TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, incftiistrifo In obrt. Naročnina za Uredništvo in Jugoslavijo: upravništvo celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za y, leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - Plača ln je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št 11.953 toži se v Ljubljani. Telefon št. 30-69. Leto XVIII. V Ljubljani, v soboto, dne 12. januarja 1935. štev. 5. Trgovski koledar za leto 1935. Bogata, kakor vsa druga leta, tako tudi letos je vsebina »Trgovskega koledarja«, ki ga je tudi letos odlično uredil g. Fr. Zelenik. Poleg bogate koledarske vsebine in običajnih podatkov, ki jih imajo koledarji, prinaša letošnji Trgovski koledar bogato informativno gradivo, in predvsem takšno, ki je poslovnemu človeku najbolj potrebno. A letos so davčne zadeve za vsakega poslovnega človeka posebne važnosti. O davčnih zadevah pa daje novi Trgovski koledar naravnost izčrpna pojasnila. Tako navaja vse izpremembe neposrednih davkov, pojasnjuje, kako je z vpogledom v poslovne knjige, poroča, koliko plača davka obrtnik, kako je z davkom za -hišno služinčad in z odmero najemninske osnove. Zelo dobrodošla bodo vsem poslovnim ljudem izčrpna pojasnila zakona o Pokojninskem zavarovanju nameščencev. Iz ostale vsebine Trgovskega koledarja omenjamo še: Takse, takse prisilnih združb, takse Zbornice, pravilnik o opravljanju izpita za motorne vozače, hmeljske uzance, žigosanje lesa in lesne izvoznice, poštne tarife, tarifa za pobiranje žigovine, itd., itd. Posebna vrednost Trgovskega koledarja pa je v tem, da se njegova vsebina vedno dopolnjuje in da tvorijo vsi letniki Trgovskega koledarja dragoceno ročno knjižnico, ki odgovarja skoraj na vsa vprašanja, ki so važna v poslovnem življenju. Oprema koledarja je, kakor že vsa leta odlična, njegova cena pa nizka. Menda ni trgovca, ki ne bi imel Trgovskega koledarja! Vsaj tako bi moralo biti! kot prvi tisti, ki je začel s tem negospodarskim bojem. Prodajanje izpod cene pa je tudi sicer škodljivo. Kadar so cene prenizke, tedaj se morajo znižati vsi drugi izdatki trgovca ali tvorničarja, ali pa se mora poslabšati kakovost blaga. Znižanje režijskih stroškov pomeni tudi znižanje plač nameščencev, pomeni v nadaljnji posledici znižanje kupne moči prebivalstva, kar nujno še bolj zniža obseg kupčij. Vse gre nazaj, vse nazaduje, dočim nima pravega dobička niti potrošnik, ker je kupil slabo blago. Treba zopet gledati na to, da pride dobro blago do veljave, kajti samo dobro blago more zvišati ceno izdelka in s tem tudi zaslužek onemu, ki je blago izdelal. Kvalitetno blago pa omogoča ne le večje plače, temveč tudi nove zaslužke, ker zahteva več dela in več delavcev. Pa ne samo za tvorniške izdelke, temveč tudi za agrarne proizvode mora zopet postati glavna zahteva, da so kvalitetni, ker samo ti lahko dosežejo višjo ceno. Vsa naša gospodarska stiska je prav za prav le v nizkih cenah agrarnih proizvodov. Zato ne prodajati blaga izpod cene, ker to vodi v proizvajanje slabega blaga. Zato pa tudi ne slabo plačevati ljudi, ker mora to še bolj znižati kupno moč ljudstva in povečati njegovo revščino. Dobre cene za dobro blago — mora poslati zopet geslo in samo v tem geslu je rešitev. Tudi konkurenca ima in mora imeti svoje meje in če te meje preskoči, potem postaja škodljiva za celoto, potem jo je treba uničiti 1 He Uti pod cena Težke današnje razmere ne dopuščajo, da bi trgovec prodajal blago z enakim dobičkom ko nekdaj. Ze celo pa ne zaradi ostre konkurence tvornic, ki so s svojo direktno prodajo konzumentom pritisnile ceno »a najnižje mesto. Čezmerne cene so danes zato popolnoma izključene in vsak trgovec mora omejiti svoj zaslužek do najmanjše mere, ali pa izgubi odjemalca. Vendar pa so tudi še danes cene znak kvalitete blaga. Če prodaja kdo blago po ceni, lii je znatno izpod običajne cene, potem je to že dokaz, da prodaja blago slabše kvalitete ali pa ni 'kaj drugega v redu. Je pač tako, da v izgubo nihče ne more prodajati in da je obsojen na propad tudi tisti, ki zasluži premalo. A pri sedanjih visokih javnih dajatvah, pri dragih najemninah, pri silno skrčenem obsegu vsega poslovanja, je kaj kmalu zaslužek premajhen. Zaradi cen je nakupovalec dostikrat v zadregi ali naj kupi blago le z ozirom na njegovo ceno ali pa naj predvsem upošteva kakovost blaga. Kupčija je svobodna In kakor se je nakupovalec odločil, tako je tudi kupil, če je kupil dobro, je to njegova zasluga, če je kupil slabo, da ga je premotila nizRa cena, pa je tudi le njegova krivda. Kdor kupuje izpod cene, naj se tudi ne čudi, če kupi slabo, ker se izpod cene kupuje navadno le slabo blago. Velik del potrošnikov se tudi zaveda in zato ne kupuje najcenejšega blaga, ker ve, da je to tudi po kakovosti najslabše blago. Še nikdar pa ni dobro kupil tisti, ki je kupil slabo blago, ker to je zaradi svoje nagle obrabe dejansko vedno predrago blago. Nekateri podjetniki pa mislijo, da si bodo povečali krog odjemalcev, če prodajajo blago tudi izpod lastne cene. Samo da povečajo krog odjemalcev, vse drugo bo že prišlo samo od sebe. Tako mislijo. Toda slabo mislijo. Samo od sebe ne nastane > izguba pa, ki nastane pri prodaji iz-Pod cene, je takoj tu. Pa tudi nobenega pravega smisla nima to licitiranje v cenah navzdol, če n. pr. zniža ceno blagu trgo-J'eci jo, mora potem skoraj znižati tudi onkurent. Polagoma privede ta licitacija o tega, da imajo škodo vsi trgovci. Toda .oigo np more vzdržati tega prodajanja v zgubo .noben trgovec in navadno se ves oj v nizkih cenah konča tako, da propade pmcfčcitn {avhiU del Gradbeni minister dr. Kožulj o nameravanih javnih delih l=s Zagrebški »Morgenblatt« objavlja na uvodnem mestu izjavo gradbenega ministra dr. Kožulja o svojem delovnem programu. V tej izjavi pravi novi gradbeni minister: »Vlada namerava graditi nove prometne zveze in za to potrebni kapital nabaviti v tujini, kakor to delajo tudi v drugih državah. V prvi vrsti pride v poštev proga Subotica—Beograd—Niš (proti Carigradu), ker so načrti za to cesto že gotovi. Drugi del gradbenega programa vlade je osuševanje močvirij, zlasti v onih krajih, v 'katerih je povpraševanje po zemlji posebno veliko. Nadaljnja velika nujnost, o kateri sem že pri drugi priliki govoril, je regulacija Save, zlasti v okolici Zagreba. Ze v najkrajšem času bom povedal, katera javna dela so bila izvršena v zadnjem polletju in s kakšnimi finančnimi sredstvi. Napovedal pa bom tudi podrobno, kakšni so načrti vladne gradbene delavnosti za najbližjo bodočnost in kateri kraji ter pokrajine pridejo pri tem v poštev. Tedaj bo javnosti objavljeno tudi stališče gradbenega ministrstva glede oddaje javnih del tujim in domačim podjetjem.