r GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki Th« largtit Bltrralad Daflj In tb« United StsUfl. Iaraed every daj except Sunday! and legal Holidays. MT 75,000 Eeaderi. "Mi TELEFON: 2878 COBTLANDT. NO. 178. — ŠTEV. 178. Entered as Second Class Matter, September 11. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March S, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 1, 1921. — PONDELJEK, 1. AVGUSTA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. KDAJ BO URAVNANO IRSKO VPRAŠANJE? V NAJNOVEJŠIH POROČILIH SE GLASI, DA SE JE UVELJAVILO TEMELJ ZA URAVNAVO IRSKEGA VPRAŠANJA. — IRSKI PARLAMENT SE BO SESTAL V ČETRTEK. London, Anglija, ni. julija — Poročevalce newyorske-j:a I ferald" jr bil včeraj zvečer informiran. da se je doseglo (h»polen temelj za uravnavo irskega vprašanja-Izvedelo se j<- poleg tega. da je l»ii eeli program ministrskega predsdnika Lloyd Cieov'4e-a /. ozirom na sestanek najvišjega zavezniškega sveta tekom bodočega tedna v gotovi meri kompliciran vsled novic. ki so prišle iz Dublina. V gotovih krogih se je domnevalo, da ho to ]»omenjalo razdor ali razkol v pogajanjih, a poročevalec je na temelju najnovejših in najboljših informacij izvedel, da je položaj ravno nasproten in da j«* pričakovati * i-nzarijonahiih razvojev tako z Donwing Hreeta Kot iz Mansion H oust- v Dublinu in si'-ej v pnieku i rs'ed-njih štiri in dvajsetih ur. Znano je. da se je posvetoval Eaiuon de Valera. takozvani predsednik irske republike, z vsemi zastopniki irskega javnega mnenja in da so bile zveze med njim in angleškim ministrskim , predsednikom nepretrgane kljub vsem nasprotnim poročilom. London, Anglija, ni. julija. — Edward Short t, tajnik za notranje zadeve, se je izrazil na zelo upapolen način glede miru na Irskem in sicer v nekemu pismu, katero je pisal glavarjem New Castle Coalition' liberalno zvezo V svojem sporočilu je rekel, da je položaj boj j upapolen kt je bil že dolgo časa in da je v v kratkem pričakovati rešitve mukepolnega irskega vprašanja. V nekem sporočilu iz Dublina na Westminster ev»-t iimIi .i«- bil« aretiranih In 400 kvartov žganja j«* bilo zaplenjenih v celi seri ji pogonov ki»tere je vprizoril pomožni okrajni pmsekulor (iaskill v šestih hotelih v Margate City in Som-ers Point. vsakem hotelu, katerega so ■ i hiskali. so našli žg.mje. Aretirana s»» ilolži kršenja državnega prohibiri jwkega zakona. .letniki Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m potom na!« bank« bvriujejo po niaki ©eni, uneeljiTO In kitro {Včeraj to bil* nate cena aladeča: JUGOSLAVIJA: Razpošilja a« aadnje poite in izplačuje "K*, pofttnl Sekovsi Urad" in "Jadranska bvnka" ▼ Ljubljani 300 kron .... $2.05 1,000 kron .... $ 6.30 400 kron ---- $2.75 5,000 kron ____ $31.50 500 kron ---- $3.40 10,000 kron ____ $62.00 ITALIJA IH ZASEDENO OZEMLJE: Razpotijja na sadnja poita In izplačuje "Jadranaka banka' |r Trat«. 50 lir ____ $ 2.80 100 lir ____ $ 5.00 300 lir.. .. $14.40 500 lir ____ $23.00 1000 lir ____ $46.00 DIVJANJE PELAGRE V JUŽNIH DRŽAVAH Preiskava zdravstvenega urada Združenih držav. — Bolezen posledica enostranske dijete. JROZNIK UBIL DVA V PARIŠKI KAVARNI Posledica roparskega n-.pada na Marseilles brzovlak se 1e kazala v pp.riiki Lavami. SEN 0 NEODVISNOSTI MAHOMA IZGINIL Novi governer je povedal Porto-rikancera, da bo ameriška zastava za vedno plapolala nad deželo. Sprejem pa bo le eerinionijaleii ter bo sličen onemu, katerega se je pred nedavnim časom priredilo Iraiu oskmu brodovjn. ki Se je mudilo tukaj na obisku. TESNI STIKI MED BOLGARSKO IN LAŠKO Potni listi. rnLihmma AMB MWTMXWUTMD WPP FBMPT (Ii. H) 1UT1UIMP »T IP Atff Of gWUlM i. lilt. 6* TOM A* M WW OmCM 0» WWW TO»« I. T. M* »H g m Ptm\ JL B. ■■ill—, F. W. M. VijTaijl ikrrrrukl dnevnik ▼ Združenih driavah. ▼alja ta celo leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto____$7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 i »od o zaslišani naslednjo sredo. Camden. N. -J., 29. julija. — i Ve«'- kot 4(H) aretaeij in med are-! hranilni se j<- nahajalo petdeset žensk, »c j«- izvršilo tekom pre-j t <-k I o noči. ko se je vprizorilo po-j."»n«' na petdeset salonov v Cain-Iden in sedem salonov v Gloucester Veliko število jetnikov se je zadržalo kot priče. Policija je nastopila na temelju Van NVss postave i/. New Jersey, j ki avtorizira obravnave brez po-jrotf ter ugotavlja krivdo, kailar-'koli se najde opojne pijače. NEMŠKA AVBTRUA: Kaspoiilja aa sadnja pcitš In bpUftnj* Adriatiache Bank" aa Dunaju. 1,000 nemško-avgt. kron.. $ 2.20 5,000 nemško avst. kron.. $ 9.50 10,000 nemško-avit. kron.. $18.00 50,000 nemško-avst. kron.. $87.50 ▼rednost denarju aedaj nI stalna, menja aa večkrat nepričako ▼ano; h tega razloga nam ni mogoče podati natančna cene vnaprej Mi računamo po eeni istega dna ko nam poalani denar dospe t roka Kot generalni zastopniki "Jadranska Banks'* in njenih podrt* nie imamo zajamčen« izven redno ugodna pogoja, ki bodo velike ko riati sa ona. ki aa fta ali aa bodo poaluievali naie banka. ja poslati aajbsCj po Domestic Money Order, aH pa Fmk Saksar Stili m •2 Cartartt Stnat In Y«t _______**m . - - _i_* Washington, H. C.. 3. julija. — Resnična slika "lede razmer na jugu. ki so posledica slabega stanja na bombažnem trgu. j*1 mo-go«V sestavin t slike, katero je naslikal javni zdravstveni urad Zdru žtnih držav «er ugotovil iz .južnih mest. v katerih m* zaniknje vsako nevarnost razširjenja pelagre. Brez dvomi je prvi impulz javnih zdravstvenih oblasti previdnost. Včasih ;"ih dovede ta previdnost do tega. da predstavijo dejstva na tak način, da izgledajo pietiraUa. Pr—i impulz prizadetih občin, i ji posebno ameriških občin pa je odkloniti vsako ponudbo pomoči. Pri odklonitvi takih ponudb skušajo včasih zmanjšati obseg njih potrebe. To je resnično o mestih ter delih dežele, ki so trpeli vsled viharjev iu povodnji. vsled požarov ali potresov. •Ing je zelo občutljiv z ozirom na kroženje poročil, ki se tičejo njegovega ekonomskega in so cijalnega položaja. .Ju? namreč misli, da prevladuje v državah, ki so oddaljene od njega. naziran-je. da je to močvirnata dežela, v kateri raste bombaž iu v kateri stanujejo nevedni gorjanci. žrt-| ve glist. ki posedajo v sen<*i. dočim delajo črnci-na pekočem solneu. j Temelj bogastva južni ii držav je poljedelstvo. Bombaž je glavni pridelek. .Jitsr pa hoče objrviti vsemu svetu, da ni bombaž. koj»'}ra vrednost je padla oi seveda agirirali za pro-f':bieijn) in svoje lastne senatorje Združen h držav, Asled česar bi bili \i deležni vseh privilegijev in sadov naše prostosti. (Vzdrži->no se vsakega komentarja, ker ie po postavi prepovedan, a nc-k.-» j čudnga je. ko govori gover-Her teritorija, katerega si je pri-lastihi Amerika na nasilen način, [na tak način o prostosti in samo-določhi narodov.) i IZKRCANJE AVIJATIKA NA MONT BLANCU Chamonix, Francija. 31. julija. M o nt. Bane. najvišji vrh v evrop-'skih Alpah, je premagal danes neki avijatik. Uspešni avijatik je bil neki Durafour, švicarski letalec, kateremu sta se preje izjalovila dva poskusa, tla pristaue vrhu Mont Blanea. Dvignil se je iz Lausanne v veil iko višino in konečno se mu je' posrečilo pristati na gorskem vrhu. v višini 15,782 čevljev. Z vrha gore se je spustil leta-jlee zopet navzdol ter varnq pristal v* Chamonix. LAKOTA BO UNIČILA BOLJŠEVIŠKO VLADO PRIČAKOVATI JE ŠTEVILNIH IN BISTVENIH IZ PREMEMB V BOLJŠEVIZMU ŠE PRED LETOM! 1922 — DIKTATORJI OBUPANI. — LAKOTA JE NAPROSILA KOMUNISTE, DA SO POZVALI DRUGE RAZ REDE NA POSVETOVANJE. Reval, preko Londona. 30. julija. — Edgar Meshing, prejšni tehnični načelnik boljševiške propagande v IVtro-liradti. je povedal poročevalcu newyorskega "Herald", da .]