SALON 01 54013 72 FAKS 01 540 32 87 '” SERVIS 01 524 82 90
SUBARU ^ SUZU
‘‘SREDNJA
p j g
21. KIMAVCA 2(XX)
m
rf^m
PDEICIJSNE PDSIIUE L ZAGORJE: 03/56-61-01)2 l •21-102 j ■41-602 J
1R80VUE: 03/56-21-102
RRASININ: 03/56-41-602
RAOEČE: 03/56-81-002
EITIJA: 01/83-83-142
PROME[NEINFORMACIJE:03/56-64-420
TANI: 0609/61-63-40
0600/63-31-0?
\ ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE):
Uvodnik
Do konca olinpijskih iger nas bodo piskajoči, doneči in cvileči gospodje, ki tekmujejo za poslanske pl(j)ačke več ali manj pri miru pustili. Morda jih bosta modrost in vsesvetovni olimpizem navdahnila, da se bodo za naše glasove potegovali s poudarjanjem kaj bodo oni naredili, da bomo mi boljše in lepše živeli, ne pa si podlo metali očitke kaj-kdo-da-je-bil, kakšen političen pedigre da ima in ostale floskule... Da bodo združili znanje in deželo v Indijo Koromandijo popeljali. In obljubili, da se ne bodo v gospodarstvo mešali, temveč dobre pogoje ustvarili, da se bo le-to svobodno razvijalo. To bo v prihodnosti.... Daljni...
Ne morda tako, da po novem, od 8.9.2000 dijaki in študentje minuto interneta plačujejo skoraj dvakrat več kot drugi uporabniki!
In s tem so se strinjali minister za šolstvo, za znanost, skratka vlada... in seveda Marjan Podobnik!
Se malo ideologije: "Sile kontuiniteteje treba uničiti, pa Jv 1 naj stane kar hoče", je rekel in žlahto nad državne ZD RADEČE: 03/56-88-20Z /rJ N uradnike poklical
j Viš ga viš, kaj pa BDP? O tem ne bodo, ker se le nekaj ZD RRASININ: 03/56-44-006 f| A J njih na to latovščino spozna... Najbrž bodo še kaj
banalnega spustili...
Brez konfliktov bi nekateri že pogoreli...
MM
Kje je kaj:
<4> POTRTAHIŠAVTRBIMH <7> KŠEfTI
<«> VALVASORJEVI VEČERI KOMI
INTERVJU S SILVOM OBERČKALOM
<S> NA OBISKU PRI SOBNICI TATJANI IMEN
A€> KOŠARKA 1» BANKA ZASAVJE Z ROKO V ROKI
<40? USTANOVLJENA NOVA STRANKA
NASLEDNJIČ IZIDEMO VRED VESOLJNIM POTOPOM (beri: VOLITVAMI)
- 5. OKTOBRA 2000///
.V-	.-
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično),
Fanči Moljk (Miš maš), Igor Gošte, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik, Laško' Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.159,00 SIT, II tromesečje 1.701, OO SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
21. KIMAVCA 2000
r-	,
J. U J J f. U Ti J . U
TISKOVNA KONFERENCA O PRIZADEVANJIH UPRAVNE ENOTE ZAGORJE
Vodja upravne enote Zagorje Vladimir Kojnik in njegovi sodelavci so v če trtek, 14. septembra 2000, na tiskovni konferenci seznanili javnost z vrsto zadev, povezanih z njihovim delom na področju denacionalizacije, o težavah in problemih, pa tudi uspehih na tem področju ter o drugih aktualnih dogodkih v Upravni enoti Zagorje.
Zaposlenih imajo osemindvajset ljudi, ki se po svojih najboljših strokovnih močeh trudijo ugoditi strankam in reševati zadeve iz svoje pristojnosti
hitro in kvalitetno.
Vzrok za sklic tiskovne konference je po besedah vodje bil ta, da je zadnje čase veliko govora o delovanju sistema državne uprave in so se marsikatere zadeve pri odvračanju odgovornosti in bremen preložile na ramena Upravnih enot.
Največ je tekla beseda v zvezi z denacionalizacijo. V zagorski enoti se pohvalijo predvsem s podatkom, da imajo rešenih 75 % zadev s tega področja in so s tem daleč pred
POTRTA HIŠA
... m memonam ...
...prišlo mi je na misel, oh, ti hohštapleraj...napaki se vedno mudi... takšni pogovori s samim seboj ali kadar na glas razmišljam, pišem tudi govorim o tem, kako lepo bi bilo staro mestno jedro Trbovelj, ta, v arhitektonskem smislu in v slovenskem merilu (do nedavna še) neokrnjeni biser nad biseri, obnoviti in postaviti na zadovoljstvo meščanov peš cono, kavarne, lokale, kakšno galerijo, turistično informacijski center in še sto in sto njim podobnih problemov - takrat s tem seveda ne mislim, da ga je treba podreti!!! Toda, kot je videti, jesenska megla nad Zasavjem polno zaseda prazen prostor v glavi neke mumije na vrhu piramide?, nekega netolerantnega masona? Le kdo je ta in komu so dana toooolikšna pooblastila, da lahko z enim samim podpisom zapečati usodo nečesa, pa tudi če je to zanj „samo„ hiša. Laična diagnoza tega bolezenskega sranja nam da vedeti, da Staro mestno jedro Trbovelj z izginotjem te hiše, ki je stala v idealnem kompleksu z ostalima dvema zgradbama, ni in nikoli več ne bo tisto, kar je bilo do danes... na žalost ...In karje še bolj tragično - porušena je duhovna harmonija starega mestnega jedra!! Ob vsem zapisanem torej v nebo kar samo od sebe kriči vprašanje, kaj za frdamana smo trhoveljčani s tem kriminalnim dejanjem pridobili!!?? Molk ... Ja, prej izgubili, se strinjam! Tako je, gledano skozi prizmo prihodnjosti, ta rušitev mnogo več kot le golo kriminalno dejanje. Kot slab primer takega početja naj omenim, pogled v zgodovino, kako so na istem tigu naši predniki umakniti fascinanten spomenik Žrtvam prve svetovne vojne, (stalje čez most pred današnjo trgovino Klečka), za katerim pa se je vsaka sled izgubila nekam na Dolenjsko. Škoda. Poprave ni. Kako bi bilo, če bi bilo, da bi današnji prebivalci nekoč rudarskega imperija le imeli malo več posluha, in bi takih bedarij ne počeli več. Se vam tudi dozdeva, da jih je bilo storjenih že (mnogo) preveč. Po tem uvodu se ni več čuditi, kako da ob vseh prilikah po in preimenovanja trboveljskih ulic, ni nihče pomislil na korenine in ljudi, ki so pravzaprav„krivi„ da so danes Trbovlje mesto, in ne kakšna pozabljena vas pod Javorjem.
Thonhouser, Holubar in Maurer pa so gotovo prva tri imena, ki si kaj takega zaslužijo. Če ne še kaj več, kot npr kakšnega spomenika. Ideja sploh ni slaba ...Kontra temu bastardu pa naj zapišem sledeče. (Spet) iz Velenja. Tam so si pred nekaj leti omislili projekt, takrat za marsikoga futurističen, ki pa je danes, v veliko veselje obiskovalcev, več kot uspešno realiziran. Zahvaljujoč ljudem, ki so imeli pri snovanju Muzeja rudarstva na slovenskih tleh pred seboj zagotovo popolnoma jasen cilj. Namreč, ohraniti da!preteklih časov današnjim, še bolj pa prihodnjim rodovom. In verjemite, muzej je še kako vreden vsakega ogledu!! V opuščenih jamskih rovih „Starega šalita,, so
postavili čisto zaresen muzej, knapom in knapovščini v čast in ponos. Slovenskim knapom. Tudi trboveljskim! Od prijaznih in nabritih vodičev, knapovske malice, muzejskega dela, ki, to omenjam mimogrede govori tudi o zasavskih knapih,
drugimi. Tudi ostalih 25 % nerešenih primerov ne bo predstavljalo večjih težav. Želeli bi si le resnejši odnos Odškodninskega sklada. Ne glede na to, daje predviden rok za zaključek teh zadev do konca leta, bo trajalo dlje, saj postopki, ki so pričeti, ne zastarajo in stranke imajo možnosti pritožbe.
Uradne ure so usklajene z Uredbo vlade, vendar želijo povedati, da vrata njihovih pisarn niso nikoli zaklenjena in sprejemajo stranke tudi izven tega časa. Nikogar še niso odslovili, pravijo.
Po vsem povedanem sodeč, je delo Upravne enote Zagorje na zavidljivi ravni in rezultati, ki iz tega izhajajo, niso zgolj slučajni.
MAH
multivizijske predstavitve zgodovine rudarjenja in s tem povezanega razvoja mesta Velenje, trgovine s spominki, izredno domiselne postavitve likovnih
del. ..Zataknilo se je „le„ pri starem rudarskem stanovanju! Teh pa v tem mestu na žalostni več. Pa so se zmisiili!! V kompleksu Muzeja so na novo in na hitro postavili muzejsko stanovanje. Sicer s suhomontažno kombinacijo gips plošč, pa vendar. Čez gips plošče so udarili star valcnvzorc, dodali kolmkišto, šporhert, divan, zibko, špegu, zakonsko posteljo in bugeca v kot. Nobena umetnost In že veselo služijo ... Mi v Zasavju pa takšna stanovanja (in še kaj*) imamo, pa se nam, kot da se jih sramujemo, že kolca, da jih podremo... Glikauf...
* Rudarska pot, ki zajema ogled rudarskih kolonij, krušnih peči, gred, žabjevaškega parlamenta, ureditev gostilne po modelu iz preteklih časov, kjer dobi popotnik knapovsko malico, funšterc, akacijino potico, jetrnico, mmm...,pokazati turistom stranišče na štrbunk, zakaj pa ne!?? pa stare ganke, jih popeljati k mozaiku Delavskega doma, obnovljenemu Drajeršohtu, temu lepotcu, ki mu na slovenskih tleh ni ravnega, z ocvetličeno okolico, kjer se gostom opiše nastanek in razvoj rudarjenja, njegovo impozantnostpa osvetliti za nočne oglede, uredili bi parkirišča, v mašinhauzu rudarski muzej, potem je tukaj še „Ajnzer„ pa prevoz z lokomotivo po jami, ki bi bil kombiniran z ogledom delovišča, improviziranega posebej v te namene, in da ne omenjam turističnih objektov, ki so zajeti v vizijo razvoja turizma pri nas ob zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik... tukaj je še Lovski gradič (omeniti povezavo naše doline z Knezi celjskimi), Grah kova hiša, Njiva, Terezija, Počivavškovina, muzej, kmetije, gorske postojanke posejane na obronkih zasavskega sredogorja, ogled narodnega parka „Kum„ kamor bi veljalo v prihodnjosti postavitvi panoramske kamere -.namenom reklamiranja zelenega zasavskega sredogorja in njegovih pešpotijpreko nacionalne TV, tu so še Čebine, pa še pa še Toda to je pa že nekaj, kar je skregano z logiko tistih, ki s podpisom podirajo, kar je narodovo bogatsvo...ako nam ne bodo vsega prej podrli ... Glikauf!
Jože Ovnik
.uTLTirvh rrc r.
21. KIMAVCA 2000
Trenutki za naj-filme
V torek, 5. septembra se je že pričela sezona filmskih gledališč v sezoni 2000/01. Že 136. film po vrsti se je odvrtel za gledalce, ki so morda filmsko zahtevnejši ali ki v urah običajnih filmskih predstav ne utegnejo v kino. S fdmom Trenutek odločitve režiserja VVilliama Friedkina so prisluhnili ameriškemu trilerju, ki slovi tudi po izvrstnih igralcih: Tommyju Leeju Jonesu, Samuelu L. Jacksonu, Benu Kingsleyu in drugih. Odslej pa bo filmsko gledališče utečeno potekalo vsak prvi torek v mesecu ob 21. uri v KC DD Zagorje. Na voljo bodo razne filmske zvrsti, z bolj in manj znanimi, a uspešnimi igralci; seveda v najnovejših in najbolj aktualnih filmih, ki burijo in
razveseljujejo gledalce.