« Hi Iz izjave gradbenega ministra sledi, da posveča nova vlada javnim delom vso potrebno pažnjo, kar konstatiramo z vsem zadoščenjem. Prav tako pa moramo pozdraviti tudi namero vlade, da hoče finansirati nova javna dela s posojilom, predvsem s posojilom v tujini. Je to tudi edina možna pot, ki more prinesti našemu gospodarstvu olajšanje. Kajti davčna preobremenitev je dosegla že tako stopnjo, da bi javna dela iz rednih proračunskih sredstev pomenila za naše gospodarstvo ne olajšanje, temveč naravnost nov udarec, ki bi ga naše gospodarstvo komaj še preneslo. Zato je edino pravilno, če hoče vlada pridobiti sredstva za financiranje javnih del s posojilom v tujini. Po izjavi gradbenega ministra dr. Kožulja obsega vladni program javnih del predvsem dela za zboljšanje prometnih zvez, regulacijska dela in osuševanje močvirij. V resnici so to tudi dela, ki so najbolj potrebna in tudi najbolj rentabilna. Zboljšanje prometnih zvez pomeni večji tujski promet, dvig blagostanja za vse pre bivalstvo ob novih prometnih cestah in tudi olajšanje naše zunanje in notranje trgovine. Redne vsakoletne milijonske škode od povodnji so že davno zahtevale, da pričnemo z regulacijo rek ter potokov ter preprečimo že enkrat, da bi že vsak večji naliv povzročil povodenj. Na dlani pa je tudi rentabilnost osuševalnih del, sa] pomenijo pridobivanje nove plodne zemlje in s tem možnost nove zaposlitve ljudi. Gradbeni minister dr. Kožulj tudi omenja nekatera javna dela, ki bi se predvsem začela, podrobni program pa napoveduje šele kasneje. Prav zato pa smatramo za nujno potrebno, da že sedaj opozorimo na nekatera nujna javna dela v Sloveniji, ki bi na vsak način morala priti tudi na prvo mesto vladnega programa javnih del. To tem bolj, ker velik del teh javnih del ni le v interesu Slovenije, temveč vse države. Omenjamo tu predvsem zvezo Slovenije morjem in zgraditev dobrih avtomobilskih cest od italijanske in avstrijske meje morju ter proti Zagrebu. Naj večje bogastvo donaša vsakemu narodu čezmorska trgovina. Zgraditev dobrih pristanišč je zato eden prvih pogojev za blagostanje naroda. Ne zadostuje pa, da je pristanišče samo dobro, temveč mora imeti tudi dobre zveze z zaledjem. Zato se naš Sušak ne more prav dvigniti in zato ne more kon-Utirlrati uspeSho s Trstom, dokler nima s Slovenijo vsaj tako dobrih zvez, kakor jih ima Trst. Ze samo zato je nujno, da dobi Slovenija svojo zvezo z morjem Neodložljiva nujnost je nadalje, da dvignemo tujski promet. Ta naloga je brea dobrih avtomobilskih cest neizvedljiva in zato mora biti gradnja teh cest ena prvih točk vladnega programa javnih del. Ves tok velikega tujskega prometa pa gre danes tako, da prihajajo v našo državo tujci predvsem skozi Avstrijo in Italijo, kjer so povsod dobre avtomobilske ceste že zgrajene. , V naši državi se morajo te ceste nadaljevati, ker drugače ne bo v našo državo tujcev iz strahu pred našimi slabimi cestami. Če ne moremo privabiti tujcev v Slovenijo, potem jih tudi ne bomo privabili v druge kraje. Slovenija je prva postaja za vse tujce in zato se mora v Sloveniji tudi pričeti gradnja avtomobilskih cest. Tudi ta javna dela niso zato le v interesu Slovenije, temveč vse države. Pa tudi nekatera regulacijska dela so v Sloveniji neodložljiva. Tako je že skrajni čas, da se že enkrat dokonča regulacija Ljubljanice, Savinje in eele vrste drugih rek ter da bo že enkrat konec rednih milijonskih škod, ki jih povzročajo te povodnji. Absolutno moramo zahtevati, da pridejo tudi regulacije rek in hudournikov Slovenije v vladni program javnih del. Z veseljem pozdravljamo napoved gradbenega ministra, da bo vlada začela z javnimi deli, in sicer s pomočjo tujega posojila. Prav tako odločno pa moramo zahtevati, da Slovenija v tem programu ne bo pozabljena, temveč upoštevana vsaj'v tej meri, ki bo odgovarjala njenim velikim davčnim bremenom. Z davki preobremenjena Slovenija mora dobiti tudi možnost zaslužka in zato naj se prične z javnimi deli tudi v Sloveniji. (fibattie dc&. doUodUov in UzdatUw V mesecu novembru Finančno ministrstvo je objavilo pregled državnih izdatkov in dohodkov za mesec november. Izdatki splošne državne uprave so znašali (vse številke v milijonih Din, v oklepajih odstotki izvršenih izdatkov z ozirom na proračun): vrhovna državna uprava 11,5 ( 92-47%); 95.5 (114-95%); 7,2 ( 84-03%); 74,3 ( 94-22%); 72,9 (110-27%); 36.6 (123-17%); 12.5 (124-55%); 43,8 ( 96,79%); 25.7 (104-05%); 159,9 ( 98,76°/o); 12.6 ( 92-18%); 3.9 ( 23-43%); 4.9 ( 93-50%); 3,9- (106-33%); pokojnine invalidnine državni dolgovi ministrstva; prosvete pravosodja zunanjih zadev notranjih zadev financ vojske in mornarice gradb prometa kmetijstva trgovine in industrije soc. polit, in nar. zdravja 14,9 (121-09%); telesne vzgoje 0,1 ( 8-53%); skupno 582,7 (101-13%). Od vseh izdatkov je šlo za osebne iz- datke 331,0 milijonov, ali 105-31% po proračunu predvidenih, za materialne pa 251,7 milijonov ali 96-12% po proračunu predvidenih. Kakor je razveseljivo, da so bili izdatki skoraj natančno tako veliki, kakor so bili predvideni, tako pa je treba ponovno poudariti da ni zdravo č e se osebni izdatki stalno večajo na škodo materialnih. Izdatki za pokojuine ne bi smeli biti večji, kakor pa določa proračun. Dohodki v novembru I. Neposredni davki: splošni neposredni posebni izredni II. Posredni davki trošarina takse carinski dohodki 216,9 (161-00%); 46,2 (111-41%); 18,0 (131-02%). 