180. številka.
Ljubljana, v sredo 6. avgusta.
XVII. leto, 1884.
Ithaja vsak d joiien mesec
Dopisi naj ie izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upr avn i|tv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledalifika stolba" UpravuiStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
V prid poljedelstva po vodnih stavbah.
li.
V drugem oddelku pod nadpisom „vodopravna določila" ustanovlja zakon z dne 30. junija 1884 od §§. 13—20 naslednje:
§. 13. Kakor hitro uprava, drže" S6 §. 26 državnega zakona z dne 30. maja 1869 (Drž. zak. 8t. 93), a na voljo daje" pritožbo pri rednem sodniku, določi, da je posestniku nepremičnine ali vddne naprave za podjetje dati sklad v določeni meri ali pa v taki začasni meri, ki se jo konečno ima določiti tedaj, ko je stvar deloma ali popolnem vzgra-jena, tedaj se morejo, Če treba 8 politično silo, deli tega sklada zahtevati od rečenega posestnika na račun one storitve, ki se fo bode od njega o svojem času pravomoćno terjalo.
Tu pa ne dela nobenega razločka, da-li ima rečeni posestnik že iz začetnih, ali stoprav iz poznejših, k ustanovljenemu podjetju spadajočih del kakovo korist ali odvrnenje škode, o čemer govori poprej omenjeni §. 26.
§. 14. Če se izsuševanje ali namakanje zemljišč ne bi dalo doseči brez popolnega ali delovitega odtakanja javne, za druge svrhe pravično upotreb-ljane vode, ali le z brez primere stroškov iu če bi podjetje po svojem obsegu in vseh družin razmerah imelo nedvojbeno višji gospodarski pomen, nego-li ga ima že druga uporaba vode, tedaj more uprava ukazati, da se odtaka, kolikor je tega potreba za namenu potrebno namakanje in izsuševanje, a po naslednjih določilih:
1. Vodo se more deloma odtakati i v prid večih zemljiških posestnikov i posameznega, če istočasno vsled spremembe pri napravah za uporabo vode na stroške podjetnikov, namakanja in izsuševanja prejšnje koristi ostanejo, kakor so bile in če se da primerno zameno za večje obratne in oskrbovalne stroške, ki utegnejo priti z le-to izpremembo;
2. Deloma pa, brez izpremembe, omenjene pod št. 1 ali popolnem more se vodo odtakati le v prid včdnega sodru.-tva, toda za zameno vftdno opravičenemu.
Koliko je določiti odškodnine in kako postopati pri tem, to za te slučaje veljajo ista določila,
kakeršna za razsvojitve, oznamenjene v §. 15 državnega zakona z dne 30. maja 18G9 (Državnega zak. štev. 93).
§. 15. Vodna sodruštva smejo posojila jemati z izdajo dolžnih zapisov le s posebnim dovoljenjem vlade, ki pa tudi more ukazati, da se založi in in vzdrži primeren prihranjeni zalog, ki takoj nadomesti vsak zaostanek v skladovih sodruštvenih.
§. 16. Kadar se posojilo vzame z izdajo dolžnih zapsov ali če je vodno sodruštvo posojilo dobilo iz zboljševaloega zaloga ali od dežele ali si ga je vzelo iz javnega, za takšno posojevanje po pravilniku pooblaščenega kreditnega zavoda, tedaj za tisto vodno sodruštvo poleg občih vodopravnih propisov, oziroma nekoliko izpremenjenih, nastopijo posebna določila naslednjih §§. 17 do 19.
§. 17. Sklade, ki odpadajo na zemljiške lastnine vSdnega sodruštva, pobirajo za plačilnih rokov kakor cesarske davke davkovni uradi, no da bi za to treba bilo prošnje ali dovoljenja sodruštvenega predsednika, in odvesti jih je, predno priteče nova plačilna dolžnost iz posojila, tja, kamor je usojeno; za to svrho ima predseduik sodruStva davkovuemu uradu o pravem času izročiti potrebne izkaze.
Vlada sme za stroške, po tem pri davkovnem uradu prouzročene, pobirati nadomestilo od sodruštva.
§. 18. Če bi kakov sodruštvenik črez leto zaostal s svojim skladom, tedaj je davkovnemu uradu takoj prirediti uknjižbo dolžne sodruštvene terjatve na nepremičnine zaostančeve.
§.19 Če sodruštvo opusti, pravočasno skrbeti za dolžnosti svoje iz posojila, za storitve prihranjenemu zalogu (§. 15), kakor to veli pravilnik, tedaj more upravno oblastvo doneske, ki so potrebni za vzpolnitev onih dolžnostij, zložiti k zemljišču, ki spada v sodruštvo, po določilih, veljavnih za tisto sodruštvo.
Ločitev zakonov na Francoskem.
1. avgusta t. 1. v Francoskem listu „Journal Officiel" priobčena postava zaradi ločitve zakonov po Fiancoskem bode prouzročila največji prevrat v druž-binskem življenji, kar jih je doživela Francoska v zadnjih 60 letih. Ta postava je odpravila popolnem zakonitost zakonske zveze.   1. avgust t. 1. je za vse
osleparjene soproge, za vse nesrečne gospe, katerim se z doto tudi moževa ljubezen zmanjšuje, posebno pa za odvetnike imeniten dan, smelo trdimo, velik praznik, katerega naj bi v svojem koledarji z rudečo barvo zaznamovali. Nova postava ne določuje ločitve zakona v tem smislu, kakor je pri nas v navadi, ampak pomaga vednej ločitvi zakona (kakor pri nekatolikih) do popolne in prave veljave. Nasledek te postave je ta, da se na Francoskem od-zdaj naprej postavno ločena zakonska vsake, tudi katoliške vere po preteku določenega časa in z malimi izjemami lahko v drugič zopet s kako drugo osobo poročita. Le takim osobam, katere že jeden-, krat po postavi ločene, tudi drugi zakon sodnijskim potom razrušijo, se nadaljna možitev in Ženitev ne dopušča. Da se pa po novej postavi onim, kateri se drže vere v nerazvezljivost zakonske vezi, ne bo krivica godila, ima zraven prave ločitve zakona (di-vorce) tudi ločitev od mize in postelje (separation de eorps) še v bodoče vedno svojo veljavo. Taka ločitev se lahko čez tri leta na prošnjo jedne zakonske polovice po sodniji v popolno ločitev spremeni 7, dovoljenjem, da smeta ločena z drugo osobo v zakon stopiti. To pravilo velja tudi onim, ki bo dozdaj že tri leta aH še dalje tako ločeni. Uzroki zakonske ločitve po novej postavi so: preSeštvo, ne-čast (po obsodbi v Bramotno kazen), nasilstvo, grdo ravnanje iu huda razžalitev. Zmenjena ali ločitev po dogovoru se ne dovoli; ravno tako odsotnost ali blaznost jedne zakonske polovice ni povod ločitvi. Obravnava zakonskih pravd se vrši ustno in večji-del javno. Javni razglasi poročil v zadevi zakonskih pravd so prepovedani. Kedar zadobi obsodba postavno veljavo, se mora tožitelj s predpisom obsodbe pri tistej županiji izka?ati, pri katerej se je zakon sklenil, da se ločitev v uradno knjigo upiše. — Če se to dejanje v dveh mesecih ne izvrši ali sploh opusti — slučaj, kateri se ne pripeti tako lahko — izgubi obsodba svojo veljavno moč, zakon ostane še veljaven in za ločitev takega zakona je treba potem opiraje se na novo uzroke in dokaze zopet prositi. Zan mivo je tudi, da mora ločena žena po pravilu nove postave zopet svoje pi ejšnjo deviško ime vspre-jeti in le tega se posluževati. — Postava je zadobila veljavno moč. Ker se pa bližajo sodnijske počitnice, ni upati, da bi se duri k sodnijskim dvo-
LISTEK.