<• proizvedla lakota najbolj globoke izpromembe v boljševizmu in da bodo vsi ekstrenii slednjega izginili še pred koncem tega leta. Reki pa je. da t«> ne p«>-menja. da bi moral Lenin izginiti s površja. Mogoče je, da bodo vspričo te presenetljive epidemije lakote prišli vsi Rusi skupaj in štvilni odlični ^ro-ti-b<»ljševiki. kot Pavel Miljukov. hočejo storiti to. Nekateri izmed sovjetskih listov so še vedno odporni ter skušajo dokazati, da bo letina v Ukrajini izenačila primanjkljaj v ozemlju Volge. Norčujejo se iz pogojev ameriškega trgovskega tajnika Hooverja, a destvo je. da je izbito dno in da so boljševiki pripmvljeni sprejeti katerokoli stvar. Pri stvorjenju komiteja proti lakoti v Moskvi se je pokazalo, da je večina članov ne-boljševiška. Med ne-boljševiškimi člani tega komiteja so Kiškin, član stranke kadetov, nadalje Kuškeva. odlična voditeljica kooperativoili zadrug, Prot okopovič. Golovon, predsednik, druge Dume in Korobov, načelnik kooperativnih organizacij. Vsi ti so kadeti in njih imenovanje znači najbolj globoko izpremembo v boljševiških takitkah ]>od i*]>1 i-vom lakote. M. Meshing je mnenja, da bo postala ta iz-I»iemeniba še večja, če bo v resnici dospela iz Amerike pomoč. Mejne države se tudi pripravljajo na to izpremebo in veliko diplomatično aktivnost je opaziti v stvorjenju poljskih, rumunskili in baltiških zvez ter v naporih za zbližanje med tema dvema skupinama- i rma.jajo presenetljiva poročila r. velikih pohodih ljudskih mas„ ki so posledica lakote. Ljudske n nožiee, broječe j»o ile^et tisoč ljudi in slične tolpam barbarov, ki »o navalili na Evropo v šestem stoletju, se nahajajo že na poti. Sestradani ljudje uničijo vse pridelke, ko se pomikajo naprej. Xa-lik kobilicam pa tuili širijo lakoto j na vse strani. Štirideset vrst od Ilvalinskija ob Volgi je več tist»čj sestrandanih ljudi požrlo ves pri-' delek. Domači kmetje so se upira-j 1«. Pozvane so bile čete iu dva tisoč ljudi so bilo tlbitih in ranjenih. Matere so se s svojimi otro-«'i v naročju vrgle pred puške, kajti rajše so poginile od krogle j kot pa počasne smrti od lakote.! Vsi vlaki so polni lačnih begun-! cev in posledica trga je bilo de-! moraliziranje cele železniške sluz-1 le- . ! Poseben oddelek <-et iz Moskve je bil poslan od strani posebne komisije, da napravi red. V Sim- f iiirsku in Saratovu je ustavljena vsa trgovina z živili, kajti velike j trope sestradanih otrok so otlnesle vse i r. prodajalcu in s stojnic. V j Astrahanu so masakrirali kmetje vse uradnik«*, ker so bili jezni r:*di strogih odredb, tikajočih se hoja p*« ti k«>lei i. Čete so zopet napravile red. Veliko število vasi je popolnoma zapuščenih. V Baškirski republiki ?a \-f.i vajo ljudje travo. Celo mesto Saratov je eno samo koncentracijsko taborišče ljudi, ki umirajo od lakote in vsi ljudje, iz okolice so sc zrinili v mesto. V Vijatski governiji sc je tekom preteklega meseca povečala umrljivost za celili 20 odstotkov. V vseh vaseh ob Volgi zavživajo lju.lie korenine, travo, žuželke in koščarje. Moskva je prepovedala nadalui prihotl beguncev iz ogroženih ck»ajev v glavno mesto. Pokrovski. ]>rcjšni carjev minister in setlaj član boljševiške vlade i- departmentih za finance, zunanie zadeve in koncesije, je tiospel v Reval pod izmišljenim imcno»n s privoljenjem krajevne vlade n sicer v zvezi z zadevami, ki se tičejo inozemskih koncesij. Pokrovski je rekel, da imajo boljševiki na razpolago le še 27.000 000 zlatih rabljev. Baltiški oddelek angleške mornarice bo dospel semkaj dne 31. 'julija »n z njim tudi angleški poslanik v Estonski republiki t - Simpatična izjava kralja Borisa. :— Bolgarska hoče živeti z vsemi sosedi v miru. Milanski list "Secolo" prinaša ,iz ISofij«1 dopis svojega poročeval-j <•;. o njegovem pogovoru z bol-jgtirskim kraljem Borisom. V t«*m jpogovont »e je kralj Boris jako .simpatično izrazil o Italiji, ki jo ipo/rif. jako dobro, ker je nedavno I pred vojno bival dlje časa v Itali-j1. Zato je z veseljem prevzel tudi pokroviteljstvo nad bolgarsko -j italijansko kulturno ligo. ki «.♦> je I nedavno ustanovila v Sofiji z na-jmenom da kar najbolj zbliža oba narod:; v kulturnem pogledu. Tudi v drugih ozirih bi bilo. jp poudarjal B«»ris. potrebno, da pride do kar lirjtesnejših zvez med 'liolgaiijo in Italijo, j Na vprašanje italijanskega novinarja o sedanjem položaju Bol-[garije. je odgovoril kralj Boris: — j V zadnjih osmih letih je bolgarski narod doživel velike notranje j in zunanje nesreče, katere so one-mcgočevale raš razvoj. Po žalo-[stnih dogodkih zadnjih let je pa na>a iskrena želja, da živimo s svojimi sosedi v najboljših in najis-|krenej.ših prijateljskih od noša jih. (Ta misel preveva ves naš narod, j Vlada je javn tolmač tega naro-jdovega razpoloženja in poskuša povsod vzpostavti kar najboljše odnosa je med sosedi. Dokaz temu je. da Bogarska iz* poln;r je to"no vse določbe mirovne pogdbe. akravno ji delajo poe-jdine točke velike preglavice, zlasti |kai se tiče pretvarjanje vojske v i milico. [ Bolgarija ie agrarna država in i narod je dober in priden, zato je jupati, da se kmalu zacelijo socijal-|ne in ekonomske rane zadnjih let. |Zato gledamo ? zaupanjem v bodoč ii-ost. j K^r.Jl se je tudi jako pohvano izrazil o smelih socijalnih reformah kabineta Stan-.bolijski. zlasti o prisilnem delu, ki je dozdaj pokazalo najboljši usph. , J GLAS NAHODA, 1. AYG- 1921 _ "GLAS NARODA" JJjj^ ■UVINIAN MILVl MVBDO PUBUBHnrO OOMPARG * «!■■■! »mil M« AM...... •» Above Offlllmi m Crtlim tr«*. lun— — l—nfclfa. Hmm Vrte Ctty. N. V. _— » vmu tev—1 »•«•» In f«BUfcwr._ «a mrnm Mvali« M M tatfH Sa N«* Varit u Mto Ma ar M m Cmii« NJI u mi m* tuo Si mm'Imb Sum ** rt|* u etit uam wrjm • L A « M A R • ■ A ' * Mmm irx,(V#iat 90 |><1"1" ___ __iia» mrtr M—_ km wHMm la mlMI n m mtoMiMa Duiar naJ m blacoroU ©o-■Bti kraja narotnlkov proilfflA^te aa atB • IAINAROOA ■ MUM Ofc>a>T «yin a^MeflAitUA Naar Yartt. K V. VIŠNJEVE POSTAVE. Prod dobrimi osmimi leti, ko se je z vso silo žarela direktna agitacija za prohibieijo, so se Ainerikanci smejali. Trkali so se na svoja svobodna prsa ter vzklikali in prisegali, da so Amerikanci ter da ne bodo nikdar trpeli takega jerobstva. No, sedaj jo po ijiiamo prohibieijo v vsej njeni žarki lepoti. Kar je bilo prej v državi Maine, katera se je prva nalezla te ostudne bolezni, je sedaj po vseh Združenih državah- Napadi na policijo se vsak dan pojavljajo, denuu-cijanstvo je na dnevnem redu. Tak in podoben osat raste kot goba po dežju iz( morali«"no okuženih tal. Povzročiteljem teh razmer pa to nikakor ne zados-j tuje. Se dalje stremijo, kajti ee bi ne, bi se organizacija! zadušila v svojem lastnem smradu. Vsledtega oznajajo s kancljev, govorniških odrov| in raz eestne konfine, da je eikanje tobaka hudičevo delo, ostolom k zmagi. In ee bo prej ali slej izbruhnila vojna med Združenimi državami in Japonsko. Itodo zagovorniki višnjevih postav praznovali zmago ter izvedli te postave v njihovi prvotni obliki. Sami smo videli, kako brezmoeen je bil kongres v rokah enega moža, ki je vbil v glavo, da je treba Angliji in Franciji pomagati. In kongres se je vklonil njegovi želji, »"eravno je bila polovica ameriškega naroda proti tej ]H>inoči. Kongres se vklanja volji manjšine. To se je že ponovno izkazalo in še se bo. Sedaj se je treba boriti proti višnjevim postavam. Pred vee k«#t dva tisoč let je rekel stari Rimljan: — "Nasprotuj prvim pojavom, pa boš preprečil posledice T" In te modrosti ne more danes nihče ovreči. Je pa še drug vzrok, zakaj je treba sedaj pričeti z bojem. Večina ameriškega naroda hoče odpraviti prolubi-eijo. V to svrho potrebuje močne organizacije, ki bo razen za odprave prhibieije tudi za preprečenje višnjevih ]K)Stav. Dopisi [»ami skriva J. R. Z. in tla hočejo . j vstanovili banko. .faz podpisani .•'sem bil navzxM- j»ri vseh sejah, ali ijka.i takega nisem slišal, da se dela i banka. Nadalje na migava, da bo katoliška Šola, :di kako sem hotel • r«--i. semenišče frančiškanov in! narodna dvorana v enem poslopju. Ali je to res. ali je to mogoče? > Xe in nikdar ne! Plesna dvorana j in katoliška šola, to je 1000 in 1, i ne more biti v enem poslopju, i Piscu Rodoljubu rečem le toliko, [da nam je njegovo ime prav do-jbro znano. Ali nič zato. »krivati jse za farovškim zidom i« lahko. Pis-a Rodoljuba pa povabim, j da pride dne 28. avgusta v Wi-! low Spring, kjer se bo vršil pik-jnik in shod za Slovenski Narodni j Doni. Naj tam očitno razglasi {omenjene organizatorje za J. R. Z. i banko. Imeli smo že več shodov in razpravljanj, zakaj se ne prikaže? Rojaki, kateri se strinjate s to ' idejo, da napravimo svoj Iasrtni Narodni Dom, .pridite vsi dne 28. avgusta na piknik in shod. Tudi one vabim, kateri radi podirajo, kar drugi zidajo. Pi«ee omenja, da bodo skoraj začeli graditi šolo in Narodni Dom ter da se do malesra vsa društva strinjajo s tem. Jaz pa pravim, da fe *irrastev strinja in na prstih ene roke se lahko ipreetejo-jo. Ali ne res, Rodoljub? Rojaki, kateri ste za last Na- Girard, Ohio. Z delom se ne moremo hvaliti, ker vse železne tovarne stoje, le Ohio Leather Works tlela s polno paro. Slovenci smo sicer zaposleni vni f*ko. da se preživim«! in tudi kakšen kozarček ga spijemo. Rojakom ne svetujem »eni hoditi za del« mi. Slovensko pevsko društvo bo im»*lo svoj piknik v nedeljo 7. av-Kusta v girardskem Tivoliju. To je med Slapom 15 in 16 3 minut