59,8 ( 89-72%); 84.1 ( 91-34%); 56.2 (108-91%); monopoli (višek doh.) 151,2 (117-10%); razni manjši dohodki 8,9 ( 74-60%); vsi državni dohodki 659,5 (114-47%). ima Trst. Ze samo zato je nujno, da dobi Izpustili smo tu dohodke iz državnega gospodarstva, ki so skupaj dosegli skoraj 18 milijonov Din. Nekatera gospodarstva niso za november sploh še nič oddala denar ja, druga za več mesecev, tako da. je primerjava z ozirom na po proračunu določene izdatke nemogoča. Iz objavljenih podatkov pa se jasno vidi, da je bil davčni vijak v novembru naravnost odlično privit. Mesto po proračunu predvidenih 134,7 milijonov Din so dali splošni neposredni davki kar 216,8 milijonov ali za 61% več. Zato pa so znatno padli posredni davki in je dala trošarina mesto 66,6 le 59,8, takse mesto 92,0 le 84,1 milijonov Din. Povečali pa so se dohodiki monopol-slte uprave. Iz vseh številk pa se vidi, kako zelo je padla kupna moč prebivalstva. ;' Izdatki državnih gospodarskih podjetij so znašali skupno v novembru 286,9 milijonov Din, to je 105-73% vseh proraču-nanih. Zlasti je prekoračila svoj proračun sladkorna tvornica v Čukarici, kjer so znašali izdatki mesto proračunanih 3,1 celih 13,9 milijonov ali za 446-19% več, kakor bi smel znašati. (Tu pa treba dostaviti, da so tudi dohodki tvornice znašali 13,7 mesto 4,0 milijonov Din.) Prekoračile so svoj proračun tudi obe državni tiskarni, železnice, razredna loterija in drž. gozdovi. Dohodki drž. gospodarskih podjetij pa so znašali 273,5 milijonov ali 90-10% onih, ki so predvideni po proračunu. Večje dohodke so dosegle drž. tiskalna v Sarajevu, razredna loterija, sladkorna tvornica .v Čukarici in drž. gozdovi. Po proračunu bi morala dati državna podjetja 32,1 milijonov več dohodkov ko izdatkov, dejansko pa so izdatki bili za 13,4 milijonov višji od proTačunanih, da so znašali presežki dohodkov le 17,9 milijonov, od katerih pa je prejela drl' blagajna le 7,6 milijonov Din. Ostanek bo za sebe pridržala gospodarska podjetja^* V 8 mesecih proračunskega leta 1934/35 60 znašali vsi državni izdatki po proračunu splošne uprave 3.898,1 milijonov ad le 84‘57°/o od proračunanih. Le za pokojnine bo znašali izdatki več, kakor pa predvideva proračun, in sicer 108T2°/o. Dohodki pa so znašali v 8 mesecih 4.626,4 milijonov ali 100-36°/e proračunanih. Davčna služba je torej delovala dobro. Izdatki drž. gospodarskih podjetij pa so znašali v tem č^su 1.834,6 milijonov Din ali 84-50% proračunanih. Dohodki drž. gospodarskih podjetij pa so dosegli 2.229,8 milijonov Din ali 91 •82®/» proračunanih. Haša glavna gospodarska vprašanja 2® v novoletni številki smo navedli, katetra vama gospodarska vpraišanja so ositaja v preteklem letu še nerešena. Da Ostanejo ta vprašanja tudi v bodoče nerešena, je treba kar naprej zahtevati uji-66vb rešitev in to zahtevo ponavljati tako tildi go, da bo tudi izpolnjena. To se bo tiidT doisegld, če se začne pri naš izvajati rava in dobra gospodarska politika. In se bo začela, kakor hitro se bodo v večji iberi začeli upoštevati predlogi naših go-kbodarskih organizacij in se bo začelo delo fca podlagi izkušenj naših praktičnih gospodarskih ijfudi. Zlasti pa je treba, da tudi I® krene na pravo pot naša agrarna politika.. to je tem bolj potrebno, ker se fadi ozira na kmetske vodilne glasove dostikrat obravnava kmetsko vprašanje le -'ko, kakor votilec rad sliši, ne pa tako, jkor zahteva napredek našega kmetijstva. Ponovno smo že opozarjali, da naše kme- rjvo po svoji kvaliteti propada in da ni le naše mnenje, dokazuje zadnja številka »Jugoslovenskega Lioyda«, ki piše O reševanju kmetske krize kot našem fclavnem gospodarskem vprašanju naslednje: Naš gospodarski ptoblem obstoji v ftt-vi vreti v reševanju kmetske krize. S tem v zvezi je vprašainje napredka našega kmetijstva, gozdarstva in izvoza naših agrarnih in gozdarskih proizvodov. Težišče vsega vprašanja jo, dh dvignemo našo proizvodnjo vsaj na ono stopnjo, na kateri J* proizvodnja v državah, ki so nate kortkurentinje. To moremo doseči, ker 00 terenske im klimatične razmere pri nas titkšne, da imoramo proizvajati ne samo 06 kdkbVosti enake temveč celo boljše proiižvode, kakor pa tistši tekmeci na tujih ttgih. Potrebno je samo, da se že enkr&t ledtočimo za to, da tiaŠo proizvodnjo ople-tdbttiitio In da izboljtšbmo svoj izvoz. V prid Vrsti je potrebno, da se z ozirom na terenske razmere uVede enovrstna proiivodnja. Z odpravo veleposestev je pctetala naša poljedelska in živinorejska proizvodnja tako raznovrstna, da vedno bolj izginjajo one redke in odlične značilnosti naših agrarnih proizvodov. Naši proizvodi postajajo po kakovosti slabši od proizvodov v nam podobnih agrarnih deželah in enaki onim, ki se proizvajajo po vojni v industrijskih državah. Naravno je, da poetajia s tem naš položaj na svetovnih trgih slabši, da je povpraševanje po nadeni blagh vedno bolj slabotno in da po-ktaja 'zato tudi izvoz vedno težji. Tega dejstva se moramo že enkrat z t-go resmoštjo zavedati In zato začeti po afc&tu OplomenjeVati našo proizvodnjo in jo dvigniti na isto stopnjo, kakor jo je do-hegla proizvodnja v državah z enakimi «arftvnimi pogoji. Ce tega ne storimo, |»otem ne bo nikdar p«»ehak potreba državne intervencije za izvoz naših poljedelskih proizvodov. Ta intervencija pa ČLržaVo finančno slabi (kar je pokazal žitni monopol), dočim ne donaša kmetovalcu prav nobenih koristi. Dostikrat je edina korist državne intervencije samo ta, da se ve& »vet ha njo zanaša in da se potem temeljito razočara. Tbdi zanašanje na preferencialne tarife je popolnoma napačno. Vsak preterencial je treba plačati i dragimi protiuslugami, a poleg tega se ta si-felem itak ne bo mogel dolgo držati. Pravilno bi bilo edino, da bi se prefe-renciali uporabljali za nabavo semeni za hnbavo sredstev za pobijanje sadnih škodljivcev* torej kratkomaLo le v ta naimon, da se dvigne kakovost naših poljedelskih proizvodov. . . Ce tega ne storimo, bo zašel naš izvoz žiita, sadja in živine v najbolj težko krizo, ■Hi bo V Času, ko se bo drugod kriza že fifehala. Kmetovalcu tedaj ne bo nič po-hvagano, čo se mu bodo dovoljevale razne Olajšave ža plačevanje