ZELEZAR
Leto XVII. Oktober
1977 St. 10
Obisk Sergeja Kraigherja v Železarni Štore
Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SR Slovenije je 4. oktobra 1977 obiskal Celje in del svojega delovnega obiska namenil tudi štorskim železarjem. Tovariša Kraigherja je pred tovarno
direktor Dušan Burnik dipl. inž., Kaluža Vlado in Kavka Franc.
Tov. Kraigher se je posebno zanimal za proizvodni program, povezovanje s predelovalno kovinsko industrijo v Sloveniji in Ju-
Ogled in podrobna razlaga v tovarni traktorjev
traktorjev sprejela delegacija družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov na čelu z direktorjem Dušanom Burnikom. Sprejemu je prisostvoval tudi generalni direktor ZP Slovenske železarne tov. Gregor Klančnik. Tovariša Kraigherja so spremljali predstavniki občine Celje, med njimi Marolt Jože, predsednik skupščine občine Celje, Volf and Jože, Zalezina Boris, Seničar Stane in Gajšek Risto.
Tov. Kraigher si je najprej o-gledal tovarno traktorjev, ki je prav tega dne imela rekordno dnevno proizvodnjo. Predvsem se je zanimal, kaj vse proizvajamo doma in kaj dobavljajo domači kooperanti ter kakšen je program proizvodnje.
Po ogledu tovarne traktorjev se je tov. Kraigher napotil v prostore jedilnice tovarne traktorjev, kjer so ga sprejeli člani koordinacijskih odborov TOZD in OSS, vodje sektorjev in vodje teamov za uveljavljanje zakona o Združenem delu v delovni organizaciji.
Tu je potekal razgovor po treh vprašanj ih: kako uresničuj emo zakon o združenem delu, kje., smo z ’ obrambnimi pripravami v DO in v TOZD ter naš nadaljnji razvoj podjetja in poslovni rezultati.
Z osnovnimi podatki po navedenih vprašanjih so ga seznanili
goslaviji in menil, da je potrebno smeleje nadaljevati s koncepti razvoja in osvajanja nove tehnologije. Za razvoj, ki pa mora biti realen in perspektiven pa še ne smemo vezati samo na bančna sredstva in kredite ampak z lastnimi sredstvi ter združevanjem dela in sredstev doma in v svetu. Predvsem so nam široko odprta vrata v deželah v razvoju in vidim, je dejal, da je vaša usmerjenost pravilna. Potrebno je tudi več vlaganj v razvoj kadrov, se tesneje povezati z instituti za raziskovalne naloge in štipendirati kadre na daljše obdobje. Eksistenca obstoja in razvoja delovne organizacije je še vedno v razvo-
V ponedeljek, 31. oktobra prireja Krajevna organizacija Zveze borcev NOV v Štorah žalno svečanost: pri spomeniku borcem NOV na SVETINI ob 11. uri dopoldne in pri spominski plošči pri osnovni šoli v ŠTORAH ob 12.30. Naj ne bo zavednega delovnega človeka, ki se teh svečanosti ne bi u-deležil. Posebej vabimo k tem svečanostim člane množičnih organizacij, mladino in svojce padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja.
ju tehnologije in Štore v tem lahko marsikaj pokažejo,
O dohodkovnih odnosih je dejal, da jih moramo rešiti sami, ker nam to ne bo reševal nihče od zunaj. Pri tem moramo slediti zakonu ter specifičnostim znotraj TOZD in DO.
Po tem razgovoru je tov. Kraigher v valjarni II vodil razgovor z delavci samoupravne delovne skupine. Predvsem se je zanimal za funkcijo in delo SDS, njeno vlogo v samoupravnem si-
stemu in vpliv na proizvodne in poslovne rezultate. O tem sta ga seznanila tov. Stokavnik in Potrata.
Zadovoljen z rezultati dela je tov. Kraigher zapustil DO ob 15.20. Čas, ki ga je prebil tov. Kraigher med nami, je bil prekratek, da bi lahko v celoti izmenjali misli in stališča.
Ob odhodu smo mu zaželeli srečno pot in da bi se kaj kmalu ponovno vrnil med železarje v Štorah.
Oh dne&iL mclt)i/)
Bližajo se dnevi, ko bomo svoje misli še bolj posvetili našim dragim, ko se bomo oddolžili spominu naših junakov in se spomnili tudi vseh tistih žrtev nasilja, ki ležijo daleč od naselij in za njihove grobove sploh : 3 vemo. Tisoči bodo poromali v Mauthausen, Oswiencin (Auschwitz), na Rab, v Begunje, v Drago, k Urhu, v Dachau in na številna mesta, kjer so postavljeni dostojni spomeniki žrtvam nasilja. Zbrali se bomo ob spomenikih in spominskih ploščah in na neštevilnih mestih krvavih obračunov med zatiralci in borci za svobodo zatiranih in ponižanih. Spomnili se bomo vseh hlapcev Jernejev, ki so tragično končali v neenaki borbi z ošabneži in vseh tistih, ki počivajo pod toplo odejo jesenskega listja osamljeni, kjer ni znamenja, ki bi nam razodevalo, da so tu pokopane kosti človeka, katerega srce je zvesto ljubilo domačijo, svojce in domovino in je do smrti služilo borbi vseh zaničevanih in zatiranih.
V teh dneh pa se bomo zavedali, kako so si po vsaki prestani nesreči in tragediji, po vsaki končani vojni vihri zaželeli ljudje predvsem miru. Nikoli več vojne, nikoli več nasilja! Po vsaki uničevalni moriji, ko so ljudje ob najhujših naporih strli ali prepodili zatiralce, je vzklilo v ljudeh veliko upanje, da je požiganja, nasilja in trpljenja enkrat za vselej' konec. Tudi po drugi svetovni vojni. Da tudi tedaj, pred 32 leti smo verovali, da bodo državniki in vsi odgovorni ljudje spoznali, da je vojna največje zlo in da je treba odslej živeti v miroljubnem sožitju. In ko so zastopniki 50 držav, med katerimi je bila zastopana tudi Jugoslavija, podpisali 24. oktobra 1945 v San Frančišku Ustanovno listino Združenih narodov, je vsem poštenim in izmučenim ljudem na svetu odleglo. Organizacija, katere temelji so bili takrat položeni, je bila odraz težnje narodov, da bi medsebojna razmerja in odnose organizirali na nov način, tako, da bi bil zagotovljen trajen mir. Takrat so se vse države, članice nove svetovne organizacije zavezale, da bodo zagotovile splošno in resnično spoštovanje ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN.
Kako lepe zamisli in kako vzvišena gesla so bila zajeta v Povelji združenih narodov. Toda državniki so pozabili, da so te zamisli in gesla tudi obveznosti! Koliko poštenih ljudi, koliko borcev za svobodo in nezavisnost narodov je padlo v letih po drugi svetovni vojni, ker so dosledno branili ideale, za katere so se borili tudi njihovi predniki. Za zmago človečnosti, za resnično svobodo in demokracijo, za resnično enakopravnost in mirno, ustvarjajoče sožitje med ljudmi in narodi, za pravičen in trajen mir še vedno padajo žrtve.
Ob vseh žalnih svečanostih ob Djaevu mrtvih, kakor tudi ob vsaki drugi priložnosti moramo povdarjati, da smo dolžni vedno in povsod z vsemi silami in napori podpirati prizadevanja tistih, ki se bore za uresničevanje in trajno uveljavitev vseh tistih svetlih idealov, za katere, je dalo človeštvo že toliko žrtev. Pokazati moramo našo enotnost in budnost predvsem pa pripravljenost, da branimo dosledno vse pridobitve naše revolucije in naše povojne graditve. Samo tako se bomo pravilno oddolžili žrtvam za našo svobodo, borcem za srečo delovnih ljudi. Ob spominih na mrtve poskrbimo za miren razvoj in napredek živih, posebno še za srečo mladega rodu.
POSVETOVANJE V PORTOROŽU
JESENSKO POSVETOVANJE STROKOVNJAKOV IZ SLOVENSKIH METALURŠKIH PODJETIJ, Ki JE BILO V DNEH 20- IN 21. OKTOBRA
V PORTOROŽU
Za letošnje strokovno posvetovanje smo za delovni program prisvojili težnjo, da z uspešnimi in sistematično usmerjenimi raziskavami pripomoremo k boljši oziroma novi tehnologiji, kar naj omogoči kvalitetnejše ali nove proizvode za kovinsko-predelo-valno in elektro industrijo.
Posebno obeležje letošnjega strokovnega posvetovanja je v dejstvu, da zajema priprava materiala in izbira predlogov za nove raziskovalne' naloge znatno širšo in aktivnejšo delovno osnovo v posameznih tozdih in pričakovati je, da bo tak način priprave materiala za reševanje važnih tehnoloških problemov 'v 'telhelj-nih delovnih organizacijah nudil izredno 7 konkretizirane 'vsebine, kar bo omogočilo tudi konkretnejše pristope k reševanju teh problemov.'
Delavec ' v proizvodnji bodisi neposredno ali posredno, mora danes'vedeti, da je edina osnova za ekonomski obstoj proizvodnih enot v tehnološkem napredku, ki danes posega že v sleherne podrobnosti proizvajalnega ciklusa. Slediti optimalni tehnologiji brez pravilno usmerjenega umsko in aparaturno skoncentriranega raziskovalnega dela pa je nemogoče, oziroma vodi k stagnaciji.
Vedno večji tehnološki napredek v sodobnem svetu zahteva vse ožjo specializacijor bolj: smiselno delitev- dela, koordinacijo proizvodnega procesa, 's tem-' v zvezi pa tudi boljše' izkoriščanje kapacitet ih' večji učinek poslovanja. |
Specifična surovinska in energetska struktura v smislu tehnološkega napredka na eni strani* zahteve širšega trga na- drugi strani ter nujno približevanje svetovnemu trendu tehnologije izdelave in razvoja kvalitetnih, produktov na tretji strani (kar o-značujemo kot pozitiven faktor industrijsko razvitega gospodar-stva)y so‘ marsikje diktirali! opustitev proizvodnje navadnih kvalitet in osvajanje kvalitetnejših kovinskih produktov. Skratka-, sprožili so vrsto kvalitetnih premikov, ki lahko v določeni meri povzročijo neskladja- med proizvodi in potrošniki; kovinskega-materiala. Zmanj Sevanj e - • - tega razkoraka mora biti planirana zadolžitev tako proizvajalcev kot potrošnikov in drugih odgovornih gospodarskih dejavnikov,- pri čemer moramo upoštevati 'proizvajalne in tržne odnose na širšem dejavnostnem prostoru.
Prav tako ne smemo mirno, dejstva, da so taki kvalitetni premiki tudi v industrijsko želo razvitem svetu,, ki išče izven- svojega ožjega dejavndstnega prostora proizvajalce navadne j šihi- kvalitet, ki so mu potrebne ža realizacijo internih in eksternih programov.
Posebej; moramo poudariti, da je nujno potrebna koordinacija specifičnih raziskav in usmerjenost raziskav k rešitvi kompleksnega' cilja. -Ta zahteva ni e-nsatavna, - predvsem - še- iz - vidika velike-pestrosti asortimenta- kvalitete in dejstva-, da sl proizvajalec kovinskih' polproduktov mora pridobiti zaupanje predelovalcev.
Menim; da j"e najbolj konstruktivna tista pot, ki proizvajalce in predelovalce združuje v skupnem reševanju, tako izvajalnih,- kot tržnih odnosov.
Za jasnejšo presojo potreb enotnega pristopa in izvajanja usmerjenosti koordiniranih raziskav navajamo kratko vsebino raziskovalnih področij slovenske ekstraktivne in ožje predelovalne industrije za obdobje 1976—1980;
a) Za slovensko črno metalurgijo moremo trditi da je program kvalitetnih jekel, kompletiran- s proizvodnjo plemenitih jekel ekonomsko utemeljen in d'a dobršen del slovenske predelovalne industrije ?še dtrlgo ne' bo mogel pogrešati vsaj tolikšnega deleža kvalitetnih jekel, kot ga trenutno proižvaj amb oziroma smo ga v smislu zahtev širšega trga programirali do leta 1980'.
Raziskave sb usmerjene v 'reševanj e ' tehnoloških! dejavnikov proizvodnjo, 'predelave,, površinske obdelave ih' pplemenjevanja za kvalitetna in plemenita jekla, ter v ražiskavb'sekundarnih dejavnikov, ki so sestavni del prej navedene proizvodne problematike. Raziskave zajemajo torej reševanje vrste problemov od priprave surovin — vložka, do določene stopnje finalizacije proizvodov.
1.	Problematiko rude in surovega železa skušamo reševati- z raziskavami:
s. — redufctivnost smtra z. različnimi mešanicami,7 -
—	kompleksna vaioBfeaeijai siromašnih železovih rud,
—	tehnološke možnostibogatitr-vc posameznih vložnih materialov, *
—	indirektna in direktna- redukcija,
—	vrednotenje--piritnito ogorkov in rdečega blata ter ostalih žele-zonosnih odpadnih materialov za ponovno uporabo v tehnološkem ciklusu, '
—	možnosti' proizvodnje specialnih grodljev,; predvsem za izdelavo modularne litine,
—	študij vpliva -raznih sprem-Tjajočih 'elementov- in sestave rude ter postopkov izdelave bazič-neg»;širitra~ za-izdelavo specialnih
| grodljev-.-
2,.	Raziskave v jeklarstvu- imajo za cilj izboljšati izplen celotni tehnologiji"- in optimizirati elementarne tehnološke postopke." Konkretna področja so:
—	kompleksni»-dezoksidanti, u-vajanj e sintetičnih žlinder in praš-natih "dodatkov ža’ razrife kovinske in' nekdvinske materiale,
—	razvoj in industrijsko uvajanje sodobne ponovčne metalurgije, prisvojitev vseh vrst sekundarnega žila veri j a,
—	specifični pojavi- pri kontinuiranem vlivanju jekla,
—	razvoj in industrijsko uvajanje optimalnih pogojev za EPŽ — tehnologijo,
—	uporaba metaliziranih poletov ža proizvodnjo kvalitetnega jekla v Obločnih elektro pečeh,
—	raziskave in uvajanje računalniškega vodenja tehnoloških procesov.
3.	Na področju plastične predelave kovin raziskujemo tehnične zakonitosti pri plastični deforma-, ciji. Raziskave soe obsežene v naslednjem:;'
—	študiji1 režim® ogrevanja in ohlajanja posameznih! grup jekel za predelavo,
—	študij utrjanja kovin pri hladni deformaciji,
—	plastična predelava specialnih- nerjavečih jekel v vročem in hladnem, |
—	vpliv bora na tehnološke' lastnosti preoblikovanja jekla v hladnem,
—	specialni predelavni postopki ter fenomen superplastičnosti-kovin,
—	raziskave predelavnosti kon-ti-odlitih jekel', "
—	primerjava predelavnosti
normalno in po EPŽ postopku odlitih višofco legiranife jekel,- i t---	_
—	sposobnosti' hladnega 3preoblikovanja z vlečenjem in ugotavljanjem optimalnih pogojev- na specialnih orodnih nerjavečih -ja-klih,; stopnje ufrjévanja, pogoji rekristalizacij e ih-; kriteriji ;?žk; i o-ceno stopnj e deformaGijeV ci j e
4.	Raziskave'metalurške tehnologije iri fizike kovin usmerjamo < v naslednja področja:
—	osvaj anje specialnih- materialov za' kvalitetne Vijake, zakovice, pletiva, matice,'
—	osvajanje ‘tehnoloških postopkov za predelavo žice za finalne izdelke im odkovke, pj
—	osvajanje tehnologije met a- ■■ luušfee' varivost-i- specialnih |jekel in zlitin,
—	različni postopki površinske obdelave n® sposobnostr vlečenja jekla' ih' zlitin,
—	raziskave površinskega utrjanja in splošne toplotne Obdelave finalnih izdelkov ter orodja,
—	osvajanje novih dodajnih materialov, •
—	problemi deformacije v odvisnosti od velikosti zrn in kristalnih meja, .
—	študij, vpliva primarne kristalizacije na krhkost jekla,, stabilnost strukture in mikrostruk-ture, interk-ristalna korozija, kinetika rekristalizacij e itd.,
—	osnovne in- uporabne raziskave z mikrosondo, raster mikroskopom in napravo za analizo sl-ike.
Vsa navedena raziskovalna področja izvajamo na naslednjih grupah kvalitetnih in plemenitih jekel:
—	konstrukcijska legirana jekla: mikrolegirana z borom, jekla za vijake, finozrnata mikrolegirana jekla z niobom, jekla za po-boljšanje, antikorozijska jekla;
—	avtomatska nerjaveč®jekla;
—	svinčeva jekla za predelavo na avtomatskih strojih;
■— nerjaveča jekla: jekla za ventile, za električno uporovno grelno žico, za elektrode, za posebne vojaške potrebe;.
-7- specialna orodna jekla: za področje hladnega dela, za področje vročega déla, brzorezna jekla, orodna jekla za posebna področja uporabe.
5.	Iz kemijskega področja u-: smer j amo raziskave v:
—	osvajanje' analitskih metod za določevanje kemijskih elementov v kovinah in nekovinah,
—	določevanje stopnje oksidacije posameznih kovinskih oksi-
Mov, kar naj prispeva k študiju nadaljnjih možnosti uporabe odpadnih materialov v metalurgiji,
—	študij in osvajanje metod za identifikacijo posameznih karbidnih in karbonitridnih faz v jeklih in analiziranje količine nekovinskih vključhov,
— uvajanje plinske kromatografije š posebnim ozirom na tolmačenje sestave atmosfere v ta-lihUških agregatih, analiza plinskih materialov' v kovinah iri nekovinah,
uvajanje atomske absorpcije, spektrometrije,''
—	raziskave ižVorov emisij' in preprečevanje istih.
.6«, Raziskave ■ in toplotne tehnike obsegajo: 7
‘ 7 — toplotne meritve-, energetske bilance;;''- .
—	raziskave'gorilnikov za vi-;šokof kalorična'' inmešana plinasta goriva;' - •
—	študij1. fžvor0v-'eiiilstj in predlogi j za; spremembe tehnoloških postOpkovf V-pogledu preprečevanja istih,
... — racionaliziranje ogrevanja kovin ' v metalurških - agregatih-, optimalizacija potrošnje energije. _ 7. Ognjevarni materiali predstavljajo pomembno komponento v postopku izdelave ih predelave vsehkovi-n. Raziskave usmerjamo ni:
—	možnost pridobivanja in boljšega - -izkoriščanja peskov iž Moravč ter nekaterih drugih-peskokopov,
—	tehnološke možnosti izdelave raznih malt, veziv itd. iz domačih- surovin,
—	raziskave in industrijsko u-vajanje uporabe visoko gliničnih mas na bazi korunda.
b) V slovenski barvni metalurgiji so naslednja raziskovalna področja:
1.	V industriji aluminij a- raziskuj emo:
—	optimizacijo proizvodnega postopka z ozirom na vložne surovine in tehnološke specifičnosti,
—	izkoriščanje odpadnih materialov pri proizvodnji Al,
—	vpliv sekundarnih surovih na kvaliteto Al izdelkov,
—	značilnosti Al prahu,
—	Vplivi ol-igoelementov, legir-nih- elementov-, modifikatorjev in plinov na primarni aluminij,
—	problematiko segregacije -in homogenizacij e,
-— površinsko obdelavo, termično obdelavo, obdelovalnost z ed-rezovamjem, korozijo itd.,
, predelavo sekundarnih suro-vin, >
—	osvajamo nove materiale in modificirane tehnologije (platira-nje).
2.	• Raziskave na področju metalurgije cinka obsegajo: ;
—	ni predvidena primarna proizvodnja cinka, predvideva se pa intenziviranje .sekundarne proizvodnje in raznih Vrst odpadnih materialov, kar mora’ biti komercialno perspektivno za tržišče.