Po besedah direktorja KC DD Zagorje Nandeta Razborška, so veseli povpraševanja po filmskih predstavah in ob koncu leta izdelajo tudi statistiko najbolj gledanih filmov. Doslej, torej do meseca septembra, pa je bilo največ zanimanja za film Ameriška pita režiserja Paula Weitza, kjer gre za aktualno hollywoodsko komedijo in si jo je v zagorskem kinu ogledalo kar 498 obiskovalcev. Na drugem mestu so največ zanimanja
pokazali za ameriški pustolovski film režiserja Michaela Apteda: James Bond 007 - Vse in še svet, ki si gaje ogledalo 282 gledalcev. Na tretjem mestu pa je slovenski film režiserja Janeza Burgerja: V leru, ki si ga je ogledalo 266 gledalcev in ki je bil ob slovenskem kulturnem prazniku predvajan brez vstopnine. Iz sporeda filmskih gledališč pa se z največ gledalci ponaša ameriški film: Globoka modrina, iz žanra srhljivk, ki ga je režiral Renny
Harlin in si ga je ogledalo 343 gledalcev. Za zagorski kino dokaj spodbudno zanimanje za filmske predstave, saj so mnogi filmi predvajani takorekoč "pred-premierno", ko torej šele pridejo na spored domačih in svetovnih
Kanga si bo v zagorskem kino možno predpremierno ogledati že v torek, 12. septembra ob 18. in 20. uri. Vstopnice po 500,00 tolarjev torej veliko obljubljajo -privoščite si kdaj kino ali vsaj filmsko gledališče, četudi
Film? Gledališče? Mogoče, a še v stilu poletnih romanc.
kinopredstav. Znani in skoraj ponavadi filme spremljate zgolj
tudi razvpiti korejski akcijski prek televizije.
film SHIR1 režiserja Jagyuja_____________________P.R., slika: Tomo Brezovar
Pestra kulturna sezona
V kulturnem centru delavskega doma Zagorje ob Savi že vrsto let skrbi jo za pestre predstave gledališkega abonmaja in zanimive slikarske razstave.
Za sezono 2000/01 so za okvirne predstave gledališkega abonmaja (ki jih je skupno pet ter skupno stanejo 7.000,00 SIT; za upokojence pa 6.000,00 SIT ter za dijake in študente po 5.000,00 SIT) predvideli:	komedijo
Georgesa Feydeaua: Gospod gre na lov v izvedbi MGL; moderno dramo Samuela Becketta: Čakajoč na Godota v izvedbi SNG Ljubljana; smešno dramo Paule Vogel: Kako sem se naučila voziti v izvedbi PG Kranj; sodobno odrsko delo E.E. Schmitta: Libertinec (Razuzdanec) v izvedbi PDG Gorica in mojstrsko dramsko uspešnico Toma Stoparda: Prava stvar v izvedbi SLG Celje. Kot ugodnosti v KC DD Zagorje pravijo, da podjetja, zavodi in društva za številčen nakup abonmajskih vstopnic dobijo vsako deseto vstopnico zastonj. Zainteresirate se lahko do 10. oktobra, glede na ugodnosti in privlačen program, se vsekakor splača. Gledališki abonma sofinancirata Ministrstvo
za kulturo. Občina Zagorje, ZKO Zagorje.
Da je program gledaliških predstav v okviru gledališkega abonmaja zgolj okviren pa pravijo zato, ker si vsako sezono pridržujejo nekaj pravic za spremembe, vsaj glede na to, če so predstave določenih gledališč scensko ali kako drugače prezahtevne za gledališko dvorano zagorskega delavskega doma. Kot je še dejal prof. Nande Razboršek, direktor KC DD Zagorje, pa je abonma sorazmerno uravnovešen: resen in zabaven, razkošen in komornega značaja, da ustreza raznoliki publiki in raznoterim razpoloženjem. Z gledališkimi predstavami za izven niso posebej presenečali, v program so uvrstili gledališko igro trboveljskega mladinskega	gledališča
SVOBODA v režiji Nande Guček: PAHLJAČA italijanskega dramatika Carla Gouldonija, po vsej verjetnosti pa bo še do konca letošnjega leta na sporedu tudi
Partljičevo dramsko delo v izvedbi gledališčnikov z Mlinš. Prvo predstavo v okviru gledališkega abonmaja si bo mogoče ogledati že v ponedeljek, 23. oktobra ob 19.30 uri, ko bo na sporedu MGL in Gospod gre na lov: G. Feydeauja. Publiki je menda vseeno ob katerih dnevih so na sporedu gledališke predstave, zato tudi organizatorji niso izrecno vztrajali, da so te ob četrtkih, včasih pač tudi gledališča temu težko ustrežejo.
Kot je še omenil prof. Nande Razboršek, bodo v avli KC DD Zagorje tudi več razstavljali akademski slikarji in med temi se bosta predstavila Andrej Pavlič iz Ljubljane in Goce Kalajdžiski iz Celja. "Menim, da imajo ljudje radi likovnost," je še dejal prof. Nande Razboršek, "in z zanimanjem spremljajo, kaj se v likovnosti dogaja. Kot pri petju, tudi slikarstvo ponuja ugodje in včasih tudi vzgojni naboj ali kulturni užitek. Slike znamo najmanj brati, ker ni besed, ki bi razlagale, ampak se sami znajdemo s simboli, linijami,... na sliki." Dodal je še, da si želijo še več zanimanja za likovne razstave in druge kulturne prireditve.
Oh; ta-suša!
Ali se je letos vaš dopust dopolnjeval s sušnimi dnevi in ste se zato vztrajno namakali v morju, na bazenih ali v rekah? Iz podatkov Hidro-metereološkega zavoda v Ljubljani je bilo namreč letošnje poletje eno najbolj sušnih v zadnjih desetih letih. Ekstremno vročih dni je bilo relativno malo, zato pa je bilo več dni, ko je bila temperatura dokaj visoka in s tem v zraku pomanjkanje vlage. Po avtomatski merilni postaji v Hrastniku je bilo najtopleje 19. avgusta: 37,8 stopinj Celzija, najhladneje pa 26. januarja z minus 14 stopinj Celzija. Ana Žust iz Agrohidro-meteorološkega zavoda v Ljubljani je povedala, da je bila razporeditev padavin vse do septembra precej drugačna kot prejšnja leta, saj je suša vplivala na manjši pridelek ne le v Prekmurju, ampak tudi v Zasavju. Sploh gre za manjši pridelek pšenice in koruze. Sušo so ocenjevali tudi po posameznih občinah, v povprečju pa je bilo že od marca dalje manj padavin.
RR.
21. KIMAVCA 2000
jr,— ^
j. u J J
f? unrr.
MARKO JERIČ MED ZLATIMI MATURANTI
V prejšnji številki Zasavca smo brali o uspehih trboveljske gimnazije, med katere sodijo tudi štirje zlati maturanti. Tokrat smo se pogovarjali s petim, zlatim maturantom Markom Jeričem, ki
~ ~ i
■
pa je obiskoval celjsko gimnazijo. Doma je z Dola oziroma iz Hrastnika. "Pred sedmimi leti smo se preselili v Hrastnik, vendar sem osnovno
šolo končal na Dolu pa tudi prosti čas preživljam tam, saj v sezoni vsak dan treniramo rokomet...," pripoveduje zgovorni, 190-centimetrski levi, zunanji igralec. Torej ni cele popoldneve preživel s knjigo?
"Pomembno je sprotno učenje. Največ pa sem "odnesel" v šoli pri predavanjih profesorjev. Odličen uspeh na maturi pa se mi je zdel celo lažji kot v posameznih letnikih, saj smo vsake tri tedne pisali pregledne teste..." Markova izbirna predmeta sta bila biologija in zgodovina, čeprav mu ležijo tudi jeziki. Ko so dobili na šoli obisk iz Oxforda, je sodeloval pri predstavitvi šole, kraja in Slovenije še z drugimi petimi sošolci. Projekt so odlično opravili in trije od te ekipe so tudi zlati maturanti.
In kako je bilo v soboto, 2.septembra v Ljubljani, na
slavnostni podelitvi maturitetnih spričeval in pohval? Ob 13.30 so imeli v Križankah generalko za večerno slovesno predstavo, ob 17.uri pa jih je na Brdu sprejel predsednik države Milan Kučan. "Predsednik nas je presenetil s svojo duhovitostjo, natančnim poznavanjem različnih področij in sproščenostjo. Ko sem mu povedal, od kod sem, je
mednarodno pravo in diplomatski stiki in da se odpirajo z vstopom v EU še druge možnosti zaposlitve, je dejal: "Ja, res je. Si pa lahko s pravom tudi predsednik države..."
Večerna prireditev v Križankah, ki je imela naslov Globalizacija in identiteta, je poudarjala moč znanja. Marko
P 0 n V E! I E!
Za izjemen uspeh pri maturi
pohva I o
aturo
vprašal, če sem se v otroških letih kaj kopal v Bobnu, hrastniškem potoku. Takoj je uganil, da bom študiral pravo. Ko sem povedal, da me posebno privlači
meni, da lahko v procesu globalizacije sodelujejo tudi manjši narodi pa tudi vsak posameznik.
Fanči Moljk
Zasavski muzej Trbovlje je v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem Slovenj Gradec postavil njihovo gostujočo razstavo o drogah z naslovom Ne!
	
Ne, hvala!
Droga - cigareta, kava, tableta, alkohol, mamilo so sredstva, ki zaradi svoje kemične sestave različno
"NE! NE, HVALA !"
vplivajo na človeka in spreminjajo njegovo osebnost ter so vzroki številnih stisk.
Vzporedno z razstavo, ki bo odprta do 14. oktobra 2000, bodo organizirane tudi okrogle mize. V sredo, 20. 9., na temo Živeti brez drog in z njimi, 27.9. o prepovedanih drogah v povezavi s kriminalnimi dejanji, 4. 10. bo pogovor z ozdravljenim zasvojencem Domnom Novakom in v sredo, 11.10. bo tekla beseda o problemih alkoholizma.
Rdeči križ Trbovlje, Lions klub Brin Trbovlje, Občina Trbovlje in Zasavski muzej Trbovlje so v septembru našli skupni jezik in se povezali na projektu storiti nekaj več za preventivo. Če bo to preprečilo le enemu od otrok, da ne bi postal odvisnik, so storili veliko.
Za starše otrok višjih razredov osnovne šole so pripravili petsto kuvert z vsebino, kijih bo seznanila
s stvarmi, ki jim še niso poznane v zvezi z drogo, alkoholom, tobakom. Kuverte bodo po šolah izročili staršem.
Skrajni čas je, da prebivalci Zasavja prenehajo zatiskati oči pred problemom drog, kije že kar nekaj časa prisoten in se nezadržno širi. Letos je terjal štiri mlada življenja (Trbovlje, Hrastnik) in starostna meja odvisnikov se zastrašujoče niža.
Menda ni treba posebej poudarjati, da so vsi Zasavčani več kot dobrodošli na razstavi.
MAH
TRBOVLJE
SLOVENIJA TEL 00/01
Podjetje Inter marketing d.o.o. iz Ljubljane, ki ima najdaljšo tradicijo izdajanja poslovnih imenikov v Sloveniji, je letos že enajsto leto zapovrstjo pripravilo poslovni telefonski imenik, ki je na voljo v knjižni obliki, na zgoščenki in internetu na naslovu rumenestrani.intermarketing.si.
Najnovejša izdaja poslovnega imenika SLOVENIJA TEL 00/01 na zgoščenki uporabniku omogoča izbiro prikaza menijev, pomoči, zaslonskih opisov iskalnih polj in šifranta dejavnosti v angleškem jeziku, enako pa velja tudi za namestitev samega programa. Tako je poslovni imenik SLOVENIJA TEL 00/ 01 uporaben tudi v mednarodnem okolju in prav primerno darilo za tujega poslovnega partnerja.
SLOVENIJA TEL 00/01 vsebujejo podatke o približno 78.000 poslovnih subjektih s celotnega družbenega in gospodarskega področja, kot so imena subjektov, naslovi, telefonske, telefaks, mobitel številke, imena kontaktnih oseb, število zaposlenih, leto ustanovitve, žiro računi, internet naslovi itn., na zgoščenki pa tudi prikaz njihovih lokacij na zemljevidih dvaindvajsetih slovenskih mest ali zemljevidu Slovenije. Poslovni imenik na zgoščenki omogoča še izpis naslovov izbranih subjektov za pošiljanje pošte (na nalepke, dopise ali kuverte), shranjevanje seznamov izbranih subjektov za kasnejša poizvedovanja in izpise, izvoz naslovov, telefonov, telefaksov in elektronskih naslovov izbranih subjektov v datoteko za vključevanje v urejevalnike besedil, iskanje poljubnih lokacij na zemljevidih dvaindvajsetih slovenskih mest in zemljevidu Slovenije, prikaz logotipov in ostalih reklamnih oglasov poslovnih subjektov in namestitev na mrežni strežnik in delo na mreži.