hoda od eesine železnice. Vstopnina je brezplačna. Svirala bo izvrstna uodba, tako da si bo lahko vsak nabrusil svojo pete. Sladkih ft vari kakor štruklje v, žganem- in potie ne bo manjkalo. Vse dobrote se lx ste lahko navxiii, seveda samo če boste imeli kaj pod pal-eem. saj veste. rez <»l:en in vrat. Ponoči je nastal vihar. A' potokih je drla voda v prostore, kjer sem spal. V sobi vode do kolen, pohištvo je dobesedno plavalo. Kaj takega še nisem doživel. Sedaj je živahno I pri nas, mnogo novih hiš je v de-jlu. Po vaseh še vise ostanki izza ; zadnjih volitev, kosi lepakov z napisi: "Črna zemlja naj pogrezne [tega, ! smrti zvesti Jugo-sloveni!'" Naj bo konec vseh demons-raci j. Reški župan je izdal proglas na vs<* Rečane. da naj od lože vsako orožje in se vzdrže vsakih demonstracij. d;i pride vendar že enkrat mesto ih> tako zaželjenega reda in miru. Proglasu so se pridružile vse reške stranke brez izjeme in je torej pričakovati, da se vendar tndi na R<*ki oglasi — pamet. |Iz Slovenije. Tvornica kovinskih predmetov "Cinal" v Celju se je nanovo razširila. Tvornica. ki je doslej izdelovala kovinske predmete iz litin, kakor nože, vilice, zajemalke, kuhinjsko posodo itd., je dobila novo lastno galva-nizaeijsko napravo za poni kija-j nje. pobakrenje in pomedenje novih in starih predmetov. Nova trgovska in industrijska družba v Ljubljani. j Minister za trgovino in industrijo je dovolil Francu Vokaču in tovarišem v Ljubljanii, da u?ita-( nove delniško družbo z imenom j "Textila", trgovska in industrijska družba v Ljubljani. Namen družbe je. da trguje z vsakovrstnim blagom, da ustanavlja lastne predilnice, tkalnice, barvalniee in apreturnice za manufakturno bla-' go, istotako -konfekcijske tvornice za izdelovanje vseh vrst oblačil.' Temeljna delniška glavnica znaša 20 miljonov kron. j Nova domača industrija. Kakor se čuje. je v Mariboru jztrradila tvrdka "Volta, dmžba z .o. z." prvo jugoslovansko tvorni-' Jco električnih žarnic. Tovarna je .opremljena z najmodernejšimi t stroji in tehničnimi pripomočki. | stoji pod izbornim stroko\nija-j Škim vodstvrmi in ima zelo izur-l ieno os >bje. Ker je podjetje tudi že preskrbljeno z najboljšimi tva-j linami, so dani \si pogoji za uspe-' šno in tekmovanja zmožno izde-, lovanje. Z obratom se prične v najkrajšem času. I Dr. Lenard v državni službi, j Iz Maribora poročajo, da je znani slovenji publicist dr. Leopold, Lenard pozvan v Beograd, kjer, stopi v državno službo. Maribor-i ska podružnica ' 'Jugoslovanske Matice" je priredila svojemu v Peograd odhajajočemu zaslužne-' mu odborniku dr. Lenardu odhod-nieo v Narodnem domu. Vprašanje ljubljanskega župana. Ra-TTii listi poročajo iz Beogra-j da. da je vlada defraitivno skle-1111 " ■■ » rodnega Doma, ne dajte se po-! tegnitil ! Pozdrav vsem čit a tel jem G. N.! in delovaleetm Slov. Nar. Doma. 1 , Joseph Bju^h. v pripravnem odboru S.-N. D. ■nila. da ne bo predložila izvolitve Antona Peska za župana ljubljanskega mesta v najvišje potrjen je in da bo v najkrajšem času ime-| n o van na ljubljanskem magistra-' tu kraljevski komisar, ki bo o-fpravljal posle mestnega župana. [Za kraljevskega komisarja bo halje imenovan magistralni ravnatelj dr. Miljutin Zamik. Kakor se čuje, stoji vlada na stališču, da ni v državnem interesu, da bi bili na odgovornosti polnih mestih osebe. Ki jih je na to mesto spravilo zaupanje državi sovražnih elementov. pred vsem komunistov. I Odkritje Borštnikovega in Verov-škovega spomenika. Udruženje gledaliških igralcev SHS. je pričelo svoj letošnji kongres v Ljubljani z lepo slavnostjo. I!>ne 4. julija ob 11. dop. je Udruženje priredilo odkritje spomenikov našima najboljšima in prvima igralcema Ignaciju Borštniku in (Antonu Verovšku. Pred opernim |gledališčem so se zbrali zastopniki :vseh ljubljanskih kulturnih organizacij. Pred vhode m so bili asbra-ni pevei "Pevske zveze". Fanfa-Ire so naznanile priče tek slavnosti, kateri so tudi prisostvovali predsednik deželne vlade dr. Mailt ič, delegat fin. min. dr. šaviuk. 'gen. konzul češkoslovaške repiul>-jlike dr. Boneš, poverjeniki Demšar, dr. Ravni bar in A. Ribnikar. -kakor tudi zastopniki pisateljev in učiteljeva višjega šolskega sveta in za občino dr. M. Zamik. Predsednik ljubljanske sekcije Danilo Cerar je im^l kratek nagovor, v katerem -o je toplo spominjal o-beh svojih tovarišev. V imenu gledališke uprave je spomenika sprejel v varstvo in len da nt prof. Juvančič. ki je s kratkim govorom označil kulturni pomen slavnosti. Po govorih so pevci 1 'Zveze zapeli veličastno Jenkovo ''Molitev". Nato so se obema našima prvakoma gledališke umetnosti pe klonila razna društva z I zastavami, prva zastava "Jugo-slov. Sokolskega Saveza"Sohi ata postavljeni v vestiibulu opernega gledalca, na desno Verov-škova, na levo Borštnikova. — Prisotni so bili tudi delegati srbskih in hrvatskih igralcev. Kaplan Anton Zupanič iz Oriž se je moral pred celjskim sodi- j ščem zagovarjati radi razžaljenja' Peter Zgaga Človek je hodil po cesti in za- j pazil v lekarniški izložbi steklenico z napisom: — Izborno sredstvo zoper prehlade. — Samo en dolar. — Mi.žak je kupil, hotee se iznebiti prehladov za vse večne čase. — Tri cele dni je uporablja: zdravilo, četrtega pa ni mogel več prestajati. Ves cbupau, se odpravi v lekarno. — Gospod lekarnar — pravi — kakšen vrag je to zdravilo, da mi je v treh dneh tako zvleklo skupaj goltanec, da niti požirati ne morem ' — O, tista Tekočina — je od vrinil lekarnar — je za mtzanje čev- jljev. da ne more voda skozi. — Kajti če imate suhe noge, se ne boste nikdar prehladili. ; - * * ^ Pred sodišči m st je vršila značilna obravnava; nekdo je vrgel svojega nasprotnika po stopni-' ca h. | Zagovornik je pa svečano objavil; — Obtoženec je vrgel svojega nasprotnika samo s prve' ' stopniee. po ostalih se je pa sam podrsal. ; . • * * Dva vinska bratca sta se zaup-.' no pogovarjala, in prvi je rekel ! drugemu; — Ti, odkritosrčno ti povem, da je tvoja žena grda kot i sam peklemki vrag. — Naj bo — je odvrnil drugi, j— saj me takealitako ni dosti doma. I 4 . • Te dni sem čital vabilo na neki1 j koncert. j j V programu je bila tudi točka:1 j'*Oh. kako krasno je življenje!"' 1 s sodelovanjem gospodične M K.! 1 * - * j I — Ta knjiga da je predraga? ;— se je repenčil prodajalec. —\ ' Pisana je s srčno krvjo pisatelja1 jtci vezana v telečje usnje.... 1 : » » * MU-da zakoi ska žena se kmalo naučila kuhati. — Posebno mleko' — Kadar začne smrdeti, je za-' vrelo. ; * * • ; Ko so vprašali kmetico, zakaj j nima v vrtu strašila zoper vrabce.! ' je odvrnila - — E, kaj ji. saj sem jaz vsak dan tam. • • I .. .v' Opolnoei. v viharni, temni noči,' se je oglasi! pri vratih norišnice zvonce. Por+ir pride ves zaspan in j nevoljen odpirat. j — Spustite me notri — je pro-■ si prišlee. — Jaz sem znorel. — Ali ste neumni, da bi vam ob : tej uri odpiral vrata — je odvrnil zaspani portir. * * * Vnela se je velika debata kje ( je bil rojen prvi prohibieijonist Milwaukee pravi, da v Chicago.' Chicago zatrjuje, da v St. LouisuJ St. Louis zvr;.ča krivdi na Cinci- nati, Cineinati pa na Milwaukee. * * * Odkar se ;e začela kopalna se-zija, vidijo fantje veliko več svojih deklet. • • • Delavsko vprašanje ne bo nikdar rešeno, ciokler si kdo ne izmisli kakega drugega imena zanj. * * * i Nobena vlada ne sme trpeti po-j leg sebe kake druge vlade, pa naj se ta druga vlada imenuje vlada vsenemeev, fašistov, bofij-sevikov, komunistov ali vlada A- Zfieriške Lesije. * ♦ • Na Kranjskem je pripovedoval neki lovec, da je ustrelil medveda, k" je imel dv« metra dolg rep. Na Kranjskem namreč ni pro-hibicije. časti. Razprava je bila jako zanimiva ker je obenem dokazala, daj se Zupanič še vedno ne more spri-j .jazuiti z novimi razmerami, ki so nam prinesle osvoboditev. Dne 24.' maja. na državni praznik sv. Ci-| rila in Metoda, je kaplan, »ko je, Šolska deca po šolski maši pela državno himno ''Rože pravde", odšel izpred oltarja naravnosst v zakristijo Tamkaj se je nahajala 1 učiteljeva soproga gospa Raz p o t- ! nik, ki jo je nahruJil brez vsake- i ga povoda p besedami: "Kaj pa ti tukaj stojiš, da jah nimam prostora? Tja pojdi stat!" Kmalu nato je srečal učitelja Razpotnika ] in se zadri nanj: "Kaj tu zijaš Pokazal mu je tudi osle in jezik-f Na vprašanje odvetnika dr. Ka- i lana. zastopnika tožiteljice gospe 1 Razpotnikove. zakaj se je odstra- Ji nU iz cerkve, ko se je peda držav-!« 'na himna, je kaplan najprej i*ja-', Sugnabntanfika JCatnL S^bturta Ustanovljena 1. 