njegovih dolgov, feet ne bc' mogel isVdjih pridelkov izvažati, samo izvoz pa bi mu mogel dati eredstov, ki jih potrebuje za svoje živ- ijaani naši poljedteJski proizvodi se iz-vnžaje v silno slabem stanju, nesortirani, tteočtšfteni in v obupni opremi. Treba storiti v*p potrebne napore* da s® naši izvozni frrihnMi tipizirajo ter «»to in enbstaVn« opremljajo, da bi mogli dobiti na svetovnem trgu dober glas in s tem tudi dobro ceno. Nadaljna nujna potreba je, najdemo nove trge za naš mehki * les Prevelika odvisnost od le enega trga mora imeti sJabe posledice. Treba zato neprestano iskati novih trgov ih v ta namen pomagati izvozu našega mehkega lesa tudi s kreditnimi sredstvi iter s prevoznimi in drugimi olajšavami. Pri sklepanju trgovinskih pogodb je ittfeba imeti to posebno pred očmi. Vsaka trgovinska pogodba bi morala pomeniti pridobitev za naš mehki les. Dostikrat pa se pri sklepanju trgovinskih pogodb na to pozablja in še posveča velika pozornost le izvozu predmetov, ki te pozornosti ne zaslužijo. Varuje se ona domača industrijska proizvodnja, ki je izključno V rokah tujcev in ki zaradi tega itak noče izvažati, temveč samo in čirh bolj izkoristiti svoj ugodni položaj na škodo našega domačega potrošnika. Posebno zaščito zasluži samo oba industrija, ki more sčasoma postati izvozna industrija, dočim naj se drugim industrijam nudi samo umerjena zaščita, dla ne bodo mogle izkoriščati domačega potrošnika in onemogočati krepkejši razvoj izvoza raznih naišlih drugih proizvodov. Tudi našo prometno politiko je treba spraviti v sklad s potrebami našega izvoza. Promet ni samemu sebi namen, temveč mora ves služiti gospodarskemu napredku dežele. Prav tako moramo tudi gledati na to, da dvignemo naš pomorski promet, ker je ta najboljše sredstvo za propagando našega izvoza. Postati' moramo od tujih prevoznih družb čim bolj neodvisni. Tuje posredovanje v naši zunanii trgovini nas postavlja v podrejen položaj ter nas velja ogromnega denarja. Z razvojem lastnega pomorstva bi se mogli od tega tujega posredovanja popolnoma osvoboditi. Razviti pa bi motali svoje pomorstvo tudi zato, ker se nekatere naše pokrajine žive samo od pomorstva. Seveda pa bi motali ttidi poskrbeti, da bi imela naša pristanišča dobre zveze z zaledjem, nikakor pa ne bi smeli pustiti, da imajo še danes nekatera tuja pristanišča boljše zveze z našim ozemljem, ko naša lastna pristanišča. To je le nekaj glavnih gospodarskih vprašanj, ki jih je treba začeti takoj reševati. še vse polno dlrugih vprašanj pa je, ki so enako nujna in važna. Da pa se vsa ta vprašanjia rešiijo, je treba mnogo \ eč dobre volje in mnogo več dela in le od tega je tudi odvisno, če se izkopljemo iz sedanje stiske ali ne. Slaba kvaliteta naših sirovih kož V zadnji številki »Glasnika« čitamo, da se naši izvozniki vedno bol|j pritožujejo nad slabo kvaliteto naših sirovih kož. Slaba kakovost kož izhaja predvsem od napak, ki jih delajo pri odiranju kož. Ta posel se opravlja namreč z veliko nemarnostjo in površnostjo. Naše kože so polne zarezov in gub, kar znatno zmanjšuje njihovo vrednost. V vseh naprednih državah se odirajo kože v klavnicah s stroji ali žileti. Druga napaka naših kož izhaja od neke vrste i mesarskih muh, ki silno kvarijo naše kože. V drugih državah se ta muha uničuje z raznimi sredstvi, pri nais pa nihče na to ne pazi. Te muhe pa ne ško;i(ujejo samo koži, temveč trpi zataji njih tudi živina in bi že radi tega motali te muhe uničevati. Premalo pažtmje se posveča tudi konserviranju kož, zlasti na vasi, da začne koža dostikrat gniti. Pri dobavah kož za državne ustanove se zahteva, da morajo biti kože brez zarez ih gub in tla mora biti več ko 20% ugorkov zaraslih. Največ ena petina vseh Sprejetih kož sme imeti te napake. V mnogih krajih pa je tudi 80% kože z gornjimi napakami in zato morajo dobavitelji za državne ustanove nabavljati kože v tujini, dočim ostajajo baše domače kože neprOdftiie. MaL ravno, da jd radi tega tudi njih cena hlzka in navadno 30% izpod svetovne Cehe; Tako izgubljamo dfehar, kčr he poskrbimo, da bi bilo naše blago take kdkdvdšti, kakor sd zdhteva na ttgu. i. :> r.'ii((aw Zasedanje gospodarskega Balkanskega sporazuma zaključeno V torek je bilo v Menah zaključeno zasedanje gospodarskega sveta Balkanskega sporazuma. Zasedanje je zaključil grški zunanji minister Maksimos, ki je v. svojem govoru naglašal, da je bilo zasedanje uspešno in da bo v korist gospodarstvu vseh štirih držav, ki so se udeležile zasedanja. Na podlagi vseh referatov in razprav je bil nato sestavljen končni zapisnik o jzasedanju|. Zapisnik vsebuj|e šest resolucij, ki jih je sprejel gospodarski svet, in sicer resolucijo glede smernic trgovinske politike balkanskih držav, glede prometne politike, resolucije za ustanovitev balkanske banke, za pospeševanje turističnega prometa, za sodelovanje gospodarskih ustanov in resolucijo za notranjo ureditev gospodarstva balkanskih držav. Zapisnik o konferenci bo predložen v Odobritev zunanjim ministrom balkansikih držav. Gospodarski sVOt je mogel na svojem zaključnem zasedanju z zadovoljstvom ugotoviti, da so bile vse debate prežete z najbolj prijateljskim duhom in dh se je pti vseh delegatih pokazala iskrena volja po vzajemtiem sodelovanju. Pobiranje i°/o izrednega prispevka od delavcev ustavljeno Poročati smo, da je državni svet potrdil razsodbo upravnega sodišča v Celju, da so tudi kvalificirani delavci oproščeni l°/o izrednega prispevka in ne le ročni delavci, ki so bili najeti na hitro roko in za nujno delo. OpiOšČeni so vsi delavci, kakor določa pojem delavca zakon o zaščiti delavcev. Sedaj je tildi finančna direkcija vzela ria znanje razsodbo državhega sveta in poslala vsem davčnim upravam odlok, v katerem navaja najprej razsodbo državnega sveta, da namreč plačujejo l#/o izredni prispevek le obratovodje, mojstri in polirji, ne pa delavci (v smislu zakona o zaščiti delavcev) ter nato pravi: »Glede na navedeno razsodbo državnega sveta vam naročam, da v bodoče ne pobirate več izrednega prispevka po določilih prej omenjenega razpisa finančnega ministrstva Št. 36.156/34, temveč da smatrate do nadaljnjih navodil vse delavce in dninarje proste izrednega prispevka, pri čemer je pač pojem delavca pravilno interpretirati.