Cakovca in nekaj iz zagrebške okolice. Snoči se je pokazalo, da smo se letos za sprejem naših sezoncev dosti temeljiteje pripravili, kakor prejšnja leta. Prevzem trasporta in odprava delavcev s posebnimi vlaki v njihove domače kraje se je razvijala točno po sporedu, brez vsake zmede. Transport bi moral prispeti v Maribor ob 16, pa je imel dve uri zamude. Naši obmejni policijski organi so se mu peljali nasproti do Špilja. da bi že od meje do Maribora uredili formalnosti s potnimi listi. Toda pot v Spilje je bila zaman. Posebni vlak, s katerim je transport iz Nemčije do Maribora potoval, je imel stare predpotopne pruske vagone, ki imajo hodnik zunaj, tako da naši organi niso mogli v posamezne kupeje. Povrhu pa morajo biti v Nemčiji vsi vlaki zatemnjeni in tudi ta ni imel luči, bila pa je že trda noč, ko je prispel v špilje in tako se je potem obmejna kontrola potnih listov izvršila v Mariboru. Na mariborski postaji je čakalo sezonce veselo, nepričakovano presenečenje. Najprej so bili zadovoljni, ker so lahko zamenjali marke po ugodnem kurzu. Povprečno Ir fmpl vsak Izselje- nec pri sebi 7—8 srebrnih mark. Več kot 10 mark itak ne sme vzeti po strogih nemških deviznih predpisih čez mejo. Te marke jim je menjalnica »Putnika« zamenjala po 13.30 din, tako da so do bili kar lep denar na roko za nadaljevanje vožnje Nato so prejeli od organov Borzo dela objave za znižano vožnjo po naših železnicah. Oni, ki so i? oddaljenejših krajev, so dobili četrtinsko, bližnj — iz Prekmurja — pa polovično vožnjo. Poten jim je »Putnik« spet izstavil vozovnice. Končni pa jih je presenetil delegat izseljenskega komi sarijata, ki jih je vse skupaj povabil v kolodvor sko restavracijo. Tam je dobil vsak izseljenec ve lik krožnik guljaževe juhe. Juha je bilo zelo tečni pripravljena; v vsaki porciji je bilo precej lepil kosov mesa. Poleg juhe pa je prejel vsak stručki četrt kilograma belega kruha. Te štručke so peki posebej za izseljence. Juha in beli kruh, to ji bilo za sezonce takšno presenečenje, da so se Čul po kolodvorski restavraciji veseli vzkliki »Živiji beli kruh in jugoslovanska juha«. Ponoči so bil potem sestavljeni posebni vlaki, s katerimi so se zonci nadaljevali vožnjo domov. Vsi so bili izredno veseli, da jim je naši država na meji pripravila tako lep sprejem ter jil pogostila. Za prislužen denar, kar ga niso poslal domov, so si nakupili raznih reči. Obleke leto niso kupovali, ker dobijo doma boljšo kakovos blaga, pač pa so Imeli s seboj izredno veliki koles, nekateri tudi šivalne ali pisalne stroje O prehrani pravijo, da so jo kot delavci dobili \ na4vcvjin obrokih, toda vse je na karte. KULTURNI OBZORNIK Mariborsko gledališče: Shawovi »Hinavci« Mariborsko gledališče je 16. novembra prvič in 18. novembra drugič uprizorilo Bernarda Shavva igro v treh dejanjih: Hinavci. Razen igre same je ponjctnbna uprizoritev tudi zato, ker je v njej kot gost nastopila Vlasta Sernečeva. Jedkega satirika Shawa imajo naši odri radi, ker je dober dramatik. Izraziti so tipi, ki jih Shavv v svojih igrah predstavlja, zlasti vsebinsko s svojo družabno kritiko pove sodobniku marsikaj. Nje. govi satiri v komediji ne morejo uteči, prav tako ne velekapitalisti kakor tudi ne hinavski drobni izžemalci in podjetniki, ki na zunaj skušajo ohraniti vjdez poštenih in celo človekoljubnih članov človeške družbe, v bistvu pa so enaki svojim vzglednikom po svoji navezanosti na denarni dru-žibni sistem. Tako je mariborsko gledališče v zadnjem času uprizorilo že Pygmaliona in Hudičevega učenca »Hinavci«, ki jc satirična igra iz angleške londonske družbe, je tudi imela poln uspeh. Mladi doktor se na potovanju »po kontinentu« sreča z mladim dekletom, hčerko londonskega stanovanjskega podjetnika Sartorija (v igri Sar-toriu6-a!) in po nekem sentimentalnem otepanju, kakor to drugi imenujejo, sklene z njo zakon. Mladi, še idealistično na6trojeni doktor, ki se mora šele vživeti v vladajoči sistem, namreč nikakor nočo hkrati s podjetnikovo hčerjo vzeti tudi bogate dote od svojega tasta, češ da se njegovega denarja drži kri izžemanih revežev, ki stanujejo v njegovih pol razpalih stanovanjskih brlogih. Toda ob tem njegovem otepanju se izkaže, da je tudi sam zapleten v vladajoči red, ki je nered, v prav isto zadevo, katji prav na tastovem zemljišču leži tudi njegova hipoteka, za katero dobiva dolečene obresti in z njimi živi. Napadal je torej lastno podjetje, ko je nastopal proti tastovemu Izžemanju. V družbi, ki govori, da je sicer v našem času treba računati 6 človekoljubnimi idejami, a da je že tako, da revežem ni mogoče pomagati, 6cveda klone tudi mladi doktor, ki se po majhnih bojih končno le ukloni sistemu. Tako se zvežeta zastopnika nove generacije v zakon, »Zakaj pa ne bi bilo pri kupčiji tudi nekoliko romantike, če pa to nič kupčiji ne škoduje,« pravi Sartorijev tekmec. Operejo si roke, češ, proti vsemu družabnemu neredu pač ni mogoče nič opraviti. Tako se mali kapital poveže z velikim, 6 čimer hoče Shaw pokazati, da tako mali kakor veliki kapital nosita krivdo za sodobni nered in družabne krivice. Izhod iz te družabne zmede nakaže dramatik s tem, da predstavi novo rastočega kapitalista, bivšega iztirjevalca najemnin v Sartorijevih stanovanjskih kasarnah. Seveda nastopa enako kakor vsi drugi podjetniki, od katerih se je svojega ravnanja naučil, toda nova pot je nakazana v dejstvu: 6tare hiše je treba podreti, ker bodo pri bodočih novih mestnih cestah prišle ob vso veljavo. Podrli jih bi, ne da bi lastniki dobili kako odškodnino. Zato je treba zgraditi namesto starih, nove na istem mestu. Kajti le kar je lepo in novo, se rentira. Tako je nakazan pozitiven zaključek. Delo je Shawov prvenec iz leta 1892 Po mieni izdelanosti in spretni dramatičnosti tega o igri ne bi sodil. Pozneje postane pač Shawova igra globlja in širša, prava družabna komedija in satira. Igralci 60 imeli prijetno vlogo, kajti Shaw riše svoje postave ostro in njegov dialog je naraven in izostren. Podjetnika Sartoriija je s flegmatični-mi potezami in ostrimi izbruhi podal Pavle Kovič, združujoč v sebi poteze očeta, ki ga ima popolnoma v oblasti razvajena hči, in poteze angleške ga selfmademanna, ki mu je Bog denar. Z vsem nastopom je ustvaril polno osebnost. Mladega in-teligenta, ki šele mora sprejeti vase duha vladajočega kapitalističnega sistema, jc podal Rado Na-krst, ki je svoj botj in svojo brezmočno6t proti družabnemu stanju igral s prepričevalno bolečino in mladostno uklonijivostjo. Karikaturo angleškega meščana, ki je kar prevpila druge osebe v igri, je izoblikoval Vladimir Skrbinšek, preštudiran v vsaki kretnji in glasu. Karikatura je bila tako dovršena, da je skoraj postavila v ozadje drutfe osebe ki niso prihajale v satirično izo6treno6t in komičnost. Izmed višje družbe je treba omeniti še dekle Blancho, hčerko Sartorijevo, ki jo je igrala Vlasta Sernečeva kot gost, Blancha zastopa prav tako kakor doktor, njen zaročenec, mlado generacijo, ki se mora šele znajti v sodobnem družabnem sistemu. Kot ženska se seveda znajde veliko hitreje in je njena bolečina, če je je kaj, veliko plitvejša in laže rešljiva kot doktorjeva. Zanjo je namreč tudi družabni problem samo osebni problem, Trmasta in svojeglava, nasilna in razvajena je. V tem ji je debutantka dala dobro podobo. Slabše je z govorico. Prečesto se njen glas ni razmahnil in se ni ujel z njeno kretnjo. Zlasti pri premieri 6e ni mogla razživeti. Pri reprizi se je razgibala v igri, glas pa ji še vedno ni hotel služiti v vseh prizorih. Govorica ji je preveč slikovita, a premalo melodična. Kakor pri vsakem debutanitu sc je pač tudi pri njej pokazala premajhna vžive-tost v prostor in premajhna razgibanost v glasu. To je prvi vtis, ki seveda ne more omogočati končne ocene. Najprej iztirijevalca najemnin brez službe in potem novo rastočega podjetnika Sartorijevega kova je igral Košič Milan, ob katerem morda najbolj vidimo Shavvovo tendenco prikazati, odkod rastejo različni družabni hinavci in kapitalistični drobni izžemalci. Dovršeno postavico iz prolelar-6kega sveta je postavila Slava Gorinškova, manjše postave pa še Košuta (natakar) in Blaž (nosač). V celoti je igra po svoji vsebini in igranju potegnila za seboj. Režiral je igro Vladimir Skrbinšek, a insceniral inž. arch. Maks Hlad. Zdi se, da bi drugemu oziroma tretjemu dejanju bolj odgovarjala trdnejša, realistična inscenaciija. Karikira-nim postavam in stvarnim računarjem bi se bolj prilegale trde stene londonskega meščanskega stanovanja, zatrpanega v konservativnost in okorelost. Krzno in moda Spet so tu dnevi, ki ima v njih krzno svojo besedo kot varuh spričo mraza in hkrati kot okras, ki se ženske kar ne morejo ločiti od njega. Ne moremo si niti misliti, da so bili nekoč časi, ko je bilo krzno kot oblačilo na slabem glasu. Brez dvoma je bil pradavni človek oblečen v živalske kože, a dolgo časa je bilo krzno na glasu, da je barbarsko in nekulturno, tako da Grki niso hoteli nič slišati o njein. Nemara so bile robate in surove živalske kože takrat zares grde videti, preden je bilo strojarstvo toliko na višku, da je znalo kože lepo strojiti. Kadar Grki govorijo o krznu, tedaj je to zmeraj v zvezi z barbari, kot oblačilo barbarskih narodov. Rimljani so to nošo bolj spoštovali, ker so videli v njej oblačila svojih robatih pradedov, in kasneje so svojim pomehkuženim sinovom večkrat kazali za zgled na Katona, ki se je oblačil v kozje kože. Vendarle je bilo krzno v klasični dobi starega veka nekaj, kar ne spada k civilizaciji. Krzno je postalo moderno šele v 2. in 3. stoletju po Kristusu. Rimljani so si osvojili to šego po nordijskih narodih, ki so prvi uvedli krzno kot poglavitno oblačilo v modo in ki so se južni narodi naučili od njih ceniti lepoto in dragocenost krzna. Skozi več stoletij je bilo nato krzno najvažnejše trgovsko blago s severa, prvo za jantarjem. Rimljani so začeli nositi tudi živalske kože kot oblačilo. V Rimu je postalo to »barbarsko« oblačilo polagoma velika moda propadajočih krogov. V tedanji književnosti je krzno omenjeno prvikrat pri pravniku Ulpianu. Cerkev je bila spočetka jako zoper ženska oblačila s krznom in leta 397 po Kr. je cesar Honorij prepovedal oblačiti se v »gotske obleke« in posebno v krzno, ki so ga pa Gotje vendarle nosili. V srednjem veku si je nordijska krznena noša priborila svet, vendar v drugačni obliki kot prej pri Germanih. Nič več niso nosili krzna tako, da bi bila dlaka zunaj, čeprav je Karel Veliki še vedno hodil v kožuhu z dlako na zunanji plati. Začeli so nositi krzno z dlako na znotraj, kot podlogo ali kot našitke na oblekah. Krzneni okraski so se takrat pojavili povsod na oblekah, zlasti na slavnostnih oblekah višjih oseb. A tudi vojaški plašči, ki so jih imeli vitezi vrh svoje opreme, so bili obšiti s krznom in krznene robove in ovratnike so imele tudi dolge halje meščanov in jope kmetov. Kmalu ni maral nihče več za mačje ali kunčeve kože, marveč je bilo na vrsti dragoceno, iz Rusije prihajajoče krzno. Že v 11. stoletju se omenja ruska trgovina s krznom. Hrepenenje po dragoceni sobolovini pa je povzročilo kasnejše zavzetje in raziskavanje Sibirije. Proslavilo se je krzno »pontijskih miši«, nekakšen licrmelin. Mimo sobolovine in hermeiina so v srednjeveški dobi čislali krzno dehorja, bobra, risa in sive veverice. V najvišjem procvitu viteštva je postalo krzno velika svetovna moda. Z rastočim razkošjem se javljajo tudi prepovedi glede na nošo krznenih oblačil. Ko sta Filip II., francoski kralj, in Rihard I. konec 12. stoletja odšla na križarsko vojno, sta odredila, da ne sme nobeden od vitezov imeti hermeiina, sobovine ali drugih dragocenih krznenih oblačil. Leta 1497 so v Nemčiji prepovedali nošnjo hermelinove podloge vsem tistim, ki niso bili plemiškega stanu. Slednjič so smeli imeti žlahtno krzno samo grofje in knezi. — Čeprav