1898 Inkoroorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Gteral ifcinll PndRdclk: RUDOLF PERDAN. 038 EL 185th St, Ctor^U*^ O. Podpredsednik: LOUIS FALANT, Bok 106, Feazl Arenvs, Lorala, O. Tajnik: JOSEPH PISHL£ldL Mlnn. BUsaJntk: GjCO. L. BB.C-ta.CIl, £3j, Mlnn. Blmcajnfk neUpU&Dtli nnrtaia: JOHN MOYRBN. 194 H. Sad AtA, W. Dalvth, Tibarai ifciiafti Dr. JOB. ?» BRAHlg, 848 B. Ohio St., N. BL, Plttalmrglu Pa. NaiMn) adbar: MAX KBKŽISNIK, Eox 87S, Hock Spring Wya MOHOR MLADlO, 2003 Sa Lawndnle Ave, Cblcafo. HL PBAIVK SKRABEO, 4822 Washington Bt_ Ocnrer. Gol«. Pw^lri ^tfksv« LBONARF* RLABODNIK, Box 480, Ely. GREGOR J. PORBNTA, Box 17«, Blaei Diamond. Waafc. FRANK 3SORXCE. 6217 St. Clatr A ve., Cleveland, O. Zdrnlevainl ito: VAJ.HNTIN PIRO, 818 Miaaow Ave., Rocxdale, Jollet. Ifl. " PAULINE ERMENO, — 3rd Street, 1m Salle. HI. JOSIP STERLE, 404 E. Mean Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CELAEC, 70« Market Street, Wankegwi, HL —-- Jednotlco uradno glarflo: /GLAS NARODA**, u um i Vm atrail, tikajoče se uradnih »tviev kakor todl draarne po«lja-tro naj we pottljajo ua gUvn^sa tajnika. Vse pritožb« naj ae pcillja na predsednika porotnegi odbora. ProAnje sa sure jem north ^ Članov la bolctfka spričevala naj se poSUJa qk vrhovneKa sdravnika.'1 Jugoslovanska KacollSka Jednota se priporoča vsem Jnsoslovanoss aa obilen pristop. Kdor 2el! poeta« Pan te orjcanlaacffa, naj se aglaal tajniku bljlfnega drnitva J. S. R. J. Za useanevfter novlto društev se pa obrnite na (cL tajclkm. Novo društvo se lahko vstanovi a B. člani ali A ■ vil. clu je 1> I i razburjen. :>ovedal I pa ni, ^akai. Najbrže pa um je Uiiirdtla državna himna. IVzncje ,p<< J«' l'fkr:: j>a luc xu n*e >t- jliti, da ostanem \ cerkvi. no poje državna himna? .Jiu. in»:nn ! /.a-jvrnil: *V Avstriji bi si stokrat i premislili. ]»redno l»i >:iuiji ka.j ta-ke^a. ker bi vas takoj /april. I-tobaku bi gotovo pod A v-tri ji > kar j krivili hrbet, ako bi zaslišali habs-jivurško himno " Na*-. bila raz-.prava v svrho zaslišanja novih Iprie preložena. I Nesreča vsled iskre iz lokomotive. j Kajža»j»va heerka Ana T- .m^iv-v Velikem Miaeevem je sedela ob železniški |»ro«ji. Iskra iz lokonio tive ji je v/.«ala obleko. Opekline .po životu . snirtnonevarne. Pre-peljali so jo v ljubljaiisk«. leilnieo. Smrtna kosa. V Velesil v 3Iaeedoniji je umrl j iiiženir> ki iv.dpoioeaik g. Milan IiaJjjan iz Trzina. V Mengšu je umrla ua. Justina Pet se he. rojena Stupar. V Ljubljani je umrla ga. Jkla-(tiliia Papež, rojena Treo, soprog.'! "odvetnika dr. I'iw>eža. Oton Krainer sta\beni prakii-i kant, j- naš.-l naglo smrt vsled električnega toka dne L', julija ob uri v Tržieu. Pokopali so ga I iulija v Ljubljani. 1 V Lesen h je Frane Kuneie mlJ nenadoma v ever ju mladovsti izdihnil svojo blago dušo 4. julija. i i Samomor hlapca. f V Ifoeah pri Mariboru s>e je v! samomorilnem nameni vruel 41001 jbrzovlak hlapec »rašeilie ' Ilaus ;am Baeher"' h an P.auer. Brzovlak j ga je prerenal 11a dvoje. Bauer jej 'bil takoj mrtev. 40-letnicc svojega obstanka je proslavilo dne '.K in 10. julija gasilsko društvo v Žalcu. Kulturen škandal za slovenski ! Maribor. fz Maribora poročajo: Ob priliki koneerta naših odličnih umetnikov Kijavca in Ličarja se je dogodil v Mariboru pravcati škandal. Poklicani faktorji niso hoteli prevzeti p rot e-k t o rat a nad koncer-i toni. pri katerem je bilo komaj -•">0 ljudi. Koncerta ^e ni udeležil noben drrstojanstvenik in noben j prvak marib(»rskeya slovenstva. Poroka v Celju. Dne 2~>. junija se je poročil v Celju Žarko Jaktie iz Beograda s Pet ko Majdičevo, hčerko vele-mdnstrijca P. irajdiča v Celju. Smrtna kosa. Na Dunaju je umrl dvorni svetnik in profesor na medieins-ki fakulteti dunajske univerze dr. Viktor ITrbant ogenj jn»gasili. Sneg v planinah. Na severu je sneg na Grintav-: u. Be-gunjščici itd. V Triglavskem pogorju s> vremenske razmere muo^o boljše. Na severni strani j" padlo ne1;oliko snega, to-t!a le v v.ši.ii in ne mnogo, na .juž-Ti! strani jia prav malo in .še tu je i/^ini' prvi dan. Za izletnike se /.at o ju-iporočajo zlasti Bohinj, Velo polje Pokljuka in Jelovca. Na Sedmih jezerih je š«- vedno precej .-larega smega. Radi vremenske depresije ženejo letos za-lo ptv.no na planine. Na Cskovni-ri ^o konji, govedo je pa še vedno doma in prid«* 11a vrhove letos šele po Petru in Pavlu. Otvoritev IViglavskih zavetišč je liti. jim. Kako se uničujejo javni nasadi in drevoredi. V Kopališki ulici v Ljubljani je mestna občina pred leti nasadila' na obeh -rraneh ee.-»te mlade lipe. V sako leto pa. kadar lii>e cveto, obirajo otroci in pa tudi odrasti i evetje. Pri tem žalilntg prav nie ne pazi j.!' na drevesa. Tako n. pr. so se lansko leto sušile kar :i lipe. Ako pojile tako naprej, ne bo videti kmalu ne ene lipe vev zelene. Rop v Prelogah pri Konjicah. Posestnika Antona Mencingerja iz Prelog so. ko se je ponoči vračal domov, napadli trije nepoznani. erno oblečeni mladeniči ter 11111 pobrali ves denar in blago, katera je iinel pri sobi. Orožniki kljub pridnemu poizvedovanju storilcev še niso mogli izslediti. Pravi potepuh in delomrznež je :J2Ietni Jože Žonta. ki preživlja sebe in svojo priležnieo večinoma s tatvinami. Zadnjič je vlomil skozi okno v hišo Marije Lan-gJir v Žužemberku in ji pokradel razne predmete v vrednosti 5560 kron. nakar je pobegnil. Policijska ura. Za poletno dobo je policijska lira določena tako-Ie: V Ljubljani, Celju, Mariboru, Novem metu. Ptuju in v zdraviliščih, kakor 11a Bledu in v Rogaški Slatini, ve- j tja policijska ura za gostilne dd TI., za kavarne do 12. V posebnih primerih more poverjeništvo za notranje z:.deve podaljšat.i poli-eijsko uro. Železniške restavracije smejo biti odprte do odjiohoda poslednjega potniškega vlaka. Vf prenočiščih se smejo potniki spro>1 jemati tudi po policijski uri. - • 1 """" Mecen. * A * ■ ■ ' ■ ~ ■* • • > GLAS NAHODA, 1. AVQ. 1921 V februarja je nekega meglene-' ga večera pc-spo«! Babnik prisedel k svojemu običajnemu omizju — "Pri debelem prešičku*'. Bil pa je oči vidno vznemirjen. Iz žepa dra-gočraegi. kožuha se je videla rdeče vezana knjiga. na prvi pogled 6aed ♦•ker. popotnikov«) sveto pismo. Bahnik h tudi koj izbleknil: — V marcu grem pa v Italijo! — — Prisrnoda! — mu odgovori pobratim, ključavničar Tribuč. — Kaj pa hočeš v Italiji? Saj ti* fašisti še tja ne spuste, s to glavo. — Pa pojdi m vseeno, boste že videli. Kako- hitro pridejo prva ugodna vremtnska sporočila. Saj setn še pred vojno mislil na to potovanje, sedaj pa. . . — Ali pa ti je potovanje sploh mogoče! Saj še tvoja velikii pravda ni končana! — Pa ravno dane« sem dobil raz sodbo zadnje instance. Oproščen sem in držav;, plača vse -troške, •lezi! sen« s<» .. to rečjo že toliko, da se kar odpeljem! Omizje mu je čestitalo. Babnik j*' mogočno i uhaI iz >voje debele cigare, se obdal z njenimi oblaki in smehljaje sprejemal čestitke o- 1 ntizja. Nato je naročil še par bu-j teljk, — ki*r se je njegova pravda iztekla tako ugodno. Osem tednov • j#* svoječasno dobil radi neke ne 1 čisto pojasnjene zadere, verižil je, z nekakimi čevlji iz Češke in bil obsojen. Toda srečo ima in dobrega odvetnika in sedaj je oproščen.] Prav ima, po tolikih strahovih in j razburjenjih mu moraš že privoščiti, da gre na oddih v Italijo. Denarja ima dovolj, veliki iu vse- ' stranski podje tnik. Sieer ni moj-i fcter v nobeni stroki, l<»da novce 1 ima in stroke pozna! Kadi tega! poznavanja stroke ga njegov pobratim Tribuč naziva na štiri oči vedno le: "Ti cigani" Mokra seja je postajala vedno 1 veselejša. Babnik je imel veliko be-(« sedo. Čez Sočo doli greš. pa si v'I Italiji. Soča je pa kmalu tam za 1 Nanosom nekje. Poteh no se Sc v.e-J seli na Benetke « poševnim stol- ' pom in palačo do-do-žev, kali. Pa J v Florenei je \elik kolizej, ljubljau i ski je figa n aproti le-temu. In pa -rimski papež! Zagotovo obišče tu- i d' njega! Babnik dobi priporočilo i za nekega papeskega Švicarja od' nekdanje Smo!uikarjeve kuharice. 