(Nadaljevanje na 5. strani)
OB TEDNU OTROKA
Vsako leto je prvi teden v oktobru posvečen našim na j mlajšim. V tem tednu prirejajo otroci v vrtcih ■ nastope, s katerimi se
-vzgojo, pa zrelost za družino sploh, za materinstvo ali očetovstvo. Pri tem so staršem v pomoč svetovalnice. Rekli smo, dom
Prikaz .vadbe otroci s starši v Štorah
predstavijo svojim staršem; skrbnikom in vsem občanom. V tem tednu poudarjeno prikazujemo, .da so otroci resnično skrb vse naše družbe, ali z drugimi, besedami, naša. socialistična samoupravna |družba posveča posebno -skrb zdravemu razvoju naj mlajših. Zato torej Teden otroka, čeprav imamo zavode in ustanove, ki pomagajo, svetujejo staršem pri vzgoji otrok, skrbijo za otroke v času zaposlitve staršev, privajajo jih k lepemu, skrbijo za pravilno prehrano in vzgojo, za načrten duševni razvoj - otroka. Vemo namreč, da zahteva skrb za otroka primerno okolje, da ga le-to ne bi ogrožalo v njegovi rasti in razvoju ter pri zdravem, vsestranskem napredku. Vemo, da je dom tisti, ki v mnogočem . oblikuje človeka in njegovo osebnost že od mladih let. V varnem domu, v družini, ob delovnih in poštenih starših so otroku najbolj, zagotovljene njegove osnovne pravice do zdrave rasti, do .zdravega razvoja in do prelepih življenjskih radosti zgodnje.mladosti. Toda, otroka je treba pravilno Vzgajati, se. mu posvetiti m mu žrtvovati veliko časa, vzgajati ga z ljubeznijo in strpnostjo. Za otrokov razvoj je izredne, važnosti primerno okolje, topel. dom, zrelost ..staršev za
naj bo otroku varno, toplo zavetje. Ob težavah zaradi zaposlenosti staršev pa priskočijo ;v pomoč posebne ustanove in zavodi, jasli vrtci, sedaj že mnogokje celodnevni pouk, kajti na vzgojo v šoli ne smemo pozabiti. Pri tem pa ne na povezavo šole s starši. V naši družbi imamo že spremenjene odnose starši — otrok ter vzgojitelji — otrok. Danes se že večina staršev zaveda, da je za pravilen razvoj otroka važna zdrava in pravilna prehrana, potem zdrav način življenja, dovolj telesnega gibanja na svežem zraku, dovolj spanja in počitka, zdravo, sončno in suho stanovanje in seveda čustveno toplo okolje,‘ki da otroku občutek varnosti. Danes že vedno več staršev ve, da je treba obenem z umskim razvojem utrjevati tudi telo, -če želimo, da bo otrok sposoben praktično izkoriščati umske pridobitve. S telesno vzgojo pričnemo že v predšolskem obdobju in nadaljujemo z njo ves šolski in celo pošolski čas.
In še na nekaj ne smemo pozabiti. Za -učečo se mladino ima vsako telesno delo rekreacijsko vrednost. Tu mislimo samo na o-no telesno dejavnost,^ ki- je otroku v prijeten oddih, bodisi bb šolskih odmorih, ob sobotah, ne-
deljah, praznikih in v šolskih počitnicah. Prava rekreacija naj bi -obsegala telovadbo, igre, sprehode, izlete, ki jih organizira šola, ali kako športno društvo. Poznamo dejavnost Telovadnega društva Partizan-Kovinar, poznamo prizadevanja šolskih vodstev za rekreacijsko dejavnost, vedeti •moramo, da je -važno, da je poudarek na telesnem in duševnem •razgibanju, na zabavi in prijateljskem tekmovanju, ne toliko n^ vežbanju za nastope, priredit-
»Vse za
Zavedajoč se potrebne pozornosti do otrok je-v Del ju, v dvorani Golovec prirejena razstava izdelkov od 21. do 28. Oktobra 1977, namenjenih otrokom in organizirani spremljajoči razgovori, ki naj doprinesejo svoj delež h kvalitetnejši ponudbi.
Skrb za otroka-zahteva nenehno spremljanje njihovega razvoja in potreb ter vključevanja v našo samoupravno; družbo. To je dolžnost in obveznost; delovnih ljudi, strokovnih «služb, družbenopolitičnih organizacij, skratka celotnega združenega dela.
Pomembnost prireditev dokazuje sprejem pokroviteljstva tov. Zore Tomič, članice ZIS in predsednice, komiteja za zdravstvo in socialno varstvo ter industrije o-troške konfekcij e »Jutranjka« iz «Sevnice.
Predmet prireditve opredeljuje otrok v predšolski dobi, ¡otrok in celodnevna šola» otrok in dom, «zabava, rekreacija, njegova u-stvarjakiost in potrebe.
Vsebinsko obsega prireditev tri področja:
1.	Razstavni del, kjer so prikazani dosežki s področja nege in zdravja, prehrane, konfekcije (o-blačiia, obutve m športne opreme), literature, šolske potrebščine, varstvo otroka, opreme prostorov za otroka itd.
2.	Vzporedne prireditve so predstavljale oziroma predstavljajo pomembno področje afirmacije sejma in njegovega dolgoročnega oblikovanja,
Program vzporednih prireditev:
—	21. oktober 1977 — ustanovna skupščina prireditve,
—	.22. oktober 1977 — otrok in tehnika,
22.	;ali 23, 10. 1977 — TRIM — vsi na kolo Za zdravo telo,
—	24. oktober 1977 —seminar za prodajalce igrač,
.— 25. oktober 1977 —razgovor s . proizvajalci izdelkov in «trgovci o
ve, resna tekmovanja in podobno, kadar govorimo o rekreaciji.
Najbrž smo ob Tednu otroka v tem prispevku zašli malo predaleč, škodi pa ne, če se ob taldh priložnostih malo bolj poglobimo. V skrb za zdrav telesni in duševni razvoj otroka je bistvenega pomena sposobnost, da živi . harmonično v spreminjajočem se o-kolju, to je tudi podlaga tega in takega razvoja.
R. U.
otroka«
problematiki proizvodnje izdelkov namenjenih otrokom:
A)	tržna problematika nabave repromaterialov :
a)	tekstil
b)	kemija
referenti: dir.- Jutranjka, Sevnica — Karl Vehovar, dir. Poli-galant, Volčja draga— tov. Besednjak, dir. Mehanotehnika, Izola — Marjan Starc.
B)	otroška oblačila in obutev:
.— Standardizacija in antropološke mere .
referent: dipl. inž. Savič Stanko (Jugoslovanski zavod za standardizacijo)
C)	potrebe, ki jih nakazujeta družbeno organizirana vzgoj a in varstvo otrok
referent: dir, VVZ .Celje — A-mca Četkovič
D)	prizadevanja za; dopolnitev zveznega, in republiškega zakona o obdavčenju proizvodov in storitev. v prometu ,z igračami
referent: sekretar Zveze prijateljev mladine Slovenije tov. Šti-•yanova
E«)«modna revija
27.	oktober — dan dobre knjige
«28. oktober 1977 seminar o prometni «vzgoji
3.	Potrošniški del sicer ni področje najvišje ravni prireditve, vendar predstavlja široko možnost nakupa vse za otroka na e-nem. mestu pod zelo ugodnimi kreditnimi pogoji.
Zelja vseh je, da ta kvalitetna prireditev »Vse za otroka«, kot e-dina tovrstna prireditev v Sloveniji preraste v osrednjo prireditev za naše malčke tudi v jugoslovanskem pr ostoru.
Naša hotenja pa nas vodijo k temu, da bi s 1. prireditvijo privabili še ostale domače in tuje proizvajalce.
. Iniciativni odbor
Dopisujte in oblikujte s nami naše glasilo
Tudi mladi v TRIM akcijah
DRIZBEM SAMOZAŠČITA
V	naši družbi ima ljudska o-bramba in družbena samozaščita vse pomembnejšo vlogo. Pri uresničevanju družbene samozaščite je v naših družbenih okoljih postala organizirana in vodena akcija, ki naj bi zagotovila učinkovito in stalno neposredno vključevanje vseh delovnih ljudi, da na organiziran način na področju varnosti in zaščite postanejo aktivni soustvarjalci. Tako kot smo v naši družbi podružbili proizvajalna sredstva ter da na neposreden način odločamo o svojem delu, pogojih in rezultatih svojega dela, tako podružbljamo skrb za varnost in zaščito. S po-družbljanjem varnosti in zaščite je prenešena tudi skrb in odgovornost za varnost naše družbe na vse delovne ljudi in občane tam, kjer živijo in delajo.
Družbena samozaščita na ta način postaja naša samoupravna, družbenopolitična in delovna dolžnost, saj bomo morali uspešno obvladovati različne negativne pojave in oblike kot so:
—	kršenje zakonov in samoupravnih aktov
—	kršenje sklepov samoupravnih organov
—	liberalni odnosi do negativnih pojavov
—	birokratska samovolja, privilegiji in monopoli posameznikov ali skupin v odločanju
—	vsi drugi pojavi, ki kršijo samoupravne pravice in samoupravne odnose.
Pri zaščiti družbenega premoženja pa zahteva:
—	utrjevanje odgovornosti in disciplina pri razpolaganju z družbenimi sredstvi
—. učinkovito preprečevanje vseh pojavov-prilaščanja zlorabe in razsipništva.
V	okviru družbene samozaščite se moramo boriti proti vsem oblikam . gospodarskega kriminala: kraje, poneverbe, podkupovanja, korupcije, nadalje pomeni v najširšem smislu družbena samozaščita — zaščito javnega reda in miru — protipožarno varnost — zaščito pred drugimi družbeno škodljivimi pojavi — zaščito pred nesocialnimi pojavi — zaščito človekovega okolja — zaščito pogojev dela — prometno varnost itd.
Družbena samozaščita je sestavni del socialističnih samoupravnih odnosov, preprečuje, da bi bila skrb za varnost in zaščito odtujena od delovnih ljudi in občanov. Zato mora biti prisotna v vseh oblikah vzgojno izobraževalnega dela in znanstveno raziskovalnega dela. Delovni ljudje in občani se morajo v okviru družbene samozaščite vzgajati in u-sposabljati, da bodo spoznali nevarnosti, ki jim pretijo (delovanje sovražnika in drugih protisa-moupravnih sil) in znati učinkovito -ukrepati ob nastanku negativnih pojavov, prav tako učinkovito preventivno delovati, da do nastanka negativnega pojava ne bi prišlo.
Družbena samozaščita z vidika delovnega reda
Služba zavarovanja v naši delovni organizaciji ima vlogo, da zavaruje družbeno premoženje, skrbi za red in disciplino ter izvajanje delovnega reda.
Že takoj po osvoboditvi se je službi zavarovanja v podjetju posvečala velika pozornost, saj je bila industrijska milica oborožena formacija, ki je skrbela za splošno zavarovanje podjetja v okviru širokih pristojnosti. V letu 1955 pa se je industrijska milica razformirala in je prišlo zavarovanje podjetja v pristojnost delovne organizacije. Večina zaposlenih delavcev iz te službe je po razformiranju industrijske milice odšlo- na razna službena mesta v Ljudsko milico.
Delovna organizacija pa je za zavarovanje podjetja organizirala nadzorno službo. V to službo smo kadrovali pretežni del delovnih invalidov, ki za fizična dela v posameznih obratih niso bili več sposobni. S to prakso kadrovanja smo nadaljevali vsa leta. Vendar spričo vse bolj zahtevnih nalog, ki se postavljajo službi zavarovanja v naši delovni organizaciji, po načelih družbene samozaščite in varnosti, lahko ugotovimo, da s tako kadrovsko sestavo ne bomo zastavljenih nalog zadovoljivo izvršili. Posebno pa sedaj, ko imamo sprejet Pravilnik o delovnem redu, ki ga bomo morali vsi zaposleni v delovni organizaciji spoštovati in dosledno izvajati.
Skrb za izvajanje pravilnika o delovnem redu pa ne more sloneti samo na zaposlenih v službi zavarovanja, temveč na vseh odgovornih delavcih samoupravnih organov družbenopolitičnih organizacij v TOZD in v DO.
Ge analiziramo delovno disciplino od lanskega leta, ko smo pričeli z uveljavljanjem delovnega reda, lahko ugotovimo, da je delovna dsiciplina in red v posameznih sredinah in pri posameznikih zelo slaba. Dogajajo se primeri, ko posamezni delavci med delovnim časom zapuščajo delovna mesta in odhajajo po privatnih opravkih brez predpisane dovolilnice za izhod, ali pa z dovolilnico, ki se pa ne registrira pri mesečnem obračunu ur. Dovolilnic za izhod za službene in privatne opravke se mesečno izda o-krog 1200, kar pomeni, da se za te namene koristi 5009 delovnih ur mesečno. Največ teh prepustnic koristijo strokovne službe, vzdrževalci in le nizek odstotek proizvodnih obratov.
Posebej problematična je delovna disciplina, če jo ocenjujemo z vidika prihajanja in odhajanja z delovnih mest. Ko smo a-nalizirali evidenco zamudnikov, ki so prepozno prihajali na svoja delovna mesta z zamudo od 10 minut do 1 ure, smo ugotovili, da mesečno zamuja na delo približno 300 delavcev. Ocena predčasnega odhajanja z delovnih mest pa je porazna, saj odhaja dnevno predčasno z dela nad 300 delavcev. To predčasno odhajanje se začne že eno uro pred iztekom delovnega časa na vseh treh izmenah. Do tega pojava kršenja delovnega reda smo postali tolerantni, saj je tako odhajanje lastnost nekaterih delovnih sredin v celoti.
Pojavne oblike kršenja delovnega reda in discipline pa niso samo prihajanje in odhajanje z dela, temveč tudi ostale oblike kot so:
— prinašanje alkoholnih pijač v obrate
—	pijančevanje med delovnim časom
—	odhajanje v gostinske lokale med delovnim časom
—	neupoštevanje pravilnika o delovnem redu, ki se nanaša, da je vstop v delovno organizacijo dovoljen na vhodih le pri glavnih vratarnicah.
Posamezniki še vedno kršijo delovni red s tem, ko se poslužujejo prehodov preko žične ograje, preko zavarovanih mostov v Štorah II in ostalih prehodov, ki niso dovoljeni za vstop v delovno organizacijo.
Z vidika družbene samozaščite in varovanja naše družbene lastnine pa moramo posebej ostro nastopati proti tistim delavcem v naši delovni organizaciji, ki jim je lastnost, da si prisvajajo našo družbeno lastnino od orodja, o-rodnih strojev in raznega drugega materiala.
O standardizaciji kot dejavniku pri doseganju možnosti za kvalitetnejši in cenejši izdelek, smo doslej že dvakrat pisali y našem glasilu. Prvi prispevek je bil objavljen v tretji številki leta 1975 in drugi v 8. št. istega leta.
Danes nadaljujemo materijo o standardizaciji s posebnim poudarkom na novi zvezni zakon o standardizaciji, ki je izšel v Ur. I št. 38 do 29. 7. 1977.
Končano je obdobje velikih in koristnih diskusij in razmišljanj, ki so trajala več kot 3 leta. Z zakonom je ustvarjena široka perspektiva za razvoj standardizacije v Jugoslaviji.
Novi zakon skoraj v celoti realizira sodobni koncept integralne standardizacije in enotnosti tehn. regulative na tem področju. Komplementarnost tehničnih predpisov, norm kakovosti in standardov, določitev nivoja standardov (jugoslovanski, panožni in interni), način kontrole proizvodov in uslug pri domačem in mednarodnem prometu (atestiranje, znaki kakovosti, paralelne preiskave) so nekatera od novih, toda veliko boljših rešitev, v pri merjavi s starim zakonom. Enotnost sistema standardizacije je realizirana s pravilnikom o delitvi pooblastil v okviru organov in organizacij zvezne uprave, kot tudi v organizaciji združenj združenega dela, Ta sistem ima mehanizem za upravljanje in kontrolo izvajanja družbenih akcij s področja standardizacije.
Planiranje standardizacije bazira na politiki in ciljih, ki so sprejeti v družbenem planu Jugoslavije. V pripravah letnih in večletnih planov standardizacije sodeluje Jug. zavod za standardizacijo z zainteresiranimi organizacijami, gospodarskimi zbornicami in organi družbenopolitičnih skupnosti.
Upravljanje, način in oblike sodelovanja se rešujejo z družbenim dogovorom o standardizaciji, ki ga podpisujejo zainteresirane organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter organi družbenopolitičnih skupnosti. Osnovni cilj tega dogovora je določitev politike in izdelava programa delovanja standardizacije.
Za proučevanje načelnih vprašanj politike pri izvajanju zakonov in predpisov ter varovanje interesov zainteresiranih OZD in
Vse pojavne oblike kršenja delovnega reda pri prihajanju in odhajanju z dela, zlorabe, dovolilnic za izhod, zlorabe stalnih propustnic, prisvajanja družbene lastnine, pijančevanja med delovnim časom pa tudi fizičnih obračunavanj in ostalih primerov kršenja delovnega reda bomo morali v svojih delovnih sredinah podrobno analizirati. Z vidika družbene samozaščite je potrebno sprejeti ukrepe za enotno izvajanje pravilnika o delovnem redu, kakor tudi ukrepe za kršitelje delovnega reda. Tolerantni odnos do negativnih pojavov, ki je prisoten v posameznih delovnih sredinah, bomo morali menjati, saj odgovornost do naše družbene samozaščite in varnosti ni dolžnost samo nekaterih delavcev, temveč nas vseh, kakor je bilo zapisano v uvodu tega prispevka.
drugih samoupravnih organizacij, kakor tudi potrošnikov in koristnikov uslug, se pri Jug. zavodu za standardizacijo ustanovi Svet za standardizacijo.
V svetu za standardizacijo so predstavniki republik in pokrajin, predstavniki zveznih organov in uprave, katere odredi zvezni IS.
Z novim zakonom o standardizaciji in rešitvami, katere so v njem, je dan standardizaciji širši družbeni interes in še večji po-, men v naši družbi, toda iz tega izhajajo večje obveznosti in odgovornosti vseh udeležencev pri planiranju in izvajanju standardizacije.
Kot je znano, posveča naša železarna že dalj časa potrebno pozornost temu področju, ki je pomembno za naš ugled in konkurenčnost, kakor tudi za varstvo zdravja in življenj naših delavcev in družbenega ter zasebnega premoženja.
Opomba:
S standardizacijo sta mišljena'v tem zakonu predpisovanje in u-poraba standardov, tehničnih normativov, norm kakovosti proizvodov in storitev ter predpisov, ki jih določa zakon.
Standardi itd. se predpisujejo:
1.	Za zagotovitev enotnosti jugoslovanskega trga, enotnosti tehničnih in tehnoloških sistemov, krepitve obrambne sposobnosti SFRJ, kakor tudi za zmanjšanje rizika z uporabo novih znanstvenih in tehničnih odkritij na najmanjšo možno mero.
2.	Za razvoj in pospeševanje proizvodnje, prometa, storitev in drugih dejavnosti združenega dela.
3.	Za varstvo potrošnikov, zlasti glede njih varnosti pri uoorabi proizvodov-, zanesljivosti, trajnosti in drugih lastnosti in značilnosti proizvodov, ki imajo pomen Za potrošnike.
Zelo obsežno in odgovorno delo nas čaka pri uvajanju mednarodnih merskih enot, ki morajo zamenjati obstoječe do leta 1980 na osnovi že veljavnih zakonskih določil.
Služba za standardizacijo v sodelovanju z našimi strokovnjaki ter ZJS in UJŽ je sodelovala pri izdelavi standardov za:
Gredlje in ferolegure, jekel za hladno predelavo in specialne
(Nadaljevanje na 5. strani)
Še o standardizaciji
POSVETOVANJE V PORTOROŽU
(Nadaljevanje z 2. strani) Predvideva se uporabo velike količine odpadnih materialov iz TiOa v pražilnih agregatih.
