Izhaja vsalc četrtek. Cena mu je 3 K na Jeto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tuje drŽavo fl K). — Posamezne številke so prodajajo ———— po 10 vinarjev.	■
S prilogama
„Naš kmečki dom" in „HaSa gospodinja".
Spisi in dopisi sc poSiUoJo: UreilniSlvu ..Domoljuba", l.jv.bljano, Kopitarjeva ulica. Rarofnina, reklamacijo m In-sorati pa: UpravniStvu „l)omoljuba", _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica--
V Ljubljani, dne 1. maja 1913.
t---------- ——
Štev. 18.
Špekulacija z razkosavanji gruntov.
Nemci imajo dobro besedo za tiste 'ljudi, ki zgolj iz clobičkažcljnosti nakupujejo grunte in posestva, tla jili poltem razkosajo in čim najdražje pro-idajo. Takemu špekulantu pravijo (Nemci Guterschlachter; po naše bi se mu reklo: mesar, ki posestva kolje. Ni čedna ta reč! Koliko grdega se navadno drži že lova za takim posestvom ali posestnikom, o katerem upa špekulant, da bo pripraven za njegov obrt! To ga zasleduje in mu nastavlja zanjke, dokler sc ne zadrgne v njih. Največkrat "delajo kupčije — pijača in sladke besede! Včasih je pa kupčija samo zadnje dejanje večletnega oderuštva. IIu-!clo je, čc koga dolgovi poženejo na kant, da mu pride posestvo na dražbo. (Njegova družina je pač udarjena, toda (posestvo po ti poti vendar velikrat še ostane skupaj; grunt še ni ubit in pri {takih javnih dražbah, kjer se draži celo posestvo, navadno tudi cena ni previsoka. špekulant pa udari oba obenem: posestnika in posestvo, ki ga razkosa; zraven pa še odere, kolikor se Je da, kupce posameznih parcel.
Z velikim šumom sežene skupaj od (vseli strani ljudi na tako dražbo. Nekaj jih pride zraven z voljo, da bodo kaj kupili; drugi pa prigrme iz radovednosti in v trdnem pričakovanju, fda se bo dobilo kaj pijače. Brez te sc taka dražba pač domala nikoli ne. izvrši. Žganja, vina, pa tudi kaj za prigrizek i— kolikor hočeš. Priložnost se porabi in ljudje se navadno že omotijo, preden se. dražba prične. Vsemu drugemu je podobna nego pametni kupčiji. Za tako reč je treba hladne glave, treznega prevdarka in modre razsodnosti. Na-
mesto tega pa krik in vik s pijačo razgretih ljudi, ki drug drugega vnemajo, da sc draži črez mero. Kdor je kaj kupil na takih dražbah, ve le predobro, ko se mu škatli umetna razdraženost, tla še svoj živ dan ni pil tako drage pijače kakor ob tisti priliki, špekulant pa spravi denar in se umakne s svojim dobičkom iskat novega posla v svojem obrtu in novih žrtev.
Proti temu je treba odpora. Na Virtembcrškcm imajo žc otl leta 1899. poseben zakon, ki prepoveduje razkosavanje zemljišč. Kdor kupi kako zemljišče, ki znaša vsaj tri hektare, ga sme v tfeh letih, odkar je nanj prepisano v zemljiški knjigi, samo v celoti dalje prodali, udprodati se sme v tem času kvečjemu ena četrtina. Čc prestopi ta zakon, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom. Izvzeta so posestva, ki so kupljena na prisilni\l.až-bi, ali če so podedovana, ali čc vlada v posamnem slučaju prodajo dovoli. Gre samo za to, da se obrtno, špeku-lativno razkosavanje zemljišč zabrani. Ta namen so s tem doseže. Noben špekulant nc bo kupoval zemljišča, ki ga sam ne namerava obdelovati, če ga tri leta ne sme razkosati in po parcelah prodati. Na Virtemberškem se je pokazalo, da so gruntni mesarji po omenjenem zakonu celo ponehali s svojim obr-tom v veliko korist kmečkemu stanu.
Na Bavarskem so leta 1910. sklenili tudi poseben zakon, ki po drugi poti zelo uspešno zavira špekulativno razkosavanje poljedelskih posestev po teli-lc načelih:
1. Skupna posestva, ki merijo nad 5 ha in ki so se zadnja tri leta skupno obdelovala, imajo predpravico kupiti domače občine, - kmečke posojilnice in druge družbe, ki jim vlada da to pravico. Vsak barantač z zemljišči, ki kupi kako posestvo, mora kup naznaniti
Leto XXVI.
gosposki, ki ga razglasi. Občino ali posojilnice imajo pravico tri tedne po sklepu kupčije izjaviti, tla same kupijo.
2.	Kdor je takemu trgovcu z zemljišči prodal svoje posestvo, sme lokom enega tedna potem, ko je kupčijo sklenil, od prodaje odstopiti.
3.	Kdor jc od špekulanta kupil kako parcelo, sme od kupa odstopiti v petih dneh.
4.	Zadrug, ki brez dobičkaželjnosti kupujejo poselva, da jih potem prodajajo svojim članom, no zadeva ta postava. Med take zadruge se štejejo tiste, katere ne obrestujejo vlog svojih članov nad ro'/< in ki v slučaju razdružitve ne dajejo članom več nego samo vplačane deleže.
Jasno jo, tla tudi ta zakon, ki so za njegove prestopke določene strog«- kazni, zelo trdo zadene špekulanta. Da se sme odstopiti od kupa, ozir. od prodaje, je že neprecenljivo vrednosti. Ko sc izkadi pijača, ko se kupec ali proiia-javec posvetuje z domačimi, s sosedi in prijatelji, sc kmalu premisli. Pri nas mu seveda ta premislek nič ne pomaga. Na Bavarskem pa lahko odstopi. Druga lepa reč v tem zakonu je pa ta, da se dajejo splošno koristnim zadrugam posebne pravice. Pri nas pač niso posojilnice splošno še tako močne, tla hi se moglo pečati s takimi kupčijami, ki so vendar le združeno z nevarnostmi, da sc pri njih kaj ne izgubi. Kljub temu bi pa tudi naše posojilnice in zadruge storile v tem oziru lahko mnogo dobrega.
Na vsak način je treba, da tudi pri nas pridemo s postavami proti dobička-željnim razkosevalcem kmečkih posestev na dan. Virtemherški in bavarski zgled sta tudi za nas velikega pomena.
,M
Kmečka velevlast.
Odkar je buknila balkansko - turška vojska, pišejo in govore na vseli straneh: zakaj je Turška .propala in bo morala nazaj v Azijo, zakaj so balkanski Slovani, posebno Bulgari, dobili tako sijajne zmage, da so postali nova velesila v Evropi. Od vsega, kar so razni ljudje napisali, je najbolj znamenit spis nekega visokega nemškega častnika, ki jo bil več kakor 20 let v Carigradu, ki je na lastne oči opazoval življenje na Balkanu in vrlo dobro pozna Turke in Bulgare.
Mož piše sledeče:	.
Na Balkanu je nastala nova velevlast. Ta je Bulgarska. Ali veste, kak fina je ta velevlast? Ni trgoVska kot jc Angleška, ni obrtna kakor je Nemčija, ni meščanska kakor je Francoska, ta velevlast je kmečka, kateri ni para na svetu.
Bulgari so narod, ne posebno velik, tudi zemlje imajo primeroma malo, ali s svojo pridnostjo so nadomestili to, kar jim manjka na številu in prostoru. Bulgar ne ceni ne gospodstva, ne bogatstva, ne telesne moči, ne lepote, a nad vse ceni pridnost in delo. Samo kdor dela, marljivo dela, ta je v očeh Bulgarov pravi človek.
Bulgaru ni ne za zabavo, ne za komedijo, ne za teater; tudi ne pije opojnih pijač, nc vina, ne piva, ne žganja, Sir in mleko, to sta za Bulgare največja slast in tega ima vedno mnogo na razpolago. Po Bulgariji lahko potuješ lahko tedne in mesece, a ne ugle-claš nikjer pijanega človeka. Zato so Bulgari najbolj plodovit narod na svetu; Na Bulgarskem sc rodi razmeroma dvakrat več otrok kakor v Nemčiji.
Bulgar jo tako trezen in željan nauka in izobrazbe, da ni med mladino nobenega človeka, ki bi no znal Citati in pisati in da ima vsak fant nekaj dobrih bulgarskih knjig. V tem so Bulgari prekosili celo napredne Japonce. Zato je pa preprost vojak če-stokrat bolj izobražen in prebrisan kakor turški častnik.
Pravo čudo so pa bulgarsko žene, bulgarsko kmetice. Pridne so kakor mravlja, delavne kakor čebele, pri tem pa tihe, mirne, krotke in potrpežljive. Svoje može spoštujejo kakor neprecenljiv zaklad. Bulgaru je žena največji ponos in najdražje blago. Kaj bi bil Bulgar brez svoje žene? Ona mu hrani premoženje, oskrbuje hišo, redi otroke in mu pomaga pri vsakem dolu. Mnoga in najtežja dela prevzema sama na svoja ramena in vendar ni tožbo iz njenih ust. Bog nas jc ustvaril, pravijo, da delamo, pa si zapojo lepo bulgarsko pesem ali pa zaplešejo pri tem kolo.
Bulgar ne pozna lahkomišljenosti. Ne v petek, nc v svetek, nikdar ni razposajen, kamoli da bi mladina ob delavnikih na večer in ponoči okoli kolo-vratila in zapravljala svojo čast, svoje poštenje in svoje sile. Po svojem poŠt
stenju spadajo med prve narode na svetu. In zakaj je Bulgar tak? Zato, pravijo, ker ljubi Bulgar svojo zemljo tako, kakor švojp glavo. Zejriija ga, redi, zčmlja ga razveseljuje r ' lian jo je prikovan s svojim srcem in svojo ljubeznijo. Bulgari so uzoren, pravi kmečki narod.
Pisatelj nadaljuje: Bulgar je hraber, vztrajen, zadovoljen, sposoben največjih naporov in stradanja, ne da bi pri tem odprl svojih ust. Bulgari, pa tudi Srbi so vlekli z lastno roko v tem boju najtežje topove po takih strminah in pečinah, katerih bi naši gosposki možaki niti peš ne prelazih. Bulgari so v miru kakor v vojski trezni,' Vztrajni, nepremagljivi in potrpežljivi. Doma delajo na polju ob mesečini; nikoli. so ne ustrašijo dela in niti v sanjah ne pride nikomur na misel, da bi končal svoje življenje zaradi tega, ker mora delati. Delo jim jc nad vse na svetu, še bolj kakor Amerikancem.
Takih armad kakor je bulgarska ni veliko na svetu, kakor ni daleč na okoli tako kmečkega naroda kakor je bulgarski.
Kdor liočo imeti sigurno bodočnost, mora iti za bulgarskimi stopinjami.
Hvala Bogu, slovenski kmet je tudi na tej poti, po kateri korakajo Bulgari. Ljubezen do dela, poštenja, zemljo, izobrazbe je tudi njemu lastna. Pred vsem visoko presega Bulgara po svoji iskreni verski zavesti, ki ga spremlja ob njegovem delu, ga vzpodbuja v nesreči in mu vliva tolažbo in veselje v njegovih naporih. Koliko miru, prave sreče in zadovoljstva je doma v naših kmečkih hišah!
To je pred vsem zasluga S. L. S., za katero stoji naš kmet! Kdo se ne spominja onih žalostnih časov, ko je še liberalizem šaril po naši domovini in je stal naš kmet, ob strani kakor stoji berač ob romarskih potih s klobukom v roki in prosil ubogajme! Takrat je stal naš kmet pred gospodo, ki je imela vso v rokah, kakor ubogi Lazar pred hišo bogatina in koprnel po drobtinali, ki so padalo od mize, pa mu še tega niso dali! Zmerjali so ga za zabitega, omejenega človeka, ki je ušel iz svinjaka in so so njegove žuljave roke sramovali. Grdili in zasmehovali so kmečki stan, da sc jc cclo izobražena mladina jela sramovati svojih roditeljev, svojega pokolenja in svojih kmečkih mater! Kadar so prišli kmetje v Ljubljano, takrat so zlili liberalni listi cele kadi umazanosti najnje in jih zmerjati z mežnarji!
Kako sc je vse to maščevalo! Ravno ta napulmjenost, nadutost, prezira-njo našega kmeta in njegovega dela, brezbrižnost za kmečke koristi jih je neusmiljeno vrgla raz njihov sedež, jih zadela kakor blisk z neba, da se šo sedaj ne morejo,prav zbrihtati in pre-vdariti svojega padca. Šc danes sc niso prav zavedli svoje krivde in še danes glasujejo proti vsemu, kar bi znalo našemu kmetu v prid priti 1
In če bi nas kdo vprašal, kje tiči tisti koren-lečen, ki je našemu kmetu stri verige z rok in ga postavil na noge, bi mu odgovorili: Ljubezen do.kmeta in do njegove zemlje!
Oče revežev.
Dne 23. aprila so praznovali v Parizu na Francoskem spomin in stoletnico rojstva Friderika Ozanam, očeta revežev in ustanovitelja Vincencijevih konferenc za podpiranje revežev in siromakov.
Friderik Ozanam se jc rodil dno 23. aprila leta 1813. in je umrl leta 1853., star komaj 40 let, kot vseučiliščih profesor in slaven učenjak. Ozanam ji' bil učen, globokoveren mož, ki je celo svoje življenje posvetil in žrtvoval ubogim. Že kot študent na pariškem vseučilišču je ustanovil v zvezi s svojimi1 tovariši društvo za podpiranje revežev, takozvano Vinceneijevo konferenco. Člani tega društva so hodili po hišah, iskali reveže in zapuščene družine, nabirali zanje darove, jim nosili1 hrano, jih tolažili in skrbeli zanje, da se niso tudi versko izgubili.
Duša tega društva jc bil Ozanam. Leta 1833. je imela ta Vincencijeva konferenca samo 8 članov in je razdelila med uboge 2500 K. Leta 1910. je bilo žo 7500 konferenc s 100.000 člani in razdelilo se je med reveže žo nad 15 milijonov kron. Danes so Vincencijcvo konference razširjene po celem katoliškem svetu in ves svet se spominja' z veliko hvaležnostjo tega blagega moža in očeta revežev.
Tudi na Kranjskem imamo skoro po vseh večjih krajih Vincencijeva konference, katerih člani so zbirajo k tedenskim sejam, sc posvetujejo, kako bi revežem pomagali, jih obiskujejo in jim prinašajo podporo. Želeti bi bilo, da bi osnovali v vseh večjih občinah tako konference, v katerih bi organizirali oskrbo ubogih. Koliko je še revežev po naši domovini, za katere se živ 'krst ne briga in ki od vsega sveta zapuščeni hirajo in umirajo brez človeške tolažbe! Marsikdo teli revežev nima niti obleke, s katero bi si upal v nedeljo v cerkev. Koliko teh siromakov sc tudi versko izgubi in poišče tolažbe v kozarčku šnopsa. Snujmo tedaj Vin-cencijevc konferenco in obvarujmo to siromake dušnega in telesnega propada!
SKADER PADEL.
Vendar enkrat! — Odločni Črnogorci. Meje zaprte. — Napad.
Vse je že pričakovalo, da se Črnogorci udajo. Evropa je že bila prepričana, da jc s svo.io blokado rešila Ska-
Vler pred Črnogorci. Govorilo se jc, da nastane na Balkanu v najkrajšem času 'mir. — Toda naenkrat je pretresla svet vest., da so Črnogorci zavzeli Skader in da so dosegli, za kar so sc borili celih Kost mesecev..Po tolikih izgubah in neuspehih so vendarle zmagali.
