Uto UX. JtNllkl 51 t UiMlni, i g*a ie. rog 19Z6. tena Din rso *ihm\* ink fm pojmite* UvMMil mmflfr te pranlk«. - lwc»tL do 30 petit * 2 D. do 100 vrst t-> 30 p, većji inserati petit vrsU 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid beseda 2 D. — Popust po dogo-roni. — imeratni davek posebet. — „SlttMtU Mar*«" veija letno v Jojzoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Vpravatttvo: Kaailov* mUom *t«v. 9, prltlHJ«. — Ttleloa *tev. 304. Vratalitv* Ksafiova alica it. 9, I. ■■dstrop[e. — Teleton ftlev. 34» ■V Poitnina platana v gotovini. ; Naša notranja politika Narodna skupščina je sinoci končala tmzpravo o proračunu notranjega mi* nistrstva. Proračun je bil seveda spre* jet, kljub temu pa je bilanca parlamen* tarne debate za vlado skrajno neugod« ( ni. Krivda ne zađe ne toliko notranjega ministra, ki ima osebno gotovo mnogo simpatičnih potez in tuđi dobro voljo, kaor ves današnji režim, današnje ne* zdrave razmerc. Ta zavest je znatno olajšala pozi* cijo notranjega ministra g. Maksimo* \iĆB. ki bi sicer se težje branil vladino notranjo politko. Te nišo napadali sa* m opozicijonalni govorniki, ampak prav oštro tuđi člani vladne koalicije in to celo zelo ugledni. Posebno je morala ▼Iado in radikale boleti sicer obzirna, * po f^voji stvarnosti tem bolj tehtna kritika, ki jo je izvajal odlični radikai* ni voditelj Cirković o razmerah v Južni Srbi i i. Ako primerja politik kakor je c. Cirković položaj v Macedoniji s po* fožajem v Albaniji in severni Grčiji, govori to ćele knjige. Vlada je s po* močjo voj&štva in žandarmerije, ki sta vršila pravo herojsko delo, res zatrla razbojništvo in komitaštvo. Skoro ni* ćesar pa ni storila, da dvigne v tej po* krajini, ki jo smatrajo radikali za svoj «noli me tangere», tuđi javno upravo in splošno civilizacijo. Prebivalci pri? rodno bogatih, a stoletja zanemarjcr.ih macedonskih pokraj in so tako hvale/ni ra vsako cesto, za vsak vodnjak. vsako 6olo. da bi se jih moglo osrečiti z raz« meroma malimi žrtv«imi. In to bi bilo tuđi najuspešnejše sredstvo za pobi* janje političnega nezadovoljstva, naj* ooljša. profilaksa proti bolgarskim in grŠkim intrigam med našim prebiva!« Stvom. Slične m> razmere v Bosni, Herccgo* vini, v Crni gori. Povsod ima vladna po* litika preveč pred očmi samo neposred« ne režimske interese, zapostavlja pa splo^ne niterese prebivalstva m države. Minister .Maksimović je moral tekom debate o svojem proračunu ponovno povzeti besedo. da je odgovarjal na pikre in utemeljene očitke raznih go* vomikov. Da naj momentano ublaži neu<2oden vtis porazne kritike, tuđi z obljubami ni štediL Da so te obljube %-ečinoma prečej medle, smo opozorili že v euem zadnjih u vodnikov. Bojimo se. da bo vlada nanje pozabila, čim bo pro* račun pod streho. V eni svojih replik se je dotaknil notranjt minister tuđi občinskih volitev v Sloveniji in napovedal volitve v Tr« bo vijah šc za ta mesec, občinske volit* \c v Ljubljani pa za «najbližjo dobo*, stelja vsega. Ijubljanskega prebivalstva je. da se ta napoved obistini, saj ni nikakega vzroka, da živimo tako doigo v nenormalnih razmerah. In tuđi ni no* benega razloga, da se volitve ne bi vrši* le že čim prej. saj so že razpisane in je treba določiti le Se termine. Upamo, dd se notranji minister ne bo oziral na intrige gotovih krogov. ki bi jim bile volitve danes zelo nedobrodošle in ki imajo največ krivde, da jih še do sedaj ni bilo. Saj bi bilo blazno dakati na iz* | polnitev njihove zahteve po spremembi volilnega reda. Dvomljivo je že. ali bi vlada sploh pristala na odpravo danas* njega proporca, ki ima brez dvoma mnogo koristnega na sebi in velja tuđi za razna druga mesta v državi, zlasti za Beograd. A tuđi če bi hotela nare* diti za Ljubljano izjemo, je to mogoče lc potom novega zakona, na katerega pa pri današnjem zakonodajnem tempu Jahko ča kamo še leta in leta. Ljubljansko prebivalstvo pa si voli* tev želi. Po ogromni većini je zadovolj* no s smotrenim delom gerentskega sve* ta, a baš zato hoče, da to pokaže tuđi z vo'ilnimi kroglicami in da tako tej res gospodarski in socijalni politiki tem krepkejšo oporo. Protest naše vlade v Afenah — Beograd, 9. marca. Zadnji čas so j grške obrne>r.e oblasti sistematično šikar.i- ; rale naše v Grčijo potajoće državljane. Zla- \ »ti so ;im deiale velike neprilike pri njih ! povratka v našo državo. Z orirom na te š> ! kane je naša vlada po svojem poslaniku I Panti Gavrllovića vložila pri grskl vladi j oštro protestno noto, nag!ata)oč. da $e oib-ri odnoiaj! med obema državama ne mo- i rejo trrejevati na tak način in da naš; vladi j Re manjkajo represalije kat odgovor na ta- ! ko postopaire erš' obrnejnih oblasti. Naia | vlada se odbije v^dkega najrranišega inči- j e .Yi2džarov». V avstr:jskem prikljn. Č'tveoeci vprsšanl« na«t >pl Jug slovenski delegacija pro^i priključ:tvj Arstrlje k Nemčiji. Glede Bolgarske bo iu^osl ven ka delegacija navijala podpiT2nje mrkedon-ske organizacije od stran: službene B !gar-s2ce. tajna cboroževaTije B^iKarske in ne-pbčatije vojne odžkodnine. VČerafl ofe II. dopoldne le bila pad p~ed-sed.-t'.-om jap-^iskega delegata hhiia 39. Feja Sveta Društva narodov, ki je d -ločila dn&vn, red za izredni šestarek DruŠ'va na-rofiov. Seie so se udeležili zzst pn:k5 9 dr-žav-clajiic Sveta, med drugim dr. BeneS* V reformacrNki dvorani je b;Ia pn»p€ldne cb 3. s\*ečana otv-rrtev rzrednega p!enr-nejra sestanka. Tribune so b.ie gost > za-sedene cbčinstva. Navzoćih je nad 300 n -I vinarjev, med tem. 100 iz Ne;nčje. Tuđi t5š*!crmau>ka leža je do zadnjega seđeža rasedena. Predsedn k Sveta Društva naro-ilcrv Ishii je otvoril sestanek, nagl^Šrj č, ca je glavni razlos sestanka prošnja Kem-čije Zd SJprejem v Drustvn nerodov. Oi>:» zarjal je, da je ro važen historični d xo-dck. Za predsedriJka je bil oato z 4S proti 35 2!a5.jvom izvoljen deJej?at P rtu-clske d A COS ta. 2 GZircm na rešitev Društva narodnv v m;xsui5kem vpraSanju se Turska nj odTvr.- ' Ia vi'briia na sestanek. cHav^« objavi^, da ostane vprašaajc razS:rjenja Sveta za se-v je še vedno dcijeno. Na ned^Ijskh p^sve-tovaj>jih je pr šio do ostrega konfi kta med i talijanskim dclesato«i Scialoij© in nem5kJ«m drža\-nim kpneelarjem. $praska ctozu da !7stoT?! Iz Društva narodov. če se II ne prisna sedež v Sveta. Isto zahteva tuđi Poljska. S tuac ja v 2enevi je tud! nek >!tko ne peta z oz.rom na vl^d'no krizo v Fran-čiji, ki je v tesni z\ez[ z nem^kim pmt)!e-mom, — Z^oeva. 0. marca. AvstrfiAi zvezj^i kancelar dr. Ramik je danes prspel semkai. Ze dop-.ldne se ie se^tal z nem. škim k'^celaTiem dr. Luthrotn t\ zun:wijim mni-trim ćr. Stre5e:natTr>om. D^tum ple. narne s^js Društia narodi, na karteri se Ima °dr-br!tl «!?rc3?n! NemCije. 8 2 ni do-ločen. — Ženeva, 9. niajca. Tei^oč sed^nie situacije ni fc&a-ti pri d^JegacJah locarnskih drzav, mzncč pri on"n državah. ki zohte-vajo stiln: sedež v svetu Društva n^rod v. Ž73.T1 ka d-:!e^aciia c nrp^-pus-t-j-^va. Sfpan-5;-:j delegati naglase >, da imn.lo seboj pismena navala, kl jlm ukzzuiojo. da tako] hjari*^ :ist°p Šcanj'e iz Društva Bar^l°v, če se jlm ne prizna stalni seđcž v Svetu. Trd po!j5k- delc^atje v dij •■ odlr.čen br] zx &v:je zahreve, te da pr:^rcv!jeni so na SfTtrtT3izum. Br:zj;a je najbo?j p o^stlii-v?.. V 2ene\i si stoji ta nc^ro.i ?edaj dve sfripurl. Kna je. ki corr^ js p^-ć^ Ie zun:.n]o sfko o slanju n.^Sfh b4rr$kh in S3?ir*et^t h t>;tanrv. Med d-u-%m je mini ter omerjal. d.n z pfejo iz^ct-W nje^vc^a re^ra 3-^5 -ifl5.r.no dnarjev in da V) ti izdirki za 6 m:':r"nnv m~TT:£ ne^:^ v prej?njcni prrrraC;irnu. Izvedena ie b Ia rc-dirfccMa uradr.Vtva v m n'.s r^ivu in p--?rr^-P!*sV'h hrsrekr-ratih ter redvkc'ja ađr*ii"; j srrat'vie^s. r^rbU pri raznih u^irnovnh in 1 ravođrli te?a nrn' ~ir>\\\>. Pr.inerje med TateTraMm: m -«=ebnini izd'tki je 1:2. Minfster nrva*-: ttlztc p^dr^im^st; g'°-žz brAn\e in đrurih h siicn/sJrh nroT^v. Zn rfr?2\-ne Kr>*^ice i? v nr^-ra^ir-'j d'jJ cer»ih V?7 0tff.441 Din. P.>e.tTTka 7* 5il^v?ti?H se Je znu^ala z* F767 0OH d*r«rrtev. SV-ve-niia /rhtcv?. da se \j?ne hoTnice d-rraj^ f>Ttai*cm it d ,V-. -Tri', kr-V-r Je b'Vt ♦-> 7-e^J -i:t> ob „Tro. r."»rn"m rs ^ ; ^i dr* va ^-^'i V?v: m y SIcA'eniji le-tae subvencije. Stro5' ss zrn^iišali zato. ker ko-pališča svoje !zi tkc krrjejo iz lasttTili doh^.dk ,v. hditk: ?a Ijirt^ko higijeno in^'iio 44867000 Din. V k^atKem se o.vjij vti nevih b Inc. Iitiies je državnh bcAm v Bosni in Her :e^ v ii 8, \ Cmigori 3, na Hrvat^kem S, v S ove-nji 4 !n v Vj.jvxHn: 2. Samosr^. vnih ^^,h$nih bolnic v d;Ia\i je v Bosni r v ?k>ven;ji 9, na Hrvitskem 18 m v Vojvo. d ni 14. V teh boi«' cah ie bil > ^rece^l'. ^eto 1^2.470 brlnikov. Glede bolničkih rdravnikov in njih ste-vila omenja ministrov ekspozć, da je bilo v Srbiji 12"» zdravnikov. v Crni gori 10, v Bosni 50. v DaJmacijl !0, na Hrvatskem 96. v SloveriJ 50 in v Baranji 30. Celokupno torej 366 zdravnikov v državnfh bolnicah. Ekspozć ministra ie skirpščina vzela na znanje. Za tem sta sccvorila samostojni demokrat posl. dr. Popovi C in hrvatski federalist dr. P o IS ć. DanaSn a seja le bila relo slabo orbiska-na in je vtođalo za ministrov ekspozć minimalno zanimanje. Proračun ministrstva za narodno zdravje bo fcrez vsakih velfkfh tež-koč izKlasovan. TRGOVINSKA POGAJANJA V BELGIJI — EcozTid, 9. merca. Dne 20. t. m. se T^iSno me: toma P-*5aJ2Trja med nnšo in bcKrli**« dc'egrac jo za skleiritev trgovinske ; POŽAR UNIČIL E>OKUMENTE O MAYE??LINgKI TRAGEDIJI i — Praga. 