so različni modni predpisi zahtevali ali odklanjali nošnjo krzna, je pa krzno od srednjega veka dalje vendarle ostalo zmeraj moderno. Tudi za »en dim« je časih nekaj časa sredi bojnega meteža sv. Dobrodelni koncert pevskega društva »Maribor« V ponedeljek 20. novembra t. i. je priredilo slovensko pevsko društvo »Maribor« v frančiškanski baziliki Matere milosti v Mariboru cerkveni koncert, ki je v okviru nedeljske vseslovenske nabiralne akcije Slovenske Straže irnel tudi svoj dobrodelni namen v geslu: Za bo-žičnico ubogih otrok na severni mejil In kakor je ta misel z nabiralno akcijo glasno odjeknila po vsej slovenski zemlji in zelo dobro uspela, tako, menim, bi na tem koncertu našla lahko še več odziva. Pevci so v zahvalo za izkazano dobroto navzočim nudili, kar so pač imeli: to je bila lepa slovenska nabožna pesem. Koncert je vodil društveni pevovodja g. Janez Ev. Gašparič, izvajali po ga pevski zbor društva Maribor«, operna pevka gdč. Jelka Igličeva, članica mariborskega nar. gled. (sopran), koncertni solist g. Avgust Zivko (tenor) in g. prof. Gregor Zafošnik (orgle). Dočim je prvi del sporeda obsegal najrazličnejše pesmi za solo in zbor, je bil drugi del posvečen božični dobi. Bolje bi bilo, da bi bil celoten spored vsebinsko tako enoten. Za uvodni preludij je vzel g. prof. Zafošnik 1. stavek iz Guilmantove 3. orgelske sonate v c-molu. Zbor je odpel brez orgel iz Tomčeve slovenske maše »Stopil bom k oltarju«, Pristop in Slavo, Kimovčevo harmonizacijo »Oljsko goro tiha noč pokriva«, Rakuševo »Hostijo«, Klemenčičevo »Posvetitev Mariji« in Kimovčev »To je dan« z orglami. Gdč. Igličeva je zapela ob spremijevanju orgel Verdijevo »Ave Marija« in Hruškovo »Mati večne ljubezni«. G. Avg. Živko je izvajal iz Satt-nerjevega oratorija »Assumptios: znano tenorsko arijo »Kdo je ta»«, skupno pa sta solista odpela iz istega dela dvospev »Zdrava«. V drugem delu smo slišali na orglah C. Fran-cha »Pastorale op. 19«, »Božično« za zbor v Do-ktoričevi harmonizaciji, Premrlovo »Pastirčkovo pesem« za tenorski solo, Sattnerjevo »Svetonočno zvonenje« za ženski zbor in orgle ter za sklep Sattnerjevo »Svetonočno pesem« za zbor z orglami. Zbor je pokazal — tudi brez orgelske spremljave — lepo ubranost in se mu je akustika na cerkvenem koru močno prilegala, ifvalevrcdna je bila enotna interpretacija, ki je bila tudi v mu-zikalnih podrobnostih zelo izoblikovana. Izreka je bila jasna in razločna. Moški glasovi so bili ubranejši kakor ženski, ki jim je manjkalo še sočnejše popolnosti, predvsem altom. Gdč. Jelka Igličeva, ki dosega v našem gledališču lepe uspehe in priznanje, je še bolj navajena na petje na odru. Njen glas se je sicer po Ivoji liričnosti prilegal religiozni občutenosti, le na polnosti in morda na doživetosti mu je še nekoliko manjkalo. G. Zivka že naša javnost dobro pozna kot odličnega koncertnega tenorista. Tudi tokrat je svojo nalogo uspešno rešil. Posebno pa se je njegov mehki in sočni glas prilegal (v višini sicer manj) podobno barvanemu sopranu gdč. Igličeve, ko sta v duetu zapela s tolikšno ubranostjo. Orglarju g. Zafošnikti smo prisluhnili z užitkom posebno v spremljanju, ki se je z zborom zlivalo v popolno in homogeno izvajanje. Bb. Pred današnjo premiero Molierovega Georgesa Dandina Moličra je bil v Franciji tisti, ki jo je na osnovi Commedie deli' Arte graditi svoje igre. Ni živela samo v Italiji improvizirana igra, na-zvana Commedia delPArte, temveč jc bila tudi v vseh drugih evropskih državah razvita. Njeni tipi _ posamezne stalne figure, so imelo pri vsakem narodu svojske poteze ia drugačna imena, v glavnem pa se v značajih niso preveč razlikovale. Molifcre je uporabil iz teh improviziranih iger mareikak lik, toda opremil ga je s tolikimi individualnimi, človeškimi lastnostmi, da so na ta način nastale nove, njegove stalne figure: hišna in sluga, ki imata v vseh njegovih delih važne vloge, ljubimec nezveste žene, varani soprog itd. Kakor Commedia delPArte, ki je živela od tega, da so njeni igralci improvizirali različne rodbinske ali aktualne politične dogodke in škandale, ki so se zgodili, tako se je tudi Moliere posluževal deloma resničnih dogodkov, deloma izmišljenih. Marsikak dogodek bi ne našel sodnika, ki bi ga ožigosal, da ni bilo duhovitega Moliera, ki je znal na zabaven, vendar žgoč in oster način pokazati človeške slabosti in napake. Tako so nastali: Namišljeni bolnik, Skopuh, Žlahtni meščan, George Dandin, i. dr. V »Georgesu Dandin u« je pokazal naivnega meščana, ki se, omamljen od bleska aristokracije, skuša s pomočjo svojega bogastva ukrasti v njene kroge. Poroči se s plehko ari-stokratko. Naravno je, da ga zadene za njegovo neumnost kazen: v zahvalo za ljubezen iit bogastvo, s katerim obdaja ženo, ohola, prebrisana aristokratka samo vara. Premalo bi bilo, če bi videli v tej igri samo dramatiziran dogodek kot so taki v življenju na dnevnem redu, ali samo ironiziranje pisateljeve osebne bolečine, ne, ta igra, ki je bila spisana in igrana takrat, ko je bil Moliere že ravnatelj dvornega gledališča, zato da bi zabavala aristokracijo in ji laskala, je vendar ostra kritika tedanjega časa in vladajočih razmer in vsebuje ost, naperjeno napram plemstvu, saj ga kaže v zelo dvomljivi luči moralnih kvalitet. Tudi meščanstvo, ki ga predstavlja George Dandin, je pokazano kot naivno, ki se da lahkoverno voditi za nos, a ko spregleda, je prešibko, da bi se moglo uspešno postaviti po robu premoči. Najnižji sloj — ljudstvo, ki ga predstavljata sluga Lubin in hišna Klavdina, je pokazal Moličre kot pretkanca, ki doprinašata svoje del h konfliktu meščana s plemstvom. — Delo je zrežiral dr. Kreft, inscenacijo, za katero je izvršil načrte inž. Franz, je izvršila gledališka slikama pod vodstvom mojstra Skružnyja. * Rad Jugosla. akademije znanosti i umjetnosti u Zagrebu«, knjiga 266. — Ta zvezek »Rada jugoslavenske Akademije v Zagrebu« je zanimiv tudi za naše občinstvo, predvsem po veliki razpravi dr. Mihajla Lanoviča: Ustavno pravo Hrvatske narodne države. Razprava se v tem »Radu« končuje. V prejšnjem zvezku je namreč izšlo tudi že čez 230 strani te razprave, ki daje natančen pogled na hrvatsko državno pravo v zgodovini, na postanek županije, kneževine ter hrvatskega kraljestva in vsega, kar spremlja kraljevski dvor. V novem zvezku (266) nadaljuje na 92. strani razpravo o vladarskih dohodkih, o de-narstvu sploh ter posebej o vladarski oblasti. Nato preide na pravna področja raznih višjih uradnikov, tako bana, župana, podžupana, stotnika, skupščine, vojaštva in Cerkve ter stališče Dalmacije še posebej. Razprava bo zanimala vsakega, tudi nejurista, ki ga zanima hrvatska zgodovina, zlasti pa še ustroj hrvatske državnosti, ki danes postaja zopet nov ideal. Drugo zgodovinsko razpravo je napisal prof. dr. šišif o habsburški politiki nasproti Hrvatom do Leopolda I., to je od Rudolfa Habsburškega do leta 1657. Tudi slovenski zgodovinar bo dobil v članku novost in nov pogled na occno habsburškega vladanja v Podonavju. Znani slavist in numizmatik prof. M. Rešetar je napisal razpravo o začetkih kovanega diibrovniškega denarja. Prof. dr. Jura j Andrassj-pa je napisal monografijo o življenju in delu Alfonza Domina Petrušcvcčkeea. ŠPORT Še k reorganizaciji jugosl. športa Z reorganizacijo jugoslovanskega športa, zlasti z načinom kako se pri tem postopa, ne moremo biti zadovoljni. V Sloveniji imamo razmeroma najstarejše in najbolj razvite športne organizacije in zato je razumljivo, da onim idealnim športnim delavcem, ki so tako rekoč od rojstva slovenskega športa zraven, ne more biti vseeno kaj bo z usodo našega športa. Hrvatje snujejo svoje narodne športne zveze obenem pa skušajo prenesti tudi vse vrhovne državne zveze v Zagreb. V mai--sičem so že uspeli in zato je razumljivo, da smo Slovenci občutljivi najbolj v onih panogah, kjer smo prvi orali ledino med vsemi pokrajinami v Jugoslaviji. Precej prahu je zlasti med ilirijanskimi športniki. Zato smo se obrnili na člana SK Ilirije, g. Vodiška, priznanega strokovnjaka v drsalnem športu, ki je nam glede tega povedal svoje mnenje in mnenje svojih klubskih tovarišev in izkušenih delavcev na športnem polju. Kaj pravi g. Vodišek? Splošna reorganizacija našega športa je potrebna; potrebno se mi pa tudi zdi, da se ob tej priliki prenesejo vse vrhovne državne zveze v Belgrad. Ker pa zaenkrat v Belgradu še nimajo dovolj sposobnih ljudi, da bi vse vrhovne državne zveze uspešno vodili, naj bi se za sedaj te zveze prenesle tudi v Zagreb in v Ljubljano, pri čemer je upoštevati kako je dotična šjjortna panoga razvita v pokrajini v čigar središču naj bi bila vrhovna državna zveza. Enotno nastopanje slovenskih športnikov. pa je seveda predpogoj, če bomo hoteli doseči ono kar nam pripada. Kako malo smisla imajo v tem pogledu nekateri slovenski športniki, nam najbolj nazorno pokaže stališče slovenskih kaja-kašev. Samo en klub imamo in še ta je vstopil v hrvatsko zvezo, ki ima z dvema hrvatskima kluboma vsega tri klube. Ce bomo tako delali, potem se ne smemo prav nič čuditi, če hočejo Hrvatje izvesti reorganizacijo plavalnega športa v razmerju 4:1:1. Kako zmotno je tako postopanje vidimo iz tega, da si danes državne plavalne reprezentance brez Slovencev ne samo ne moremo misliti, temveč jo sploh ni mogoče sestaviti. Skakalcev na primer sploh ne bi bilo, če ne bi bilo Slovencev. In kakšna naj bi bila reprezentanca brez Cerarja, Vilfana, Žižka? Saj je prav, da se izvede reorganizacija, ki je bila res zelo potrebna, toda na škodo drugega se to nikakor ne sme izvršiti. Ne moremo se otresti misli, da se celo v drsalnem športu išče nadoblast, katere ne moremo priznati. Namreč v Sloveniji se je začel sistematično razvijati drsalni šport že leta 1919, ko drugod v državi še ničesar ni bilo. Za to so dokaz rezultati. Umetno drsanje je bilo uvedeno najprej pri Slovencih in tudi hokej na ledu. Saj imajo tudi na Hrvatskem drsalce in celo 11 klubov (na papirju!), toda kakega sistematičnega dela kot je bil in je to pri nas Slovencih slučaj tam zaenkrat še ne poznajo, V znani borbi proti Planici je bila ustanovljena drsalna zveza v Zagrebu, ki je delovala poleg Jugoslov. zimsko-športne zveze. Zveza je bila v Zagrebu, tehnični odbor pa v Ljubljani, ki je imel in ima za to na razpolago potrebne strokovnjake. Sedaj je vrhovna državna zveza vsega drsalnega športa zopet v Zagrebu, ker so tam prepričani, da imajo že pri-primerne strokovnjake za to zimskošportno panogo na razpolago. Očividno gre tu samo za vodstvo za nadoblast in se pri tej stvari najmanj ne upoštevajo naši odlični strokovnjaki na tem športnem polju kakor so inž. Bloudek, Betetto, Vodišek in drugi. Ustanavljajo se brezpomembni papirnati klubi, katere se tedaj, kadar je treba, uporablja proti onim. ki bi morali igrati v tej zimsko športni panogi prvo violino. Jasno, da se Iiinja-matica ne samo slovenskega, ampak vsega jugoslovanskega drsalnega športa ne more spo-pnjazniti s takim stanjem, ker je popolnoma prepričana, da moramo iti rakovo pot. Najmanj — tako pravi g. Vodišek dalje — je, da ostane vsaj tehnični odbor vrhovne državne zveze v Ljubljani. Sicer bo pa o tem izreklo svojo besedo še ministrstvo za telesno vzgojo naroda, kamor sc bomo obrnili, je zaključil svoje izvajanje g. Vodišek. (Opomba uredništva: O stvari smo že obširneje pisali v našem listu in smo na gotove stvari ponovno opozarjali naše športne kroge. Vsekakor jpa smo mnenja, da dokončna odločitev ie še ni padla.) Kaj zahtevajo hrvatski športniki Z ozirom na sklep zadnje konference Hrvaške športne sloge so njeni predstavniki izročili banski upravi banovine Hrvatske posebno spomenico o svojih zahtevah, ki obsega naslednje predloge: 1. IIŠS stoji na stališču, da se mora ves športni in telovadni pokret v hrvaških krajih razvijati na narodnostnih načelih in skladno z narodnostnimi težnjami. 