Vesti o padcu Skadra so se razširile 23. aprila v svet. Nekaj, dni prej pa ni bilo nikakili poročil. Nikita, kralj Črnogorski, je dal namreč zapreti meje svoje dežele, tako da ni mogla iz Crne-gore nobena brzojavka v svet, ki bi naznanila, da bo Skader kmalu padel. — V tem so jc začelo obstreljevanje mesta, ki je trajalo 48 ur skupaj. Nato sc jo izvršil napad, ki sc je začel v ponedeljek, 21. aprila.
36urni boj.
Boj za Skader je trajal 36 ur. Pri obstreljevanju mesta so zelo pomagali srbski 'topovi. V ponedeljek se je začel napad z bajonetom. Četudi so turške baterije kar cele vrste Črnogorcev drugo za drugo pokosile, so Črnogorci z nepopisnim junaštvom drveti naprej, nc da bi sc ustavili. Najprej so osvojiti Brdico, Taraboš pa se je še držal. Napad na Taraboš jc začela četa bombo-nietalcev. Izgube Črnogorcev so bile velikanske. Zadnje utrdbe na vrhu so se obupno branile, a so končno druga za drugo padle. Črnogorski naskok je bil kakor vihar, ki vse podere, turški odpor pa jc ponehal in končno je zavi-hrala na Tarabošu črnogorska troboj-niea.
Črnogorski manever. — Opis napada.
Izgube.
Neko drugo poročilo tako opisuje zavzetje Skadra: Skader se jc udal po noči od 22. na 23. aprila ob 1. uri po noči. Oblcgovalci so 21. aprila zvečer K;:čeli z vseli strani boj proti Tarabošu In Brdici. Mestu samemu niso priza deli nobene škode. General Martinovič je začel prodirati z 8000 možmi, ki so zasedli zapadno pobočje Taraboša. V jsti noči sc je 6000 mož divizije Vuko-/tičeve neopaženo izkrcalo pri vasi Ški-ja ob jezeru. Ti so začeli napad z druge strani.
22. aprila zjutraj so turške baterije /na Tarabošu začele metati na Črnogorce ogenj iz topov. Vukotič je medtem neopaženo zasedel višino Žogaj, kjer sc je začel boj na nož. Artiljerijski ogenj S Taraboša je cele stotnije Črnogorcev pokosil. Boj je dobil značaj klanja. Čeprav jc padel mož za možem, so črnogorske čete z naravnost fanatičnim navdušenjem drvele čez trupla padlih vedno naprej. Tako so lo premagali utrjeni Taraboš, ki jili je že toliko stal.
Črnogorci so v zadnjih bojih izgubili 3000, Turki pa 5000 mož.
Pogajanja za predajo.
Kmalu v začetku napada jc poslal skadrski sedanji poveljnik Essad paša k Črnogorcem poslanca, ki je Črnogorcem naznanil, da se lioče Essad paša .pogajati o predaji. Šla sta potem v Skader dva črnogorska ^-odposlanca, a
nista za enkrat nič opravila. Ko je bila sila na vrhuncu, je ponoči od torka na sredo (22. aprila na 23.) Essad paša zopet želel sc udati. Sedaj sc jc tudi res udal, a pod pogojem, da sme z vojaštvom oditi.
Essad paša odide v Tirano. — Zakaj so Črnogorci to dovolili?
Črnogorci so bili s pogojem, da Turki odidejo, zadovoljni. Essad paša je zato odšel po zavzetju Skadra s kakimi 25.000 možmi, ki so mu šc ostali od turške vojske v albansko mesto Tirana.
Vzrok, da so Črnogorci sprejeli ta pogoj, je v prvi vrsti ta, ker se jim je mudilo. Hoteli so Skader kolikor mogoče hitro imeti, da ne bi velesile prej z orožjem nastopile proti njim. — Drug vzrok jc pa tudi ta, da ne bi vedeli Črnogorci kam s takim številom Turkov, čc bi jili tudi vjeli.
Iz zgodovine Skadra.
Skader je mesto, ki ima silno lepo lego. Leži ob jezeru, ki sc imenuje po mestu Skadrsko jezero. Obdano je od gričev, ki so bili sedaj močno utrjeni* Prebivalcev šteje mesto okoli 40.000. Večinoma so Albanci. Vere so večinoma mohamedanske, lc ena tretjina je katoličanov. Za katoličane v Skadru je skrbela Avstrija.
Skader je bil žo od nekdaj zelo po membno mesto. Bil je trikrat prestolnica raznih knezov. Pred 2200 leti so vladali tu Ilirci. Te so premagali Rimljani. Ko so prišli v te kraje Srbi, so kmalu osvojili tudi Skader, ki pa se je vsakemu sovražniku dolgo ustavljal. Srbski knezi, vladarji takoimenovanc dežele Zeta, so imeli Skader za glavno mesto. Skader jc bil nato v srbskih rokah 300 let. Kasneje je prišel v roke Benečanov in nazadnje v turško oblast. Zanimivo jc, s kako težavo so Turki vzeli Benečanom Skader. Dvakrat je prišlo nadenj do 100.000 Turkov in ga oblegali mesece, pa ga lc niso mogli vzeti naskokom. Šele pri sklepanju nekega miru so ga dobili. Odkar so zavladali Turki, je mesto izgubilo srbski značaj in poslalo albansko.
EVROPA IN SKADRSKO VPRAŠANJE.
Zmeda. — Kaj mislijo velesile?
Padec Skadra je zmešal štrene ev-ropsik diplomaciji. Mislili so, da bo rešeno to vprašanje, čc pošljejo pred Črnogoro nekaj ladij, a Črnogorci so nakljub vsem ravno sedaj, ob času blokade, vzeli mesto. Diplomati sedaj sami nc vedo, kaj bi storili. Človek bi mislil, da bodo hudo nastopili proti Črnigori, a skoro vse države so proti uporabi sile. A mirnim potom pa ne vedo, kako bi izgnali Črnogorce iz zasedenega kraja. Položaj je za enkrat
čisto negotov.
Rusi, ki so v srcu, če ne na zunaj, vedno na Strani Črnogorcev, pravijo še vedno, da bodo morali Črnogorci pustiti Skader. a sile da se jim
ne sme storiti. K odstopu Ska.dra jih hočejo pridobiti z bogato odškodnino. Francozi in Angleži drže z Rusi. Končno dobe Črnogorci naj bržc vsaj bogato odškodnino, čc ne samega Skadra. „
Avstrija in Črriagora.
Edina država, ki je odločno proti Črnigori, je Avstrija. Ta hoče na vsak. način, da naj bo Skader albanski. Zato je padec Skadra dunajske diplomate zelo razburil. Poslali so na velevlasti dopis, v katerem zahtevajo, da naj Evropa proti Črnigori najstrožjo nastopi. Če ne bi Črnogorci pustili Skadra, da naj da Evropa Avstriji poblastilo, da izžene Črnogorce iz Skadra.
Konferenca poslanikov. — Potrpljenje.
Ko so dobile države avstrijski dopis, so se zbrali v Londonu poslaniki vseh velesil in se dve uri posvetovali. Svet jc pričakoval kakega posebnega sklepa, a končno se je zvedelo, da so le vsi izjavili, da so velesile složne. Šele kasneje se mislijo domeniti o korakih proti Črnigori.
Nikita se ne umakne.
Položaj zelo otežujejo vedne izjave Črnogorcev, da sc nc umaknejo iz Skadra. Vse vprek trdijo, da bodo morale velesile preko njih trupel korakati v Skader. Tudi kralj Nikita je izjavil, da sc za nobeno ccno nc umakne. Da to svojo trditev okrepi, je sklenil, da se z vso rodbino preseli s Celinja v Skader.
DRUGI DOGODKI NA BALKANU.
Spor med Srbijo in Bulgarijo.
Iz zadnjih poročil jc razvidno, da sc je razmerje med zavezniki znatno izboljšalo. Srbi so postali, kakor jc videti, ponižnejši in hočejo priznati Bulgarom krvavo zasluženi del Makedonije.
Bulgarski vladni list »Mir« je pozval Srbe, naj objavijo pogodbo, ki so. jo sklenili Srbi in Bulgari pred vojno. Iz te pogodbe je namreč razvidno, da so se Bulgari držali vseh obveznosti in izpolnili vse, kar so bili dolžni. Zato so pa morajo tudi Srbi držati pogodbe. Srbi pogodbe niso upali objaviti.
Na Srbijo je pa najbrž vplivala pomirjevalno tudi Rusija, ker noče, da bi nastal na Balkanu med zavezniki kak boj. Tudi ruski listi pišejo v prilog Bulgarijc. Povtlarjajo namreč, da so Bulgari storili več ko šc enkrat toliko kot Srbi in Grki skupaj. Zato pa jim tudi gre več sveta kot Srbom ali Grkom. Upanje je, da se ves spor mirno reši.
Albanija pod turško nadoblastjo.
Nasprotniki samostojne Albanije so si izmislili sedaj nov načrt. Ker hočejo na vsak način doseči, da nc bi imela Avstrija v Albaniji ničesar govoriti, hočejo, da bi ostala ta dežela po imenu turška. To misel podpirajo tudi Rusi. Albanija bo dala evropskim državam mnogo dela tudi s tem. ker niso
meje še gotove. Srbi in Grki namreč z dosedaj določenimi mejami nikakor niso zadovoljni.
MU Listek "M
V deveti deželi.
Iz nngleSCine po Rider Haggardu prevcl I. M.
(Dalje.)
»Govorimo,« je rekel. »PrVi sel, ki smo vam ga poslali, ni mogel govoriti,« in pokazal jo na glavo, ki je ležala dober korak od nas na tleh — strahovit prizor v mesečini. »Sedaj imam jaz govoriti z vami, če imate ušesa, da slišite; prinašam tudi darila,« in pokazal je z roko na jerbas ter sc nesramno drzno zasmejal.
»Govori,« je velel Makenzi.
»Jaz sem Ligonani (poveljnik) oddelka Masajcev iz Guasa Amboni. Sledil sem s svojimi možmi tem trem be-lokožeem, a bili so preveč prebrisani za nas in posrečilo sc jim je uteči semkaj. Mi imamo prepir z njimi in jili hočemo usmrtiti.«
»Ali res, prijatelj ?« sem menil sam pri sebi.
»Zasledujoč te bele može smo ujeli davi dva črna moška, eno črno žensko, belega osla pa belo dekle. Enega črnih smo ubili - tam na tleh leži njegova glava, drugi pa jc pobegnil. Črno žensko, malo belo dekle in belega osla pa smo vzeti seboj. V dokaz sem prinesel ta jerbas, ki ga je ona imela seboj. Ali ni to jerbas tvoje hčerke?«
Gospod Makenzi je prikimal in bojevnik je nadaljeval:
»Dobro! S teboj in s tvojim dekle-iom nimamo prepihi; tudi ti ne želimo nič žalega storiti, le tvoje črede smo vzeli seboj, kot plen za naše očete doma.«
Pri teh besedah je Makenzi zaje-čal; zelo je namreč cenil svojo živino, ki si jo jc bil zredil z velikim trudom.
»Če izvzamemo tvojo živino, sc ti drugače ne zgodi nič hudega, in to tem bolj,« jc pristavil odkrito sc ozr.ši proti obzidju, »ker bi bilo težko premagati to zidovje. Glede teli mož je pa stvar drugačna. Dan in noč smo jim sledili in moramo jih umoriti. Če bi se praznih rok vrnili v svoje krale, bi sc nam vsa dekleta rogala; zaradi tega morajo umreti, naj velja, kar hoče.
»Glede tega imam za tvoja ušesa nek svet. Nič žalega nočemo storiti malemu dekletu. Prelepa je in še vrh tega pogumna, Daj nam enega teh treh mož — življenje za življenje in izpustimo jo, po vrhu pa damo še črno žensko. Samo enega zahtevamo, nc vseh ti«eli. Da umorimo še druga dva, že dobimo priložnost. Jaz niti izbirati nočem, katerega bi rad imel, dasi bi najrajši tega veliketra,« in pokazal je Vojnoviča. 41
»Močan jc videti in umiral bi bolj počasi.«
»In če rečem, da ne dam nobenega?« je dejal Makenzi.
»Ne, ne reci tako, beli človek,« je odvrnil Masajec, »ker drugače tvoje dekle jutri zarana umrje, in ženska, ki je pri njej, pravi, da nimaš nobenega drugega otroka. Če bi bila starejša, bi si jo bil vzel kot strežnico; ker pa je čisto mlada, jo umorim s svojo lastno roko — da, prav s to-le sulico. Prideš lahko gledat, če te je volja,« in divjak se je zakrohotal vzpričo svojega surovega dovtipa.
Ves ta čas sem hitro premišljeval, kakor se navadno godi v stiskah, ter prišel do zaključka, da bi sebe zamenjal za Rozalko. Skoraj si ne upam izreči te stvari, ker se bojim, da me ne bi napačno razumeli. Nikar naj nikdo ne misli, da je bilo pri tem kaj junaškega ali kaka druga neumnost. To je bila le stvar zdravega razuma in pravičnosti. Moje življenje jc bilo staro in brez vrednosti, njeno pa mlado in dragoceno. Njena smrt bi gotovo spravila v grob tudi njenega očeta in mater, zaradi moje smrti bi pa prav nihče ne bil na slabšem. Dalje sem bil prav jaz vzrok, da je uboga deklica prišla v tak položaj. In nazadnje je mož bolj zmožen umreti na tak posebno okruten način nego ljubko, mlado dekletce. Vse to in še več drugega mi jc rojilo teh malo sekund po glavi.
»Dobro, Makenzi,« sem rekel, »povejte temu človeku, da se jaz zamenjam za Rozalko; zahtevam pa, da mora biti prej tukaj doma na varnem, predno me umore.«
»Ka-aj?« sta se začudila Vojnovič in Tomič obenem. »Tega pa no boš storil.«
»Ne, ne,« je rekel Makenzi, »nočem, da bi imel kri kakega človeka na svojih rokah. Če je božja volja, da mora moja hči umreti tako strašne smrti, zgodi naj se. Vrl možak ste in plemenit mož, Borovski, a tega dejanja vam ne dopustimo.«
»Če nič drugega ne pomaga, poj-dom,« sem rekel odločno.
»Stvar je važna,« je rekel Makenzi ter so obrnil k Masajcu, »zalo jo moramo malo premisliti. Jutri zjutraj ob zori dobiš odgo.vor.«
»Naj bo, beli mož,« je odgovoril divjak malomarno. »Pomni le, da se tvoja mala cvetka nikdar ne razcvete
v	rožo, če pride tvoj odgovor prepozno. Menil bi, da nas hočeš s tem izgovorom prekaniti in ponoči napasti; a od ženske, ki jc pri tvoji hčeri, vem, da so odšli tvoji možje na obrežje k reki in da imaš doma le dvajset mož. Ni modro, beli mož,« je pristavil in se nasmejal, »obdržati doma tako malo mož. Zdaj pa lahko noč, lahko noč tudi vam,
vi	drugi beli možje, ki boste kmalu za vedno zaprli svoje oči. Jutri ob zori pričakujemo odgovora. Če ne., potem se zgodi, kakor sem rekel.«
Masajec. sc je obrnil proti Umslo-pogasu, ki ie ves čas stal za vrati ter
mu ošabno zapovedal: »Odpri mi vrata, človek, pa hitro!«
To je bilo preveč za potrpežljivost starega glavarja. Zadnjih deset minut so se mu kar sline cedilo po tem ma-sajskem ligonaniju, zato ni mogel prenesti te ošabnosti; Položil jc roko na Masajcevo ramo, ga zgrabil in zasukal tako, da sta si zrla drug drugemu v obraz. Nato je približal svojo glavo lik do zlobnega, s perjem obrobljenega divjakovega obraza in zarenčal z zamolklim glasom:
»Ali me vidiš?«
»Da, vidim te.«
»ln vidiš tudi to-le?« in pomolil mu jo inkozikas (sekiro) pod nos.