—	Optimizacija tehnologije praženja pirita z vključitvijo odpadnega ferosulfata,
—	dokonča rešitev problema iz-koriščenja odpadnih piritnih o-gorkov in ogorkov ferosulfata v železarstvu in gradbeništvu,
—	optimizacija kemijsko-fizi-kalnih lastnosti proizvedenega cinkovega prahu.
3.	Na področju metalurgije svinca raziskujemo:
—	oplemenitenje rude z mletjem, flotiranjem,
—	tehnološka obdelava izkori-ščenja diabazov v Javorju in pegmatitov v Ravnah,
—	tehnološka in ekonomska in-tenzifikacija proizvodnje surovega in rafiniranega svinca,
—	sekundarna proizvodnja svinca iz odpadkov raznih kvalitet,
•— tehnološke možnosti izkoriščanj a dolomitov, apnencev in škriljevcev na področju metalurške in keramične industrije,
—	razvoj in predelava novih zlitin na osnovi svinca za akumulatorje, kable ležaje s keramiki in v steklarstvu.
. 4. Raziskovalna področja v proizvodnji ferozlitin:
— osnovne surovine, geološke raziskave nahajališč kremena in kromove rude,
—	polindustrijsko osvajanje proizvodnje tehnologije V205 iz rdečega blata,
.— rafinacija višje oblike FeSi za trafo pločevino,
—	proizvodnja novih plemenitih ferozlitin FeV, FeTi, FeMo itd.,
—	tehnološke možnosti ponovne uporabe odpadnih drobnih frakcij FeSi in SiCr v proizvodnji jekla oz. v livarstvu,
—	uporabne možnosti CaCa za odžvepljanje,
—	uporaba prahu, sintra in predlegur v livarstvu.
5.	Na področju bakra raziskujemo predvsem probleme v zvezi z nabavljanjem vložnih materialov ter nadaljnjo predelavo in fi-nalizacijo v proizvodnem obratu, kot pri predelovalcih bakrenih polfabrikatov:
—	talilniška predelava in postopki rafinacije,
—	postopki litja blokov, problemi segregacij, vključkov, oli-goelementov itd.,
—	nizkolegirani baker, izdelava zlitin na bazi Cu, Al in Zn,
—	posebni bakrovi materiali, postopki izdelave in toplotne obdelave,
—	predelava bakrovih, aluminijevih in cinkovih materialov v pogledu raznih tehnoloških postopkov (horizontalno in vertikalno konti litje ter centrifugalno litje),
'— tehnološki postopki pri gravitacijskem kokilnem litju s težiščem na vzdržljivosti orodja in problemih jeder,
—	tlačno litje,
—	vakuumsko litje, avtomatizacija,
■ — gnetna predelava Cu in Al materialov, kovanje istih.
6.	Razvojna problematika plemenitih kovin je obsežena v naslednjem:
—	tehnologija izdelave, predelave in lastnosti srebrnih spajk, baker, fosfor spajk, spajk za medi, aluminijskih spajk,
—	problematika uporabe plemenitih kovin za področje katalizatorjev in laboratorijskih priborov,
—	uporaba plemenitih kovin v industriji (kontakti).
c)	Na področju livarstva je spričo načrtovanja razvoja livarske industrije Slovenije, ki predvideva porast proizvodnje za 57 odstotkov pri železovih litinah, o-ziroma 43 % pri neželeznih litinah usmerjeno raziskovalno delo v reševanje naslednjih kompleksnih zadolžitev:
—	kovinski vložek za železove litine, potrebne kvalitete grodlja za ulitke za motorno industrijo,
—	nekovinski vložek oz. surovine domačega izvora za izdelavo form in jeder,
—	problematika proizvodnje nodularne litine,
■— nove vrste zlitin, predvsem na področju Al, optimizacija ra-finacijskih postopkov in postopkov za doplinjevanje,
—	osvajanje tehnologije vlivanja in toplotne obdelave težkih odlitkov,
—	razvoj in osvajanje posebnih talil za Al in Cu oziroma njih zlitine,
—	razvoj orodij za vlivanje pod pritiskom.
Koordinacija velike razvejanosti raziskovalnih področij, za katere imamo spet večje število projektov z zaključeno in celovito vsebinsko problematiko za posamezne kompleksne raziskave, ne more biti delo enega organa. Konkretno odgovarjajo za konstruktivno funkcioniranje izvajanja in povezave naslednji delovni organi:
—	delovna skupina za znan-stveno-raziskovalno delo pri SZ (črna metalurgija in del livarstva),
—	projektni sveti za črno metalurgijo, barvno metalurgijo in livarstvo,
—	strokovna komisija za metalurgijo, .
—	strokovna komisija za jeklarstvo, energetiko, kemijo, predelavo,
—	strokovna komisija za kovi-nolivarne (barvna metalurgija).
Vsak navedenih organov izvaja med letom svoj delovni program:
—	za določena raziskovalna področja pripravlja materiale za nove raziskovalne naloge,
—	izvaja najširše kontakte z neposrednimi koristniki raziskav,
—	pripravlja raziskovalne programe,
—	kontrolira izvajanje raziskav,
—	zasleduje rezultate in ocenjuje dosežene rezultate iz vidika koristi dobljenih rezultatov v določeni procesni tehnologiji,
—	skrbi za sofinanciranje raziskovalnega dela pri RSS,
—	tolmači raziskovalne programe na javnih razpravah za posamezne raziskovalne naloge,
—	iz izbranih predlogov za raziskave določi vrstni red nujnosti z oz. na srednjeročne razvojne
programe industrijskih metalurških podjetij, torej pripravlja koordinirane predloge novih raziskav.
Iz navedenih zadolžitev, ki so specifične za črno, barvno metalurgijo in livarstvo jasno in nujno sledi, da je potrebno enkrat letno izvesti skupen in usklajen nastop vseh predstavnikov raziskovalcev in strokovnjakov iz slovenskih metalurških podjetij, ki v imenu metalurške ekstrak-tivne in predelovalne industrije, kot edino poklicani merodajni avditorij, ocenijo rezultate raziskovalnega dela v preteklem obdobju, kritično razpravljajo o perspektivni usmeritvi raziskav, zavzamejo določeno stališče do strukture financiranja raziskovalnih nalog, ocenijo odgovarjajoče proporce med osnovnimi in uporabnimi oziroma razvojno-u-porabnimi raziskavami in na o-snovi podanih naročil prej navedenih organov zaključijo smiselnost izvajanja kadrovske politike in investiranja, v raziskovalne namene.
Za popolnost objektivne presoje pomena takega skupnega posvetovanja moram omeniti tudi vse večjo in konstruktivno udeležbo predstavnikov raziskovalnega in operativnega kadra direktnih predelovalcev iz kovin-sko-predelovalne in elektro industrije, kar potrjuje težnje in v smislu srednjeročnih razvojnih programov tudi zahteve po skupnih raziskavah, katerih cilj je v širši in kvalitetnejši preskrbi regionalne predelovalne industrije s slovenskimi jeklenimi in barvnimi polproizvodi.
V smislu takih napotkov ih v določeni meri zahtev po skupnem nastopu ekstraaktivcev in ožjih ter širših predelovalcev iz metalurških panog je za letošnje strokovno posvetovanje izbran uvodoma navedeni vsebinski moto delovnega programa, ki bo konkretno zajel naslednje materiale:
—	z uvodno besedo bodo navzoči seznanjeni s kvantifikacijo lanskih raziskav (za kar smo pripravili posebno brošuro), podani bodo vsebine in cilji novih raziskav v prihodnjem letu,
—	z ozirom na zahtevo RSS, da morajo biti javne razprave novih predlogov nalog, ki naj jih RSS sofinancira oziroma financira v začetku II. kvartala naslednjega leta, ne bo na letošnjem posvetovanju javne razprave oziroma obširne utemeljitve predlogov novih nalog. Menim, pa,, da morajo predstavniki uporabnikov
(Nadaljevanje s 4. strani) profile, terminoloških standardov, standardov za energetiko in kontrolo kakovosti, livarske peske in bentonite, železne rude itd. Nadalje smo sodelovali pri unifikaciji jekel, kvalitetnih primerjavah tujih in. naših standardov za potrebe tovarne traktorjev, nabave in prodaje.
Bodoče delo standardizacije je dano s 4. členom zakona o standardizaciji, tj. da morajo biti standardi, tehnične norme in nor-
oziroma koristnikov raziskav podati splošno oceno prijavljenih nalog in nakazati perspektivno kvantifikacijo rezultatov, s posebnim poudarkom, da se raziskovalni program vključuje v potrebe srednjeročnega razvoja posameznih slovenskih metalurških podjetij, ekstraktive in predelave.
— Z 14-15 strokovnimi predavanji, ki j ih bodo iznašali raziskovalci ih operativci iz železarn^ podjetij barvne metalurgije, avtomobilske industrije, kovaške industrije, splošnih kovinsko-pre-delovalnih obratov, elektro industrije itd. bo slovenska metalurška javnost seznanjena z dosežki specifičnih raziskav in v določenem smislu vsebina teh raziskav nakazuje konkretno skupno sodelovanje pri reševanju določenih problemov.
V smislu doslej že ustaljene prakse je Metalurški inštitut tudi za letošnje strokovno posvetovanje organiziral za jugoslovanske jeklarje specializirano predavanje iz področja žilavenja jeklene taline v vakuumu. Predavanje bodo izvajali strokovnjaki firme VACMETAL, družba za vakuumsko metalurgijo iz Dortmunda.
Iz navedenega materiala moremo zaključiti, da je delovni program strokovnega posvetovanja namenjen zelo odgovornim in važnim odločitvam v pogledu u-smerjenih in koordiniranih bodočih raziskav, še tesnejši povezavi med proizvajalci kovinskih polproduktov in predelovalci v finalne proizvode, kar dopolnjuje splošno težnjo slovenskega gospodarstva, da zmanjšamo razkorak med proizvodrijo in predelavo slovenskega jekla in barvnih kovin.
Želimo, da se strokovnega posvetovanja udeleži čim več predstavnikov temeljnih delovnih organizacij iz slovenskih metalurških podjetij. Skrb za pravilno programiranje in usmerjanje raziskave ožjega in najširšega po-meria je dolžnost slehernega, zato naj se z aktivno udeležbo v razgovorih prispeva k še večji konkretizaciji sodelovanja na raziskovalnem področju, kajti le tako bo raziskovalno delo vodilo k sodobnejši tehnologiji, h kvalitetnejšim kovinskim polproizvodom, ki bo kot domača surovina za nadaljnjo predelavo doprinesla k večjemu proizvodnemu in finalizacijskemu asortimentu v strojni, avtomobilski in elektro industriji.
Inž. Alojz Prešeren
me kakovosti obvezno znova preizkušeni v petih letih od dneva, ko so bili predpisani. Ta odredba zahteva revizijo 170 standardov samo s področja črne metalurgije, da ne upoštevamo standarde, s področja vzdrževanja, e-nergetike itd. Nadalje je potrebno izdelati še neobstoječe standarde s področja premoga in koksa, kontrole .železne rude, starega železa, tehničnih normativov s področja livarstva in jeklarstva itd.
Vjekoslav Subotič inž.
Še o standardizaciji
Referendu
Delovni kolektiv smo s Štor-skim informatorjem« obvestili o rezultatih referenduma. Tokrat vas o poteku in rezultatih nekoliko podrobneje seznanjamo.
S široko zastavljeno politično akcijo pri- uveljavljanju zakona o združenem delu, o čemer smo že poročali, je bila tokrat posebna pozornost usmerjena v novo samoupravno organiziranost v delovni organizaciji. V samoupravnih delovnih skupinah so potekale široke razprave o modelu bodoče samoupravne organiziranosti, ki so bile osnova za sklic zborov delovnih ljudi. -. Na zborih delovnih ljudi, ki so bili v času od 19. do 21. septembra, je bila izrečena soglasnost delavcev o izvedbi referenduma za 5. oktober 1977 in o predloženi bodoči- organiziranosti. Z izvedbo referenduma za 8 novih tozdov je bilo določeno 13 glasovalnih mest. Glasovalna mesta v TOZD, kjer delajo delavci v štirih izmenah, so bila odprta že 4. oktobra ob 20. uri in vse do 6. oktobra do 7. ure zjutraj. Za vsa ostala glasovalna mesta pa . j e potekalo 5. oktobra od 5. ure zjutraj do 16. ure.
Spodnja tabela nam prikazuje izid referenduma.
dan referenduma odsotnih kar 345 delavcev ali 8,3% (bolezni, dopusti in orožne vaje).
Čeprav- je bila politična akcija dobro usmerjena in zastavljena pa kljub temu ugotavljamo, da bi bilo v posameznih delovnih sredinah potrebno še -več politične aktivnosti im prisotnosti družbenopolitičnih delavcev. To nam dokazujejo tudi odstotki glasovanja »Proti«; Bilo je tudi nekaj primerov (11), ko se delavec sploh ni želel izjasniti-o bodoči-organiziranosti ■-
Rezultati referenduma o samoupravni organiziranosti so resno opozorilo in kažipot za bodoče akcije in naloge družbenopolitič-nih organizacij in samoupravnih organov za preostalo 'dejavnost pri uveljavljanju zakona o združenem delu.
. S 1. januarjem 1978 bodo v delovni organizaciji naslednje TOZD:
—	elektroplavž
—	jeklarne in valjarne
—	livarna I
—- livarna II
—	mehanska obdelava
—	vzdrževanje
ZA NOVO TOZD	Skup, štev, zaposl.	G L A S O VAL 0							
		GLASO- VALO		"ZA!'	$	"PROTI"	S5	»NEVELJ.' lističi	s
PLAVŽ'	109	94	.86,2	63		29	' 26,6	. 2	1,2
JEKLAR?® VALJARNE	751	618	82,3	567	75,5	46	6,1	-5*	0,6
. JEKLO VLEK	70	52.	88,5	35	50,0	26	37,1	•v V- .	1,4
LTVAkÑE I	205	173	'84,3	162	79,0	§f 9'	4,4	z	0,9
LIVARNE II	324	273	84,2	' 212	65,5	58 '	: 17,9	3	0,9
VZLEŽEVAN	425	358	84,2’	307	72,2	41	9,7	10	2,3
TRANSPORT	146	127	86,9	108	73,9	‘14	9,5	■5 '	3,4
KONTROLA1 KAKOVOSTI	115	105	91, S	-90	ËiÉ	'13 -	1 n, ai	2	1,7
Z izidom in rezultati ne more* mo biti povsem zadovoljni. Kje i-skati vzroke? Vsekakor je vplivala na izid referenduma velika odsotnost z dela, saj je od skupnega števila 2145 upravičencev bilo na
—	transport
—	energetika
—	GKSG -
—	DPG’
Svečano je bilo tudi na glasovalnem mestu obrata transport
—	kontrola kakovosti
—	tovarna traktorjev (s 1. 4. 1978) in
6	delovnih skupnosti: priprava
proizvodnje, DS za ekonomiko in organizacijo, za investicije in razvoj) za komercialne posle,' za finančne posle in za kadre in splošne zadeve.
Glasovali so vedrih Obrazov
Navadimo se varčevati
Se zavedamo, kako pomembno je varčevanje za naš družbeni im ekonomski razvoj? Poglejmo zakaj.
Varčevanje razvija pri človeku občutek zmernosti, usmerja ga na bolj urejeno življenje. Obenem nas varčevanje uči skromnosti, odpovedovanja sedanjih zadovoljstev, v korist prihodnjih potreb. Vsakdo, ki .ima kak prihranek, posebno pa še prihranek na hranilni knjižici, občuti določeno neodvisnost, samostojnost, samozavest, občuti določeno varnost v življenju in -delu ter bolj, brezskrbno gleda v prihodnost. Ko se človek odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti.
Varčeval namreč ne bo. samo zase, ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih.
Z vidika družbene skupnosti pa varčevanje dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker se po bančnem sistemu ponovno vrača v gospodarstvo vse prihranjeno, vsi prihranki. Tako varčevalci prispevajo k razvijanju proizvodnih sil, k pospeševanju proizvodnih procesov in ustvarjanju pogojev -za materialni in kulturni napredek družbe.
Misel varčevanja ali hranilni-ška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že več kot pred 360 leti Francoz Iluegas Delestro nakazal potrebo po organiziranem varčevanju. Leta 1778' so v Hamburgu ustanovili Splošno preskrbovalno Ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za. dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varč-
nostjo naj tako koristijo sebi in državi'/;-.«5
Ob koncu *9. stoletja so hranilnice ’različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 pa so. v Milanu, ustanovili mednarodni institut za varčevanje. Takrat So sklenili: »31. oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo ^širila-načela in ideje varčnosti.«
Zgodovinsko dejstvo je, da se z deiom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomnožuje. To pomeni, da je bogastvo posamez-
ne gospodarske celice, vsega naroda m vsega človeštva ustvarilo varčevanje; zato ni naključje, da posvečajo veliko pozornost varčevanju že v kapitalističnih državah, posebno pa še v državah s socialistično družbeno ureditvijo. Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati’veliko pozornost vzgoji varčevalne zavesti posameznika. Kdor se namreč ni naučil varčevati s svojim premoženjem'in dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine.
.Mednarodni institut. 'za varčevanje je ob svoji ustanovitvi 1924 objavil naslednji razglas:
»Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti k blaginji, k napredku in dostojanstvu, vsakega posameznika.«
Varčevanje naj resnično postane, navada, potreba in vrlina vsakega člana naše družbene skupnosti.
Združenje poslovnih bank in hranilnic SR Slovenije
Sadovi blaginje zrastejo iz semena varčevanja
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE je na svoji 8. redni seji razpravljal o investicijski dejavnosti, realizaciji srednjeročnega plana jeklo vleka, verificiral je pravilnik o delovnem redu, pravilnik o povračilu stroškov za uporabo telefona na domu za službene namene in samoupravni sporazum med SMELT Ljubljana in Železarno Štore.
Pod 1. točko dnevnega reda je delavski svet pregledal sklepe 7. seje in ugotovil, da so vsi realizirani. O investicijski dejavnosti je delavski svet razpravljal v drugi točki dnevnega-reda pri čemer je bilo ugotovljeno, da se investicijska ' dejavnost V obdobju januar—februar 1977 odvijala v okviru razpoložljivih lastnih finančnih Sredstev.
Investicijska dejavnost v preteklih mesecih se je odvijala v okviru razpoložljivih lastnih finančnih sredstev.
V	navedenem obdobju je bilo. sklenjenih 57 pogodb, za nabavo, opreme in izvajanje del v skupni vrednosti din 24,832.000.
V	.to Vrednostipa nr zajeta.eL obločna peč, niti, indukcijske peči za livarno. Začeli srna z realizacijo programa el,, obločne peči. Š prvim majem je Stopila,y!.veljavo ,pogodba,,za.dobavo el. obločne peči.
V	pripravi so pogodbe za nabavo opreme ža RTP Lipa in pogodbe za izdelavo projektov te transformatorske postaje. Tik pred podpisom je pogodba za dobavo kotlovskega postroja v vrednosti din 12,000,000.
Za izboljšanje kvalitete surovega železa je bila dobavljena naprava ža odžvepljenje. Izvedeni so bili' že prvi poizkusi, ki šo dali ugodne rezultate.
Za potrebe1 indukcijskih peči, ki bodo prispele .v Štore, v septembru in oktobru je v teku rekonstrukcija stikališča 35/5 kV Štore I in- naročena .ostala oprema (kondenzatorji, transform. hladilni sistem).
.. V livarni I je dokončno usposobljena naprava za hlajenje .cementnega peska..
| V avgustu; so se pričela, dela. na, prestavitvi sušilne peči IGNIS.
Brusilni stroj - Centromaskin v valj Urni II pa je Začel obratovati v mesecu aprilu.
■Trenutno je največja investicija V teku v livarni II, f. j. postavitev kanalske peči JUNKER, ta žiajj: bi začela redno obratovati, v mesecu - oktobru.
Peč za sušenje, jeder., j e začela obratovati v mesecu avgustu, peč za, sušenje form pa meseca marca,, v aprilu pa novi trije jedrarski stroji. .
V	izdelavi je.,mehanizacija, razlivne proge.