9. marca. Na gradu grofa J Taaie;a v Eilii-'^vu pri Tahcru je nastal po-•?ar. ki je tm!čil vcl'ko in krasno biblioteko. ' Ta ie li-ranila razne zrnimive historične do-kt?mente. Med dni.^imi :e požar uničil zso- j dovinsko va2ni protoko-I o znani maverHn- ! ^ki trasredii, ki t;a e dal Tranc Jožef teda- ] r'om'U z imanjem u rrinistru grofu Edvardu J Taafe.Ti. oče tu sedan e.?a lastnika gradu, z nalr^cm, da kj hr2ni kot skrivnost. Požar »e scc'aj zabrisal zadnje sledove o dekazih. kako se je v resnici dogodila tragedija v Mayer;incu. VELK POŽAR V RUSKEM KINU — Borfi«, 8. marca. »Tasliche Rund-^chrn« jav! a Iz Moskve, da je včeraj iz- \ 'rnfr.nrl y Ve':ke^ kinn v Novo Nlkohjcv- j 5-nem s*rahov:t požar, ki je zahteval 30 čio- '■ \Q>tdh irter * * Francoska vladna kriza — Pariz, 9. marca. »Havas^ nagiaša. da >e mo.^oča sestava koncentracftskegn kabineta levice, katerega člani bi biH po većini radikalni socijalisti in ki bi dobili tu u i pod-poro pri drugih skupina!], zlasti pri centru-mu. Splošno rr.nenje je. da ^e Aristid Briand zopet v prvi vrsti poklican. da sestavi novo vlado. Za siu^aj. da bi on mandat za sesta-vo kabineta odklonil. poveri predicdnik Doumersue sestavo vlade Herriotu. Novi člani Srbske akademije znanosti — Eeojercd, s. marca. Danes dopjl-d;ie je b^a svečana seia Akademije znanosti. Svečanostim so pri-5ostvovali v kralievem imenu general Haižić kakor tndi mno? ;številni narodni pos!anci in člani vlade. Za redne sa člana Akademije je bil imenovan med druz'mi rektor beogradske un'verze dr. B. Oavrilnvič. ki je imel predavanja o temi »Problemi prostora, hiperprostora in kont:nua*. • Na dan Droglasitve srbske kral;e-vme. to je 7. marca rx> novein koledarju. prireja Akademija znanosti v BeozraJu vsako leto svečano sejo, na kateri no-roča o delu akademije v mlnolem letu. Tuđi letos se je v nedeljo zbral v dvorani stare univerzne zsradbe v B-oSTa-du poles: earde iu&oslovenskih nesmrt-nikov. ki žive v Beogradu, še cvet pre-stolniške inteligence. Sejo je otvoril Dredsednik akademije, prof. dr. Jovan Cvijić, nakar je tajnik akademije Bellč preči tal poročilo o del ovan ju akademije v proslem letu. Poročilo pravi m. d.: Delo se ie kretalo v do se da njem pravcu. Akademija ie izda'ala .gradivo in znanstvena aela. sodclovala pii med-narodnem znanstvenem delu, omogoča-la znanstvene ekspedicije in codpirala dela. za katera ohoto;aio posebne ustanove: de!a o naselbinah in poreklu prebivalstva. o etnografiji, o leksikografiji, o orp:anizaciij okcanografske^a instituta itd. Akademija ie izdala 320 tiskanih pol. 18. in 19. oktobra je akademija skupno z Jugoslovensko akademijo v Zagrebu priredila proslavo Gjure Jakšića. Lani je umri najstarejši akademik in odlični umetnik Steva Todorović. Akademija je imela 30 sej. Povećala je rokpDisne zbirke in dokumente. Akademija je tuđi materijalno pomogla znanstvenike. Po tajniškem poročiiu ie povzel besedo novi akademik dr. Gavrilović. kl je govoril o vprašani'u prostora, nadpro-stora in kontinua. Nato je predsednik prečital nove člane akademije, vevino-ma zaslužne znanstvenike iz češkoslo-vaške republike. Ustanovifsv SSavanske turisfovske zveze Na podlajri sklepa kongresa slovan-skih turistovskih društev, ki se je vršil septembra lan^kega leta na Slovaikem v Visoki Tatri in na katerem so bile | zastopane Jugoslavija, Ceškoslova^ka. Poljska in Bolgarska, i2 prišlo sedaj do ustanovitve Zveze slovanskili turistovskih društev Ciij Zveze je medsebojna podpora in dovolitev olajšav na poto-vanjih do omenjenih državah. Največje važnosti je dovolitev ugodnosti v vseh planinskih kočah v Zvezi včlanjcnim planinskim društvom, medsebojna pod-pora pri rešilnih akcijah in pospeševa-nje turistike v interesiranih dr;seb. Zbor je raz-pravljal o republikanskem programu ter je sprejel končno resoluciio, ki govori za finarcčno samastolnost hrvatske odnosno zahteva samostojno hrvatsko državo. Med zborovanjem sta bili dve osebi aretlrani. ker sta poskušali z med-klici motiti potek zborovanja. Danes, 9. t m. ob 20. v »Un!ona>» koncert ševčikovega kvarteta. Na sporedu Mozart, Szymanov-:-: ski, Dvofak. :-j Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA, Lesni trg: PovpraševaD/a in ponudb dosti. Prodanih 2 vagona desk 20 mm monte fco. Podbrdo 540 Din. 1 vagon bukovih suhih dTV fco. n. p. 21.50 Dm; 2 vagona, hio-dov belega sabra, čisti ravrJ od 30 cm prc-mera naprej, 440 E^n; 1 va^on obrobljenili hrastovih hlotiov 43 mm fco. Posto-na trans. 12.80 Din in 1 vagon jelovih in sinre-kovih desk 20 in 25 mm. od 1—4 m, zdravo blago fco. Postojna trans, za 100 kg 64 Din. Žitni trg. Povpraševanje in ponudbe srednje. Prodan 1 vagon nove koruze ico. Novi Sa-d U4 Din. EfEKTI. 2%A*?c drž. renta za vojno škodo denar 279, blago 262; 7^° invest. pos. iz leta 1921 blago 78; Cei ska posoiihilca dd. -denar 2X>, blago 3U2; Ljubljanska kreditna banka de-na-r 2Ai, blago 22J: Merkantilna banka iie-nar 100, blago 104; Kreditni zavod denar 175, blago 185; Slavenska banka denar 49.50, Strojne tovarne in livame blago 110; Združene papirnice denar 110; Stavbena družba dd. denar 80, blago 90, Šešir ke. denar 20, blaso 22. ZAGREBŠKA BOR2A. Devize: Curih 10.9328—10.9728, Praga 165.15—169.15, Pariz 207—209. Ncwyork »o.6o—56.95. London 276.25—277.225. Tt-i 227.57—223.77, Berlin 13.53—13.57, Dunaj »JI—S:$. Efekti: 7% invest. pos. 1921 77H — 78, 214% dri. rente za ratnu štetu 279—2Si). 279—79.5, Ljubljanska kreditna 200, Hrv eskom^tna bka. 119—120, Kreditna banki Zagreb 114—116, Hipotekama banka 66— 66 5£. J'jgobanka 104—4.50, PraStediona 957.5—970, Eksploatacija 23)4— 25. Drava dd. Osiek 2i5. Šećerana Osijek 405—^15, Fsis dd. 60—65. Nihag 34, Gut-r.an 300. Sla-\x)nfja 43—44, Trboveljska 355—360, Union paromlin 350—370, Vevče 100, AgTaria 44H-MlA. INOZEMSKE BORZE. — Curih, 9. marca. Borza. Beograd 9.165, Pariz I8.S7, London 25.245. Newyark 519.50. Milan 2J.S4, Praga 15.355, Djna; 73.25. — Trst, 9. rrarca. Predboria: Beograd 43.90—43.97. Pariz 89.53—90, Londcn 121.10 —121JJ, Nevvvork' 24.89—^4.93. Praga 73.73 —74, Curih 4T9—4&>, Dunaj 346—357. Stran 2. •SLOVENSKI NAROD, dne 10. marca 1926. 56. riabl Izgledi nose tiotnnft Industrije Zbororanj« Udruženja beogradskih industrijalccv. — Naia ln-dustrija bo morala Se dolgo obratovati t tajim kapitalom. V prostorih industrijske zbornice se je vršila v nedeljo letna skupščiaa Udruženja beojrradskjc iiidustrijakev, O stanju naše industrije v lansfcem leta je oodal obširen referat tajnik dr. Stevan Popović. Iz r jekove ga referata povzainemo glavne misli. Kriza domače industrije se je lani še boli pooštrila. Naš dinar, ki je stopil v lansko leto t vrednostjo 7.92 švic, frankov, je dose^el teAom leta vrednost 9-20. Njegov -porast znaša od I. 1923 43 od stoti ov. Za ves ta Čas se državne dafatve nišo znižale v prirnenu proporciji, termeč ćelo zvišale. Če vp^te-vamo še okobiost da se kur>na moč di-narja v državi sorazmerao s porastom dinar ja v inozemstvu ni povećala in da se proizvodni stroškj nišo zmanjšali, terriveč narasli, imamo v gl^vnem od-irovoT na vprašanje. zakaj preživ'ja naša domača industrija težko krizo. Razni davki, pribitki, takse in dajatve to oslabile kupno moč konzumentov in TOvečale proizvodne stroske industrije. V takih razmerah je morala izvozna industrija prodaj a ti svoje izdelke znat-oo ceneje. dočim je imela z druge ttrani vecje izdatke. Znižanje plač ni biio inogoce, ker tržne cene nišo padle. Visoki prevozni stroški in denarna kriza je povećala težkoče, s katerimi se mora boriti naša industrija. Pbsledica je bila, da so prišla mnoga industrijska podjetja v kon-kurz. Lesna industrija, ki je pri nas najmočnejša izvozna industrija, je bila naiboJj prizadeta. Takoj za njo priđe mlinska industrija. Nadaljna posledica gospodarske krize je bila ta, da snio imeli v prvih 9 mesecih lauskega leta f>asivno trgovinsko bilanco. Tuđi če bi postala trgovinska bilanca zor>et aktivna, ne bo dosegla one visine, ki smo jo Imeli 1. 