»Da, vidim lo igračo; pa kaj za
to?«
»Ti masajski pes, I i prešerni meh, ti lovilec majhnih deklet, s to igračo ti razsekam ud za udom. Dobro je zato, da si glasnik, odposlanec, sicer bi žo sedaj raztrešči tvoje ude po travi.«
Masajec jc stresel svojo dolgo sulico in se dolgo in glasno nasmejal; nato pa je odgovoril: »Želel bi, da bi si stala drug drugemu v dvoboju nasproti in bi mogli videti,« in zopet so je nasmejal ter se obrnil, da bi odšel.
»Ne boj se, stal mi boš nasproti v boju,« je odvrnil Umslopogas z istim usodepolnim glasom. »Stal boš nasproti Umslopogasu, iz krvi llakov, iz rodu Amazulu, poveljniku polka Nkombasi, kakor jih je žo mnogo poprej ter se priklonil pred inkozikas, kakor se jih ie že toliko. Le smeji.se, lo smeji! Jutri zvečer pa se bodo smejali šakali, !<<j bodo obirali tvoje kosti.«
Ko je ligonani odšel, je prišlo enemu izmed nas na misel, odpreti jerbas, ki ga je bil oni prinesel v dokaz, da ju Rozalka v resnici njihova ujetnica. Privzdignivši pokrov smo našli v njem prekrasno lilijo v polnem cvetu in docela nepoškodovano, zraven nje pa košček mastnega papirja, na katerem jo bilo s svinčnikom napisano:
»Predraga oče in mati! Masajci so nas ujeli, ko smo se vračali z lilijo domov. Skušala sem pobegniti, a nisem mogla. Toma so ubili, drugi pa jim je ušel. Meni in strežnici niso storili nič žalega, pravijo pa, da naju zamenjajo za enega iz Borovskijeve družbe. Jaz nočem prav nič vedeti o tem. Ne pripustile, da bi le eden dal življenje zame. Poskusite jih napasti ponoči. Zaklali so tri voliče in se nameravajo gostili. Če pride do tega, da me umore, spominjajta se me, predraga oče in mati. Zelo me je strah, vendar zaupam v Boga. Več se ne upam pisati, ker„ so me žc zapazili. Z Bogom! — Rozalka.«
Na drugi strani pa jo bilo v naglici napisano: »Pozdrav gospodu Borovske-mu. Ker prinesejo jerbas domov, dobi lilijo.«
Ko sem prebral le besede, ki jih je napisalo to vrlo malo dekle v uri nevarnosti, ki je bila tako blizu in lako . grozna, da bi celo močan možak izgubil pamet, priznam, da sem se zjokal in sem še enkrat prisegel v srcu, da ne
umrje, dokler mi je mogoče dati svoje življenje, da jo rešim.	....
Nato smo začeli hitro in skoraj silovito razmotrivati cel položaj. P o no-•vil sem svojo izjftvo, da hočem iti, in yopet me je Malienzi zavrnil, in zopet sta Vojnovič in Tomič kot prava zvesta prijatelja prisegla, da gresta z menoj, če v resnici pojdem ter umrjeta ramo ob rami z menoj.
»Neobhodno potrebno je, da nekaj poskusimo, predno se začne daniti.«
»Torej napadimo jili z vso močjo, ki jo imamo na razpolago, in poskusimo srečo,« je rekel Sergij Vojnovič.
»Tako je,« je zamrmral Umslopo-gas v zuluškem jeziku; »govoril si kot vrl možak, Inkubu. Česa pa se je treba bati? Vsega skupaj je dve in pol stotini Masajcev. Koliko je nas? Gospodar ima dvajset mož, ti, Makumazan, pa jili imaš pet, in poleg tega je pet belih mož — to je vsega skupaj trideset niož .—r popolnoma dovolj. Poslušaj, •Makumazan, ti, ki si izveden in izkušen v vojski. Kaj pravi dekle? Ti ljudje .bodo jedli in se veselili. Dajte, da bo to njihova pogrebna pojedina. Kaj je rekel pes, ki ga upam posekati, predno dan zašije? Da ne pričakujejo napada, ker nas je tako malo. Ali poznaš stari kral, kjer so se ti ljudje ustavili? Videl sem ga davi. Tako-le je tam,« in narisal je na tleh podolgasto okroglo črto. »Tukaj je veliki vhod, zastavljen s trnje vini grmovjem in odprt proti strmini. Veste, Inkubu, ti in jaz ga branimo proti sto možem, ki bi liotcli skozi.
»Poslušajte, tako naj se vrši boj. Kakor hitro se začne nekoliko svitati, nc prej, ker bi bilo pretemno, ne pozneje, ker bi potem že vstali in nas zapazili, — naj se splazi Bugvan z desetimi možmi h gorenjemu koncu kra-la, kjer leži ozki vhod. Tiho, brez šuma naj pobijejo straže ter bodo vsak čas pripravljeni. Potem dovoli, Inkubu, da sc splaziva midva pa en askari — tisti s širokimi pleči, ki je vrl možak — k velikemu vhodu, ki je napolnjen s trn-jevim grmovjem, pobijemo ondotno stražo ter se razpostaviva pri vratih vsak na eni strani, eden pa nekaj ko-ri!kov dalje, da prime tiste, ki bi hoteli skozi. Tukaj sem se obrne naval. Tako nam ostane še šestnajst mož. Razdelimo to četo v dva oddelka; z enim poj-tlcš li, Makumazan, z enim pa naš gospodar, Oboroženi naj bodo s puškami, cn oddelek liaj gre na desno stran kra-3a, drugi pa na levo. In kadar boš ti; Makumazan, zamukal kot vol, naj začno vsi streljati na speče; vendar naj zelo pazijo, da ne zadenejo malega dekleta. Potem naj zažene Bugvan s svojimi ljudmi bojni krik, preskoči zid in napade speče Masajce. In zgodilo se bo, tla bodo še omamljeni od preobile jedi in spanja, pa presenečeni od streljanja in padanja tovarišev planili pokonci in drli proti izhodu, ki je zadelan s trnjem. Tukaj jih bodo podiral« od obeh strani krogle, in tam bomo čakali Inkubu, jaz in askari tistih, ki proderejo skozi. Tak je moj načrt, Makumazan: če imaš boljšega, pa povej «
Ko je končal, sem raztolmačil ostalim tiste dele tega načrta, ki jih niso merda dobro razumeli in vsi so pritrjevali mojim besedam, ka sem izražal največje • občudovanje spretnemu-načrtu, ki ga je osnoval stari Zulu.. Po kratkem posvetovanju smo se odločili, da sprejmemo načrt v celoti, ker je bil edini mogoč v danih okoliščinah in nam je dajal največ upanja na zmago. Z ozirom na premoč in značaj naših sovražnikov je bilo to upanje seveda le majhno.
»Oj, stari lev!« sem rekel UmslO-pogasu, »ti prav tako dobro veš, kako sovražnika čakati kakor kako ga ugrizniti, kdaj ga zgrabiti prav tako, kakor kdaj ga objeti.«
»Da, da, Makumazan,« je odgovoril. »Že štirideset let sem bojevnik in sem videl mnogo. Lep boj bo to. Kri voham — povem ti, da voham kri!«
ŠESTO POGLAVJE.
Dolga noč.
Lahko si mislimo, da so Maken-zijevi ljudje pri prvem pogledu na tega Masajcii pribežali za močno zidovje, kjer so sedaj sedeli v malih gručah in preplašeni govorili o strahovitih Ma-sajcili, njihovih čudnih navadah in o usodi, ki jih čaka, če se divjakom posreči vzeti to močno zidovje.
Takoj potem, ko smo sc domenili glede načrta, kakor ga je bil nasveto-val Umslopogas, je Makenzi poslal štiri razumne dečke, stare do 14 let, na različne kraje, odkjer so mogli opazovati Masajce, z naročilom, da od časa do časa poročajo, kaj se godi. Druge dečke in ženske je razpostavil v presledkih ob zidovju, tla se tako zavarujejo proti vsakemu nenadnemu napadu.
Gospodar je nato poklical k sebi tistih dvajset mož, ki so bili oboroženi, in naše štiri askare ter jih resno nagovoril. Bil je ganljiv prizor, katerega ne pozabi tako hitro, kdor mu je bil priča. Tik poleg drevesa je stala krepka postava gospoda Makenzija; ptn roko je imel iztegnjeno, z drugo se je opiral ob orjaško drevo, in na odkritem, prijaznem obrazu mu je bila videti skrb, ki ga je razjedala. Poleg njega je sedela njegova žena, zakrivajoč z rokami svoj obraz. Na drugi strani je bil Alfonz, ki je bil videti zelo nezadovoljen, za njim pa smo stali mi trije z Umslopogasom v ozadju, ki se je kakor p» navadi;opiral	sekiro.
Pred nami je stala, gruča oboroženih mož — eni so imeli puške, drugi sulice in ščite — in z napeto pazljivostjo so sledili vsaki besedi, ki je prihajala iz gospodarjevih ust. Bleda mesečna svetloba, ki je prihajala skozi košate veje, je tlajala celemu prizoru nekaj čarobnega, otožno ječanje vetra med tisoči in tisoči smrekovih igel pa je še- -poveča valo potrtost in žalost.
»Možje,« je rekel gospod Makenzi, potem ko jim jo ja'sno razložil vse okol-nosti ter jim pojasnil naš napad, »možje, dolga leta sem vam bil dober prijatelj, vas ščitil, učil, čuval pred škodo
vas in vaše domove in dobro se vam je godilo pri mpni. Videli ste leto za letom rasti mpjega otroka -— vodno lilijo, kakor ji. pravite. Igrala se je z vašimi otroci, .vam pomagala streči v bo>. -lczni, in vi ste jo radi imeli.«
»Tako je,« se je oglasil debel glas, »in umreti hočemo, da jo rešimo.«
»Iz vsega srca se vam zahvaljujem — iz vsega srca. Prepričan sem, da boste zdaj v tej težki uri, zdaj, ko je v nevarnosti njeno mlado življenje pred divjimi, krvoločnimi ljudmi, storili vse, kar je v vaših močoh, da jo rešite ter tako mene in njeno mater obvarujete, da nama ne poči srce. Pomislite tudi na svoje lastne žene in otroke. Če umrje ona, nas napadejo tukaj, in če se nam v najboljšem slučaju posreči odbiti tukaj napad, je gotovo, da vam uničijo hiše in vrtove ter odpeljejo seboj vašo živino in imovino. Dobro veste, da sem miren človek. Vsa ta leta, kar sem med vami, nisem niti enkrat dvignil svoje roke, da bi prelival človeško kri; ali sedaj je drugače, sili nas nevarnost,-in zato rečem: borite se, borite se pogumno!«
»Dovolj, gospod,« je rekel isti debeli glas, »prisegamo. Naj umremo mi in vsi naši in naše kosti naj bodo šakalom v hrano, če prelomimo svojo prisego. Nekaj strašnega je udariti, ker nas je tako malo proti tolikemu številu, a storiti hočemo vse, in če treba, tudi umreti. Prisegamo!«
»Tako je, lako pravimo vsi!« se jo glasilo od vseh strani.
»In tako pravimo tudi mi vsi,« sem rekel jaz.
»Veseli me,« je rekel gospod Makenzi; »vrli možje ste, na katere se smem zanesti. Zdaj pa, prijatelji -— beli in črni, vsi skupaj — pokleknimo iu prosimo Njega, v kojega rokah je paše življenje-, tla nam dodeli moč, da zmagamo v boju, ki nas čaka ob zori.<;
Nato jc pokleknil in za njim vsi, razen Umslopogasa, ki je naslonjen na svojo sekiro stal v ozadju. Silni stari Zulu ni poznal drugega Boga razen svojo bojno sekiro.
(Dalje prih.)
Leto (812.
(Doživljaji, francoskega vojaka.)
. (Dalje.)
Začel sem mu pripovedovati svoje doživljaje v kleti, kako sem se izgubil, o godbi pa si nisem upal ničesar črh-niti, ker sem se bal, da se mi bo tovariš smejal, češ, da sem bolan. Prosil me je, naj ostanem pri njem, kar sem storil zelo rad in kar sem bil sklenil že poprej. Vprašal me je, zakaj sem tako zavpit, in ko sem mu povedal in omenil, kako sem" padel z obrazom ravno na mrtvečevo obličje, je rekel: »Ubogi revež, kričal si tedaj od same groze, kajne?« — »Ne, tega ne,« sem odvrnil, »ampak zato, ker sem se ob padcu prav
51
pošteno pobil.« — »No, glej, to je bila zale vendar sreča,« se je norčeval, »kajti če bi ne bil tako',glagpo zavpil, bi ne' tikdobii mene.«
IVičakovaje korpprala in nosačev sva se pogovarjala in korakala semin-.tja, da se ogrejeva. Na kožuhu eden tik drugega ležeča bolnika sta že hropela kakor v smrtnem boju, kar se zopet oglasi skrivnostna godba, a mnogo bližje. Opozorim tovariša in mu povem, da slišim sedaj že v tretjič te bajne glasove; odgovoril mi je, da se je tudi njemu enako godilo in da je poleg tega čul tudi vrišč in hrup, ki ga je povzročal ali pekel ali pa ljudje, ki so rporali biti obsedeni.
»Toda,« pristavi tiho Belok ves potrt, »veš, prijatelj, neka groza me obhaja pri teh glasovih; zde se mi kakor mrtvaška godba, čuj, v nekaj dneh unirjem tudi jaz, prav tako, kakor ta ilva reveža tukaj. Vendar božja volja naj se zgodi!« jc nadaljeval po kratkem molku, »če bi lc ne bilo treba toliko trpeti, preden pride smrt.«
Jaz sem molčal, kajti nič čudnega ni bilo, če so orgelski glasovi v zvezi z našo okolico vzbujali v duši tako temne misli. V turobnem molku sva poslušala; čez nekaj časa zašepeta Belok: »Ne vem, kako je to, meni se vedno zdi, kakor bi godba prihajala odzgoraj.« Imel je prav, kajti v resnici se je glasilo kakor bi bila godba nad našimi glavami. Naenkrat je zopet utihnila in hkrati jc globok bolesten vzdih vznemiril bajno tišino; bil je to zadnji zdih-ljal enega izmed revežev, ki sva ju čuvala.
Knralu nato jc dospe) korporal z osmimi možmi; naložili smo še živega bolnika in odšli smo proti mestu.
Bilo je med prvo in drugo uro zjutraj; mraz je bil nekoliko odjertjal, a jaz sem bil tako zdelan, da sem se opotekal in le s težavo dohajal Beloka, ki me je vodil za podpazduiio.
Prišli smo do točke, kjer so se naša pola ločila in sem moral zapet sam dalje. Belok mi je nekoliko pojasnil, kam naj krenem in po katerih potih naj hodim, da pridem do cilja. Zaspan, skoraj z zaprtimi očmi sem se opotekal naprej. Kar naenkrat jih pa zopet odprem, kajti jasnejše kakor prej so zopet za-dolieli glasovi orgel, in v smeri, iz katere so prihajali,'zagledam odsev luči. Nanovo poživljeil stopam proti luči, a ker v Od i ;rot, ufiVzdol, mi izgine zopet izprec 6W V.'dn6 sledeč zvokdm godbe, pridem konečno mimo nekaterih podrtih hiš do nizkega zidu, za katerim zagledam razsvetljeno cerkev in iz te bo sc glasile orgle.