2. športno delo naj se prepusti zasebni iniciativi in naj se izvaja pod vodstvom HšS. 3. Zasebno iniciativo naj zaradi boljšega in uspešnejšega športnega razvoja ob vsaki priliki moralno in gmotno podprejo oblasti. i. Hrvaško športno in telovadno delo naj se — kakor to določa uredba z chie 26. avgusta 1939 o organizaciji banovine Hrvaške — popolnoma izloči iz pristojnosti ministrstva za telesno vzgojo in naj se čimprej tudi formalno prenese na bansko upravo, da bi se tako izključil vsak vpliv drugih oblasti na hrvaški šport. 5. Banska uprava naj zato v okviru svoje uprave osnuje posebni oddelek za šport in telovadbo kot edino uradno oblast za vse športno živl jen je na Hrvaškem, Ta oddelek naj v vseli vprašanjih, ki zadevajo šport in telovadbo, sodeluje s HšS kot edinim in pravim predstavnikom hrvaškega športa. 6. V preračunu banovine Hrvaške za leto 1940-41 naj se da posebna postavka za pomoč športu in telovadbi. 7. Dosedanja postavka za pomoč jugoslov. Sokolu v višini ca. 600.000 din v preračunu bivše Savske banovine naj se prenese v korist hrvaškega športa in telovadbe. 8. Vsi prosti krediti ministrstva za telesno vzgojo za leto 1939-40 naj se ne izplačajo brez zaslišanja in soglasja HšS. 9. Banska upravu naj skuša vsoto 110,000.000 din, ki je v državnem preračunu določena za postavitev olimpijskega stadiona v Belgradu, prenesti v pravičnem razmerju na banovino Hrvaško. Del vsote, ki bo pripadel Hrvatom, naj sc da na razpolago hrvaškemu športu in telovadbi, in sicer v prvi vrsti za igrišča in telovadnice. 10. V Zagrebu kot političnem, gospodarskem in športnem središču naj se ustanovi visoka šola za šport in telovadbo za izobrazbo strokovnih učiteljev na srednjih in visokih šolah. (Banska uprava naj pazi, da obstoječa šola v Belgradu ne bo obremenjevala državnega preračuna na škodo hrvaškega športa.) U. Vse šolske dvorane, telovadne zgradbe, vežbališča in ostale športne objekte, ki so last ali v upravi banske uprave, naj se stavijo na razpolago hrvaškemu športu in telovadbi, ki je organizirana v IIŠS. 12. Ustanovi naj se čim tesnejše in potrebno sodelovanje srednješolskega pouka in športnih in telovadnih organizacij. Srednješolski mladini je treba dovoliti in omogočiti sodelovanje v vseh športnih panogah in telovadbi brez škode za šolski pouk. Športno življenje srednješolske mladine naj se vodi s sodelovanjem prosvetnih in šolskih činiteljev v zvezi s IIŠS ter v duhu njenih načel in pod njeno odgovornostjo. Mlakarjevi izbrani planinski spisi, III. del, so na razpolago naročnikom v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-1. Po pošti bndo posamezni izvodi dostavljeni v prihodnjih dneh. Planincem in ljubiteljem planinske literature so sedaj na razpolago vsi trije zvezki izbranih planinskih spisov priljubljenega planinskega pisatelja. Kdor še ni naročil teh knjig, naj jih nemudoma naroči. Zlasti za Miklavža in božič so navedene knjige najlejiše darilo, s katerim lahko enako razveselite planince kot uoplanince. Nekaj številk iz vojske s podmornicami v 1.1914-18 I V —__ r-_______ __ l: . , ....... V sedanji vojni na zahodu Evrope se bi- Jejo boji ined velesilami poglavitno na morju, lesedo imajo podmornice in mine. Zato bo marsikoga zanimalo primerjati uspehe podmornic v bivši svetovni vojni 1914—1918 s sedanjimi, pa tudi zvedeti, kuko so se udcjstvo-vale, in kakšno škodo so napravile antanti. Podatki, ki sino jih mogli zbrati, so iz nemškega vira. Mordu so nekatere številke nekoliko pretirane, vendar je treba vedeti, da so tudi države antante vedno priznavule, da so jim podmornice v minuli svetovni vojni izmed Streljanje s topom na bojni ladji zoper letalske "'I napade 1 vse!i orožij napravile relativno največjo škodo. Naj ^sledijo številke. '"^ Nemčija je dobila prvo podmornico 1. 1906, ko sta jih imeli Francija že 40, Anglija pa 26. Pozneje pa sta Francija in Anglija preveč podcenjevali važnost podmornic za vojno na morju in tako se je zgodilo, da je Nemčija lahko sredi svetovne vojne za nekaj časa s podmornicami popolnoma obvladala vsa svetovna morja, še v začetku svetovne vojne, to je v avgustu 1914, je imela Nemčija samo 20 podmornic, od katerih pa jih je bilo opremljenih z Dieselovimi motorji samo 7. Februarja 1915 iih je imela samo še 12, ker so jih antuntine ladje dotlej potopile 8. » Do konca vojne jih je bilo vsega skupaj zgrajenih (oziroma so se še gradile) 811. Armad-no poveljstvo jih je pripravilo za boj samo 371, pravih' bojev pa se jih je udeležilo le 320. Od 13.000 mož. kolikor so jih štele podmorni-ške posadke, jih je padlo 5087. Podmornic sa- mih je Nemčija izgubila 199, od teh so jih potopili Angleži in Francozi 178. /Vsa tonaža ladij, ki so jih med vojno potopile podmornice, je znašala 18,716.982 ton. Angleži sami so utrpeli izgube na tonaži 10,694.843 ton. V primer naj navedemo, da je znašala tedaj splošna tonaža angleških ladij 20,000.000 ton, ameriških 11.000.000, francoskih 3,500.000 ton, italijanskih 3,300.000 ton, nemških 5,000.000 ton, vsa tonaža trgovskih ladij na vsem svetu pa 60 do 70 milijonov ton. Nemške podmornice so v letih 1914—1918 potopile 11 oklopnic, 1 ladjo nosilko letal, 12 oklopnih križark, 3 male križarke, 1 monitor, 18 torpednih rušilcev, 3 podmornice, 4 mino-nosce, 3 torpedo' ' možnih križark. ev, 3 p< 14 iski. ulcev min in 34 po- Nevarnost, ki je grozila angleškemu trgovskemu ladjevju, pa tudi trgovskim mornaricam ostalih zaveznikov po nemških podmornicah, je prisilila angleško admiraliteto, da je napela vse sile in zavrla pogubno delovanje teh modernih podmorskih piratov. Tako je zvišala število moštva v vojni mornarici od 142.000 v začetku na 407.000 mož konec vojne. Od tega števila jih je bilo najmanj 200.000 določenih za borbo proti podmornicam. Admiraliteta je tudi gledala, da je zgradila čim več rušilcev, ki so se izkazali kot najuspešnejše orožje proti podmornicam. Tako je zgradila leta 1915 37, eta 1916 96, leta 1917 69, leta 1918 72 rušilcev. J Potem so Angleži oborožili tudi svojo trgov- j sko mornorico, da bi se lahko uspešneje bra- S nila proti podmornicam. Tako je zahtevala oborožitev trgovskih ladij 3745 topov nad 10 cm r; kalibra in 9210 topov do 10 cm kalibra, za kar je bilo pofrebnih 65.000 mož, du so jih upravljali. Iz teh številk se dobro vidi, kako veliko važnost so Nemci polagali na podmorniško vojno in kolikšno korist so si od nje obetali, na drugi strani pa, kolikšno škodo so prizadejale podmornice Angliji in njenim zaveznikom, in kolikšne množine muteriuiu iu ljudi je bilo treba, da se je ta nivarnost odvrnilu. Saj Nemci, na primer, trdijo, da so morali Angleži zaposliti samo za obrambo pred podmornicami in za graditev novih ladij kot nadomestilo za K otopljene svojih 770.000 mož, dočim je bilo femčiji potrebno za moštvo in sploh za vsa dela, ki so bila potrebna, da so podmornice držali v redu, samo 112.000 mož. (Kakor rečeno, so vse te številke nekoliko pretirane, vendar drži, da so podmornice še danes eno najstrašnejših in najbolj škodljivih orožij na morju, dasi je tudi res, da podmornice same še niso odločile nobene vojne, ne prejšnje in tudi ne bodo sedanje, kakor tudi, da se še nobena vojna prav za prav ni odločila na morju, ampak na kopenskih frontah.) Zakaj skrbijo Angleži za opice na Gibraltarju? Iz Madrida poročajo: Mogočna pečina, ki se ruztezu 4 km v dolžino po Gibrultarskein polotoku in strmo pada na severu in vzhodu proti morju, je edini kraj v Evropi, kjer še dandanes živijo opice. Nihče ne ve, kako se je opicam posrečilo, da .so se vgnezdile na tej najjužnejši točki Iberijskega polotoka. Živijo ondi že več stoletij in ne prepodi jih ne grmenje topov in ne brnenje bojnih letal. Ljudstvo si je osvojilo pravljico, da bodo takrat, ko se bodo opice izselile s pečine, tudi Angleži izginili z Gibraltarja. Da se ne bi ta prerokba uresničila, pa baje Angleži krmijo in gojijo opice ondi. Vsako leto izda britsko vojno ministrstvo 60 funtov šterlingov, ki z njimi razpolaga poveljnik obrežne baterije. S to vsoto se krmijo opice in zdaj pa zdaj nakupijo tudi kake nove opice v Afriki in jih pripeljejo v Gibraltar, da ne bi izumrle. Zdaj jih je ondi samo še 24. KafoHška Belgija moli za svojega kralja Zveza belgijskih društev Srca Jezusovega je izdala poziv svojim udom, da naj na dan sv. Leopolda (15. novembra) prejmejo sveto obhajilo za namene belgijskega kralja, na .čigar mladih ramenih je v teh dneh najtežje breme, kar jih je sploh kdaj imel. Brezbozniki pad!i na Poljskem Zveza bojujočih se brezbožnikov poroča, da sta o priliki prihoda rdeče armade na vzhodno Poljsko padla 102 člana te zveze. Imena padlih so vpisali v »Častno knjigo brezbožnikov«. Novi japonski poslanik Eiji Amau je prišel v Rim. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki zunanjega ministrstva "Moj možni mogel verjeti svojim očem!" izjavlja gospa Gat>yWagner. • PRAVI. DA SEM VIDETI ZA 10 LET MLAJŠA.' EVO,KAKO SEM TO DOSEGLA." Fotografija gospe Wagner pred vporabo nov« kreme za kožo Tokalon t Blocelom. Kfyd\ se m! res kakor čudež«, to so bile Vladkove besede. Se pred dvema me-secima sem imela brazde in gube na čelu, okrog očt ln ust — Imela sem res videz »žene v srednjih letih«. Danes se vse prijateljice divijo moli jasni dekliški polti brez vsake gube. Vsem rečem, naj kakor jaz vpo-rabljajo hrano za kožo Tokalon z Btocelom. Nekatera so se ml posmehovale, dokler niso same poizkusile. Ko so videle presenetljive včinke, 60 tako navdušene, kakor sem jaz.« Fotografija gospe Wagner, ki kale prosa« netljivo izpremembo v nekaj lednih. Vporabljajte za vsako noč rožnato hran« za kožo Tokalon, ki vsebuje Biocel. Iznajdbo znamenitega dunajskega vseučiliškega pro» fesorja. Biocel je vitalni element mladosti, pridobljen Iz kože mladih živali — enak je dragocenim in prirodnim hranilnim elementom v VaSi lastni koži. Cez dan vporabljajte belo kremo Tokalon, ki napravi kožo Jasno in gladko ter jo očisti od zajedalcev in razširjenih znojnic. S kremami Tokalon so zajamčeni uspešni rezultati, ali pa 6e denar vrne. Jarostavski poroča Vodja sovjetsko-ruskegu brezbožniškega gibanja, Jaroslavski, se je nedavno vrnil s svojega razglednega potovanja po vzhodnopoljskih pokrajinah. V nekem javnem glasilu moskovskih brezbožnikov je navedel med drugim zlasti tole: Da ie obiskal poljska mesta in je dognal, da so brezbožniški propagatorji v nekaj tednih dosegli velike uspehe. Da so v vseh večjih mestih v Ukrajini in v beloruskih mestih zaprli cerkve in židovske sinagoge. Povsod so razobešeni znaki kladivo in srp, kar priča o veliki Stalinovi zmagi. Zvonjenje zvonov je umolknilo, duhovščine ni videti več po cestah. Bivše poljske pokrajine bodo kaj kmalu popolnoma brezbožniške. Voditelji brezbožniške zamisli so se v letih svojega boja utrdili. Nič več ne poznajo napačnega sočutja in slabotne miline. Izkušnje več let trajajočega boja zoper vero v sovjetski uniji so jim v vzhodni Poljski v veliko korist. šksfja Loka V Društvenem domu bo drevi ob 8 sestanek našega članstva, na katerem bo razgovor o društvenem življenju in delu, zlasti z ozirom na preureditev Doma. Vsi člani vabljeni! Iz Julijske krajine Po 10 kg kave na osebo. Po Notranjskem kroži govorica, da so na podlagi statistike ugotovili, da se uvozi v reško pokrajino na področje, ki je prosto carine, letno po 10 kg kave na osebo. Rečani so bržčas hudi »kofetarji«, vendar jim gotovo tudi Notranjci pridno pomagajo. Na potu na dopnst se je smrtno ponesrečil. Stanko jpavec od skodnikov, obč. Kal nad Kanalom, je služil pri planincih (bersaljerjih). — Pred nekaj dnevi je končal svoje službovanje in se je peljal iz Gradiške, kjer je bil pride-Ijen, s kolesom skozi Gorico domov. Mimo Solkana je vozil že ponoči. V bližini Dolge njive se je srečal s tovornikom, ki je imel priklop- Ijen