« S tem je ta stvar definitivno urejena in treba je le še, da finančna uprava tudi povrne vse nepravilno pobrane zneske. Upamo zato, da izda finančna direkcija tudi v kratkem odlok, da se povrnejo vsi pobrani 1% izredni prispevki od delavcev, ki po razsodbi državnega sveta sploh niso zavezani plačilu iega prispevka. OUZD v decembru 1934 Povprečnina članov moških 47 tisoč 083 (-f 2.636), ženskih 30.651 (+ 893); skupaj 77.734 (+ 3.529); bolnikov: moških 1.350 (+ 79), ženskih 864 (+ 168); skupaj 2.214 (_|-247); odstotek bolnikov moških 2'87% (+ 001%)s ženskih 2-82 (-f 0-48%); skupaj 2-85% (+ 0-22%). Povprečna dnevna zavarovana mezda Din pri moških 25T0 (— 0’79), pri ženskah 18’24 (— 0'09); skupaj 22’40 (— 0'44). Celotna dnevna zavarovana mezda Din pri moških 1,181.871-20 (+ 32.130--), pri ženskih 559.154‘40 (+ 13.723‘60), škupaj 1,741.025-80 (4 45.859-60). Številke v oklepajih pomenijo prirast »+«, oziroma padec »—* v primeri s stanjem od lanskega leta* t. j. decembra 1933. Proti koncu nbvembra je začela zaposlenost ne samo V seZijskem, ampak tudi v konjunkturnem pogledu popuščati, kakor smo že prejšnji mesec poročali. Ta pojav se je nadaljeval tudi v decembru 183®. Značilno pa je, da gre v prvi vrsti za oslabitev zaposlenosti žensk, kakor je raz vidno iz naslednje tabele: Letni diferencial zaposlenosti mesec leto moških ženskih september 1984 -j- 2.260 % 1.750 oktober 1934 4 2.465 -j- 1.626 november 1934 4 2.307 -j- 1.342 december 1934 -j- 2.636 -j- 893 Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera Odgovarja približno faktičnemu dnevnemu Zaslužku povprečnega delavca, še vedno pada, akoravno manj intenzivno. Lfetiii diferencial povprečne dnevne zavarovane mezde je padal tako-le: avgust 1934 Din — 076, september 1934 Din - 0-78, Oktober 1934 Dih - £don Tendenca nestalna; promet Din 5,079.770-28 V primeru s preteklim borznim tednom, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom 1,577.000 Din, izkazuje tekoči teden znaten porast deviznega prometa, in sicer za več kot tri iti pol milijona dinarjev. Največji porast prometa je dosegla devi-za London, katere je bilo V tem tednu nabavljeno za 1,414.000 dinarjev več nego v prejšnjem tednu, in Pariz, čigar zaključki so tokrat večji za 1,150.000 Din. Poleg Londona in Pariza beleži dvig pTometa še Newyork (za 469 tisoč), Curih (za 134 tisoč), Solun (za 94 tisoč) in Trst (za 133 tisoč). Tudi vse ostale devize so v tem tednu povečale svoj promet kot nam predočuje. spodnja razpredelnica (vse v tisočih Din); Deviza Amsterdam: minuli teden 26, tekoči 80; Berlin: tekoči teden 19; Din. deviza: minuli teden 409, tekoči 479 (avštr. priv. kliring); Dunaj: minuli teden 751, tekoči 623 (priv. klir.j; Curih: minuli teden 25, tekoči 159; London: minuli teden 129, tekoči 1.543 (priv. kliring); Ne\vyork: minuli teden 128, tekoči 597; Madrid: tekoči teden 83 (priv. kliring); Praga: tekoči teden 1; Pariz: minuli teden 50, tekoči 1.209; Solun: minuli teden 31, tekoči 125 (boni)*, Trst: minuli teden 28, tekoči 161. Narodna banka je posredovala v Curihu, Parizu in Amsterdamu. Višina intervencijskih zaključkov v prvih dveh devizah znaša po Din 50.000-—, v Amsterdamu pa Din 25.000-—. Na posameznih borznih dnevih je bilo perfektuirano deviznih zaključkov: 7. jan. 1935 Dih 2,334.112-90 8. jan. 1935 Din 289.845-40 9. jan. 1935 Din 1,355.243-24 10. jan. 1995 Din 477.042 90 .11.jan. 1985. Din 622.525;84, m ■ Gros Zaključkov izkazuje ponedeljkov borzni sestanek, na katerem je bilo nakupljeno, oziroma prodano deviz ža skoro polovico celotedenskega deviznega prometa. ... , . .... V , .-J Ves tekoči teden so bili v privatnem lili-, ringu trgovini avstrijski Šilingi ha dosedanji bazi Din 8-l6—8-20, medtem ko je, angleški funt beležil v privatnem kliringu, samo na včerajšnjem borznem sestanku, in sicer na bazi Din 221-80—223-40. Tudi boni grške Narodne banke so to pot notirali, in sicer 10, t. m. Din 30-— do Din 30-70. Devize najnižji najvišji najnižji najvišji 7. januarja 1935 li. januarja 1935 nainižji naivišji nainižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam 2307-96 2319 32 2307 13 2318 49 Berlin 1366-60 137740 136660 137740 Bruselj 798 99 802-93 799 27 80321 Curih 1105-85 1111-35 1105-85 1111-35 London 166-93 168-53 166 84 168-44" Newyork 3372-81 3401 07 3374-20 3402-46, Pariz 225-26 22638 22530 226-42,. Praga 142-35 143-21 142-52 143-38 Trst 291-47 293 87 291-52 293-92' Temeljem gornje tečajne tabele so bile v tekočem tednu dosežene tele tečajne razlike; Amsterdam — 0-83, Bruselj 4- 0-28, Lohdon — 0-09, Newyork -f- 1-39, Pariz -F 0-04, Praga -f 0*17 in Trst + 0-05. Curih je ostal neizpremenjen, dočim je Berlin beležil včeraj ob ponedeljkovih tečajih. Efektno tržišče Tendenca čvrsta Na efektnem tržišču je tudi ves tekoči teden trajala čvrsta tendenca predvsem V državnih papirjih, ker industrijski in bančni vrednostni papirji še vedno nišo beležili. Prometa ni bilo. Poedini državni efekti so od ponedeljka dalje beležili takole; 7-Vo investicijsko posojilo v povpraševanju Din 71-— (7. in 11. t. m.), Din 71-50 (8. t. m.) in Dih 72-— (9. in 10. t. m.), v ponudbi Din 72-— v ponedeljek in torek, od srede dalje pa Din 73-—, 8-V» Blair denar Din 67-— (7. t. m.), Din 68-— (8. in 9, t. m.) in Din 70-— na zadnjih dveh borznih sestankih tekočega tedna; blago:' Din 68-- (7. t. m.), Din 70-— (8. t. m.), Din 7.1 •— (U, t. m.) in Din 72-— (9. in S10VEN1A-TRANSP0RT LJUBLJANA v TELEFON 27.1^ . — 7-Ve Blair denar: Din 59'— (7. t. m.), od torka dalje pa Din 61-—; blago: Din 60-— v ponedeljek, Din 62— v četrtek in petek, vmesno pa Din 63-—. — Seligmanove obveznice povpraševanje: Din 67-— v ponedeljek, Din 70-— dne 9. in 10. t. m., na ostale borzne dneve pa Din 72-—, dočim je bila blagovna notica le v torek (Din 73-—) in sredo (Din 72-—). — Agrarne obveznice 7. t. m. Din 41-— denar, Din 42-— blago; za tem povpraševanje Din 42-— (8. in 11, t. m ) in Din 43-— (9. ter 10. t. m.), v ponudbi pa Din 44-—, le v sredo Din 45-—. Begluške obveznice so beležile v povpraševanju, oziroma v ponudbi od ponedeljka dalje Din 59-—, Din 60-—; Din 61-—, mn 00-—; Din 62-—, Din 64-—; Din 60-—, Din 62-—, včeraj pa Din 61-50, Din 62-50. — Vojna škoda je okrepila svoj denarni tečaj tekom tega tedna za 5 točk, blagovni pa za 3 točke, in včeraj beležila Din 353-— v povpraševanju ter Din 355-—- v ponudbi. Žitno tržišče Tendenca živahna Zaključkov ni bilo. Cene so v glavnem ostale brez izprememb, Je bačka koruzi se je podražila za Din 3-—, bačka pšenica za Din 2-—, moka vseh provenienc pa za Din 5-— pri 100 kg. Žito: (Cena za 100 kg franko vagon nakladalna postaja.) Koruza: čash primerno šuha, s kvalitetno garancijo, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu .... 