1924, ko je znašal prebitek izvoza nad uvozom 1.300,000.003 Din. Carinska tarifa je prinesla fauhistri- ialcean nrojekt nove avlonomne carinske tarife. I zd elan a je v duhu zašcite domače industrije. Ko je bila ta tarifa objaviiera, se je ▼ javnosti mnogo govorilo o tem. kako zelo je domaća in-dustr a zaščitena. In vendar industrija s tem ni rrčesar pridobila. Lani se je nadaljevala akcija za industrijska po^ojla. Naša industrija bo morala Še dolzo auelirati na *odekrvanje tojega ka-pitala. Lansko leto je bilo leto gospodarske stagnacije. Foedioe stavke v manjšem pbsejm s> b *e kmiH likvidirana. Naš* zakon o zašciti delavcev nima tište eiastičnosti in prilasodirve potrebara raznih panog industrije, kakor pa zakoni v družili državah. Zato je mij-no rx>trebi;a reforma. S se danjim zakonom so nezadovoljni delodajalci in delavci. Tuđi delavci smatrajo. da so bili bolje zaščiteni, dokler so bili zava-rovani pri svoi'h podjetjih, zakaj centralno zavarovanje v tem pogledu ni zbo1jsalo njihovesra položaja, Davčna obreme-nitev ie dosez'a ce!o t>d iziavi samc;ra finančneffa ministra svoi vrhu-nej. NajveČja bremena so padla na gospodarske kroge. orobilo na ćmfbo, ki ir.orajo pr!a$rati javne račune. Zato VM gospodarski kro«i nestrpno priča-kujejo davčno reformo, ki naj bi tzbolj-šala položaj našega narodnesra gospodarstva. Sklicanje tarifnesa odbora pri prometnem mrnist. stvu je velrka pridobi-tev lanskeza leta. Nerešeno je r>a o.*ta-lo še eno važno vprn?.anje, na katerem so zainteresirani vsi gospodarski kro-zi. To je vprašanje gosr^odarskega sveta. Nacrt zakom o tej važni ustanovi je zdpi že izddan in treba je samo se urgirati, da priđe čim prej pred Narodno skupsčino. MmM voliuni razli in;luži?i glavnega urada madžarskega generalnoga štaba. Bilo je jasno, da sta razbojnika navadna agenta madžarskoga vohunstva in da im a ta tuđi svoje pomoćnike. Po vsakiirn zločinu sta nam-reč pobegnila na Madžarsko in se čez nekaj mesecev * mila v našo državo. Zato je policija poslala svoje agente v Budimpešto, Kjer so točno ugotovili. da sta oba razbojnika v službi madžarske-sra gencrasiic^a štaba. Knemu ajrentu se je ćelo posrećilo stopiti z razbojnikoma v osehne stike. Tako je dobila policija vse potrebne podatke. Na podi^r:i zbr;3nc~a materijala ie bil že lani v r.o\err'-u ar&iiran v Novc.n Sadu neki aciinin^irniivni Dpročnik- Pri-peijali so ga v B^ograJ, i-Jer se ie začela pre^kava. Casiaik je trdiU da z Antonićem in Bal jako v!Ć;;m -SDloh nima nobenih rvez in da ra>:b'-inlkov niti ne pozna. Ob iste:n čas i, ko se fe hotel osumljeni rorojnik izinuzniti, je policija aretirala Antonića. S tom se j€ situacija bistveno sprcme:iila. Aretirani AntoniC je namreč vse oriznal in ko so ga ne-koč konfrontirali s pomoćnikom, mu je zabrusil v obraz: »Kaj se boš httnii, d^ me ne poznaš? Zakaj Da ne priznaš, da si dobivaj moja pisma in da si mi tuđi sam pisal?€ Kljub temu je roročnik svojo krivdo trdovratno zanikal. Niti po-tem, ko mu je preisknvalnt sodnik poki-zal več priporočenih D'.sem, ki lili ic čo-bil od Antonića iz Budimpešte, ni Ijotel priznati, da ie hi! v r.ez; z vobuni. $cle ko je bil aretiran tuđi Baljković, se je moral poročnik udati. Madžari so hoteli organizirati voliun-stvo zlasti v centrili naše avi.iatjke. dvojim asentom so naročili. naj si dobro ogledajo arzenal v Novem Sadu. Zanimali so ^e seveda tudt 7a drusc voia?>*ce edinice in vaznejše ob;ekie. toda tu iim vohunstvo ni šio od rok. Pa: pa bi bili dobili nacrte novosadske^a aerodroma, čc bi oblasti ne hi!c pravoćasno a cti-rale dotične^a ćastnika. Proti Baljkoviću in Ar.toniću je na-stopila nova priča v f>sebi nekega De-Iibe&ovića, ki je oćsel 1. 1923 kot vo.iaški begunec iz Dolnje Tuzle v Budimpesto, in se seznanil z oberr.a razbojnikoma, Kot svojemu roiaku sia poveda!a, kako sta izvršila umor y B^eHini. Delibc.rovlć se je pozneie vrnil. BJ ie zaort v Bije-Ijini in je pisal iz zapora rieflingovi ne-zakonski ženi pismo, v katerem ji spo-roča. da ve. kdo ie umoril niene^a ljubimca. S tem pismom ie odšla Helena Lutz k komandantu mesta in Delibego-vić ie bil takoi zaslišan. Priznal je. da se ie v Budimpešti seznanil z rconlce-ma. ki sta mu točno onisa'3 svoj ztoćin. Poleg timora v Biieljini sta irvrsila Antonić in Baljković še ce]o vrsto dru-c*jh drznih zlocfnov, med niinn' dva umora v okolici Subctice. umi-r v Zvnr-niku. 4 umore v okolici Belja in dva umora v okolici Osleka. Pa tuđi tatvin in vlomov imata na vesti lepo število. Pri aretaciji so našli v Bal>kovićevem žepu dva revolveria. Vohunst\u kot gJavnemn zločinu se pridruži še približno 22 zločinov in tako bo imelo so-dišče opraviti z dvema tipoma, ki sta nadkriljila ćelo Čarugo. Pref. Ferdo Seidl Jutri v sredo proslavi v Novem me-stu 70Ietnico svojega rojstva eden naj-bolj zaslužnih delavcev v našem znan-stvu. vpokojeni prof. gosp. Ferdo Seidl. Rojen Je bil 10. marca 1856 v Novem mestu kot sin ugledoega mes^ana in obrtnika, Absolviral je gimnazijo v Novem mestu, univerzo pa v Gradcu, kier je 1. 1880i položi! profesorske izpite iz prirodotMsne skupine. Služboval je naj-prej v Krškem, leta 1887. pa je prišel kct naslednik pisatelia in pnrodosisca Frana Crjmvca na gimnazUo v Gorici, kjer je ostal do leta 1915., ko ie tik pred izbruhom vojne z Italijo stopil v pokoj. Naselil se je nato v slojem rođnem kraju v Novem mestu, kjer živi še oanes mladeniško čil in krepak, da mu nihče ne more verjeti njegovih let. Zunanji potek jubi!antove:al deloma v slovenščini. deloma v nemščinL V širšo javnost sta zlasti prodrli njegovi studiji «Rastlrnstvo naših Alp» ter ^Potresi na Kranjskem in Goriškem». Do prevrata je bil potresni referent dunaiske akademije znanosti, pozneje r>a nekai časa referent zavoda za geodlnamiko m mete-reolos:ijo na ljubljanski univerzi. Kljub svojemu intciizivnemu znan-stvenemu delu na je imel prof. Seidl vedno tuđi dcrvolj časa in umevanja za delo v javnosti. Začel je že v Krškem, požrtvovalno nadaljeval v Gorici in de-la tuđi sedaj navzlic svoji visoki starosti neumorno še v Novem mestu. Vsa | narodna društva so lahko z gotovostjo računala na njegovo sod^lovanje in njegovo pomoč. Pri tem je bil vedno tuđi iskren naprednjak m je se danes pred-sednik organizacije SD5 v Novem mestu. Posebno poglavje bi ^e dalo napisati o jubilantu kot planincu. Ni vrlia v Sloveniji, ki hi sa r>n ne zma^al in katere^a ne bi preštuairal tuđi z znanstvenega stališča, in «P]aninski ve«tnik» je priob-čil bogato serijo njegov lij studij in se- i stavkov. Usucsno ua se je udejstvoval | prof. Seidl tuđi v orcanizatoruuu delu; še danes je predsednik novomeške podružnice SPD. Baš svoji ljiibezni do naših divnih planin se ima iubilant zahvaliti, da praznuje svojo TUletnico duševno in telcsrio zdrav in prožen, da Ka !ahl:o zavida marsikak m^idctiić. Iskreno mu ob rnesovem jubileju čestitamo tuđi mi in mu r.-ris-rčno želimo, da bi mu usoc\i naklonila še c!olp;o živ-Ijensko jesen v !>om!adni svežoiti te*e:^2 in duiia. ____ Šahovski turm na Sen!n:!?riip Drugo kolo: dan remijev \feraj pc pol dne se je nadalje val Lihcv? sVd tunir na Scmmeringu. V drugem knlu je N^mcovič po kratki izredno napeti I --Ki pvjrazil Gilga, in sicer ža v 24. potc/i. Partija dr. V'idmar — Robinstein, ki je tro* jala 7 in pol ure, je končala remis. Dr. Vid* marju je sicer uspelo, da je nasprotniku v prvi pvolovici iztrgaj dva kmeta, vecdar se je Rubinstein brtni] Uko žilava, da je konč* no dr. Vidraar predlagal remi», ki 5a je Ru» binstein takoj sprejel. Ostale partije so kon* čale: Janovski je rmagal nad Tarracchcn, partiji RosclH — Spieiman in dr. Tartako-▼ct — Trevbal sta bili prekmjeni, remizi* rtH pa so GriinfeM*Michel, Kmoch — Ya* tes, Retti — Davidson in Vaydt — Alichin. Trotj« kolo se odigrt šclc ▼ sredo. Partija Vidmar : Yates. V prvera kolu je Vidmar v lepi igri po» raxil Angkža Vaitssa, Potek; igift je bil s!e* deči (Vidtnar beli, Yates 6rni): I. Ć2—d4, Sa8— f6; Z Sgl—f3, b7—b6; 3. c2—c4, e7— e6; 4. Lcl—g5, Lf8—c7; 5. e2—c3, Lc8^b7; 6. Lfl—d3, c7—c5; 7. Sbl—c3, Sb8—c6; S. 0—0, d7—d6; 9. Ddi—•c2, h7—h6; Iu. Lfp x f6, Lc7 x f6; 11. d4—d5. Sc6—e7; 12. d5 x cd, f7 x e6; 13. Sf5—h4, 0—O; 14, De2—g4, Lf6 x Sh4; 15. Dg4 x h4. TfS—f6; 16. Tal— dl. DdH—f8; 17. L&-«4, Se7—f5; 18. D?4— b5, g7—g6; 19. Dh5—hX Tt8—b8; 20. Lc4 x b7, Tb8 x b7; 21. g2—q4, Sf5—c7; 22. Tdl x d6, Se7—c8: 2X Td6—^13, ScS—d6: 24. Tfl—dl, e6—*5; 25. Dh3—g2, Tb7—f7; 26. Td3—d2, Kg8—h7; 27. b2—bi, a7—a6: 2S. Sci—d5, Tf6—e6; 29. Sd5 x b6. h6—h5; 30. Sb6—d5, e5—c4; 31. Sd>—f4. Te6—f6; 32. fi4—g5, Tf6 X f4; 33. e3 x f4, Sdo—f5; 34. Td2—d7. Sf5—d4; 35. Tb7—f7 -r, Df8 x f7; 36. Dg2 x e4. Df7—d7: 37. Tdl--el, Sd4—f5; 38. De4-—d5, Dd7—c8; 39. Dd5—f7 +. Sf5— g7; 40. f4—15. Crni se uda. Damske kostuma SS^"S^ nzne u.imske t>er!!ne oblck^ od Din 75*— nanrej Otrolk« obleko« mornarske ;z Ševiota ter razne S-knc: e sportne in peritne ■ od Din 25 — do 25 letf> potetn. ko so izšle, zaletel go« spod, ki si je v zadnjem času osvoji! sod* Ftvo nad slovensko literutjro in se skuša dvigniti iz svoe odlične obakurnosti. Pra\i, da je napisal svoj se danji pamflet šarao za= to. ker je «S'ovcnski Narcd» že dvakrat j^sno zahtcval vpr!zor!tcv «Rož ob poti^, tako da r,bstoja nevarnost, da priđe ta «\i* de^ek, ki p^'taja tcda.j ne nadama drzen m vb"iljiv» morda rci na cd':r. No. kaj sodi ta kriti!; o crRožah«. ka* kor tuđi kaj ^odijo vsi pametni Ijudje o njegovih escj;h in «kriti''ah», nam je pač vse eno. Na to tuđi ne borao odgovarjali. Pa^i pa ne prenesemo, da bi mi. ki smatra* mo <*RožeT» za dobro de!ot in brezdvomno dokaj boljše. kot ćelo vrsto na našem odru že vprzorjenih del, ne smeli zastopati svo* jepa stališCa, in ne zahtevati, da se uprirori ijjr;-., na katt ;o caka vsaj velik dcl občin* Ktva ie nad leto dni. Če pa gospodi ta ni piiiv. naj tckrat ne hodi v teater, in naj £!re takrat, kadar se bo igrala klasična dra* ma iz redne umetniške vredno-;ti, n. pr. «Da-» nes homo tiči», — pa je s^var v redu. Da s! bo pa dala naša javnost od kogarkoli predpisovati. kaj ji smr tigajati in kaj ne, tu naj si v-aketo kar lcro iztepe iz c'avc. Po nsVh informscijah ri dr. RoMda :\v>jc^a pacrr.a sloven-i^cmu gledališču iuk> ilir ponudU, mar.cĆ jj tedanji ravnatelj g. I u£elj, še prodno je knjižica izšla. posljl f\:a sporite po — rok opis, ki £a hrani še dunes. Pozneje je dc!o dramaturg odobri], in to avtorj'j sam pnvctlal. na kar so se rričela po^iapja rad: uprizoritve, katero je '^ Pugclj r. as ta vi 1 ne'\;ikT> za marec lanskcgj. leta, s cimer pa dr. Robid ■- ni bil zadovoa Ijen, tako da se je l:onono dogodilo, da se i^ra uprizori jeseni 1. 1925. Se poleti je g. IV^elj potem ^o-5-Ial po *>k:ce za secnerijo, katerc je n^risal 'c» jo postčle i'cfin:t!vno «nič vred* nc» in 2 njimi neravno tuđi ^kandidat •», ki r.otabcnc ni nikoli pi to mesto asr.irir«\l. L'mcvno je, d-i ic to in mar;:1 aj riru^c« J2a dr. Robido oz!ovr»ijiTo. in da je dal p-o* t»_m svojega praveći i za^topr.ika pr>pra.šati pri iatendanci. kaj j^ nrav/,;:prav scd.ij z docien:^no upnzor;tv!J;>. r.a kar je g. M. Iiubid g. dr. Tok;T JTi izfavU, dz s. <-.Ro» žc» ena vsak nn.~ln u.Tl.rore se Ict-^s na v-jVu ??zoTe^. To je tor' j rccnirri. 7?odov;na uprizrfc ritve *-RoŽ-», k&tero p-e:>c5;ti ie tuđi i^klj\i6» ni nernen v znanem i ističu izislc^a parni leta, £<č so torej res umetiiiški motivi, i^i naj nnc* mogočijo uprizoritev, merodajni. prepuščas n.o mimo presoji sedaj informirani j-.rvno* sti, in ugotavlajmo ob ener.i, da pr> vsem tem, kur smo povedali, ne more biti o ka= kem «;;iJienj'j na odvr» niti govora. KonČno naj še uj:otovimt>, da z nobeno oheh v našem li^tu izišlih notic, zahtcvajo» čih uprizoritev «rR.ož» ne st->ji dr. Robida v nobeni zve^i. —ak. podporno drušiuo slepifr SI bočejo kupo Ta ti Schlcbf-oro mtla. Nck^iCri ie dajo pr^ovorUi« dm. vsamejo oru^A prain* srcd&iva. Velžka većina P« Ys*raja »a tcm.daupcral;!jal€praToSchJchf- ovo milo. ICaieri to pamclnejši? Previda I! Vedo namreč, da more eakrafna uporaba manjvrednega mila %eć ikodit', kakor je mo£oće r*e leto prihraniti na cenf otUa. žBeležnica KOLEDAR. Danas: Torck. 9. marca 1026; katoličani: Fran^:ška, Danlnir; pravoslavrii: 24. febru« arj.i: J.mcz Krstnik; muslimani: 24. i-obans 1344; židic: 2'3. udara 56S6. Jutri: Srcaa, 10. marca 1926; katoličanh Stana; pravoslavni: 25 fchruaria: Tarasif^: .nuslimiini: 25. šabana 1344; židje 24. adart DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledelišče: opera: «2ongltr uašc \]ub^ Gospe>'. drama zapita. Ji TR1SSJE PRIREDITVE. Kino Mafica: «Ena minuta pred 12. uro»; Ljubljanski dvor: «Xjeno malo veličanstvo*; 7\ino IJeel: ^Volanda^. Koncert $e\'Čikovega kvarteta v Uninu 'ki dvoraai cb 20. JVTRISNJE PRIREDITVE GleJaiišče: «Ve5ni mornar*, drama spe MTarTC*noveT>. Kino Matica: ?, Ljubljanski dvor: «Nje» r.o intlo velitlanstvo», kino Ideal; šiCcva cesta, Sredjt: Bohinc, Rimska cesta, Levstelc, Re.sljcva cesta. S(.ince zaidc ob 17.57, vzidc jutrt ob 6.24 n zaide ob 17.59. /■c-ec vzidc jutri ob 4/>5 in zaide ob Prosveta — Ševčikov kvartet ki kencertira danes r t(\:&k ob 20. v Untonski dvorani, x/t teKoni svojega 231etnesa ohsta^a priredil brez štcviia Konc^rtov v najrazličnejših kul« lurr.ih centrih cele Evrope Narvečji časopisi v^eli eATopskih narodov frvaliio v nai-las!-,avnc'^ih besedah umetniško dovr^enfl prcc'cnšrie ŠevČLkovesa kvarteta (er sa st:;v;}o v isto vrsto, Icakor ie čelkl kvartet. Kritik i hvalilo nmetniško skupno igTo kvar-tjiovo. ki se predstavlja na koncertnih de-ske::, kakor eno samo umetnisko telo, ki 7. isio fineso in Ijubcznijo j;o>i klasični, fca-k.-r tjdi svetovni moderni repertoar. Od !.a;c£a nacijanalncgra osvobo.ietr'a daUe ie torl.ov koncert prvi koiucrt Ševčikoveca !;\j.icta v Ljubljani. Oijčinstvo opozarja-r;io na to prvorazreJno umetniško priredi-tev ter obvcNčanio. da so vstopnice po r.a-a adr.ili koncertnih cenah v piedprodari v MatiC::i kn;isarni. — Ravnatelj glasbenc §o!e Glasbeno .Matice v Cel;u, bivši član Zi-kovcga k\rar-tetu, se. K^rel S a n c i n, priredi v poncde-ijek I-\ t. 1::. v Ljubl'ani v i j 0 1 i n s k i krn-cert, na kalcrem bo izvaj&l razne vijolinske sklaJ". c novejse dobe. Na sporedu i:na sklaJi e Poljaka Sz^inanovskega, Rusa. Rc-slaveca in Italiisna Rcspighija. Pri koncertu scdelu.cio pianist Broemer iz Gradca, ki spremnu s. Sancina, obenem pa tuđi nanto-pi saipostoino z dvema točkama Debussy:a. Cenc navadre koncertne, predproda:a vstcpnic od torka dalje v Matični knjUarni na Kongresnem trgu. Jack London: 56 Roman treh src — Tristo hudi . . . je hotel Francis zakleti, pa si St premislil: — Za boga, kdo pa so ti izrodki plemena Caroo? — Pekk) ^h Ie vrglo Iz sebe, — je odgovoril peon. Kr\'oIoČni so boli, kakor Špan ci in strr.šni boli, kakor pleme Maya. To pleme se sploh ne ženi drugod. 2ivi kakor krdelo ctvjih rveri. Nobenega svećenika ni pri njih. To so vražji sinovi in Se pe-klo bi iih ne sprejelo! Teđaj je vstal stari iMava, pokazal s prstom na Leoncie in izjavil, da je ona vsega kriva. Kro^-a mu je opraskala ramo m starec se je zamajal. — Pritisni ga na tla! — >e zaklical IIenry Fran-Cisn. — On je edini, ki zna čitati vozle, a Chiine oči se §e rriso zasvetile. Fraiicis je ub >gal. Tzte^nil je roko in petegnil Starca za nago tako, da se je slednji zgrudil na tla. Henry je vzel puško in začel streljati. Kmalu SO SC mu pridružili tuđi Francrs, Ricardo in peon. Stari svećenik je pa znova r>obral svoje vozle in se zagledal v visoke gorske jrrebetie. — Stoj! — je vzkliknil Francis in njegov glas se je fzguhnl v pohanju pušk. Po vseh štirih se je moral splaziti od enega do drug&za tov ariša ter oDozoriU vsakega posebei, naj neha streljati. Vsakemu posebej je moral pojasniti, da je vsa njihova municija natovorjena na rrrulab in da morajo štediti z naboji ki so iirn Še ostali. — In pazite, da vas sovražne krofcle ne zadene^ jo, — jg svaril Henry peone. — Njihove muške te in starnske puške s kresilmn so zelo nevarne. Krogla tz take puške zapusti šrroko rano. Cez eno uro je imel samo 5e Francis nekaj na-bojev v revolverju. Vsi dru^i so ostali brez streli-va. Na divje streljanje Caroc ni nihče več odgo-varjal. Jcsć Mancheno je prvi opazil ta k-ritičen položaj. Previano se »e splazil na rob soteske, da se prepriča, kaj je z oblegancl Nato ic dal svojim tovarišem znak, da je oblegancem zmanjkalo stre-liva m da je zdaj nsjugodne^i trenotek za naskok. — Past ni napair.a, senori, — je zaklical oble-gancem in divja druhal mu Je odgovorila s kroho-tom. Toda to, kar se 5e zgodOo v flAsleđnjem trenot-ku, je bilo tako pTesenettljivo in nepričakovano, kakor sprememba dekaracij v bulvarni pantomimi. Naenkrat so divjaki grozno ratulili in se razkrtpiK na vse strani. Bežali so tako hitro, da so mnogi po* metali proč* sekire in maiskete. — Srečno pot, rrridva se gotovo $e srečava, razbojnik, — je zakh'cal Frands ameje za Manche-nem ter dvignil revolver, da mu prestreli glavo. Po-meril je v bežečega lopova, potem si je pa premislil in ni hotel sprožiti. — Samo tri naboje imam še, — se je obrnil k Henrvju, — a v teh krajih človek nikoli ne more biti prepričan, da mu naboji ne boda neobhoe par Al-jaževih pesmi in državno himno, nakar se je g. župnik Al ai ponovno zahvali! vsem navzođm in konval s crikratnlm bSUvu« kralju in državi. — Prcšernova proslava v Mariboru. V nede'Jo je bCa v Meritor u proslava I25ist-ntce rojstva našega naivečjega pesnika dr. Franceta Prežerna. Proslava :e bila najlep-&t kulturna prireditev, kar jCi ie vhdel Maribor. ProsJavo ie organiziralo Društvo slovenskih pisatelev. jijar elani Oton Zupan-čič. Vida Jerajeva, Fran AIbreiit, Jos;p Viđ-mar ifl profesor Je raj so v soboto prispe-i v Maribor. Mariborčar.i so ljubljanskim li-te ratom priredili triumfalen spremni, vse prireditve in proslava v gjedališču, spoiena i akademijo, ie vsestransko uspela in bo ročila gotovo na;"boijše sadove. — Predavanja oa univerzi pod policijskim nadzorstvom. Povodom nedavnoga in-ci-ćerrta. ki so sa izzvali komunisti na beo-KTacfafci univerzi, da preprećijo predavanje o položaju v RtisiH. Je imel profesorski svet već sei, aa katerih se -c raspravljalo o ukre-pih proti tak im izgTedom. Vsi člani profe-serskega sveta 9o bili v principu zato, da nz] bo odstej predavalrtica na imlverzi pod poi;cfiskim nadzorstvorr. Predavanja na rmivenci se bode smatrala v bodoče kot vsa draga javna predavanja v Beoffradu. Skierp š« ni deflufrfvno kMrmiHran. Ce bo obvelial, ne bo Sćltfla predav2'm'ce za časa javnih predavanj avtooonrija imiverze, terrr/eč po-Kcijski a^enf! to orofnflti. — Soor trinistrskega sveta je 5k!