V	mesecu avgustu Smo pričeli z izvajanjem gradbenih del:-za postavitev rezervoarjev za -tekoči-naftni plin. Pri izgradnji tega objekta smo
, imel največ- težav s pridobitvijo soglasijin -gradbenega dovoljenja. Z deli smo lahko pričeli, ker nam je uspelo pridobiti za izvedbo gradbenih del finančna sredstva izvajalca (kredit). ,
V	prvem polletju se je intenzivno delalo na izdelavi investicijskih programov, ki so predvideni s srednjeročnim planom. Izdelan jo program jeldovleka v zaključni .fazi pa so programi za transport, vzdrževalne, obrate, dopolnitev opreme v valjarni II. V delu pa so tudi programi — uporaba tekočega grodlja — dopolnitev opreme v livarni II, program za livarno I in za obrate mehanske obdelave. Investicijski program za energetiko je prav tako izdelan, ni pa: še ekonomsko ovrednoten.
Z izdelavo invest. programov k.asnimo že skoraj leto dni, zato bo potrebno to delo pospešiti. Osnovni vzrok, da. izdelava programov, kasni, je v .tem, da v Sektorju za .novo. gradnjo, ni zadostnega, števila strokovnih delavcev, ki bi stalno delali na izdelavi investicijskih programov. Sedanji, način izdelave invest. programov, je neučinkovit, ker se. teami formirajo ad hoc.. Člani leamov pa so že z rednim delom preobreme-, njeni.
- .V, prvem polletju je bilo, naročenih.več gradbenih projektov,„ Aneks _ za ; žarilne peci,, vzdrževalni obrati, projekt, zaklonišč, razširitev uparil-nice kisika, čistilna naprava in skladišča tovarne traktorjev in aneks ob jeklarni,. V. izdelavi je, projekt „transformatorske postaje. ,na Lipi. Izgradnja TP je potrebna za' obratovanje druge el....obločne peči in zboljšanje napajanj a. obratov. z el. energijo.
Izdelani: so glavni-projekti, za;aneks valjarne (žarilne peči) in uparil-nica kisika.-Projekti inštalacij .za navedene objekte pa so že v izdelavi.
Z izdelavo projektov zamujamo zaradi slabe finančne situacije. Vsi projekti se- nanašajo -na-investicije,-za katere pa moramo zagotavljati finančna sredstva vnaprej.
Problematika, financiranja pa je tesno povezana z uspešnostjo poslovanja delovne organizacije in o.d. Ostanka dohodka. . ,
.Zeu&di ..slabega, finančnega, stanja,, težko oziroma sploh n.e .moremo dobiti.(garancij banke, ki.jih zahtevajo izvajalci del oziroma dobavitelj opreme in katere smo'dolžni dati po zakonu o zagotovitvi plačil za : investicije.
V	navedenem obdobju so bila močno angažirana sredstva investicijskega vzdrževanja. Že v prvem polletju je bila prekoračena vsota, ki je bila predvidena za vse leto. Iz tabele,-ki prikazuje'porabo sredstev po posameznih TOZD za prvo polletje je razvidno, za koliko: je posamezna TOZD prekoračila-planirano- vsoto,-Prekoračitev planirane vsote je-bila med letom dogovorjena, vendar pod pogojem, da vse TOZD ta sredstva tudi dodatno ustvarijo.
3 Iz dosedanje prakse izhaja, da morajo biti sredstva invest. vzdrževanja planirana v minimalni višini 20 do 25 milj. din,-Zmanjševanje sredstev invest. vzdrževanja zaradi vskladitve s planom, je neustrezna, ker je poraba teh sredstev že več -let dejansko za 30—40% večja od planirane, hkrati pa je dovoljeno vkalkulirahje 60%, od minimalne amortizacije, kar bi lahko znašalo letno ca, 60 milj. din.
Dejavnost na področju investicij je dopolnil še direktor delovne organizacije dipl. ing. Burnik Dušan, ki,je nanizal vrsto težav pri hitrejšemu razvoju investicijskih del. V razpravi so sodelovali še člani iz livarno in plavža, ki so imeli pripombe na počasnost del na investicijah in na nedokončane investicije. V zvezi s tem je delavski svet sprejel naslednje sklepe:
1.	Delavski svet pooblašča vodstvo delovne organizacije, da v sodelovanju z vodstvi TOZD in strokovnimi službami iščejo vse možnosti in načine o nadaljni investicijski dejavnosti.
2.	Izdelati je potrebno ponovno prioriteto investicij z ozirom na dinamiko razpoložljivih sredstev in Zahteve poslovanja. Zato so zadolženi vodstvo delovne organizacije, sektor za novogradnje in TOZD.
. 3, Delavski svet zahteva, da se vse.,n.ačete„ investicije dokončajo in ne pustijo nedokončane.
4.	Delavski svet je imenoval komisijo za ugotovitev nedokončanih investicij in stanja y livarni II v sestavi: dva predstavnika iz TOZD livarna, dva predstavnika iz sektorja za novogradnje in v. d. pomočnik .direktorja tov. Srečko Senčic dipl. ing. Komisija se naj takoj sestane in o stanju poroča delavskemu svetu na naslednji seji.
,V srednjeročnem planu-železarne Štore je predvidena med drugim tudi izgradnja hale za jeklovlek z dopolnilno opremo. O tej izgradnji je delavski svet razpravljal pod 3. točko dnevnega reda. Predlog predvideva, da bi se z vloženimi sredstvi razvijal investicijski program v naslednjih 3 letih s predračunsko vrednostj a in dinamiko kot sledi:
v 000 din
	1. leto	2. leto	3. leto	Skupaj
— za osnovna .sredstva	42.886	47.181 .	27.919	117.986
— za obratna sredstva		10.000 f	10.000	20.000
— za posojilo za energetiko "	2.058	2.265	1,341	5.664
—..za interka!.. obresti -		.2.880	, 5.840	5.720
Skupaj	44.944 .	. 62.326 ;:	45.100	152.370
IN-z viri kritja:				
— lastni viri	3.184	21.438	30.396	55.018
— sovlag. SŽ	23.000	.. . 7.000	' "■ -Á ^ U-	30.000
— bančni krediti -.	13.000 .	30.000		43.000
-— komercialni krediti	5.760	3.888	14.704	24.352
Skupaj -	44.944	62.326	45.100	152.370
Letna realizacija se bo zvišala:				v Ó00 din
v 1. letu v 2. letu	: v	3. letu	in nadaljnih' letih	
za	48.552	.64.507	104.799
.Ostanek dohodka za sklade:
vi.; letu	v 2. letu	v 3. letu \ v 4. letu
9.404	6.146	26.721 f¡§¡¡	27.950
Z ozirom na utemeljenost naložbe in v skladu s. srednjeročnim programom Železarne Štore m srednjeročnim programom-Slovenskih Železarn-je delavski svet sprejel naslednje sklepe:
-1. Potrdi se. investicija «IZGRADNJA HALE IN DOPOLNILNA OPREMA JEKLOVLEKA« s predloženo predračunsko vrednostj a in viri kritja.
2; Odobri se najetje kreditov, in garancij.
3.	Za podpis sklenitve pogodb .o najetju kredita, garancij in pogodb o skupni, naložbi se pooblastita Dušan Burnik dipl. met. ing. in' Srečko Senčič dipl, met ing,
Delavski svet, je z glasovanjem, delegacij verificiral pravilnik o delovnem., redu. v. Železarni .Store, -s.katerim se želi.doseči večjo delovno disciplino.', postopke pri obisku domačih in tujih gostov, promet z osebnimi in tovornimi vozili in vlogo čuvajske in vratarske službe. Prav tako je verificiral pravilnik o povračilu stroškov za uporabo telefona na domu v službene namene. Potrdil je samoupravni sporazum med INŽENERIN-GOM za gradnjo investicijskih objektov SMELT Ljubljana in Železarno Štore ó sodelovanju pri izgradnji druge faze jeklarne Tripoli in valjarne Tripoli v Libiji. Za podpisnika- tega sporazuma je imenoval direktorja delovne organizacije tov. Dušana Burnika dipl. ing.
(Nadaljevanje na 8. strani)
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(Nadaljevanje s 7. strani)
Zaradi odhoda na drugo delovno mesto ing. Daidone-a, predstavnika firmé FIAT v svetu tovarne traktorjev je namesto njega imenoval tov. dr. Evgenija Gay.
Delavski svet je potrdil Gaberšček Jožeta ing. za predsednika komisije za ugotavljanje benificiranih delovnih mest v delovni organizaciji.
DELAVSKI SVET TEMELJNE ORGANIZACIJE 114 PANOGE se je sestal 14. septembra na svoji 11. redni seji.	,
Pri pregledu realizacije sklepov je ugotovil, da še niso realizirani sklepi štev. 5. in 7. ter desete seje. Delavski svet zahteva, da se ti sklepi realizirajo in člane delavskega sveta o tem obvesti. Delavski svet je zadolžil komisijo za gospodarjenje in varstvo pri delu, da prouči problem nediscipline ter pripravi konkreten predlog ukrepov za izboljšanje stanja.
Analiziral je rezultate poslovanja v prvih 8 mesecev in ugotovil, da niso najboljši ter apelira na vse zaposlene, da vsak na svojem delovnem mestu stori vse, da bi dosegli tisto, za kar so se odločili ob analizi rezultatov.
Delavski svet se je strinjal s pristopom k samoupravnemu sporazumu o ekonomskih odnosih s tujino ter potrdil predlagane kandidate za "to skupnost iz njihovega TOZD pa je imenoval kot delegata tov. Ploštajner Hinka dipl. ing.
Razpravljal je o odpisu razlik po izvoznih zaključkih in odobril odpis v vrednosti 40.536,90 din.
Seznanil se je s potekom investicijskih del, ki so pomembne za TOZD.
Seznanil se je s potekom izgradnje nove hale z dopolnilno opremo jeklovleka in predlagal v potrditev delavskemu svetu delovne organizacije o predračunu i načinom finansiranja.
V pretresu je bila vrsta organizacijskih sprememb, ki jih je v celoti potrdil.
Na predlog izplačil za dopolnilno delo za prvo polletje ni bilo pripomb.
Sprejel' in potrdil je dogovor o enotnem nastopu SOZD slovenskih železarn pri nabavi jeklenega odpadka.
Obravnaval je namestitve na delovna mesta in sprejel sklep, da se na delovno mesto »vodja priprave vložka« namesti Arh Anton, na delovno mesto »vodja adjustaže in žarilriice« Drofenik Ivan, na delovno mesto »vodja armaturne delavnice« Stokavnik Drago, na delovno mesto »vodja prog« v valjarni II Gajšek Mirko.
Delovno mesto »delovodja armaturne delavnice« se objavi kot prosto.
DELAVSKI SVET ENERGETIKE je zasedal 14. 9. 1977. To je njegova
14.	redna seja, na kateri je uvodoma ugotovil, da so bili sklepi 13. seje v celoti izvršeni.
Pod prvo točko dnevnega reda je obravnaval varnostno oceno in sprejel sklep, da je potrebno vse naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite zaključiti in imenoval kot koordinatorja del tov. Majerja in Vindiša.
Potrdil je pristop k skupnosti za ekonomske odnose, potrdil predlagane delegate delovne organizacije ter imenoval delegata iz TOZD tov. Kavka Lidijo.
Posebno pozornost je delavski svet posvetil porabi energije v delovni organizaciji ter ugotovil, da je sicer viden prihranek, da pa še ne dosegajo zastavljenega cilja. Zato je sprejel sklep, da energetsko gospodarstvo pripravi podrobno analizo prihranka za mesec julij in avgust ločeno za vse TOZD in tovarno traktorjev.
Obravnaval je izhodišča plana za leto 1978 in sprejel sklep, da se po operativni in tehnični plati pripravijo pripombe in nato. posredujejo v razpravo samoupravnim delovnim skupinam. Kot vsi TOZD je tudi Energetika proučila stanje investicij in problematiki za leto 1980.
Delavski svet je tudi obravnaval predlog makroorganizačije v delovni organizaciji in ga vzel na znanje.
Vodja energetskega gospodarstva je seznanil navzoče o operativnem planu za mesec oktober 1977.
Sprejet je bil sklep, da se zbor delovnih ljudi skliče za 21, september 1977 in s tem v zvezi zadolžil posamezne sodelavce za izvedbo zbora.
DELAVSKI SVET TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA MEHANSKE OBDELAVE je na 13. seji dne 8. septembra 1977 potrdil sklepe, sprejete na 11. in 12. seji.
Seznanil se je z rezultati poslovanja za I. polletje ter ugotovil, da rezultat I. polletja ni ugoden in da je potrebno nadaljevati z ukrepi akcijskega plana, da se doseže boljši rezultat v naslednjih mesecih. Delavski svet Mehanske obdelave apelira na livarno valjev, da čimprej osvoji proizvodnjo kalupov za ZSSR in da se teži k kvalitetnejšemu delu.
Člani delavskega sveta so po predhodni razpravi na samoupravnih delovnih skupinah potrdili program naložb v širjenju materialne osnove ljubljanske banke, podružnice Celje v letu 1977 in program skupnih naložb ljubljanske banke v širjenju njene materialne osnove v letu 1977 ter investicij v letu 1977 in 1978. Sprejel je dopolnitev samoupravnega sporazuma v osnovah plana razvoja PTT prometa za obdobje 1976—1978. Delavski svet ni potrdil pravilnika o stimulativnem nagrajevanju režijskih delavcev, ker o tem niso razpravljale vse samoupravne delovne skupine. O sprejetju bo delavski svet- razpravljal na naslednji seji.
Potrdil pa je samoupravni sporazum o merilih za nagrajevanje po kakovosti proizvodnje z dopolnitvami, ki so jih podale družbeno politične organizacije TOZD-a. Stimulativno nagrajevanje se uveljavi s 1. novembrom 1977.
Sprejel je sklep, da del prostega poslovnega sklada združijo samo pod pogojem, -da se finaiicira vlaganje'v obdelovalne stroje, ki jih potrebujejo za obdelavo valjev in kolutov za-SSSR.
Potrdil je samoupravni sporazum o ekonomskih odnosih s tujino in potrdil delegate za organe te skupnosti jn sicer: Belej Marjana in Gerkeš
Štefana, za delegacijo Železarne pa tov. Logar Franca. Odobril je odpis razlik po izvoznih zaključkih v vrednosti 7.020 DM. Seznanil se je s pregledom izplačil za pogodbena dela v času januar—junij in zahteval naj finančni sektor ugotovi, če izplačila za Vodišek Franca, Kocman Vinka in Kolar Mirka bremenijo livarne.
DELAVSKI SVET ORGANIZACIJE SKUPNIH SLUŽB je na 8. redni seji 13. 9. 1977 potrdil sklepe prejšnje seje in se seznanil z njihovo realizacijo.
Razpravljal je o predlagani makroorganizaciji, ki je bila posredovana samoupravnim delovnim skupinam in smatra, da je ta oblika primerna za potrditev na zborih delovnih ljudi organizacije skupnih služb. Obravnaval in potrdil je programe naložb v Ljubljansko banko in podružnico Celje, Sporazum o ekonomskih odnosih s tujino, dopolnitev samoupravnega sporazuma PTT prometa do leta 1980. Obravnaval je podatke o pogodbenih delih ter sklenil, da je potrebno k posredovanim podatkom dodati še pregled kakšna dela so bila opravljena. Sprejel je sklep, da se delavcem iz oddelka za kakovost in razvoj, ki delajo v neposredni proizvodnji, dodeli mineralna voda kot ostalim v proizvodnih obratih.
Obravnaval je vlogi za napredovanje in premestitev na novo delovno mesto tov. Vizjak Ferda dipl. ing. in Mlač Branka ter sklenil, da te predloge ponovno obravnavajo po sprejetju nove makroorganizačije in po vskladitvi odnosov v mikroorganizaciji. V zvezi s pritožbo Čagalj Silve je po temeljiti razpravi ugotovil, da je kadrovski sektor dolžan na podlagi obstoječih pravilnikov in v sodelovanju s pravno službo takoj zadevo urediti, dokončno odločitev pa naj sprejme komisija za medsebojne razmere v organizaciji skupnih služb.
SVET TOVARNE TRAKTORJEV se je sestal na svoji 10. seji, dne 30, 9. 1977.
Pri analizi realizacije sklepov je svet ugotovil, da niso vsi realizirani. Tako je ugotovljeno, da še hi realiziran sklep štev. 4., 8. seje, ki obravnava samoupravni sporazum, sklep štev. 9., 8. seje o registrirnih urah, sklep štev. 3., 9. seje o dodeljevanju mleka delavcem v lakirnici, sklep štev. 4., 9. seje o namestitvi zvočnikov v hali in sklep štev. 5., 9. seje. O poslovanju v I. polletju je poročal tov. Plevnik Slavko dipl. ing. o čemer smo že pisali v septemberski številki »Železarja« in o ukrepih za zboljšanje poslovnih rezultatov.
V	tretji točki dnevnega reda je bil podan predlog programa proizvodnje v II. polletju in izhodišča plana za leto 1978.
V	zvezi s tretjo točko dnevnega reda so sprejeli sklep, da se morajo v najkrajšem času sestati družbeno politične organizacije in koordinacijski odbori tovarne traktorjev in livarne, da bi skupno proučili in zavzeli stališča za uspešnejše delo. V četrti točki dnevnega reda so razpravljali o rangiranju delovnih mest in sprememb nazivov delovnih mest ter sprejeli sklep, da se sprejme začasna mikroorganizacija za material. Kooperacija in komercialni sektor, potrdi predlog rangiranih odnosov obeh sektorjev in da so rangi začasni.
Na seji so tudi predlagali tov. Voga Tugomerja kot delegata v delegacijo Železarne'Štore,za ekonomske odnose š tujino. ,
Obravnavali so še cene traktorjev, ki so se povečale za 7% ter dobavo traktorjev Agrotehniki — o stroških ekskurzije v Modeno in o tem, da se na prihodnjo sejo vabijo predstavniki FIAT.
ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV DOHODKA je v mesecu septembru imel kar dve seji 17. in 18., na kateTih je obravnaval:
Na 17. seji, dne 16. 9. 1977 nastavitvah na delovna mesta, o enotnih nazivih »konstrukter—risar«, o delovnem mestu »razmnoževalec« v projektivnem oddelku, o prerazporeditvi transportnih delavcev, rangiranih odnosih v transportnem obratu in o prerangiranju nekaterih delovnih mest.
Na 18. seji, dne 30. septembra 1977 je odbor potrdil sklepe 16, in 17. seje, potrdil predlog obračuna variabilnega dela osebnega dohodka Za obdobje I—VI. in sicer za naslednje tri mesece (september, oktober, november) tako da se osebni dohodek v povprečju delovne organizacije poveča za 3,3 %, s tem bi se povprečni osebni dohodek dvignil na 4.750,— do 4.800,— din.
Obravnaval je uveljavljanje kriterijev za stimulativno nagrajevanje v mesecu avgustu in na podlagi rezultatov sprejel naslednje sklepe:
a)	Zaradi prehoda na nov sistem obračuna, ko je stimulativni dodatek neposredno odvisen od doseženega čistega rezultata, predvsem pa zaradi prognoz, ki kažejo, da bo rezultat v naslednjih dveh mesecih (september, oktober) boljši, se da proizvodnim TOZD, ki imajo v avgustu negativni rezultat (livarne, MO) možnost do akontacije na račun stimulativnih dodatkov do višine 10%,
Akontacija- se lahko odobri, če da vodja prizadetega TOZD takšno zahtevo in s tem zagotovilo, da bo TOZD v naslednjih dveh mesecih negativni rezultat iz avgusta pokril. Možnost za izplačilo akontacije velja samo za avgust (zaradi prehoda na nove kriterije). Če bo v septembru imel posamezni TOZD negativni rezultat, potem stimulativnega dodatka ne bo.
b)	Tovarna traktorjev je dosegla proizvodnjo 150 traktorjev. Pri tej proizvodnji ji pripada udeležba na rezultatu proizvodnih TOZD v višini' 50%, kar znese 6,8%.. Tudi tovarna traktorjev si bo izposodila razliko stimulativnega dodatka do višine 10%.