64-— 66— Času primerno Suha, s kvalitetno garancijo, franko vagon banatska postaji, plačljivo proti duplikatu . . . 60-— 62 — Pšenica: zdrava, rešetana, suha, 79 kg, 2%, franko vagon bačka postala, plačljivo proti duplikatu . . .. . . , . . 113— 115*— zdrava, rešetana, suha, gornji Banat, 77/78 kg, 2% plačlji- . . .vo pratL duplikatu. ...... . 111'— 113'— zdrava, f-ešetana, šuhA. dolnji Banat, 77/78 kg, 2%, plačljivo proti duplikatu . . . 109'— Ul'— zdrava, rešetana. stiha, sremska. nostaja, 78/79 ,kg, 2%, plačljivo Proti duplikatu . Ul'— 113'— zdrava, rešetana, atiba slavonska postaja, 76/77 kg, 2%, plačljivo proti duplik. 117'— 119'— zdrava, rešetana. suha, potička postala. 78/79 kg. 2%, plačljivo proti dnnlikntit 119'— 121'— MletShi izdelki: Moka: pšenična Og, banatska postaja. ekskl. prometni davek, p!a«Mvo Proti duplikatu . 182 50 202-50 pšenična Og, bačka posta- ja, ekskl. prometni davek, olečHivo proti duplikatu . 182-50 202-50 pšenična 2, bačka Posta- ja, ekskl. prometni davek, plačtiivo proti duplikatu 167-50 182-50 pšenična 5, bačka posta- ja. ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 147-50 162-50 -'iiiaBiii ii ’ Važno ža potnike V Neittifiio Nemške državne železnice dovoljujejo inozemcom in. nemškim državljanom iz inozemstva 60% ni popust, po najmanj 7-dnev-nem bivanju v Nemčiii. Vozovnico za tja in nazaj si mora potnik kupiti vnaprej pri »Putniku«. Druga važna olajšava za potnike v Nemčijo je ta, da si morejo vsi inozemci in nemški državljani, hi živijo v inozemstvu, in bivajo najmanj 6 mesecev v Jugoslaviji. nabaviti po »Putniku« registrske marke po tečaju Din 14-—. Registrske marke se dobijo do zneska RM 300-— za osebo, in sicer v čekih na »Comerz & Pri-vatbahh«. Regisler-marke dobi potnik le, če se izkaže, da je kupil vozovnico pri »Putniku« in na podlagi pravilno vidiranega potnega lista. Razen tega lahko iznese iz naše države za potovanje v Nemčijo še druge valute v protivrednosti Din 5.CK)0-—. Podrobnejša pojasnila glede navedenih olajšav daje Putnik, Ljubljana. Tarifni biro v vseh carinskih in železniških zadevah —* Tarifi — Proračuni — Kontrola carinskih de* klaracij, tovornih listrov itd. — Reklamaciji — Inkaso — Vse tovrstne informacije brezplačno -J število insolvenc zopet narašča V letu 1931. je bilo v vsej Jugoslaviji 534 konkurzov in 829 prisilnih poravnav) torej skupno 1363 insolvenc. Posledice velike svetovne gospodarske krize pa so sd v 1. 1931. šele pokazale in so te dosegld svoj višek šele v 1. 1932., ko je bilo pd statistiki Društva industrijcev in veletrgovcev 700 konkurzov, 979 prisilnih poravnav, torej skupno 1679 insolvenc. Tei mu ostremu pritisku krize so podlegla žd vsa podjetja, ki riiso bila dobro fundirand in zatq»je naravno, da je število konkUfzot in prisilnih poravnav v 1. 1933. znatnd padlo. Kar ni bilo zdravo in solidno, jd itak že propadlo v najtežjih letih 193i. til 1932. Zato je bilo v 1. 1933. samo še 308 konkurzov in 222 prisilnih poravnav ali skupno 525 insolvenc. V 1. 1934. pa seje število insolvenc zopet dvignilo na 613. Td je dokaz, da se gospodarske razmere Sfe vedno nisd zboljšale in da je vsak prevelik optimizem hapačeh. Naše gospodarstvo preživlja še naprej težko krizo ih podjetja omagujejo ne le pod pezo davčnih bremen, temveč tudi zaradi skrčenji obsegov vseh poslov. Bilo bi zato rtujno želeti, da si tudi davčna uprava ogleda statistiko insolvenc, ki je obenem za njo statistika — izgubljenih davkoplačevalcev. Razpored pridobnine in pavšalnega davka na poslovni promet razgrnjen Davčna uprava Ljubljana mesto raz* glaša: V smislu člena 131. zakona o 'neposrednih davkih z dne 8. februarja 192Š, prajij ■hi list št. 75/26, se obvešča, da je razpored pridobnine in pavšalnega davka na' poslovni promčt za davčno leto 1934 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med običaijininu uiradhiimi uraimii v času od 14. januarja do 21. januarja 1935 'pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, hodnikov trg št, 5., II. nadstropje, soba št.: 12. Vsi davčni zavezanci so že posebej , obveščeni o ugotovljeni davčni osnovi in o odmer'enem davku s plačilnimi nalogi (obvestili). Proti višini davčne osnove in odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni po prejemu plačil- nega Kolek za pritožbo 20 Din. Lovsko-prodajna organizacija »Divja koža« Ljubljana, velesejem priredi dne 28. januarja t. 1. dražbo kožuhovine vseh vrst divjadi. Dražbe se udeleži dosti kupcev, med katerimi bo tudi precej inozemcev. Zato bo kožuhovina na tej dražbi dosegla svetovne cene, šeVeda pa mora biti zbranega dovolj dobrega blaga, ker sicer zanimanje inozemskih odjemalcev za blago takoj popusti. Vsi naši ldvci naj poverijo svoj lovski plen »Divji koži« v prodajo in kožuhovino takoj odpošljejo. Konkurzi in prisilne poravnave bdpravljeni Sd konkurzi } Družbe »Crayon«, ker je bita razideJjena vsa masa, Ide Ogrinc, ker je bila razdeljena vsa masa. Produktivne zadruge kleparjev, inštalaterjev in sorodnih ppKlicev, ker ni pokritja za stroške postopanja. Končano je poravnalno postopanje v zadevi lesnega trgovca Franca Celcerja v Oplotnici. Končano je nadalje poravnalno postopanje v zadevi opekamarja Jerka Franceta v Črnučah. Potrjuje se prisilna poravnava, ki jo je sklenila s svojimi upniki šivilja in sejmar-ka Fani Vrbovšek v Celju. je prvovrsten^ domač izdel^fc« S balerini* ^ pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno oiiačo zn Vas in Vete otrobe. ®r* sladna kava ie prav prijetnega okusa in io pijo odrasli kot otroci z užitkom. ■ , ■■..