«enil. da se predlože kralju v podpis med drugim tuđi ukazi gle-tic imenovani vS*ih sodniksatia, prrnočnik direktorja pošte v Ljirb-liani. — Nov ređ v prosvetnem mlntetrstvu. Prosvetni nilnisicr Radić uvaja y pisarnah Tn:m*5tr5t\a nov red. Vse-n brei razHke je v^top v pis.irBe prepovedan, raiui ob do-ločcniii ura'i. Narodne po^Iance spre^ema tri nis trs ivo od 7. do S. zlutraj, občinstvo pa od 8. do 9. Uradnikj ne sniejo spreiemari rt čin siva. Sprejema samo 2 i sTučaJev ošpic, med temi v bre21$i;eni okra-^o čo, v Ljubljani 5, dalje \2 slučajev da-*.-ice, ired temi 6 slučajev v Ljnbliani. Dtrt-Ijrvi ka.?eii razsaja v ČVnorneJjskem okrajo, k.fcr ie 12 slvčaiev, dočim je bik> v vse: Mubljiiairt oblasti 30 sločajev. Scrlatinke je bKo u sluča.'ev. — Pratokolirmnje ktnr> podjetif. Trgo* "'n-ko mini^trstvo jc ]v^%ialr> v^e:n tTt^j\-*'sini, mdustrijslcim in obrtniškim zboTnic*iu 3f'e notranfi in:«:stcr Boza Ma*siirov1ć n:cd drugrlra iz-javil, da so za TrbovPe T-.upiszsie občinske volftve za 2% t. m. — Telefonski promet z itaBjo. Ministr-stvj za pošte iu brzojav je izdalo nerva do-Iočila slede pristorbin za telefonske razgovore z ftali*^. Do'očenc so naslednje pr:-stojhine: pToga Split - Zagreb in otok Pag-Trsi ediaica po 22o. proga Split - Trst in Šibenik - Trst po 3L5A, proga Benkovac-Zagreb po l-5o, Šibenik - Zader po 1.75 in Pas - Zader po en ziat frank. — Stanovanja za deiožirance v Zasre-b\L V svTho omelienja staDovanjske bede oziroma v svrho pomoći delo-^iranim stran-Jrarr, da dobe začasno varno zavetje, >e nestna občina v Zagrebu sklenila. da zgradi vei provizoričn-ih barak za de!ožirance pri mc^tni plinarni. — Umrlfivost v Zagrebtr. Pretek li te- 51 o?cb. od teh H na ietiki, 10 na srčni hfhi. ctkn na raku, 1 o^carelost, 1 vnetje ledvic, 3 možganska kap, 1 vnct>e srla. J5 na p!iućr»id, 2 na /.e-lodčncra rakn itd. Med otrosk. nalezljivimi hoiezenimi ie bilo 38 sl-ućajev o^pic in 27 ^:učaiev Skrlaiinke. — Smrtna kosa. Včeraj pupulunt; yc uirirla v Liub.'iani ja. Antor.iJa D c v. vdova po deželnem sad-nern svt:ni";j v pol^o.u. Pokojnica ie bila znana irc-J L ubljančani kot izredno simpatična in bi a za. dama. Pogreb bo v sredo oh lf>. p*np.r.ldne iz hise žalosti Jurčičev trg 2 ti a pokopališče k Sv. Križu. Blag )\ spoirir! Žahijoć-.n rodbinam na.'c iskreno s^čal«! — Vciesejetn na i^uaoiu oJ 7. do 13. tm. Zžfc popu5ta na jDffosiovanskih in avstrij-^Tciii že!eznjc«-fa, hrezplačen vizum. Pred-prodaja voznih livtkov. se;em?Ucih tegitrira-ci.i, predna^očUa prenoćišč in vse tozadev-re podrobne informacije pri Putnik - Tou-rist - Office. L ubijana. — V eri samotno rov. V Bc obradu so v Dodeljo registrirali tri shi^a.v p^^ruSencsra samoraora. Milica \ikić, žena krojača, sta-nojoča na Cuburi, je popila koiićino razstop-tjene sade. Nezavc^tno so prepcliall v bol-Dico, kjer so ji očistili ŽLlodec. Vikićeva )e Že lzven nevarnosti. Vzrok satnomora }e bila — Ijubosumnost. — Skora^ istočasno }e v Sarajevski ulici -kočila z okna II. nad-stropia 40!etna Anka Vuietić. Zadubila se je v nekega orožniskega n-arednika. Ker n orožnfk ni bil rvest, jc ^klcnila da pojde v smrt Tefko poškodovan■-> >o r» epci.ili v bolnica — V Savo it skočii Milutin Pavij. čević, znani beo^ratiski lar^offvec. Opazil ga ie neki mornar in ga potegnil iz vode, Paviačević je zadn e dni mnogo izgubi! pri kvartanju, kar ga je tako potrlo. da je skle-nil Življenju dati slovo. — V Osijeku se je z octovo kislino zastrirpiia 193etna Franci-5ka Svoboda. zaposlena v tamošnji sladk^r-ni tovar ni. Miadenki so v bolnici resili življenje. Motiv: zopet nesrečna Ijubezen. — Drzen vlora t Pdda. V noči od 6. na 7. U rtu so dr*edai neznani storilci v lomili v prostore okrajnesra sodiš-ča v Ptu,u in od-resli 1S.IJU0 Din. Vlomrlci so pustili vse v!o-milno orod^e na licu mesta ter pobegnili-Povsem verjetno je, da so hmeli vlomitl v prostore davcriega urada, ki se nahaja v istem poslepju. — CfKLia nezgoda. Pri Sv. Benediktu v S!ov. goricai; se & v nedel.o dopoldce ckoli 11. zmšiia hi^a posesirice Alofzijt Mercnik te: pokcpala lastnico pod seboj. j Teiico poškodovauj posestnico so prepe-I I.ali v bolnico. Pri nesreći se jc zadiršila i rudi ena krava v hlevu. Nesreća se }e pri-rr.erila, ker stavba $i iH do\r>lj irvršena. Iz Ljubljane —li Koncort v Sokofekem doma m VT- ču priredi pevski zbor NartKinesa železrt-škeira g'asth;ne;a društva »Slosa« Iz Ljub-Jiane pod vodstvom g. Mirka PremeJča v n&de!k> 14. t m. ob 8. zveče r. Ker vsebuje spored febrare Iju>ke pe«:*-•:, pričakujerro obilne ga obiska. 29Sn —li Akademija podmladka Rdečega krt-la. Podrrla^ek K. K. na I. državni Timnaziji priredi v nedeljo l-L L ra. ob pol 11. dopol-dne v Kinu Matica akademijo z nagovorom. recitacijami, pe\-slrimi in glasbenvmđ točka-tni. V'es program izvaja-o podmladkarji sami Podrobnosti obsesa tiskani program, ki stan« 3 Din in vefja obeneni kot vstopnica. Prodaja se na da« akadeirme oJ 10. naprej v vestitr'u Kina Matica. —!j Pravice za deco. V sredo 10. t m. priredi Atena večer pravljic v maH dvorani tfaro&iega iicma. Ta večer obttt biti mM deci mala slavnost, ker pripoveduje pravlji-ce fubilant g- Astoo Cer»r-Danilo, kl je obbajal letos 50letnico svojega uo!*etniške-n ćelovasja. Začetck ob 5. popoklne. Vstopnine iri, pobirajo se prostovoljni Pri-spe^i.i v kritje stroSkov. 297n —V: V društva »Soćac jh; vrii v soboto c'rre 13 t. m. v salonu pri >Levu« ne !e zanrrnh-o in važno, ampak tuđi velealctual-no predavanje. P*redava namrec" znam pre-dava;?lj z- nente, da p» ravnaio sedmi obrok svijeća abonmaja najkasnefe do 15. tejja meseca. Ij Lokal za trafiko na Doleniskl cesti £t. 12 o-du;i vo^nerau invalidu bre^plačro rvrdVa VtcVi Žustar. Iesna industrija in tr gen ina, U ožujska cesta 12. Sfarl oJt / ni pravi pred osterijo: *l'ai dolii\tT po preveč na vodo drfijo, faz niui'-rn pa vodo samo tedaj, će v nj* ^ z^t-rel fe «BUDDHA» čsj! \i Celja. —c Koncert CHasbeae Matice. V nedc- l.io prpoi-jne :-~ priredila mariborska G!: s-l'cna >lat!Cw v Celj&kem domu koncert k-vajaia ■ t so;ovo iz sca hvaJežni. --c Me ica gledalište. V torek dne 16. marca ^e \ :r..snetn gledališču \Twizori v domaji zai^iti Haupt^nanuova saniska drama -Pira«. Dclo režiTa g. Fedor Gra-, gosnrjejo v kratKern zo-pet L'tfbli^" i' i z »ifUenfjo na Zavridi*. —c Smrtna kosa. V ponedel.ek ^ innrl v CeJju vrš3 stražirtk S- AndTej Cerni.";oi v starost? 45 let. V soboto ie hH ^e v slučM. Zairj^ča vdovo In $tiri otroke. N. v m. r! —c Dnritvo »tanovanjskih najemnikov v CeUo ima v soboto 13. marca ob 20. uri v hotelu »Baikan« svoj redni cfočm zbor z obi-ča trim d»evnmi redom. Sport Važneje nedeljske tekme. MARIBOR: S. K. Maribor: Svobodt 10 : 3, Merkur : Murt 11 : 1. ZAGREB: Croatift : Sporta 2 : 0 (1 : 0). Derby Makabi 3 : 0, Tipografrta : Vikto» rijm 2 : 1. B£OGR.\D: JugosUvija : B*čka 4 : 2. SARAJEVO: Hajduk (Split) — S**k 9 : 0. OSIJEK (prvenstvene): Slavi ja : Hajduk 2 : 2. GTadjanski : Sloga 3 : 1. JULIJSKA BENECIJA (prvenstvo II. razreda): Oljjipia : Vicenca 2 : 0, Pro Go* ruci« : Gloria 1:1, Trevtao : Moofalconc 5:1. Triestina : Dok> 3 ; Ql Edera : Petraiv ca 2 1. Klasifikacija tega razreda po nedclj* skih tekmah: Treviso 11 (i$^r) __ 15 (toćk), Venczia 11. 14, Olimpia 12. 14, Gloria 11, 13, Pro Gorizia 12, 13, Monfalcone 12, 12, Tri. cst;na I?. '"», Vicen/a 11. 