Da hi se z iskanjem vhoda še bolj no utrudil, splezam na zid in na drugi strani s puško pomerim globočino. Ker je znašala visokost, le tri do Štiri Čevlje, skočim na tla, zapazim pa takoj, tla je zemlja polna kotanj. Opirajoč se na puško, stopim nekaj korakov naprej Tni sedttj"nii je poslalo.jasno, da neprestano stopam preko človeških trupel, ki (ii
so bila le lahno pokrila s snegom. Mojo v sneg še vdirajoče noge so pogosto obtičale med rokarni ali nogami mrtvecev, ki so, kakor sem počasi dognal, ležali v urejenih vrstah. Prišel sem končno do cerkve. Zdelo se mi jc, kakor bi Čul mašo zadušnico. Mrzel pot me oblije in kakor brezumen planem naprej in dospem konečno do cerkve; stopam ob njenem zidu dalje in pridem do vrat, skozi katera se jc valil gost dim. Vstopil sem in zagledal človeške postave, ki so se mi v gostem dimu zdele kakor duhovi. Petje in godba sta trajala še dalje, kar skoči ena izmed postav proti meni in zakliče: »To jc vendar naš sergeant!« — To mi jc bilo v veliko tolažbo; bil sem pomirjen. V tej čudni družbi sem namreč spoznal več vojakov naše slotnije in sicer v prav veselem razpoloženju. Samega presenečenja nisem še zinil niti besedice, a eden vojakov mi že prinese srebrno kupico, polno žganja; sedaj sem uganil, odkod je prihajala njihova ve-' sclost; vsi do zadnjega so bili dobre volje.
Mož, ki me jc prvi pozdravil, mi je* pripovedoval, da so bili pri prihodu v; mesto razposlani na delo, a. pri tem jim' je bila sreča mila, da so odkrili zalogo, ki je bila skrita v cerkvi. Ni bilo sicer' mnogo, a zanje dragoceno. Našli so sodček, poln žganja, vrečo riža in več različnih kožuhov in toplih kap, kate-' re šo si takoj, kakor hitro so se v cerkvi sešli, razdelili med seboj in oblekli. Ker so bili sedaj jako različno našemljeni in ker jih je obdajal gost dim, zalo se mi jc pri vhodu zdelo, da vidim pred seboj pravcate duhove, zlasti šc zalo, ker so hkrati tako skrivnostno in turobno donele cerkvene orgle. Sedaj Sem tudi izvedel, da jc godel na orgle, nek polkovni muzikant, ki je sedal za inštrument vedno med presledki, ki jih je delal med pitjem.
Ker so tovariši hoteli, naj bom tudi jaz deležen njihovega plena," sem dobil krasno kapo iz kože črne lisice in porcijo riža. Kapo sem takoj pokril, riž pa skrbno zaprl v svoj telečnjak. Nato sem se zieknil po deski ob ognju, da bi zaspal. Komaj pa sem se na tleh udobno uravnal, kar nastane pred vratmi silen ropot, spremljan od vpitja in klet-vin. Šli smo gledat, kaj to pomeni. Bilo je šest mož z vozom, katerega je vlekla izstradana konjska mrha. Na vozu je ležalo tta®"trupel; ki so^bila riaihenjena, da jih {^cerkvijo poleg drugili bejo v Sneg, ttfer je bila Zemlja tako trdo zmrzla, da ni bilo mogoče izkopati grobov vanjo. Ljudje so se jezili, češ, čo bo šlo tako naprej, kmalu ne bodo več vedeli, kam z brezštevilnimi mrtveci. Vse cerkve, razen te, so porabili kot bolnišnice in so. natlačene bolnikov do zadnjega kotička, toda ker jim manjka potrebne postrežbe, ntrjejo kfi-kor muhe. Teh šest mož je prosilo, da bi smeli ostati Čez noč-pri riasT; pripeljali so konja v cerkev in legli iia tla.
Ko so se duhovi zopet pomirili, sem zaspal in spal ob toplem ognju prav
dobre, dasi so me semintja dražile požrešne uši, ki niso bile še nikdar tako živahne, odkar so se bile pri meni naselile. Do sedaj, dokler sem spal v, mrazu na prostem, so bile precej pokojne, kakor hitro pa so začutile dobro-dejno toploto, so se hitro spravile na delo, nad mojo ubogo kožo, da ne zamude ugodne prilike, ki sc jim je nudila.
Ni se bilo šc zdanilo, ko me zbudi glasen krik. Muzikajil, ki je nazaduješ pri orglali zaspal, si jo na stopnicah, ko jc hotel k ognju, zlomil nogo. V temi! ni zapazil, da, manjka nekaj stopnic, ki so jih vojaki med tem porabili kot' gorivo, in je nesrečno padel na tla. Kaj se je z nesrečnikom zgodilo pozneje, 'iio vem, a skoraj gotovo ga je zadela bedna smrt kakor tisoče in tisoče drugih'.
Proti jutru sem opazil, kako so moji tovariši skoraj vsi stali ob ognju in pekli meso. Vprašal sem jih, kje so ga dobili, in odgovorili so mi, da so potolkli pogrebniškega konja, češ, člo.i vek mora vendar živeti.
Eno uro pozneje, ko je bila že do-t bra četrtina suhe mrhe zdrčala v gladile želodce, so pogrebniki, ki šo doslej! spali, zapazili, kaj se jo zgodilo. Togo-tili so se nad nami in nam pretili, da sc hočejo poštene maščevati, a mi smo popolnoma mirno jedli dalje in se delali, kakor bi se nas celo zmerjanje prav nič ne likalo, in se le jezili nad suhim in žilavim mesom. Možakarji so nas vsi raztogotoni zapustili in iz maščevalnosti zastavili cerkvena vrata z mrliči, tako da smo morali preko njili na prosto.
Bilo je ob sedmih, ko se mi jc zdelo, da bi bilo čas, da se s svojimi štirinajstimi možmi, ki sem jih našel tukaj, vrnem domov.. Rekel sem jim, da jih hočem v pravilno urejeni četi peljati proti domu in naj se zato pripravijo, da odidemo. Ko se je to zgodilo,' smo zapustili cerkev, ki še jc začela tedaj polniti z novimi prišleci, to je bohiiki in drugimi ljudmi, da dobijo tukaj boljše zavetišče. Trupla, ki so zapirala; •vhod, jih niso prav nič vznemirjala; stopali so preko njih, kakor bi bila lesena.
Med potjo sem svojim ljudem začel pripovedovati o roparski jami, v katero sent bil ponoči zagazil, in jim stavil, predlog,. da bi bilo dobro, obiskati jd pri belem dnevu. Bfli so takoj pripravljeni in krepili snlp v ono .smol*. Brez težav sefti "sed&f $oilh#\hr našel poi iii v kratkeili smo stali pred durmi kleti. Bila so zaprta, in ker se na naše trkanje niso odprla, smo jih razbili. Zal, tičkov ni bilo več v kletki. Našli smo le onega Nemca, ki me je hotel vreči iz kleti, a bil jc pijan kakor klada. Popolnoma razočarani smo morali zopet odriniti, kajti tudi okrog ležeča torbo in telečnjaki šo bili prazni.
Ko smo sc vračali domov, sem poleg drugega na svoje veliko začudenje tudi.opazilj da sem ponoči pri vsem svojem utrudljivem kolovrateuju neprestano hodil okrog cerkve, ne da bi
prišel clo nje. Sedaj na poti sem tudi spoznal, kako nepremišljeno in nespametno je bilo moje ponočno potovanje, kajti kmalu nalo, ko smo zapustili klet, sem zagledal prihajati proti nam podčastnika, v katerem sem na mestu spoznal svojega iskanega prijatelja. Padel sem mu okrog vratu, a on me ni takoj spoznal, ker sem se bil med tem, odkar se nisva videla, precej izpreme-nil. Drug drugega sva iskala; pravil mi je, da je že eno uro po našem dohodu v Smolensk vprašal pri polku po meni, da bi me peljal v svoj stan, kjer je bil že pripravil zame tople juhe in mehko slamnato ležišče. Sedaj je šel z menoj in preživela sva cel dan skupaj v pogovorih o minulih dneh; pri tem mi je skrivaj, da niso videli drugi, dal kos goveje pečenke in kos kruha, katerega sem s pečenko vred po triindvajset dnevnem pomanjkanju in gladu pogoltnil kakor volk.	(Dalje.)
Dom in svet.
Kranjski deželni železniški svet jc
22. aprila sklenil, da se železniško ministrstvo naprosi, naj vse ukrene, da se čimpreje odpravijo neznosne razmere na ljubljanskem južnem kolodvoru in zgradi nov kolodvor. Dalje je sprejel predlog komerčnega svetnika Povšeta, da naj bi osebni vlaki s kamniške progo prihajali na južnožcleznični kolodvor, oziroma odhajali s tega. Dalje sta bita sprejeta predlog dr. Lampeta, da se čimpreje vpelje na dolenjski železnici brzovlak in predlog poslanca Perhavca, da se čimpreje zgradi vipavska železnica. Za predsednika Je bil namesto odstopivšega glavarja Šuklje-ja izvoljen dr. Šusteršič.
Katere glasovnice so veljavne pri občinskih volitvah na Kranjskem, t t pravno sodišče jc izreklo o veljavnosti glasovnic pri občinskih volitvah na kranjskem sledečo sodbo: 1. Veljavne so samo one glasovnice, ki jih da župan dostaviti volilnim upravičencem; glasovnice, ki si jih volilci neposredno preskrbe od deželnega odbora, so neveljavne. 2. Veljavne so vso z občinskim pečatom opremljene glasovnico.
Razdeljevanje vzrejevalnlh podpor za teleta sc jc preložilo na poznejši čas.
Gospodinjska tečaja se zaključita 5. maja na Brdu in na Kovih. Isti dan še prične gospodinjski tečaj v Tržiču.
Duhovniške vesti. Premeščeni so irg.: Valentin Mihelič, župni upravitelj na Kočevski Planini (Stockcndorf) za kaplana v Črmošnjice; kaplan Franc Skvarča iz Črmošnjic na Kočevsko Planino za župnega upravitelja; Ignacij Oberstar iz Bohinjske Bistrice v Sodra-žieo; Viktor Kragl iz Sodražice na Bohinjsko Bistrico; Josip Bambič iz Polhovega Gradca na Koroško Belo; Franc Sedej s Korbške Bele v' Polhov Gradec. — Pokojnina je dovoljena g. Nikolaju Križaju, župniku v Ovsišah.
Avtomobilna zveza Celje—Ljubljana. Avtomobil na državni cesti Celje— Ljubljana začne voziti dne 1. maja. Odhod iz Celja ob pol 8. uri zjutraj, dohod v Ljubljano ob 11. uri dopoldne, Odhod iz Ljubljane ob 3. uri 15 minut popoldne, dohod v Celje ob 6. uri 30 m. zvečer. Promet bo oseben in tovoren po potrebi. Avtomobil je pokrit. O Binko-štili pride v promet šc drugi voz, ki bo namenjen samo osebnemu prometu. Vsak voz bo imel prostora za 18 do 20 oseb.
Avtomobilna zveza Postojna—Vipava—Gorica. Z dnem 1. julijem t, 1. prenehajo voziti med Postojno i.i Gorico staroveški poštni vozovi in mesto njih pričnejo voziti elegantni in moderni avtomobili. Te poslednje jc sedanje podjetje vozne-pošto že naročilo. V vsakem avtomobilu bo prostora za 28 oseb, in sicer 18 sedežev in 10 stojišč. Vozovi bodo najmodernejši — pozimi laliko zakurjeni. Vozni red še ni določen, a toliko je gotovo, da bo obojestranska dvakratna zveza. S to zvezo bo potovanje skozi vipavsko dolino veliko olajšivio.
Knez Robert Windischgraetz umrl. Na Dunaju je umrl pretekli torek knez Robert Windischgractz, brat kneza Er-nesta VVindischgraetza, posestnika na Bledu. Učakal je 82 let. Pokojni je bil tih, blag človek, globokoveren, vnet katoličan, ves navdušen za Avstrijo in velik prijatelj Slovencev, o katerih se je tna najvišjih mestih zelo pohvalno izražal. Udeležil se je s svojim bratom Ernestom z veseljem tudi naših slovenskih katoliških shodov.
Veleposestnik Mazzele, velik politični nasprotnik S. L. S. in večkratni kandidat pri raznih volitvah na Belokranjskem, je prodal, kakor se sliši, nekemu Čehu svojo graščino na Krupi na Belokranjskem in se misli naseliti v Ljubljani.
Slovenski delavec postal milijonar. Stavbinski delavec France Radovič na Gorenjskem je dobil uradno obvestil', da mu jc neki v Kapstadtu umrli sorodnik zapustil premoženje, vredno en milijon kron.
Kongres hrvaških in srbskih čebelarjev iz kraljevine Hrvaške in Slavonije bo začetkom meseca septembra v Karlovcu. Takrat bo v Karlovcu tudi gospodarska razstava.
Prvi avstrijski protialkaholni kongres je.sklican na Dunaj. Zborovanje se vrši 3. in 4. maja. Kot, govornik nastopi tudi konzistorialni svetnik gosp. J. Kalan. Za mladino bo imel govore vseučiliški profesor iz Gradca prof. dr. Ude.
Kongres čeških katoličanov. Zastopniki čeških katoliških strank so sklenili, da skličejo na jesen v mestu Kolin veliko zborovanje čeških kat,pli-> čanov.
Predarlsko — vzorna dežela. Ko jc
bil nedavno pri avstrijskem cesarju na Dunaju sprejet v avdijenci cesarski namestnik za Tirolsko in Predarlsko, grof Toggcnburg, se je cesar prav po-
sebno pohvalno izrazil o delovanju prcdarlskega. -'eželnega zastopa ter je imenoval Predarlsko vzorno deželo. Na čelu te debele stoji deželni glavar llhomberg, ki je vzoren in Ugleden katoličan ter vodi vrhovne posle te lepe dežele že 23 let. Tudi veČina poslancev je krščanskih socialccv, ker je prebivalstvo — kakor pri nas na Kranjskem — verno, pošteno in v krščanskem taboru.
Avstrijski prestolonaslednik nad
vojvoda Franc Ferdinand je bival pet tednov v krasnem gradu Miramaru oh tržaški obali pri Trstu. Te dni je zapustil s svr/o družino grad in sc odpeljal na Češko.
Katoliška cerkev na Japonskem. Iz mesta Tokio se poroča, da je imel jezuit P. Vauglian, ki jo znan kot sloveč govornik, predavanje v klubu senatorjev. Povabil ga jc predsednik japonske visoko zbornice, knez Tokugawa. Svojemu predavanju je dal naslov »Skrivnosti razdora v današnjem času.« Navzoči so bili tudi skoraj vsi člani japonske cesarske hiše in mnogo dostojanstvenikov. Jezuit jc s svojim govorom dosegel mnogo vpliva in uspeha.
Sleparja, ki jc nabiral darove za »misijone«, so zasledili v Porenju na Nemškem. Prisleparil je po samostanih, pri škofih in duhovnikih okrog 10 tisoč mark, ker je imel čudovito lepo ponarejene papirje raznih misijonskih škofov. Slepar je neki Oskar Szegli z Ogrskega. Na Nemškem bo sedel kakih pet do šest let, potem ga bo prijela še Avstrija in Švica, ker je tudi tukaj sleparil.