= ■ ■. v-==H Verlič Josip, Ljubljana ustnik tvrdke. £lzit. Krisper €oloolale T yrševa c. 31 Ustanovljeno leta 1839 ‘I e I e 1 o n št. 22-n 3 Breomvt. Kr ta p er colo male Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Velepvažavna kave - Mlini za dišave Zaloga špirita, raznega%žgania in koniaka ret vseh vrst mineralne vode ločna postrežba! Cemki na razpolago/ .KUVERTA' o. Z o. z. LJUBLJANA Volarski oot 1 Karlo-ŠKa c. 2 TVORNICA KITVEKT IN KONKEKTIJA PAPIRJA I VELETRGOVINA A. ŠARABON LJUBLJANI prinnroča špecerijsko blago, ;;e't vrst žr/ariia, moko ter deželne pridelke, kakor tudi raznn-vrs/no rudninsko vodo Lastna nražarna za kavo in mlini za dišave z električnim, obratom T tlet on St e v. 2 6 6 6 Ceniki na ratvolagol jEunanja trgovina Izvozniki v republiko Nicaragua se opozarjajo na to, da je za iegaliziranje faktur, tovornih dokumentov in svedočb o poreklu robe, katera se izvaža v republiko Nicaragua, pooblaščen Generalni konzulat republike Nicaragua na Dunaju. Nadalje se opozarjajo, da morajo biti vsi dokumenti izstavljeni v španščini in se glasiti na Cordovas. Označba blaga v španščini mora odgovarjati označbi, kakršna je v uradni carinski tarifi. * Bolgarska vlada je sklenila, da proglasi velesejem v Plovdivu kot edini bolgarski vzorčni velesejem. Madjarsko-avstrijska vinska pogodba je bala po dolgih pogajanjih sklenjena. Mad-jarska bo mogla po tej pogodbi do konca septembra izvoziti v Avstrijo 25.000 hi vina po znižani carini. Francoski saldo v klirinškem prometu z Nemčijo je narastel že od 132 na 154 milijonov frankov. Glavne točke nove rumunsko-madjar-ske trgovinske pogodibe so bile te dni od rumuniskega trgovinskega ministra odobrene. Francoski izvoz v Rumunijo je znašal v prvih 10 mesecih 1. 1933 129 milijonov frankov, v istem času letos pa 141 milijonov. Zato pa je padel v istem času francoski uvoz iz Ruimiunije od 364 milijonov frankov na 213 milijonov, kar je posledica klirinškega prometa. Ker pa Ruimiunija ne more izvažati v Francijo, ne more tudi poravnati svojih obveznosti v Franciji. Največja Londonska trgovska hiša Wool-worth & Co. izkazuje za 1. 1984. 4,8 milijonov funtov čistega idlobičika. Za davke je plačala tvrdka nad 1 milijon funtov. Izvoz solitra iz Chile se je v letu 1934. podvojil in dosegel 12 milijonov metrskih stotov. Dvig izvoza solitra je posledica večje zaposlenosti voijne industrije. Italijanska vlada je prepovedala vsak uvoz draguljev. Nova prepoved velja od 24. decembra 1934 dalje. [gcbttvc^Iicgtflci/c Komanda podmorniške Ilotilje Tivat sprejema do 20. januarja ponudbe o doba- vi 500 m kabla za telefonsko napravo, 20 areometrov, 12 toplomerov, 12 žarnic in raznega drugega električnega materiala ter , o dobavi lanene jadrenine. Nabava 1.200 kg tisk. papirja. — Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje dobavo 1.200 kg tiskovnega papirja 76/114—38 kg per mille z direktno po-godlbo. Pogoji se lahko vpogledajo v pisarni direkcije, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. S 5 Din kolkovane in zapečatene ponudbe je treba predložiti ekonomskemu odseku direkcije najkasneje do 14. januarja. Splošni oddelek Direkcije dri. železnic v Ljubljani sprejema do 15. januarja ponudbe o dobavi 8500 pol knjižnega in 2500 pol ovojnega papirja; do 16. januarja o dobavi 16.000 pol konceptnega papirja; do 19. januarja pa o dobavi raznega pisarniškega materiala. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani sprejema s pet dinarji kolkovane ponudbe za ca. 2.2CO kg raznega tiskovnega papirja. Pogoji se lahko vpogledajo v pisarni direkcije. S 5 Din kolkovane in zapečatene ponudbe je treba predložiti ekonomskemu odseku direkcije najikesneje do 14. januarja. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 17. 'januarja ponudbe o dobavi 100 sirkovih metel; do 24. januarja pa o dobavi 4000 kg tračnikov, 220 m balat jermen, 500 vijakov, 11.000 opek, 10 vacuum metrov in 13 manometrov. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 17. januarja ponudbe o dobavi 100 kg antimona in 1000 kg svinca; do 23. januarja pa o dobavi 150 m baiait-jermen. — (Pogoji so na vpogled pri obeh Oddelkih.) »Službeni list« 'kr. banske uprave Dravske banovine z dne 12. januarja objavlja: Uirfedbo d izpreniem-bi uredbe o izprememibi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih — Navodila za izvrševanje uredbe o olajšavah glede izterjave škode, povzročene z gozdnimi kaznivimi dejanji — Odločbo o taksah za pregled pri uvozu sadik gozdnega ali okrasnega drevja in grmičja — Spisefc luksuznih predmetov za gospodarske zadruge in njihove zveze — Ratifikacijo konvencije o telekomunikacijah po Jugoslaviji — Sestavo oddelkov državnega sveta in njih področje za leto 1935 — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. 9oma — in po svetu Gospodarska konferenca Male antante, ki bi morala biti dne 28. januarja v Pragi, je odložena na konec februarja. Trgovinsko ministrstvo je sporočilo zagrebški zbornici, da ©e morejo izpreme-niti določila glede industrijskih prodajaln le z izpremembo obrtnega zakona. Železniška proga Varaždin—-Koprivnica, ki bo dolga okoli 40 km in veljala približno 30 milijonov dinarjev, se prične po izjavi novega prometnega ministra Vujiča v kratkem graditi. Potrebni znesek za gradnjo proge pride že v prihodnji proračun. Z novo progo bi dobil Maribor direktno zvezo z Os j ©kom. Seidlanja železniška razdalja med Mariborom in Osijekom znaša 431 kilometrov in bi se z novo progo znižala na 317 kilometrov. Na letni skupščini Združenja trgovskih potnikov Jugoslavije, ki je bila te dni v Zagrebu, je bil ustanovljen fond Viteškega kralja Aleksandra Zediniitalja v višini 400.000 Din. Iz fonda se bodo podpirali ostareli in bolni člani združenja. Proračun Primorske banovine znaša 