Poslovni imeniki SLOVENIJA TEL 00/01 v knjigi se nahajajo v vseh poslovnih enotah Pošte Slovenije, kjer so na voljo za uporabo.
OBNOVILI SO DOM PARTIZAN IN OKOLICO
Zveza športnih organizacij Trbovlje je zadnja tri leta poskrbela za precejšnja obnovitvena dela v domu Partizan (bivši Sokolski dom) in njegovi okolici. Dom je skupno z urejeno okolico dobil novo podobo. Urejena in opremljena so igrišča, vsa okolica asfaltirana, tovarna Helios pa je poskrbela s svojo podarjeno barvo za nov oplesk Doma.
Pri izvedbi del so s finančnimi in drugimi sredstvi pomagali Občina Trbovlje, Olimpijski komite, tovarna Helios in drugi.
IL
SEPTEMBRSKE OBRTNIŠKE NOVICE
Hrastniške Obrtniške novice, ki jih je pripravila sekretarka Jolanda Gobec, posvečajo prvo stran zakonu o postopnem zapiranju rudnika. V povzetku poudarja, da so ukrepi naravnani v razvoj in bo za pridobitev kakršnihkoli sredstev pogoj izdelan poslovni načrt z vizijo razvoja firme. Poudarja pomen izobraževanja kadrov.
Na naslednjih straneh objavlja spremembo zakona o splošnem upravnem postopku, sodelovanje s centrom za čezmejno sodelovanje, opozarja za usposabljanje elektroinštalaterjev, gradbenikov in vabi na sejemska predavanja obrtnega sejma v Celju, kjer se je predstavilo tudi sedem hrastniških podjetnikov. Izvemo, da je prijavila svojo obrt Mateja Laznik iz Čeč - Frizerski salon Mateja. Na zadnji strani navaja Jolanda Gobec nove cene kilometrine in podatke za obračun avgustovskih plač in prispevkov.
Obrtniškim novicam je priloženo tudi vabilo s programom izleta v Logarsko dolino, ki bo v soboto, 23.septembra. Njihovi izleti so znani po strokovnem vodenju in prijetnem vzdušju, zato gotovo ne bo problemov za udeležbo.
Fanči Moljk
ZAČETEK DEL NA ZASAVSKI CESTI
Konec avgusta so pričeli na delu Zasavske ceste od Doležaleka proti Trbovljam z nadaljevalnimi gradbenimi deli. Tudi na tem odseku je treba cesto deloma razširiti, deloma izravnati, škarpirati, urediti kanalizacijo, utrditi brežine, namestiti pločevinasto ograjo ter tako urejeno cestišče asfaltirati. Obseg del se bo ravnal po višini razpoložljivih sredstev.
IL
DELNA OBNOVA CESTE V NOVEM DOMU
Javno podjetje Komunala Trbovlje je z začetkom septembra pričelo z delnimi obnovitvenimi deli na občinski cesti od Kamnikarja do križišča pri Banu v Novem domu. Ta cesta je ena najbolj obremenjenih v Trbovljah in temu primerno tudi dotrajana. Že več let je predvideno, da se bodo lotili temeljite obnove oziroma rekonstrukcije te ceste, vendar je sedaj prišlo le do delnega obnavljanja obstoječega cestišča. Izvajalec del s svojo mehanizacijo odstranjuje dotrajani in razdrapani asfalt na določenih mestih.
nasujejo podložni gramoz, nato pa cestišče nameravajo pokrpati z asfaltno prevleko. Vse kaže, da te ceste na tem odseku še nekaj let ne bodo temeljito obnovili oziroma rekonstruirali, čeprav je tega še najbolj potrebna.
IL
MAZDA PREMACV l,8i EXCLUSIVE
V	mazdini prodajni mreži so v začetku septembra začeli prodajati novo različico že uveljavljenega kompaktnega enoprostorskega vozila premacy z imenom premacy l,8i Ex-clusive. Gre za posebno dobro opremljeno različico, ki bo zadovoljila še tako zahtevne kupce. Vozilo poganja 1,8 litrski motor s 114 KM, v serijski opremi pa ima varnostne blazine, ABS + EBD, varnostno družinsko celico, TCS napravo proti spodrsavanju koles, klimatsko napravo, servo volan, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, daljinsko centralno oklepanje, električni pomik stekel spredaj in zadaj in radio z upravljalno ročico na volanu. Seveda ima vozilo tudi garancijo 3 leta ali 100.000 km. Cena za vozilo limitirane serije Premacy l,8i Exclusive je 3.499.000 SIT in je s tem za 5-20% nižja od cen primerljivih konkurentov. Hkrati ponujajo za to vozilo tudi zanimivo 0% financiranje.
RM.
NOVO PARKIRIŠČE PRI OSNOVNI ŠOLI TRBOVLJE
Delavci Cestnega podjetja Ljubljana so konec avgusta pričeli z zgraditvijo novega parkirišča za motorna vozila. Parkirišče bo urejeno na lokaciji nekdanje stanovanjske hiše Kajtna-Blanc na Mestnem trgu oziroma začetku Gimnazijske ceste v Trbovljah, ki so jo nedavno tega porušili. Parkirišče bo namenjeno tako bližnjim stanovalcem, kakor tudi bližnji Osnovni šoli Trbovlje pa tudi obiskovalcem javnega kopališča ter športnih tekem. Na voljo bo okoli 15 parkirnih mest.
T.L
SANACIJA SANITARIJ V TRBOVELJSKI BOLNICI
V	Splošni bolnici Trbovlje so v letošnjih počitniških mesecih izvajali obsežna sanacijska dela. Šlo je za obnovo celotnih sanitarij na kirurškem, ginekološko-porodniškem in internem oddelku. Predvideno je, da bi z deli končali do 21.septembra. Pogodbena vrednost del znaša 38 milijonov tolarjev, dela pa izvaja Gradbena dejavnost iz Hrastnika.
IL
21. KIMAVCA 2000
PET KONCERTOV KOMORNE GLASBE
Izteklo se je pet koncertov in sicer že petič zapovrstjo, odkar poletja v Valvasorjevi kapeli na Izlakah popestrijo glasbeniki in glasbene skupine v okviru Mednarodnega festivala komorne glasbe, da zadeva postaja tradicionalna ter privablja publiko, ki v glasbi najde lepih melodij, prijetne družbe, olajšujočega poslušanja in zanimivega koncertiranja. Koncerti so tudi letos potekali v sklopu slovenskih glasbenih prireditev Imago Sloveniae - Podoba Slovenije, sponzorji festivala pa so bili: Ministrstvo za kulturo RS, Občina Zagorje ob Savi, ZKO Zagorje, KC DD Zagorje, Turistično društvo Izlake, Aktiv kmečkih žena Izlake in Multima d.o.o. Kisovec.
Na Valvasorjevih večerih 2000 so v letošnjem poletju nastopili:
Mladinski pevski zbor VESNA iz Zagorja z dirigentom Rihardom Majcnom, čembalist Luca
kapeli odigran v petek, 1. septembra, dosti interesa so poslušalci pokazali tudi za duet orgel in trobente (Ljerka Očič in Stanko Arnold), ki je bil v
Tomaž Lorenz in Jerko Novak - zven violine s kitaro! (slika: RR.)
Ferrini iz Italije, Kvartet flavt FOReM, duet: Stanko Arnold -trobenta in Ljerka Očič - orgle ter še duet: Tomaž Lorenz -violina in Jerko Novak - kitara, ki so bili s koncertnim programom	natančneje
predstavljeni v posebej za to izdani brošuri. Zanimanje za koncerte komorne glasbe pa se je pravzaprav s koncerta na koncert večalo, še največ publike je privabil nastop Kvarteta flavt FOReM, ki je bil v Valvasorjevi
zagorski cerkvi sv. Petra in Pavla v petek, 8. septembra ob 20.15 uri. Občinstvo je imelo, skratka, priliko, seznaniti se s komorno glasbo - različnih izvajalcev in raznih instrumentalnih zasedb. Kot je povedal Matej Zupan, ki je organizacijsko pripomogel k izvedbi Mednarodnega festivala komorne glasbe na Izlakah, je poslušalstvo privabil tudi raznolik program, češ da: "Publika je lahko prisluhnila zelo kvalitetnemu programu komorne glasbe, ki je
marsikomu poleg zadovoljstva pomenil tudi svojevrstno relaksacijo." Violinist Tomaž Lorenz, ki se tudi pedagoško ukvarja s komorno glasbo pa je dejal, da je Valvasorjeva kapela na Izlakah odličen okoliš za tovrstno muziciranje.
Nekatere od koncertov je strokovno spremljal tudi muzikolog dr. Franc Križnar, ki je urednik za resno glasbo na Radiu Slovenija. Poleg koncerta Kvarteta flavt FOReM. je Radio
Lorenz je še pripomnil, daje sicer rad tudi v vlogi poslušalca, čeprav je pri tem dostikrat profesionalno kar malce obremenjen z glasbo, da pa se rad udeleži kvalitetnega koncerta, ki mu prisluhne z veseljem in užitkom. Petek poprej, torej 8. septembra pa sta na orgle in trobento zvoke izvabljala: Ljerka Očič, sicer profesorica na Akademiji za glasbo v Zagrebu, in Stanko Arnold, ki trobento poučuje na Visoki šoli za glasbo v Gradcu in
Ljerka Očič in Stanko Arnold - očarljivost orgel in trobente! (slika: T.B.)
Slovenija za III. program - ARS snemal tudi koncert dueta: Tomaž Lorenz (violina) in Jerko Novak (kitara), ki je obenem tudi sklenil letošnje "komorno poletje", potekal pa je v petek, 15. septembra ob 19.30 uri, in h kateremu je dr. Franc Križnar pripomnil, da gre za enega tipično serenadno ubranih večerov dueta, ki skupno komorno ustvarja že dvajset let. Glasbenika sta z repertoarjem podrobneje predstavila skladatelja Paganinija, čeprav sta ponudila tudi baročne in sodobne skladbe, napisane za duet violine in kitare. Tomaž
na ljubljanski Akademiji za glasbo. Zelo sproščen koncert, ki je dal duška melodijam Bacha, Gervaisa in drugih, je dovršeno izzvenel v zagorski cerkvi sv. Petra in Pavla. Glasbenika, ki skupno koncertirata že dvanajst let in sta med drugim nastopala tudi na Japonskem, v Avstraliji in ZDA, sta povedala, da je publika ponavadi navdušena nad očarljivo harmonijo orgel in trobente. Češ da ni važno le znati poslušati, marveč se tudi prepustiti glasbi oziroma razpoloženjskosti, s katero razpolaga.	Petra Radovič
DOLANKE GREDO NA DUNAJ
Dolske pevke so začele s svojimi pripravami že v avgustovskih dneh, saj jih čaka letos zelo pestra sezona. V decembru se bodo udeležile namreč adventnega petja na Dunaju, kjer se zbere okrog 120 zborov iz celega sveta. "Slovence je kulturni in turistični oddelek
mesta Dunaj povabilo prvič," zavzeto pripoveduje simpatična pevovodkinja Sabina Vengust. "Nastopi se bodo vrstili od 14.-IS.decembvra v mestni hiši, v cerkvah in domovih starejših. Zborovodje so nas organizatorji že povabili in nas seznanili z vsemi podrobnostmi..."
Pevke pripravljajo polurni program, ki ima pol narodnih, pol adventnih pesmi. V decembrskih dneh bodo nastopale tudi v
domači dvorani, pretekli teden pa so popestrile praznik KS Praznik. Obljubile so tudi nastop na hrastniški prireditvi Živimo s sadjem v začetku oktobra.
Fanči Moljk
MLADINSKI PEVSKI ZBOR PRIČEL Z VAJAMI
Mladinski pevski zbor Trbovlje, ki ga že vse od
ustanovitve dalje vodi zborovodkinja Ida Virt, sicer glasbena pedagoginja in v.d.direktorica Glasbene šole Trbovlje, je pričel z delom v novi kulturni sezoni. Zbor si močno želi, da bi se vanj vključilo čimveč mladih pevcev in pevk v starosti od 9 do 12 let. Zbor ima vaje v pevski sobi MePZ Slavček v Delavskem domu Trbovlje. Tu se je možno v zbor tudi vključiti.