Odbor je zadolžil vodstvo TOZD livarn, da do naslednje seje odbora pripravi pojasnilo, zakaj je v tej temeljni organizaciji opravljenih.toliko nadur, zakaj imajo tako visoke akorde in veliko pogodbenih del, če ni temu ustreznega rezultata.
Prav tako odbor želi odgovor, kaj je s sredstvi, ki so v prejšnjih mesecih ostala v rezervi za stimulativne dodatke v TOZD energetike.
Odbor se je seznanil z izplačilom osebnega dohodka za mesec avgust.
Po obravnavi pritožbe tov. Mulej Terezije na uvrstitev v XIII. rang je odbor ugotovil, da ni' opravičila za uvrstitev v višji rang.
ODSOTNOST Z DELA
V zadnjem času vse več govorimo o povečani odsotnosti z dela pa naj bo to zaradi bolezni, izredno plačanih dopustov, neopravičenih izostankov, ali česa drugega. Poglejmo si nekaj številčnih primerjav, da vidimo, na katerem področju je problematika najbolj pereča:
	Razpoložljivi del. fond (v dnevih)	Izostanki z dela (v dnevih)	% izost.	Poprečno število zaposlenih	Izostanki letno na delavca (v dnevih)
1975	782.793	113.639	14,5	2.916	38,4
1976	834.329	123.923	14,9	-3.103	39,6
I—IX	77 646.157	100.917	15,6	3.232	42,0
predvidoma I—XII 77 861.543		134.555	15,6		
Razpoložljivi delovni fond je odvisen od števila delovnih dni in števila zaposlenih. Ker mesečno delamo povprečno 22 delovnih dni, se je razpoložljivi delovni fond povečeval zaradi večjega števila zaposlenih.
Nekateri menijo, da se tudi število izostankov povečuje zaradi tega, vendar, če izločimo vpliv števila delavcev, vidimo, da se letni izostanek izražen v številu izgubljenih dni na delavca tudi povečuje. Torej, izostanki se nam povečujejo, -zato bo zanimivo, če jih podrobno analiziramo.
Iz podatkov je razvidno, da porabimo od vseh izredno plačanih dopustov nekoliko manj kot tretjino za družinske zadeve (smrt, poroko, rojstvo, selitev), približno toliko tudi za študij, preostala tretjina pa so izostanki za krvodajalstvo, udeležbo na seminarjih, za zdravniške preglede, udeležbe na športnih tekmovanjih in drugo.
Primerjava za devetmesečno obdobje kaže, da je bilo število dni za koriščenje izredno plačanih dopustov 1. 1976 le 2,8% večje kot 1. 1975, letos pa kar za 41 % večje kot lani, Najbolj se je povečala udeležba na seminarjih, pri športnem udejstvovanju pa tudi izostanki za študij in krvodajalstvo. To so sicer oblike, ki jih ne kaže ovirati, mogoče bi morala biti vodstva pri odobravanju nekoliko bolj kritična. Veliko pove, Čanja pri izredno plačanih dopustih je na račun orožnih vaj, kjer je letos sprememba v evidentiranju. Brez orožnih vaj bi bilo število dni za izredno plačane dopuste povečano za 24 m
V zvezi z boleznimi beležimo v devetmesečnem obdobju povečanje za 19,5% (to je za 6.163 dni). Vsi poznamo pogoje, v katerih dela osebje v naši obratni ambulanti in dokler bO 1 zdravnik v enem dnevu moral pregledali tudi preko 100 pacientov, bo verjetno težko brzdati izostanke zaradi bolezni. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo v prikazanih obdobjih
1.	1975 povprečno na vsakega delavca zaradi bolezni 13,9 izgubljenih dni, leta 1976 10,3 in letos 11,7 izgubljenih dni, (Podrobni podatki o izgubljenih dneh za bolezni do 30 dni in nad 30 dni ter o isplačenih hranarinah so na razpolago v kadrovskem sektorju.) Najbolj pogosta obolenja naših delavcev so po podatkih obratne ambulante naslednja:
1.	infekcije zgornjih dihalnih organov,
2.	okvare lokomotornega sistema,
Oblike odsotnosti
	I—IX		I—IX		Indeks	I—IX		Indeks
	1975	%	1976 '	. %	75/76	1977	.%	76/77
Redni letni								
dopust	44.118	53,0	50.731	54,2	114,9	51.279	50,8	101,1
Izredni plačeni								
dopust	2.825	3,4	2.906	3,1	102,8	4.100	4,1	141,1
Izredni neplačeni								
dopust	626	0,7	897	1,0	143,3	1.046	1,0	116,6
Neopravičeni izost,	, 932	1,1	859	0,9	92,2	899	0,9	104,6
Bolezni	30.163	36,2	31.622	33,8	104,8	37.785	37,4	119,5
Invalidnina	1.168	- 1,4	1.522	1,6	130,3	1.582	1,6	103,9
Porodniški' dopust	2.326	2,8	4.218	4,5	181,3	3.755	3,7	88,9
Nega otroka	296	0,4						
Orožne vaje	729	0,9	791	0,8	108,5	434	0,4	54,3
Pozivi raznih								
organov	77	0,1	55	0,1	71,4	30	0,1	54,5
Zapor	11		54	0,1	490,0	8		14,8
Skupaj	83.271	100	93.655	100-	112,4	100.917	100	107,7
Za primerjavo !	oblik odsotnosti smo			vzeli	devetmesečna obdobja za			
zadnja tri leta. Podatki .kažejo,			da vsako leto približno polovica vseh					
izostankov odpade	na redni letni dopust, nekaj več					kot ena tretjina na		
izostanke zaradi bolezni,		od ostalih oblik so			številnejši še.		izostanki za-	
radi izredno plačanih 'in porodniških dopustov. (Podrobnejši podatki za TOZD-e so na razpolago v kadrovskem sektorju.)
Če primerjamo samo lansko leto z letošnjim, opazimo največje povečanje odsotnosti, zaradi izrednih .plačanih dopustov, bolezni in izrednih neplačanih dopustov.
Zanimivi so podatki za kaj vse porabimo izredno plačane dopuste:
Izredno plačani dopusti (v dnevih)
	I—IX		1—IX		Indeks	I—IX		Indeks
	1975	%	1976	%	75/76	1977	%	76/77
Družinske zadeve								
(smrt, poroka, rojstvo, selitev)	902	31,9	897	30,8	99,4	1.007	24,6	112,2
Krvodajalstvo	163	5,8	242	8,3	148,5	278	6,8	114,8
Seminarji	378	13,4	127	4,4	33,5	283	0,9	222,8
Študij	1.037	36,7	950	32,7	91,6	1.174	28,6	123,5
Zdrav, pregledi	125	4,4	102	3,5	81,6	57	1,4	55,8
Šport	56	2,0	48	1,7	85,7	103	2,5	214,6
Orožne -vaje •	7	0,3	3	0,1	42,6	485	11,8	
8. marec	... 1		371	12,8		359	8,8	96,8
Razno	156.	5,5	167	5,7	107,1	355	8,6	212,0
Skupaj	2.825 ...	100	2.906	100	102,8	4.101	100	141,1
3.	bolezni prebavil,
4: bolezni srca ki ožilja,
5.	poškodbe,
6.	kožne bolezni.
Osnovano Splošno združenje črne metalurgije Jugoslavije
V	začetku meseca oktobra je bila v Kranju ustanovna skupščina Splošnega združenja črne metalurgije Jugoslavije, ki bo združevala proizvajalce sivega grod-lja, jekla, valjanih, vlečenih in kovanih jekel ter njihovih proizvajalnih izvedb; proizvajalce ferolegur in koksa.
Združenje je bilo zasnovano na podlagi ustave in zakona o združenem delu.
V	sestavi splošnega združenja črne metalurgije je 18 organizacij združenega dela: Rudarsko metalurški kombinat Zenica, Združene slovenske železarne, Metalurški kombinat železarne Sisak, Metalurški kombinat Smederevo, Železarna »Boris Kidrič, Nikšič, Rudniki in železarna Skopje,-, Koksnokemijski kombinat »Boris Kidrič« Lukavac, Jadranska železarna Split, Elektrobosna Jajce, Tovarna dušika Ruše, Tovarna karbida in ferolegur. »Dalmacija« Dugi Rat, Združena metalna industrija »Uniš« Sarajevo, Tovarna valjanih cevi in profilov »11. oktober« Kumanovo, Tovarna tankostenskih cevi »Labino-progres« Podpičan, Tovarna šiv-nih cevi Uroševac, Tovarna kovinskih izdelkov Šentjur pri Celju, Kemijsko-elektrometalurški
v primeru požara in nevarnosti:
TEL. 302
kombinat »Jugohrom« Jegunov-ce.
Ob prisotnosti več kot 30 delegatov in predstavnika zveznega sekretariata za energetiko Laza Vukote je ustanovno skupščino otvoril predsednik iniciativnega odbora Gregor Klančnik. V svojem govoru je delegate seznanil z vsem predhodnim delom IO za imenovano skupščino.
Po izčrpnem referatu in diskusiji so delegati soglasno sprejeli odločitev o osnovanju Splošnega združenja črne metalurgije. Sedež združenja je v Beogradu, za vršilca dolžnosti sekretarja pa je izbran Borde Mesečkovič, dosedanji generalni sekretar ZJŽ.
Dejavnost Splošnega združenja do konca tega leta, kot je predvideno v skupščini, bo temeljila v glavnem na samoupravnih sporazumih, raziskovalni problematiki, proizvodnji, komerciali in samoupravni, kadrovski in organizacij sko-pravni problematiki.
Nada B.
Dopisujte
v
ŽELEZAR

Z obiska Fiatove tovarne traktorjev v Medeni
Da bi vsi delavci tovarne traktorjev v Železarni Štore dobili pravo predstavo o-stopnji oprem* .ljenosti,, produktivnosti in veliko-serijski proizvodnji traktorjev, je FIAT Trattori Modena povabil vsa zaposlene v TT Železarna, Štore, da si ogledajo njihovo tovarno . v Modeni. Interes naših, delavcev za to strokovno ekskurzij o je bii velik, saj je večina prvič videla, „kako. izgloda, proizT vcdnj.a nad 300 traktorjev, različnih moči in tipov na dan.
V uvodu velja za širši krog' bralcev predstaviti FIAT, ki ga običajno najbolj poznamo po proizvodnji avtomobilov, vendar pa to področje predstavlja danes le' del, tega, kar se pod Fiatovo-streho razvija.
Okrajšava F. I. A. T. pomeni v italijanskem jeziku »FABBRIEA 1TALIANA AUTOMOBILI TORINO«, kar bi po naše pomenilo Italijanska tovarna avtomobilov Torino. Že leta 1900 je FIAT postavil „prvo tovarno na površini 12 000 kvadratnih metrov in imel zaposlenih 120 delavcev. Njegov -vzpon je bil izredno hiter,, tako da danes: poleg osebnih avtomobilov proizvaja še kamione,.,-traktorje,, gradbene stroje, obdelovalne stroje, lokomotive, turbine, ladijske motorje, avionske motorje. N:č manj pa ni pomembna tudi njihova metalurgija ter kemična in predelovalna industrija pa še bi_,lahko naštevali. FIAT se .danes tudi ukvarja z zelo velikimi projekti, v katerih uporablja izkušnje svojega, kadra v celotni dejavnosti in tako lahko nudi kompletne inženiringe na domala vseh področjih tehniške znanosti.
Če se omejimo na traktorsko proizvodnjo, velja povedati, da je FI AT že leta 1919 proizvedel prvi traktor na kolesa in leta 1932 prvi traktor goseničar. Spada med naj večje proizvajalce traktorjev v Evropi in je prvi na področju proizvodnje goseničarjev.
Traktorje izvaža v 84 držav sveta in pokriva vsa področja od najlažjih moči 28 KS do največ-
jih 160 KS s pogonom na 2 ali vsa 4 kolesa brez kabin ali z najmo-dernej širni kabinami s klima napravo., FIAT —- Trattori pa ni o-stal le na širjenju proizvodnje traktorjev., V Italiji,, temveč je v „obliki, licenc, in sovlaganj, zgradil še . tovarne za proizvodnjo , traktor j e v. v,. Ameriki, Avstr ali j j,. Afriki, Ažiji.. in seveda tudi v Evropi, „j Ker je FIAT menil, da se mora traktorska proizvodnja odvijati v centru bogatega, kmetijskega področja Italije, je že leta, 1928 zgradil tovarno za proizvodnjo traktorjev v pokrajini Emilia v mestu Modena. Tu se je tovarna v- svojih --50-letih obratovanja stalno širila in tudi lokacijsko-premeščala, ker jo je vedno, bolj zapiralo •mesto.
Danes ima tovarna traktorjev v Modeni, 4.0,00. zaposlenih in zajema površino „172.500,, „kvadratnih metrov, od tega 89.000 kvadratnih -metrov - pokrite, površine, Tovarna v .Modeni dela v, .zadnjem času izključno traktorje na kolesih, .. medtem ko J je proizvodnjo goseničar jev v celoti prenesla na svojo na novo- kupljeno tovarno V Cento v bližini., Mpdene Ta tovarna, se sedaj močno širi in zaposluje že blizu , 10Q0 delavčev. FIAT proizvede danes v Modeni že. nad 6.0.000 traktorjev,, .Skupna proizvodnja, upoštevajoč tudi tovarne ,v inozemstvu, pa, znaša nad
87.000,	traktorjev.
Tovarna, traktorjev v Modeni je pa, sedanjem mestu precej utesnjena in nima„možnosti, prostorskega širjenja,. zato rešuje povečanje proizvodnje, z izdvajanjem vseh dejavnosti, ki jih je možno locirati zunaj, tj. skladišča, me-hanska obdelava, izdelava odpre-skov itd. Na obstoječem mestu nameravajo zadržati, le„ montažo z nujno potrebnimi spremljajočimi službami in, administrativno tehnološkimi oddelki. Trenutno stanje v mpdenski tovarni je danes, gledano s stališča proizvodne opreme, naslednje:
— Mehanska obdelava s sodobnimi transfer linijami, kjer se ob-
deluje vrsta litoželeznih in tudi jeklenih komponent. -Videti je povsem nove, nekaj pa tudi že starejših strojev, od univerzalnih, enonamenskih, do najmodernejših, numerično krmiljenje strojev. Učinki so relativno visoki, ker gre po večini za velikosjerijsko proizvodnjo, kjer so na razpolago visokoproduktivni Stroji z detajlno izpopolnjeno tehnologijo in sodobnimi rezilnimi, vpenjalnimi in merilnimi orodji. V tej proizvodnji je dosti manj zastopana proizvodnja zobnikov in njim podobnih elementov, ki se pa razvija v njihovi tovarni Cento, in pri kooperantih. Transport se odvija z viličarji na valjčnicah in visečih dvigalih. Vsi Stroji in oprema so postavljeni tako, da njih prestavitev ne predstavlja posebne težave in da se je mogoče prav „hitro prilagoditi tehnologiji, ali pa tudi preseliti.
—	Izdelava odpreskov je omejena na tanko pločevino, ki je zastopana v karoserijskih delih traktorja in ki pokriva v glavnem vse njihove potrebe. V tem sklopu je še elektrouporovno varjenje. in varjenje v zaščiti plina C02 in argona. Da bi bilo čim manj trasporta in tudi malo možnosti zá korozijo, je v istem prostoru še lakirnica pločevinskih delov.
—	Poseben vtis napravi pogon za izdelavo hidravlične opreme, kjer se izdelujejo hidravlične. dvigalke za priključno orodje traktorjev in,zelo zahtevne .visoko tlačne črpalke, ki oskrbujejo traktor oziroma njegove hidravlične elementé s potrebnim tlakom. Značilnost teh črpalk je, da „so po konstrukciji zobniške črpalke, ki dajejo tlak 150 atm. Žobni-ka sta jeklena, tementirana in brušena in tečeta v ohišju iz aluminijeve zlitine. Prav gotovo predstavlja ta proizvodn j a vrhun-skd natančnost, kar -je mogoče zaključiti tudi iz opreme, vzornega reda in izredno močne, kontrole in preizkušanja, ki je v domeni službe za kontrolo proizvodnje.
—	Montaža predstavlja vsekakor- levji dele-ž-V modemski tovarni in .zato. zavzema tudi največji del proizvodnih prostorov. Vsi
. sklopi se montiraj o na tekočih -trakovih, ki šo. dobro založeni z materialom, s katerim ga oskrbuje skladišče in tako ostane delavcu na traku le naloga za kvalitetno in visoko produktivnost. Vsi sklopi so pred vgradnjo na glavnem montažnem traku temeljito preizkušeni na za to posebno prirejenih preizkusnih strojih. Na ta način predstavlja finalni preizkus na valjih le super kontrolo, in minimalne pomanjkljivosti. Tudi koordinacija dela med montažo Sklopov in glavnim montažnim trakom je tako vigrana, da ni računati z nobenimi zastoji. Zaradi prostorskih težav in tudi sicer boljše tehnične rešitve, je lakirnica telesa traktorja postavljena v drugem prostoru s ca. 10-metr-sko višinsko| razliko. . Transport poteka prek vertikalnega dvigala in dalje z visečim transporterjem. Značilno je omeniti, da so oh lan-,skoletnem 3-tedenskem kolektivnem dopustu; uspeli usposobiti in aktivirati to novo lakirnico, prej je bila namreč postavljena kar v, montažni hali v liniji glavnega montažnega traku.
Transport lakirnih pločevinskih delov, koles in še nekaterih elementov na montažno linijo priteka po zračnih transporterjih, ki pr edstavlj a j o hkrati skladišče, za-gotavljajo pravočasno dostavo in preprečuj ej o poškodbe materiala. Montaža gum.j e organizirana na posebni liniji,, prav tako izven montažne hale. Revizija traktorjev se opravlja v posebnem prostoru,, ki ne moti .redne proizvodnje. Preizkus in priprava za odpremo je odlično organizirana v posebni hali in na tekočem traku z dobrimi direktnimi in indirektnimi sesalnimi napravami, izpušnih plinov. Napajanje traktorjev z nafto, .oljem in hladilnimi tekočinami je urejeno po črpalkah, ki so oskrbovane iz centralnih rezervoarjev.
— Kot spremljajoče obrate ve-1 j a omeniti še sodobno kalilnico, skladišče orodja, manjšo orodjarno in seveda skladišče materiala, ki zavzema precejšnji del prostorov. Tudi čiščenje odpadnih vod so v zadnjem času sodobno uredi-
li.
Poleg elektrostatičnega lakiranja imajo še lakiranje s potapljanjem s postopkom elektroforeze in lakiranje z barvo v prahu. Kvaliteti lakiranja posvečajo veliko pozornost, zato so lakirnice na današnji stopnji razvoja tehnike, vključno s pripravo barv in skladiščem barv, ki zagotavlja obstojnost in kvaliteto.
Kontrola kvalitete zavzema vidno mesto na vseh ključnih proizvodnih ciklusih, kakor še zlasti na vhodu materiala in " končnem prevzemu, ki je še samo rezultat vseskozi dobro opravljenega in temeljito kontroliranega dela.
Kontrola razpolaga z. vrsto dobro. opremljenih laboratorijev, tako za homologacijo kot tekočo rutinsko kontrolo. Posebnost tvori moderen digitalni merilni stroj, ki dela z natančnostjo 1/1000 mm in služi predvsem za kontrolo . kompliciranih obdelo-vancev.
Izreden vtis napravi novo skladišče rezervnih delov traktorjev, ki je bilo prestavljeno iz Torina na povsem novo lokacijo pri Modeni. V tem sklopu je tudi njihova projektiva in razvoj z vsemi laboratoriji za preizkus 'novih tipov traktorjev. To skladišče je o-premljeno. z najsodobnejšo skladiščno, opremo in iz tega mesta je moč že v nekaj urah odpremiti zahtevane rezervne dele po vsem svetu. Vse skladiščno poslovanje je vodeno z računalniki, tako da predstavlja ta del, že cel.računalniški center.