Tri dni ob gorenjej Savinji.
(Spisal Joaip Lev 16 u i k.) (Dalje.) VI.
Ob desetej uri Bi opašemo vsak svojo prtljago na rame, oborožimo se s krepkimi palicami in jo mahnemo iz trga doli na Savinjo, za katero pelja ozka kamnita cesta v Luče. Nekako tesno nam postane pri srci, ko se ozremo na smehljajočo dolino, kolikor smo je Bplob videti zamogli, in ko pogledamo naprej v ozek, dve uri dolg jarek, ko pomislimo težave, katere nam je prestati, predno dospemo na svoj cilj. Vrhu vsega tega pa je jela vročina hudo pritiskati, da smo kmalu spoznali za popotnika ne ravno prijetno moč vročega poletnega solnca.
Vkljubu vsem, seveda tukaj na ravnem Ie dozdevnim težavam bila je v začetku vsa četvorica precej zidane volje: čvrsto smo korakali po ozkej ceBti tik kristalno čiste, tukaj že precej manjše reke in kmalu dospemo v dolg in ozek jarek, v katerem
si mora človek vse želje po obširnih razgledih ukrotiti, ker tukaj se ne vidi druzega, kakor na vsakej strani skoro do neba segajoči bregovi, deloma pašniki, deioma gozdi in grmovje. Jarek je tako ozek, da je razen za strugo in cesto le tu pa tam kaka ped zemlje odveč, kojo si je kakov reven bajtar za travnik ali polje obgradil. Pot po tem jarku je torej precej dolgočasen ; jednakoličnosti se človek naveliča predno v Luče pride. Jedino, kar popotnika tukaj mikati zamore, je bučeča Savinja, katera se po svo* jej ozkej, skalnatej strugi vije nizdolu. Kot prava nemirna hči planin, bije ob skalnate stene svoje struge, da se njeni valovi v snežnobele pene prše, koje padajo v nižje tomune, da se na površji istih, komaj rojene zopet gubd. Tomuni, čestokrat jako globoki, so tako Čisti, da se vsak kamenček na dnu razločiti more. Tu in tam za skalami pa se ogreva, urno z repi migljaje, družba rudeče pikastih postrvij, ali pri najmanjšem vznemirjenji švignejo kakor blisk v svoje domovje v prozornih globočinah.
Bolj in bolj je pripekala vročina; slekli smo si suknje, počasi smo jeli hoditi, ali vse ni nič pomagalo. Na kamuji se lomeči solučni žarki so nas tuko opekali, da uus je hudo žejulo in smo se mno-
gokrat hladili z vodo mimo tekoče Savinje. Pod košato hruško tik ceste se vležemo v senco, da bi se nekoliko odpočili in začnemo z daljnogledom pregledovati strmo bregovje. Kar se prikaže iz hoste človek začrnelega obraza, s širokokrajnatim, razcafedra-nim klobukom in precej oguljeno nošo, ter He, z dolgim kolom na rami, pred nas ustavi gledajoč naše početje.
Razveselili se tega čudnega hrusta nesmo ravno posebno. Mi3lili smo namreč, da je kakov rokovujač, ali saj človek dvomljive poštenosti. Zdaj se nam hrust še celo približa, usadi pred nami svoj dolgi kol v zemljo in stegne, ne da bi besedico spregovoril, roko po daljnogledu. Čvrsteje stisnemo vsak svojo palico v roki in že smo mislili dozdevnega lopova učiti, kaj je moje in kaj tvoje. No, pa možak je bil poštena duša, ue pa rokovujač, kajti vzeti daljnogled je nastavlja! ua svoje oko, kakor je nas videl poprej, ali, ker mu ni bil po njegovem očesu uravnau, nam ga z glavo majaje dii zopet nazaj. Mi mu ga prav uravnamo, in, ko mož vidi čudeže skrivnostne cevi, se mu od veselju zategne sajasti obraz in ni se mogel načuditi daljnogledu, tem „kunštnim zrajtal.sm".
ranam, kjer se bodo vršile obravnave, silnim toži-teljem pred mesecem novembrom odprle. Kakor povsod, tako je tudi na Francoskem preložitev pravdnih dnij običajna. — Kakor je nova postava na videz modra in koristua, znamo Se vendar doživeti, da bo še s časom Francozom velike preglavice delala. Škodovala bode ne le družinskemu, ampak tudi političnemu življu mogočne Francije. Da bi le ne postal 1. avgust t. 1. kot petek tudi francoskemu narodu nesrečen dan, kot rojstni dan družinske pre-kucije in velikega političnega prevrata. Vsekakor je ta postava velikanske zgodovinske pomembe!
Trgovska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Razredba obrtov za mesto Ljubljano, katera se je za obrte v ožjem pomenu po dogovoru z obrtnim druStvom v Ljubljani sestavila:
I. Zadrugu stavbenih obrtov.
Barvomazniki in lak:rniki 4, stavbena podjetnika 2, zidarski mojstri 3, dimnikarjev 5, skriljar 1, kamenoseki 4, steklarjev 9, izbinih malerjev 5, tesarskih mojstrov 5, — vkupe 38. II. Zadruga izdelovalcev instrumentov.
Urarjev 10, optika 2, izdelovalec glasovirjev 1, orglar 1, — vkup 14.
111. Zadruga izdelovalcev kovanega blaga.
Puškar 1, pilar 1, pasarji 3, kleparjev 7, nožar 1, drugih kovačev 5, ključavničarjev 14, kot-larji 3, zlatarji in srebrarji 4, zlatoklep 1, dolbca 2, brusarji 3, — vkup 45.
IV. Zadruga pekov in mlinarjev.
Pekov   37,  medeuičarji  3,   slaščičarjev 13, mlinar 1, aoščeničarja 2, — vkup 56. V. Zadruga mesarjev, vojeniuarjev in milarj ev.
Mesarjev 17, vojeninarji 4, klavcev drobnice 73, milarja 2, — vkup 96.
VI. Zadrugaobrtov za izdelovanje obleke
in lepotnin. Krojačev 40, izdelovalca cvetlic 2, modistk in izdelovalk lepotnin 5, šivilja 1, — vkupe 48.