8, Dolo 11, 7. Konflikt t Sa. N. P. V sarajevskem podsaveru Je Kbruhnil rosen konflikt. Podsavez je oai&reč začet* kom febniarja žrcbal prvetrsts-cne termine ter p~i tem kršil savezna pravila, ki normi; rajo rob irebasj*. Proti irebanja je vložila sarajevska Slavija pririv na savez. Naš na;= višji nogometni forum je tuđi brez tega pn= živa ugotovil iz službenih objav sarajevske* ga podsavc^a, da je sarajevski podsavez kršil pri žrebanju pravila. Vsled tega mora mvcz žrebinje anulirati in bo pozval sara^ jevsVi podsavez, da popravi nepravilnost. Do tu bi bilo vse v redu, da ni važnih tehničnih in časovnih zaprek. Prvenstvene tekme so se namreč ie pričeic in te nada« Ijujcjo prihodnjo nedeljo. PooUavezni klub i so d-'lžni varovati \Tstni red in nastopati na prvenstveuili tekmah kljub temu, d* so napačno izžrebanc Vsled aaulacije žreba^ nja pa bo nastala v sarajevskem podsavezu velika stiska s termini m vpraianjc je, ali bo motfel podsavez dokončati prv-enstvene tekme ter na ta njićin pravočasno oddati podsa'.tmcga prvaka za finalne tekme dr-žavnega prvenstva. V saveznih krogih sodi=> jc, da te tekme vsekakor ne srnejo trpeti radi podsaveznefa nepravllaega dela in da naj sarajevski podsavezni prvak kratkomalo izpade iz državnega prvenstva, ako ga potl-savez pravočasno ne dolovi. Sarajevski pod* savez opravičuje svoj nepravilni postopek z do?«&danjo prakso. — S^opctmetna tekma med Češkoslo\fa* ško in Avstrljo se bo vršila v nedeljo na Dunaju. S:stava obeh moštev ie vedno ni definitivno znana, ravnotako še ni končno določen sodnik. V pottev pridejo Holandec Kvmcrs, Svicar Hcrren io Madiar Ivančsich. Za tekmo vlada med sportniki vse Evtop* veliko zanimanje. __ Stanje prvenstva na Dima ju po ne deljskih tekmah je to*le: Amatenre 14 ta kem, 23 točk. Rapid 14, 17, Slovan. 13, 17, \V. A. C. 15, 16, SportkJub 13, 15, Simme* rirrt 14 15, Admira 13. 14, Vienna 13, H Hakoah H, 14. F. A. C. 14. IX Wacker H 11, Rudolfshiigcl 13, 5. Hertha 14. 4. Današnje vreme, — Kranjska gora, ob 7.. — 1° C baro* meter se dviga, brez oblakov, mirno, brea vetra, srcn 15 cm, sjn;ncc ujjoden. — Bohinjska Bistrica, ob 7„ 4- 5* C, 7A zimski sport neugodno. — Kolesarski odsek A. S. K. Primorfm. Danes 9. t. m. seja odbora v restavraeiji «Zvczda» ob pol 21. uri. Častni odbor s« \ljudno vabi k poinoštevilni ydelcžbi. Var« ro! — Načelnik. Tragedije življenja in Ijubezni Dvojni umor Slovenca in Slovenke v Varaždinu, — Žrtve velikoga inesta* — Samomori brez konca in kraja. Kii.kor v Zgrebu ta.ko živi tuđi v Va-raitiiiiu lepo števiiio Slovencev, ki se več'noma bavijo z obrtjo in trgovino. PreJ leti se fe \* Varaždinu naselila rnlaui Slovenka Ana Magovcc s svojim bratom, oba dama iz FCrke pri StK'ii. V Ptuiski ulici, kjer ie sedež vsc^a prometa. >ta otvorila krčmo. Kui>čija je šla zelo dobro in oba sta lej>o izhaiiila. Nedavno pa se je brat s svojo sestro sporekel. Imel je razmerje z neko mladenko, ki mu ie rodila dete. nakar ji je Ma.aro\pec daroval dva orala zeml.ie. To nj bilo Dn volji njejjovi sestri; vodno je bratu očitala njegovo nepremišljenost. Prišlo je do stalnih p repi rov i.i Magovec se je udal pijaci; večkrat iita se brat in sestra ćelo stopla. Sestri so oomasrali srostje. ki so ju poznali kot mirno dekle in postavili so brata r>nd kap. Užaljen ie odšel v Liuhljaiio. kjer >e postaj koČJjaž. Tako io Ostala Ana sama: pozvala ie k sebi s^/ojcKa fanta Joška Gcdeca iz Kr-»e Rri Stični. Oodec je priscl v Yz~ ra^c::n d:ie 4. t. in. Zaročcnca sta bila vti9 din .skTiDaj. o>kri>s: 10. zvečer Pll od^ia spat. iVia.^ovčeva je spala skup:1* s svojo prijateljico Pepico Koščak, njen zaročenec Joško pa je spal v zraven .*•• -.? l'ihai.njci $ch\ Okoli 4. zjutraj so Kr >v:^aovo prehudili zaporedm nenadni stresi iz sr:i. ffotel;i je zbuditi s\*ojo iwi-jiucric^ atio. ni ie na naSla v postelji. Nharln jc pnzjjala svečo ter planila v strunsko soho. Presenečena jc obstala. K< TKjstel i ie ležal loška Gađec. Ana A'.;.'£ovčeva pa preko njega. Oba sta ii!*eia orestr^Vieni senu} ter sta ležala v luži krv*i. [via sta t^koi mrtva, Zffodai T.nrtraj ie rnsla stxina ko misija. In ;? restgvi::i zimmik. na kar 5ta bili obe trirp-I rrepeljani v mritvaš-ric^. Na m'zi ie bil Tstek z napisom: »Z Bo^om, vM dcniači! J. Godec i.i Anica.c Truplo nesrečne mladenke prepeljejo iz Varaždina v Krko rri Stični, kjer bo dares rx>srreb. Kaj je arnalo mlada Iju-bimva v smrt dosodai se ni znano. Ravno tako še tući ni pojašnjeno, ali srre za dvojni samomor, ali pa je de-klico ustreEl Godcc in nato nstrelil §j se«be. ZagrefeSkf listi poročnjo o dveh mladih žrtvah, ki j h je zahtevalo vele-mestno življenje. Mlada Zora Šmidma-tor je umrla v zacrebšiki bolnici radi zastrupljenja. Pred dnevi se ie v ranih urah vračala s r'^Fne zabave v družbi nekesra dijaka, ki ji je obliubo-val Ijubezen. Bila je prevarana. V ob-upu Je Dosegla do strunu ter ?e zastru-pila. Zori ne bi bilo treba zapustiti domaće hiše, imela je tam dovolj posla« da bi kot šrvilja za^hižHa vsaicdanji knfh. Toda prijelo jo je neutolaž?furo hrepenenje po velemestnem življenju ter je odšla v Zagreb. Ursala ie, da bo v mestu Iažje živela in da si bo nribo-rila bolišo pozicijo. Dočim je sanjala o le-pem živ^nju, ni imela pojma o cro-spodarski krizi, ki jo preživlja Zagreb, ni znala, da je v Zajfrebu tisoč in tisoč liudi brez posla. Tako je v Zagrebu doživela ve^o razočaranje. Ni pa se hotela vrniti domov. kjer bi jo roditelji z Ijubeznijo vrejelL Seznanila se je z Me3cim studentom ter se vanj zaljubila. Prišlo i^ oonovno razočaranje. Bi!a je \arana v Ijubezni in sejrla ie po strupu. Roditelji so prišli v Zaereb, toda našli so svoje dete mrtvo. NeizfcuScna de-klica je zaupala velemestu. ki jo je v nalkraišem času ubilo. Tuđi Milodara Makarov iz Ve-likesra Bečkereka je zahresenela po ve- lemestncm življenju. Sedaj se nahaja! v bolnici na smrtni postelji. Doma pri roditeljih se ni dobro poctitila, ni ho-^!a obdelavati rodne zemlje. Mnosro jt slišala o življeniu v mestih in zato ja ie krenila proti Zagrebu, da bi tam našla udobnejšo službo. Bila je tako naivna, da je šla v Zagreb brez poselsktf knjižice in sele. ko je prosila za službo, so ji Dovedali, da mora imeti ta dokument pri sjbi, če hoće kje dobiti službo. Iz Zagreba je nato pisala na svojo občino po poselsko knjižico ter je ob* enem prosila zasrrebSko policijo za intervencijo, da bi se stvar čirabolj po-spešila, ker je brez sredstev. a službe ne more dobiti brez te knjižice. Ostala je v Zagrebu, kjer ni imela nobene-jra znanca, brez strehe in hrane s po-slcdnjima dvema dinarjema- v torbici. Bala se je, da jo na ulici ne prime policija. Ko je hodila po ulicah, so jo nad-Iesrovali razni ponočnjaki. Težko ji j6 bik) prosjački in sklenila je, da za zadnja dva dinarja kupi sodo, da si tako konca življenje. Sedaj, ko se v bolnici Jx>ri s smrtk). občutj silno hreDenenje po domačem domu in materi. Mati jo' izvedela iz časopisov. kako je njeno ćete postalo žrtev veLi!ce?:a mesta, tet* ji je nisala ljubeznipolno pismo, proseČ U\ naj .se vrne pod domači krov. Je pa le malo upanja, da bo deklica ostala pri življenju. V Šibeniku se je prokurist komer-cijalne^a podjetja Vinko Kačič zaljubil v mlado in simpatično mladenko Anko Grubišić, hčerko bogatih roditeljev. Anka je Kačiču Ijubezen vračala in bila sta 5 rečen ljubavni par. Toda u soda jim^ ni bila naklonjena. Roditeljem An-* ke mladi in revni mladenič ni bil po volji in zato so hčerki prepovedali vsak nadaljni stik s Kačičem. Toda Anka ni odnehala in ni hotel popustiti od svojega ženina. »Tega ali nobenefta,«- je bil n;en odgovor. Ker je videla, da hčerke ne užene, si je njena mati zmislila sle-deč nacrt: Sklenila je, da da hčerko na studije v Beograd, kier je bival že sin. Anka je zaman prosila mater in jo ro-ti!a. da naj jo pusti v Šibeniku. Ker mati ni odnehala, je pisala svojemu iz-\ oljencu pismo, v katerem se poslav-Ija od njega. — Vinko je pismo prejel. Isti dan so ga videli prijatelji, da je ne-navadno otožen in votrt Nihče pa ni slutil, da Ix) storil žalosten konec Zve-čer je odsel Vinko na morsko obal in si Dosrnal kroglo v fclavo. Zjutraj so ga našli mrtvega. Vest o njegovi tragični smrti se je bliskoma raznesla. Truplo so iz Šibenika prepeliali v Split, kjer je bil pokojnemu prirejen pogreb. kakršnega še mesto ni videlo. Na krsto je bilo položenih 30 vincev, v snrevodu pa je bilo nad 5.000 ljudi. Pokojni je bil predvojni nacijonalist in je zelo trpel pod avtro-ogrskim režimom. V Mijjcih, malem hercegovinskem selu je živela 19-letna mladenka Milka Janković. Mladenka je bila najlepše dekle v vaši. Njena lica so rdela kakor makov cvet nebesko modre oči so svetio in nedolžno gledale v svet Stasita. In Iepa Milka je marsikateremu fantu zmešala glavo. Toda Milka je bila poštena in ražen Jake Antića ni ljubila nikogaT na svetu. Tuđi Jakob je Ijubil Milko. Toda ne dolgo. Ko mu je Milka javila, da je postala mati, je odšel. K Milki ga ni bilo več ... V selu Dorje-Hrasna se je ustrelil bogati in ugledni seljak Stanko Kujić. Vzrok nesrečna ljubav, poleg tega pa so Kujica Še obdoliili, da je kriv ne-sreče neke druge mladenke. To je de* lovalo nanj tako moćno, da je šel raja v smrt. VoUazadelo. Morctc li od detevca nhlevall voQo ta delo. Ao 90 mu đebvnke na veto slabo razsvetljene? RazsvtHlujk dobro delovnice, da ddavec bolje vidi kcr I samo iakrai bo t vetfo ddal io igejova sposobno^ se bo povećalo. OSRAM S*r*n 4. •SLOVENSKI N A R *5 D» dne 10. marca 1«*25. Stev. 56. Gospodarstvo tnšim zavod za industrijo m !