Ogled tovarne v Modeni je na ¿vse napravil močan vtis in vzbudil marsikatero novo idejo, ki jo bo mogoče uporabiti v Štorah. Tudi dejstva, da veliko glav več ve }n več zna, tu ni mogoče „zanemariti in je pričakovati tudi marsikatero izboljšanje, in prispevek k drobni racionalizaciji, /ki, - je zlasti pri serijski proizvodnji še tako potrebna.
Pišek Alpjz, str. inž.
V PRIMERU POŽARA fIN NEVARNOSTI :
i TELEFON 302
Montaža traktorjev, v/, Modeni
T eden požarne varnosti
že prepozno!
Smo v mesecu, ko je v Sloveniji organizirana akcija pod geslom »Teden požarne varnosti«. Namen akcije je predvsem preventivnega značaja s tem, da ugotovimo stanje požarne varnosti v posamezni delovni organizaciji, TOZD, kakor tudi doma, kjer prebivamo ¡'da ugotovimo pomanjkljivosti in izdelamo 'programe za izboljšanje varstva pred požari. Čeprav imamo v- naši delovni-organizaciji organizirano službo, ki se s tem področjem poklicno ukvarja, pa kljub temu nismo in ne moremo biti povsem zadovoljni. Posamezna vodstva TOZD in delavnic namreč vse premalo skrbijo za red in čistočo na svojih Območjih; kar je čestokrat vzrok za nastanek požara. Jz podatkov h vzrokih začetnih požarov pri nas je razvidno, da največ požarov nastane tam, kjer ležijo razni vnetljivi odpadki, - kupi odvrženih zaščitnih sredstev, lesena embalaža, razlite maščobe, mastne krpe itd. Precej požarov so povzročili tudi varilci in rezalci, ki pred pričetkom dela niso podvzeli preventivnih ukrepov, niti niso o delu v nevarnem okolju obvestili gasilsko službo.
Popolnoma zgrešeno je mnenje,-da pri nas nima kaj goreti. To dokazuje podatek, da-smo imeli v devetih mesecih letošnjega leta kar 127 primerov vžiga, od tega nekaj požarov večjega obsega, pri čemer je nastala tudi materialna škoda. V večini primerov pa so bili začetni požari na srečo pravočasno pogašeni. Toda, če te sreče ne bi kilo? Verjetno so na to srečo računali tudi vsa tista vodstva obratov, ki na poročilo in razpravo na delavskem svetu podjetja o stanju in problematiki požarnega varstva sploh niso reagirali, razen TOZD — energetika. Od omenjenega števila požarov je bilo v valjarni II 63 primerov, na elektroplavžu 13, jeklarni II 10, livarni I in jeklarni P po 7, valjarni I 6, mehanska obdelava 5, transport in vzdrževanje po 4, jeklovlek in elektroobrat po 2,-livarna II, energetika in družbena prehrana pa po 1 primer.
Posledice požara v valjarni I, 12. februarja letos — nastala škoda s znaša okoli 150.000 din
Kaj je gorelo?
Na prvem mestu so odpadki, maščobe itd., sledijo električne-instalacije, plini;•; embalaža, predmeti - ob železniških -.tirih. itd.
Vzroki’požarov? ,
: Na prvem mestu so vžigi zaradi prenosa toplote, oziroma tehnologije dela, kar je značilno;za livarno II, kjer so pogoji-za vžig zaradi nete-snosti mazalnih sistemov dokaj povoljni. Sledijo Vžigi zaradi isker pri varjenju, rezanju in brušenju,-kajti delavci, ki na tem področju delajo, nikakor ne morejo razumeti, da je treba pred vsakim delom z odprtim ognjem;.ali orodjem, ki povzroča -iskrenje,.odstraniti, oziroma zavarovati vnetljive predmete ter. V nujnem primeru poklicati gasilsko službo. Tako so varilci, rezalci in brusilci zanetili 29 začetnih požarov.
Kaj storiti?
Sleherni samoupravljalec. se mora zavedati, da je požarna varnost sestavni del družbene samozaščite in da je požarna varnost dejavnost posebnega družbenega pomena. Pri tem je potrebna odgovornost, redo-ljubnost in pripravljenost vsakega posameznika, da prispeva k lastni in družbeni varnosti.
Če že nismo skozi vse leto skrbeli za požarno varnost v svojem delovnem območju, storimo to sedaj in naj bo to stalna oblika našega dela. V opozorilo vam naj bodo številni primeri požarov in nesreč, ki so v večji meri nastali vsled naše 'malomarnosti in neprevidnosti. Vedno imejmo pred očmi, da je najboljše gašenje »preventiva«, kajti, ko enkrat zagori, je že prepozno.
Gasilska služba
Invalidi v Beogradu in Baru
DrušfVo invalidov Iz Celjdhe jo odločilo, da si člani ogledajo kraje in peljejo po novo zgrajeni progi Beograd—Bar, ki sp jo zgradili v glavnem delovni ljudje, brigade in vojaške enote."''
»V slogi je rnoč«, to se točno'odraža ha Tej ‘progi, ki ni samo dolga, ampak na nekaterih mestih ti zastane kri po žilah. Vprašaš se, ali je res to zmogla človeška roka, zlasti mladina, če pomislim na vseh 216 predorov in mogočen most. To opisujem, ker sem bila z njimi, kajti pri izletih he poznamo razlik, iz katere Sekcije se član prijavi. Iz Štbrnas'jebilo 18 članov; celjski invalidi sO nas z veseljem sprejeli. Da se jim delno oddolžimo, smo pripeli rdeč nagelj vsem, ki. so nas spremljali vse tri dni potovanja. '
2.	9. 1977 sta nas čakala dva lepa udobna vagona v Celju na postaji. Še pred vstopom'sem se počutila, f kakor da gredo mladinci na ekskurzijo, tako veselih obrazov, nasmejanih, polnih nekega pričakovanja, da vidimo nekaj novega. Vstopili smo, vlak je odpeljal ob 22. uri zvečer.
Ni bilo časa za spanje, saj smo si imeli toliko povedati, razpoloženje so popestrile šale, ki jih ni hotelo biti konec in že smo bili v Beogradu in sicer ob 8. uri Zjutraj. Vodič iz železniškega podjetja, mlad prijazen fant je imel pravi patronat nad nami. Videl si ga povsod, če je bil potreben ali
ne. Vsa skrb glede vozovnic je bila njegova in še za bife na naših vagonih. Simpatična blagajničarka in natakar sta nam bila na razpolago non-stop.
V Beogradu smo imeli 2 uri postanka- in nato nadaljevali pot protiv.Baru, kamor smo se pripeljali z malo zamude.
Spali Smo v vikendih tik ob morju, da si imel občutek, da ti bodo valovi prihrumeli v sobo. Nihče ni dolgo spal, saj nismo prišli spat,: ampak občudovati in u-živati lepoto tega kraja. Domačini so nas Spraševali, kdo smo in od kod. Povedali Smo, da smo invalidi iz Celja in že smo bili tovariši. Po zajtrku smo si svobodno izbrali ali sprehod ali kopanje, saj je* bil naravnost čudovit dan, plaže so bile kot mravljišča.
Po kosilu smo se odpeljali na železniško postajo, odložili garderobo in posedli na vrt restavracije. Vsak po svoje se je zabaval in tudi skupinsko. Brez pesmi pač Slovenci ne' znamo, tako smo peli narodne pesmi in partizanske, celo domačini so nam pomagali ter nas nagradili; z aplavzom. Pravi odraz' bratstva in enotnosti. Ob 19. uri smo se odpeljali iz Bara, zopet z malim postankom v Beogradu in bili ob 18. uri v Celju. Četudi je bila 'vožnja naporna, smo se veselili in zadovoljni razšli vsak na svoj dom.
Brečko-čujeŠ Frida
Prijeten izlet
Stopetdeset članov Zveze borcev NOB iz štor na izletu na relaciji štore—Predjamski grad—Izola— Piran in končna postaja: Strunjan Dom vojaških vojnih invalidov 17, 9. 1977.
Kljub izredno slabemu vremenu smo se odpeljali veselih. obrazov iz Štor, gotovo vsi z enako mislijo: slab začetek — dober konec. V resnici pa ni bilo tako; deževalo je ves dan, pihala je burja, celo prve snežinke so nas pozdravile.
Kot potovodja na prvem avtobusu lahko trdim, da razpoloženja vreme ni zmotilo.
Vsi razpoloženi, smo peli in . si pripovedovali razne šale in dogodivščine, zato'je'bila vožnja še prekratka. Borke in borci, med njimi težki invalidi, niso zaostajali,'da si ne bi ogledali Predjamski grad, grad roparja Erazma in vseh zanimivosti v njem. Vzpon po stopnicah v' samem
gradu je bil pravi napor, toda želja, da vidimo nekaj zgodovinskega je bila močnejša, tako da smo: tudi to premagali in še povzpeli do najvišje točke.
Po-ogledu je v hotelu Erazma sledila malica in nadaljevali smo potovanje-dalje-do morja, ki je bilo zgradi burje silno razburkano, saj nismo videli niti ene jadrnice.
V Strunjanu smo imeli kosilo in prosto zabavo s petjem in plesom. Ob 21,30 smo bili že spet nazaj v Štorah.
Želja» vseh borcev je, če bi nam dopuščala finančna sredstva, da priredimo več izletov, saj se na-še»vrste z umrljivostjo borcev hitro zmanjšujejo, • \
Še nekaj let je pred nami ih nikjer ne boste mogli brati: »Borci iž NOB so bili na izletu,« zato vam, mladina, polagamo na . srce, ohranite našo tradicijo dalje.
Brečko-čujež Frida
Biološko orožje
iz krajevne skupnosti ŠTORE
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Živa bitja imajo tri obrambne črte, na katerih se branijo pred vdorom mikroorganizmov.
Prva obrambna črta sta zdrava koža in sluznica. Tudi najmanjše poškodbe kože in sluznice postanejo vrata za vdor klic. Ko klice vdro skozi tako kožo in sluznico, naletijo na drugo obrambno črto — na bela krvna telesca in limfne žleze. Če bela krvna telesca premagajo klice je infekcija preprečena. V nasprotnem primeru pa klice vdro v krvni obtok. Tedaj se aktivira tretja obranfc-r na črta — jetra, vranica in specifična protitelesca, če so v krvi. Od izida te bitke je odvisno, ali bo organizem podlegel infekciji ali pa se bo ubranil.
Nalezljive bolezni se pojavijo kot endemije, epidemije in pandemije. ENDEMIJA pomeni, da je na določenem območju stalno nalezljiva bolezen. To je pravzaprav udomačenost nalezljive bolezni v kakem kraju. Naglo širjenje okužbe med prebivalstvom večjega območja je EPIDEMIJA. Če pa zajame nalezljiva bolezen prebivalstvo ene celine ali več celin, govorimo o PANDEMIJI.
Značilni primeri za pandemijo so španska mrzlica leta 1918, azijska gripa leta 1957 in hongkon-ška gripa leta 1969.
Nalezljive bolezni pri živalih se pojavljajo kot ENZOOTIJE, EPI-ZOOTIJE in PANZOOTIJE. Bolezni, ki napadejo ljudi in živali ter se med njimi križem prenašajo, ¿majo skupno ime ZOONOZE.
Biološki agensi so zelo primerni za diverzantske akcije. Ker so bakterijski toksini doslej najmočnejši znani strupi (na primer 1 g toksina Bac: botulinusa je smrtonosna doza za 8 milijonov ljudi!), je mogoče realno pričakovati, da jih bodo uporabili za okuženje vode in živil ter za biološko kontaminacijo važnejših družbenopolitičnih centrov, večjih koncentracij vojaštva in podobno.
Poleg tega, da množično uničujejo ljudi, imajo biološki agensi še druge važne lastnosti. Težko jih je odkriti in identificirati, njihov učinek se pokaže šele čez čas (inkubacija). Kot aerosoli prodro v vse objekte, v katere lahko pride zrak, okužijo ljudi in materialne dobrine.
Območje, na katerem delujejo, je praktično neomejeno, saj lahko po ameriških podatkih raketa z 200 kg bakterij okuži površino
Aha! Vi ste tisti tovariš, ki nič ne dela. Tu sem vam dodelil asistenta!
80.000	km2 in na njej uniči do 75 odstotkov živih bitij.
Težko je . popolnoma določeno reči, kateri mikroorganizmi so biološki agensi, kot tudi nobenemu izmed njih ne moremo odrekati te lastnosti. Težko je namreč predvideti in še težje zanesljivo izvedeti, kakšne biološke agense pripravljajo potencialni sovražniki oziroma, kaj se jim je na tem področju posrečilo. Vendar pa se lahko na podlagi opazovanj lastnosti mikroorganizmov in dosegljivih podatkov domneva, da so najverjetnejši naslednji biološki agensi:
a)	Proti človeku:
—	Bakterije: povzročitelj antraksa (vraničnega prisada), kuge, kolere, bacilarne dizenterije, slinavke, trebušnega tifusa, para-tifusa itd.
—	Rikecije: povzročitelj klasičnega pegavca, endemičnega pe-gavca, pegaste mrzlice in Q mrzlice;
—	Virusi: povzročitelj papagajske bolezni, vnetja možganov in hrbtenice, gripe, črnih koz, rumene mrzlice;
—	Glivice: povzročitelj kokci-dioidomikoze, histoplazmoze;
—	Toksini: toksin botulinusa in stafilokokni toksin.
b)	Proti živalim:
—	Bakterije: povzročitelj antraksa, tularemije, bruceloze, slinavke;
—	Virusi: povzročitelj slinavke in parkljevke, goveje kuge, sinj-ske kuge, afriške svinjske kuge, kuge perutnine, bolezni Newcastle, mrzlice doline Fifta;
—	Toksini: toksin botulinusa.
c)	Proti rastlinam:
—	Bakterije: povzročitelj mokrega gnitja krompirja;
—	Virusi: povzročitelj mozaične bolezni tobaka in drugih rastlin, kodranja listja pri sladkorni pesi:
—	Glivice: povzročitelj žitne rje, pepelnate plesni, krompirjeve rje, riževe rje;
—	Kemijske snovi: kontaktni herbicidi, hormoni rasti in defo-lianti.
(Nadaljevanje sledi)
DELAVSKA
UNIVERZA
CELJE
Vpisuje — sprejema prijave v srednjo tehniško šolo, metalurška smer;
—	v delovodske šole: tekstilna in metalurška smer;
—	v višje šole in sicer v višjo prometno šolo.
Verificirane oblike: šola za tekstilne delavce, jezikovni tečaji.
Prijave za izobraževanje ob delu: tečaji
—	za kurjače centralnih kurjav
—	za skladiščnike
—	za voznike viličarjev.
V	četrtek, 15. 9. 1977 je koordinacijski odbor pri svetu krajevne skupnosti Štore obravnaval in potrdil program komunalne dejavnosti za leto 1978.
Za izvedbo programa potrebujmo v krajevni skupnosti 9,130.000 din. Od tega naj bi prispevali občani 1,060.000 din, Občinska komunalna skupnost 6,310.000 din, združeno delo neposredno 1,170.000 din, združena sredstva TOZD
360.000	din in sklad mestnih zemljišč 230.000 din.
Odbor je obravnaval gradnjo mostu na Opoki in ugotovil, da je začetek gradnje zamujen, ker je bil planiran v mesecu septembru. Po dobljenih informacijah bodo pričeli z delom novembra letos. Odbor meni, da je predvideni čas neprimeren, ker Voglajna pozimi naraste.
V	krajevni skupnosti so vsa avtobusna postajališča brez strehe. Že na spomladanskih zborih občanov so ljudje predlagali, da se postopoma zgradijo čakalnice. Odbor je sklenil, da se prva postavi še v letošnjem letu in sicer predvidoma v Prožinski vasi. Pričakuje tudi, da bo čakalnice sofinanciral Izletnik Celje.
Zaradi pomanjkanja vode v Kompolah predlaga režijski odbor za vzdrževanje vodovoda v i-stem kraju priključitev omrežja na rezervna rezervoarja. Odbor se je s predlogom strinjal, vendar je treba predhodno kontrolirati stanje tesnosti vodovodnega o-mrežja.
V krajevni skupnosti urejamo komunalne probleme svojega področja. Načrtno in v tesni povezavi s krajani dobivamo boljše ceste, bolj razvejano vodovodno o-mrežje, več telefonov in drugih komunalnih dobrin.
Povsod ne napredujemo enako hitro. Rado se zatakne pri organizaciji, prav gotovo pa pri zbiranju potrebnih sredstev.
Komunalna problematika, ki je v ospredju celotne dejavnosti, nas na poseben način povezuje; preizkuša našo enotnost in pripravljenost za najbolj neposredno sodelovanje.
Komaj smo dokončali predvidena dela v Kompolah, se že kaže v vsej zahtevnosti in neodložljivo-sti problem vodovoda na Vrheh. Režijski odbor in komisija za komunalno gospodarstvo pri svetu krajevne skupnosti imata polne roke dela. Sedaj ju zaposluje predvsem finančna konstrukcija projekta. Že letos je treba začeti z delom. Čas neusmiljeno preganja in tisti, ki nimajo vode; da predvsem tisti.
Dne 28. septembra 1977 je bila delegacija krajevne skupnosti Štore v Cinkarni Celje, kjer so se dogovarjali o finančni soudeležbi Cinkarne pri gradnji vodovoda na Vrheh. Dogovor je obetaven in podprt z veliko pripravljenost-
jo za sodelovanje te delovne organizacije pri reševanju problemov štorske krajevne skupnosti.
Dne 30. septembra je bil v Kompolah sestanek mladinskega aktiva. Dogovarjali so se o sodelovanju mladih pri zaključnih delih na cestnih odsekih, ki so bili v kraju letos urejevani. Predlog o sodelovanju je bil sprejet in zdaj že tudi realiziran.
Na sestankih so govorili še o drugih dejavnostih mladine v Kompolah. Izjemna je v primerjavi z aktivi, ki delujejo v podobnih sredinah.
Kaj delajo? Gradijo igrišče, delajo na cesti; aktivni pa so bili tudi pri sprejemu in organizaciji življenja mladinske delovne brigade. Sedaj jih najbolj zaposluje igrišče. Pravijo, da jim nekateri starejši to zamerijo. Sami pa so prepričani, da je primerno u-smerjati mladino k športni dejavnosti, ker se sicer odloča za manj ustrezne aktivnosti.
Posebnost mladinskega aktiva je sekcija TVD Partizan, ki u-spešno deluje pod mentorstvom tov. Tineta Vebra in neposrednim vodstvom tov. Jožeta Grmeka, ki je hkrati zadolžen za sodelovanje z mladino s strani Krajevne konference SZDL Štore.
Mladinski aktiv ima tudi težave. Nima še domišljenega programa za dejavnost v zimskem času, manjkajo izvenšportne aktivnosti, vsi člani vodstva aktiva niso enako prizadevni.
Težave pa so kljub temu — gledano širše, čisto običajne in sorazmerno majhne v primerjavi z rezultati, ki jih dosega kompolski mladinski aktiv.
Uredništvo borčevskega tednika TV — 15 je organiziralo 29. 9. 1.1. v naši krajevni skupnosti ustni časopis. Vodstvo krajevne skupnosti je skupaj s Krajevno konferenco SZDL in Železarno Štore prevzelo vlogo organizatorja tega zanimivega srečanja »baze«, borčevske organizacije in predstavnikov tiska.
Podatki o naši občini in krajevni skupnosti, dileme, stališča, razmišljanja — vse to in še drugo je bilo objavljeno v TV — 15, ki je izšel 6. oktobra. Večje število izvodov je kupila Železarna za člane kolektiva, nekaj pa jih je krajevna skupnost razdelila med delegate in krajane.
V avgustu je bil na sedežu tajništva krajevne skupnosti razgrnjen predlog spremembe zazidalnega načrta Štore — Lipa. O predlogu in pripombah je razpravljal Izvršili svet skupščine občine Celje na 113. seji dne 21.