VII. Zadruga obrtov za izdelovanje lese-
nega blaga. Izdelovalec gumbov za manšete 1, mizarjev 32, kolarji 3,  sodarjev 6,  strugarja '2, pozlačevalec 1, stolar 1, bičar 1, pudobarja 2, krtačarja 2, glavni -carja 2, — vkup 53.
VIII. Zadruga rokovičarjev, klobučarjev
in krznarjev. Rokovičarjev  5,  klobučarjev 8, krznarjev 5, dežuikarji in  sulnčmkarji 3,  suknar 1, barvarji 3, — vkup 25.
IX. Zadruga usnjarjev, jermenarjev, sed-
larjev in tapetarjev. Usnarji 3, vrvarji 3, jermenarjev 5, izdelovalec cerkvenih  parameutov   1, sedlarji  4,  tapetarji 4, pozamentirar 1, — vkup 21.
X. Zadruga lasopletov in brivcev. Lasopletov in brivcev 11.
XI. Zadruga čevljarjev. Čevljarjev 64. XII. Zadruga poligrafuih in umetalnih obrtov.
Tiskarn 5, fotografov 5, knjigovezee* 11, — vkupe 21.
nKam pa greste mož V" ga vprašamo. „„A kam*) grem V"a poča3i pristavi. »Da!«
„BI v planinuI""
„Ka| pa boste delali na planini?"
„aA ka b' delau?ttU
„Dal<
„BKoj ogu (ogljije) 'm žgau."u —
„„Kam  pa oui gredu f"" nas možak vpraša.
„Na Ojstrico pojdemo, oča!"
„„A na Ojstricu?"u
nDa!"
nnMhm!JU
Po tem kratkem razgovoru jo zavije čudni možak po stezi navzgor v šumo, mi pa smo se dolgo smejali uašej zmoti nad redkobesednim gorskim poštenjakom.
Po kratkem odmoru v bladilnej hruško vej senci odpravimo se dalje in pridemo ravno ob 12. uri V vas Luče.
Čudeu kraj, ta vas. Okolu in okolu od precej
,:; a se pri savinjskib „Gorjauciliu no izgovarja čisto, aujpak v sredi mej a iu o.
XIII. Zadruga prevažalnih obrtov. Zavod za pokopavanje mrličev 1, fijakarjev in najemnih voznikov 25, — vkup 26.
XIV. Zadruga gostilničarskega in točar-skega obrta. Hotelov, gostiinic 5, restavrantov 5, gostilničarjev, točajev vina in piva 166, prodajalcev jedil 9, kostanja 4, kavarnarjev 16, žganjarjev 20, izdelovalcev kisa in žganja 5, izdelovalca sode 2, — vkup 226.
XV. Zadruga postreščekov. (Dalje prib.)
Politični razgled.
Notranja <ležele.
V Ljubljani 6. avgusta.
Nemški odborniki Pražita zbornice ne bodo nastopili pota abstiuencije, a hočejo I nekim protestom natopiti v zbornico. Konstituiranja se pa neso udeležili, ker s tem neso hoteli priznati legitimnosti nove zbornice.
Volilni oklic zgornje avstrijskih konservativcev obširno navaja, kaj so konservativci že storili za zboljšanje narodnogospodarskega stanja, in poudarja, da v tem oziru ud liberalcev nikakor ni bilo nobenega zboljšanja pričakovati. Potem pa svari pred novoosnovanimi „Bauernvereini", ki pospešujejo samo liberalizem, in delujejo z* brezversko šolo, prusko Nemčijo ali pa nemško republiko in sejejo razpor mej avstrijske narode.
Kakor se sliši, misli Hrvatska neodvisna stranka s 1. septembrom začeti izdajati nov časnik „ Jugoslovanski časopis". Urednik mu bode bivši pravosodni šef Derenčin — Biskup Stroasmajer se neki misli prihodnjega saborskega zasedanja udeležiti kot virilist. Morda bode udeleževanje tega odličnega rodoljuba kaj ublažilo razmere mej raznimi strankami in mlačneže navdušilo za slovansko stvar.
% nanje države
Bolgarsko narodno sobranje se snide zopet v oktobru. Cankovisti baje mislijo v sobranji hudo nasprotovati Karavelovljevemu ministerstvu. Obstoj tega ministerstva je zavisen od konservativcev, ako mu slednji odpovedo podporo, se pa ne bode moglo držati.
ItEeJuaroclsm konferenca za posvetovanje o mejnarodnih razsodiščih se je prevčeraj sešla v Bernu. Otvoril jo je zvezni sovetnik Ruchonnet. Udeležilo se je je 70 odposlancev iz raznih držav.
Prva seja francoskega kongresa, ki je bila v ponedeljek, bila je jako burna. Blo je toliko kričanja, da skoraj drug druzega ni mogel razumeti. Posebno radikalu iu monarhisti so na vse sile skuhali delati vladi zadrego z raznimi pred vprašanji. Predsedoval je predsednik senata gosp. Le-roycr, jako star mož, in le z veliko težavo in odločnostjo se mu je posrečilo napraviti toliko reda, da se je moglo glasovati. Po precej dolgem posvetovanji se je sklenilo voliti posebno komisjo dvanajsterih senatorjev in osemnajsterih poslancev zbornice, ki bodo pretresovala revi/djsko predlogo. Ta komisija se je pa na predlog Clemencau a volila še le včeraj. Prva seja kongresa je nas poučila, da ra-dikalci neso prav nič zadovoljni s to revizijo, in jo bodo skušali zavreči ali pa vsaj zavleči.
Danes obišče nemški cesar cesarja Frana Josipa v Ischlu, kakor vsako leto. Shod bode jako slovesen. Zaradi tega sta prišla v lschl tudi minister vnaojih zadev Kalnokv in ogerski ministerski pred sednik Tisza. Nekateri listi sklepajo iz tega shoda, da nemško-avstrijska zveza še veduo obstoji, če tudi se je poslednje mesece večkrat psalo, da se je razdrla.
Liberalni župani in občinski sovetniki na Belgijskem so se predvčeraj sešli v Biuselji,
visocega, pa vendar do temena obraščenega gorovja obdana leži na precej ravnem svetu, kjer se potok Lučnica izteka v Savinjo. Videti je, kakor ko ki bil tukaj kraj sveta; samo temni strugi Savinje in Lufi-nice puščata upanje, da se pride od tod še kam dalje. Okolu in okolu zapirajo gore razgled, da ne vidiš razun njih druzega, kakor nebo nad sabo. Sicer tukaj po letu ni tako dolgočasno, kakor bi človek na prvi pogled sodil, Drugače je po zimi, kadar debel sneg sedaj zelena brda pokriva, kadar se tuleči vetrovi ob v:sočinah tepo in zametejo pota, da živ krst ne more od hiše,
Tudi Luče nemajo kaj posebnega. Ako se prehodijo redke ulice z nizkimi ali za gorsko vas še precej čednimi hišami, ako se pogleda čedna farna cerkev, so Lučke znamenitosti pri kraji. Mi pa, kot vneti Čestilci lepih umetnostij, hoteli smo tudi videti „Atelier" slavnoznauih lučkih slikarjev. Poho dili smo torej umetuika v njegovej delalnici, v ko-jej se uzorne mavčeve kipe mvthologičnih podob nadomestovale končnice za panje in „krvava znamenja", razobešene na steni. Slavni, pri vseh ulnja-kih dobro znani mojster, sedel je na povezuenem
da sd posvetujejo, kako pmtestovati proti načrtu novega šolskega zakona. Sestaviti hočejo baje skupen protest io «a izročiti kralju.