Bakrena ruda. Iz Železnikov na Gorenjskem poročajo: V Martinjem vrhu nameravajo pričeti kopati bakreno rudo. Podjetnik g. Josip Prosen in njegova družba so si že ogledali svet. Trdijo, da je Martinji vrh zelo bogat no bakreni rudi.
Ropar poizkusil umoriti gospodinjo. V Kladju pri Žireh je bila dne 23. apr. vdova »pri Pivku« sama doma. Vsi domači so bili na njivi. To priliko je porabil brezposelni Janez Kržišnik; na tihem je prišel v zgornjo izbo ter podstrešje in pričel "odpirati skrinje ter krasti, kar mu je jirišlo pod roko. Gospodinja Pivkova, Marija Ušeničnik, je slišala ropot, ter gre gledat, kdo jc v .izbi. Zasačila, je tatu, ko je ravno brskal po omari,in spoznala v tatu Janeza .Kržišnika, kateremu jo bila krstna botra. Tat, videč, da je zasačen, vzame poleno ter prične udrihati po svoji botri. Vse prošnje niso nič pomagale. Tolkel jo je po glavi, po hrbtu ter ji s polenom odsekal pol palca. Videč, da se žena še giblje, zakliče: »Hudič, ali še nisi krepal!«, jo ponovno udarja po glavi, dokler ni mislil, da je žrtev ubita. Nato,gre zopet v izbo. pokrade še, kar rriu je optalo, ter jo odkuri. Žena pa je med tem časom prišla k zavesti ter se s težavo privlekla pred hišo in poklicala svoje domače. Ti so stvar takoj naznanili orožnikom, ki so storilcu že na sledu. Pivkova ima no temenu
7i
, glavo vso razbito, vendar je črepinja ostala cela. Za silo je rane izpral in obvezal žirovski kaplan, ki jo je prišel previdet. Upati je, da žena okreva.
Lastno mater ubil. Iz Gorice poročajo: 381etni Jožef Silicli je svojo mater, s katero se je spri radi denarja,-sunil po stopnjicah s tako silo, da se je žena ubila. Zjutraj so jo našli pod stopnjicami mrtvo. Morilca so zaprli.
Najden zaklad. Nenadna sreča je doletela gorenjskega posestnika Ivana Galjota iz Cerkelj št. 48, podomače Kneta. Ko je prišel dne 15. aprila zjutraj v svoj živinski hlev, je dobil'30 cekinov v jaslih. Podgana je preluknjala ponoči zid, v katerem so je nahajala lesena omarica in iz nje so padli cekini v jasli. Najmlajši cekin ima letnico 1568, najstarejši pa 1514. Šest jih je velikih kakor naši goldinarji, drugi so po obliki podobni sedanjim 20kronskim cekinom. Ti manjši cekini imajo letnice različne. Imena kraljev so: Vence-slaj, Ferdinand, Sigismund, kralj poljski in Ivan, kralj ogrski. Eden ima napis: Mihael, škof solnograški. Dva cekina imata pa turški napis. Kakor vse kaže, jc moral biti denar prinesen z Ogrske in ga je dotični lastnik bržkone zazidal iz strahu pred Turki. Knet je dobil tudi v gnoju še tri cekine, tako da jc sedaj v posesti 33 cekinov. Dobival je pa že dlje časa med gnojem take rumenjake, a je mislil, da je čisto navaden »pleli« in se ni brigal zanj. Knet je nesel cekine pokazat v Ljubljano v muzej.
Posojal po 166 odstotkov. Neki Aleksander Filippovich v Hodoninu na Nižjeavstrijskem je posodil leta 1901 nekemu odvetniku 3600 K v mcnjicali, da si ie mogel ustanoviti svojo pisarno. V teku desetih let je dobil oderuh za to vsotico cd odvetnika 60.000 K na obrestih in stroških, ali z drugimi besedami: zahteval je po 166 odstotkov na leto od posojenega kapitala. Deželno sodišče na Dunaju je oderuha obsodilo v štirimesečno ječo, na 4000 K denarne globo in po prestrmi kazni na izgnanstvo iz Nižjeavstrijskega.
12 sester umrlo za jetiko. V Celovcu jc umrla dne 19. t. m. Lenčka Žužek, bivša natakarica v mariborskem »Narodnem domu«. Čudno je, da so vsi otroci rodbine Žužek umrli za jetiko. Bilo jc skupno 14 otrok-deklet.; od teh jih je umrlo za jetiko — dvanajst. Dve -še živita.
Osleparjeni ruski izssljenci v Trstu. V Trstu ima angleška družba za prevažanje izseljencev v Ameriko, Cu-nard - Line, svojo generalno agenturo. Pred njenim uradom na Miramarski cesti se tlačijo vedno sila Rusov, ki čakajo na prevoz v Ameriko. Ti ljudje so mirili in krotki reveži, to dni pa so vzrojili in so v sveti jezi pobili vse šipe na agenturi. Ko so se namreč imeli odpeljati, jim je agent povedal, da je to nemogoče, ker agent, kateremu so oni na Ruskem dali denar za vožnjo, denarja ni poslal. Siromašni ogoljufani 8'
Rusi so bili seveda obupani in ogorčeni; saj večinoma nimajo toliko denarja, da bi sc vrnili domov, kamo-li, da bi še enkrat plačali pot v Ameriko. Zato pa čakajo, da pride morda denar do odhoda druge ladje.
Sleparska beračica. Terezija Mar-tinčič, 44 let stara, iz Št. Ruperta, je bila že enkrat pol leta zaprta, ker je neko žensko opeharila za 1000 K, češ, da je 90.000 K v loteriji zadela, da si je kupila posestvo in da potrebuje, ker še ni dvignila denarja, teh tisoč kron za »aro«. Minulo jesen je pa zopet začela po Hradeckijevi vasi pri Ljubljani, kjer jo stanovala, krog ljudi lagati, da je zadela na srečko 90.000 kron, katerih pa ne more takoj dvigniti. Vsled škofovega naročila pa mora takoj za taber-nakelj plačati 1000 K, katere si bo morala izposoditi. V tej vasi se ji ni nihče na te limanice vsedel, pač pa je postala Katarina Zaletel v Stanežičah njena žrtev. Obdolženka jc znala tako prepričevalno govoriti, da je Katarino Zaletel pregovorila, da ji je posodila teh 1000 K, katere ji jc v ljubljanski frančiškanski cerkvi izročila. Ta denar je s svojimi znanci kmalu zapravila. Svojo žrtev je na ta način prevarila, da ji je obljubila še enkrat toliko vrniti, to je 2000 K, kar Martinčič sama priznava. Za kazen je prejela obdolženka dve leti težke ječe.
Boj proti velikim ženskim klobukom je v Ameriki vedno ostrejši. V deželi Teksasu se jc parlamentu predložila postava, ki določa, da nobena ženska, ne sme v cerkev ali kak drug javen shod, ako nosi klobuk, ki je z okrasjem vred višji nego dve coli in širji nego štiri colc. Ženska, ki sc proti tej določbi pregreši, ne bo smela tri leta dati na glavo novega klobuka; po treh letih pa si sme kupiti le klobuk, ki nc stane čez 10 K.
Pri graditvi železnice v Braziliji umrlo 16.000 delavsev. Italijanski izšel jniški urad naznanja: Nedavno se je •v Braziliji dovršila železniška proga, ki teče skozi državi Matto Grosso in Amazonas ob rekah Madeira in Mar-more. Podnebje in druge razmere so bile za delavstvo tako neugodne, da ni ostal od prvih 300 delavcev, ki so bili sami Nemci, niti eden živ. Takrat, jo nemška vlada posegla vmes, zabranlla nadaljno izseljevanje k tej progi in preskrbela brezplačno vožnjo v domovino za tidfe, ki so bili že prej odpotovali. Tudi italijanski izseljniški urad je tedaj to razglasil, toda kljub temu se je skrivnim agentom posrečilo na tisoče Italijanov zvabiti v Brazilijo k grad bi navedene železnice. Žrtve so bile strašne; tekom zgradbe 330 km dolge železnice je za rumeno mrzlico in malarijo umrlo 16.000 delavcev! Všteti pa še niso drugi delavci, ki so bolni odšli od dela in pomrli po bolnišnicah v bližnjih mestih. Družba, ki s tolikimi žrtvami gradi železnice, namerava sedaj v Boliviji na levi strani reke Mar-more graditi novo železnico; agenti so najbrže že tajno na delu, da dobe de-
lavcev. Italijanskim oblastem je naročeno, da proti agentom te družbe naj-i strožje postopajo.
Slovenska kmečka kri v naših mestih.
Zadnje ljudsko štetje je pokazalo, da zalaga naša mesta s svežo in zdravo krvjo: naš slovenski kmet. Brez našega kmeta bi' mesta na slovenski zemlji, posebne ob1 meji, že zdavno propala. Prav velikokrat! se sliši, da se ozira naša politika preveč na kmeta, da se veliko denarja, ki ga plačajo meščani, uporabi za zboljšanje gospodarstva, prometnih zvez na deželi in da se pri tem meščanstvo premalo v ozir jemlje. Pri tem pa ne pomislijo ti možje, da je kmet korenina, iz katere srka meščanstvo najboljše sokove, brez katerih bi meščanstvo shiralo in se posušilo kakor drevo, ki! mu korenine odsečeš. Kmečka kri pomenil za meščanstvo to, kar pomeni za telo čist, svež zrak. Gorje narodu, ki nima več svežega, zdravega kmečkega naraščaja. Njegovi dnevi so šteti in njih bodočnost je med mrliči.
Če že veliki narodi obračajo vso paž-njo na kmečki stan, kako bi jo morali šele mi Slovenci, ki smo eden po številu najmanjših izobraženih narodov na svetu} Naši listi vedno tožijo, da se toliko naših1 ljudi izgubi v obmejnih, tujih mestih, da se potujčijo in svojemu narodu izneverijo^ Imamo vse polno društev po mestih, k2 skušajo našim ljudetji ohranili materin jezik in izdajo se v ia namen velike svote denarja.
Veliko lega truda, dela in denarja pa bi si ta društva prihranila, ako bi se bolj brigala za naše ljudi že na deželi in ne šele potem, ko se preselijo v mesta. Skrb' za naše priseljence v mesta se mora pričeli že na kmetih. Kmeta je treba gospodarsko podpreti, ga izobraziti in v njem narodno zavest vzbuditi, potem ga tudi tuji zrak v mestu ne bo okužil.
Ja, naraščanje našega ljudstva v nekaterih nemških in laških mestih je tako silno, da bi utegnilo v kratkem času čisto naravnim potom ta mesta popolnoma posloveniti.
Le poglejmo nekaj številk. Leta 1^00. je imelo na primer od vseh Celjanov 4062 oseb domovinsko pravico v slovenskih; okrajnih glavarstvih, le 1772 oseb v nemških; istočasno od vseh Mariborčanov 14.645 duš v slovenskih, 5958 duš pa v nemških okrajnih glavarstvih. V Gorici je stanovalo leta 1905. krog 5406 oseb iz slovenskih, le 1894 oseb iz laških okrajnih glavarstev. Prav tako priseljevanje našega ljudstva opažamo v Trstu. Tu je bilo leta 1900 z domovinsko pravico v slovenskih1 okrajnih glavarstvih 34.505 duš, v srbo-hrvatskih 18.491, v italijanskih 35.037 (in sicer 13.338 iz Avstrije, 21.699 iz laškega1 kraljestva). Slovanskih priseljencev v, Trstu je torej bilo (leta 1900) 52.996, italijanskih pa 35.037.	,
Te številke kažejo očitno, da moramo' priti Slovenci do velike večine v teh me-
stih', ako bomo skrbeli za kulturno in gospodarsko povzdigo našega kmečkega naraščaja, ki drvi v mesta, in ga bomo že doma pripravili do tega, da bo tudi v mestih stal na straži za svoje materine pra-,vice.
V Celju smo v zadnjem desetletju na-rastli od 22 70% na 30'57« (Nemci so torej padli od 77'30% na 69'5%), v Gorici od 20'61% na 36 84% (Lahi padli od 67 80% na 50 57%), v Trstu smo narastli od 16 34% na 29 81%. Rastemo torej navzlic vsemu potujčevanju.
Vsa znamenja kažejo, da priseljevanje našega naroda v ta mesta ne bo padlo, ampak nasprotno še rastlo. Naša naloga pa je, da bomo ohranili vse priseljence svojemu narodu. V ta namen nam more in mora služiti troje: v mesta mora iti že narodno zavedno ljudstvo, čigar deci treba omisliti vse potrebno šolstvo. Naše priseljence pa je treba gospodarsko osamosvojiti.
Stanje glavne posopSnice.
Na razna vprašanja, ki prihajajo na uredništvo od vložnikov pri Glavni posojilnici, kakor tudi od takih, ki so nje člani, smo poizvedeli, da stoji stvar tako-le:
Oskrbnik konkurzne mase dr. Oblak ima naročilo iztirjavati dolgove. Kako to delo napreduje, nam ni znano, le toliko smo izvedeli, da je nastalo vsled iztirjavanja dolgov silno veliko pravd. Nekateri se hočejo odtegniti eksekuci-jam s tem, da se iznebijo svojega premoženja, drugi zopet tajijo, da bi bilo premoženje, na katero konkurzni oskrbnik seže, njihova last, tako da se stvar lahko vleče še bogve kako dolgo. Na drugi strnili so pa zopet pravde, ki jih vodi likvidacijski odbor s takimi člani, ki svojo deležništvo pri. Glavni posojilnici zanikajo ali taje. Dokler ne iztirja konkurzni oskrbnik vseh dolgov, toliko časa ni misliti na to, da bi se določilo, koliko ima posamezni član prispevati. Do tistega časa se pa tudi ne more povedati, koliko bodo dobili vložniki na svoje knjižice. Ko bo enkrat konkurzni oskrbnik iztirjal vso 'dolgove, kar bo še precej dolgo, mogoče par let trajalo, bo šele mogoče napraviti bilanco v tem smislu, da se bo poračunil pravi resnični izpadek ali primanjkljaj, ki ga bodo dolžni kriti v smislu postave člani oziroma dolžniki. Seveda bodo zopet silno velike težave pri iztirjavanju deležev oziroma prispevkov članov. Že danes se veliko članov pripravlja na svoječasne ekseku-cijske korake s tem, da se iznebi svojega premoženja. Čc se kdo izmed članov sedaj tega premoženja iznebi, se to zgodi jasno v škodo Glavne posojilnice, oziroma njenih upnikov, to je vložnikov. Zato bo moral konkurzni oskrbnik vsako pogodbo, ki meri na lo, 'da Glavna posojilnica pri svojih članih ne bi denarja dobila, izpodbijati s posebnimi pravdami. Te pravde se bodo tudi lahko vlekle na leta. Drugi J
člani se pa hočejo ubraniti svojim prispevkom s tem, da zanikajo svoje deležništvo in vlagajo tožbe na priznanje, da niso člani. Te tožbe bodo mogoče do zadnjega trenotka in bodo zopet celo stvar zavlekle na leta in leta. Več ko bo pravd, manj bo prišlo na vložnike in danes se s precejšnjo gotovostjo lahko trdi, da bodo vložniki prav malo dobili. Konkurzni oskrbnik je namreč pri vlaganju izpodbojnih tožb vezan na postavno določene roke, ki jih pa najbrže ne Ido mogel držati, ker bodo ti roki prej potekli, kakor mu bo mogoče deležnike oziroma člane prijeti. Končno se pa nekateri člani iznebijo svojega premoženja tudi tako, da se sploh ne ve, kam jc prišlo in kam jc izginilo. Eni pa se poslužijo navadnih zakonitih sredstev, da pridejo ob premoženje. Tako je neki trgovec, potem ko je bil na gotovem, da se člajnstva pri Glavni posojilnici ne moVe otresti, nehal izpolnovati svoje trgovske obveznosti in plačevati fakture, tako da so se kopičile tožbe in ekskucije, dokler mu ni bilo vse prodano. To njegovo premoženje so pokupili sorodniki, katerim najbrž ne bo mogoče dokazati, s čegavim denarjem je bilo kupljeno. Pogled v bodočnost vložnikov kakor tudi članov je tedaj precej žalosten.