1 ln Neapelj! Tam je hrib ki m* iz i njega ogenj cedi. in ta hrib je vi- . šji kot dva Golovca ali Šmarne gore in neprestano se kadi iz nje- i ga, hujše ko i/, vsake fabrike! I Babnik se je sam čisto razvnel, i Bil je noeoj oče bratovščin iu pri vseh mogočih in nemogočih svetni-', kih, ki veljajo med Poljanami in'; Trnovem, se je pridušal. da pošlje -omizju vsak flau razglednico. — Prav pametno bo. če to sto- 2 riš, — mu je svetoval pobratim * Tribuč, — sicer ti ne veruje živa i duša, da se voziš po deželi, kjer ni- 1 ti pravega cvička ne poznajo! j: Na potu domov sta morala Bab- 1 nika podpira* i dva pivska tovari- i šii. Ves čas jo opletal nekaj o raz-j Klednieab, in sc mokro krohotal in ■ blebetal na veliko začudenje svoje j jedre boljše polovice tudi še. ko j se je i/težka poveznil na posteljo, j Dva dni pozneje je še nekdo 1 • I r ligi naznanil svojemu običajne- ; mu omizju, da pojde v Italijo. To ] je bilo pri umetniški mizi ''pri < fajmoštru". Došlce je bil (Jolobiv-čiv Tine. starejši semester, akade- 1 mični slikar, kakor se je sam rad \ imenoval. Kodre je imel dolge, go- 1 ste in idealizem tako nakodran,'< da bi bil gotovo ljubljenec Marci- j eca ali Cornel i usa. če bi bil rojen , v drugem podnebju in dve genera-," ciji poprej. Talenta res ni irac4 j mnogo in za slikarja je veljal zat©'; ker je imel ree neugnan idealizem ; in pa to sposobnost, da je uniče- ] val kritike s hudimi napadi po za-,] kotnem časopisju. Večiuonia je uii-.i val v kompozicijah, polnih aktov. Mtd tovariši in tivolsko publiko je(' bil znan vsled anatomičnih goro-| stasnosti, ki >o se mu pripetile v.i navdušenju. Mnogi so ga vlekli ra-^: di nekepa 44 Vi.ebohoda*\ ko je iz vse duSe ekspresionistično našli- ; kal Izveličarja z nogami, ki imajo 1 palce na zunaj, mezince pa na znotraj. Zasmeh je Golobivčevega Ti-neta bolel v dr.o duše. saj se je naj- ; raje bavil z mislijo, da bo nekoč, ko postane imeniten in ko proda svoja dela, "Umetniški galeriji**, izdelal svojega Izveličarja v velikem obsegu in ga daroval za oltar svoje rojstne dolenjske vasice, — kakor so storili to pred njim slavni slikarji. Golobivee je bil sicer še stare sorte. Hotel je, da mn rečeš "akademiki slikar**. Nosil je obširno *eledM te foofe fctUb^. firJ i X; f**. . ■ -v - ratnika ni nosil nikdar, srajco mor 1 da. črno ovratnico pa vedno. V uh- - ljih je imel pritrjena dva ne pre-» majhna uhana. V tem oziru ni bil .'dostopen nasvetu ali poduku, uha-.'ni pa so tudi kras možaka! Sicer I pa je bil znan kot dober tovariš in . tudi njegova zunanjost ni bila 11a-.'pačna. "Fajmoštrova" Tončka je . bila vsa zaljubljena iu debela ku-j ha r i ca je tudi rada včasih poški-. lila skozi okenee k mizi. kjer je . Tine posedal med veselimi tovari-. ši. v neki drvgi oštariji, ki je ne . sinem imenovati, mu je rdeče lična , gospodinja hranila ljube spomine j na gorkem. Golobivčev Tine vi je vedno žele! v Italijo. .Svojega Kristusa z zamenjanimi nogami je pripis« »jI okornim alpskim modelom naše ožje domovine. V Italiji bi >e mu to ne bilo pripetilo! Sploh! Nekoč je Vladimir Levstik pripovedoval, o Italiji in o boheinskm življenju, iu Golobivčev je srkal to pripovedovanje in v razmišJjenosti tudi( toliko čvička, da je ta večer dale-l:o prekorači! svoj mesečni proračun. Posle je živel v prepričanju, da ga bo le potovanje v Italijo in le ono samo kedaj rešilo notranjih dvomov in zunanje bede in ga toliko izobrazilo, da postane slaven i 'slikar in pozneje profesor na obrtni šoli. In danes — se prikaže Tine na sobotni "purgarski*' večer pri — j**Fajmoštru" in oznani, da pojde v Italijo — z.i dva meseca. Svoj cviček je danes naročil nekako po laško: "Touietta. un tutto fiasco di Chianti!" Nato nam je začel brez siipc pripovedovati svoj današnji doživljaj. Torej: Njegov hišni gospodar Babnik se je nenadoma prikazal v Tineto- vi podstrešni čumuati, kjer Tine stanuje, san.ia in -lika. Tine se je mraalo ustrašil, saj dolguje najemnino od prevrata sem. 111 gos- ■ pod Babnik ,ie znan, da ne pozna šale. Tmla Babnik je danes milost sama. Šopih a je se vsede 11a polomljeno st.ilieo. i. poznavalskimi pogledi občuduje skico za Vnebohod — zamenjani palei in mezinci so že davno popravljeni in premeščeni na svoja mosta — in nato reče: — Veste, gosp<»d Golobivee. kaj bi vara prijalo? Za nekaj časa morate v Italijo. Potem ste na konju s svojim 1 r lent oni. — Ko je o- -.supnjeni Tine potrdil to mnenje in dodal, da n:nia potrebnega drobiža t posebnim ozirom na valuto, mu ret-e gospodar neskončno jo-vialiK : — Ker se pa valute tiče. ,jo oskrbim ž«1 jaz. saj sem že dol-< o" liotei kaj storiti za umetnost. — Mh:ai slili.ii je mislil, da sanja. •Toda Babnik je mislil krvavo resno. Dal je fvojo rodoljubno ča-| stna b«sedo. Tine je zamolčal po-i fcOj7 ki ga je Babnik stavil. Tine je o njem. dokler se ni eela ■ reč razvedela sama po mestu, tak-' (rat ko sta s«. Babnik in njegova, žt»ia sodnijsk » ločila. j lako-le je bilo: V Golobivčevi 'umnati je 1 učegazda in bodoči mecen Babn:k izjavil, da bi moral pravzaprav on sam. Babnik. v Italijo. Vsem ljudem je že pripovedoval o tem. Sedaj ga pa njegov zdravnik pošilja naenkrat v Karlove Vare na Oeško. Ta presneti' dohtar je izjavil, da mora Babnik. ,tja gor. ker ima srce s tolščo zalito in je siecr nevarnost, da ga' i prerano ponen* k Sv. Križu. Kar-: love Vare di so zadnja nada. . .J Gospod Babnik pa goji še marsikatero drugo nado in zato se po-| da sedaj brezpogojno v Karlove ,Vaie, mesto v deželo makaronov j iu pomaranč Toda strah ga je. da' ga njgova druščina ne bo vlekla, j zlasti pa da prikrije svoj novi položaj pred pobratimom Tribučem. K Jemu pride še veliki umetniški .interes Babn:kov za sposobnosti j Golobi včevega Tinčka. Zato naj jTme sam potuje po Italiji mesto |Babntka. Nove pečeni mecen si je jOmislil debel sveženj italijanskih jrargi^dnie ter jih je že vnaprej podpisal s pomočjo Baedekerjeve-I ga kažipota - kratkimi, šaljivimi opombami ali pa samo s "prijate-j ljskimi pozdravi*' in svojim pod-i pisora. Gospod Tine naj te razgled-1 nice v Italiji še nekoliko spopolni t ped piše in pošlje domov, pivskemu omizju, sorodnikom in poslovnim' znancem Babnikovim. Ta pogoj je bil edini in Golobivee je veliko-, dušno Babnikovo ponudbo sprejel v risk;, jočega srca. Potovanje je bilo določeno na nedeljo Leataie. V soboto se je g. Babnik, ki je o svoji mecenski velikodušnosti informiral tudi vse svoje znance, zopet pojavil pri sli-'fcarju v podstrešni čomnati. Prine, sol je varovancu vse potrebne pot-1 ne dokumente in vozni listek ori-jentekspresa, ter dostavil kislega obraza; — Denar ima pa moja žena, — ki potuje z vami! i--! To je bilo prvič, da je slikar slišal o spremstvu. —• i • — No. veselila se je pač na to potovanje in sedaj noče odstopi/i. Tu ne morem nič opraviti. Toda.! velja, gospod akademski slikar:[ — Kar te ne peče. ne pihaj! Vsak svojo spalnico! Zvestoba za zve-1 V nedeljo zvečer je bil odhod. Babnikovo in Golobivčevo omizje obe sta se zbrali na kolodvoru sko-! rpiti bi se moralo v direkten stik s posameznimi Ita-1 lijani. delavci, uradniki, trgovci, seveda z onimi, ki hočejo ostati. Koliko legend in laži bi izirinilo; V Rapallo smo šli. da služimo bodočnosti Italije. Noben izmed; nas ni mislil na svoje uspehe. Spominjam se, da sem rekel v Rapallu jugoslovanskim elelegatom ko se je zdel polom pogajanj neizogiben. in ko smo mi najbolj pritiskali na jugoslovansko elelegaei-jo: — Vi stč politično mladi, ste junaški narenl v vojni, toda straš-' ljive-i v političnem napadu. Tudi vam se bo o-'italo izdajstvo, ker nim prepuščate nekoliko stotiso- j če v Slovanov. In res! Trumbiču so pljunili v obraz. Vesnič in Stojanovič sta umrla in njuni prijatelji pravijo,1 da je rapallsko vprašanje pospeši-; lc njun konec. ('rna gora ? Mnogo bi se dalo povedati. Ko smo prišli na vlado. — smo našli vprašanje že kompromitirano. Mi nismo k temu dodali nič. prav nič' In tudi glede Črne' gore bi predlagal, da bi morali iti. pogledat tja brez predsodkov in ne bi smeli poslušati samo beguncev. Kar se tiče hike Baroš. so mnogi, ki priznavajo da se rešuje to vprašanje na najboljši način v prid Reki. Brez dvoma se bodo Italijani v več ali manj kratkem času čudili, da so toliko govorili o .vprašanju Ba^oša. Ponovno se goni mož bivše Babnikove gospe in j solastnik njenega in ne baš neznatnega premoženja. Pelerino nosi! |iz angleškega sukna. klobuk iz rja | .vega pliša. Blagajno vodi ona. K j [fajmoštru, pred oči brhke Tončke j ne sme več, in v 0110 drugo neeme-|novano oštarijo še celo ne. Pa do-;mača oskrba tudi ni napačna. Tine \se ji je že privadil in se pričenja rediti. j Ljubeča soproga mnogo da na ;naslov "gospa akademskega slikarja** in tudi zameri, če reče ,kdo njenemu možu samo slikar. — (Prav ima, saj tudi ne bo nikdar j postal slikar, kljub potovanju v jltalijo. Pač pa je že vložil prošnjo »za Juvarniako koncesijo. t. K. iveri pri nas o kaki zemljepisni toč-1 ki. kakr bi bilo od nje odvisno življenje Italije. Kje je ta točka.I je vseeno. En^ko je. če se nahaja! Iv Afriki ali na vzhodu. Bilo bi ze-; lo udobno, če bi obstojale Iurdskc svete