T.L
tTliaS n 3I*r,
21. KIMAVCA 2000
g
Septembrska slikarska razstava
Slikar Zdravko Dolinšek, sicer zlatar iz Trbovelj in član trboveljskega RELIK-a se s slikami v Zagorju še ni predstavljal in je zato obeležil letošnjo četrto slikarsko razstavo po vrsti v avli KC DD Zagorje v petek, 15. septembra. V kulturnem programu je zapela Mešana pevska skupina Izvir iz Zagorja pod vodstvom Toma Brezovarja, slikar Zdravko Dolinšek pa bo slike razstavljal do 5. oktobra.
Sicer je bil že večkrat nagrajen za svoje zlatarske oblikovne dosežke in slikarsko znanje, ki si gaje pridobival tudi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, mu pri oblikovanju nakita zelo pripomore. V avli KC DD Zagorje razstavlja 38 slik in kot je povedal, je slike izbral kronološko, saj se
slikanju posveča že 37 let. O njegovih slikah so že spodbudno spregovorili mnogi likovni kritiki, toda kot je omenil, daje največ
poudarka barvam in kompoziciji na sliki, zadnje čase pa se veliko ukvarja z risanjem portretov. "Včasih je všečnost tista, ki me pritegne k slikanju," je dejal Zdravko Dolinšek, "včasih pa slikam bolj razpoloženjsko, za motiv pa večinoma izberem krajino. Slikar vseskozi raste in zmeraj najdeš kaj novega, da lahko dozorevaš s slikarstvom še naprej." Dodal je še, da slika kot taka dostikrat zelo zgovorno govori o slikarju, če pa temu ni tako, si je treba za sliko vzeti čas in razmisliti o slikovitih detajlih, ki jih ponuja.
Besedilo In sliko: P.R.
Slikar Dolinšek je prvi z leve
MLADOSTNI PREPIHI
Na OŠ Šentlambert so v šolskem letu 1999/2000 v sodelovanju z Društvom Vezi pri OŠ Milana Šuštaršiča v Ljubljani oziroma njihovo koordinatorico prof. Irmo Veljič pripravili predavanja z vzgojnim pridihom oziroma s tematiko: kako izboljšati sodelovanje med starši in otroci, njihov slogan pa je bil: Bodimo srečni in uspešni starši.
Tako je bilo mogoče v lanskem šolskem letu na OŠ Šentlambert prisluhniti šestim predavanjem, ki so obravnavala tematiko o vrednotah v družini, pomoč mladostniku pri njegovih odločitvah, o enotnih starševskih zahtevah do otroka in druge teme, ki so starše navdušile, saj so glede na odzivnost staršev v dosedanjih druženjih ugotovili, da bi bilo dobro še nadalje ohraniti pretežno delavniški način obravnavanih vsebin. Projekt bo v šolskem letu 2000/01 s finančno podporo potekal v okviru Društva prijateljev mladine Zagorje, katerega sekretarka Darja Rakovič je povedala, da bo prvo strokovno srečanje potekalo že v Tednu otroka oziroma natančneje: v torek, 3. oktobra ob 17. uri v prostorih OŠ dr. Slavka Gruma Zagorje, predaval pa bo prof. Jure Grgurevič s temo: Uspešno razreševanje nesporazumov med družinskimi člani. Strokovnemu srečanju bodo vsakič namenjene po tri ure, v katerih bodo predavatelji, poleg že omenjene, obravnavali še
tematike: Vzljubimo življenje v vseh razsežnostih pa o navajanju na odgovornost in nenasilje, o vzdrževanju prijateljstva, drogah,
Pripravljale! in organizatorji projekta so se optimalno potrudili, da uvajajo novosti z vzgojnega področja, ki zanimajo in pritegnejo starše, vzgojitelje, pedagoge... Takoimenovana Šola za starše v izobraževalni program vnaša vsa povpraševanja po sodobnih vzgojnih pristopih, ki razrešujejo iz morebitnih starševsih zadreg.
RR., Slika: Tomo Brezovar
Ali starši včasih od mladih pričakujejo preveč?
skupno je v letošnjem šolskem letu predvidenih osem predavanj oziroma strokovnih srečanj, ki bodo starše in druge, ki jih poklicno zanima vzgoja, seznanili z učinkovitimi pristopi vzgajanja, o uspešnem komuniciranju z otroki in mladostniki ter tudi o uspešnem	medsebojnem
sodelovanju v okolju.
JAVNO
KOPALIŠČE SO ZAPRLI
Javno podjetje Komunala Trbovlje, ki tudi letos upravlja z javnim kopališčem s tremi bazeni, ki je sicer v občinski lasti, se je 11 .septembra odločilo, a konča z letošnjo kopalno sezono v tem
kopališču na Mestnem trgu v Trbovljah. Letošnji obisk kopališča je bil večji kot leto poprej. Vseh obiskovalcev je bilo letos 21.000, lani le 14.000. Lepe in sončne poletne dni je tako s pridom izkoristilo veliko število občanov. Povprečna dnevna temperatura vode v bazenih je bila 26 stopinj Celzija.
T.L
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ZAČENJA Z DELOM
Univerza za tretje življensko obdobje v Trbovljah, ki s svojo dejavnostjo pokriva Zasavje, je lani pričela z delom. Letos pa bo s svojo dejavnostjo nadaljevala z nekoliko razširjenim programom. Lani je v vseh smereh bilo vključenih v delo te izobraževalne institucije 54 slušateljev iz zasavskih krajev, največ seveda iz Trbovelj. Sprejemajo pa tudi nove slušatelje in to vsak torek dopoldan v Knjižnici Toneta Seliškarja. Tu dobijo vsi zainteresirani ustrezna pojasnila in navodila o delu; predavanjih,	smereh
izobraževanja in podobno.
IL
Pendolino -
začetek nove dobe prevozov na SZ
V torek 6.septembra ob 11. uri je na ljubljanski železniški postaji potekala slovesnost ob predstavitvi novega hitrega vlaka z nagibno tehniko InterCity Slovenija - ICS. Na slovesnosti so srečno vožnjo novemu vlaku zaželeli minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer, ljubljanska županja
Viktorija Potočnik in direktor Slovenskih železnic mag. Igor Zajec.Poleg njih pa so med gosti bili tudi minister za turizem Janko Razgoršek, Vojka Ravbar, predsednik uprave in generalni direktor HŽ (Hrvatskih železnic) mag. Dragutin Šubat, ter predstavniki proizvajalca vlaka ter ostali poslovni partnerji SŽ. Na dan slovesnosti si je bilo vlak ICS mogoče tudi ogledati na železniških postajah v Ljubljani in Mariboru med 11. in 19. uro.
Promocijske vožnje z novim vlakom pa bodo Slovenske železnice organizirale še med 16. in 23. septembrom, na relaciji Ljubljana -Maribor. Elektromotorni vlak z nagibno tehniko - ICS (InterCity Slovenija) - pa je po petnajstih letih prvi nov vlak na Slovenskih železnicah. Nazadnje so namreč med letoma 1983 in 1985 na
slovenske proge pod okriljem takratnega Železniškega gospodarstva Ljubljana pripeljali novi dizelski motorni vlaki serije 713, zaradi značilne poslikave imenovani tudi kanarčki, ki vozijo predvsem na kamniški progi in dolenjski progi. ICS je hkrati prvi vlak s sodobno nagibno tehniko, ki so ga kupile Slovenske železnice in bo 24. septembra, ko začne veljati zimski vozni red, začel redno voziti med Ljubljano in Mariborom. Za to pot bo potreboval uro in petinštirideset minut, s tem da bodo po besedah generalnega direktorja SŽ mag. Igorja Zajca čas potreben za to pot znižati na 90 minut.Vozni red bo prilagojen vožnji tega vlaka, ki bo vozil vsake dve ure iz Ljubljane in iz Maribora drugi z rahlim zamikom. Prvi vlak iz Ljubljane naj bi peljal na relaciji Ljubljana- Celje- Maribor, kasnejši pa naj bi imel postanek tudi v Zidanem Mostu in Pragerskem. Vlak naj bi iz Ljubljane med tednom peljal osemkrat in iz Maribora sedemkrat, medtem ko naj bi ob nedeljah peljal trikrat v obeh smereh. Cena karte za drugi razred na tej relaciji bo nekaj čez dva tisoč tolarjev, kar bo ceneje in varneje kot vožnja s svojim lastnim prevozom. Prve poskusne vožnje s tovrstnimi vlaki so bile na slovenskih progah opravljene pred šestimi leti, pogodba za nakup treh vlakov je bila z italijanskim proizvajalcem tovarno Fiat Ferroviraria sklenjena leta 1998. Tri garniture vlakov z nagibno tehniko so stale 4,5 milijarde tolarjev.Z vlaki ICS je na Slovenskih železnicah zavel nov, svež in pogumen veter. Z njimi in s sodobnimi primestnimi vlaki, ki jih za slovenske proge izdeluje Siemens v sodelovanju s slovensko industrijo, se Slovenske železnice vse bolj enakovredno vključujejo v mrežo sodobnih evropskih železniških
povezav.V Mariboru je vse goste pozdravil tudi mariborski župan mag. Boris Sovič in zaželel vlaku uspešen start na tej relaciji - povezavi Maribora z Ljubljano in čimprejšnjo povezavo s Koprom.Dodal pa je tudi to, da poleg novih vlakov želi, da se čimprej uredi tudi postajališče v Mariboru in njegova povezava z mestno avtobusno postajo.Ob tem smo za nekaj odgovorov poprosili tudi nekatere goste na tem vlaku.
Boris Sovič je o mariborski postaji in vlaku Pendolinu dejal:" Kar se tiče potreb po obnovi pri sami mariborski postaji ter odnosu do železnice, sta pomembni dve stvari in to -najprej za Maribor je velika stvar da je železnica zdaj končno vstopila na pot obnove in da imamo vlake, ki bodo lahko konkurenčni na pragu novega veka. Kar pa se same postaje tiče, pa je seveda ta v takšnem položaju, da kar kliče po obnovi, saj ni urejena in premalo se je vlagalo v njo. Očitno so namreč imeli prioritete drugje. Naša želja je, da bi se obnova začela saj j e vodstvo slovenskih železnic je pripravilo nekatere predloge za to. Hkrati pa imamo že pripravljen predlog, da bi v Mariboru povezali avtobusno in železniško postajo z enim mostom, ki bi omogočal da bi potniki lahko zelo enostavno prehajali z na drugo in s tem iz enega prevoznega sredstva na drugega. To pa je pravzaprav sodoben koncept, ki ga poznamo v mnogih evropskih mestih in tudi ni nobenega razloga da tudi pri nas ne bi bilo tako."
Mag.Igor Zajec, kaj vam pomeni Pendolino, kot direktorju in osebno?
Pendolino pomeni za Slovenijo in SŽ zagotovo preobrat v razmišljanju vseh prebivalcev Slovenije. Dobro, Pendolini bodo sedaj vozili na relaciji Ljubljana -Maribor, kar pa ne pomeni da v bodoče SŽ ne bodo šle v
dodatne investicije v vlake teh vrst-z nagibno tehniko- ki so aktualni oz.optimizirajo svoje potovanje na razdaljah večjih od 100 km. Prav gotovo bo Pendolino v Slovenijo prinesel novo razmišljanje in to ne samo prevozu potnikov, kajti tisti potniki, ki se bodo vozili s Pendolinom, v bodoče poslovneži in ti bodo v končni fazi tudi sprevideli , da bi se splačalo razmišljanja o prevozu nevarnih snovi ali stvari prenesti tudi na železnico.Ti Pendolini zagotovo prinašajo v Slovenijo preobrat v razmišljanju in tudi sem prepričan v razmišljanje Ministrstva pri uvajanju oz.ob izvajanju prometne politike prenosa prevoza ljudi oz.blaga na železnico.
Kakšna je pomembnost dela s sodelovanjem z Luko Koper?
Kar se tiče Luke Koper moram reči, da sta Luka in SŽ zame zlita celota, saj eden ne more brez
drugega. Vse sloni na nekaj projektih, ki govorijo o tem da bomo združili komercialo in pripravo vlakov za opremo. Poleg tega pa bomo združili tudi službo za pridobivanje poslov in logistiko samega poslovanja spravili na isti nivo. Iz Luke Koper in iz SŽ želimo narediti tisto, kar Slovenija
21. KIMAVCA 2000
m ^ TTl a
definitivno potrebuje, kar pa je povezano v repro verigi vseh izvajalcev od špediterjev, železnic, posameznih dobaviteljev itn. Vse to moramo povezati, saj bi lahko ustvarili skozi to miljardo dolarjev.Če hočemo narediti to, je nujno potrebna izgradnja drugega tira, kajti kapacitete Luke bodo prebile kapacitete obstoječega tira med Divačo in Koprom tam nekje leta 2005 ali 2007. Zato moramo v tistem času že vključiti novi drugi tir in če tega ne bomo naredili potem mislim da se Luki in nam piše slabo. Vendar mislim daje razmišljanje slovenske politike, ki govori o tem, da si brez infrastrukture ne moremo predstavljati razvoja gospodarstva, pravilno. Jasno je, da bomo vse sile vložil v to, da bomo iz luke in SŽ naredili tisti gospodarski subjekt, ki bo izredno pomemben za Slovenijo. Nenazadnje, ne le za preživetje, ampak za boljše življenje prebivalcev .