Nauk iz te žalostne zgodbe pa je ta, držimo se vsi svojih lastnih domačih denarnih zavodov, ki so v rokah naših poštenih mož, pri katerih je izključeno, da bi naši ljudje ob kak vinar prišli.
Opuščeni železni rudniki na Slovenskem.
Včasih smo imeli na naši zemlji vse polno železnih rudnikov, v katerih se je kopala železna ruda in v katerih so ljudje dobivali delo in svoj kruh. Danes je večina teh podjetij zapuščena in naši delavci pri-jemljejo za "popotno palico in hite črez morje. Ministrstvo za javna dela je izdalo letos na Dunaju knjigo »Osterreichisches Montan-Handbuch«, ki našteva med drugim tudi opuščene železne rudnike na Slovenskem. Iz te knjige smo posneli sledeče podatke.
Na Kranjskem so opuščeni sledeči rudniki:
1. Rudarstveno podjetje' ja železne rude in mangan: a) Ješenovec in b) f«»v Sv. Nikolaja pri Železnikih. Posestnik L. Globočnik v Železnikih. Obseg 4 mere v občinah Železniki in Selce. — 2. Kranjska industrijska družba ima sedaj tudi opuščen rudnik v občini Planina pri Jesenicah. Obseg 15 mer in 1 prekmera v občinah Planina in Koroška Bela. Last iste družbe je tudi opuščeni rudnik Lepejne pri Koroški Beli. Ves obseg meri 9 mer in 1 dvo-mero v občinah Koroška Bela in Begunje, — 3. »Eisengewerkschalt Franzdorf« ima na Kopitovem griču pri Borovnici podjetje, ki obsega 3 mere v občini Sobočevo. Dandanes je tudi že opuščeno.
Na vsem Kranjskem ne obstoji torej
po teh podatkih niti eno uspevajoče pod-jetje.
Na Štajerskem so opuščeni rudniki:
1. Studenec v Pirežci (politični okraj Celje); lastnica je tovarna za kemične iz-delke v Hrastniku. Obseg 2 meri v občini Pirežca. — 2. A. Torres v Vittorio (Italija) ima v občini Št. Vid 1 mero, — 3, »Ge-werkschalt Berg- und Hiittenwerk Store« ima 4 mere v občini Pilštajn v političnem okraju Brežice, — 4, E. Mulley ima 1 mero v občini Št. Vid v političnem okraju Brežice. — 4. Marija Krajnčan v Podčetrtku in I. Matič (v Celju) imata 2 dvomeri v občini Olimje,
Iz teh podatkov se razvidi, da ne dobivajo železnih rud tudi na Spodnjem Štajerskem nikjer.
Tudi v slovenskem delu Koroške ni dandanes nobenega aktivnega podjetja; opuščena sta pa dva rudnika, eden na Ukviški planini pri Ukvah, drugi pa v okr, glavarstvu Velikovec.
Bog ve, če se bodo ti rudniki zopet kdaj odprli in dali kruha našim delavcem!
Turške žene.
Stališče turških žen se je v zadnjih desetih ali petnajstih lotih zelo iz-premcnilo. Čas je zboljšal tudi njihove razmere. Danes je tudi v Turčiji v navadi enoženstvo in je mnogoženstvo le izjema.
V	Carigradu na primer ima razven sultana lc še mornarični minister imenovanja vreden »liarem«. Vsaka žena ima svojo posebno gospodinjstvo, zasebno stanovanje, zasebne posle itd., tako da jc postala cela stvar Turku predraga in ima navadno lc eno ženo. Kljub temu se deli vsak doni v dve strogo ločeni polovici: v liarem, bivališče žen in v selainlik, izključno posestvo gospodarjevo, kjer sprejema in pogostuje svoje prijatelje.
V	Turčiji je prav za prav dvojo svetov, svet mož in svet žen, ki sta si čisto tuja, da, ki se celo preje drug drugega uničujeta, nego pospešujeta. Možje živijo po svoji glavi, zlorabljajo svojo prostost, često v lastno škodo. Ženo životarijo v svojih haremih, no da bi smele biti deležne skrbij in veselja moža. In ker ne sme turška žena svojemu možu in zapovedovalcu nikdar nasprotovati in njegovega delovanja nikdar grajati, zato pogrešamo v javnem življenju Turkov ono stran ženske, ki drugod blaži družabno življenje, ki nc dopusti, da bi iz zabav mož izbruhnile brezmiselne razuzdanosti kakor se dogaja med moliamedanskim svetom novejši čas zelo pogosto.
Mohamedančeva žena ima lahko lastno premoženje in ga lahko sama upravlja, ni ji potreba ničesar prispevati iz svojih dohodkov za gospodinjske stroške in za vzdrževanje družine. Mož jo mora popolnoma vzdrževati in je dolžan poleg tega skrbeti za vse ne^ preskrbljene mu sorodne ženske. Nobena žena na svetu — tudi ne turška
82
— se ne sprijazni z usodo, da njen mož vzame drugo. Turška žena se posluži vseh zvijač, da prepreči zvezo svojega moža z drugo ženo in niso vselej le solze njeno edino orožje. Grozi z ločitvijo in Si boječe prizadeva pomnožiti svoje premoženje, lišp, hišno opravo, ki je vedno njena, četudi jo je nakupil mož z lastnim denarjem, itd., da je pripravljena za vse slučaje.
Suženjstvo je sicer prepovedano na Turškem, toda samo v Carigradu je par sto družin, ki imajo sužnice. Mnoge sultanove žene in soprog« drugih visokih dostojanstvenikov so prišle nekdaj kot čerkeske sužinje v njihove hareme.
Dohodke oskrbuje gospodar ali služinčad, čc jo ima. Turške žene se pečajo skoro edino z vezenjem. Na vzgojo svojih, otrok, zlasti sinov, ne morejo veliko vplivati, ker jim prehitro odrastejo. Ako je polovica kakega naroda obsojena v brezdelje in mu je preprečena skoro vsaka izobrazba in svoboda mišljenja, tedaj to lahko škoduje tudi najmočnejšemu ljudstvu.
Morda jc razpad Turčije nemalo povzročilo sistematično vzdrževanje ženstva v odvisnosti in nevednosti.
jj Gorenjske novice
g Bohinjska Bistrica. (Gospodinjski tečaj.) Zadnji četrtek smo zaključili gospodinjski tečaj, ki se je vršil od 1. novembra, Obiskavalo ga je 20 deklet. Razun praktičnega gospodinjstva, kakor kuhanja, sna-
ja in ki
E
ženja posode in kuhinje, likanja in krpanja erila se jc poučevalo tudi najvažnejše iz ranoslovja, zdravstva in vzgojeslovja. Prostor za kuhinjo nam je odstopil odbor tukajšnje sirarne; velik štedilnik, mize in drugo opravo so nam oskrbeli dobri prijatelji; drva, posode in drugo potrebno nam je kupil krajni šolski svet. Kosilo, ki je stalo za osebo 28—32 vinarjev, so plačevale udeleženke po kalkulacijah. Z uspehom smo zelo zadovoljni. Voditeljica gospodična Zemljanova je tu pokazala svojo umetnost, kako se namreč more tudi z majhnimi sredstvi in v omejenih razmerah mnogo doseči. Vsi smo ji prav iz srca hvaležni za njen trud in požrtvovalnost.
g Gasilski izlet na Šmarno goro. Gasilna društva ljubljanske okolice prirede na Florijanovo nedeljo, dne 4. maja t. 1. gasilski izlet na Šmarno goro, kjer bo ob pol 10. uri dopoldne sv. maša z govorom. Po maši nastop pred cerkvijo, potem prijateljski sestanek in razgovor o bodočem delu gasilnih društev. — K izletu se vabijo tudi tovariši iz drugih gasilnih društev, ki žele praznovati »gasilski dan« na prijazni Šmarni gori,
g Jezica. (Dvajsetletnica pastirskega duhovnega dela.) Dvajsetletnico pastirskega delovanja na Ježici je praznoval dne 27. aprila duhovni svetnik in župnik Simon Zupan, Pridi na Posavje in poglej nekoliko okrog župne cerkve sv, Kancijana ali po-družne cerkve sv, Jurija, in videl boš nekai 72
lepih in trajnih cerkvenih, gospodarskih in izobraževalnih del. Ni jim vtisnjeno ime, pač pa so jim začrtne zasluge Simona Zupana. Tudi v verskem oziru župnija Ježica ni zadnja na Kranjskem. Simon Zupan je v naši škofiji edini župnik, ki v častitljivi starosti 69 let še deluje v pastirski službi na ne ravno majhni župniji (1400 duš) sam, brez duhovnega pomočnika — in vendar še vedno čvrsto in čilo in plodonosno. Bog ohrani gospodu župniku in župniji ta lepi in redki blagoslov!
g Predgrad v Poljanski dolini. (Deželni glavar v naši sredi.) V sredo, dne 23. aprila smo videli v Poljanski dolini g. deželnega glavarja. Dež. glavar se je čez dve uri mudil v Predgradu, Pri tej priložnosti smo slišali, kaj so vse dobrega za kmetijski blagor storili poslanci v deželnem zboru in odboru. Tudi naši nasprotniki so se zdaj prepričali, kako se gospodari v prid kmetijskemu ljudstvu, Vse dobrote, katere nam vsled modrega gospodarstva v deželnem odboru prihajajo, gredo skozi roke naših poslancev Slovenske Ljudske Stranke.
g Selca nad Škoijo Loko. (Hitra smrt.) Nenadne smrti je umrl dne 27. aprila Simon Podzavornik. Ko je šel od desete maše, se mu je ulila kri iz ust in nosa, tako da je bil na mestu mrtev. Na pomoč sta mu prihitela Jožef Bertoncelj iz Pozirna in Polajnarjev iz Češnjice, a je bila vsaka pomoč zastonj. Naj počiva v miru!
g »Živinorejska zadruga za občino Zminec in Škofja Loka« ima redni občni zbor v nedeljo, dne 11. maja t. 1. ob 3. uri popoldne v prostorih g. načelnika M. Peč-nika v Bodovljah št, 1. Vabijo se vsi člani zadruge, da se udeleže občnega zbora. Kmetje, živinorejci, pristopite k zadrugi, ker deželni odbor se bode pri premovanjih in podporah oziral samo na člane zadruge.
d Mokronog. (Volitev v cestni odbor.) V cestni odbor mokronoški so bili izvoljeni zadnji petek župan Gorjup iz Mokronoga, Perjatelj, županov namestnik iz Šent Ruperta, župan Peterle iz Trebelnega, Pišek iz Mokronoga in Čudovan iz Šmar-jete.' Veleposestvo je izvolilo grajščaka Ulma. Lepo je bilo videti disciplino voliv-cev-svetovalcev, posebno onih iz Št. Ruperta, ki so vsi prišli in glasovali kakor en mož. Žalostno pa je bilo gledati par liberalcev od Tržišča, ki so bili osamljeni in so stokali in stokali, da so spravili na sebe par liberalnih imen. Posebno oče iz Gabrijel so se precej »martrali«, da bi kako ime »izbuhštabirali«. Liberalci so dobili samo po tri glasove. Tako je tudi pri cesti liberalcem odklenkalo. Čast volivcem Slovenske Ljudske Stranke!
d Radeče. (Samoumor.) Ustrelil se je dne 26. aprila v Radečah Franc Podlogar, gostilničar in mesar. Bil je zvest pristaš liberalne stranke. Po zdravniški izjavi je izvršil svoj čin v duševni zmedenosti. Zato se mu ni odrekel cerkven pokop. Toliko v pojasnilo.
d Šentjanž. V zadevi zasebne obtožbe Ivana Potočina, zasebnika v Št. Janžu (po domače Gornik) proti našemu odgovornemu uredniku se je sklenila sledeča poravnava: Zasebni obtoži telj J. PotOčin in obtoženec (odgovorni urednik) se poravnata, da obtoženec obžaluje, da mu je inkriminirana notica mogla priti v list »Domoljub«. Pripisati je to samo dejstvu, ker je bil z drugimi posli nad mero zaposlen, Nikakor ni imel namena, ne zavesti, da se obtožitelj žali. Zaveže se plačati požarni brambi v Št. Janžu znesek 150 K in vse pravdne stroške po sodni odmeri. Nato zasebni obtožitelj odstopi od tožbe.