drugi voz. Kako se je pripetila nesreča, nihče ne ve: drugo jutro so nesrečnega Stanka našli delavci v mlaki krvi mrtvega ob robu ceste. Očividno je pri srečanju treščil s svojim kolesom v priklopni voz in si razbil lobanjo. Oble/al je na mestu in šofer ni opazil, kaj se je zgodilo. N. p. v m.! Ilirska Bistrica. Na Reko je premeščen vodja tukajšnjega urada za nastavljanje delavcev J. Cocchi, po domače Kukec. Delavci in delodajalci smo veseli, da nas je mož zapusti! in mu zato želimo prav obilo sreče na novem mestu. Zdi se nam, da nikjer v državi ni bilo toliko tožb kot pri„iy*su, ,U|V) Še ena strašna nesreča v Soški dolini. Zadnjo nedeljo, 19. novembra, se je na državni cesti, ki vodi iz Tolmina proti Bovcu, pripetila huda nesreča. Vojaški tovorni avtomobil, ki je bil naložen z lesom, in je vozil od Sv. Lucije v Lepenje v triglavskem pogorju, je zaradi dežja in teme zašel na kraj ceste in se po škarpi prevrgel v globino Sočine struge. Šofer in en korporal sta obležala na mestu mrtva, drugih sedem vojakov je bilo ranjenih in so jih prepeljali v vojaško bolnišnico v Vidmu. Tam je poškodbam podlegel še pomožni šofer. Nova zmaga. Znani boksar Lojze Mužina, naš goriški rojak, čigar starši so doma v Šte-verjanu, se je pred dnevi' boril v Budapešti z ogrskim prvakom Jaszaiom in ga premapal. G. Mužina je s to svojo zmago zopet potrdil sloves, ki ga uživa kot italijanski in evropski boksarski prvak. Goriški prefekt nadzira naše zdravstveno skrbstvo. V ponedeljek 20. novembra je povabi! goriški g. prefekt vse zdravnike, živinoz.dravni-ke in župane iz Vipavske doline in idrijskega okraja v Vipavo, kjer je imel z njimi daljši razgovor o zdravstvenih razmerah v navedenih predelih naše dežele. Povabljeni gospodje so poročali načelniku pokrajine o vseh vprašanjih. ki se tičejo zboljšanja naših higienskih prilik. Razpravljali so o oskrbi z zdravo vodo, o zdravih stanovanjih, o pijači in o prehrani, o šolskih stavbah, o boju proti jetiki, o babicah, o živinozdravništvu in o vsem, s čimer naj bi se dosegel podvig naših zdravstvenih razmer. Arnold Fredericks: 39 Svetlobni znaki Detektivski roman. — Priredil Fr. Kolenc. Pograbil je nasprotnika kot otroka, glavo je iztegnil in s tem je oprostil vrat in nato vrgel Franca z veliko silo na tla. Lopov je padel postrani in se na sencih močno udaril ob trda tla. Duvall je za trenutek ves zasopljen dihal in tako stal nad njim, v naslednjem trenutku pa se je obrnil, pograbil svetilko na oknu in jo vrgel na posteljo. _Ob oknu je bila na zidu polica in na njej usnjat pas. Duvall ga je pobral in naglo pritrdil šoferjeve roke k telesu. Z obrisalko jo še posebej zvezal roke na vzkriž in tako je bil Franc brez pomoči. Detektiv je potem iskal na tleh modro stekleno Skodelico. iDuvall izvojevnne zmage ni bil vesel. Enega razbojnika je sicer ujel, to je res; toda na drugi strani je z nepazljivostjo preprečil, da bi se otrok vrnil zdrav in nepoškodovan. Jasno je videl pred seboj očeta in mater, kako čakata pri telefonu vest, ki je nikdar ne dobita in stavil si je vprašanje, kako jima naj sporoči resnico. Z nervoznimi prsti je naposled zasledil skodelico pod oglom umivalnika, kamor se je sko-talila, ko jo je Franc vrgel na tla. Prsti so se mu tresli, ko jo je pritrdil na električno luč, ki jo je pograbil s postelje. Brezupno se je bližal k oknu. Potem pa je skoraj blazno zrl j>roti Pnssv. Nekaj časa ni bilo odgovora. Prav za prav pa ni niti pričakoval, Sedaj pa je v daljavi zaledni slabotno rudečo svetlobo, ko kako zvezdo, abliščala je in že ugasnila t Brez pomoči je stal tam in čakal ali jo morda zopet zagleda; upanja ni izgubil. Svetloba se je zopet pojaviia. Bita je duijša in je potem iz- ginila. Vprašal se je, kaj naj to pomeni in skoraj ni bil presenečen, ko jo je zopet zagledal in je jjopolnoma jusno spoznal v njej mednarodni znak. S. O. S.: pomoč, v nevarnosti sem. Svetilko je takoj naravnal na tisto točko, od koder so prihajali znaki in jo je postavil na obronek okna med obe praski. Luč se je zasvetila in zopet izginila. Brzojavil je: Kdo je tam? in je napeto pričakoval odgovor. Drugega ni upal sporočiti. Oseba — ki je' jjoknzala znak S. O. S. je gotovo eden izmed razbojnikov: toda zakaj prosi pomoč? Tega si ni mogel pojasniti, sklepal pa je na to, tla mu oni. ki je prosil pomoči, gotovo sporoči tudi to. kje mu lahko pomaga; ker kako bi drugače mogel računati na to? Rumeni znaki so se zopet zasvetili; oseba je sporočala številke. Sledili so štirje kratki in dva dolga bliska potem pa v hitri zaporednosti drugi, in brzojav se je glusil: 4—2—R—u—a—'Ni—c—o—I—o— P—a—s—s—y; P—r—i—d—i—t—e—> h—i—t—r—o! Dnvell je omahnil, ko je dobil to sporočilo. Dosedaj ni opazil, rla je na čelu ranjen. Kri mu je iz odprte rune na čelu tekla po obrazu in je nagosto kapljala na obronek okna. Obrnil se je od okna, ker se je spomnil, da mora dati skrivnostnemu tujcu, ki je brzojavil, odgovor, da bo vedel, da je bilo poročilo točno sprejeto Odgovoril je sledeče: Takoj pridem. Kdo ste vi? — je težko javil; — misli so se mu zmešale, prsti so se tresli od slabosti, ko je hotel ustaviti kri, ki mu je iz rane venomer kapljala. Dobil je sledeči kratek in jasen odgovor: G—r—a—c—i—j—a—D—u—v—a—1—1. Duvall se je glasno zasmejal in zagnal svetilko na tla. Pamet se mu je zmešala, ves ta dogodek na videzno ni bil nič drugega ko neka težka mora. Skušal je doznati, ali ni zblaznel in ali se mti ni o vsem tem le sanjalo. Nanovo je pograbil svetilko in brzojavil: Kdo ste? Ni mogel verjeti, da je zadnji brzojav dobro razumel: brezdvoma se je igrala z njim domišljija — saj mu je bila Gracija ves dan pred očmi. Obrisal je z oči kri in je z bridko zavestjo zrl v temo. Odgovora ni bilo. Sedaj se je spomnil na pomen sporočila: pridite takoj! Tu najbrž ni časa za lahkomiselno odlašanje. Kdo neki je poslal sporočilo! Hitel je k stopnicam in je omahovaje šepal proti knjižnici, šofer Franc je še vedno zvezan in brez zavesti ležal na tleh. XVIII. Ko je ostala Gracija sama v delavnici, ie za trenutek izgubila ves pogum. Vedela je, aa je dobil mož, ki je bil v sobi, usodni znak, rudečo svetlobo, ki mu je sporočil, da načrt tovarišev ni uspel. Pomislila je na naročilo, ki ga je dal črno- bradec temu lopovu: »Ako te ne dobim pri gospe Martellene, potem pripelji otroka k La-villachu. Prej pa še moraš Stapletonu sporočiti, kaj čaka otroka!« Ob tej misli se je stresla. Letela je k vratom, tresla kljuko, a vse napenjanje je bilo brezuspešno. Vrata niso popustila. Gracija je pogledala na okno in je vedela, da tam ne more zbežati, ker način zidave gornjega nadstropja to onemogoču. In potem — četudi bi prišla ven, bi morala pustiti tukaj otroka, tega pa na noben način ni marala storiti. Sedaj je naenkrat zopet slišala tih jok. Malo, da ni zblaznela od tega. Tekla je k oknu, se ozrla ven, molila je. da bi dobila vsaj en žarek upanja v tem strašnem položaju, v katerem se jp nahajala. Od moževega odhoda je preteklo le nekaj minut. Gracija je čutila, da se kmalu vrne in gotovo pride z njim tudi črnobradec. Ako jo najdeta, jo napadeta — seveda se zopet lahko skrije, a s tem ne doseže ničesar, razen tega, da morda sebe reši. Rešitev otroka pa se ji ne posreči. V zmedenosti se je ozrla skozi okno proti severni smeri, kjer je videla rudečo svetlobo. Razmišljala je, odkod da je prišla. Ko je z očmi pogledala prostor, je zagledala na mestu, kjer je prej videla rudeč znak. sedaj modrega. A ta ni bil miren, kakor rudeči svetlobni znak; sem in tje se je premikal; enkrat je zadel njo, potem pa je izginil na desno ali na levo. Pograbila je vojaški dalnogled in je svetlobo radovedno opazovala. Ali pomeni to, da se je načrt izsiljevalcev končno vendarle posrečil in je bil prejšnji mož. ki je dal prejšnji znak. premagan in je svetilka v prijateljskih rokah? Niti ni slutila, kako se je stvar preokreni-la, vendar pa ji je neko čustvo reklo, da je nekdo tam, ki je hotel sporočiti, da je vse v redu. Hotela je odgovoriti. Edina njena misel, je bila, da bi na nekak način sporočila Stapletonu, kje se trenutno nahaja. Vedela je, da mož, ki bi moral telefonirati, sedaj toga ne bo storil. Zato poizkusi, morda se njej posreči, da nekako sporoči naslov. Zelo se je razveselila dejstva, da pozna Mors — abc. Pred enim letom, ko sla potovala u Pariza v New-York jo je Richard naučil te. (.»racija se je takrat zanimala za brezžični brzojav, nakar jo je Richard naučil ta abc. , . p°R">b»> je žepno svetilko in jo pregledala. Bila je enostavna, s suho baterijo, kakršne prodajajo monterji za napeljavo elektrike; toda na velikosti ie videla, da je izredno močna. Ob strani je bil nekako na sredini gumb. ako ga pritisne, se nžge in nastane svetloba. S kratkim pritiskom dobi hiter blisk, ki pomeni piko, daljšim znakom pa poda črto. TOVHRNIŠRH RHZPRODHJH mOTORNIH ROLES! Vsak dan, dokler traja zaloga, se bodo prodajala motorna kolesa 200 ccm Ardie v javnem skladišču špedicije Turk v Ljubljani, Kotnikova ulica 12 in to po izredno znižani tovarniški ceni Din 5.980'- v gotovini gtroški kotiček SLON SAMBO "(155) Samba so z verigo priklenili na steber. Cez nekaj dni je prišel sultan, da bi videl, kaj Sambo počenja. >Tako prijateljček, ali si že prišel k pameti?« Sultan se mu je porogal in je hotel oditi. Tedajci je sultanu nekaj zabrenčalo v ušesih, kakor da bi bila muha notri. Stresel je z glavo, a tisti čudni občutek je ostal in poklical je svoje dvorjanike. (156) Ko so se ti zbrali, so se začeli smejati. »Tako mi brenči po glavi,« je začel sultan tožiti. »Kakšna velika ušesa pa ima Vaše Veličanstvo,« so odvrnili dvor-janiki. »Ali je kaka čebela pičila Vašo Visokost?« Ves prestrašen se je sultan prijel za glavo. Resnično, začudil se je, kako so se mu ušesa povečala! »Pokličite vse najboljše zdravnike!« jo za-povedaL NA VOGALU NOVOST OTVORITEV MODERNEGA FRIZERSKEGA SALONA ZA DAME IN GOSPODE STRITARJEVE IN LINGARJEVE UL. 1 (Kresija) Cenjenemu občinstvu se vljudno priporoča FRANK IVAN, friz, salon za dame in gospode, LIUBUANA Mali oglasi Ii Gospodična Inteligentna, zmožna pisarniških ln blagajniških poslov, želi primerne za-posltve. — Ponudbe pod »Vestna« na upravo »Slovenca«. Mlajši moški trezen, nekadilec, vajen konj, prevozništva ln dol na polju. Išče službo. — Ivan Kral, Šmartno 18 ob Savi pri Ljubljani. Upokojen železn. uradnik z znanjem slovenščine, srbohrvaščine. nemščine in italijanščine, želi primerno službo. Ponudbo v upravo »Slov.« pod 18076 mniua Pletiljo sprejmem. - Oddam delo tudi na dom. - Gržina, Celovška 44. (b Šofer za avtotaksi vojaščine prost, s prakso, vljuden, trezen, pošten, dobi takoj službo. Leopold Grabrijan, Metlika. Čitajte »Slovenca« II Hranilne knjižice 3°/o obveznice tn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta tO. Lepo prazno sobo oddam. Vegova 8, dvorišče, levo, 3. vrata. ( Glasbena Matica v Ptuju razpisuje mesto glasbenega učitelja na svoji glasbeni šoli. Zborovodje imajo prednost. Prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi spričevali o učni usposobljenosti in o dosedanjem službovanju, je nasloviti na Glasbeno Matico v Ptuju najpozneje do 31. decembra 1939. — Odbor Glasbene Matice v Ptuju. rof. dr. Gojmir Krek. Naj ostane nepozaben pokojnikov spomin in svetal njegov zgled! V Ljubljani, dne 23. novembra 1939. Družini Grošelj Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. Krompir po 1.35 din pri odjemu nad 100 kg - dobite pri Miklavžu pod lemcnatom. Dobroidočo gostilno zaradi bolezni prodam. -Pojasnila: Kočnik, trgovina, Hoče. (1 Novo vilo v Zagrebu z vsem komfortom, v I. nadstr. štirisobno stanovanje, spodaj enosobno, z lepim vrtom, zamenjam spomladi zaradi preselitve za enako vredno vilo ozir. stavbišče in doplačilo v Ljubljani. Infor macije: Ljubljana, Ilirska ulica 27/1., od 3—4 popoldne. (p IŠČEJO: Skladišče v pritličju z ugodnim dovozom, iščemo za takoj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Din 200« 18.317. m Stanoianja ODDAJO: Stanovanje prenovljeno, takoj o.ddam mirni stranki v centru. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Informacija« 18.318 •I »J Zgubila se je zlata vratna verižica z obeskom, vredna 200 din, v. soboto od Celja do Ll-boj. Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi v podružnici »Slovenca« v Celju. ( StsliHa / v d koks komi kaJ jaokfloM-ti, px?k£oni -kAmČka 2avše4w nalivno ■neJia! Kupimo Vsakovrstno ZlatO srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih ce.nah «: Božif, Ljubljana Frančiškanska ulica 3. Božična drevesa raznih velikosti do 3 m, kupim do 4000 kosov. — Sporočite takoj ceno na: Franc Beljan, Osijek III, Vukovarska cesta 95. (k Vsakovrstne zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica št. 3 Smejali bi se radi? Pišito nam dopisnico in naročite brezplačni cenik »Mnogo smeha«. Droge-rija Gregorič dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova 5. »SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta št. 5 Proti kožnim boleznim DERM0VAL Nova iznajdba izrednega pomena! Mnoge težke in neozdravljive kožne bolezni so postale lahko ozdravljive. Prišče, kraste, lišaje, čire in podobne kožne bolezni lokalnega značaja hitro ozdravi »DERMOVAL«, 1 lonček Din 20"—. Pišite še danes. GRADSKA LJEKARNA oKt.s.hr. 1990/1D35 ZAGREB, Gornji grad Umrla nam je naša ljubljena soproga, zlata mama, sestra, teta in svakinja, gospa Cecilija Mihelič soproga zvaničnika drž. žel. v pok. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 24. t. ob 2 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Podlipa, dne 22. novembra 1939. Globoko žalujoči: Maks, soprog; Vladimir, Anica, Marjan, Dušan, otroci in ostalo sorodstvo. m. na Odšla je v večnost moja preljuba, zlata mamica in najboljša prijateljica, sestra, teta in svakinja, gospa Hana Mercher roj. Miklič Na njeno zadnje domovanje jo spremimo v četrtek, dne 23. novembra ob 4 popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 40. Ljubljana, Innsbruck, dne 22. novembra 1939. V globoki žalosti: Fritzi, hčerka; Ivan, Viktor, brata; Frančiška, sestra. Za Jugoslovanska tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajate!!: inž. Jožs Sodja Urednik: Viktor Cenčiž p I1URD4N4 Posnemanja vredna socialna akcija Na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani pripravljajo dijaki lepo in posnemanja vredno socialno akcijo, s katero hočejo pomagati svojim revnejšim sošolcem. 8. decembra bodo priredili ob 5 popoldne v šolski telovadnici miklavzevanje. Program akademije bo kaj zanimiv. Na sporedu so komični prizori, nekaj pesmi, violina itd. Seveda nastopi tudi Miklavž, ki bo obdaril revne učence zavoda, pa tudi vse tiste, za katere bodo darila naročili njihovi starši. Te dni so začeli požrtvovalni pomladkarji že pridno nabirati najrazličnejše darove. Seveda nabirajo najprej pri premožnejših, zlasti radi trkajo na ljubljanske trgovine, ki so znane po svoji darežljivosti. Prepričani smo, da nihče ne bo odklonil dijakov, ki iz ljubezni do svojih revnejših sošolcev nabirajo darove za nje. Saj bo s tem ustvarjen lep zgled, vreden vsega posnemanja. Obenem pa vaJ>ijo dijaki še vse starše in prijatelje mladine, naj se udeleže miklavževanja in naj ne pozabijo daril za Bvoje drage. S tem bodo uspešno podprli to dobrodelno akcijo in dali mladini korajžo za nadaljne delo. Popolnoma prav je, da se mladina že zgodaj začne zavedati socialnih dolžnosti in naj ne bo zato nikogar, ki bi preslišal lepo prošnjo naše mladine. Hvaležni bodo za vsak dar. _______ — Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev tn urejeno delovanje želodca. »Franz-Joselova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. Ogl rež. S. br. 30474/35.__ 1 8 prosvetni večer bo v petek, dne 24. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Na sporedu ie zanimivo predavanje pisatelja Fr. Finžg^ia: »Naš kmet, njegov jezik, narodnost m država. Predavanje je zelo aktualno in bo gotovo seglo globoko. Zato vabimo na to predavanje zlasti ucitel)-stvo, g. profesorje, akademike in vse, ki imajo z vzgojo naše mladine opraviti. _ 1 Nov prosvetni dom bo postavilo Bezigra)-sko prosvetno društvo. Blagoslovitev ogelnega^kamenja bo v nedeljo, dne 3. decembra 1939 ob enajstih dopoldne, na kar opozarjamo že danes vsa ljubljanska in okoliška prosvetna društva. 1 Opera. Danes in jutri bo gostoval na našem odru naš rojak in član zagrebškega gledališča, g. J. Gostič, pevec in igralec izrednih kvalitet čigar vsako novo partijo beležijo v Zagrebu kot njegov nov triumf. Nocoj bo pel v »Sabski kraljici« izredno težko tenorsko partijo Salomonovega vojskovodje Asada, s katero je zaznamoval že na premieri velik uspeh. Razen njega nastopijo še: Janko, Betteto, Kogejeva, Vidalijeva itd. Dirigiral bo kapelnik Štritof, ki je opero tudi izredno tenkočutno prevedel. Ražira C. Debevec. — Pri jutrišnji popoldanski dijaški predstavi pa bo g. Gostič nastopil prvič skupaj z go. Kogejevo v znani lirični operi »Werther«. Sodelovali bodo Še: Ribičeva, Zupan, Dolničar, Sladoljev in Perko. Dirigira Nefat, režija je Zupanova. Cene dijaške od 16 din navzdol. 1 Akademski klub JRZ. V petek zvečer ob 7 bo članski sestanek v lokalu kluba železničarjev v Slomškovi ulici 1. Obisk sestanka je za vse člane »Slovenskega Jugac obvezen. Odbor. 1 Drama. Drevi bo premiera Moliferove komedije »George Dandin« z Danešem v naslovni vlogi. Podnaslov dela je »Varani soprog«. Moliere razgrinja na njemu lasten duhovit in kritičen način družabne razmere svoje dobe. V delu nasto-Dijo poleg nosilca glavne, tragikomične vloge g. Daneša, še Danilova v vlogi goljufive žene ari-stokratke, Nablocka in Lipah kot njena mati in oče, Gregorin kot njen ljubimec, Garijelčičeva in Sancin kot hišna in sluga — dve tipični molie-rovski figuri, in Brezigar. Igro je zrežiral dr. B. Kreft. Inscenator inž. Franz. 1 Tvrdka K. Soss, Mestni trg, vabi vljudno v nedeljo, 26. t. m. na razstavo. 1 Poleg Španca Casalsa, ki velja še "vedno za nedosegljivega mojstra na svojem inštrumentu, čujemo danes v koncertnih dvoranah Rusa Pjatogor-skega, Francoza Michelina ter oba Italijana Cassa-doja in Mainardija. V zadnjih letih je v Jugoslaviji posebno dobro znan Mainardi. Vsi kritiki pišejo o njem, da je sijajen virtuoz in muzik. V Ljubljani bo nastopil v drugo v petek, dne 24. t. m, ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Prvič je koncertiral v našem mestu novembra 1. 1937. Za svoj spored je določil dela naslednjih skladateljev: Boccherinija, Bacha, Schumanna, Mainardija, Rosellinija in Casel-le. Vstopnice za jutrišnji koncert 60 na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Prav tam se dobi tudi podrobni 6pored. Fi PREMIERA krasne ljubavnedrame ZLOMLJENI CVET V glavni vlogi lepa Dunajčanka, najboljša hollywodska umetnica mlajše generacije Partnerja: ROBERT JOUNG in MEIVYN DOUGLAS Vsi. ki ste slavno umetnico videli v nepozabnih filmih, »Dobra zemlja« in »Veliki valček«, si boste z veseljem ogledali tudi ta film. Predstave ob 16., 19. in 21. uri. Tal. 22-31 KINO UNION 1.122 21 1 Sadjarska podružnica na Viču vabi vse člane in goste na predavanje, ki ga bo knel priznani strokovnjak v sadjarstvu g. Breccljnik. Prinesel bo s seboj razne vrste sadja in bo naznačil posebnosti posameznih vrst. Kateri ne vedo imena svojim ja-bolkam ozir. hruškam, bodo jutri lahko primerjali z plodovi, ki jih bo imel g. predavatelj. Pričetek ob pol 8 zvečer. I Moderne pletenine, Karničnik, Nebotičnik. 1 Redek jubilej 60 letnega službovanja. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela 76 letno služkinjo Čeme, ki služi že 60 let pri isti družini, namreč pri računskem ravnatelju v pokoju gosp. Hočevarju na Poljanski cesti št. 10. Pri delu v pralnici jo je najbrž zadela kap. 1 Prve Miklavževe izložbe. Še 14 dni nas loči od Miklavža, pa so vendar že začeli trgovci krasiti svoje izložbe s predmeti, ki spominjajo na Miklavža ii> ki so zlasti za mladino kar najbolj zanimivi. Ni sicer še mnogo takih trgovin, vendar bo v tem tednu že velika večina ljubljanskih trgovin preuredila svoje izložbe za Miklavžev teden. 1 Smrtna nesreča. Včeraj dopoldne je tesar Jožef Kernič, zaposlen na stavbi v Ruski ulici, hotel nadaljevati z graditvijo odra ob dvigalu, ki je že v obratu. Ker ni mogel postaviti trama tako, kakor bi ga rad, je hotel stopiti po lestev in zlezel skozi špranjo med pregrajo v jašek tovornega dvigala, da bi čim hitreje prišel do lestve. Mislil je, da dvigala nihče ne bo spustil z višine prvega nadstropja navzdol. Prav v tem trenutku pa je dvigalo padlo navzdol in ga zmečkalo, tako da so ga reševalci morali prepeljati s hudimi notranjimi poškodbami v bolnišnico. Med prevozom pa Je že izdihnil Policijska preiskava je ugotovila, da je zakrivil nesrečo sam, ker je ravnal zelo neprevidno. Doma je iz Šmartna pod Šmarno goro. 1 Prometna nesreča. Okrog 3. popoldne se je zgodila na križišču Gosposvetske in BIeiweisove ceste prometna nesreča, katere žrtev je postal 18 letni hlapec Ivan Gorenc, uslužben v Ljubljani in doma iz Kostanjevice. Zaviti je hotel z Blei-weisove na Gosposvetsko cesto, pa je prezrl osebni avto, ki je tedaj vozil prav tako po Gosposvet-ski cesti. Prišlo je do karambola in je kolesar odletel po cesti, pri čemer si je polomil nekaj reber. Lastnik avtomobila ga je takoj sam naložil v avto in ga odpeljal v bolnišnico. 1 Tatvine obleke in perila. Te dni je bilo vlomljeno v barako delavca Antona Krošlja Na klančku št. 5. Tat je odnesel rjavo moško obleko, dve zimski suknji, v skupni vrednosti 900 din. Z dvorišča hiše št. 21 v Tovarniški ulici pa je nekdo odnesel Ivanu Trčku zavoj perila, vrednega 130 din. — 450 din je bil vreden zavoj usnja in čevljarskih potrebščin, ki jih je nekdo snel s kolesa Jerneju Bratunu izpred neke gostilne na Zaloški cesti. 1 Prešiček ukraden iz izložbenega okna. Te dni je iz izložbenega okna v gostilni «Amerikanec v Florijanski ulici odnesel 20 letni mladenič že očiščenega prešička, ki je bil težak 10 kg. Kakor hitro se je polastil 200 din vrednega prešička, je skočil na kolo in pobegnil. MARIBOR Prvi transport sezonskih delavcev Na kolodvoru so klicali: »Živijo beli kruh in jugoslovantka juhal" Maribor, 22. novembra. Snoči okrog pol 8 je prispel v Maribor prvi transport delavcev, ki so se letos nahajali na sezonskem delu v Nemčiji. Transport, v katerem je bilo 540 delavcev, je prispel iz kraja Scheide-mtthle, severno od Berlina. Prihodnji transport je najavljen za soboto in potem bodo prihajali transporti vsak dan do božiča. V prvem transportu je bilo največ Prekmurcev, precej tudi ljudi iz okolice Čakovca in nekaj iz zagrebške okolice. Snoči se. je pokazalo, da smo se letos za sprejem naših sezoncev dosti temeljiteje pripravili, kakor prejšnja leta. Prevzem trasporta in odprava delavcev s posebnimi vlaki v njihove domače kraje se je razvijala točno po sporedu, brez vsake zmede. Transport bi moral prispeti v Maribor ob 16, pa je imel dve uri zamude. Naši obmejni policijski organi so se mu peljali nasproti do Špilja, da bi že od meje do Maribora uredili formalnosti s potnimi listi. Toda pot v Špilje je bila zaman. Posebni vlak, s katerim je transport iz Nemčije do Maribora potoval, je imel stare predpotopne pruske vagone, ki imajo hodnik zunaj, tako da naši organi niso mogli v posamezne kupeje. Povrhu pa morajo biti v Nemčiji vsi vlaki zatemnjeni in tudi ta ni imel luči, bila pa je že trda noč, ko je prispel v Špilje in tako se je potem obmejna kontrola potnih listov izvršila v Mariboru. Na mariborski postaji je čakalo sezonce veselo, nepričakovano presenečenje. Najprej so bili zadovoljni, ker so lahko zamenjali marke po ugodnem kurzu. Povprečno je imel vsak izselje- ni Mariborski zvon bo pel v božični noči Veliki zven mariborske frančiškanske bazilike je najtežji v Sloveniji ter je njegov krasen glas že daleč naokrog zaslovel. V božični noči pa bo ta zvon pel V6em Slovencem, ker bo njegovo zvonjenje prenašal ljubljanski radio. V ta namen se je vršilo v pone-eljek opoldne poskusno zvonjenje, ki je pokazalo, da je prenos potem radia zelo lepo izvedljiv. 