9.	1977, dokončno pa ga je potrdila skupščina na zasedanju dne 5. oktobra 1977.
(Nadaljevanje na 13. strani)
BESEDA MLADIH
Udeleženka vaj
Med NOB je mladina, zlasti pa skojevci, opravljala pomembne naloge in veliko prispevala k o-svoboditvi domovine izpod okupatorjev in k zmagi socialistične revolucije. V letih po vojni so mladi ljudje množično sodelovali pri obnovi opustošene domovine. S številnimi delovnimi akcijami, ki jih je organizirala mladinska organizacija pa so bili zgrajeni mnogi temeljni objekti našega gospodarstva. Tudi danes se mladi zavedamo strahote vojn in vemo, da moramo biti ravno mi tisti, ki bomo branili domovino v primeru napada drugih sil na naše ozemlje. Mladi se tega močno zavedamo in se v velikem številu vključujemo v teritorialno o-brambo, z zavestjo, da se čimveč naučimo od naših učiteljev, borcev. Udeležujemo se raznovrstnih predavanj in tudi praktičnih vaj.
7.	oktobra t. 1. sem bila vpoklicana na vojaške vaje tudi jaz, kot pripadnik teritorialne obrambe.
Nekaj dni prej sem dobila vojaško obleko in vso opremo in tako sem odmarširala na petdnevne vojaške vaje, ki so bile na Kozjanskem. Marširati iz Celja na Kozjansko bi bilo predolgo, zato smo se raje odpeljali z avtomobili. Pripeljali smo se na Planino, majhno vasico, ki je že bila polna vojakov. Tudi letaki so bili nalepljeni na vratih in stenah stanovanjskih hiš, povsod pa so bile razobešene zastave. V vasi ni bilo videti veliko ljudi in tudi otrok ne. Imela sem občutek, da gledajo izza zaves in da so prestrašeni, saj je med njimi sigurno veliko takih, ki so preživeli vojna leta in jih je ta vaja vsekakor prestrašila. Prišli smo do osnovne šole, ki je bila prazna, namenjena za vselitev štaba. Šolski pouk pa je med časom vaj potekal po vaseh. Dodeljena sem bila v pokrajinski štab ■ teritorialne o-brambe, k tovarišu podpolkovniku Jeriču in načelniku Koštoma-ju. Zaupane so mi bile šifre in razne tajnosti, kar je bilo zame veliko priznanje. Dobro sem se zavedala zaupnosti in odgovornosti. Moja naloga je bila opravljanje razgovorov prek vojaškega telefona in zunanjega civilnega telefona. Dobila sem razna sporočila, ki jih je bilo potrebno prenesti odgovornim osebam, ali pa jih predati telexu. Poleg tega sem tipkala razna poročila, ki so mi jih narekovali predpostavljeni, vse pa je bilo tajno in strogo zaupno in seveda šifrirano.
Sledila so dežurstva tudi ponoči, kar je bilo zame zelo naporno, saj nisem vajena bedenja pozno v noč ali vso noč. S trdno voljo pa sem tudi to premagala. Kadar sem dežurala ponoči, sem veliko premišljevala o vojni, ki ponekod v svetu še traja in o vseh grozotah, ki jih prinaša s sabo vojna. Po dežurstvu sem dopoldne lahko počivala. Vedno sem vsa zaspana le s težavo prišla do spalnice, ki je bila urejena po vojaško, seveda brez postelj. Z mojim spanjem ni bilo nič, saj so se dopoldne pojavljala letala in nas je pozdravljal alarm, ki je tako preteče za-
„PLANINA 77"
vijal, da mi je pognal'strah v kosti. Letala so krožila nad nami, se spuščala in zopet dvigala, vsi pa smo hiteli na dvorišče pred šolo, da si bolje ogledamo »napad«. Nasmehnila sem se, ko sem zagledala vse te obraze uprte v nebo. Ali bi v primeru resničnega napada ravno tako gledali in mirno stali? Vsekakor ne! No, tega smo se tudi sami dobro zavedali.
Ob tej priložnosti je nekdo izjavil: »To mi je prava vojska, namesto, da bi odšli v zaklonišča, gre-
Športno rekreacijski center Golovec v Celju je v enoletnem poslovanju potrdil, da je Celju takšen zavod resnično zelo potreben in koristen. Vodstvo si je zadalo obsežen program; pregled enoletnega dela dokazuje, da je ta šport-no-rekreacijski center odigral svojo vlogo, kakor je bilo zamišljeno.
Center služi z družabnim prostorom zmogljivosti 200 do 250 ljudi za družbenopolitične manifestacije, zborovanja, seminarje, družabne prireditve, koncerte, te-, lesnokulturna in športna srečanja pa celo za sejme in razstave.
Ob otvoritvi 16. julija lani so tu zasedali zbori skupščine občine Celje, kar je dalo uvodnemu delu še svečanejši poudarek. Tu je tekla obsežna razprava o zakonu o združenem delu in bila zaključena 15. septembra. Znano celjsko podjetje AERO je zaključilo 30-letnico obstoja v dvorani Golovca 3. novembra. Tudi proslava dneva JLA je bila 24. decembra v tej dvorani. V januarju pa so potekale tu zaključne prireditve »Telesna , kultura 76«.; Proslava Titovih jubilejev se je vršila tu
23.	aprila; 26. aprila je bil zbor Ljubljanske banke; 21. maja parada mladosti in 24. maja proslava ob dnevu mladosti. Poleg vseh navedenih prireditev so bili v prostorih dvorane seminarji: SLO, šola za gospodarstvenike, politična šola, šola za trenerje košarke in za organizatorje rekreacije; tu so potekale skupščine HDK in ZRK, poleg navednega pa še številni ožji sestanki.
Od družabnih prireditev so bile v tej dvorani: ob 30-letnici rokometa v Celju, ob 30-letnici AERA, proslava dneva JLA, silvestrska noč, letos pa akademski ples, pustovanje, otroška maškarada, maturantska plesa Gimnazije in Tehniške srednje šole, brigadirski ples, žabji ples, ples — Planšarji, ples ob zaključku Slovenske popevke. V glavni dvorani je bilo 6 plesnih prireditev za široko občinstvo, šest za določene skupine ljudi in 1 ples za otroke. Poleg navedenega je bilo še 58 plesov v avli ali v družabnem prostoru dvorane. Od koncertov naj omenimo koncerte rock-glasbe, brazilsko folkloro, orkestra iz Novega Sada, kubansko folkloro (ve-
do gledat letalski napad.« Za mnoge od nas, ki smo bili prvič na takih vajah, je bil to posebni dogodek v življenju. Odšli smo nazaj v prostore na svoja mesta. Vrnila sem se k telefonu, misli pa so mi odhajale nazaj na ta napad in grozote, ki pridejo z vojno. Veliko vprašanj sem si takrat zastavila. Koliko ljudi, koliko nedolžnih malih otrok še trpi po svetu zaradi vojne?! Koliko odprtih lačnih ust prosi hrane in si želi svobode? Zaželela sem si čarobno palico, s katero bi lahko vrnila svobodo vsem ljudem na svetu. Na televiziji ne bi več videli žalostnih, lačnih, objokanih otrok, ampak vesele, nasmejane obraze. Ali ne bi bilo lepo?
Čeprav živimo v izobilju in svobodi, pa vendar pomislimo na druge, ki še trpijo nasilje v svetu in takrat se zaveš, da lahko že
čer), novoletni mladinski koncert z baletom, gostovanje mariborske opere z Erom z onega sveta, večer črnskih duhovnih pesmi, večer španske folklore, Slovensko popevko 77 in koncert orkestra Titove garde.
V prihodnje bo za izbiro prireditev skrbel programski svet. Skušali bodo organizirati eno do dve tekmi variante: Celje : ZRN, en tekmovalni dan četveroboja narodov iz Ljubljane in pa tekmo Celje — SFRJ. Zanimivejše tekme II. zvezne lige v košarki naj bi bile v dvorani — kvalitetni turnir zveznih ligašev.
Iz temeljne telesne vzgoje predvidevajo selekcijske turnirje in tekme v občinski ligi v rokometu in v odbojki (ženske).
Letos bo v tem centru zopet proslava dneva republike in dneva JLA, po predhodnem dogovoru s koordinacijskim odborom pri SZDL. Potem je predvidena zaključna prireditev »Telesna kultura 77« od sejmov pa sejem ma-
(Nadaljevanje z 12. strani)
Priprave na gradnjo zdravstvene postaje Štore potekajo normalno. Gradbeni odbor je na zadnjih dveh sejah, ki sta bili 23. septembra in 11. oktobra 1977, sprejel naslednje zaključke:
1.	Investitor za zdravstveno postajo Štore je po pooblastilu Občinske zdravstvene skupnosti Zdravstveni center Celje — TOZD splošna medicina.
2.	Definiran je status gradbenega odbora za zdravstveno postajo.
3.	Finančno operativne ter strokovno nadzorne naloge med izvajanjem gradnje . zdravstvene
VAŽNE TELEFONSKE ŠTEVILKE	
Zavod za požarno varnost	22-090 ali
In sedež štaba CZ	93
Uprava javne varnosti	23-941 ali 92
Reševalna postaja	94
jutri doživiš enako usodo, kot naši očetje in matere pred 32 in več leti. Tega ne žilemo, vendar želimo biti pripravljeni v primeru nenadnega napada. Zaradi tega se večkrat vršijo vaje, na katerih sodelujejo tudi prebivalci. Na Kozjanskem so prebivalci pokazali veliko pripravljenost za sodelovanje. Bili so zelo požrtvovalni in so veliko pomagali pri vajah. Vaja je trajala pet dni in se je uspešno zaključila. Napadalec — »plavi« — kljub zvijačam ni uspel zasesti območja, saj je bila obramba — »rdeči« — dobro pripravljena.
Na teh vajah je sodelovalo veliko mladih. Vsi smo odšli z zavestjo, da tudi v primeru vojne obranimo domovino, hkrati pa želimo, da se vojne strahote ne bi nikoli več ponovile.
Ljubica Strašek
TAKO PA GOLOVEC
Iz krajevne skupnosti Štore
lega gospodarstva in razstava turizma v severozahodni Sloveniji; dalje sejem »Vse za otroka«; v programu so tudi komercialni dnevi celjskega gospodarstva. Še bi lahko naštevali: športni ples v novembru, glasbeno zabavne prireditve, zlasti za delavce iz bratskih republik in iz JLA (narodnozabavna glasba), rock koncert za mladino, novoletne prireditve za otroke in še in še. V avli in družabnem prostoru bo vsak petek in soboto, morda tudi v nedeljo delovala discoteka. Tu bodo še prireditve tekmovalnega športa, tako v rokometu in drugih vrstah športne rekreacije.
Program nadaljnjega dela bo obširen. Pri sestavljanju pa pričakujejo nasvetov in pobud samoupravnih interesnih i skupnosti, organizacij združenega dela in drugih.
Dvorana in sejemski prostori Golovca vabijo!
R. U.
postaje opravlja za investitorja delovna skupnost skupnih služb Zdravstvenega centra Celje.
4.	Gradbeni odbor je sprejel okvirno finančno konstrukcijo in načelno opredelil tudi potencialne dodatne vire sredstev, ki bodo potrebna zaradi spremenjenih tem.
5.	V oktobru je treba dobiti mikrolokacij sko geološko poročilo za zdravstveno postajo in lokacijsko dovoljenje.
6.	Služba za varstvo pri delu naj izvede meritve emisije prahu na lokaciji bodoče zdravstvene postaje in pripravi poročilo kot za ropot.
7.	Na predlog projektanta je gradbeni odbor potrdil ureditev prostorov, ki so bili prvotno predvideni v podstrešnem delu, v kletnem traktu zaradi možnosti zmanjšanja stroškov.
8.	Na posebnem sestanku je treba v železarni določiti toplarno, na katero bo priključena zdravstvena postaja, ker sama nima pogojev za lastno toplarno (višina dimnika v bližini stolpnic).
PORT IN REKREACIJA
MEDOBRATNE ŠPORTNE IGRE
S področja športne rekreacije •so brez dvoma še vedno najbolj zanimive medobratne športne ' i-gre. Na teh igrah se redno skozi vse leto srečujejo obratne ekipe in posamezniki in to kar v. 16-različnih panogah. Tekmovanje gre proti koncu in so zato tudi posamezne prireditve vedno bolj zanimive, predvsem za tiste ekipe, ki se še borijo za najboljšo uvrstitev: v skupni uvrstitvi.
V jesenskem obdobju so se končale naslednje panoge: plavanje, ribolov, balinanje, nogomet, mali negomet.
gust Ivan 165 točk, 4. Centrih Jože 80 točk, 5. Luževič .Štefan 65 točk,“ 6. Grkmič Milan 50 točk, 7. Krmuzelj Darko 45 topk, 8. Sivka Martin 30 točk, 9. Škoberne. Martin 25 točk, 10, Kovačič Jože 25 .točk.
Ekipna uvrstitev:
1.	,Livarna, 2r Jeklarna, 3. Valjarna, ,4. OTIC 5.—6. Mehanska .obdelava,- 5.-6. El: energetski, 7. —8; Mehanična, 7.-8. Tovarna traktorjev.
Pričela je rekreacija v številnih športnih panogah. Urnik je bil sporočen
v »informatorju«
Rezultati v posameznih panogah: BALINANJE
- Tekmovanja se je udeležilo 6 e-PLAVANJE	kip:--Tekmovanje je potekalo v
Udeležba je bila skromna, saj - -dveh -kkupinah vsak z vsakim in se je udeležilo tekmovanja samo >" finalni del zauvrstitev od 1." do 6. 25 tekmovalcev in 1 tekmovalka. mesta.
Rezultati iz tekmovanja skupin:
Najboljši posamezniki:
Do 30 let moški — 50 m prosto:
1... mesto Razboršek Danilo. 0:31,7
Od 30—40 let moški — 50 m prosto: 1. mesto Tomažin Dominik 0:39;0
Nad. 40 let moški —. 50 na .prosto: 1. mesto Bajramovič Enver 0:34,2
Pri ženskah je brez konkurence .osvojila 1- mesto na ,50 m prosto Kavka Lidija.
Ekipna uvrstitev:
1.	El. energetski, 2. Mehanska obdelava, 3. Tovarna traktorjev,
4.	Jeklarna, 5. Uslužbenci, 6. OTK,
7.	Mehanična.
RIBOLOV
. .•Tekmovanja se je udeležilo 51 posameznikov in 8 ekip. Samo tekmovanje je bilo vzorno organizirano s pomočjo• »RD Voglajna«, vendar j e. bil ulov kljub vsemu sorazmerno Slab.
Najboljši posamezniki:
1. Plank Ivan 760 točk, 2. Bogdanovič Vlado 580 točk, 3. Ven-
Valjarna —- TT 9 : 7, Livarna — Valjarna 9 : 3, TT — Livarna 0 : 9, El. energetski -— Mehanična 9 : 0, El. energetski — .Jeklarna 9:1, Jeklarna 1— Mehanična 9 :5.
Finalna srečanja:
Mghaničha.—. TT. 9,: 1,. Jeklarna — Valjarna 9 :7, Livarna — El. energetski" 9 :7.
Končna uvrstitev:
1. Livarna, 2, Eh. energetski, 3. Jeklarna, 4. Valjarna,'5. Mehariič-na, 6. Tovarna traktorjev.
Livarni-so priborili 1. mesto naslednji tekmovalci: Drobne Albin, Gračner. Jvan in Rerpar Franc.
NOGOMET
Upoštevajoč število sodelujočih ekip in posameznikov lahko trdimo, da’ je nogomet še-vedno -najbolj, priljubljena .panoga od kolektivnih’ športov.
Tako je na tem tekmovanju sodelovalo 9 ekip in- nad 100-posameznikov. Tekmovanje, je bilo organizirano v spomladanskem in jesenskem delu, tako da so bile e-kipe deljene v dveh -skupinah, kjer je tekmovanje potekalo po
enoktožnem sistemu,, vsak z vsakim in finalni del za uvrstitev od 1. do 9. mesta.
Rezultati posameznih dvobojev:
I,	skupina:
Jeklarna — Mehanična 1:0, Uslužbenci — OTK 6:0, Jeklarna
—	OTK 3:0, Valjarna — Mehanična 4:2, Valjarna — OTK 5:2, U-službenci — Jeklarna 7:0, Uslužbenci — Valjarna 3:2, Mehanična
—	OTK 5:1, Uslužbenci — Mehanična 3:2, Valjarna — Jeklarna 4:1.
II.	skupina:
TT — Livarna 4:2, MO — El. e-nergetski 2:1, MO — Livarna 2:0, 1E. energetski — TT 2:0, El. energetski — MO 4:0, MO — TT 1:1.
I. skupina:	
L Uslužbenci	Točk 8
2. Valjarna	6
3. Jeklarna	4
4. Mehanična	2
5. DTK	0
II. skupina:	
1. MO	5
2. El. energetski	4
3. TT	3
4. Livarna	0
Končna uvrstitev:	
1. Uslužbenci, 2. Mehanska ob-	
delava, 3. El. energetski,	4. Va-
Ijarna, ‘ 5. Tovarna' traktorjev, 6. Jeklarna, 7.-8. Mehanična, 7.—8. Livarna, 9. OTK.
MALI NOGOMET
Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip. Kot v ostalih panogah je tudi tekmovanje v malem nogometu potekalo v dveh skupinah in finalni del.
PREPOROD
Rezultati posameznih dvobojev:
Valjarna — MO 4:1, TT — U-službenci 7:0,- Valjarna — Uslužbenci 6:1, MO — TT 1:1, Valjarna — TT 3:0, MO — Uslužbenci 13:5.
Livarna — Mehanična 2:0; El. energetski ||§ Livarna 1:1, Mehanična — Jeklarna 3:1, Jeklarna — El. enegetski 0:0, LivarnaJeklarna 1:0, -E1-. energetski — Mehanična 4:2.
I.	skupina:
1.	Valjarna
2.	MO.
3.	TT
4.	Uslužbenci
II.	skupina:
gg Livarna
2.	El. energetski
3.	Mehanična
4..	Jeklarna
REZULTATI FINALNEGA TEKMOVANJA
Livarna — Valjarna 3:1, Mehanska obdelava — El. energetski 3:2, Tovarna traktorjev—Mehanična 4—2, Jeklarna;— Uslužbenci 3:0.
Končna uvrstitev:
1. Livarna, 2: Valjarna, 3. Mehanska obdelava, 4. El. energetski, 5. Tovarna traktorjev, 6. Mehanična, 7. Jeklarna, 8; Uslužbenci.
Trenutno stanje v, ekipni uvrstitvi:	Točk
1. Elektro-energetski	127
2.-3. Valjarna	117
2.-3. TT	117
4.. Mehanska obdelava	110
5.. Uslužbenci	101
6. Jeklarna	92
7.. Livarna	89
8. Mehanična,	81
9. OTK ROKOMET	64 Í
te .Pred približnp. 3 .leti. se.je začela, uresničevati želja in potreba po ponovnem delovanju rokometne se.kcije y .Štorah. 2e takoj na . začetku so..se porajale težave, saj se nismo mogli vključiti v. tekmovanje y Koroško-Štaj erski ligi, ker smo, §c zbrali prepozno. Naslednje ieto nam je uspelo in na koncu tekmovalne sezone smo še uvrstili v sredino tekmovalne lestvice. Dotlej nismo1 imeli nobenega vodstva v sekciji, vendar nam je kasneje uspelo pritegniti ■k sodelovanju tov. Slavka Kokota kot trenerja.
Nov sistem tekmovanja nam je preprečil veliki skok — pravico sodelovanja na kvalifikacijah za vstop v Slovensko ligo, saj bi v pretekli -sezoni imeli realne možnosti osvojiti prvo. mesto.
-Na mesto, lige je bilo.predvideno odigrati štiri turnirje in pr-vouvrščena. ekipa bi si pridobila pravico sodelovanja na kvalifikacijah za vstop v Slovensko ligo. Nespretno in neodgovorno organiziranje turnirjev nas je ponov-
no. prikrajšalo, saj smo osvojili do tedaj odigrana dva .turnirja.