hiše. od katerih posesti bi j bilo odvisno > elravje kakega naroda. namesto od njegove resnosti, vztrajnega dela in razlikovanja med bistvenimi in postranskimi cilji. Toda jaz verjamem v eno zemljepisno točko in ta točka so elar-danelska in bosporska vrata, ker tam skozi vodi pot v južno Rusijo. v Azijo, v kraje, kjer lahko prodamo svoj? proizvode. Tja spa da toliko naših moči in toliko naše-sra bodočega vpliva. V enem letu vnanje politike nisem nikoli poza-1 il tega življenskega vprašanja Jaz sem zagovarjal te naše bodoče in sedanje koristi v zavezniškem svetu prosto in lojalno, kakor mi je dovoljeva lugled. ki ga uživa današnja Italija. — 1 Ta izjava ministra Sforze je glasna obsodba politike takozvane italijanske javnosti, ki brez stvarnih podlag, brez dobrih informacij stvarja javno mnnje ter razburja množice. Argumenti, ki jih navaja v svojem odgovoru grof Sforza. so tako ja^ni, da jim ni potrebno obširnega komentarja. Značilen je način, kako govori Sforza s it«» javnostjo. Mogoče je to le zato. ker se Sforza zaveda, da stoji javnost pod vplivom liujskačev in demagogov in da je njeno pravo prepričanje mnogo treznejše. le da ne pride do izraza. Pasmo iz Koroško. Pliberk, 29. junija. Dne 19. jun. so se vršile na Koroškem volitve v deželni zbor in v dunajsko naroelno skupščino. Navzlic terorju Heimatsdiensta, navzlic silni nemški in nemškutar-ski protiagitaciji od e>sdbe do osebe ter kljub temu, da je 11a Ko-roškem ostalo izza plebiscita le pičlo število slovenskih inteligentnih voditeljev, moremo zabeležiti Sh.venci dober uspeh. V spodnjekoroškem volilnem »kraju smo dobili dva poslanca v deželni zbor, v zgornjekoroškem volilnem okraju pa je manjkalo za i/.volitev našega kandidata le :<7r» glasov Ko bi se nahajal celi slovenski del Koroške v spodnjekoroškem volilnem okraju, bi bili dosegli tudi tretjega poslanca. Poslanca v dunajsko narodno skupščino pri teh razmerah ni bilo mogoče doseči. Sicer pa je pri avstrijski avtonomistični upravi važnejše, da imamo zastopnika v deželnem zboru. Na ta prvi uspeh mlade koroške slovenske stranke, ki srno ga dosegli iz lastne moči brez dovolj organizirane agitacije, smo lahko ponosni. Vsled terorja nismo upali niti na tolik uspeh. Nemci so računali s sigurnostjo samo na en j naš mandat. Nemški teror in mahinacije so I imele ta uspeh, da nmogo naših še izza plebiscita oplašenlh in zbega-uih ni šlo volit v strahu ceio z 'nemškimi strankami. V gornjeko-I roškem volilnem okraju, kjer je naš narod že desetletja v narodnostnem oziru zanemarjen, je bilo žalibog število slovenskih glaoov za nemške stranke mnogo večje, nego v Spodnji Koroški. Silno mnogo glasov nam je vzela social-nodemokrataka stranka. Ž njo je volilo skoroda vse delavstvo slovenskega pokolenja. Da osvetlimo nekoliko nemške mahinacije pri volitvah, navajamo sledeče: Med našimi kandidati sta se nahajala tudi prof. dr. Mišic in učitelj Aiehholzer. Ta dva je okrožna volilna komisija pri deželni vladi črtala z lLste, češ, da sta izgubila avstrijsko državljan-j Istvo S tciu, ker sta bila nastavljena v bivšem plebiscit nemi ozomlju od jugoslovanske uprave. S taki-', '■ni in podobnimi sredstvi je hote--|ia deželna vlada še bolj zbegati že itak zbegane Slovence, j Naših naj/.vestejših pa ni zbe-j galo ne nasilje aki želji Ilein-atsdiensta, ki igra nekako | iašistovsko ulogo na Koroškem. ' 10.1'IMI nai h .je oddalo gh sove za koroško slovensko stranko. lu.ih:;i mamo med našimi Korošci p >-gumnih narodnjakov, ki so brez strahu oddali glasove za sloven-,sko stvar. I Koroški Slovenei >1110 naprav i jkin-ak naprej. V spodbudo nam jc bila in nam ostane nada. da nax:r !«nižnost ne more dolgo trajati. O l Jugoslavije, zlasti slovanskega dela. pričakujemo. e".a nas ne pozabi. GRŠKO BRODOVJE OBSTRELJUJE TURŠKE UTRDBE. Atene, Grško, 31. julija. — Ofi-cijelno se naznanja, ela so grške bojne 'ladje obstreljevale turške utrdbe pri Trapez 11 nt u. Povzročena škoda je precejšnja. __1 . T LISTNICA UREDNIŠTVA. "Slovenski Narod'' stane za Ameriko 180 kron letno. Naslov je: 1'pravništvo "Slovenskega Naroda", Knaflova ulica štev. o. I - j ubija na. Ju g* >sla vi a. ADVERTISEMENTS. Iščem svojega «rceta JOŽKTa! CFRNEIJC, pristojen v občino! Bojsno. okrajno glavarstvo l»re-| žice, preje Avstrija, sedaj Ju-j goslavija. Pred 16. leti je Šel v. Združene države in se samo en-i krat javil. Bival je v Pittsbur-1, g h 11 in McKees Rocks, Pa. On je navadni delavce in igralec na harmoniko. Njegovi otroci1 smo vsi dorasli in želimo izve-' deti podrobnosti o svojem očetu. Kdor kaj ve. je prošen, da poroča njegovemu sinu: Franci Černelič, posestnik in gostilničar. Brežice št. 7. Slovenia. Ju-1 goslavia. (1-2—i ADVERTISEMENTS. VABILO na POLŽEVO VESELICO. Slovensko podporno društvo v Hanover ju pri Nanticoke, Pa., priredi POI.ŽEVO VKSKLICO v nedeljo 14. avgusta kakor ponavadi vsiko leto v gozdu blizo Ha-noverja. Povabljeni so vsi Slovenci iz okolice Forest Vi v do Nanticoke na d««tični elan. Upamo, ■da bo dosti zabave, kakor tudi postrežba s pijačo in prigrizki. -Torej na veselo svidenje elne 14. 'avgusta! Odbor, i (30-7—1-8) NAZNANILO in PRIPOROČILO. j Naš stalni zastopnik Mr. JAN KO PLESKO pobira naročnino za Glas Naroda na 6104 St. Claii; Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa {druga pojasnila glede potovanja 'v stari kraj ali dobiti svojce od tam, glede denarnih pošiljatev in sploh v useh drugih zadevah. Inia v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glasa Naroda. ± Dospelo je novo suho grozdje. - " Muškatel zelo eladke debele Ja- ' 1 i - gode, boksa 50 funtov .. ?9.— ^ * ^ Cipar grozdje največje ln naj- -1- sladkejše jagode, boksa 50 fun- ' * ^ tov .......................$&— • - "" Malo Cmo grSko grozdje, zelo * 1 y sladko, boksa 50 funtov $7.— ► roSljite $3. na rafun veake br>ks« , „ "k ki cjtro^lt« ln TK>slatl bomo takoj. ., ^ BALKAN IMPORTING CO. 1» 51-53 Cherry St.. New York. N. Y. ** Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa. t Dr. Koler (• mJ-•tareJAl aloveiuU sdrmvrik Specialist ▼ PitUborchu. kl lmi 24-let do prakao v sdravl*«-uju TUk moflklk bolemnL SaatrupUenJ) krvi »drarl a cU MvltMB 30«, kl gm, je I sum el dr. p nt. ErUch. C* lm&te moinl'o all me."Hr-dkc v crlu. Iznad vaje laa. •olečlne r koe.Tfa, pridite In lsfilatu «u» bom kri Ne čakajte, ker ta kota en nanese. Vse molke bolezni zdravim po o craJAan. mtoul Il^kor hitm coazlte >k vam rrenefttUe zdravje, ne čakaj -te, temveB pridite tn Jtl* vam cm bo« lopot povrnil. Hyroeolu nit vodno kilo oadravtse r It. ur* h in zlet>r Urex operacije. Bolezni n.eh,—Ja. ki po>zro£aJo bovine v križu :n hrbtu In vCaalh trsdl liri paKanJu vede, oaOrevlm m f%o-voetjo Revmansem, trganje, bolečin« o-let"n» srWI*«, kffi« dru^e kotne b*"»e«xil. k! nastanejo vsied .nečl-Ue kr vi. o»dravtm v kratkem Cats fh nI *»otr*bno letini. Nekateri drusi zdravniki rabijo tolmače. da tu razumejo. Jas znam 1» Is St&resa kraja, xato van laftje •dri.rim. ker vas razumen s!oven4u. Uradne ure: ob delavnikih od V. do ti Ob nedeUak od I do t.___ COLUMBIA ZIlo^0- A m PLOW V VSEH JEZI- GRAMOFONE ^^^ VICTOR NAVINSEK, 331 Bieeve St., C0NEMM16H, PA. "DRISRČEN smeh je naj-boljše zdravilo sveta. Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravljeni. Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo. I Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno. | Izrežite U kupon prldesHe petdeset center t imamkah ter ga poSljite: A r- Slovezxic Publishing Co., j 82 Cortlandt St., New York. Cenjeni: Za priloženih petdeset centov v i znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga." i Ime .................................... i Naslov ................................. I Država ................................ SKRIVNOST ORCIVALA. » j ._ _ * > - , c x- J- ■ Francoski spisal Emile Gaborian. — Za O. N. priredil O. F, 51 (Nadaljevanje.) Pri tej zadnji besedi je skočil grof Tremorel pokonei, kot po-cnan od vzuieta. prepadenini obrazom in iztegnjenima rokama. Sovresi. ki je videl 'o, je iiitro posegel z roko pod blazino, potegnil Mil levolver. nameril na llektorja ter zakrival: — Niti enega koraka naprej. Misli je namreč da se bo Tremorel vrgel nanj ter ga zadavil. On pa se je motil, llektorjn se je zd<*lo kol da izgublja zavest. Padel je na tla. tako težko kot hlod. Herta je bila bolj pogumna. Skušala »c je upirati okorelosti >trubu. ki jo je navdajal — Ji »i slabši, moj Klemene, — je rekla. — To je strašna mrzlica, delirij, ki me tako straši. — Ali sem bil re* v deliriju — je vprašal s hlinjenim presenečenjem. — ha. dragi moj. Ta polni tvojo ubogo bo'no glavo » strašnimi vizijami. Ozrl >e je vanjo radvedno. Presenečen je bil v-pričo te drznosti, ki je postajala vedno večja. — Kaj misliš, da ji jaz. tvoj naboljši prijatelj---- Neizprosen poirled Sovresija jo je ustavil. Besede so ji zamrle na ustnicah. — Dosti teh laži. Herta. — j«' rekel So v reši. — Brez koristi so. Meni -e ni -anjab- in tudi v deliriju nisem bil. Strup je le preveč i^alen in lahk<< bi ti povedal, kakšen je. ne da bi bilo treba vzeti ga iz žepa. Stopila je korak nazaj, kot da se hoče njen mož polastiti Mekleničice. — To sem uganil in spoznal od prvega početka. Res je. da si izbrala enega onih strupov, ki komaj zapuščajo kako sled. a simptomi so povsem določni. Ali se .spominjaš dneva, ko sem se pritožil nad bolestnim poželjenjem po poru? Naslednjega dne sem bil prepričan o tem ter nisem bil edini. lir. K. je tudi in el svoj sum. Berta je skušala nekaj zajeeati. Njen mož pa jo je prekinil. — Ljudje bi morali preizkusiti svoje strupe predno se jih po-služijo. Ali nisi razumela svojega strupa ter njega učinkovanja? Tvoj strup povzroča neznosno glavobol, brezspečuost in ti »i me brez presenečenja videla trdno spati eelo no«"-! Pritoževal sem se nad strašnim ognjem v svoji notranjosti, dočim tvoj strup oledeni kri in obisti in vendar nisi bila prav nič presenečena. Videla si vse simptome menjavati ->e in izginiti in nisi bila začudena. Vidiš, kaka bedaka sta vidva! Jaz pa »em moral uničiti sume dr. R. Prikril sem resnične bolečine, katere je povzročal tvoj strup ter se pritoževal nad izmišljenimi in smešnimi. Drugače bi bila ti izgubljena — in jaz sem te reši L Zlokobnn eneržija Berte je pričela omahovati pod temi številnimi udarci. Pričela se j* vpraševati, če ne bo znorela. Ali je slišala prav? Ali je bilo res. tla je njen mož zapazil, da >e ga je zastrupljalo, da pa kljub temu ni rekel ničesar? Da je eelo varal zdravnika.' Zakaj t -Jii l Sov resi je prenehal za par minut, nakar j«* uadaljevc': — Držal sem svoj jezik ter tako rešil tebe. ker je bila žrtev 1110-jega življenja že doprinešena. Da. jaz sem bil usodepolno ranjen v svoje srce onega dne. ko sem izvedel, da si mi nezvesta. Govoril je o svoji smrti z navidezno brezbrižnostjo. Pri besedah "da si mi nezvesta'', se je njegov jrlas nekoliko tresel. — Izprva nisem hotel, nisem mogel tega vij«-ti. Dvomil sem o dokazih svojih lastnih čutov, samo da ne dvomim o tebi Koiiečno pa sem bil prisiljen vrjeti. V svoji lastni hiši nisem bil ničesar drugega kot predmet zasmeha. Bil sem vama na poti. Ti in tvoj ljubček sta potrebovala več prostora in prostosti. Naveličala sia se hlimbe in tesnobe. Takrat pa si prinesla v hišo strup, da se iznebiš mene, ker si mislila, da bo moja smrt napravila vaju oba bogata in srečna. Berta je imel vsaj junaštvo zločina. V>e je bilo razkrito. Tedaj pn je vrgle proč svoj omaško. Skušala je brniti svojega sokrivca, ki je ležal nazavesteti v stolu. — Jaz sauia sem storila vse to, — je zakričala. — On je nedolžen. Sovresi je postal bled od jeze. — Ali res* — je rekel. — Moj prijatelj Hektor je nedolžen! Torej ni bil oni. ki mi je v povračilo, ne za svoje življenje, kajti preveč strahopetni je bil, da bi se umoril, temveč za svojo čast. katero dolguje meni — vzel ženo. Lopov! Iztegnil sem mu svojo roko ko se je potaljal. Pozdravil sem ga kot brata, a v povračilo mi je onečastil ognjiSfe. In ti si vede!, kaj delaš, moj prijatelj Hektor, kajti stokrat in stokrat sem li povedai. da mi je ta žena vse na svetu, moja sreča, moje upanje in celo življenje samo! Ti si vedel, da je jjome-njalo zame izgubiti njo tudi umreti. Ce bi jo že ljubil. Ne. ti je nisi ljubil, temveč sovražil mene. Zavist ti je zajedla v srce, a nisi mi mogel zabrusiti v obraz: Ti si preveč si*ecen. — Nato. kot strahopetec, si me onečastil v temi. Berta je bila le orodje tvoje zavisti in tvojega gnjeva. Danes pa visi na tebi kot brem. — kajti ti jo zaničuješ ter se je bojiš. Moj prijatelj Hektor, ti si bil v tej moji hiši podli lakaj, ki misli, da se bo osvetil s tem. da pljune na meso, katero postavi na mizo svojega gospdarja. Grof ni ničesar odgovoril, pač pa se stresel. Strašne besede umirajočega moža so padale bolj kruto na njegovo vest kot pa udarci na njegovo lice. — Vidiš. Berta, — je nadaljeval Sovresi — to je človek, kateremu si dajala prednost pred menoj in radi katerega si me izdala. Ti me nisi nikdar ljubila, — to vidim sedaj. — in tvoje srce ni bilo nikdar moje. Jaz pa sem te ljubil tako zelo! Od prvega dne naprej, ko sem te videl, si bila moja edina misel. Prav kot da je tvoje srce utripalo mesto mojega. Vse na tebi in krog tebe je bilo dragoceno zame. Oboževal sem tvoje kapriee in celo tvoje napake. Ni je bilo stvari, katere bi ne storil za smehljaj na tvojem licu. Ti ne veš, da sem skozi leta po najini poroki prvi vstal, da se ozrem nate. ko si še spala, da te občudujem, se dotaknem tvojih lepih las, ki so ležali razprostrti po blazini. Berta! Omehčal se je vspričo spomina na ta pretekla veselja, ki se niso mogla vrniti nikdar več. Pozabil je na navzočnost obeh. na nesramno izdajstvo in ua strup; na to, da bo umrl. umorjen od te ljubljene iene. Njegove oči so se napolnile s solzami. Berta, bolj nepremična in bleda kot mramor. ga je poslušala (Dalje prihodnjič.) v tar ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA". NAJ &Z jum SZ4TOWB DNEVNIK T SDS. D»UgMi Nemčija in njene pravne razmere. — , j Herman "Wendel je imel v t rank' f ti rtu ob Meni govor, ki je izšel tudi v knjigi, v katerem se bavi tudi s pravirmi razmerami v sedenji Nemčiji. M,ed drugim pravi tudi sledeče: Podoba prr.voznanstva v republikanski Nemčiji, je rekel, izgleda' kakor črno v črr.em. Pred krat-! kim so na četrtem zborovanju nemških sodnikov v Lipskem ugovarjali proti pripustitvi žena v" sodne posle. 1 er sedijo ženske pre-jmehkočutno in premilo in je ineli-ikočutnost v kazenskem pravu rav-jno danes manj na mestu kot kdaj preje. Toda doslej še nimamo že-1 na ni sodnijskem stolu, vendar pa {doživljamo eeio vrsto obsodb nemške justice, ki so tako mile. ka-,kor mleko in n.ed. Lahko izverižiš j velike kapitaiije v inostranstvo. p;! le odpravijo z borno denarno 'hsrnijo san.o moraš biti kak ho-.henzojlernski princ! Lahko javno j pozh-ljas k umoru kakega politie-jiiega nasprotnika in se zato oddol-ižis s 1000 mark denarne kazni — |samo da si uradnik kakega proti-židovskega monnrliističnega listi-T a in gonja k ubojstvu mora biti ' r:>perjena zoper republikanca ali 'pacifista. Lahko imenuješ mirne ljudi iz sam? navade s '"svinjo", ("umazanim govedom", "psom" ,in zaušnicami, z bičem in šibo. s pa lilco in lopato: moreš jih privezati nn drevo in jih vreči v kako luknjo. dokler ne poginejo, in vendar k i mož časti pred nemško justico in te obsodijo s kako častno kaz-'n;jo. s trdnjavskim zaporom, le da |si kraljevi pruski nadporočnik. — Toda joj. če pridejo delavci v ju-stično koles je ! V zvezi s komuni-s Menim i marčnimi nemiri v Sred-! nji Nemčiji, katerih ni treba no-L bčnemu človeku odobravati so ustanovili izredna sodišča, ki jih jaz še manj odobravam. Ker ona sn .prevzc-a obsoditve v hitrem in ve- likem obratu. Doslej so nad 700 obtožencev kaznovali s 4 usmrtitvami. 8 dosmrtnimi ječami. 670 1 let zapora -in 1270 let prisilnega j dela. In potem napišite, prosim, poleg na tablr. veliko, okroglo ničle in boste imeli kazni, ki so jih izrekli nad povzročitelj iin udeleženci protirevolueijonarnih nemirov v marcu lanskega leta. ki so s | svojim pučeii prizadjali Nemčiji najmanj toliko krvi in bede, kakor komunisti. V Berlinu dokažejo pri nekem delavcu, da pripada j neodvisni soeijalistični stranki, da jnos; pri sebi pištolo, kar ni dovoli jeno. Sodba, mesec zapora. V •Riitzebugru je par nemških naci-Ijonalistov: gozdni svetnik, trgovec nekaj dijakov skrilo 2100 pušk in 15 strojnic, da jih obvarujejo zaplembe. Sodbe: :il)00 mark. 2000 n.ark, 1000 mark. Na vsakem nem-j škem sodnijskem poslopju bi mo-j ral biti danes napis: Ce dva storita isto, tedaj isto ni ,isto! Potem bi vsaj vedeli, kje smo. |Nemški sodniki so seveda v pre-jtežni večini pristaši stare Nemči-Ije. Ne morej o iz svojih naiorov in svoje kože. Njim ki so tako dolgo 1\ "kraljevem imenu'' grmeli nad jžaljivei veličanstva, nore v "narodnem imenu" preko usten in iz-■ premenilo se ni pri vsej sodniji od inovembra 1918 pravzaprav nič jdrugega kot to. da se sodnijski sluge danes imenujejo justični nad-stražniki — mojstri. Tudi tukaj mra priti do spremembe pri glavi in udih in pot k temu cilju se mi vidi v tem. da se sodniki podvrže-ijo najvišji instanci, ljudstvu, sod-nijske volitve pa izvrši ljudstvo, jkikor je to v Švici. __f r Esperantski kongres v Pragi. Od 31. julija do 6. avgusta t 1. se bo vršil v Pragi svetovni e.