1 Volna • ročna dela pri „IAMA", Jurčičeva ul. 4. (prost ogled( m Zaščitni urad, odsek za zaščito dece pri mestnem poglavarstvu mora v smislu naredbe banske uprave popisati vse otroke v starosti do končanega 16. leta, ki prebivajo v Mariboru. V to svrho so se zadnje dni dostavljale družinam tozadevne popisne pole. Vsi oni, ki pomotoma niso dobili popisnih pol, pa imajo v svoji družini bodisi svoje ali tuje otroke do zaključno 16. leta starosti, naj zahtevajo takoj popisne pole v socialno-političnem oddelku mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9. m Žetev smrti. V bolnišnici je umrl v starosti 32 let oskrbnik Jožef Mesec. — V Delavski ulici 4 je umrl upokojeni železničar Jožef Pilih, star 78 let. Naj počivata v miru I m S pračo so bombardirali predilnico. Poslopje Ehrlichove predilnice v Magdalenskem predmestju so vzeli na tarčo neznani mladi nepridipravi, ki so ga začeli iz nekega skritega prostora v Stritarjevi ulici bombardirati s pračajni. Metali so kamenje, debelo kot orehi, ter so razbili celo vrsto velikih šip. Tovarna je alarmirala policijsko stražnico, toda bom-barderji so jo poprej popihali. m Avto padel v 6 metrov globok prepad. V Črnovi pri Št. Janžu se je pripetila huda avtomobilska nesreča, ki kakor po čudežu ni usodneje končala za človeška življenja. Iz Slovenjgradca je vozil v Karlovac slovenjgraški avtoprevoznik Mihael Sle-menik na svojem tovornem avtomobilu 4 kubične metre desk. V avtomobilu sta bila poleg Slemenika še dva moža. Ko je prisoel v Črnovo, mu je pripeljal nasproti voznik s konjsko dvovprego. Na ovinku, kjer je cesta precej ozka, se je avto izognil vozniku, pa je zapeljal čisto ob robu ceste. Pod težkim vozilom pa se je rob ceste vdal in avto se je preko-talil po strmini navzdol. Na dotičnem mestu je ob cesti 6 metrov globok, zelo strm jarek, po katerem se je avto dvakrat prekotalil in na dnu obležal. Ljudje, ki so bili v avtomobilu, so kakor po čudežu dobili le lažje praske od razbite zaščitne šipe, Precej pa je poškodovan avtomobil ter računa lastnik škodo na 10.000 Din._ Ali ste že narožili letošnje Mohorjeve knjige? m Pijanca pretepla starčka. Na železniškem viaduktu v Košakih sta dva pijana moška napadla tirez vsakega vzroka 71 letnega delavca Alojza Ce-rinška s Koroške ceste. Suroveža sta starčka tako pretepla, da je ves črn po obrazu ter 6e je moral zateči v bolnišnico. m Kolo brez luči, vzrok nesreče. Na Pohorski cesti se je zaletel nepoznan kolesar, ki je peljal brez luči, v 30 letnega elektromonterja Jelena, zaposlenega pri mestnem električnem podjetju, Jelen je dobil po glavi zelo hude poškodbe. nec pri sebi 7—8 srebrnih mark. Več kot 10 mark itak ne sme vzeti po strogih nemških deviznih predpisih čez mejo. Te marke jim je menjalnica »Putnika« zamenjala po 13.30 din, tako da so dobili kar lep denar na roko za nadaljevanje vožnje. Nato so prejeli od organov Borze dela objave za znižano vožnjo po naših železnicah. Oni, ki so iz oddaljenejših krajev, so dobili četrtinsko, bližnji — iz Prekmurja — pa polovično vožnjo. Potem jim je »Putnik« spet izstavil vozovnice. Končno pa jih je presenetil delegat izseljenskega komi-sarijata, ki jih je vse skupaj povabil v kolodvorsko restavracijo. Tam je dobil vsak izseljenec velik krožnik guljaževe juhe. Juha je bilo zelo tečno pripravljena; v vsaki porciji je bilo precej lepih kosov mesa. Poleg juhe pa je prejel vsak stručko četrt kilograma belega kruha. Te štručke so pekli posebej za izseljence. Juha in beli kruh, to Je bilo za sezonce takšno presenečenje,t da so se čuli po kolfBlvorski restavraciji veseli- vikliki »Živijo beli kruh in jugoslovanska juha«, ponoči so bili poljem sestavljeni posebni vlaki, s katerimi so se-zorici nadaljevali vožnjo domov. Vsi so bili izredno veseli, da jim je naša država na meji pripravila tako lep sprejem ter jih pogostila. Za prislužen denar, kar ga niso poslali domov, so si nakupili raznih reči. Obleke letos niso kupovali, ker dobijo doma boljšo kakovost blaga, pač pa so imeli s seboj izredno veliko koles, nekateri tudi šivalne ali pisalne stroje. O prehrani pravijo, da so jo kot delavci dobili v največjih obrokih, toda vse je na karte. m Drago plačano kavalirstvo. Slabe spomine na Maribor bo odnesel neki trgovski potnik iz Domžal. V neki nočtti kavarni se je seznanil z dvema gospodičnama, pa ju je povabil na avtomobilsko vožnjo z izvoščkom. Ustavili so se v raznih lokalih, pili in jedli, potem pa so se odpeljali na Pobrežje, kjer se je zgodil v neki gostilni žalosten konec. Najprej je vstala ena gospodična ter odšla, potem pa 6e je na skrivaj poslovila še druga, mož pa je za mizo zadremal. Ko pa je hotel plačati račun, se je kar iztreznil. Iz denarnice mu je zmanjkala vsa gotovina — 1500 dinarjev. m Vlomilec v baraki V Melju je neznanec vlomil v barako branjevke Irme Ločnik v Trstenjakovl ulici. Odnesel je nekaj drobiža in plašč. Vlomilec je moral biti zelo vitka postava, najbrž še v precej otroških letih, ker se je splazil v notranjost skozi okno, ki je jedva 32X20 cm veliko. .rffcdbidhOl rfh dh A dh , V proslavo 21 letnice kraljevine Jugoslavije priredijo mariborski Fantovski odseki in Dekliški krožki telovadno akademijo v četrtek, dne 30. novembra ob 8 zv. v Narodnem gledališču Gledališče Četrtek, 23. novembra, ob 20: »Neopravičena ura«. Red B. Petek, 24. novembra: Zaprto Sobota, 25. novembra, ob 20: »Celjski grofje«. Znižane cene. Zadnjič. Celjske novice c 2*-letnlco svojega gledališkega udejstvo-vanja bo praznoval v torrk 28. novembra v celjskem mestnem gledališču član Narodnega gledališča v Ljubljani, g. Valo Bratina. Člani ljubljanskega Narodnegu gledališča bodo uprizorili ob 8 zvečer Bevkovo komedijo v treh dejanjih »Partija šaha«. Režijo in glavno vlogo ima g. jubilant Valo Bratina sam. Predstava bo izven abonmaja in se dobijo vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi. Cene dramske. Ker je e. Bratina že iz prejšnjih gostovanj vsem Celjanom dobro v spominu, upamo, da se bo gledališče tudi tokrat napolnilo. _c Občina Velika Pirešica je izvolila senatorja g. Alojzija Mihelčiča za svojega častnega občana. c Za zboljšanje občinske ceste Štore—Sv. Lovrenc—Svetina—Celje in za izravnavo klancev te ceste je bila predvčerajšnjim komisija zastopnikov teliurske občine in celjskega okrajnega cestnega odbora. Komisije so se udeležili senator g. Alojzij Mihelčič kot predsednik okr. cestnega odbora, g. Robov Martin iz Čreta, župan g. Dimec iz Teharja in g. Biirnik iz štor. cestnega odbora, g. Robov Martin iz Čreta, župan g. Dimec iz Teharja in g. Biirnik iz Štor. Za popravilo ceste bo prispevala občina, predvsem pa okrajni cestni odbor in banovina. — Zboljšanje ceste, zlasti pa izravnava klancev na tej ccsti jc res nujno potrebna. Želeti bi bilo, da bi se dela kmalu pričela. c Tuji avijoni nad našim ozemljem. V Celje je prišla včeraj telefonično novica, da se je pojavil v precejšnji višini nad Lučami težak tuji bombarder. Slična poročila so prišla tudi iz Mute. c V Novi vasi pri Celju je umrl Moderc Pavel, sin pekovskega pomočnika. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! c Delo ZZD v Celju. V prostorih ZZD v Delavski zbornici je bil v torek zvečer izredni občni zbor podružnice ZZD v Celju. Zborovanja se je udeležilo lepo število članstva. Strokovni tajnik g. Rozman Peter iz Maribora je spregovoril članstvu o potrebi in važnosti organizacije delavstva v strokovnih organizacijah. Izredni občni zbor je bil predvsem sklican zaradi poživitve dela v organizaciji, ker je bilo sedaj brez pravega vodstva. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik Janko Žagar, podpredsednik Božič Dragotin, tajnik Železnikar Marjan, blagajnik Frece Viktor, odborniki: Glavač Martin, Vanovšek Viktor, Melhar Franc in Križnik Ivan. Posebno zanimivo je bilo razmotri-vanje o potrebi kolektivne pogodbe uslužbencev pri Mestni elektrarni in mestnem poglavarstvu. Kolektivna pogodba navaja med drugim, da se prizna uslužbencem stalnost po 1 letu zaposlitve; stalni uslužbenci naj dobivajo plačane tudi sledeče cerkvene praznike, ako ne pridejo na nedeljo: Novo leto, Sv. Trije kralji, Sv. Jožef, Velikonočni ponedeljek, Vnebohod. Sv. Rešnje Telo, Veliki šmaren, Vsi svetniki, Brezmadežno spočetje, Božič (dva dni) in Binkoštni ponedeljek. Mesečna plača naj ustreza 25-dnev-ni mezdi. Po dveh letih naj dobi vsak uslužbenec 7 dni plačanega dopusta. Za vsaka nadaljna leta naj se dopust zviša za 1 dan do zaključnih 14 dni. Mezda za delo ob nedeljah in praznikih, nočno delo in akordno delo naj ostane v veljavi z .netkaterimi spremembami. Poleg dnižin-skjh doklad za otroke naj se dado doklade tudi ženam. Uvede naj se božična nagrada, ki naj bi.znašala enotedenski zaslužek. Ta božična nagrada je bila že itak vpeljana, a so jo 1. 1932 odpravili. Pogodba naj bi veljala za dobo treh let. c Zveza brivskih pomočnikov ▼ Celju priredi strokovni tečaj iz damske frizerske stroke. Prijave se sprejemajo v prostorih Zveze v Delavski zbornici, I. nadstropje, soba štev. 8, do vključno torka 28. novembra zvečer. c Za regulacijo Dobršnice je bilo odobrenih 80.000 din. Potrebno bi bilo. da se delo čim prej prične, da se zaposle številni brezposelni, na drugi strani pa bi bil tako potok, ki ob vsakem večjem deževju poplavi najboljše njive, že do spomladi reguliran. c Razbojniku Hacetu naprtijo vedno več razbojništev. Pred dnevi smo poročali o poiz-kušenem roparskem napadu pri Prislanovih v Malih Braslovčih, kjer sta dva razbojnika vdrla v hišo in napadla ženske. Po obširnih orožni-ških preiskavah pravijo, da je izvršil ta roparski napad razbojnik Hace z nekim maski-ranim pomočnikom. Opis razbojnika se popolnoma ujema s Hacetom. Bo li to držalo, ni še gotovo, ker poročajo dnevniki, da so Haceta zasledovali mokronoški orožniki. Prav tako so naprtili Hacetu tudi vlom pri posestniku Antonu Steblovniku v Podgorju. c Aretiran kolesarski tat. V Čretu pri Celju je bilo ukradeno kolo mizarskemu mojstru g. Stukleku Karlu. Oblastem se je posrečilo izslediti tatu in mu vzeti kolo. Je to Stegner Franc, ki je nekdaj služil pri štukleku. c Iz zaporov je pobegnil. Iz zaporov okrajnega sodišča na Vranskem je pobegnil 20-letni Nemec Matija. Orožniki so Nemca zasledili in ga hoteli aretirati. Nemec pa se je postavil po robu in so ga morali s silo ukleniti. Ko so ga uklenili, se je vrgel na zemljo in zatrjeval, da se da rajši ubiti, kot bi šel v zapor. Orožniki so morali misliti že na voz, da bi ga odpeljali, pa se je Nemec pomiril in mirno odšel z njimi. c 13 ke saharina so našli. Mozirski orožniki so aretirali tihotapca saharina Škrablja Franca iz Sv. Florijana pri Šmarju pri Jelšah, ki je razpečaval saharin v Mozirju in okolici. Pri preiskavi se je dognalo, da je Škrabelj dobil ta saharin drugje. Zaplenili so 9 in pol kilograma saharina Razgoršekovi v Podgorju in 3 in pol kilograma Katarini Petek v Podgorju. »Canada«, največja danska motoma ladja, ki je zadela na sipino in kot razbitina ograža promet po morju. KULTURNI OBZORNIK Mariborsko gledališče: Shavvovi »Hinavci« Krzno in moda Mariborsko gledališče je 16. novembra prvič in 18. novembra drugič uprizorilo Bernarda Shawa igro v treh dejanjih: Hinavci. Razen igre same je pomembna uprizoritev tudi zato, ker je v njej kot gost nastopila Vlasta Sernečeva. Jedkega satirika Shawa imajo naši odri radi, ker je dober dramatik. Izraziti so tipi, ki jih Shaw v svojih