Minister za promet in zveze Anton Bergauer vaša ocena vlaka Pendolina in kaj pomeni za SŽ?
Pridobitev t.i. ICS vlaka visokih hitrosti nagibne tehnike italijanskega proizvajalca Pendolino, mislim daje izrednega pomena. To bo pomenilo za Slovenski železniški promet, predvsem potniški velik preobrat in to na bolje. Namreč vlaki so izredno sodobni, najnovejša tehnologija so bili v lanskem letu ocenjeni kot vlaki 21 .stoletja, kar je seveda še dodatna vzpodbuda, da bodo SŽ s pomočjo države še naprej uvajale nove tehnologije in nove vlake v svoj potniški promet, saj vemo, da v letošnjem letu začenjajo prihajati tudi primestni vlaki od proizvajalca Siemens z veliko našo pomočjo - slovenskih proizvajalcev predvsem - TVT iz Maribora, kateri tem vlakom daje končno podobo.Tako da lahko naši potniki, ki bodo želeli uporabljati javni potniški promet predvsem vlake pričakujejo, da bodo lahko v letošnjem in v naslednjih dveh letih dobili resnično sodobne potniške vlake.
Kakšno je stanje v Zidanem Mostu?
V samem Zidanem Mostu se v tem trenutku poglablja cestni podvoz, kije predvsem tovorni promet bil velika ovira, ker je bil prenizek. Slednji bo v kratkem končan, tako da bo lahko tovorni cestni promet na tej relaciji v bodoče intenzivnejši.
Ta sprememba pa za tamkajšnje prebivalce ne bo najbolj prijetna, saj bodo zraven železnice tudi na to področje prišli težji tovornjaki. Ti seveda povzročajo določeno neprijetnost v okolju, kjer se pojavljajo. Vemo pa, da sodobno gospodarstvo rabi tudi dobro logistiko, te pa ni brez dobrih prometnih povezav med katere zraven železnice štejemo tudi ceste.
O starem mostu v Zidanem Mostu čez Savinjo in rešitvi zanj?
Področje Zidanega Mostu in sam kraj je izredno pomembno tako železniško kot cestno križišče in tukaj tako kot v nacionalnem programu nove železniške mreže posodabljamo to mrežo. Ravno tako imamo v cestnem programu obnovo določenih cestnih križanj in med njimi tudi to v Zidanem Mostu, ki bo prišlo na vrsto v kratkem. Koliko bomo za leto 2001 uspeli zagotoviti sredstev za te namene pa je odvisno od državnega proračuna.
Kako gledate na gradnjo Zasavske ceste?
Tudi na tej cesti, če pogledamo konkretno v tem primeru ob Zasavju, Litije in tudi nekaterih drugih krajih ravnokar potekajo velika gradbena cestna dela. To vse nekako daje svoj prispevek k boljši prometni povezavi v smislu prometne pretočnosti kakor tudi s prometne varnosti.
Minister za turizem Janko Razgoršek, kaj menite o Pendolinu?
Vlak je po mojem mnenju vsekakor nekaj pozitivnega, še bolj pa bom nanj gledal takrat, ko bo ta vozil do Kopra, ker bo praktično povezoval vse do Murske Sobote celo Slovenijo. Daje tudi določene prednosti predvsem bistveno hitreje kot paje z osebnimi avtomobili. Verjamem, da ko bo končan cestni križ, ta vlak določena prednost. Kot drugo je bolj varen, saj se ti ni potrebno naprezati. Poleg tega danes povezuje tri glavna mesta, kjer se dnevno pretaka ogromno Slovencev. Iz leta v leto se nas bo več prestavljalo iz enega konca Slovenije v drugi. Dnevne migracije ljudi v svetu so povsem normalne, mi pa se jih še malo otepamo, vendar to neminovno prihaja tudi k nam.
Kako ste zadovoljni s letošnjo turistično sezono?
Z letošnjo turistično sezono pa mislim da sem lahko zadovoljen, ker menim, da smo vsi Slovenci zadovoljni.Sicer pa je sezona po mojih pričakovanjih in nekje tudi po mojih napovedih. S tem da ni tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša. Sezona 2001 pa seveda mora biti boljša od letošnje.
Delavski direktor SŽ Slavko Kmetič, vaši občutki, ko niste v ospredju lokomotive?
Lahko rečem, da obstaja neka nostalgija, kajti še do včeraj sem bil strojevodja in v bistvu živel v vožnji takih ali drugačnih vlakov. Vendar danes sem že eno leto na funkciji delavskega direktorja in mi je na en način licenca tudi propadla. Dejstvo pa je, da ti ljudje,strojevodje, na vlakih imajo posebna znanja in izobrazbo. Vendar so občutki prijetni v tem smislu, daje to le novo poglavje v zgodovini SŽ, kajti prihaja novo moderno vozno sredstvo, kije revolucionarno. Upam in veijamem, da bo potnikom SŽ in državljanom prineslo novo udobje in novo kvaliteto.
Sindikalno delo?
Mi bomo preko moje funkcije dejansko dokazali, da lahko tudi to soupravljanje oz. prej samoupravljanje zaživi pri ljudeh, ki so odgovorni za sistem, ki spoštujejo interese in voljo lastnika in pa na drugi strani interese in želje ljudi preko sindikatov in v žlahtnem kompromisu se v bistvu ta dva interesa (ki sta po naravi različna) lahko ujameta. Bistvo je, da mora podjetje delovati produktivno in uspešno od tega pa jim potem koristi tako lastnik država Slovenija kot tudi zaposleni. Mislim, da glede na funkcijo, v kateri združujem dva interesa optimalno, lahko dokažemo tako SŽ kot tudi Sloveniji, da žlahtno
delavsko soupravljanje v praksi tudi uspešno
TRBOVLJE
21. KIMAVCA 2000
f: r,jr.ar,F:
Presenetljivo moderni in predirljivo trendovski
Se zanimate za trende? Pomenili naj bi smer, tendenco, orientacijo oziroma tok dogodkov. Kar bi nadalje lahko pomenilo, da če se bo kolega okorajžil in izvoljenko presenetil z bonboniero, boste kmalu začeli brskati po žepih, da bi se lahko poslužiii tovrstne manire. Še vrsta stvari je takih, ki so zanimive že zato, ker jih ima nekdo drug. Čeprav so trendi tudi marsikaj drugega, ko se zdi, da se včasih porajajo iz naveličanosti in drugič zavoljo navdiha, za zgled družabnosti ali popestritev vsakdana. Pa saj itak pravijo, da je dobre stvari potrebno deliti, ker je sleherni v družbi prijetnejši, kadar ga kakšne zadeve osrečujejo. Deliti pa je dobro tudi preostale stvari, saj problemi s tem postanejo manjši in tudi težave, se zdi, da prej "skopnijo". Nek pregovor zatrjuje, da je svet poln lepote, ko je srce polno ljubezni. Anketiranci pa so tokrat podebatirali, če jih nekakšna ljubeznivost tudi v trendih povsem navduši.
Besedilo In slike: Petro Radovič
Sonja Nadrah, gradbeni tehnik, iz Trbovelj:
"Razvoj tehnike doprinese marsikakšne novosti, ki vplivajo na način življenja. Vendar se za trende ne zanimam pretirano, čeprav opažam, da je mobitel vplival tudi na načine komuniciranja ter tudi bolj povezal razne generacije med
seboj. Sicer pa na novosti gledam predvsem dobrohotno, saj so gotovo kakšne pozitivne stvari tudi v trendih, pa ni važno za koliko časa navdušijo."
Jernej Klemen, dijak, iz Trbovelj:
"Trenutno so najbolj v trendu mobiteli in internet.
Tudi moda se spreminja, v trendih pa najbolj pritegnejo nove stvari."
Olga Kastelic, delavka, iz Zagorja:
"Trendi so zmeraj zanimivi, saj gre za stvari, ki gredo v korak s časom in to na vseh področjih. Verjetno mladi trendom še najbolj sledijo. Kolikor utegnem pa se zanimam tudi za trende."
Danijel Jurič, ekonomski tehnik, iz Zagorja: "Zame so trendi zanimivi zato, ker me privlači ekstravaganca. Vendar bolj kot trende glede najnovejših avtomobilov in mobitelov, spremljam trende v modi in glasbi. Glede "imidža" in izvedbe pa mi je zelo všeč elektronska glasba, ki je nov stil muziciranja, saj zelo sprošča in obenem z glasbeniki pač ponuja tisto, kar rad vidiš in slišiš."
Darja Zupan, upravno-administrativni tehnik, iz Zagorja:
"Trendi so nove smernice, ki jih tretirajo za najbolj popularne ta hip in zajemajo vsa področja od glasbe, mode, filmov, komunikacije.
Menim, da vsakdo lahko v trendih najde kaj všečnega ali tudi
korislnvga.
Zdravko Vidrgar, strugar, iz Zagorja:
"Trendi se najbolj odražajo v glasbi. V trendih iščeš predvsem všečno glasbo, zanimiv "imidž" in včasih trendi pogojujejo tudi druženje. Se najbolj pa mi je v trendih všeč nostalgija po rock'n'rollu, saj je tovrstna glasba še zmeraj popularna."
Maja Globokar, dijakinja, iz Zagorja:
"O trendih največ izvem prek televizije in časopisov.
Smatram, da trend pomeni nekaj
najnovejšega, kar pritegne pozornost ljudi.
Tudi v glasbi se vedno kaj novega najde,
vendar mora tudi
ugajati in biti kvaliletno, da postane trendovsko."
Vida Benko, upokojenka, iz Zagorja: "Trendi so tudi v kuhanju in zmeraj rad zveš za nove jedi, da jih poskusiš. Mode pa ne spremljam, čeprav se trendi prilegajo raznim ljudem - po okusu in po starosti. Trendi so zanimivi zaradi sprememb, ki jim
vsakdo rad prisluhne."
Branka Ojnik, študentka, iz Litije:
"Glede trendov me še najbolj navduši kakšna dobra nova glasbena skupina.
Včasih se kakšnega trenda tudi naveličaš in izbereš kak drug trend, četudi gre zgolj za trende v glasbi.
Orientiram se bolj glede na kakovost trendov in ne toliko
glede na "imidž" oziroma modo.”
Nikolaj Gajič, upokojenec, iz Litije:
"Ne zanimam se za trende oblačenja, komuniciranja in druge.
Tudi za to, kateri trendi so najzanimivejši se doslej nisem zanimal."
Suzana Pangeršič, dijakinja, iz Litije:
"Trendi so zadeve, ki so trenutno najbolj zanimive in se odražajo tudi v glasbi, modi, filmih. Za trend se navdušiš zato, ker te na prvi pogled pritegne. Zame je najbolj popularna rave-glasba in vse, kar ponuja rave."
OPRAVIČILO
V anketi časopisa Zasavc št. 18 smo pomotoma zamenjali fotografiji - k izjavam Jureta Urbanije z Izlak in Roka Berdajsa iz Litije. Prav nič slična si nista, a se včasih tudi takšen "tiskarski škrat" dogodi. Za neljubo napako se obema iskreno opravičujemo.
s l-.rtnn
2I. KIMAVCA 2000
Boštjan Grošelj
(S)lepota trendovstva
"O, soseda ima novo obleko! Če jo ima ona, jo moram imeti tudi jaz,” si misli marsikaka ženska in že vneto	načrtuje
čimprejšnji nakup takšne ali še boljše obleke. Primer, ki ponazarja nakup materialnih dobrin, ki jih v resnici ne potrebujemo, ni izbran za	draženje
feministk. Ni odraz moškega šovinizma, saj pri trošenju denarja za kopičenje vsemogoče krame ni bistvene razlike med spoloma. Zenske so, denimo, bolj mahnjene na 'cunje', moški pa na 'bencinske zverine', a ozadje potrošniške vpreženosti je podobno.