Turška parobrodna pošta mej Carigradom in Varno je predvčeraj začela svoje vožnjo. Ta poštna zveza je jako važna za razvoj trgovine v ori-jentu.
Včeraj je imel angleški ministerski predsednik dati parlamentu obzirna poročila, kaj da se-dbj vlada v Egiptu storiti namerava, ko se je razdrla konferenca. Kaka so ta poročila, nam sedaj še ni znano. Maogi augleški listi zahtevajo, da sedaj Anglija takoj uvede angleški protektorat v Egiptu, kakor ga je Francija v Tunisu. A ni verojetno, da bi se Gladstone /a to odločil. Zapisniki konferenčnih sej so se že predložili parlamentu, Iz njih je razvidno, da je poslanik želel, da se konferenca odloži samo do 20. oktobra, a Granville pa ni drugače hotel, kakor na nedoločen čas. Govori se, da se bode odposlal v Egipet nek visok angleški uradnik, ki bode vzel v roko urejenje tamošnjih zndev. Da smo prav imeli, da je Nemčija h svojim hinavskim postopanjem zakrivila nevspeh konference, nam sve-doči to, da sedaj Bismarckov organ, „Nord. Allg. Zeit." jako hudo napada anghško vlada in Angleže sploh. Vse kaže, da Bismarck ne pusti nobeue priložnosti, da ne bi napal Gladstona, ki neČe plesati, kakor on gode.
Dopisi.
Z Dolenjskega 6. avgusta. [Izv. dop ] Zadnjo učiteljsko konferenco imeli smo v jako pri« jetuem Mokronogu. G. nadučitelj Grčar olepšal je Šolo s cesarsko in slovenskimi zastavami in sploh skušal nam napraviti prijetne ure, kar se mu je v marsikaterem oziru tudi posrečilo. G. okrajni nadzornik profesor Vodeb otvoril je ob 9. uri skupščino nemški in jo skoraj do konca tako vodil. Le k slogi spodbujal in sejo zaključil je slovenski.
Prvo točko, beriluo vajo „Reža izvršil je Raški učitelj g. Hočevar v šolski mladini prav prikladni obravnavi jako izborno.
O stanji šolstva se je gospod nadzornik pohvalno izrazil.
Paralelo mej „Pestollozzijem in Diestervvegom" je Krški učitelj g. Ravnikar temeljito izdelal. Dasi se je stvar nekaterim „preučena" zdela, vender smo vsi s gospod nadzornikom vred s tem delom jako zadovoljni. Iz cele obravnave se je videlo, da se gospod Ravnikar mnogo bavi s jednacimi predmeti pedagogike. Po jedno uro trajajočej obravnavi pokazalo je učiteljstvo z občno pohvalo, da je bil Ravnikar kos težavnej nalogi.
Pri predlogu gospoda Grčarja, da se knjižica „Opis Krškega okrajnega glavarstva" podpira iz fonda okrajne učiteljske knjižnice, vnela se je živahna debata, katere so se udeležili gg : Bezlaj, Gašperin, Lapajne, Lavrič, Lunder, Ravnikar in Saje. Govorilo se je mnogo o knjižici samej, o njem j koristi in napakah. (Žalibog smo morali zlasti o zadnjih preveč slišati) Konečno bo je vender zs knjižico znesek 30 gld. dovolil. —
Po nekaterih predlogih, kakor g. Ravnikarja, da se pregleda in reorganizuje knjižnica, bile bo običajne volitve. Tudi smo z radostjo in upom pod-pisavali prošnjo do deželnega zbora, da se nam plače zboljšajo. Saj je toliko truda za borih 400—500 gl. I Tu mi je omeniti, da učitelji nesmo nič sklepali, komu da dopošljemo prošnjo. Gotovo je ne bodemo poslali „jedinemu, ki se sedaj toplo poteguje za kranjsko učiteljstvo g. Šukljeju", kakor piše naj-
■
koši in z veščo roko slikal na desko samega — Bog nas varuj — hudobca, kako s kidalnimi vilami popravlja peklenski ogenj pod kotlom, napolnenim s pogubljenimi grešniki. Čudili Brno se moževej hitrosti ; pravil nam je, da zmore na dan po štiri do pet tacih umotvorov — po „štiri groše" jeden.
Lačni in žejni zapustimo umetuika in njegovo „galerijo" ter jo uberemo v krčmo, kjer smo ob jednem pozvedovali za veščim vodjem na Ojstrico, na kojo smo se splezati namenili, kajti brez vodje nobeden tujec gori ne pride. Ali obeh za to sposobnih možakov ni bilo doma; jeden ja vodil neko družbo na Ojstrico, jeden pa nekaj gospode k vodo-podu ob Rinki. K sreči se nam v krčmi neki revež, ki je samo polovico desne roke imel, drugo polovico je baje izgubil tam nekje pri Kraljevem Gradci, ponudi, da nas če dovesti do Planinšeka, velicega kmeta visoko gori v planinah dobre tri ure hoda od Luč.
Ker smo se nadejali, da dobimo kacega vodjo pri omenjenem kmetu, zadovoljili smo se z „invalidom" naložili mu svojo partljago v koš in ob dveh popoludne jo krenemo proti Planiušeku.    (Dalje prih.)
novejši dnevnik. B lo bi tudi Čudno, če bi mi ne oddHli prošnje svojemu poslancu, za nas toli zasluženemu g. Pfeiferju, kateri gotovo tako dobro po?na naše stanje, kakor g. Šuklje.
Ad verbum Šuklje. — Vi, ki berete najnovejši dnevnik gotovo menite, da ni bolj navdušeuth pristašev elasticitete, kakor so Krčani in po druzib našib mestih. Pa se jako varate! V čelom Krškem mestu sta le jeden direktor in jeden učitelj vneta za Krškega (?) poslanca. Sploh čakajo naši uplivui gospodje samo še sedanjega zasedanja deželnega zbora. Pravijo, če bode še kaj rogovilil zoper narodni program, pa bode dobil pismeno „consilium exeundiu iz deželne zbornice. — Ker mu g. dopisnik iz Rudol-fovega obljubuje tam pet glasov, v Krškem mu pa garantujejo, da dobode samo dva, ss gosp. poslancu pač težko ize mi večina.
Toča naredila je mnogo škode. V Krškej in Videmski okolici je vse potolkla. Oken se vidi povsod mnogo pobitih, ker bila je velikosti golobjega jajca. Bore kmet! L—.