- trgovino v Ljubljani Dne 8. t. m. se je rršH VI. redni obćnl •bor tega savuđa r lastnih baaCnfh prosto-Vih. Ix saitanfirvega Iftoe^a poročila, ki đa-Je pregled o eeJem našem gospodarstvu v proteklim letu* poenomamo »!ede£e: Pro&io leto sa katero polagaono svoje račune, Je v gospodar&kem pogledu Uredno sanJmrvo. V«eporso4 j« apaiat! ođločno lftotenje, da »e odpravtjo poslediet- voj-nib fn povojnih razm^T. Tako hotRnj* fe prafc-ticao izvaja ln Je opažati smotreno in po-apeAeno prehajanje do normatiaacij«. Nalo-C« ao t«iaroe tn je neogibno. da zaijteva ts preoodnm doba tnintam uvoje žrtve. L1-lrridmcija starega položaja je hama po sebi grtredla bolj nego vsaka oMastvena m«ra 4o te&a, da pri ha Ja do stare veljavp r tr-gorim la obrtnosti poklicoi element- Te. taro« gospodarske i>rilifee. sprifio izboljSa-**ga prometa pooštreni prttWK Koniniren- e* o*> soSasiem opeftanem odjeazra, oprez-mm. ocena kreditnih zah*ev stavijo velike nktctte do sposobnosti trgovca ln indu-artrtjalc*. Težji »stofek. ređkejie dek>vne §w Bfire, porrrneio saupanj« v demar Ln njega Trednoet je neprlfiakovaao moGao prl-pomoglo đo tega, da Je rrert ropet zaCel •artmo ravnati s denarjem. 8 stabilizacijo ▼altrte ee je vsejKrvsod vrnila varčnort. Ta fmslog ta opešama gospodarska konj onkt lira vođijo do tega, da narafićajo pri denar-nih savodih hranilne vlage tuđi pri na«, kjer I« od nefcđaj že tmelo prebivalstvo ▼ssojo sa to hi dobrle«niške tarife in razrih tarifnih dogovorov. Ledina je bila povprečDo rečeno dbttna \r* tigodna. Ka* izvoi je Irrantltattvno v cetotl ▼«*j: nego prej*nje leto, po vrednoeti Je pa n<*aj Plabejs«. Vsrok leti v t«m, da je pađ-la vrednost mnogim vrstasn kmetijeldh in gozdnih produktov. V prebodti v novo ca-i insko ero se Je dvignil nvos valnih fabri-fcatov tako rlastl pletenin v*eh t, ?♦. ka, terih cene »e drte vztraJnejSe nego cene agrarnega blaga. V trgovini ln industriji Je kako** đnigod po svetu zaznamovati mrko konjunlrturo, k! žal ne kaže se snakov, ■ia popust!. Malo Je sstrok. ki se lažje g!b-Ijejo. Delovnih priUk je malo. Đrezpoael-nost se oglaga s trdlml pos4eđicafiki tuđi v naši »emlji Kmet slkrbno obrada denar ter ktrpuje samo najpotrebmejfte, V agrarni »eirJJi ta okol-noet tem bolj odJo^Il-nesra POUČIM ta promet tn trgovino, ker Je ko-povalna moC srednjega stana moCno ope. sala. Deoar s« Je v teku leta poceall, vea. d«r doelej nj mogel u*iakovtto pripomoći do Ifvah-nejiegra raspoloženja v trgovini in obrtnosti. Mlado leto 1926, je neBftradno taloetno prčelo sa naš gospodarski »ve*. Sredi dela je ZDoral im mlđ^rpn Najriftje modrogt! dne 2. Januarja 1928 tx tega nrinljivega sveta nal preođliftii iu muofosafclutn! predsodulk gagpod Iran Knez, ĐlagcpokoJsi pređsednik je bfl mož red. kih vr!in ln irrednih kvalHet. Mirno, stvarno to pravdamo delo Je h41o njegovo ve«e-IJe- VeSCakov njegora kova Je tefko rto- btti v grospodarBOrih krojili, ralcaj odlični cal predserinflc je bil doma v kmetilf tako, kAkor v kupelji, industriji Ju v demarnih posTfli. V n*3tež»vnej8Hi pototajin Je imel dober in saoeslJK sveL Svoje redke sposobnosti Je neeebiftno in po*rtvovalno skoro pol stoletja atavljal na ra«pol«k«o javne-nm debi. Velfki pokojnik ni Ml sasno elan vodstva raslienih gospodarskih podjetij. marveft Je tuđi v naših et*nov«ldh korpora-crjah Igral veliko vlogo m je najvatneJBe ođ njih. tako Zbornico za trgovino, obrt in industrijo r Ljubljani dolga leta kot njen pred-sednik vzgledno in po*rtvovalno vodiL Našemu savodu je bn od uata»©vitve naj-boijSi vodnik, zaneeljtv »vetovalec *n irkn. Sen prijatelj. V Iskreni pijeteti se epomi-njamo nevenljiv^h zaslug ođllčnega pokojnika ter mu ohrani naš zavod vedno hvale lem. ln Casteo epomtn. Nai zavod Je navzlic neugodnim prti i-kam preteklo leto ugodno odprvviL Nafti pijali so se namnožili, promet se Je znatno poreča" ftikrativnost poslov pa j*» v Jz-rre. menjenih razmerah precej padla. V |eta 19?5. Je znafial reloirapoi promet 22.357.623.000 Din. Iz bilance povzamemo aaslednje fetevil-ke: aktiva: vrednost. papirjl 3 379.425.73 Din, konzorcijalrtf rnčtml 16,630.196 Din. meniee 43.568.479.87 Dia. blagaina 22 mlli-jonov 201.648.07 DJn. inventar 14.040.32 Din reaMtete 1,276.231.05 Din, debftorji 262 mi-lijonov 396.381.14; pasiva: delniSka glav nica 12,500.000 Oin, reaervTil foođi 8 noljljo-nov 432.133.85 I>hi trate 94.530.5$ Dtn, vio« ne knJUice 33,358.487^6 Din. kreditorji 291.531.407.?!» Din doblček 3,549.842.60 Dfp. Izza dne 15. t, m. se plača sa poslovno leto 1925. dfvidemda od 10 odetotkov, to js po 10 Din za vsako delnico. V počastitev »pomina umrlega prvega predsedcika ee je osnova! Ivan Knezov fond za odslužene nainešfcence žn njih »rojce v znesfeu 250.000 Din. —g Rude v okolici Komovskm MMrovice. Skupina angleSkih inženjerjev je odpotovala v Kosovko Mitrovioo, da preiiče teren in u gotovi, kje bi se dala pridobivati razne rude. V okolici Mitro viče se nahaja baje zla« to, srebro, svinec, mavec, azbest in premog. —g Novo posojilo uprave fondov. Te dni je odpotoval v Žencvo ravnatelj uprave fondov dr. Bogdan Marloović. Njegovo po» totali Je Je b«K v zvezi z novim zunanjim posojtiom. Uprava foodov je baje te dobila posojilo v znesku 5,000.000 šv carskih fran-kov in zdaj grc samo šc /a neka terc po* drobnosti. —g Avstrija odpove trgovinsko pogodbo i Jugcntavijo? Avstrijski listi objavijajo irjavc gospodarskih krogov, ki se pritožujc* jo nad šikaniranjem s strani jugoslovcriskih carmsikii organov. Ti *e baje ne rtnenijo za jasne določhe trgovinske pogodbe in stavijo avstrijskemu hlagu in uvozu nepremostljive ovire. Zato zahtevajo izvozni&ki krogi, naj Avstrija v znak protesta trgovinsko pogod» bo z Jugoslavijo kratkomalo odpove. —g Vili. mednorođru velesejem v Brus* I ja se vrši od 7. do 21. aprila t. 1. Ta go»po» darska prireditev je rrcaJo moćno razvi te belgijske industrije. Informacije in sejmske legitimacije so na razpolago pri rukajštijem belgijskem konzulatu. —5 Dunsjski pomledni \teles€jcm je bil otvoTJcn v nedeljo v navročnosti predsedni* ka avstrijske republike dr. Haiclscha in vtč člancv vlade. Kakor vsi letošuji velesejmi. trpi tuđi dunajski pod sp-losno gcsp^Ddar^ko kriro. tako da je udelefba za par procentov manjka kakoT lani. P3Č pa se je povećalo šte\-iJo razstavljaicev irrazito eksportu-ga b!ac:a. Obisk je bfl v n-.dcfjo te\o velik; riz* sti mnoga je ti lo pesetnikov tuđi ir Jugo* •lavi je. —g Dobaw. E>:rekcija državnih žclcznic v Ljubljani sprejema do 15. marca t. 1. po* nudbe za dobavo 160 koroadov temeljnih obročev, ta dobavo 30 ktnnadov parn'h raz» vodnikom*, za dobavo rasnih barv, za debavo Spccijalncga orodja, za dobavo potrebščln za litografijo; do 20. marca L 1. za dobavo 100 m3 borovih plohov ter za dobavo dveh garnitur elemcntnfh pregrevalnih cevi. — Predmetni pogojt so na vpogled pri ekonom* skem odeljenje te direkcije. To in ono Sbakespearjevo gledališče pogoreh) Iz Londona poročajo, da je znano Shakespearjevo gledališče (Memorial 1 heatre) v Strattordu cn Avon z vse-mi pripadajočimi poslopji v nedljo do-Dokine pojrorelo. K sreči so srasilci re-ših slavni Shakespearjev muzej, ki stoji v neposredni blizini gledališča. V tem muzeju so shranje.ii spomini na zname-rritega angleškes:a pesnika in dramatika, kakor tuđi razni spomini na Byro-na, Waltra Scotta. Tannysona m druge anzteške pesnike. Prcdno so pri-soelc požarne brambe Iz Warw!cka. Ewershama« Sollyhula in Leamin^tona je plamen objel vse poslopjp pred muzejom tako. da jjasilci poslopja Shakcs-pearjeve^a s:ledališča nišo mosrli resiti. Pač pa so reŠUi muzej in most. ki veže muzej z srledališč^m, Gasilce je oviral močan veter. Iz ffledaliŠča so odnesli mnogo draa:ocenih kostimov. toda oder m kulise so bile pofpolnoma uničetie. Skoda je velika. Odnev vddzdajoiškega procesa v Zagrebu Forgsch opozoril Aerenthala. da Je obtoim materijal nezadosten. Nedeljska »Pragar Presse« prinaŠa dokumentiran članek o zazrebškem veleizdajniškem procesu, ki je za časa bosenske krize 1. 