Tako nastopa negativen trend kupovanja zaradi kupovanja, s katerim smo okuženi že mnogi med nami. Kupovanje samo zato, ker to počno drugi (prijatelji, sosedi, sorodniki, sodelavci, nastopajoči v filmih in reklamah itn.), je slaba usluga za potrošnika, saj se z njim zapleta v mrežo nenasitne želje po imetju. Imetje po sebi pa ne prinaša sreče. Takoj po nakupu so stvari še sladke, kratek čas kasneje pa njihov blišč zbledi in že se začne nov lov po trgovinah. Dobimo lahko kronične nakupovalce, ki so jih obložene police, polni obešalniki in razsvetljeni saloni povsem zaslepili.
Sledenje takemu trendu je torej lahko pogubno, saj se njegov ujetnik oddalji od sebe in bližnjih. Zaradi svoje nagnjenosti trpi najprej sam, z njim pa tudi vsi, s katerimi prihaja v stik. Toda zasvojenost z nakupi ga tako uklepa, da se sploh ne zaveda, kaj in zakaj se dogaja okrog njega zaradi nenasitnega kupovanja. Ta in podobni trendi se seveda ne hranijo zgolj s skrajnostmi, kot je opisana. Glavnino prispevka k ohranjanju 'praznih' trendov namreč dajejo člani tihe večine, ki npr. kdaj pa kdaj kupijo kaj, česar ne potrebujejo. S sledenjem praznim trendom se slepimo ter zapravljamo čas in energijo, ki bi ju lahko usmerili v kaj bolj pozitivnega.
Ko naletimo na kako množično početje, ki se obnavlja in ukoreninja v družbi, obenem pa svoje lovke steguje po nas, nastopi trenutek resnice. Ali naj se trendu upremo ali naj se začnemo obnašati po njegovih smernicah? Najprej bi se morali vprašati, ali je narava trenda skladna z našimi lastnimi mislimi, željami, pričakovanji in prizadevanji. Pretehtati je treba, ali bomo trendu sledili, ker nam to osebno odgovarja, ali samo zato, ker to počnejo tudi drugi. Če se nekemu trendu predamo le zato, da bi ugajali drugim, smo izdali sebe in poteptali lastno dostojanstvo.
Gotovo je lažje slediti čredi, čeprav drvi v prepad, kot se držati poti, ki jo narekuje srce in nam je najbolj po meri. Veliko ljudi že zelo zgodaj v otroštvu izgubi občutek za razlikovanje med lastnimi hotenji in stremljenji ter pričakovanji okolice. Tako se začne proces nekritičnega sprejemanja vrednot, prepričanj, stališč in ravnanj okolice. V puberteti sicer marsikaj postavimo pod vprašaj, a večina mladostnikov se po nekajletnem kolebanju raje odloči za 'linijo najmanjšega odpora' na račun svoje osebnosti.
Začnejo toniti v sivino povprečnosti in se v 'zrelih' letih stopijo z brezoblično množico. Vendar pa so tudi izjeme. Ti ljudje lahko postanejo zgled omahljivcem in prevzamejo vlogo pobudnikov pozitivnih premikov v družbi. Odprejo prostor za pozitivne, k napredku usmerjene trende. Mednje sodi, če še zaključimo z nakupi, tudi odločanje za zdravju in okolju prijazne izdelke.
Mami, kaj |e la AVNOJ?
Predsedstvo Anfašisticnega sveta narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije ali tudi Antifašisticko Vjece Narodno Oslobodilacke vojske Jugoslavije (AVNOJ) je na svoji redni seji daljnega 21. novembra 1944 sprejelo "Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile". Ta odlok je bil 6. februarja 1945 objavljen tudi v Uradnem listu DFJ. Pomemben je predvsem 1. člen odloka, ki določa, da z dnevnom objave (6. 2. 1945) v državno last preidejo tri kategorije imetja:
-	vse imetje nemškega rajha in njegovih državljanov, ki se nahaja na ozemlju Jugoslavije;
-	vse imetje oseb nemške narodnosti z izjemo tistih Nemcev, ki so se borili v vrstah narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ali ki so državljani nevtralnih držav in se med okupacijo niso vedli sovražno;
-	vse imetje vojnih zločincev in njihovih pomagačev, ne oziraje se na njihovo državljanstvo, in imetje vsake osebe, kije bila s sodbo državljanskih ali vojaških sodišč obsojena na izgubo imetja v korist države.
AVNOJ torej ni masovno razlašcal oseb nemškega rodu, temveč le tiste, ki so sodelovali z okupatorjem!!
Za sedanjimi avstrijskimi zahtevami pa v prvi vrsti tiči želja, da bi dosegli vrnitev po drugi svetovni vojni odvzetega premoženj a nekaterim avstrijskim državljanom. Torej prebivalcem države, kije rodila najveejega monstruma tega planeta, Adolfa Hitlerja. Uradni Dunaj sicer zagotavlja, da s tem vprašanjem ne bo vec blokiral slovenskih pogajanj z Evropsko unijo, jasno pa je dal vedeti, da ga bo še naprej odpiral kot eno od temeljnih vprašanj v njunih dvostranskih odnosih. Toda, politična melodija, ki odzvanja na oni strani Karavank in orkester, ki jo izvaja pod taktirko svobodnjaškega dirigenta me ne skrbi. Bolj me skrbi slovenski povolilni refren ...Vidiš sinko, to je AVNOJ ...
* * ” NA POTI SPOMmOV IN..............................
TOVARIŠTVA - OBVESTILO ZA JAVNOST
Udeleženci pohoda po poti spominov in tovarištva, ki ga je organiziralo OZ ZB NOB Hrastnik dne 9.9.2000, smo prehodili traso od železniške postaje Hrastnik do Krnic in Kovka. Ustavili smo se pri spomenikih, oziroma plošči, ki zaznamujejo dogodke iz NOB: pri znani Šentjurčevi zidanci in spomenikih padlih v NOB, v Krnicah in Kovku. Pri Krežetovi-Doberšek-domačiji smo obujali spomine o borcih prve Revirske čete in drugih domačijah, ki so tudi dajale varno zavetje številnim kurirjem in aktivistom OF. Pohod smo zaključili pri lovski koči na Kopitniku. Tu so nas pričakali ostali člani borčevske organizacije, ki ne morejo več "premagovati" trase Poti spominov in tovarištva. S polno ozaveščenostjo in predanostjo vrednotam OF v času NOB, in tudi danes v samostojni Republiki Sloveniji, pa odločno odklanjajo vse poskuse spreminjanja zgodovinskih dejstev in upravičenega upora okupatorjem in kolaborantom.
Po pozdravnem nagovoru predsednika OZ ZB NOB Hrastnik, tovariša Jožeta Zorčiča, ob malici in partizanski pesmi so se sprostile naše misli in besede... Drug drugemu smo dopovedovali, utemeljevali krivične laži in insinuacije o NOB in se spraševali, komu na čast naj po 55 letih poslušamo očitke, "da nekateri z eno nogo stojijo še v Jajcu..." To nam je povedal gospod Peterle ob odhodu z razgovora s parlamentarnimi strankami 7.9.2000. Cinizem v tonu in dikciji misli!
Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Hrastnik pa javnosti sporoča: mi nismo pozabili sklepov AVNOJ-a 1943 in ne sklepov iz novembra 1944, ki so odraz takratnih razmer in so povsem skladni z medvojno zavezniško politiko! Zato še pomnimo vse avnojske skpele in ne dovolimo ne Haiderju in ne Peterletu spreminjati bistva zavezniških skpelov z nednarodne konference v Potsdamu, pa četudi kdo misli, "da stojimo z obema nogama v Jajcu!" Ja, danes želimo, da bi tudi državna politika samostojne Republike Slovenije spoštovala vrednote NOB.
OZ ZB NOB Hrastnik, Predsednik: Jože Zorele
21. KIMAVCA 2000
UŽITEK NA PEDALIH
Kolesarjenje je ljubezen, ki veliko daje in tudi vzame. To vedo najbolje tisti, ki so poleg vseh užitkov, ki jih nudi, občutili tudi bolečino in se soočili z najmanj lepo stranjo svoje velike ljubezni. To ve tudi Silvester Oberčkal iz Trbovelj,navdušen kolesar.
Povod za najin pogovor je bil pravzaprav letošnji deseti jubilejni kolesarski vzpon na Kum, ki je bil tudi njegov deseti in pravi, da zadnji - ali pa tudi ne, kdo ve, življenje je tako nepredvidljivo in polno presenečenj.
Že dolgo kolesarite?
Želja po kolesu in kolesarjenju je obstajala že v mladosti. Takrat je bilo to tisto ta pravo in takoj pri prvi plači sem si kupil kolo. To je bilo pred petintridesetimi leti. Takrat je kolo nekaj pomenilo. Motorjev še ni bilo veliko, o avtomobilih pa mladi fantje še sanjali nismo. Na mojo veliko žalost mi je bilo kolo kar kmalu ukradeno. Ko se je brat peljal z njim na "nohšiht" je pred Steklarno ponoči izginilo.
Torej v Hrastniku?
Seveda. Otroška in šolska leta, do vojske, sem preživel v Hrastniku, ko pa sem se poročil, sem prišel v Trbovlje. Potem je prišlo obdobje, ko je bila moja ljubezen do kolesa in kolesarjenja bila malo zapostavljena, odrinjena. Kupil sem si motor, pa potem avto, po tridesetem letu pa sem začel razmišljati, da je vožnja z avtom enolična, dolgočasna pa tudi čas je prišel, da nekaj naredim za sebe, kajti pričeli so se nabirati tudi kilogrami...
Ali se je v tem času rodila tudi vaša druga ljubezen?
Da. Ko sem spoznal ženo Zvonko, sva pričela skupaj spoznavati tudi naše hribe, ki so tako poleg kolesa postali moja druga velika ljubezen. To dvoje počnem najraje, čeprav sem se ukvarjal tudi
s tekom in drugo rekreacijo. Kolo in hribi so še vedno na prvem mestu.
Kdaj ste torej začeli bolj zares?
Nekako pred približno petnajstimi leti sem pričel intenzivno kolesariti. Najprej sem si kupil dirkalno kolo, potem pa gorsko. Ko sem ugotovil, da so moje ambicije malo večje, ne ravno tekmovalne, ampak še vedno v okvim rekreacije, sem se včlanil v kolesarsko sekcijo, ki je delovala v okviru Pratizana Trbovlje. Bilo je nekaj starejših entuziastov, ki so organizirali tako imenovane Čebinske vzpone. To je bilo dovolj aktualno pred osamosvojitvijo. Potem pa Čebine na lepem niso bile več "popularne" in se ta vzpon ni več organiziral. Zadnji je bil menda leta 1988,nakar je prišlo nekakšno mrtvilo.
Tudi za vas?
Ne! V tistem času sem si kupil gorsko kolo in precejkrat kolesaril na Kum. Tudi v času tradidicionalnega novoletnega pohoda sem šel s kolesom tja gor. Saj nisem hotel nič posebnega dokazati s tem, le všeč mi je bilo, pa še dostikrat ni bilo niti snega takrat ali pa gaje bilo zelo malo. Seje pa zgodilo leta 1990, da sem prikolesaril na Kum tudi po snegu.
Se je iz tega rodil vzpon na Kum?
Ko sem premleval sam pri sebi in ugotavljal, da nimamo nobenega vzpona, nobene tekme oziroma izziva v Zasavju, sem prišel do zaključka, da je Kum prav primeren za kaj takega. To je naša najbolj markantna točka, naš zasavski Triglav in tudi cesta je primerna za tak kolesarski podvig. V sekciji smo se odločili in prvi vzpon organizirali leta 1991.
In kako je bilo?
Vzpon je bil 20. oktobra, kar pa je bil za Kum že zelo pozen datum. Presenetil nas je sneg, kije zapadel v noči pred vzponom, tako, da so nam morali cesto splužiti. Udeležba je bila takrat zelo majhna, osemnajst tekmovalcev je bilo in to sedemnajst moških in ena ženska. Snežilo je celo med vzponom, ampak na vrh smo prispeli vsi. Takrat smo se odločili, da datum premaknemo za mesec dni in sicer na drugo nedeljo v septembru in tako je zdaj vsako leto. Seveda brez sponzorjev ne bi bilo nobenega vzpona, sploh pa ne takega, ki je z dobro organizacijo privabil številne
•f	~ »r.	—. r- m i Z- —
J. J j. It J. \Ff) |i,
kolesarje, saj jih je bilo iz leta v leto več in vsi nas radi pohvalijo, ker so zadovoljni, lepo sprejeti in postreženi in tudi nagrajeni s kakšno majhno pozornostjo. Na drugih vzponih tega ni. Precej sem sodeloval na raznih maratonih in vem, da največkrat dobiš samo tisti nujni napitek.