Iz Ormoža 5. avgusta. [L.v. dop.] (Čitalnica.)   Kake   važnosti so dandanes Čitalnice na spodnjem Štajerskem je vsakemu več ali manj že znano.  Tudi v Ormoži je bila pred vcčimi leti či talnica osnovaua, a ta je pozneje samo životarila in slednjič popolnim zaspala.   Tukajšnji rodoljubi so spoznali, d i je nova čitalnica potrebna, predložili so c. kr. uamestniji društvena pravila v potrjenje in ta so se z odlokom od 9. jul'ja 1884 št. 12483 že potrdila.   Na podlagi teh potrjenih pravil se je dne 29. julija t. 1. „OrmoJka Čitalnica" zopet ustanovila. Pristopilo je že mnogo udov in pri ustanovitveni seji dne 29. julija t. 1. so bili izvoljeni: g. dr. Ivan O m u-lec, odvetnik v Ormoži za predsednika jednoglasno in gg.: dr. Ivan Geršak, c. kr. biležnik y Ormoži, Fran Jerše, c. kr. davkar v Ormoži, Janko Košar, nadučitelj  pri Velikej  nedelji, Vekoslav Krajne, bil. koucipijent v Ormoži, Mihiel Jezovšek, odvet. koncipijent v Ormoži za odbornike, vsi jednoglasno, Jakob Potočnik, mestjan v O.moži iu Matija Horvat, krojač v Hardeku pa za namestnika, tudi jednoglasno. V seji dne 2. avgusta t. 1. se ie odbor konstituiral. Izvoljeni so bili jednoglasno g. dr. I. Geršak za podpredsednika, g. Vekoslav Krajne za tajnika in g. Mihael Jezovšek za blagajnika. V tej seji se je tudi o raznih društvenih potrebah posvetovalo in se je tudi lepa društvena soba v novo sezidani hiši g. dr. Geršaka najela.  Izvoljeni odbor nam je porok, da bo nova Ormoška Čitalnica živela in ne samo životarila.  Dolžnost vsaki ga rodoljuba pa je, da k Čitalnici pristopi ter tako podpira narodno podjetje. Domači t. j. v Ormoži bivajoči udje plačujejo na mesec 50 kraje, zunanji pa na pol leta 1 gold. — Kdor želi k Čitalnici pristopiti, naj se javi jed-nemu gospodov odbornikov.
Domače stvari.
— (Pres vitli cesar) podaril je občini Sv. Lovrenc pri Gradiški 200 gld. za napravo vodnjaka in za popravilo šolskega poslopja.
— (Najnovejši dnevnik,) katerega je, mimogrede povedano, Čitalnica v Vipavi izključila iz svojih prostorov, na dolgo in široko popisuje ztdnjo obravnavo v zadevi „Sokola", in to samo zategadelj, da se g. Šukljeja govor otme pozabljivosti. V meritoričnem oziru bi bil namreč najnovejši dnevnik in njega urednik sijajno podlegel, kajti da tožba „Sokola" ni prodrla, zgodilo se je samo Iz formalnih razlogov. To je pač slučajna sreča, s kakeršno se mi ne moremo ponašati, pri uub i formalni razlogi neso pomagali in bili smo mej drugim sodnijsko primorani, v sprejeti celo popravek v nemškem jeziku.
— (Za tretje letošnje porotno zasedanje) so pri deželni sodniji v Ljubljani: prvo mestnikom g. Kapretz, deželne sodnije predsednik, namestnikoma gg. deželne sodnije svetnika R. Zhuber pl. Okrog in L. Ravnikar, pri okrožni sodniji v Rudolfovem: prvomestnikom g. V. Je v nikar, okrožne sodnije predsednik, namestnikom deželne sodnije svetnik dr. A. Vojska poklicani.
— (Gledališčni vlak hrvatski) bil je povsod kaj lepo vsprejet. Na Duna"ji priredilo je Blovansko pevsko društvo na čast došlim Hrvatom komers, ki je bil prav obilo obiskan. Predsednik dr. Lenoch pozdravil je goste v daljšem jedrnatem govoru. „Kolo" pel je zbora „U boj" in „Zrinjski-Frankopansko" ter žel navdušeno priznanje. Poljak Meisuer in Hrvata Prebeg iu Harambašič naglašali so v izvrstnih govorih slovansko vzajemnost. — V
Brnu čakala je na kolodvoru ogromna množica. Brnski „Sokol" in pevsko društvo „Svatopluk" prišla sta in corpore na peron. Gromoviti „Živio!" in „na zdar!J-klici zaorili so, ko je dospel vlak in deželni poslanec dr. Tuček pozdravil je goste v izbornem govoru.
— (Preiskava vode nekaterih Ljub Ijanskih vodnjakov.)   Kakor je poročal „naš uradni list"  pretekli teden, preiskaval je one dni g. profesor B. Knapitsch vodo 41 Ljubljanskih vodnjakov in zapazil, da j9 m?j temi voda samo štirih vodnjakov (v Zvezdi, pri Slonu, v dr. Eisl-a in Tav-čarjevej hiši) nekoliko boljša in bi se lahko brez skrbi pila. Mi smo prav hvaležni gosp. profesorju za kemično razkrojbo,  vsaj vemo, da nimamo v celem mestu nikjer prav čiste, in kemično zdrave pitne vode. Vsekakor pa bi bilo marsikomu ustreženo, ko bi slavni magistrat še vodo drugih vodnjakov (kakor v nekdaojej Medjatovej hiši,   na dvorišči zdanjega c. kr. okrajnega glavarstva nasproti šolam (prijatelji vodi jako  hvalijo ti pitni  vodi)  kemičuo preiskati in poročilo o preiskavi tudi v slovenskih listih priobčiti dal, da bi tudi ogromna večina slovenske Ljubljane zvedela, pije li dobro, ali škodljivo z amonijakom zmešano vodo. Konci nemškega poročila pravi strokovnjak, da je že skrajni in zadnji čas napeljati s kmetov v naše mesto čiste in zdrave vode, rekoč: voda iz l'tiske okolice, katero namerava mestni za-Btop za Ljubljano  pridobiti,  je izvrstna, kemično čista in zdrava  pitna voda brez. amonijaka in brez V3ake škodljive snovi, ker je tudi to vodo kemično razkrojil (analiziral). — Prodno bo pa v Ljubljano pritekla Utiška studenčica, si bomo morali se muo-gokrat s smrdljivo in z amonijakom okuženo vodo ali z grenkim pivom ali 3 slabim vinom žejo gasiti.