47,06 milijonov Din in je za 10 milijonov večji od lanskega. Dohodki mesta Skoplja so po novem proračunu predvideni na 39,2 milijonov Din. V Toulon je prišel jugoslovanski mino-nosec »Spasilacc, ki bo prevzel od francoskih oblasti izročenega terorista dr. Artuikoviča in ga prepeljal v Jugoslavijo. Ameriški poslanec Dies je zahteval od zvezne vlade, da izžene okoli 3 milijone tujcev, ker da so vsi ti prišli brez predpisanega dovoljenja v Ameriko in ker bi bila s tem brezposelnost mahoma prav izdatno ublažena. V Citroenovih zavodih odpuščeni delavci pripravljajo s svojimi rodbinami pohod lačnih na Pariz. Zahtevajo, da jih sprejme predsednik parlamenta, kateremu bo posebna deputacija delavcev izročila zahteve delavstva. Avstrijski narodni socialisti so ustanovili, kakor poroča »Linzer Valksblatt«, »polk smirtk, ki se bo imenoval po Doll-fussovem morilcu Planetti. Avstrija koncentrira baje na bavarski meji velike oddelke svoje vojske, keir se boji, da bi po sanskem plebiscitu vpadli avstrijski legionarji, ki se zbirajo v Nemčiji, v Avstrijo in izzvali nove nerede. V Palestini je nad 800.000 Židov, ki tvorijo že 26% vsega prebivalstva. Ker je med pjimii mnogo premožnih ljudi, je gospodarski vpliv Zidov teni večji. V Pragi se vodijo pogajanja za uvedbo rednega zrarnega prometa med Prago in .Sarajevom. Na zračni progi Pariz—London bodo v kratkem začeli obratovati veliki potniški avioni, ki bodo imeli prostora za 30 potnikov in ki bodo leteli s hitrostjo 320 km na uro, da bodo preleteli razdaljo Pariz-London v 70 minutah. Zakonita žena sleparja Staviskega jo izjavila pred francoskim parlamentarnim odiborom, da je imel Staviski še eno ženo, s katero je potoval po Evropi in ki je bila •posvečena v vse njegove posle. Za to drugo ženo Staviskega je vedela tudi policija, ki pa je pustila, da pobegne v tujino, dočinv so njo, edino zakonito ženo Stavisikega, ki pa o njegovih poslih ni ničesar vedela, zaprli. Kolegialnost, ki je redka, so pokazali praški notarji. Neki praški notar je poneveril skoraij en milijon Kč, ki jih nameravajo plačati praški notarji, da rešijo svojega kolego pred obsodbo. 40 Kitajcev je bil« obglavljenih v Mandžuriji, ker so bili zapleteni v zaroto proti mandžursko-japonskemu režimu. 0 silnih viharjih in velikem mrazu poročajo iz vseh vzhodnih dežel. Na Poljskem je mnogo ljuldii zmiranilo. | Iržnfl pcpcčilfl Cena žitu v Baranji se je dvignila Ker je bil' dovoz na trg slab, povpraševanje po žitu pa živahno, so se dvignile cene. Tako se je prodajala pšenica po 115 do 120 Din za cent, oves pa po 75 Din. Prepnjo soboto je bila pšenica po 105, oves pa po 65 Din. Tudi koruza se je podražila in se je cena dvignila od 65 na 75 Din. MARIBORSKI TRG Na sejem dne 8. januarja je bilo prignanih 37 konj, 10 bikov, 110 volov, 308 krav in 18 telet, skupaj 465 glav živine. Povprečne cene so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od Din 2-50 do Din 3-50, poldebeli voli 2•— do 2-25, plemenski voli 2-75 do 3-—, biki za klanje 2'— do 2-75, klavne krave debele 2-50 do 3-—, plemenske krave 2-— do 2-25, krave za kloba- sarje 1'30 do 1*50, molzne krave 2-50 do 3’ > breje krave 2'50 do 3’—, mlada živina 2-75 do 3-50, teleta 3‘50 do 4-50. Prodanih je bilo 193 glav živine. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 8—10, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav, telic 4—6, telečje meso I. vrste 10—12, II. vrste 4—6, svinjsko meso sveže 8—12. Nedelja, dne 13. januarja: 7.30: Pomen in potreba kmet. knjigovodstva (Jamnik Alojz) — 8.00: Sladko je vince (narodne napitnice na ploščah) — 8.30: Poročila 8.50: Schubert: Gloria in excel-sis (plošče) — 9.00: Versko predavanje (p. dr. Guido Rant) — 9.15: Prenos iz franč. cerkve — 9.45: Kino-orglje na ploščah — 10.00: Javna higiena (Zajc-Bosko-vičeva) — 10.20: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 10.50: Gdč. Cankarjeva in g. Franzi pojeta s spreunljevanjem radijskega orkestra; vmes radijski orkester — 11.40: Mladinska ura (Mirko Kunčič) — 12.00: Čas, radijski orkester (po željah) — 16.00: Parma: Ksenija (na ploščah) — 17.00: Radijski orkester — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Cas, jedilni list, program za poueJeljek — 20.10: Comelius Peter: Božične pesnili, poje ga. Vera Adletdč-Po-povičeva — 21.30: Cas, poročila — 21.50: Šramel kvartet »Erikac, vmes klavirsli.3 harmonika Pešl in plošče. Ponedeljek, drne 14. januarja: 12.15: Tamburaši igrajo (plošče) — 12.50: Poročila — 13.00: Cas, Harmonisti pojo na p!o-Jšlčah — 18.00: Spomini s poli (Maša Slav-čeva) — 18.20: Charpentier: Impresdons d’ Italie (plošče) — 18.40: Slovenščina (dr.. Kolarič) — 19.10: Naši pevci na ploščah — 19.20: Časi, jedfilni list, program za torek .— 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Prenos opere iz Zagreba; v odmora: čas in poročila'. Torek, dne 15. januarja: 11.00: šolska ura: Na meji večnega ledu (dr. O. Reya) — 12.00: Harmonika in citre na ploščah — 12.50: Poročila — 13.00: Cas, češke narodne pesmi na ploščah — 18.00: Otroški kotiček: Otroške pesmi (Vida Juvanova) — 18 20: Nevesta-bodoča gospodinja (ga. Vika Kraigherjeva) — 18.40: Nemščina (dr. Kolarič) — 19.10: Richard Tauber poje na plokvih — 19.20: Cas, jedilni list, program za sredo — 19.30: Vokalni koncert ge. Pavie Lovšetove — 21.30: Cas, poročila — 21.50: — Citre solo g. Mezgolits, vmes plošče — 22.30: Angleške plošče. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Sobota, dne 12. januarja: Vihar v kozarcu. Red Četrtek. — Premiera. Nedelja, dne 13. januarja: ob 15.: Žalujoči ostali. — Izven. Cene od 24 Din navzdol. Ob 20.: Vihar v čaši vode. — Izven. — Cene od 28 Din navzdol. Opera, začetek ob 20. Sobota,*dne 12. januarja: Dežela smehljaja. Izven. Gostovanje tenorista Dariana. Cene od 36 Din navzdol. Nedelja, dne 13. januarja ob 15.: Tr&viata. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20.: Štirje grobijani. — Izveš. Cene od 36 Din navzdol. Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR - Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0 MIHALRK. Ljubljana.