Na katerih maratonih in vzponih ste sodelovali?
Najbolj znanje maraton Franja, potem so še črnuški, celjski, veliko jih je bilo, včasih tudi petnajst v sezoni.
Kondicijska pripravljenost je gotovo zelo pomembna?
Treninge moram prilagajati troizmenskemu delu, pa vremenu, pa dolžini dneva...Pozimi je tudi prehladno za treniranje, saj ko je človek malo starejši, ne sme v ničemer pretiravati. Drugače pa izkoristim vsak lep dan in vsako minuto svojega prostega časa za nabiranje kondicije.
Tale ljubezen terja kar dosti časa. Kaj pa žena pravi na to?
Resje, vendar tudi ona zelo rada kolesari in kdaj pa kdaj se nama pridružita tudi otroka. Vendar pa ženi trboveljske ceste niso prav nič pri srcu, zato se jaz od doma odpeljem s kolesom, ona pa z avtom in se mi na kolesu pridruži šele zunaj mesta.
Menite, da so Trbovlje kolesarjem neprijazno mesto?
Moram povedati, da Trbovlje niso primerne za kolesarjenje in kolesarje. Vsi občutimo že kar mačehovski odnos do nas, saj ni nobene kolesarske steze. Za druge je poskrbljeno, za nas pa ne in tako prihaja do nevarnih situacij na cestah.
Torej je kolesarjenje nevaren šport?
Lahko tudi. Lani sem sam po neprevidnosti mlajšega kolesarja doživel hudo nesrečo na vzponu na Kum. Ko je pri prehitevanju zapeljal prav pred mene, mi ni ostalo drugega, kot da sem zavrl, posledica tega pa je bil pravi polet in trd pristanek na glavi.
Ste imeli čelado?
Na žalost ne, čeprav zelo skrbim za svojo varnost, vendar takrat je nisem imel, ker nisem pričakoval kaj takega. Namreč, to seje zgodilo na cesti z mosta čez Savo, tam kjer so semaforji, torej takoj na začetku, saj pri samem vzponu hitrosti niso velike in ne bi moglo priti do nesreče s takšnimi poškodbami. Res skrbim za varnost, ampak...
Je bil res to vaš zadnji vzpon na Kum?
Dejal sem, da letos še grem, vidim pa, da fizično zmorem že malo manj in tudi po tej nesreči nisem več tak, kot sem bil. Ostale so posledice.
Mogoče malo strahu?
Ne, ampak tiste zmogljivosti ni več. Tudi zaradi
in m rsnzi n
21. KIMAVCA 2000
let, menda.
Je pa res, da letos nisem treniral Kuma. Ta vzpon sem opravil letos prvič in cilj mi je bil, da ga prevozim, da ne rinem kolo in to sem tudi dosegel. Rezultat pa je bil temu ustrezno slabši. Prejšnja leta, ko sem treniral, je bil boljši.
Se torej na Kum vozi tudi na rezultat?
Da, čeprav je tekma rekreacijska, je še vedno prisoten tekmovalni duh in prvi trije po kategorijah dobijo tudi medalje.
Torej se tekmuje?
Seveda, le da ne po strogih pravilih kolesarske
zveze Slovenije, ki imajo druge zahteve. To je pač naša lokalna tekma, imamo pa vsa dovoljenja, ki so za organizacijo takšne tekme potrebna.
Kaj pa vaši občutki pri vzponu?
Kadar vozim na rezultat in pri zahtevnih vzponih nimam časa, da bi opazoval okolico.
Osredotočim se na ustrezen tempo, dihanje, kontrolo frekvence srca. Pri svoji starosti moram biti že previden in pozoren, kako se odziva telo. Kadar pa ne vozim na čas oziroma na rezultat, potem je vožnja s kolesom pravi užitek. Takrat vozim za dušo in uživam. Oba z ženo na takih izletih zares uživava, saj si lahko vzameva čas za občudovanje naravnih lepot, ki jih je v Zasavju zelo veliko, česar pa se mnogi ne zavedajo in tudi jaz se nisem, dokler ga nisem prekolesaril. Seveda sem ga tudi prehodil veliko, vendar s kolesom gre hitreje.
Še kakšno besedo o občutkih pri spustu?
Takrat pa krepko naraste adrenalin, to že moram priznati. To so posebni užitki, vendar je sedaj pri meni previdnost dobila večjo veljavo. Včasih sem se spuščal tudi na rizik in pozabil na varnost. No, zdaj ne več. To so bili zares posebni užitki!
Zagotovo pa se rad peljem navzgor in navzdol, obakrat mi je lepo.
Vožnja po mestu skriva pasti, kaj pa po gozdnih poteh?
Jasno, daje tudi tam lahko zelo nevarno, ko švigne čez pot kakšna gozdna žival in to prav pred kolesom. Takrat s kolesarji rešujemo kakor vemo in znamo. To je pač treba vzeti v zakup, o tem v naprej ne razmišljamo.
Je mogoče zima čas počitka za kolesarje?
Tudi pozimi nisem čisto brez kolesa. Za Abrahama sem dobil sobno kolo in ta mi v dneh, ko ni možno kolesaijenje v naravi, nadomesti moje kolo. Tako ohranjam kondicijo in stik s sedežem, da ni prehudo, ko spet sedem na ta pravo kolo.
Dan, ko sva se pogovaijala, je bil prelep in sploh primeren za ta pravo kolo, zato nisem več zadrževala svojega sogovornika, saj seje že po njegovi "opravi" videlo, da je pripravljen za kolesarski pohod in da komaj čaka, da ga izpustim iz rok, da zajaha svojega gorskega konjička.
Marta Hrušovar
Viva spet prva
V nedeljo, 17. Septembra je MPO Viva iz Zagorja odpotoval na pot v Italijo, v bližino mesta Pordenone , natančneje v Azzano Decimo, kjer so se mlade godbenice in godbeniki udeležili tekmovanja »Fiera della Musiča«, kije trajal od 14. Do 17. Septembra. Pred samim tekmovanjem so se vsi udeleženci predstavili na povorki po centru mesta, nato pa se je začelo tekmovanje. Vrstni red nastopajočih je bil naključen, tekmovanje pa je potekalo	v
dopoldanskem in popoldanskem terminu.
Godbenice in godbeniki Vive so se predstavili s štirimi skladbami:
Southwinds, Douglasa Courta, Mannin Veen, skladatelja Haydna Wooda, Giusganderie,
F&M Jean Jeana, pri
kateri je bil solist na klarinetu Jože Kotar in Italianische lutspiel ©uverture Teda Huggensa.
Po dobro odigranih skladbah sojih poslušalci nagradili z bučnim aplavzom. Ob šesti uri in tridesetih minutah pa je žirija razglasila rezutate in po njihovem mnenju so naj večje število točk in s tem prvo mesto dosegle godbenice in godbeniki Vive.
RŠEFTI
Trg revolucije
8/b Trbovlje, SLOVENIJA
Tel.: 03/66 31 830
AKCIJA!!!
V MESECU SEPTEMBRU IZREDNI PREDSEZONSKI POPUST ZA VSE M + S (ZIMSKE) PLAŠČE
PRI GOTOVINSKEM PLAČILU
SAVA, GOODVEAR, NOKIAN, BARUM, SNOVMOLF, CONTINENTAL, UNIROVAL, MICHELIN, VOKOHAMA, T0Y0, DUNLOR..
A.1 M .Ui s: £w$e m mm vfa
mitVAS.
Srečno h
tel: 0601 3j 830, GSM: ()4l/ 704 663
:/ /o van teli fine anotijf trp ie^ J^levčak,
IM! »vto
avtomehanika
Razboršek Miran s.p., Majcenova 11, Trbovlje
ELKOPLAST
Računalniško testiranje vozil:
Audi	Fiat
WV	Lancia
§eat	Alfa Romeo
Skoda	Opel
BMW	Citroen
Renault	Peugeot
Ford
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 odpiralni čas: od 7.00 do 19.00 ure.
DEKOR, Obrtniška ulica 11, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
ART OPTIKA d.d.	* Velika izbira okvirjev za očala
	* Vse vrste leč za očala domačih in
poslovalnica: 1420Trbovlje	tujih proizvajalcev
Trg revolucije 28d	* Etuiji za očala
tel.: 0601-21-253	* Povečevalne lupe
poslovalnica:	* Športna in sončna očala
Zdravstveni domTrbovlje	* Drobna usnjena galanterija
Rudaska 21, tel.: 0601-29-041	Obiščite nas in se prepričajte!
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar	Telefon:
NAROF 32	0601/73-615
1411 IZLAKE	GSM: 041/405-828
ŠIVILJA ANA
Izdelovanje oblačil po naročilu
GSM: 041/ 395 301
INFORMACIJE NA
03/ 56-64- 250
commerce
LJUBLJANSKA 16,1270 LITIJA Tel.: 01/898 04 40
te/tne vožnje z vozilom 01/898 31 73
SEAT LEON.
Vabljeni ste na testne vožnje, da se prepričate o kvaliteti, bogati serijski opremi vozil SEAT in UGODNIH CENAH.
Ob nakupu novih vozil iz zaloge
SEAT CORDOBA in CORDOBA VARJO vam nudimo DRUŽINSKI POPUST v višini 100.000 SIT.
ODPIRALNI ČAS: 8.30-19.00 SOBOTA: 8.30-13.00
INTEGRAL	^INTEGRAL	^INTEGRAL	JL*. INTEGRAL
INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA
Cesta zmage 4,1410 Zagorje,
Telefon: 0601 55 100,64 443, 64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.za};orjc(<i!siol.nct Internet: http://www.intcgral-zagorjc.si
Poletje 2000
Ujemite še zadnje sončne žarhe
AKTIVNE POČITNICE, CRES sam« 14.900,00 + GRATIS1 Olroh do 14 lel
od 28. 10.-31.10. 2000
V ZADNJEM BIPU - CAVTAT, KORČULA, DUBROVNIK. KOLOČEP
ENKRAT TEDENSKO VAS VABIMO NA ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET V LENTI, za SAMO 3.000 SIT
ROGLA - ZIMA 2000/2001
Če niste ljubitelji hotelskega urnika, bo najem apartmaja prava odločitev.
PRIHAJAJO TUDI ŽE ZIMSKI KATALOGI - ŽE DANES SE ODLOČITE KJE BOSTE PREŽIVELI ZIMSKE POČITNICE!
POTOVANJA Z AVTOBUSOM:	SANJSKA POTOVANJA:
* PADOVA - BENETKE	*KITAJSKA IDILA
♦GRADOVI BAVARSKE	* ZAKLADI TAJSKE
♦STARE EVROPSKE PRESTOLNICE *ŠRILANKA - MALDIVI ♦TRGATEV & CIGANSKA OHCET	♦INDIJA - NEPAL
♦JESEN V PARIZU	♦ZAKLADI MEHIKE,...
Miinchen v času OKTOBERIESTA, odhod iz Zagorja in Trbovelj, 30.9.2000
Za ZAKLJUČENE SKUPINE pripravimo programe po želji, po SPREJEMLJIVI ceni in UGODNIMI plačilnimi pogoji, lahko pa naročite samo naš avtobus za posebni prevoz.
VABIMO VAS, da se oglasite v naši poslovalnici; svetovali Vam bomo in Vas podrobenje seznanili z našimi programi.
Želimo Vam lepe poletne dni!
Odpiralni čas: od 6.00 do 16.00 ure, sobota: 9.00 do 12.00

TVUOaiNl^r
-IVHOaLLNI^ir
21. KIMAVCA 2000
Tin n tri. n Trn.
IZVOLITE ME OCENITI, GOSPA SODNICA!
Ne recite, da se vam ne bi tresle noge, če in ko bi morali stopiti pred sodnico. In predstavljajte si, kakšno grozno tresenje je, če imaš namesto dveh kar štiri noge, ali bolje, tačke. Prepričana sem, da se kužki, ki jim sodi oziroma bolj milo rečeno, kijih ocenjuje Tatjana Urek iz Trbovelj, ob pogledu na prijazno, simpatično in zgovorno gospo, ki zna sogovornika pritegniti s pripovedovanjem in ga popeljati iz samega hrupnega središča mesta v popolnoma drug svet, ne da bi pri tem storil en sam korak, pomirijo in ji pokažejo tisto najlepše in najboljše, kar želi videti in oceniti.