1909. vzbudil splošno-evropsko senzacijo. List priobčuje pismo, ki za. je pisal tedanfi avstrijski poslanik v Beogradu, jrrof Forgach avstrijskemu zunanjemu ministru Aeren-thalu v katerem ffrof Forgach govori o vtisih. ki jih jp. preiel od tedanjesra po-slanca Masaryka o priliki poseta v BeoirradTi 19. aprila 1909. Grof Forgach piše: »Avstrijski poslnnec prof. Masarvk. ki namerava potom tiska m v parlamentu započeti oštro akcijo proti za-jrrebSkerrru procesu, me je danes posetil in mi naznaniL da obišče srbske ministre in voditelje takozv. velesrbskejta pokreta, zlasti oJdelnefira svetnika Spa-lajkovića m Milana Pribićevića, Prof. Masar>k mi k jfovcrrtl o 'neugodnih vtj-sih, ki jih te prejel v Zagreba in je želei vedeti za moje rrmerijsi. S čisto člo-veškesra stall^ca razuniein. da. je prof. Masaryku veleizdajni^vi proces nesim-paticen. zlasti ako upoštevajno. da sede na zatožni klopi samo mali Ijudje, glavni krivci i>a nastopajo kot branitelji. G. poslanec trdi. da bo s člankom Fried-junga vmešana v zagrebski veleizdav niski proces tuđi naša zunania politika. Profesor želi da se na povratku sesta-ne z vami. kar sem obljubil. da boni posredoval. Dođal sem. da ie stvar čisto lokalnega, skoro samo brvatskega značaja in da ne spada v avstrijski parlament. Poslanca. ki se mi je pokazal kot obiekriven kritik in visokonaobra-žen ČJovak. sem opozoril na enostran-ske informacije, ki iih dobi v Beogradu. Osebno pristaviiam, da sem vas že pri zadnjem sestanku na Dunaju, pTedno je pričel proces, opozoril. da jo dokazni materijal juristično politično nezado-sten in da nas bo kompronritiral. Po vašem nalogu sem to mnenje sporočil tuđi hrvatskemu banu, ki pa je zavzcl naspretno stališče. Srbski tisk na tanko Tx>roca o procesu m se bavi zlasti z nevšečnimi podrobnostmi.« Kako je znano tuđi to Forgachevo svarilo na Dunaju tn v Budimpešti ni zaleglo in tamkajšnji mogočniki so se žnjirm pred vsem svetom blamirali, ob en?i!! na še boli podnetili ing.^Ii)-venski nacljcmalizem Aretacija sleparja in zvodnika SubotlSca policija je te dni prijela elegantnega kavalirja, Evgena Lenkeja, ki je v Subotici nastopal kot agent ino-zemskih trgovskih tvrdk. Poliaija je že nekaj časa dvomila v ta njegov poklič in ga tajno nadzorovala. Ugotovila je, da je Lenke često potoval po Vojvodini in da je v raznih mestih sklepa! poznanstva z mladoletnimi devojkami. Obljublial jim je zakon in se z mnogl-mi tuđi zaročil. V resnici pa so služile te zaroke samo pretvezi. da spelje dc-klice na led m da jih oddaja v javne lokale. Doslej je na ta način zapeljal 10 deklet Eno je od dal v Zagreb, ostale pa v javne lokale vojvodinskih mest. Policija je zasKšala več dekHc, ki so po tuđite r*jmn:o, da je Lenke oparen liferant devojk za "javne lokale. Najtežu je slučaj s 17-letno deklico iz Vr?c3. l.ipripada ugledni družtn-i. Lenke je ćolzo lazil za riekletom, dc^:ier se to res ni zaljubilo v zapeijivca. Ker so rodiiciji nasprotovaJ! zvezi z neznanim ssrentonn j** dckle pobcffiiilo z L«-nkLJGm. Kmalu pa je Lenke deklLo ostavll in cedllu in io pustil v nekem iav!ie:r, lo'.ialu v Subotici. Pol'c'ja je ugotovua. da je Lenke odpuščon ur«d-nilv nc5\2 s:ibotišle firmo, da iina žeuo in dva otroka. je, da se preprlč.itt, 6a tđen par nogavie 2 žicom in «namko (rdečo, modro ali zlato) 9 I' v<£ kiiifi trala kakor Stirje pari drugih; Dob.vajo te v proda an^h, Raje v smrt nego v dosmrtno jsčo Nra sveti večer 1. 1^24. se je v Beli cerkvi v Vojvodini odigrala pretreslji* va rodbinska drama, čije žrtcv je po« stala mlada žena. — Mehanik Adam Dengl je svojo ženo Katarino z nožem sedemkrat sunil in jo tako težko po« Skodoval, da. je kmalu nato umrla. Dengl je prišel ob prevratu 1. 191S iz vojne, se seznanil s svojo kasnejšc ženo ter se ž njo 1. 1920. poročil. Zakcn je bil sprva srečen; imela sta dvoje otrok, ki sta družinsko harmonijo še bolj izpopolnila. Toda to ni trajalo dol* go. Po stirih letih zakona so je Dcngl pričel s svojo ženo prepirati in prere* kanja so bila na dnevnem redu. Žena se je končno naveličala raoža, pobrala je vse svoje imetje ter se z otrokoma vred vrnila k svojim roditeljem. Otrok ni hotela prepustiti možu. Dengl je bil radi tega dogodka zelo potrt. Na sveti vtčer 1. 1924. mu je sestra dai vala lc= po okrašeno božično drevesce. Dcngl se je spomnil veselja, kiK bi ga imel s svojimi otroci. pohitel je zopet k svoji ženi ter hotel svoja otroka privesti do* mov. Žena in njeni starsi pa so mu odt bili to prošnjo. Potrt se je vrn:l doraov. Prišedši domov je pograbi! vojaški bai jonet ter se naglo vrnil v hišo s^ojc žene. Skril se je v hlev in ko je prišla žena na dvorišče, da bi nabrala drv. jo je za\Tatno napadel in ji zadal sedem sunkov z nožem. Nesrečna žena je ime -. Ia še toliko moči. dbravnava. pri kateri je bil Dengl obsojen na dosmrtno ječo. — Dengl, ki ne obvladuje srhsčine in so mu sodbo tolmačili v nemščini, je po razglasitvi obsodbe prosit, naj da raje obsodijo na smrt, ker mu je življenje itak samo v breme. Zagovornik je v!o« žil ničnostno pritožbo. Mag. št. 6404/1926. 750 * ref. K. Razpis. Mestnl magistrat IjaMjaaskl razpisuje oddajo Migattiđili, Bianfcib ii iMMI M za nove objekte v mestni klavnici. Vsi podatki so na vpogled in se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urara i. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do * 2O. marci 1926. opoldna ¥ mestnern gradbenem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 9. marta 1926. ZalnraU. Ob prilild krute fzgube, kl me |e zadeU vsleđ smrti mojega moža, gospoda Ernesta Cigoja mi je došlo toliko dok a zov srčnega soCnstvovan^. da mf ni raogoče te vsakemn potebej danes zadostns zahvaliti. Prosim zato vse one, ki so se z bese do, spremst*om a1! s cvetjetn pokojregi spomnili v teh žalostnlh dneh, naj sprejmtjo tem po tem mojo srčno. toplo zahvalo. — Osobito se zahval m velespoštova-nema g direktor ju REISNERJU zj globoko ob^utetri poslovi i ni govor pred tehn. solo, vsenra ačiteljskemn zboru, učenkam in nčencem drž. srednje tehnilke iole. za krasni venec ln za korporativno smemstvo k zadnjemu počitktL Za to prlsrčno manifestadio pijetete in ljubavi moram mojemu možu poplaćaj Bojj vsa-kema ln vsem stoterok at. Zahvalim se pred g- tup-niku FINžGARJU za tolažeč obisk hi točno teffibo verskih obredov, Za tustveni nekrolo? v .Jalni" dne 6. i m arčno hvalo gospodu piscu D. V« 7« 2altflf*ta vsl«va at iti mUU BriTski pomoćnik vojaičrnc prost, delaven, ište službo; nijraje t mestu. — Ponudbe pod cBrrvski pomoćnik /746» nm upravo «S4ov. N»to* da». Grafolog, pnrič v Ljubljani! — Ako nočete izvedeti svojo bo* doČnost, se obrnite nm znamenite** grafofoga Egipćana, kateri vam po* vc vaio prihodniost iz ćrt na roki in pisave. — Sprejema vsak dan od 9. do 1. tn od 2. do 8. rve* otr. — Cena Din 20. — Bon Ali, »Hotel Soča«, soba 16. 737 liroilt f .Slot. MareiB* MakBliitinn papir kg Dla 5-- grriaia ura« Jl». naroda Namanjamo pretužno vest, da je naša zlata mati, stara mati, tašča, teta, gospa ANTONIJA DEV wtJaw po fjfjf^lno"iodwm svetnilm v poNoitt dartes, dne S. t m. ob 17. po kratki, mučni bolezni, previđena s to-lažili sv. vere, za vedno zatisntla svoje blage oči. Pogreb se bo vrSil v sredo, dne 10. marca 1926 ob 16. iz biše žalosti, Jurčičev trg 2, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se truplo položi v rodbinsko grobnico. Sv. maše zadušnice se bodo brale v stolnici sv. Nikolaja v če-trtek, dne 11. t m. ob desetih dopolđne. W Msjjjljaml, dne 8. raaica 1926. . Rodbine: Oskar C«vf Cdvmrd D«r, Olga in El^onora D«v9 dr. Doljamov«, JosTp Costop«rcria9 Marija Jagflo Mesto instruktor pod je od* dano. 742 Iščdn lokal za. raizarsko obrt; lahko tuđi na dvorišču. — Po* nudbe pod »Lokal. 747?» na upravo «Slovcoskega Naroda». OostkmHcha zmožna slovenske 5t€no» grafije in strojeprsja ter vseh pisara i ških del — 5oe službo. — Ponudbe pod «Vestna/745» na upr. «Slov. Naroda*. Prazno sobo z električno razsvetljavo *"cr posebnim vhodom v sic dini mest a išče gospom dična s 15. marcerru — Dopisi pod ^Snažna so* ba/744» na upravo «S1. Naroda*. Vejenec poštenih starsev, star od 14—15 let, s primemo šolsko irobrazbo — se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga pri tvrd« ki Ivan L'šeničnik. Stu« denice pri Poljčanah. 728 Lekarna dr. G. Piccoli, Ljubljana, Dunajska :e* sta 6 -— priporoča želodčno tlnkturo katera krepča želodec in ucinkujc odvajalno. — Naročita s~ točno izvr« šujejo. 205/L Trgovski lokal s stanovanjem v mestu ali na deželi na promet« nem kraju iščem za ta» kt>j. Ponudbe pod *Tr« govski lokal/743t> na upr. «Siorv. Naroda*. Pletilni stroji p.emSke^a Jzdclk.i pa ent „Ideal" 7. jamst-.cm za nogavice, jopice, svitaije in vsako vrstne i ■letenitie ntidJ;o vsakomur rajboljšo in sigurno eksistenco. V ralogi s po-ukom, ki ie jako lahak, -n po po-»rebi tuđi s stancn'anjem edino lepr* F. Kos. Uo^IlaD?. Židovska b.5 Generalni zastopntk. 714 Modni salon Ivanka Stegnar UU5UANA, Rimska cesta Stev. 10 prlporoCa n»lnovejie svilane klobuke »n slaninlke. Vaa popravila točno po nanižjib cenah. * Zalnl klobukl vedno v zelogi. - LJre)o)e: Jorip ZamnBL — 1a cNtrodno ttakarno*: Fran Jeseriek. — Za ftMeratad 4A ttate: Otoo Ckriatot - Vai ^ Ljubljani.