. Za vse te dokaj vidne uspehe dolgujemo hvaležnost našemu prizadevnemu trenerju tov, Rihardu Rataju. Nepredvidena poškodba ga je ločila od nadaljnjega delovanja v sekciji do konca tega leta; Vendar kljub vsem težavam, medtem smo ostali tudi brez predsednika, sekcije, nismo dovolili, da bi tako hudo stanje privedlo do razsula sekcije, Zadolžitve smp razdelili med, igralce in; kadarkoli smo imeli; .možnost, smo. organizirali prijateljske tekme,. ki. so nam služile kot priprava za novo. sezono in sodelovanje y regijski ligi. Tako smo odigrali 15 ..tekem, med katerimi sta bili dve mednarodni in sicer smo se .13. 8. 1977 pomerili, z ekipo ST. Stefan mesto, v bližini Ziiricha in 'slavili. zmago z , rezultatom 32 :18.
Na turnirju 1. 9. 1977 pa smo premagali prvoligaško ekipo Rimini (Italija) z rezultatom 16 :14. S temi tekmami in turnirjem smo (Nadaljevanje na 15. strani)
Obletnica velikega oktobra
PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V SEPTEMRRE
Topovi s križarke »Aurora« so v jutru 25. oktobra 1917 naznanili novo razdobje v zgodovini človeštva, pričetek Velike oktobrske socialistične revolucije. Pod genialnim vodstvom Lenina je vsezvezna komunistična partija boljševikov organizirala revolucijo proti buržoazno" demokratični in avanturistični oblasti Kerenskega, jo Strmoglavila in izročila oblast sovjetom. Prvič v zgodovini človeštva so delavci in kmetje vzeli usodo domovine v svoje roke in na razvalinah stare buržoazne oblasti pričeli graditi državo povsem novega tipa —socialistično državo. Oktobrska revolucija v Rusiji je globoko odjeknila po vsem svetu in ustvarila revolucionarno razpoloženje demokratičnih množic. Veliki oktober še danes, po 60 letih, pomeni vzpodbudo vsem zatiranim in izkoriščanim množicam v boju za svobodo, samoodločbo'narodov in v bori» za revolucionarne družbene spremembe.
PREPOROD ROKOMETA
(Nadaljevanje s 14. strani) želeli predstaviti našim gledalcem atraktivne nasprotnike, saj nam je bilo vsaj približno omogočeno spoznati moč in način igre v Švici in Italiji.
magali pri delovanju rokometne sekcije, posebno še trenerju Rataju in neutrudnem Tinetu Vebru. -Zahvala, velja tudi maloštevilnim gledalcem, ki so nam nemalokrat s Svojim bodrenjem po-
Ekipa »Kovinarja« in RK Rimini, prvoligaša Italije na turnirju v Štorah
1.	septembra letos
Novo tekmovalno sezono smo pričeli z zmago v Velenju z 9 goli razlike m na domačem terenu v drugem kolu RK Prebold premagali z dvema goloma razlike v zelo raztrgani in nervozni igri naših igralcev.
Upam, da mi je uspelo v tem kratkem članku grobo orisati delovanje rokometne sekcije in probleme, s katerimi’ se srečujemo. Rad bi se zahvalil v imenu igralcev vsem, ki so sodelovali in po-
magali pri doseganju želenih športnih rezultatov.
Pozivam vse ljubitelje rokometne igre, naj nas tudi v prihodnje bodrijo, mi pa še bomo potrudili oddolžiti se z dobrimi i-grami in rezultati. Pozivam tudi vse, ki bi želeli igrati rokomet, naj se nam pridružijo na treningih, ki so vsak torek in petek od 17.30 do 19. ure.
Tomo Majer
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD • Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno'— Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Ivačič Zdravko, Knez Peter, dipl. ing., Ocvirk Stane ing., Umnik: Mitja iur, Uršič Rudi, Zmahar Ivan — Odgovorni in glavni urednik: Ocvirk Stane ing., pomočnik urednika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
(Ta članek Smo uvrstili v časopis ob zaključku redakcije.)
Pričakovano izboljšanje proizvodnih in poslovnih rezultatov je v septembru nastopilo. Na pragu zadnjega četrtletja so dobri izgledi, da se stanje do konca leta se popravi. Ena značilnosti septembrskega dela je v nizki proizvodnji surovega železa zaradi izvajanja glavnega popravila visoke peči št. 2- na Jesenicah.
Elektroredukcijska peč v-: Štorah zaradi zastojev ni dosegla mesečno načrtovane proizvodnje. Zaostanek v zbirnem načrtu je že 10 %' in se bo v oktobru zaradi popravila plavža na Jesenicah, še povečal.
Pri proizvodnji jekla je obratovanje s štirimi pečmi v SM jeklarni na Jesenicah vzrok za proizvodnjo, ki je pod mesečnim načrtovanim poprečjem. Popravilo visoke peči- prinaša s seboj-kot posledico manjšo količino tekočega surovega železa in nižjo proizvodnjo. Popravilo globinske peči v valjarni bluming železarne Jesenice in obratovanje s potisno pečjo niso "bili pogoji za zmanjšanje velike zaloge ingotov, kar ni ravno vzpodbuda za povečanje proizvodnje jekla. Železarna Ravne je presegla-mesečni plan proizvodnje jekla za 2-% in so domala "ujeli tudi že zbirni- načrt. V -železarni štore so mesečni načrt presegli za 12 °/^ ¡n so že 4% nad načrtom za devet mesecev.
Blagovna proizvodnja je bila na ravni načrtovane količine in je zopet nad 60.00 ton. "
Povečana proizvodnja -v'hladni valjarni, ki je 'že’blizu načrtovanega-poprečja in dobra prodaj» izdelkov'višje stopnje predelave v vseh -treh železarnah, so druga značilnost za mesec september. V Železarni Jesenice so prvič v letošnjem letu dosegli pri blagovni proizvodnji poprečno načrtovano mesečno proizvodnjo in jo tudi presegli za 1 %. V železarni Ravne je znašala izvršitev 100 %’» v Železarni Štore pa 98 %. V železarni štore nimajo zadosti naročil za metalurško Htinb in zaostali so pri strojni obdelavi. Izdelali so pa 200 traktorjev iz česar lahko sklepamo, da je proizvodnja stekla, saj je to skoraj dvojna količina nasproti preteklim mesecem.
Proizvodnja predelovalcev je bila nekaj slabša kot v avgustu- in so skupno realizirali 92 Wk poprečnega mesečnega načrta. Mesečni plan so presegli v Tovilu/ostali so dosegli: Plamen 92%, Veriga 90 % in Žična 92 % plana.
Tretja in najbolj razveseljiva značilnost je, da je večina delovnih organizacij dosegla in presegla poprečne mesečno načrtovane vrednosti prodaje in da je v mesecu septembru letos prvič dosežena tudi skupno za SOZD Sž načrtovana vrednost eksterne realizacije. Posa-.mezne delovne organizacije so plan izvršile takole: železarna Jesenice 99%i Železarna Ravne 110 % ;in so prišli tudi do zbirne, za devet mesecev načrtovane vrednosti in železarna štore 96%; Pri predelovalcih samo v Verigi niso dosegli načrtovane vrednosti prodaje in so plan izvršili 97 %, ostali so mesečni načrt presegli, To vil celo za 32 %. Po devetih mesecih so nad načrtovano vrednostjo v Plamenu in Tovilu.
Mesečna realizacija izvoza je bila sicer boljša kot v preteklih mesecih, vendar kot skupen rezultat SOZD še vedno zaostaja za planom. Mesečni plan so realizirali v železarnah Ravne in Štore, med predelovalci pa edino To vil, ki se je v zbirnem rezultatu priključil kot drugi pozitivni, Plamenu.
Do vstopa v zadnje četrtletje letošnjega planskega leta smo izvršili 71% načrtovane količine in 78% načrtovane vrednosti proizvodov Slovenskih železarn, namenjenih izvozu.
Kar zadeva medsebojno oskrbovanje je po dobljenih podatkih delovnih organizacij nekaj nerazumljivo. Konec meseca septembra je tudi konec tretjega četrtletja in bi sklepali, da bi morali porabniki dati dobaviteljem že najkasneje doslej tudi podrobne specifikacije in naročila za svoje potrebe do konca leta. Res je, da predelovalci zaostajajo v izvajanju načrtovanih količin proizvodnje. Res je pa tudi, da so stalne pritožbe, da oskrba z vložkom ni zadovoljiva. Dejstvo je pa tudi, da znašajo za letos načrtovane količine dobav Železarne Jesenice skoraj 21.000 ton; po dobljenih podatkih je bilo do konca Septembra specificirano samo 14.546 ton.
Pri Železarni Ravne je specificirano celo 1.600 ton več kot je načrtovana količina za letošnje leto, pri železarni štore je pa od načrtovane letne količine 9.240 ton specificirano le 3.621 ton. Ne-specifioirano je torej štirikrat več kot znaša zaostanek proizvodnje predelovalcev. ■ -
Poprečno število zaposlenih 'je sedaj za 3 % večje, kot je bilo preteklo 1976. leto. Če primerjamo ta podatek s proizvodnjo jekla, ki je le 1 % nad lanskoletno, rezultat produktivnosti ni zadovoljiv, če primerjamo z dosežkom pri blagovni proizvodnji, ki znaša 104 % dosežene leta 1976, vidimo sicer, da je produktivnost boljša kot lani, vendar zaostaja za ciljem, odrejenim Z gospodarskim načrtom za letošnje leto. Prejšnja ugotovitev že vnaprej zmanjšuje uspešnost dosežka pri vrednosti prodaje, ki je sicer za 18-% višja kot leta 1976, vendar z velikim deležem je to rezultat korekture cen in manj izboljšanja strukture proizvodnje.
V vseh delovnih organizacijah so v izvajanju akcijski programi za- izboljšanje dela, kar ima svoj prvi odraz že pri septembrskih podatkih'. Zadnje četrtletje-že običajno popravlja rezultate prejšnjih in tako pričakujemo, da bodo v zadnjih treh mesecih letošnjega poslovnega leta mesečni načrti izpolnjeni.
Milan Marolt, dipl. ing.
KADROVSKE VESTI
V mesecu septembru so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
NOVI ČLANI NASE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
Kramperšek Marta, KV prodajalka, Smrečnik Dušan, KV kuhar, Milojevič Nedeljko, NK delavec, Kodela Stanko, PK žerja-vovodja, Belak Ivan, NK delavec, Zeme Ivan, KV mizar, Kraševec Alojz, KV strojni kalupar, Plav-čak Peter, NK delavec, Mitrovič Radovan, NK delavec, Bečiri Veh-bi, NK delavec, Verhovšek Vojko, KV avtomehanik, Ocvirk Ervin, NK delavec, Vengušt Andrej, KV strojni kalupar, Citakovič Mili-sav, NK delavec, Verhovšek Milena — štip., ekonomski tehnik, Zelič Franc, inž. varstva pri delu, Gajšek Branko, NK delavec, Šerc Martin, NK delavec, Volavšek Marjan — štip., NK delavec, Pihler Martin — štip., KV strojni ključavničar, Markovič Branislav, NK delavec, Lubej Matjaž, NK delavec, Žibret Drago — štip., KV strojni ključavničar, Kolman Peter, NK delavec, Planinčič Dobri-slav, NK delavec, Koren Karl, NK delavec, Vukovič Milenko, NK delavec, Lisec Branko, KV mehanik kmetijskih strojev, Ocvirk Milica, NK delavka, Omerovič Huso, NK delavec, Selmani Isa, NK delavec, Berghavs Silvo, NK delavec, Bevc Stanko, NK delavec, Zarič Slavoljub, KV avtomehanik, Tratar Stanislav, PK vulkanizer, Felicijan Valentin — štip., KV rezkalec, Kavčič Marija, KV strugar, Hočevar Kristijan-Ervin, NK. delavec, Matkovič Josip, strojni tehnik, Azemi Azis, NK delavec, Klinar Zvonko, NK delavec, Podvorica Sharif, NK delavec, Bogdanovič Čedomir, NK delavec, Grdina Bojan,* NK delavec, Podvorica Hakif, NK delavec, Vodišek Marija, NK delavka, Kantužer Marjan, NK delavec, Golež Cvetko, KV mehanik kmetijskih strojev, Goleč Martin, NK delavec, Mlakar Franc, NK delavec, Kokalj Rajko, KV avto-elektrikar, Arzenšek Srečko — štip., PK rezkalec, Tržan Marjan, NK delavec, Hrastnik Jakob, NK delavec, Kovačič Franc, NK delavec, Kragelj Marjeta, NK delavka, Zorko Boris, NK delavec, Pisanec Dušan — štip., KV strugar, Kink Milan — štip., NK delavec, Križan Jožica, KV natakar, Pelko Matilda, NK delavka, Hajdarevič Ramiž — štip., KV strojni ključavničar in Mešinovič Alaga, NK delavec.
SAMOVOLJNO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZICUO
Zivič Ljubinko, KV strugar iz obdel. valjev; Zgonec Jožef, NK delavec iz obdel. litine; Devetak Marjan, KV strugar in Bincel Anton, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice; . Peček Franc, NK delavec in Drovenik
Branko, NK delavec iz valjarne I; Čanžek Milena, NK delavka iz gost. enote; Bele Avguštin, PK premikač, obrat transport; Tepeš Rudolf, NK delavec iz. valj. II; Zemljak Marko, KV strojni kalupar, Avdič Šemso, NK delavec, Kasapovič Nenad, NK delavec, Došen Jovo, KV ključavničar, vsi iz livarne II; Jesenšek Dušan, KV obratni elektrikar, elektro obrat; Brkič Smajil, NK delavec iz livarne I; Kelani Elmi, NK delavec in Potočnik Ivan, PK sinte-rist iz elektro plavža; Kučiš Jože, NK delavec iz TT-montaža; Pro-silovič Stanko, NK delavec in Škoberne Karl, PK varilec iz TT-mehanska obdelava, Prevolšek Franc, NK delavec iz priprave za livarno II in Halužan Franc, PK čuvaj iz nadzorne službe.
IZ JLA SO SE VRNILI
Pirkmajer Marko, komercialni tehnik, TT-konsignacija.
Zaradi negativne ocene v poizkusni dobi je odšel
Predojevič Tihomir, NK delavec iz valjarne II.
Zaradi odpovedi delavca sta odšla
Štancer Anton, PK voznik viličarja iz livarne II in Petek Bogdan, KV klepar iz mehanične delavnice.
Zaradi rednega šolanja sta odšla
Kerš. Jurij, KV strugar iz obdel. litine in Zagoričnik Gorazd, strojni tehnik v TT.
Redna odpoved
Lupše Ivan, KV avtomehanik iz livarne II.
Po lastni želji sta odšla
Muminovič Jusuf, NK delavec iz livarne II in Plavčak Stanislav, KV ključavničar iz jeklovleka.
Spora :umno z delovno organizacijo sta odšla
Pukmajster Irena, ekonomski tehnik, komerciala in Perc Marjan, strojni tehnik iz jeklovleka.
Po izteku pogodbe
Veselak Bogdana, prodajalka iz gostinske enote, Plazar Slavko, elektrotehnik iz gostinske enote in Vodeb Zlatica, NK delavka iz gostinske enote.
NARAŠČAJ
V DRUŽINI SO DOBILI
Zečiri Redžep, iz jeklarne II, Kolman Ivan iz odd. kontrole kakovosti, Gajšek Branko iz jeklarne II, Zimšek Jože iz obdel. valjev, Novak Franc, odd. kontrole kakovosti, Malgaj Ivan in Pušnik Franc iz obrata transport, Vogrinc Mihael iz livarne I, Tim-pram Milan in Pantner Anton iz mehanične delavnice, Ščurek Boris iz obrata za vzdrž. transp, na-
prav, Kos Iztok, MO — orodjarna, Malgaj Anton, MO-litina, Pavič Asim, livarna I, Krivec Srečko, energetski obrat.
Na novo življenjsko pot so stopili
Svetelšek Roman iz mehanične delavnice, Matej čič Ivo iz tov. traktorjev, Vidakovič Mile iz e-lektroobrata, Pejičič Bogdan iz o-brata transport, Kolar Marjan iz mehanične delavnice in Tomšič Vlado, MO orodjarna.
V mesecu septembru so se komisije za kršitev delovnih obveznosti pri TOZD I, TOZD II, TOZD ViT in Tovarne traktorjev sestale 4-krat in obravnavale 24 primerov kršitev delovnih obveznosti.
HUJŠE SO PREKRŠILI DELOVNO OBVEZNOST
1.	BELE Avgust, transportni o-brat — dne 2. 7. 1977 neopravičeno izostal — javni opomin
2.	MEŠINOVIČ Zijad, transportni obrat — dne 2. 7. 1977 neopravičeno izostal — javni opomin
3.	BLAŽIČ Spasoje, mehanična del. — dne 21. 6. 1977 neopravičeno izostal — javni opomin
4.	JEROVŠEK Vladimir, elek-troobrat — dne 23. in 24. 6. 1977 zapustil delovno mesto — javni opomin
5.	PAHOLE Alojz, valjarna II — dne 6. 7. in 6. 8. 1977 neopravičeno izostal — javni opomin
6.	GOLEŽ Hinko, valjarna I — dne 30. 7. 1977 neopravičeno izostal — javni opomin
7.	NAJDENIK Vinko, valjarna I — dne 21. 7. 1977 neopravičeno izostal — javni opomin
8.	PERGAMOŽ Jože, jeklarna I
—	dne H. 8. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin
9.	JAKOVLJEVIČ Milan, valjarna I — dne 3., 22. 8. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin
10.	PEER Jože, valjarna II, — dne 17. 6., 18. 7. in 23. 8. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin
11.	GAJŠEK Jože, jeklarna I — dne 9. 6., 11. 6. in S. 8. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin
12.	STIPLOVŠEK Branko, livarna II — dne 21., 22. 4. 1977 zapustil delovno mesto — javni o-pomin
13.	PUŠNIK Ivan, livarna I — dne 16. in 17. 6. 1977 neopravičeno izostal z dela — javni opomin
14.	BELE J Marjan, tovarna traktorjev. — dne 15. in 16. 7. 1977 neopravičeno izostal z dela
—	javni opomin
15.	PODGORŠEK Martin, tovarna traktorjev—- dne 8. 7. 1977 neopravičeno izostal z dela; dne
21.	3. 1977 imel v omari novo črpalko za hidravliko, javni opomin
Pravna služba
UPOKOJENI
Redno je bil upokojen s 30. 9. 1977.
Podplatan Milica, rojena 21. 1. 1926, stanujoča Hruševec 45, Šentjur, se je zaposlila v naši delovni organizaciji leta 1954 v finančnem sektorju kot materialni knjigovodja, kasneje je opravljala delo na delovnih mestih obratovni knjigovodja, analitik II, od leta 1973 do upokojitve pa kot »analitik«.
S 30. 9. 1977 je bila redno upokojena.
Dečman Mihael, rojen 28. 9. 1918, stanujoč Štore 74, Celje, je bil zaposlen v Železarni Štore od leta 1941 do 1943, ko je odšel na odsluženje vojaškega roka, nato pa od leta 1945 v jeklarni, kjer je delal na različnih delovnih mestih (zakladalec, vzdrž. dodat, kurjave, skupinov. čistilnice). Od leta 1975 pa do upokojitve je delal v valjarni I kot skupinovodja čistilni-
Bikovšek Andrej, rojen 16. 7. 1927, stanujoč Svetelka 29, pošta Dramlje, občina Šentjur, se je zaposlil v livarni sive litine 1958 na delovno mesto kalupar-livar, kjer je delal do leta 1968, od takrat dalje pa je bil v livarni I na delovnem mestu jedrar, livar-jedrar vse do upokojitve.
Z 9. 9. 1977 je bil invalidsko u-pokojen.
Želimo jim, da bi še mnogo let uživali zasluženo upokojitev.
ce.
Drobne Zdenka