*pe-[rantski kongres, za katerega so se prijavili vdeleženei iz vseh kon-jeev sveta. Med drugimi bo govo-Iril na kongresu tudi profesor na 'pariški Soj bonu i. Charles Richet. V odgovor. Ponovno naslanjamo vsem rojakom in rojakinjam, da prave Elgin garantirane možke in ženskne ure čisto ■ slate prstane, verižice, priveske in vso drugo zlatnino ter demante; dalje prave glasne svetovne COLUMBIA GRAMOFONE in SLOVENSKE PLOŠČE prodaja in razpošilja po celi Ameriki znani Vaš slovenski večletni trgovec z zlatnino IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. Pišite mu po cenik, pošlje ga Vam brezplačno. Frank Sakser State Bank 82 Cordandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke t in vseh njenih nodružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotar, Kranj; Ljnbljus/ Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Žibenik; Zagreb. Italija: Trst, Opatija, Kadar. Mernika Avstrija: Dunaj. Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila, v Ju-slavij i, Italiji in Neražki Avstriji. Isdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vožne listke na vse kraje in sa vse črte. Izstavlja tudi čoke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških Sterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji fa pasaavalci safe banks so vljudno napmieni, da opozorijo as ta naš oglas svate ——t is Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriška in Črnogore, FRANK BAKBKR STATE BANK FRANK SAKSEK, predsednik. ADVERTISEMENTS. Zastopniki "Glas Naroda" kateri so pooMaHeal prrMntf mnI olno sa dnevnik "Glas Naroda". Faak sastopnlk Uda potrdilo aa notes katero Je prejel ln JUs rojakom gripo | roCamo. Naročnina mm "Olno Naroda" jo: Za eelo leto $6.00; sn pol lota SS.00; m Stirl BMseoo «2.00; aa Mrt lota (1.50. j- rrsnrten. CaL| Jacob LorMa. ' Oanr. Ctfa: Frank fekrataa. PMkk Calo.: Peter Colls, John Gora, fraak Jamah ln A. Koehmr. > Lnu GootelVo. > Sowraet, Cola.: j Math. " I Alois Rodman. Clinton, imL t i Lambert BoUku. Aaron. I1L J. VerbW. 635 linn Armmm. Chlenco, DL; Joseph BoetM, Joseph Bllsfe b Joseph Be«£UL i MM, IlL > Frank BnmMch, Frank tavM i In John ZnlotaL ttaarsatah, DL: Frank Aognatla. Ln Snflo, DL 1 Matija Koatp (North Chlenco, DL: Anton Kobal ln Math. Osrtn. South Chieaco, DL: Frank Cent J SprlntfleU, HL: i Matija Barboril. i Wnnkegnn, DL: Frank PetkoviaK. Franklin, Kans. hi okolico: Frank LeskoTla. Frontenne, Kanaaa: Rok Firm. Rtnco, Kansas: Mike PenclL KitzmiUer. ISC: Frank Vodopirafc Chlabohn, Mica.: Frank OotI& __ , Cnhunet, Mich.: M F. Kobe la Psval Setmltn Creleth, MHm>: Lonlfl GorSa. a Gilbeft, Mina.: L. VeseL - mbblns. MC.1 Ivan PovSe. . Vlrftaia, Mina.: ) Frank HroraCcfc. «37. Mba: Frank Govts M Joseph J. Pashsi j Si. Lools, Mn.: Mike Orabrlan. Rut Helena, MnI,! ) Frank Hrella. i Great FnU% Mwlnnt Math. Urlh. KMb, Msutaoa: i Gregor Zoboa ; Govrsndn, N. \.s Karl Sterulia. I Little Falls, N. X.« Frank Masln. Barberton, Ohla: A. OkoILsh, F. Poje la Alblu Poljnnee. CoUlnwooS, Ohio: f Math. Slapnlk. | Cleveland, Ohio: jf Frank Sakeer. Ohnjies KaHhih t In Jakob Brcnlk \ Lorain, Ohio: j | Louis Balast, J. fish la M. \! Ostanek. I j NOea, Ohio: f Frank KogorML I Voonsstswn, Ohio: I Anton Klkelj. I: Orefon Ckij, Onfnl t M. Jnstln. II Frank Jaftla. I I_____h?*"* b*0*** , Broeghtoe, Pa.: II ~ Anton Ipnvoa. I! John Dmlu, ! Csnfsngh, Pa.: Iran Pajk ta Vld louSS. jOarids* Pa.: j: sior. [unk Pn.: Anton Oshnbaa. Kxpsri Pa.: LooM BnpaaSi. Forest City, Pa.: Mat. Kamia. I FarrsU. Pa.: Jerry Mora. Imp trial, Pn.: | ^_____Valentino PetorasL Frank NovaS. Irwin, Pa.: Mike ParlNL JihBSteVDf PlBan John Foiuc. " Freak rials i Moon Ron. Fa.: nilshniih, ih; U. Jakoblch, Z. Jakshn, fine. Arch in L Magister. M!'Ju? iwnmu BtaJba Vte.* m M.. SISSIKsb, Ph.: Anton Hrea. 1Mb Osek, Pa.< Frank Sehtt«. If sal IhrimFhl ^ * > r 1 wmt/wSSw'ST ' 7ku rmm &ZJL.ZI_ __ADVERTISEMENTS. KRETANJE PARNIKOV j KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW TORKA. ------ - j LEOPOLDNA 16 avg. — Mavrs PARIS 17 avg. — Havre LAPLAND 20 avg. — Cherbourg LA TOURAINE 20 avc. — Ka»»e ITALIA 23 avg. — Trat AQUITANIA 23 1VQ. — Cherbourg AMERICA C4 avg. — Cherbourg FRANCE 25 avg. — Havre PRES. WILSON 27 avg. — Trat FINLANO 27 avg. — Cherbo-rq AMERICA 27 avg. — Cbe-bourj ADRIATIC 31 avg. — C^crfcOLTg WASHINGTON 3 sept. — Cherbourg ROTTERDAM 3 sept. — Bo'i'ogi.j OLYMPIC 3 sept. — CHerhourg MAURETAN1A 6 Sfjpt. — Cherbourg ARGENTINA 4 avg. — Trst FRANCE 4 avg. — Havit CALABRIA 6 avg. — Trst RYNDAM 6 aug. — Boulogne MAURETANIA 11 avg. — Cherbourg LA LORRAINE 6 avg. — Havre ZEELAND e avg. — Cherbourg BOURDON NAie 9 avg. — Havre CANOPIC 9 avg. — Ger.os efLVSOERS ti ava. — Trst N. AMSTERDAM 13 avfc. — Boulogne KROONLAND 13 avg. — Cherbourg BERENGARIA «8 avg. — Cherbourg NOORDAM 20 avg. — Boulogne OLYMPIC 13 avg. — Cherbourg LA SAVOIE 13 avg. — Havre Glede cen za vozne listke tn vse drt^e poJamU^, obrniti- r« ta i v hI ko 'RANK SAKSER STATE BANK S* CcrtUcit CL. ilew YoHc KADAR HOČETE OBISKATI ROJSTNI KRAJ TDOTUJTE varno in udobno z . f *' ' enim največjih parnikov Red r AftaB^r V Star, White Star ali American /Z^Kffi^ ' Najboljše zveze v vsaki kraj v Evropi. Dobra in zadostna hrana. iJH^^tKBBfSS ^ Vse udobnosti. Vse ugodnosti mo- ^RED STAR Line^ VtmTlStUbOT >rt ^ Intirnationai Mikcantui Mmini Company V JUGOSLAVIJO Hitre zveze z vsemi točkami v Jugoslaviji. Dobra in zadostna hrana. Zaprti prostori. Velik prostor na krovu. Vse udobnosti modernega parnika. V Red Star ILine Odplutje vsak teden Pomol 58—62 North River, New York KROONLAND \ Antverpen V avr SSCLAND f 1 6. avgusta LAPLAND i LnerDOW« ) 20. avg. FINLAND ) fljuiiulh f ZT. avg. SAMLAND f Hamburg. t 1. sept. GOTHLAND« Libava. Odansk \ 22. sept. (Samo 3. rtfzred.) ^ American Line MANCHURIA' Hamburg p.e- > V ko Cherbourga t 25. avc, MINNEKAHDA tv Hambura in Gdansk) 11. avg. MONGOLIA (v Vigo, Cherbourg Hamburg in U«lan-k» 8. sept. VSE VODNE PROGE DO POLJSKE. ^x white Star ADRIATIC \ v Cherbourg J 3 avg. OLYMPIC V Southampton / 13. avg. New York In Boston — Azorl. Gibraltar. Napol] In Genovo. CANOPIC .................... s. avgusta -RETIC ................... 7. septembra INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY 116 parnikor -- l^SO OOO ton. 9 Broadway New York ali pri lokalnih agentih. QWARD^HCHOI? Največji, najhitrejši parnlkl na avetu. Izborna postrežba cotnlke-n. V vašem mestu ali bližini J« lokal. nI agent* V JUGOSLAVIJO. MADŽARSKO. RUMUNSKO IN BOLGARSKO. CALABRIA 6. AVGUSTA ITALIA 23. AVGUSTA Vozni liat aa Dubrovnik. Trst ali Reko 1100. Vojni davek »5.00. Preko Cherbourg«: MAURETA.NIA ........ lj. avg. BERENGARIA .......... 18. avg. PREDNO SE ODLOČITE za tvojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da je ga potnik sam kupi, pišite naj-prvro ca tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSEK STATE BANK 32 Cortlandt Street New York Kje je TON V WELLEY? I^eta J 017. je bival v Kuperior. Pa., in je imel P»ox 53. Kdor ve ?.a njegov naslov, je naproxen, da nam ga naznani. — Frank Sakser State Bank, 82 Cortlandt St., New York. X. Y. _(29-7—1-8)_ »HiMfc. rk: Black Pi—i. Wa*. ' j G. J. Fomta. 1 C+jeUm, W. Ta.: . ? Frank Kodaa. Hwii, W. Va.: Primož Modlc. mrnwkmmKWrn s | Joseph Traxnlk. | ^g^MQB ^^lfl. t John Rtampfel ta HL Britlla. - | W«mt Allifl, Wis. Frank Skok in Ant. Ilowfiek. J Ja&WElwell^ General Agents j [ » ay 9mm st. ygw\brk.K¥ ^ Iz New Yorka narvnost ne da bi izmenjali parnik v Dubrovnik in Trst Hitri parnik 2 na vijak* x 2 dimnikoma "MADONNA" ODPLUJE 3. SEPTEMBRA Tretji razred $100 ) in $5 Kabine - $175 ( Dobro vino brezplačno pri obedih. Oglasite ie pri pooblaščenih ag«ntur*h. French Line C0HPA6NIE SENERALE TRANSATUKTIQUE V JUGOSLAVIJO PBEKD HAVRE LEOPOLDINA .............. 3. av«u«tU jj Š Cene za Trst in Reko so: p noo in |U0. 3 Potom llatkov Izdanih za vaa kra. R R I« V Jugoslaviji In Srblll. C Aukoina ugodnosti prvega, druoa- d d ga In tretjega razrada. 2 Potniki tratjeca razreda dobivala R 1 orazpiačno vino. 5 PHELPS BROTHERSi.& 09 J I Paaaengar Department K 4 West Street New York f ROJAKI. NAROČAJTE. SB NA "GLAS NARODA" NAJ-VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. >Ji v r ■ « > ■, . " .