igrah predstavlja, zlasti vsebinsko s svojo družabno kritiko pove sodobniku marsikaj. Njegovi 6atiri v komediji ne morejo uteči, prav tako ne velekapitalisti kakor tudi ne hinavski drobni izžemalci in podjetniki, ki na zunaj skušajo ohraniti videz poštenih in celo človekoljubnih članov človeške družbe, v bistvu pa so enaki 6vojim vzglednikom po svoji navezanosti na denarni družabni sistem, Tako je mariborsko gledališče v zadnjem času uprizorilo že Pygmaliona in Hudičevega učenca »Hinavci«, ki jc satirična igra iz angleške londonske družbe, jc tudi imela poln U6peh. Mladi doktor se na potovanju »po kontinentu« sreča z mladim dekletom, hčerko londonskega stanovanjskega podjetnika Sartorija (v igri Sar-loriu6-a!) in po nekem sentimentalnem otepanju, ltakor to drugi imenujejo, sklene z njo zakon. Mladi, še idealistično na6trojeni doktor, ki se mora šele vživeti v vladajoči sistem, namreč nikakor noče hkrati s podjetnikovo hčerjo vzeti tudi bogate dote od svojega tasta, češ da se njegovega denarja drži kri izžemanih revežev, ki stanujejo v njegovih pol razpalih stanovanjskih brlogih. Toda ob tem njegovem otepanju sc izkaže, da je tudi sam zapleten v vladajoči red, ki je nered, v prav isto zadevo, katji prav na tastovem zemljišču leži tudi njegova hipoteka, za katero dobiva dolečene obresti in z nijimi živi. Napadal je torej lastno podjetje. ko je nastopal proti tastovemu Izžemanju. V družbi, ki govori, da je sicer v našem času treba računati s človekoljubnimi idejami, a da je že tako, da revežem ni mogoče pomagati, seveda klone tudi mladi doktor, ki sc po majhnih bojih končno le ukloni sistemu. Tako se zvežeta zastopnika nove generacije v zakon. »Zakaj pa ne bi bilo pri kupčiji tudi nekoliko romantike, če pa to nič kupčiji ne škoduje,« pravi Sartorijev tekmec. Operejo si roke, češ, proti vsemu družabnemu neredu pač ni mogoče nič opraviti. Tako se mali kapital poveže z velikim, s čimer hoče Shaw pokazali, da tako mali kakor veliki kapital nosita krivdo za sodobni nered in družabne krivice. Izhod iz te družabne zmede nakaže dramatik s tem, da predstavi novo rastočega kapitalista, bivšega iztirjevalca najemnin v Sartorijevih stanovanjskih kasarnah. Seveda nastopa enako kakor vsi drugi podjetniki, od katerih se je svojega ravnanja naučil, toda nova pot je nakazana v dejstvu: 6tare hiše je treba podreti, ker bodo pri bodočih novih mestnih cestah prišle ob v60 veljavo. Podrli jih bi, ne da bi lastniki dobili kako odškodnino. Zato je treba zgraditi namesto starih, nove na istem mestu. Kajti le kar je lepo in novo, se rentira. Tako je nakazan pozitiven zaključek. Delo je Shawov prvenec iz leta 1892 Po njeni izdelanosti in spretni dramatičnosti tega o igri ne bi sodil. Pozneje postane pač Shawova igra globlja in širša, prava družabna komedija in satira. Igralci so imeli prijetno vlogo, kajti Shaw riše svoje postave ostro in njegov dialog je naraven in izostren. Podjetnika Sartorija je s flegmatični-mi potezami in ostrimi izbruhi podal Pavle Kovič, združujoč v sebi poteze očeta, ki ga ima popolnoma v oblasti razvajena hči, in poteze angleške ga selfmadcmanna, ki mu je Bog denar. Z vsem nastopom je ustvaril polno osebnost. Mladega in-teligenta, ki šele mora sprejeti vase duha vladajočega kapitalističnega sistema, je podal Rado Na-krst, ki je svoj boj in 6Vojo brezmočnost proti družabnemu stanju igral s prepričevalno bolečino in mladostno uklonijivostjo. Karikaturo angleškega meščana, ki je kar prevpila druge 06ebe v igri, je izoblikoval Vladimir Skrbinšek, preštudiran v vsaki kretnji in glasu. Karikatura je bila tako dovršena, da je 6koraij postavila v ozadje drurfe osebe ki niso prihajale v satirično izostrenost in komičnost. Izmed višje družbe je treba omeniti še dekle Blancho, hčerko Sartorijevo, ki jo je igrala Vlasta Sernečeva kot gost. Blancha zastopa prav tako kakor doktor, njen zaročenec, mlado generacijo, ki se mora šele znajti v 6odobnem družabnem sistemu. Kot ženska se seveda znajde veliko hitreje in je njena bolečina, če je je kaj, veliko plitvejša in laže rešljiva kot doktorjeva. Zanjo je namreč tudi družabni problem samo osebni problem. Trmasta in svojeglava, nasilna in razvajena je. V tem ji je debutantka dala dobro podobo. Slabše je z govorico. Prcčesto se njen glas ni razmahnil in sc ni ujel z njeno kretnjo. Zlasti pri premieri se ni mogla razživeti. Pri reprizi se je razgibala v igri, glas pa ji še vedno ni hotel služiti v vseh prizorih Govorica ji je preveč slikovita, a premalo melodična. Kakor pri vsakem debutantu sc je pač tudi pri njej pokazala premajhna vžive-tost v prostor in premajhna razgibanost v glasu. To je prvi vtis, ki 6eveda ne more omogočati končne ocene. Najprej iztirjevalca najemnin brez službe in potem novo rastočega podjetnika Sartorijevega kova je igral Košič Milan, ob katerem morda najbolj vidimo Shavvovo tendenco prikazati, odkod rastejo različni družabni hinavci in kapitalistični drobni izžemalci. Dovršeno postavico iz proletar-skega sveta je postavila Slava Gorinškova, manjše postave pa še Košuta (natakar) in Blaž (nosač). V celoti je igra po svoji vsebini in igranju potegnila za seboj. Režiral je igro Vladimir Skrbinšek, a insceniral inž. arch. Maks Hlad. Zdi se, da bi drugemu oziroma tretjemu dejanju bolj odgovarjala trdnejša, realistična inscenacija. Karikira-nim postavam in stvarnim računarjem bi se bolj prilegale trde 6tcne londonskega meščanskega stanovanja, zadanega v konservativnost njn okorelost. sv. Dobrodelni koncert pevskega društva »Maribor« V ponedeljek 20. novembra t. 1. je priredilo slovensko pevsko društvo >M afibor« v frančiškanski baziliki Matere milosti v Mariboru cerkveni koncert, ki je v okviru nedeljske vseslovenske nabiralne akcije Slovenske Straže imel tudi svoj dobrodelni namen v geslu: Za bo-žičnico ubogih otrok na severni meji! In kakor je ta misel z nabiralno akcijo glasno odjeknila po vsej slovenski zemlji in zelo dobro uspela, tako, tnenim, bi na tem koncertu našla lahko še več odziva. Pevci so v zahvalo za izkazano dobroto navzočim nudili, kar so pač imeli: to je bila lepa slovenska nabožna pesem. Koncert je vodil društveni pevovodja g. Janez Ev. G a š p a r i č, izvajali so ga pevski zbor društva Maribor«, operna pevka gdč. Jelka Igliče-va, članica mariborskega nar. gled. (sopran), koncertni solist g. Avgust Živko (tenor) in g. prof. Gregor Zafošnik (orgle). Dočim je prvi del sporeda obsegal najrazličnejše pesmi za solo in zbor, je bil drugi del posvečen božični dobi. Bolje bi bilo, da bi bil celoten spored vsebinsko tako enoten. Za uvodni preludij je vzel g. prof. Zafošnik 1. stavek iz Guilmantove 3. orgelske sonate v c-molu. Zbor je odpel brez orgel iz Tomčeve slovenske maše »Stopil bom k oltarju«, Pristop in Slavo, Kimovčevo harmonizacijo »Oljsko goro tiha noč pokriva«, Rakuševo »Hosti,jo«, KlemenČičevo »Posvetitev Mariji« in Kimovčev »To je dan« z oiglami. Gdč. Igličeva. je zapela ob spremljevanju orgel Verdijevo »Ave Marija« in Hruškovo »Mati večne ljubezni«. G. Avg. Živko je izvajal iz Satt-nerjevega oratorija »AssumptuK znano tenorsko arijo »Kdo je ta»«, skupno pa sta solista odpela iz istega dela dvospev »Zdrava«. V drugem delu smo slišali na orglah C. Fran-cha »Pastorale op. 19«, »Božično« za zbor v Do-ktoričevi harmonizaciji, Premrlovo »Pastirčkovo pesem« za tenorski solo, Sattnerjevo »Svetonočno z v on en je« za ženski zbor in orgle ter za sklep Sattnerjevo »Svetonočno pesem« za zbor z or-glami. Zbor je pokazal — tudi brez orgelske spremljave — lepo ubranost in se mu je akustika na cerkvenem koru močno prilegala. Hvalevredna je bila enotna interpretacija, ki je bila tudi v mii-zikalnih podrobnostih zelo izoblikovana. Izreka je bila jasna in razločna. Moški glasovi so bili u»ranejši kakor ženski, ki jim je manjkalo še sočnejše popolnosti, predvsem altom. Gdč. Jelka Igličeva, ki dosega v našem gledališču lepe uspehe in priznanje, je še bolj navajena na petje na odru. Njen glas se je sicer po svoji liričnosti prilegal religiozni občutenosti, le na polnosti in morda na doživetosti mu je še nekoliko manjkalo. G- Zivka že naša javnost dobro pozna kot odličnega koncertnega tenorista. Tudi tokrat je svojo nalogo uspešno rešil. Posebno pa se je njegov mehki in sočni glas prilegal (v višini sicer manj) podobno barvanemu »opraiiu gdč Itrličeve ko sta v duetu zapela s tolikšno ubranostjo Orglarju g. Zafošniku smo prisluhnili z užitkom posebno v spremljanju, ki se je z zborom zlivalo v pop dno in homogeno izvajanje. Bb. Pred današnjo premiero Molierovega Georgesa Dandina Molifere je bil v Franciji tisti, ki jo je na osnovi Commedie deli' Arte graditi svoje igre. Ni živela samo v Italiji improvizirana igra, na-zvana Commedia dell'Arte, temveč je bila tudi v vseh drtigih evropskih državah razvita. Njeni tipi — posamezne stalne figure, so imele pri vsakem narodu svojske poteze in drugačna imena, v glavnem pa se v značajih niso preveč razlikovale. Molifere je uporabil iz teh improviziranih iger marsikak lik, toda opremil ga je s tolikimi individualnimi, človeškimi lastnostmi, da so na ta način nastale nove, njegove stalne figure: hišna in sluga, ki imata v vseh njegovih delih važne vloge, ljubimec nezveste žene, varani soprog itd. Kakor Commedia dell'Arte, ki je živela od tega, da so njeni igralci improvizirali različne rodbinske ali aktualne politične dogodke in škandale, ki so se zgodili, tako se je tudi Moliere posluževal deloma resničnih dogodkov, deloma izmišljenih. Marsikak dogodek bi ne našel sodnika, ki bi ga ožigosal, da ni bilo duhovitega Moliera, ki je znal na zabaven, vendar žgoč in oster način pokazati človeške slabosti in napake. Tako so nastali: Namišljeni bolnik, Skopuh, Žlahtni meščan, George Dandin, i. dr. V »Georgesu Dandin u« je pokazal naivnega meščana, ki se, omamljen od bleska aristokracije, skuša s pomočjo svojega bogastva ukrasti v njene kroge. Poroči se e plehko ari-stokratko. Naravno je, da ga zadene za njegovo neumnost kazen: v zahvalo za ljubezen in bogastvo, s katerim obdaja ženo, ohola, prebrisana aristokratka samo vara. Premalo bi bilo, če bi videli v tej igri samo dramatiziran dogodek kot so taki v življenju na dnevnem redu, ali samo ironiziranje pisateljeve osebne bolečine, ne, ta igra, ki je bila spisana in igrana takrat, ko je bil Moliere že ravnatelj dvornega gledališča, zato da bi zabavala aristokracijo in ji laskala, je vendar ostra kritika tedanjega časa in vladajočih razmer in vsebuje ost, naperjeno napram plemstvu, saj ga kaže v zelo dvomljivi luči moralnih kvalitet. Tudi meščanstvo, ki ga predstavlja George Dandin, je pokazano kot naivno, ki se da lahkoverno voditi za nos, a ko spregleda, je prešibko, da bi se moglo uspešno postaviti po robu premoči. Najnižji sloj — ljudstvo, ki ga predstavljata sluga Lubin in hišna Klavdina, je pokazal Molifcre kot pretkanca, ki doprinašata svoje del h konfliktu meščana s plemstvom. — Delo je zrežiral dr. Kreft, inscenacijo, za katero je izvršil načrte inž. Franz, je izvršila gledališka slikama pod vodstvom mojstra Skružnyja. * Rad Jugosla. akademije znanosti i umjetnosti u Zagrebu«, knjiga 266. — Ta zvezek »Rada jugoslavenske Akademije v Zagrebu« je zanimiv tudi za naše občinstvo, predvsem po veliki razpravi dr. Mihajla Lanoviča: Ustavno pravo Hrvatske narodne države. Razprava se v tem »Radu« končuje. V prejšnjem zvezku je namreč izšlo tudi že čez 230 strani te razprave, ki daje natančen pogled na hrvatsko državno pravo v zgodovini, na postanek županije, kneževine ter hrvatskega kraljestva in vsega, kar spremlja kraljevski dvor. V novem zvezku (266) nadaljuje na 92. strani razpravo o vladarskih dohodkih, o de-narstvu sploh ter posebej o vladarski oblasti. Nato preide na pravna področja raznih višjih uradnikov, tako bana, župana, podžupana, stotnika, skupščine, vojaštva