— (Gada lovila) je pred par dnevi Ljubljanska policija, ne „gada" v besede tropičnem pomenu, ampak pravega pisanega gadu, ki se  nam v naravoslovji pod imenom „viperau opisuje kot jako strupena žival. Hudomušuih ljudij je mnogo v Ljubljani, zakaj bi ne  bilo   tudi   zakotnih   pisačev'? In res je te zalege več, nego je koristno za neumne in lahkoverne ljudi in skrajni čas bi  bil,  da bi se jim še bolj na  prste   stopalo.   Jeden   tak zakotni pisač, pravi „pri»chtexemplarM — bil je baje že 13 kaznovan — ima si d na neko udovo krčmarieo, ne zaradi tega, ker ga morebiti neče vzeti, kajti on je že oženjeu, temveč, ker je on to gospo razžalil; ona ga  pa tožila  in  ker se bode 3 dni brezplačno v Križaukib hladil. Zaradi te obsodbe kubal je jezo in in tuhtal na  maščevanje  sedeč v  nekej gostilni. Kakor   nalašč    pride   mu   na    met hudomušen dimnikar,   kateri   izvleče   izpod   srajce belouško, Češ, da uosi „gada", ker je dober za prsno bolezen. Zdaj zabliskne v zakotnega pisača glavi misel, kako bi se maščeval.   Moledva in prosi dimnikarja, obljubovaje elegantno nagrado tako  dolgo za gada, da se naposled pogodita.   Zakotni pisač zavije dozdevnega gada v  robec, odide in kmalu dobi postopača, kateremu naroči, naj  gada izpusti v omenjene gospe klet, Češ, potem si ne bode nihče upal vanjo in škoda je gotova. A najeti sel ovadil je zakotnega pisača gospej, gospa pa policiji.  K*r se je mislilo, da je gad že v kleti, pričel se je lov nanj, a brez uspeha.   Nazadnje sta zakotni pisač iu njegov sel povedala, da  „gad.i '  še nesta spustila v klet, ampak samo nameravala in gadjega lova bilo je konec. Zakotni pisač se bode i za to maščevanje moral zagovarjati pred sodnijo, kjer se bode seznanil z novim paragrafom,  s katerim   se še ni srečal v svojej praksi. Hudomušui dimnikar pa je bil, čuvši o lovu na gada-belouško jako nevoljen  in oblastno je trdil:   „Mene bi bili poklicali! Kir  zažvižgal bi bil, po bi bila prišla k meni! — Vroče je zopet, vroče!
— (Mrtvo svinjo) je v Ljubljanico vrgel neznan človek. Pri mesarskem mostu izvlekli so jo mestni delavci, da se je pofce^m izročila konjedercu.
— (Iz Podkraja nad Vipavo) se nam poroča, da je cesta s Cola do Ajdovščine, ki je bila pred leti jako slaba, posebno po fapuškem hribu in po „Zapuških rajdah", sedaj v jako dobrem stanji, za kar gre hvala g. inženirju iz Postojine, g. Zorku in 80truduikom Ant. Smrdu, Jak. Cutk itd. S cesto s Gola v Logatec pa dopisnik ni jednako zadovoljen.
— (Vabilo k slavnosti bi a&o s lovljenja „Gorjauskega doma0,) katerega je sezidalo „Bralno društvo" v Gorjah v sporm'n GOO letnice vladauja Habsburžanov na Kranjskem, ki bode 17. avgusta v Gorjah pri Bledu Vsporedi: A. Ob 10. uri slovesua sv. maša v farni   cerkvi.  — Po
maši sprevod od cerkve do „Doma". Pred „Domom" : 1. „Lena naša domovina", poje Gorjanski zbor. 2. „Blagoslovljenje". 3. „Oče naš', poje Gorjanski zbor. 4. „Slavnoatni govor", govori g. prof. FraDJo Šuklje*). 5. „Cesarska pesen*, poje Gorjanski zbor. B. Ob 1. uri popoludne skupni obed pri BKnconua. (Kdor se izmej vnanjih p. n. gostov hoče skupnega obeda udeležiti, naj blagovoli to naznaniti vsaj do 13. avgusta uadučitelju Janku Žirovniku v Gorjah.) Po obedu pro9ta zabava in „Tombola". C. Ob 6. uri odhod na Bled. Vožnja in petje po jezeru. — VnaDJi p. n. gostje se pripeljejo v Lesce ob 8 V*, uri in gredo lehko naravnost v Gorje, kamor je dobre 1 Va ure peš boda. Po slovesnosti do obeda si lahko ogledajo krasno okolico. Glede obeda je opomniti, da naj se p. n. gostje gotovo oglase do 13. t. m., ker bi se sicer utegnilo zgoditi po reku: „sero venientibus—ossa", kajti na deželi ni tako lebko 1O0 ali več ljudem postreči, kakor pa v mestu. Oglasi p. n. gostov bode tudi merilo pri naročevanji ladij za vožnjo po jezeru.
— (Vabilo k slovesni besedi) na korist spomenika Dr. Janeza Bleiweisa pl. Tersteniš-kega, katero priredi Narodna Čitalnica v Cerknici dne 10. avgusta 1884 v prostorih gosp. Josipa Mi-lavca.   Program : 1. Slavnostni govor, g. Fr. Ger-biča;   2.   Durerer : Domovina, poje moški zbor; 3. Meyerbeer: Pesen pažetova iz opere „Hugenoti", poje gospodč. L. Daneieva; 4. Denza: O, ko bi me ljubila, poje gospi M. Gerbičeva;  5. Gali: „Spom-lud in  ljubezen"  tercet   pojo gospa E Lavričeva, gospa Gerbičeva in gospodičma DaneŠeva; 6. Suppć: Opomnica poje gosp. Gerbič;  7. Arditi: Marjetice, polka cantabile, poje gospdč. Daueševa; 8. Verdi: Dvospev iz opere Trovatore, poje gospa E. Lavričeva in gosp. Fr. Gerbič; 9. Donizetti: Romanca iz opere „Lucrezia Borgia, poje gospa M. Gerbičeva; 10. Donizetti: Cavatina iz opere „Linda di Chamon-nia,   poje Fr. Gerbič;   11. Nedved; Zvezna, poje moški zbor; 12. „Urlaubar"  komični prizor s petjem.   Po  besedi  ples.   Zičetek ob 8. uri zvečer Ustopnina od osobe 50 kr.   Ker ima dohodek plemeniti namen, vabi k obilnej udeležbi vse fiitalniške ude, ter VBe narodnjake odbor.
*) Z g. prof. Šuklje-jem sva se zmeuila fie lani, ko ga jo — mimogrede rečeno — še vsa narodna stranka nosila na rokah, da bodo govoril slavnostni govor, kar »e tiče mene, nemam uzroka lani dano besedo snesti, a kar Be pa tiče nagega „društva", ima ono le-to politiko: narodu pripomoči do duSnega in telesnega blagostanja. Torej Be z drugo politiko ne peča. Glavna stvar pri tem mi jo bila: dobrega domačega govornika pridobiti. In to je gosp. prof. Šuklje. Janko Žirovnik.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Konjice 5. avgusta. (Za včerajšnji list prepozno.) Pri volitvi volilnih mož sijajna zmaga, narodnjaki imajo narveč po 114, nasprotniki 40 glasov.
fc>oštanj 5. avgusta. V Skalah, Soštanji, Topolšici, Sv. Florijani, Sv. Andraži štirinajst voiilcev, sami narodnjaki. Živeli!