d Šmihel pri Novem mestu. (Kako nesramno liberalci lažejo.) Nek lažnjivi klju-kec je v »Slovenskem Narodu« z dne 19. aprila t. 1., št. 89,, osrečil svet z dopisom: »Trgovski tečaj za verouk v šmihel-skem samostanu«. Dopis je 65 l/2 vrstice dolg, izmed katerih pa niti ena ni resnična (nese pa vseeno, kajne?), — Tako pravi in govori: »Namesto trgovskega pouka se gojenke silijo moliti v čast novemu svetniku, umrlemu župniku Peterlinu, ker je nunam zapustil blizu 200.000 (dvestotisoč) kron premoženja, večinoma v gotovini « Umazana laž, ki je bila že najmanj petkrat1 zlobno ponovljena v »Slov. Narodu« in v »Slovenskem Domu«. — Kljukec naj pove, katera gojenka se je »silila« moliti v čast' novemu svetniku«! Če pa bi molile za blagega pokojnika, ki je storil za ljudstvo toliko dobrega v duhovnem in časnem oziru, bi li bilo to kaj napačnega? Ali delate lepše vi, ki plemenitega moža, katerega je vse spoštovalo, tudi liberalci, niti v grobu ne pustite pri miru, marveč razkopavate rušo njegovega počitka? — In 200.000 kron! Kje so? Saj vendar lahko vprašate gospoda notarja v Novem mestu, ki je imel vso zapuščino v roki. Pa ga ne prašate, ker vam ni za resnico, ampak' samo le blatite mrtve in žive. Kar je pa gospod imel, ni li smel tega malega zapustiti, komur je hotel? Saj vendar zagovarjate »prostost« (zase, kajne!). In če je testiral to, kar je imel, zavodu, ki stori toliko dobrega za mladino domače dežele in sosednih, — zakaj od vsek krajev so gojenke tu, — je bilo to napačno? Zakaj neki ne greste štet tisočev k liberalnim advokatom in jim ne ukažete že sedaj, kako naj testament narede! Če pa vendar le kdo zasledi onih 200.000 kron, mu bodo čč. šolske sestre zelo hvaležne in so mu pripravljene dati lepo nagrado, ako jim pove, kje in kako naj jih dvignejo. — »Poostrena taktika.« Modrijan tako-le nadaljuje: »Po zadnjem obisku deželnega glavarja pa so nune svojo taktiko še znatno poostrile. Reducirale so učne ure za trgovski tečaj tako daleč, da je iz trgovskega tečaja nastal čisto navaden zavod za agitacijo za Marijino družbo itd.« ter govoriči, da prašajo šolske sestre po političnem mišljenju staršev gojenk, izpočetka pa da niso tega delale, le da bi pridobile več učenk. In dalje pravi-, da so zdaj »spričo novoimenovanega okrajnega šolskega nadzornika« — začele »s polnim parom delati« in da se namesto hitropisja (stenografije) poučuje —< verouk (debelo tiskano — groza!), ko pa so bile prašane verouk, ga niso znale in zato so dobile
slab red 5, pa pravi, da ne v verouku, ampak v stenografiji, in da jim je sestra .učiteljica izrecno to povedala! — Potem pa straši liberalni. b.avbav liberalne in tudi klerikalne starše, naj pomislijo resno na posledice take trgovske izobrazbe! -— Da se je vsled obiska deželnega glavarja jn imenovanja novega šolskega nadzornika v šoli kar naenkrat kaj izpremenilo?!^ No; kdor more verjeti, naj kar verjame. Če bi se imelo radi deželnega glavarja kaj izpre-meniti, bi se bilo pač takrat, ko ga je cesar imenoval, ne pa zdaj. Imenovanje .novega nadzornika pa takrat menda še znano ni bilo. Poučuje se vedno enako, po načrtu od začetka do konca šolskega leta. Saj je šolo nadzoroval prejšnji šolski nadzornik. — In katero učenko je kdo silil, da mora vstopiti v Marijino družbo? »Narodov« dopisnik naj se vsaj še to zlaže, katera je bila tista?! — Pa kako, saj Marijine družbe posebej za gojenke niti ni. In če bi jih kdo za to nagovarjal, bi li bilo to kaj slabega? Bi li morali imeti preje dovoljenje lažnjivega klj.ukca? —r- Kdaj se je pa izpraševalo po političnem mišljenju staršev učenk? Pa da se učenke kličejo in vabijo v šolo! Nikar, nikar! Ampak sami starši jih radi pošljejo brez vabila, ker. starši pač dobro pomislijo, kje bodo njih hčere moralno in gmotno preskrbljene. Liberalnega dopisnika seveda to nič ne briga, on samo skrbi za groške od vrstic. Ampak če bi imel hčerke, bi jih najbrže tudi poslal v samostansko šolo, ker bi lažje in bolje izhajal. Rcsnica pa je, da bi mnogo slovenskih deklic nikjer ne bilo prišlo do take izobrazbe in kruha s tako malimi stroški, ko bi ne bilo samostanske šole v Šmihelu. — Pa kako stenografija skrbi liberalnega nebodigatreba! Kaj bi šele bilo, ko bi ga postavili v šmihelsko šolo in bi se je moral učiti, potem bi šele »švical«! Zakaj ta pouk se ni skrčil niti za eno uro, ampak še ža dve podaljšal; ludi se je že predelala vsa tvarina, predpisana za to leto, in se slovenska in nemška stenografija sedaj že ponavlja. — Pa prijokale so učenke domov! Mislimo, da ne, so dosti korajžne. Sicer pa v tem času klasifikacije niti bilo ni! — Najbolj pa dopisnika »Naroda« skrbe posledice trgovskega tečaja v tem »klerikalnem gnezdu«. Ubogi revež! Da bo ložje spal, mu pa kar povemo te strašne posledice, ki so se že pokazale. Učenke tega trgovskega tečaja so po veliki večini dobile dobre službe in v njih tudi dobro delujejo. So konioristinje v veliki tovarni na Moravskem, so na Dunaju, v jVLariboru in drugih mestih, na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, pri po-£Uh, denarnih aavodih .in drugih , uradih., Sicer pa ne vemo, kam spada človek, ki izmed 65 '/2 vrstice niti ene resnične ne napiše in ki ga ni več sram, če laže! — »Narodu« pa, ki take dopise sprejema, lahko damo dober svet: Če hoče imeti namesto te šole drugo, vzorno, kar paradiž naj obnovi, pa bo.
4 Št, Rupert., (Sadjarski tečaj.) Učitelji so imeli pri nas svoj sadjarski tečaj. Gosp. Humek je v skrbnih izbranih predavanjih navzočim učiteljem in učiteljicam podal toliko zanimivega gradiva o. vrtnarstvu in ..sadjarstvu, da je bilo. res vredno se udeležiti tega tečaja. Šolski vrt v St. Rupertu ie
eden največjih' na Kranjskem, in g. Luna-ček je svoj dopust dobro porabil, da je bil' vrt čeden in prikupljiv, Naj bi imelo od tega tečaja tudi kmečko ljudstvo kaj koristi! Tega naj še udeležniki zavedajo! Deželnemu odboru in g. Htimeku pa zahvala, prvemu za podporo, drugemu za trud!
LAKI, EMAJLI, BARVE, FIRNEZI ZNAMKE QREB O NU
so najboljši. Tovarna Mor. Šumberk.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/i°/o brez kakega odbitka.
Me ure ed B.ziotrij do 1. popoldne.
Glej inserat!
11 Brezovica pri Ljubljani. Umrl je dne 17, aprila F r $ n e Raz t r e s e n , ki je cerkve na Uogii, Brezovici in v Dragomeru oskrboval 32 let. N. v m. p.!
11 Vič. (Naša d r u š t v a i 11 n j i 1 nasprotniki.) »Trn« viških patrov — tako se imenuje tukajšnji dopisnik »Slov. Naroda« — je zopet prijel za pero in izvršuje svoje »junaško« delo. Kakor bi vedel, kako slovesen bo sprejem prevzvišenega knezoškofa in kako veličastna bo zvečer po.doknica pred župniščom, jo. pred kratkim »Narodu« poslal članek, katerega je v družbi svojih ».trjijev«" baje tri. dni kav,al ter je po svoji stari navadi obdeloval de.lovmi^ tukajšnje katoliške, organizacijo. Mi gremo naprej preko vseh teh brc obupanih liberalcev in se i v bodoče 110 bomo zmenili za njihovo »trnjevo« zbadanje. Samo to rečemo, naj olikani dopisnik najprvo pomede pred svojim nečednim pragom, potem bo druge z mirno vestjo učil. Če ne bo začelo v li-b^alnem taboru snažiti, -t- državno pravdništvo.! Čemu bo umazani zamorec spiral druge, ko ima nad seboj in med seboj toliko nečednosti! Nočemo ravnali po geslu — zob za zob — kc;r bodo drugi o tem govorili — govorilo bo državno pravdništvo — in se bo po-
kazalo, kako »elegantne« moči imate v svoji sredi. Ako je pa v našem društvu kaj graje vrednega, temu društvo, temu naši patri niso krivi, temu so pri-zadeti člani sami krivi, ker so ne drže tega, kar jim društvena pravila velevajo, in taki člani ze s tem prenehajo biti člani katoliškega slovenskega izobraževalnega društva, ker se sami izobčijo iz naše sredo. Društvenikom pa kličemo: Ostanite zvesti društvenim pravilom in nazorom, držite se načel katoliške slovensko organizacije tako udano in odločno, da nam niti najbolj bodeči liberalni »trni« ne bodo mogli do živega,!
n Vič. Godba tukajšnjega slovenskega katol. izobraževalnega društva priredi v ugodnem vremenu dne i. maja, v nedeljo, izlet v Samotarco pri Horjulu. Ob neugodnem vremenu se prestavi na nedeljo, dne 11. maja.
n Vipava. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Vipavi so bo vršil na dan sv. Florijana, dne 4. maja, ob 3. uri popoldne, na dvoranici Kmetijskega društva v,' Vipavi. — Občni zbor Kmetijskega društva v Vipavi se vrši isto-tam eno uro pozneje.
11 Vojsko. (61 le t čevlja r.) Dne 17. aprila jo umrl .Tožef Erjavec, čevljar na Vojskem nad Idrijo. Bil je znan daleč okoli kot čevljarski mojster; obrt je nepretrgoma izvrševal celili 61 let. Tudi kot vojak je šival čevlje izvzemši leta 1866, ko so je moral udeležiti vojsko na Laškem. Bil je 20 let »Domoljubov« naročnik.
11 Iz Zagorja na Pivki. Čujejo so pritožbo glede uradovanja našega županstva. Uradujo se navadno kar v trgovini, kjer so vsi ljudje pričujoči. To pa gotovo strankam ni ljubo, da sc vso sliši, kar; Se govori. Določena je sicer kot uradna županska pisarna menda soba v prvem nadstropju, ampak tam ima tudi liberalno bralno društvo svoje prostore. Občinska pisarna in liberalno bralno društvo pa menda nc gresta skupaj, tem manj, kor občina plačuje za to sobo določeno najemnino. Torej naj si izbere bralno društvo svojo prostore, in lo nam ni nič mar, ali pa naj županstvo določi druge prostore. Če .si hočejo naši liberalci izbrati potrebnih jjrostorov za svoje hirajoče liberalno društvo, tedaj naj si jih izbiro, kjer hočejo,.ampak, lo je.gotovo, da mora. biti občinska pisarna u.rad-. ni lokal. Prosimo t,ydi gospoda župana, ln če je tudi liberalen, paj bo ^io vseh strank enako postrežijiv. Ne zahtevamo nobene posebno protekcije. Torej sc glasi naša prošnja: Bralno društvo iz pisarne ven, ali pa občinski urad iz liberalnega društva! — Prizadet. davkoplačevalec.
11 Žalostna gora pri Preserju. (V e -lik Ljudski -s h o tL) Bjnkoštno nedeljo zjutraj po sveti maši se bode vršil na Žalostni gori pri Preserju velik ljudski shod S. L. S., na katerem bodo govorili razni govorniki, med drugimi tudi gospod državni noslanec dr. Ifcek,
r. 2
Sv. .Lenart nad : Laškim. (Smrtna kosa.) Dne 18. aprila je umrla Frančiška Lapornik, žena splošno priljubljenega župana pri Sv. Lenartu nad Laškim. Bila je vzor-žena, izborna gospodinja in najboljša mati. Velikanski sprevod je bil izraz splošne priljubljenosti. Šele 36 let stara mati zapušča 8 malih otrok. II. I. P.!
dobre jedi in pijaCe, pa tudi vsled zavpvanja slabih, težko prebavljivih ali skvarjenih jedi je več ljudi bolnih, kot vsled pomanjkanja. Toda pri jedi, posebno Ce ista ugaja, noben človek ne misli na zle posledice. Nekaj pa je, kar Človek lahko stori in Cesar ne sme zamuditi in to je, da ima vedno pri roki odvajalno sredstvo, ki pospešuje prebavo in urejuje redno odvajanje. Pa tudi tu je potreba najveCje previdnosti, kajti mnoga novejša odvajalna sredstva imajo lastnost, da črevo slabe, tako da isto nc deluju več normalno broz njihove pomoči. Pri takih sredstvih se mora jemati vedno večja množina, torej dvakrat, trikrat toliko in tako naprej.
Priporočljivo je torej, da ostanemo pri preizkušenih, milo in zanesljivo odvajajočili FeUor. levih rabarbara krogljicah z znamko „Ulzakrog-Ijlce". Teh ni treba stalno jemati, ampak riibijo se enkrat in potem se zopet, lahko preneha z njimi. Tudi ni potrebno količine zvišati, ker Drevo po teh odvajalnih krogljicah ne oslabi kot po mnogih drugih sredstvih, ampak se šc bkrepča in vz >udi. Fellerjeve krogljice z znamko „Elza-krogljue'' so torej od vseh drugih odvajalnih sredstev najboljše. Naj bi jih imeli torej vedno doma za Vzbuditev slasti do jedi, za odstranitev želodčnih krčev, motenj pri prebav-Ijanju, zaprtju in pehanju. PriporoCa.no našim bralcem, da nuroče 6 škatljic za K 4-— franko od lekarnarja Ii.V.Feller, Stlibica, Elza trg št. 16 (Hrvatsko) nejbbljšo kar obenem z Fellerjevim oživljajoCim, boleCine lajšajočim rastlinskim fluidom z znamko „Elza-fluid", ki stane t2 steklenic samo K 5-— franko.	— ha
Kdor ne čila lnseratov, se tudi za današnji oglas „Srečke v korist Slovenski Straži" brigal ne bo, kar mu zamore biti v velikansko škodo. Ta oglas izide samo še danes. Naj ga torej Cita vsakdo, ker bo sicer prepozno.
Cenejša kava
(dokler je kaj zaloge)
85 v
80 v
1/4 kg Brasil I </4 kg Brasil II žgana	žgana
v filijalki
fulija Meinl
Uvoz kave.
Filijulka: LJubljana, Selenburgova ulica 7.
Izobraževalno društvo v Motniku priredi v nedeljo, dne 4. maja ob 3. uri popoldne v navadnem igralnem prostoru dve jako zanimivi predstavi, in sicer: »Sinovo maščevanje« ali »Spoštuj očeta«, igrokaz v treh dejanjih, in enodejanko »Zgubljena stava«, burka izza sedanje turško-bul-garske vojske.
Izobraževalno društvo v Žužemberku. V nedeljo, 20. aprila, je v dvorani izobraževalnega društva po popoldanski službi božji predaval gospod kaplan Gnidovec o balkanski vojski na podlagi lepih skioptičnih slik. Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno. Udeležba je bila srednja.
Rovi modeli 1913 Vzorne konstrukcije
iz brezhibnega maferijala in nedosežne popolnosti.
Brezobvezoe ponudbe pošilja zastonj |
flaurin&i ,
mpemeni^
( tovarna auiomobil Mlada Boleslav ^
Zastopnik: Ivan Laure, Celovec.
Dobre knjige
<®B8^EJ8B8BB8BB88S8SS8SSSS8B8B88B8ES888a88t88S8li4fflBSk
12 pange lingua — tantum ergo.
Za mešani zbor zložil Franc Gerbič. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
•Cena part. 1 K 80 vin., glasovom po /40 vin.
Ta zbirka spada med najbolj praktične in za naše razmere na deželi najbolj porabne cerkvene napeve. Zloženi so v lahkem, melodijoznem, pa vendar cerkvenem slogu, da jih bodo z najbolj-
šim uspehom lahko uporabljali tudi mali cerkveni, zbori. Ker jc zbirka vredna, vsega priznanja ir. priporočila,, želimo samo, da nam veležaslužni gosp. skladatelj nakloni še mnogo tako po* rabili h cerkvenih napevov.
Dr. Anton Faist, cerkvene pesmi za mešani zbor, dva zvezka: I. Velikonočne, binkoštne, Marijine. Part. 1 K 50 vin., glasovi po 25 vin. II. Marijine (šmarnične). Part. 1 K 80 vin., glasovi po 25 vin. Založila »Katol. Bukvama* v Ljubljani.
Te pesmi so jako lahke in blagoglasne, pa jih vendar diči neka noble^ sa, ki pa ni v nobenem oziru»prisiljena. Zato tudi Faistove pesmi ne bodo ostale samo na papirju, temveč se bodo pele povsod, da jih le dobe pevovodje v roke.
De Waal, Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgodovinska povest. Cena 1 K 50 vin., v platnu 2 K 10 vin. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Ravno letos je minulo 1600 let, kar si je krščanstvo z zmago Konštantina Velikega nad Maksencijem osvojilo cesarski Rim in z njim zavladajo celi svet. V navedeni povesti se slika ta veliki boj med ginečim poganstvom in procvitajočim krščanstvom, ki je zmagoslavno izšlo iz katakomb ter v kratkem času prerodilo celo trhlo človeštvo. To krasno povest bo čital vsakdo z velikim navdušenjem in koristjo.
V burji in viharju. Zgodovinski roman iz hrvatske preteklosti. Spisal I). Vel i mir Deželic. Cena 3 K, eleg. vezana ■l K 80 vin. Dobi se v »Katol. Bukvami« v Ljubljani.