in Cerkve ter stališče Dalmacije še posebej. Razprava bo zanimala vsakega, tudi nejurista, ki ga zanima hrvatska zgodovina, zlasti pa še ustroj hrvatske državnosti, ki danes postaja zopet nov ideal. Drugo zgodovinsko razpravo je napisal prof. dr. Slšič n habsburški politiki nasproti Hrvatom do Leopolda L, to je od Rudolfa Habsburškega do leta 1657. Tudi slovenski zgodovinar bo dobil v članku novost in nov pogled na oceno habsburškega vladanja v Podonavju. Znani slavist in numizmatik prof. M. Kesetar je napisal razpravo o zafetkih kovanega nuhrovniškega denarja. Prof. dr. Juraj Andrflssv pa je napisal monografijo o življenju in delu Al-lonia Domina Petriiševečkca. Spet so tu dnevi, ki ima v njih krzno svojo besedo kot varuh spričo mraza in hkrati kot okras, ki se ženske kar ne morejo ločiti od njega. Ne moremo si niti misliti, da so bili nekoč časi, ko je bilo krzno kot oblačilo na slabem glasu. Brez dvoma je bil pradavni človek oblečen v živalske kože, a dolgo časa je bilo krzno na glasu, da je barbarsko in nekulturno, tako da Grki niso hoteli nič slišati o njem. Nemara so bile robate in surove živalske kože takrat zares grde videti, preden je bilo strojarstvo toliko na višku, da je znalo kože lepo strojiti. Kadar Grki govorijo o krznu, tedaj je to zmeraj v zvezi z barbari, kot oblačilo barbarskih narodov. Rimljani so to nošo bolj spoštovali, ker so videli v njej oblačila svojih robatih pradedov, in kasneje so svojim pomehkuženim sinovom večkrat kazali za zgled na Katona, ki se je oblačil v kozje kože. Vendarle je bilo krzno v klasični dobi starega veka nekaj, kar ne spada k civilizaciji. Krzno je postalo moderno šele v 2. in 3. stoletju po Kristusu. Rimljani so si osvojili to šego po nordijskih narodih, ki so prvi uvedli krzno kot poglavitno oblačilo v modo in ki so se južni narodi naučili od njih ceniti lepoto in dragocenost krzna. Skozi več stoletij je bilo nato krzno najvažnejše trgovsko blago s severa, prvo za jantarjem. Rimljani so začeli nositi tudi živalske kože kot oblačilo. V Rimu je postalo to »barbarsko« oblačilo polagoma velika moda propadajočih krogov. V tedanji književnosti je krzno omenjeno prvikrat pri pravniku Ulpianu. Cerkev je bila spočetka jako zoper ženska oblačila s krznom in leta 397 po Kr. je cesar Honorij prepovedal oblačiti se v »gotske obleke« in posebno v krzno, ki so ga pa Gotje vendarle nosili. V srednjem veku si je nordijska krznena noša priborila svet, vendar v drugačni obliki kot prej pri Germanih. Nič več niso nosili krzna tako, da bi bila dlaka zunaj, čeprav je Karel Veliki še vedno hodil v kožuhu z dlako na zunanji plati. Začeli so nositi krzno z dlako na znotraj, kot podlogo ali kot našitke na oblekah. Krzneni okraski so se takrat pojavili povsod na oblekah, zlasti na slavnostnih oblekah višjih oseb. A tudi vojaški plašči, ki so jih imeli vitezi vrh svoje opreme, so bili obšili s krznom in krznene robove in ovratnike so imele tudi dolge halje meščanov in jope* kmetov. Kmalu ni maral nihče več za mačje ali kunčeve kože, marveč je bilo na vrsti dragoceno, iz Rusije prihajajoče krzno. Že v 11. stoletju se omenja ruska trgovina s krznom. Hrepenenje po dragoceni sobolovini pa jo povzročilo kasnejše zavzetje in raziskavanjo Sibirije. Proslavilo se je krzno »pontijskih miši«, nekakšen hermelin. Mimo sobolovine in liermelina so v srednjeveški dobi čislali krzno dehorja, bobra, risa in sive veverice. V najvišjem procvitu viteštva je postalo krzno velika svetovna moda. Z rastočim razkošjem se javljajo tudi prepovedi glede na nošo krznenih oblačil. Ko sta Filip II., francoski kralj, in Ri-hard 1. konec 12. stoletja odšla na križarsko vojno, sta odredila, da ne sine nobeden od vitezov imeti hermelina, sobovine ali drugih dragocenih krznenih oblačil. Leta 1497 so v Nemčiji prepovedali nošnjo hermelinove podloge vsem tistim, ki niso bili plemiškega stanu. Slednjič so smeli imeti žlahtno krzno samo grofje in knezi. — Čeprav so različni modni predpisi zahtevali ali odklanjali nošnjo krzna, je pa krzno od srednjega veka dalje vendarle ostalo zmeraj moderno. s ' n . • ■ -Mrnk ' & v' Tudi za »en dim« je časih nekaj časa sredi bojnega meteža ŠPORT še k reorganizaciji jugosl. športa Z reorganizacijo jugoslovanskega športa, zlasti z načinom kako se pri tem postopa, ne moremo biti zadovoljni. V Sloveniji imamo razmeroma najstarejše in najbolj razvite športne organizacije in zato je razumljivo, da onim idealnim športnim delavcem, ki so tako rekoč od rojstva slovenskega športa zraven, ne more biti vseeno kaj bo z usodo našega športa. Hrvatje snujejo svoje narodne športne zveze obenem pa skušajo prenesti tudi vse vrhovne državne zveze v Zagreb. V marsičem so že uspeli in zato je razumljivo, da smo Slovenci občutljivi najbolj v onih panogah, kjer smo prvi orali ledino med vsemi pokrajinami v Jugoslaviji. Precej prahu je zlasti med ilirijanskimi športniki. Zato smo se obrnili na člana SK Ilirije, g. Vodiška, priznanega strokovnjaka v drsalnem športu, ki je nam glede tega povedal svoje mnenje in mnenje svojih klubskih tovarišev in izkušenih delavcev na športnem polju. Kaj pravi g. Vodišek? Splošna reorganizacija našega športa je potrebna; potrebno se mi pa tudi zdi, da se ob tej priliki prenesejo vse vrhovne državne zveze v Belgrad. Ker pa zaenkrat v Belgradu še nimajo dovolj sposobnih ljudi, da bi vse vrhovne državne zveze uspešno vodili, naj bi se za sedaj te zveze prenesle tudi v Zagreb in v Ljubljano, pri čemer je upoštevati kako je dotična športna panoga razvita v pokrajini v čigar središču naj bi bila vrhovna državna zveza. Enoino nastopanje slovenskih športnikov. pa je seveda predpogoj, če bomo hoteli doseči ono kar nam pripada. Kako malo smisla imajo v tem pogledu nekateri slovenski športniki, nam najbolj nazorno pokaže stališče slovenskih kaja-kašev. Samo en klub imamo in še ta je vstopil v hrvatsko zvezo, ki ima z dvema hrvatskima kluboma vsega tri klube. Ce bomo tako delali, potem se ne smemo prav nič čuditi, če hočejo Hrvatje izvesti reorganizacijo plavalnega športa v razmerju 4:1:1. Kako zmotno je tako postopanje vidimo iz tega, da si danes državne plavalne reprezentance brez Slovencev ne samo ne moremo misliti, temveč jo sploh ni mogoče sestaviti. Skakalcev na primer sploh ne bi bilo, če ne bi bilo Slovencev. In kakšna naj bi bila reprezentanca brez Cerarja, Vilfana, Žižka? Saj je prav, da se izvede reorganizacija, ki je bila res zelo potrebna, toda na škodo drugega se to nikakor ne sme izvršiti. Ne moremo se otresti misli, da se celo v drsalnem športu išče nadoblast, katere ne moremo priznati. Namreč v Sloveniji " )e *a„cel, sistematično razvijati drsalni šport že leta 1919, ko drugod v državi še ničesar ni bilo. Za to so dokaz rezultati. Umetno drsanje je bilo uvedeno najprej pri Slovencih in tudi hokej na ledu. Sa, imajo tudi na Hrvatskem drsalce in celo 11 klubov (na papirju!), toda kakega sistematičnega dela kot je bil in je to pri nas Slovencih slučaj tam zaenkrat še ne poznajo, V znani borbi proti Planici je bila ustanovljena drsalna zveza v Zagrebu, ki je delovala poleg lugoslov. zimsko-športne zveze. Zveza je bila v Zagrebu, tehnični odbor pa v Ljubljani, ki je imel in ima za to na razpolago potrebne strokovnjake. Sedaj je vrhovna državna zveza vsega drsalnega športa zopet v Zagrebu, ker so tam prepričani, da imajo že pri-primerne strokovnjake za to zimskošportno panogo na razjjolago. Očividno gre tu samo za vodstvo, za nadoblast in se pri tej stvari najmanj ne upoštevajo naši odlični strokovnjaki na tem športnem polju kakor so inž. Bloudek, Betetto, Vodišek m drugi. Ustanavljajo se brezpomembni papirnat, klubi, katere se tedaj, kadar je treba, uporablja proti onim. ki bi morali igrati v te zimsko športni panogi prvo violino, jasno, da se Ilirija-matica ne samo slovenskega, ampak vsega jugoslovanskega drsalnega športa ne more spo-prijazmt! s takim stanjem, ker je popolnoma prepričana, da moramo iti rakovo pot. Najmanj — ako prav. g. Vodišek dalje - je, da ostane vsaj tehnični odbor vrhovne državne zveze v Ljubljani. Sicer bo pa o tem izreklo svojo besedo še ministrstvo za telesno vzgojo naroda, kamor se bomo obrnili, je zaključil svoje izvajanje g. Vodišek. (Opomba uredništva: O stvari smo že obširneje pisali v našem listu in smo na gotove stvari ponovno opozarjali naše športne kroge. Vsekakor pa smo mnenja, da dokončna odločitev le ie ni padla.) Kaj zahfevaj'o hrvatski športniki Z ozirom na sklep zadnje konference Hrvaške športne sloge so njeni predstavniki Izročili banski upravi banovine Hrvatske posebno spomenico o svojih zahtevah, ki obsega naslednje predloge: I. IIšS stoji na stališču, da se mora ves športni in telovadni pokret v hrvaških krajih razvijati na narodnostnih načelih in skladno z narodnostnimi težnjami. . . 2- Športno delo naj se prepusii zasebni iniciativi in naj se izvaja pod vodstvom HšS. 3. Zasebno iniciativo naj zaradi boljšega in uspešnejšega športnega razvoja ob vsaki priliki moralno in gmotno podprejo oblasti. 4. Hrvaško športno in telovadno delo naj se — kakor to določa uredba z dne 26. avgusta 1939 o organizaciji banovine Hrvaške — popolnoma izloči iz pristojnosti ministrstva za telesno vzgojo in naj se čimprej tudi formalno prenese na bansko upravo, da bi se tako izključil vsak vpliv drugih oblasti na hrvaški šport. 5. Banska uprava naj zato v okviru svoje uprave osnuje posebni oddelek za šport in telovadbo kot edino uradno oblast za vse športno življenje na Hrvaškem. Ta oddelek naj v vseh vprašanjih, ki zadevajo šport in telovadbo, sodeluje s HŠS kot edinim in pravim predstavnikom hrvaškega športa. 6. V preračunu banovine Hrvaške za leto 1940-41 naj se da posebna postavka za pomoč športu in telovadbi. 7. Dosedanja postavka za pomoč jugoslov. Sokolu v višini ca. 600.000 din v preračunu bivše Savske banovine naj se prenese v korist hrvaškega športa in telovadbe. 8. Vsi prosti krediti ministrstva za telesno vzgojo za leto 1939-40 naj se ne izplačajo brez zaslišanja in soglasja HŠS. 9. Banska upravo naj skuša vsoto 110,000.000 din, ki je v državnem preračunu določena za postavitev olimpijskega stadiona v Belgradu, prenesti v pravičnem razmerju na banovino Hrvaško. Del vsote, ki bo pripadel Hrvatom, naj se da na razpolago hrvaškemu športu in te ovadbi, in sicer v prvi vrsti za igrišča in telovadnice. 10. V Zagrebu kol političnem, gospodarskem m športnem središču naj se ustanovi visoka šola za šport in telovadbo za izobrazbo strokovnih učiteljev na srednjih in visokih šolah. (Banska uprava naj pazi, da obstoječa šola v Belgradu ne bo obremenjevala državnega preračuna na škodo hrvaškega športa.) II. Vse šolske dvorane, telovadne zgradbe, vezbališča in ostale športne objekte, ki so last ah v upravi banske uprave, naj se stavijo na razpolago hrvaškemu športu in telovadbi, ki je organizirana v IlšS. 12. Ustanovi naj se čim tesnejše in potrebno sodelovanje srednješolskega pouka in športnih in telovadnih organizacij. Srednješolski mladini je treba dovoliti in omogočiti sodelovanje v vseh športnih panogah in telovadbi brez škode za šolski pouk. športno življenje srednješolske mladine naj se vodi s sodelovanjem prosvetnih in šolskih činiteljev v zvezi s HšS ter v duhu njenih načel in pod njeno odgovornostjo. Mlakarjevi izbrani planinski spisi, III. del, so na razpolago naročnikom v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-1. Po pošti bodo posamezni izvodi dostavljeni v prihodnjih dneh. Planincem in ljubiteljem planinske literature so sedaj na razpolago vsi trije zvezki izbranih planinskih spisov priljubljenega planinskega pisatelja. Kdor še m naročil teh knjig, naj jih nemudoma naroči. Zlasti za Miklavža in božič so navedene knjige najlepše darilo, a katerim lahko enako razveselite planince kot neplanince.