Atene 5, avgusta. Požar uničil je kraljevo palačo skoro popolnem, bkoda velika. Štirje vojaki mrtvi, osem ranjenih, 10 se jih je udušilo. Tudi trije ognjegasci so ponesrečili.
Razne vesti.
* (Karijera domačega zdravnika.) V Berolinu piouzrofcuje neverjetna karijera zdanjega domačega B.smarkovega zdravnika dra. Ernesta Scbvveuningerja poseben in silen hrup. Vse razum-uištvo se spodtika in močno huduje nad tem zdravnikom. Njegova karijera nas spomina na pravljici podobne pripovedke iz tisoč in jedne noči. Schwennioger si pripisuje zasluge, da je nemškega državnega kau-celarja za nekaj funtov olahkotil, shujšal in mu uje-gnvo težo zlajšal. Zato je pa dobil naslov profesorja in bil kmalu potem odlikovan z rudečim orlovim redom tretje vrste, odlika, katera sicer le ministre doleti. Na vse to imenovali so domačega zdravnika izreduim članom v državni zdravstveni urad in mu nameravajo, kakor se govori, zdaj Še službo pravega profesorja ua Berolinskej medicinskej fakulteti podeliti. Profesorji višje šole so zoper to, brez konca in kraja se dalje razvijajočo karijero zasoboega zdravnika ulovili svoj „veto" in dike medicinske fakultete, slavni učenjaki, kakor Virhov, Frerichs, Du Boia-Revmond in Bergmann trdijo, da le samo jedino znanstvene zasluge, ne pa blaženo zmanjšanje težo še tako slavnega državnika odpirajo pot do učiteljske stolice na višjej šoli nemške države in da dela že sama podelitev profesorskega naslova dr. Scb\ven-ningerju, marsikateremu slavnemu in zaslužnemu učenjaku, ki po svojih znanstvenih delili sicer ni državnika, marveč samega sebe shujšal in kot na-
vaden privatni docent životari, veliko krivico, skeleče in neodpustljivo zaničevanje.
• (Izvirna ženite v.) V vestfalskej vasi je mlad kmet že dalje časa prav goreče ljubil vaško lepotico, mlado udovo in pocestnico, kattra se pa ni zmenila ne za njegovo iskreno ljubezen, ne za resno zakonsko ponudbo. Nesrečni mladenič počasi pozbbi trdosrčnico in nema nikakega upanja več, da bi ga kdaj udova ljubiti mogla. A prevzetnica obrača, nevihta pa obrne. Čudno nnklu^je pnvede kmetiču krasno udovo samo v naročje. Lansko leto za časa žetve se pridrvi nekega popoludne strašna nevihta preko pol|a vaške krasotice in žuga vso požeto re> poplaviti in uničiti. Vse prošnje, da bi dninarji požeto žito hitro pospravili pod streho, so bile bob v steno. „NaB lahko strela ubije; mi smo sami svoji bližnji", so bili izgovori lenih delavcev. Kaj je storiti obupanej udovi? „V sili hudič muhe je" si misli trdosrčnica in biti k zaljubljenemu kmetu snu -baču, mu za trdno obljubi, ako spelje požeto žitu suho v shrambo, da ga vzame za soproga. Ta drvi z vozom na njivo in ravno predno se vsuje ploha, spravi žito pod streho. Dva meseca potem je bila poroka.
* (Velik požar.) Pred nekoliko dnevi je velik požar dve ob nabrežji reke Neve blizu Petro-grada ležeči vasi Ribackoje in Smoleoskoje skoro popolnem uničil. Škoda je velika. Po letu stanujejo Petrogradski meščani v teh vaseh.
* (Kazneoec, ki Be kolere boji.) Na vrata Lijonske ječe sv. Pavla je 21. t. m. trkal nek po delavsko oblečen mož in vprašal vratarja, aH je res, da v Lijon kolera ne pride. „Kaj jaz vem" osorno odgovori vratar. — Nepovabljen gost prosi, naj ga pelje vratar k hišnemu sovetoiku, da ga bo nekaj prosil. V pisarno hišnega oskrbnika ustopivši reče tujec: „Mene so v Marsilji obsodili 8 mesecev v ječo. Ker so pa strašansko bojim kolere, sem jim ušel in semkaj prišel z nameuom v vašem zdravem mestu prestati svojo kazen." Oskrbnik želji boječega moža ustreže in ta z veliko radostjo zamenja svojo obleko z jetniško.
* (Nesreče na morji.) Pretečeni teden ae je 14 angleških in 5 tujih ladij, mej temi 11 par-nikov, na morji ponesrečilo in 200 ljudij v hladnih morskih vlovih smrt našlo.
* (Drag pes Bernardinec.) Amerikanec Mr. Kemell ima dolgolasega Bernardioca, ki je naj večji mej vsemi zdaj živečimi psi. Od pleč pa do nog meri 88 cm. in je 89 kgr. težak. Posestnik tega lepega psa se ne kesa, da je dal zanj 400O dolarjev, torej več, nego za marsikaterega „slav-nega" konja dirjalca, ker je ?& pasje potomce tega plemena in po darilih pri raznih pasjih razstavah že več skupil, nego ga stane dragi pes.
Meteorologično poročilo.
a 91 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
5. junija	7. sjutraj! 789 14 mm. 2. pop.' ! 737 70 m. 9. zvečer 737 50 mm.		-f 15 8 C brezv. -j- 27 0 C si. svz. + 20 2"C si. szh. 1		jas. jao. jas.	000 mm.
Srednja temperatura -+- 21 "O0, za 2*0° nad normalom.
Tržne cen«* v IJ ubijan I
dne 6. avgusta t. 1.
100 kilogramov kilogram .
Pšenica, hektoliter Rez,
Ječmen „ Oves, n Ajda, „ Proso, B Koruza, „ Leča n Grah „ Fižol Krompir, Maslo,
Mast, „      . .
Speh frišen „      . .
„ povojen. „ . . Snrovo maslo,       .      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogrum Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koštrunovo     „ „
Kokoš.......
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   B „        . ,
Drva     trda, 4 kv. metre .
,    mebka, ,   „      , .
gld. kr.
15 34 ."9 25 34 18 60
50 32 94 80 60 i 72 84
av«
s
64
, 56 63 38 40 is 69 60
r.u
; so
jO"lu.:cx   & le s. bon
dne" 6 avgusta t. I.
(Izvirno teleKrarično poročilo.' Papirna ren a      .   . ....        81 trld.
Srebrna renta ....       .   . .81
Zlata ren......... 103
5°/o marčna renta......... 96
Akcije narodne banke....... 863
Kreditne akcije   .... 314
London ..... 121
Srebro ............ —
Napol............. 9
C. kr. <-«*kini . ^
05 90 50 20
45
65 74
Nemške marke........
4* „ državne srečke iz I. 1854 2fi0 gld. Državne srečke ia 1. 1864. 100 gld.
4*/* avsT. zlata renta, davka prosta. .
Ogrska zlata renta 6°,.....