Burno dobo hrvatske zgodovine za časa Braslava, kneza posavske Hrvatske, nam opisuje pisatelj v živih slikah, seznanjajoč nas pri tem z drugimi svetovnimi dogodki tistega časa. Pisatelj slika madžarske navale v našo domovino, narodne običaje, boj krščanstva s poganstvom, prvo zarjo hrepenenja po narodni slogi in paclec posav-se kneževine. Knjiga vzbuja veliko zanimanje od začetka do konca in iz vsega sc zrcali trpljenje in slavni dnevi Jugoslovanov.
Stoletna pratika dvajsetega stoletja (1901—2000) 1 K 30 vin., vez 2 K. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
To je knjiga, ki nas uči vsega, kar jc potrebno vedeti o časoslovju, predvsem nas pa uči s pravimi očmi opazovati prirodo in njeno lepoto.
Knjiga obsega tudi koristna gospodarska pravila, najvažnejša zdravstvena navodila ter mnogo drugih koristnih podrobnosti za praktično življenje.
Načrt Ljubljane zelo natančno izvršen v merilu 1 : 10.000 se dobi v dveh' barvah za ceno 30 vin., v petih barvah za ceno -50 vin.
Načrt je vsled svoje natančnosti zelo pripraven ter priporočljiv za tujca in domačina, pa tudi za šolsko mladino, ki se mora seznaniti s spoznavanjem in čitanjem zemljevidov. Dobi se tudi v nemškem ieziku po istih cenah.
Vojska na Balkana. I. del te krasne knjige se dobi sedaj že vezan v zelo lični opremi z jako značilno večbarvno naslovno sliko. Cena vezani knjigi 7 K 20 vin. — II. del Vojske na, Balkanu izide v kratkem. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Mučenec znanosti. Angleški kralj se je osebno zavzel za to, da se je zdravniku dr. Georgu Tumorju v Londonu podelilo plemstvo. Ob tej priliki se je javnost zopet spomnila na tega moža, ki je postal mučenik zdravniške vede. Dr. Turner se je bil posvetil pro-učavanju lepre (gobave bolezni) ter si v tem stekel velikih zaslug. Deloval jc tudi pri zatiranju goveje kuge v Južni Afriki in začaša vojne'med vojaki, med katerimi je razsajal iifus; kasneje sc je pa popolnoma posvetil delu v azilu za, gobave v Pretoriji. Ko se jo vrnil na Angleško je v laboratoriju nadaljeval svojo bakteriologične študije o lopri. Nekega dne pa zapazi na svojih rokah neko lise in se kmalo prepriča, da so — gobe, ki jih jc bil nalezel ob svojem boju proti njim. Nato sc jc popolnoma zaprl pred svetom. V bolečinah in samoti nadaljuje svoja znanstvena raz-iskavanja ter čaka grozne smrti goba vcev. Bolezen je že tako napredovala, da so mu morali pred kratkim odrezati levo roko.
Bančni sluga ukradel 260.000 mark. . »Draždanska banka« v Draždanih je * kakor navadno poslala v »Državno banko« po denar, ki bi ga imela izplačati v naslednjih urah. Šlo je za znesek dveh milijonov mark v zlatu, srebru in papirju. Ta znesek je šel dvignit sluga Brunnirtg. Blagajnik, ki sam ni mogel prešteti denarja, je pustil,'da so denar prešteli sluge, pri čemur so ti na zavitkih papirnatega denarja napravili znamenja, označujoča, da jo bila vsota preštela in da se vjema. Nato jo zavitke zopet dobil blagajnik. Ko jc bila vsa vsota v znesku dveh milijonov mark oddana pri blagajni, je blagajnik zapazil, da- manjka 260.000 mark. Pri takoj uvedeni preiskavi se je ugotovilo, da je odsoten sluga Brunning. Ta je' pobegnil z ukradenim denarjem.
Važna zrakoplovna iznajdba. Nadpo-ročnik 52. pešpolka, Aladar Taussig, ki jo prideljen vojaški zrakoplovni šoli v Dunajskem novem mestu, jc sestavil nov letalni stroj, čegar krila so sestavljena iz popolnoma prozorne tvarine, tako da more letalec ali njegov prcmljevalec vse videti skozi krila kakor skozi okno. Važna je ta iznajdba tudi zategadelj, ker je aparat že v majhni višini skoro docela neviden.
Palice v angleškem kazenskem zakoniku so nele šo vedno v veljavi, marveč se njih uporaba leto za letom širi. Od leta 1894 do 1900 so slučaji šibanja narasli na 3000. Pri ženskah se ta kazen
nikdar ne uporablja, pač pa pri moških, zlasti nedorastlih. Otroci izpod 14 let smejo dobiti največ 12 udarcev z bičem, odrasli do 150 palic, a v tem skrajnem slučaju se kazen odmeri v treh obrokih. Zakon pri šibanju prepoveduje surovost in neobičnost. Kako prav pride palica v kazenskem zakoniku v gotovih slučajih, kaže nedaven slučaj, ko je nek londonski sodnik tri prodajalce nesramnih razglednic obsodil vsakega na 9 mesecev zapora in 25 udarcev z bičem. To je prava kazen za take ljudi! — Zanimivo je, da je napredna Danska kot edina v Evropi šele pred nekaj leti uvedla palice v svoj kazenski zakonik.
Pradavno mesto pod morjem. Iz
Aten poročajo, da je grški mornariški poročnik Bakopulos odkril južno od otoka Lemnosa slučajno v globočini 5 it o 25 metrov razvalino pradavnega mesta v obsegu 5 km, ki se jo moralo pogrezniti v morje.
Triletna vojaška služba na Francoskem in ženske v medicini. Voditelj Pastourjcvega zavoda v Lilleju, prof. Calmette, je v medicinskih strokovnih listih opozoril na nevarnost, ki preti moškim medicincem, ako se uvede splošna triletna vojaška služba. Ženske slušateljice medicine bodo namreč, ker jim nc bo treba v vojake, vedno za tri leta naprej pred moškimi tovariši ter bodo le-tem pred nosom zasedle vsa pomožnozdravniška in prakti-kantska mesta v javnih bolnišnicah. Zato bi se na vsak način morala tudi za ženske mcdicinke uvesti dolžnost, da odslužijo triletno službo kot bolniške strežnice v vojaških bolnišnicah.
Mesto brez natakaric. V Glauclia-vu na Saksonskem vse natakarico zapustite' svojo službe. Mestne oblasti se namreč tajno ukazale; da se morajo natakarice z zdravniškimi izpričevali izkazati. Natakarico je pa to tako užalilo, da so sklenile, da v Glauchavu he bodo več služile.	\
Rufesžcn zaradi malenkostnih zneskov j<- po razsodbi disciplinarnega senata najvišjega sodišča disciplinarni prestopek odvetnika. Neki odvetnik po okolišu graškega nadsodišča je bil ob-dolžen zaradi disciplinarnega prestpp-ka stanovskih in poklicnih dolžnosti, ker je po naročilu svojega klienta zaradi preostanka na terjatvi v znesku 40 vinarjev proti obvezancu izvršil in mu s tem povzročil izvršilne stroške v znesku 7 K 35 vin. Obdolženi odvetnik se je zagovarjal,s tem, da je izvršil eksekucijo lo po naročilu svojega branjenca. Disciplinarni svet odvetniške zbornice ga je obsodil. Proti tej razsodbi jc vložil odvetnik priziv na najvišje sodišče, katero prizivu ni ugodilo. — V utemeljevanju sc povdarja, da postopanje odvetnikovo utemeljuje disciplinarni prestopek kršitve stanovske časti in ugleda,-zakaj znesek 40 vinarjev je tako malenkosten, da he more niti za odvetnika, niti za klienta resno priti v poštev. Zato bi moral odvetnik na vsak način iztirianja tega
zneska opustiti. Dolžnost odvetnikova je bila, da opozori svojega klienta na obstoječe nerazmerje in odkloni izterjavo, r '•'- ■
Papež za vzgojo vzornega učiteljstva, Pij X, je -dal v Frascali blizo Rima na lastne stroške zgraditi v vsakem oziru vzorno učiteljišče, ki se v kratkem slovesno otvo-ri. Zgradba sam je stala nad 300.000 lir, vrhu tega je sv. oče s posebnim zakladom zagotovil obstanek zavoda,. Namen zavoda je izobraziti čim večje število učiteljev, ki bodo v tehnično-didaktičnem in moralno-verskem oziru stali na višku. Vsi učitelji na zavodu bodo morali imeti akademični čin kake državne univerze. Izkušnje se bodo vršile natančno po državnih določbah. Preskrbljeno je tudi za izboljšanje pouka v katekizmu. Vodstvo zavoda se izroči Salezi-jancem. Prvi gojenci bodo one sirote, ki jih je papež sprejel v oskrbo ob velikih potresih leta 1905. in 1908.
SZafivala.	1309
Dne 1. aprila t. 1. pogorela so moja poslopju in premičnine, katere sum imel mvi>romanji pri 'Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Škodit seje takoj cenila in tudi v mojo popolno zadovoljnost takoj izplačala, vsled česar so čutim dolžnega ta edini domači slovenski zavod vsakemu naj topleje priporoča ti.
Stranje, dne 2.~>. aprila 19J:J.
ANTON MEHIIAR podpisal ia priča.
FRANC MILJA VEG l.'r.
JERNEJ SIRCA 1. r. priča.
Priporočilo. Cnst. cerkvenim predstojništvom ter cerkvenim dobrotnikom se pri nabavi novih altarjev, kipov itd. najtopleje priporoča solidna, strogo krščanska tvrdka Josip Obletter, izdelova-telj altarjev in kipar v St. Ulrichu-Grodou na Tirolskem. Tvrdka pošilja na žetjo vsakomur cenik z nad 110 slikami o izvršenih krasnih delih za razno cerkve.	1250
Levičen. Sodnik: »Vi morate potrditi s prisego, kar ste govorili; , dvignite desno rokof« — Priča drži levico kvišku. — Sodnik: »Desnico sem rekel!« — Priča: »Nc morem, sem levičen!«
Dober svet. Zdravnik: »Človek bi znorel, —' niti enega zajca nisem mogel dosedaj ubiti!« —-Logar: »Dajte jim kaj zapisati, gospod doktor!«
Čudna gluhota. Gospod: »Pozvonil sem, pa te ni tako dolgo!« — Strežaj: »Ko ste prvič in drugič pozvonili, nisem slišal, — šele tretjič sem čul!«
Otroško. Mati: »Tonče, ti si bil v shrambi — gotovo si zopet kradel sladkor!« — Tonče: »O nc!«
—	Mati: »Saj se ti na očeh vidi!« — Tonče: »Ja, pa to je šc od včeraj notri!«
Oglas. Človek, ki je za vse dober, išče službe; najrajši za blagajnika.
Prav pametno. »Z novo pečjo, pravijo, da se prihrani polovico drv. Bom kupil dve in bom pri vsaki prihranil polovico — potlej ne bo treba nič drvi«
Gotovo. Mož: »Saj pravim, ie ženske/ Ko bi jih ne bilo na svetu, bi marsikaj hudega ne bilo!«
—	Ž,ena::. »Ljubi moj, .potlej bi pa tudi tebe ne bil«!.« •
Čudno vprašanje. Krnel: »Kaj je bilo uri, da moram toliko od nje plačati?« — Urar: »Drobtinica kruha jc bila notri!« — Kmet; »Koliko bi šele veljalo, če bi bil cel hleb kruha notri!«
I
I
I i
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst, due 23. aprila: 12. 13. 29. 82. 90. Dunaj, dne 26. aprila: 45. 49. 56. 38. 64,
Odgovorni urednik F. Kerhne.
■m /•» mu m> l»so|a zasebnik U 2 H a r rednim ljudem no 5V„, Odplačilo na obr. 6 let Buta O. post. rest. Berlin 47.
tlUll IV davlc 6fn trde
•Wože tokom :i dni bolečin no oclpravi moj aničovnioc. korenin Rla-mazilo. < ona lončku /. jamstvenim i>i»-jnom 1 Krono. .IJ7
Remžiiy (Kaschsu) I.
Postni prodni 12/101 Ogrsko.
B pošljemo svoj. pristen s o 11 n g s It I
lasestrižnik
'i premik«- j MT.	.joču se Cc-
salnlka zn iry'%\ trovrstno «/->1	rezanje,
t	za 3, 7 in
E I »jTrll tu mm dol-I IMilll 9 qosk los,
| p	z rezervnim
| I. . I peresom, H iffvfo H tako, da I /tiHffrr« S lnhko vsak
l/H1«®* ,Bk°i i,riže
f/ "NJSa > ase. Kom-
pleten le K 1 90. Edina prodoia po povzetju M. SVVOBODR, Dunaj IH'2, Hiessgasse 13 «0».	131"
60 kron
tedenskega zaslužka
I, izv. Iinpcralor	KV60
„ BUplM-tmperator K 2'— .. Imperator, posrebr. rradr. K 2-40. Kam's cd 2 li »išje.
Užijaltc na kolesce llermcs 36 h
ll.rno jfl h
ali 50- 00% provizije zasluzi v«ak, ki prevzame razprodajo mojega vselovnoznanega blaga, niča tem zadnje novosti in brez-kbnkurcnčilili turistovskih pred-„i,-tov. Lahko postrežem z dokazi originalnih naročil, da jc mnogo mojih zastopnikov zaslužilo tam, kjer ie je blaeo uvedlo več kot 35 K na dan. Pojasnila zastonj. Zistopstvo se podeli kot glavno kakor tudi kot stransko opravilo. Zadostuje, da se.vpraša po dopisnici. Carina sc odobri. I..REEH, HACHENBURG, Dcutsclllad. 'fS
Tri mojem obrtu se nabira vsak dan velikanski. množina ostankov. Da bi jih kar
največ razpeP.nl, sem prisiljen prodajati iili po vsaki cenf. KdorhOče to priložnost, izrabiti in svojo družino za delj časa preskrbeti, naj naroči za
ki vsebuje
Kje jc Repoštcv
Umetne §ebe
Brez ruvanja zobnih korenin sc ustavljajo ame-rlkanskl umetni zobje, posamezno ali cela zobovja, izvzemši nedelje m praznike vsak dan od tiare zjutraj do 6. zvečer v lionc, zobarSk. atelje
pri suknarni
..sudetiil"
JaBernrtorf St 42, avslr. Slez.
lahko kupite sukno zn moSke In ženske obleke kakor tudi Slesko platneno blago
najboljše kakovosti za nlzlio tvornlško ceno.
Odrezkl za ničevo ceno. Zahtevajte \zorce! '.t-JJ
Krasne saison - novosti.
zložna, cena in varna
CUNARD LINE ¥
vožnja s
10 Ljubljana, Stritarjeva ulica š'- t
Vsem nabiralcem suhih zelišč, korenin in lubja naznanjam, da sem prevzel tvrdko Jos. Leuz nasl. v Ljubljani, ter bodem vse v svojo stroko spadajoče blago po najvišjih cenah plačeval.
Skladišče sc nahaja ravno tam kakor prej, in sicer na Ahacljevi (Martinovi) cesti št. 10 v 1'ongračevi baraki (Moksika) pri sv. Petra cerkvi. - Za mnogolirojne pošiljatvb so priporoča
R. Luckmann p^i Jos. Leuz nasl.
Ceniki zastonj.
V vsaki družini,
kjer so goji dobra gotlbu. se morajo nahajati tudi
domače oraMe
za vsako obrt 5 letna garancija
Domoljub 1913 -------SteV" 18
Stran 2»B'__.____—-