* »i
« n ■        — ,» ....
„     papirna renta 5"/0.....
5*/# štajerske zemljišč, oil/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5*/. . . 100 gld. Zemlj. obč. avBtr. >' ' zlati zast. listi . Prior, oolig. Elizahetiue zapad, železnhe Pri >r. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudoltove srečke .... 10 , Akiije aiitflo-avstr. banke . . 120 , Tntrunivvav-druit. vel j.  170 g\d. a. v.
59 gld. 45		kr
124	, 75	
16<*	. 75	
103	. 45	
122	- 10	
92	, 30	
89	, 05	
105		t
116		
121	l 25	
108	„ 50	
105	. 50	
179	„ 50	
19	—	
111	, 90	
215	. 75	
Tnžnega srca naznanjamo, daje naša preljub-Ijena soproga, odnosno sestra in svakinja, gospa
TEREZIJA KOTZBECK,
rojena JERETIN,
dne" 5. avgusta t. I. po daljši bolezni v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v četrtek popoludne ob 4. uri, bv. maše pa se bodo brale 8. avgusta t. 1. v župni ceikvi v Vipavi.
V Vipavi, dne 5. avgusta 1884.
Joaip Kotzbook, c. kr. notar v Vipavi, soprog
— Pavlina Klobučar, rojena Jorotln, sestra.
— Konrad Kotzbook, c. kr. nadintendant, Albina Kotzbook, Anton Klobučar, Ana Jorotln, svaki. (492)
(ploščnato glisto) prežene
dr. IBlocDa. na, TDu.ixsuji,
Piaterstrasse 42, tudi pismeno.    (90—13)
Trgovsk učenec,
okolo 14 let star, čvrst, slovenskega in neinškoga jezika zmožen, vsprejme se pod dobrimi poboji pri J. N. KMtit-u v Polito« «'in «ra«l«-u pri ljubljeni. — Ponudbe naj se pošljejo naravnost v Polhov gradeč ali jih pa vaprejme iz prijaznosti g. Hugo T ur k v Ljubljani. (4H9— 1)
TJm«»tuo
♦♦♦♦♦♦♦
(32—58)
I zobe In zobov j a i;
J ustavlja po najnovejšem a in e r i k a u s k e m načinu ** O  brez vsakih bolečin ter opravlja |>l.....bovnuja in \\
♦ vso /oiinc operacije < >
♦ zobozdravnik A. Paichel, j |
♦ poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. \ |
< ■
Jorđaii-ovo
zdravilo za kurja očesa
> ►
priporoča se vsem, ki trpijo na tem, najtoplejše, ker vsako še tako ukorenineno zlo absolutno in brez bolečin ozdravi in se plača le vspeh.
Cena polovici steklenice 25 kr., celi steklenici 50 kr.
Andr. Jordan-ova
i 11-< *' i" i J m  "v < 'li t-u«! im n.
Po pošti 10 kr. več za poštno marko.
Zaloga v LJubljani pri gospodu lekarji Jul. ^ pl. Trnkooxy-Jl. (439-
h Trsta v Hovi-Jork naravnost.
Pivovarna bratov Kosler-jev.
Izvrstno
marčno pivo
v zabojih po 25 in 50 steklenic
bo dobiva iz (476—3)
ALOJZIJ MAYER-jeve
zaloge piva v steklenicah v Ljubljani.
» »
Veliki prvorazredni parniki to linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. -
Parnik „DBrItars.ia.Ia.". „Germanla'
Odhod iz TRSTA.
4200 ton, okolo 3. septembra. 4200 - ------
Kajuta za potnike vioo gold. — Vmesni krov 00 «ol«l.
V BRAZILIJO — SANTOS itd.
Parnik  „Te-atonla",  3400  ton,  okolo 20. avgusta. PaBaža — Vmesni krov 80 gl<l. Potniki naj se obrnejo na
generalnega pasažuega agenta,
Via deli' Arsenale Nr. 13, Toatro Comunale, v Trstu.
Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na I-Iiulllnno d* Aut. I*4»ulu.v i", generalni agent. (480—4)
a i
m
5
'■.CZ. i v
B 2.
S El
t ■—■ ti'
1 en
7T —  e>' *1
m O ~
-» ^ N
r z
2 9 =
.1 g r:
5' <
Vi M
vrl
II- -g i *
Šs
B =
I * P I
I
09
C.
1
7T
C Z. fi —
I I
oŠ
W. i
3 J<5
I
1
MKUK*UU*KU*HKXnUK*K*HH*HKUK
1 p. n. od. Usnim psestniiom kot lastnikom
vojašnice y
i.
Vsled sklepa glavne skupščine z dne 6. maja 1883. 1. se bodo od slav. mestnega magistrata razdeljeni zneski, ki pripadejo hišnim posestnikom kot lastnikom te vojašnice, izplačati iz društvene blagajne.
Gospodje hišni posestniki naj tedaj plačilne pole pošljejo podpisanemu vodstvu.
Vodstvo meščanske vojašnice v Ljubljani, dnć 30. julija 1884. (490) 3". 2ST. Horstls:-
n**UUUM**UU*HX***UUU****HUU
d.
—
C*
1
Dr. Schmidt-cvl uspešni
Drilfipki za kurja ooesa
uporabljajo se že mnogo desetletij kot, brez bolečine in zanesljivo delujoč«! sredstvo v popolno odstranitev kurjih
očes.
Uspeh teh dr. Schinidt-ovih prilep-kov /a kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovane) rabi teh prilepkov se odpravi vsako kurje oko brez vsake operacije.
Cena fikatljici s 15 prilepki in z roženim  dletcem za izdiranje kurjih očes 23 kr. h. v.
XDr. Belir-ov
živčni ekstrakt
izdeluje se po zdravniškem predpisu ti leknrskih zrlišć ter se že dol^o vrsto let bbdals kot izvrstno sredstvo proti živčnim boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, isehiadi, bolečinam v križi iu hrbtnem mozgu, božjasti, otrpnenju, < slabljenji in polucijam. Na dalje se dr. Hohr-ov živčni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: protinu iu trganju, otrpnelosti mišic, trganju v členkih iu mišicah, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. l>r. Behr-ov Kivinl ekstrakt se uporablja le /.vuiiauje. Cona btekleniui s točnim nav«>dom uporabe 70 kr. ti. v.
NB. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Pittner-jeve izdelke in samo one z:i prave primati, kateri imajo polno firmo: ..luiius liittners's Apothuke in Gloggnitza, in vsake drugo podobne izdelke kot nevredne zavrniti. (461 — 1)
Glavna razpošiljalna zaloga: CalogKiiit«, Nižje-Avstrijsko, lekarna J. llUtiit>r-|a.
i>r. s«•liiiiiili-inr prilepi., /.i kurjn »<*h>hii in dr. Behr-OV živčni ekMtrukl prodajata v Ljubljani lekarnarja: J. Nvohoda iti J. pl. Trukoczy.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivau Železnikar.
Lastnina in ti.sU „Narodne Tiskarne".
R^5U