Moja radovednost: kako, kdaj in zakaj, je bila velika in kljub obilici dela, ki ga ima, sem ji le uspela ukrasti nekaj časa za pogovor. Pol ure, kar sem ji obljubila po telefonu, seje raztegnilo na uro in pol, pa bi bilo prav lahko tudi več, če se ne bi med tem časom stemnilo in doma so čakali še ljubljenčki, o katerih sve se tudi pogovaijali.
Kdaj?
Najprej je malo pomislila, potem pa ugotovila, da odkar pomni, je nora na pse. To je osnova! Psiji pomenijo nekaj specialnega. Pri petnajstih letih je dobila prvega kokeršpanjela, črne barve, s kateri sta naredila tudi izpit. Ob tem sem pozabila zapreti usta od začudenja, kako jima je to uspelo, saj španjeli niso ravno poslušni psi. Prisrčno seje nasmejala in zatrdila, da moraš biti trmast. Vsekakor bolj kot pes. Izpit iz poslušnosti sta naredila tako uspešno, da so se še starejši voditelji čudili in priznali, da je to zelo redko, ampak bila je trmasta in sta uspela.
Pred enajstimi leti si je kupila shitsuja. Zdaj ve, da spadajo v deveto skupino, takrat pa je videla le majhnega in prisrčnega kužka in ga želela imeti. Od takrat seje bolj resno pričela ukvarjati s sodelovanjem na razstavah, z vsem tem pa je zraslo tudi zanimanje za sodniško delo.
Kako in zakaj?
Seveda meje zanimalo, kako se
postane sodnik. Najprej je potreben predlog. Tega da klub ali pa kakšna pasemska organizacija., v kateri je treba intenzivno delati najmanj pet let, da lahko postaneš sodnik pripravnik. Potem je na vrsti pripravniški izpit, ki je po njenem kar precej zahtevna zadeva, saj je treba poznati statute in pravila v okviru FCI in kinološke zveze, ki v okviru te delujejo po posameznih državah. Poznati je treba anatomijo psov in pasmo, s katero najprej začneš. Ko opraviš izpit iz vsega tega, si sodnik pripravnik. Potem si vodja kroga, stažiraš za "svojo pasmo" in to najmanj dve leti, pa še pogoj je, da je na vsaki razstavi vsaj pet predstavnikov te pasme, to pa je za pasme, ki so redke, že kar velik problem. Po vsem tem šele pride "ta pravi” izpit pred komisijo in to najprej samo za eno pasmo. Po vsem tem seje Tatjana prijavila na izpit še za druge pasme, oziroma za celo deveto skupino, kamo spada kar dvaintrideset različnih pasem. Izpit obsega teoretični in praktični del. Za dobro opravljanje svojega dela je potrebnega veliko učenja, saj od desetih kandidatov naredita izpit morda samo dva. Osip je ogromen. V okviru devete skupine je najbolj številna skupina pudlov, saj jih je kar pet vrst glede na velikost in še po barvi se razlikujejo. Sojenje zahteva izredno veliko koncentracijo in pred vsakim sojenjem je dobro obnoviti osnovno znanje, standarde, plečne višine. Vzreditelji zelo dobro poznajo svoje pasme, zato mora biti sodnik zares previden, da ne naredi napake.
Spomine na prvo sojenje jc opisala z besedami: "Uuuu, kriza, kriza!" Prvo njeno sojenje je bilo na regionalni razstavi v Hrašah in v prvem trenutku, ko je stopila v "krog", je imela občutek, kot da prvič vidiš shihtzuja, kot da ga še nikoli ni videla. Potem seje zbrala in vse je steklo, kot je bilo treba in zdaj nima več takšnih problemov, čeprav čisto hladnokrvna pa le še ni pred začetkom sojenja. Ko stvar steče, pa tako ni časa za kaj drugega, kot za tisto, za kar je tam. Pravi, da je vsaka razstava nekaj posebnega in ni neke rutine. Zdaj
sodi že dve leti, zaenkrat kot državni sodnik v Sloveniji. Pravila naše kinološke zveze so takšna, da mora preteči dve leti in pet sojenj v državi, preden sme sodnik v mednarodne "vode". Naslednje leto bo Tatjana izpolnila te pogoje in bo lahko potem odšla sodit tudi v tujino.
Seveda pa Tatjana Urek ni samo sodnica, saj ima tudi službo, ki ji zagotovo vzame ogromno časa. Sreča je, da so razstave v glavnem vse v soboto ali v nedeljo. Torej njeni vikendi so kar vsi pasje obarvani, že zato, ker ima tudi doma kar lepo pasjo družino. Pravi, da brez razumevanja in pomoči njenega življenjskega sopotnika Janija in njenih najbližjih, tudi njenega sojenja ne bi bilo, niti obiskov razstav, saj je aktivna razstavljalka svojih psov.
Ima namreč tri shitsujke in enega malega levjega psa. Vedno mora nekdo ostati doma in poskrbeti za tiste, ki ne gredo na razstavo. Ugotavlja, da so in morajo biti kar uigran team, da vse to zmorejo. Ukvarja se tudi z vzrejo in trenutno ima dve mladi psički, ki bosta drago leto godni za parjenje. Ko mladički odidejo k novim lastnikom, seji trga srce in pravi, da grozno trpi., ker če je človek od začetka do konca ves čas zraven in je od njega tudi mnogokrat odvisno življenje malih kosmatih kepic in njihove mame, potem seje težko posloviti od njih. Z vsemi obdrži stik in je vedno pripravljena tudi svetovati in pomagati.
Glede na to, da so mladički ljubke male kosmate kepice, so prav gotovo najbolj všeč otrokom. Njen nasvet
staršem majhnih otrok je, da naj raje malce počakajo, da so otroci večji, saj je potem dosti manj težav in problemov, čeprav je shitsu krasnega značaja, miren in strpen do ljudi in do drugih psov, ne grize in ne laja, potrebuje pa dosti nege zaradi svoje dolge dlake.
Vse skupaj ni samo sojenje in podeljevanje naslovov. S tem se kreira tudi pasma. Če je dobro ocenjen pes, ki je atipičen in se sodniku zdi, daje to v redu, postane prvak razstave in s tem ima tudi možnost za šampiona. Le ta pa bo zagotovo paril tudi kakšno psičko. Za sodnika je velika odgovornost, kako se odloči pri sojenju oziroma ocenjevanju, saj to zagotovo vpliva na bodoče rodove pripadnikov pasme.
Že res, da imajo svojo besedo tukaj tudi vzrejne komisije, vendar se kljub temu čuti odgovorna za svoje odločitve.
Psi, ki jih ljudje pripeljejo na razstave so vedno zelo kvalitetni in negativne ocene ni, razen v primera ekstremnega odstopanja od zahtev posamezne pasme, zato tudi nestrinjanja lastnikov z oceno niso pogosta. Največ problemov imajo razstavljalci s "hendlanjem" psa. To je hoja pred sodnikom v ringu, vendar se da tudi to naučiti.
Po vsem povedanem je bilo jasno, da Tatjanina trditev, da seji zdi, da to ni nič posebnega, biti sodnik in vzreditelj psov, niti slučajno ne drži in glede na osip v pripravniških vrstah je jasno, da to zares ne more biti vsak.
Marta Hrušovar
21. KIMAVCA 2000
J (l j j ■ ri J G n P. " & f:
Cornus - dren, svib
Drevesa ali grmovnice listopadnih predstavnikov drenov, so v hortikulturi poznana že od nekdaj. Vendar le redko kdo ve, da imamo v vrtu resnično barvito množico rastlin, ki so lahko okrasne tako v cvetju, listju ali po barvnih poganjkih celotno zimo.
Kot prvega predstavnika, bi rad omenil j aponski dren cvetličar, ki ga gojimo zaradi prekrasnega cvetenja v spomladanskih mesecih, ko cvetovi, ki so sestavljeni iz štirih ovršnih listov bele barve popolnoma prekrijejo rastlino, ki le redkogdaj zraste tudi do sedem metrov v višino. Zanimivost cvetov lahko opazi že vsak opazovalec, saj so cvetovi, ki so pritrjeni na rahlem poganjku postavljeni pravokotno na vejo. Iz cvetov se kmalu razvijejo zeleni plodovi. Okrogli in mesnati plod, v jeseni postane živo rdeče barve (glej sliko) in nam rastlino tako že drugič okrasi v zanimiv objekt. Plodovi pa niso samo okrasni temveč so tudi užimi, saj jih lahko uživamo tako presne, kot tudi kuhane v marmelado ali sok. Ko plod prepolovimo ima rumeno mesnato sredino, v
kateri se nahajajo peške, kijih lahko uporabimo za generativno razmnoževanje. Vendar dren z dozoritvijo plodov, še ni dokončal svoje predstave, temveč nas še enkrat preseneti, ko pozno v jesen obarva vse svoje liste v množico različnih barvnih odtenko. Samo rastlino si lahko najlažje ogledate kot soliter pred blagovnico Živa, saj ravnokar barva plodove.
Rumeni dren, ki ga lahko opazujemo v naravi, že v zadnjem mesecu zime odpre kobulaste rumene cvetove. Cvetovi se pojavijo še pred olistenjem. Iz njih se razvijejo rdeči drobni plodovi, drenulje. Uživamo jih presne, predelane v kompot, sadni sok, marmelado, džem, vino, žganje, liker, kis, vložene v sol kot olive ali v kis kot nadomestek za kisle kumarice. Listi so nadomestek za pravi čaj, praženo seme pa za kavo. Veliko vrednost ima ta rastlina v hortikulturi. Redno jo opurabljamo za žive meje ali kot samostojni grm. Kajti poleg cvetenja nas v jeseni obdari s prekrasno jesensko barvitostjo. Rumeni dren je poznan že nekaj časa, kajti pregovor 'zdrav kot dren' izvira prav iz te rastline in nakazuje trdoto in odpornost lesa, kakor tudi odpornost drena proti boleznim in škodljivcem. Kot zadnjega predstavnika bi rad omenil še ameriški dren cvetličar, manjše drevo ali večji
gnu, doma na vzhodu Severne Amerike. Listi so jajčasti z dobro izraženimi žilami, jesenska barva je rdeča ali rdeče vijolična. Cvetovi v maju, drobni, zelene barve, zdmženi v glavici. Obdajajo jih štirje veliki ovršni listi bele ali rožnate barve. Plodovi jajčasti, rdeče barve, avgusta in septembra. Kot okrasno rastlino ga lahko opazimo v marsikaterem vrtu.
Kdor si želi imeti v vrtu kakšnega predstavika drenov, naj se najprej pozanima glede velikosti drena, saj le redkogdaj ostanejo manši grmi. Razmnožujemo jih s setvijo, lesnatimi ah zeljnatimi potaknjenci. Cvetočih vrst ne obrezujemo, vrste z barvitim lubjem pa moramo vsako leto preredčiti.
Besedilo in sliko: Sašo Taškar
Sašo Taškar s.p. Ulica talcev 1a 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013
načrtovanje in urejanje vrtov svetovanje obrezovanje dreves urejanje grobov izdelava vodnih objektov
ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILN

PRVENEC
Pri tej zeli moramo paziti, da ne pretiravamo s prevelikimi odmerki, ker bi škodovali osrednjemu živčevju (bruhanje, glavobol).
Sicer je prvenec trajnica s plazečo koreniko, iz katere požene do 30 cm visoko steblo s suličastimi listi in snežno belimi zvončastimi cvetovi. Dišeča perla ali prvenec raste po sončnih bukovih gozdovih. Nabiramo cvetočo zel brez korenin. Posušimo jo v senci ter na prepihu, da ostane lepo zelena in dišeča. Kot začimba jo lahko uporabljamo za vzbujanje teka in pospeševanje prebave. Čaj je dober pri zastoju v jetrih, za zdravljenje sečnih organov, vodenice in zlatenice.Čaj pijemo tudi pri glistah in krčih ter za bolj miren spanec.
SMETLIRA
Nasprotno od prvenca je smetlika enoletnica. Visoka je do 15 cm. Posuta je z belimi, drobnimi
cvetovi. Ker velja za močno drogo, jo jemljemo le v majhnih odmerkih. V zdravilstvu je uporabna tako zunanje kot notranje. Predvsem velja za dobro razkužilo. Kdor veliko prebira knjige, mu bo smetlikin čaj kot obkladek kar dobrodošel, saj krepi oči poleg tega pa zdravi vnete trepalnice, pomaga pa še pri vnetju veznic in vek, zeleni mreni, čirih roženice in solzečih se očeh. Če imamo ječmen na vekah se smetlika skupaj s kamilico dobro obnese. Mlačen poparek krepi oslabele oči in zdravi take, ki se solzijo. Še boljši učinek dosežemo, če čaj hkrati s spiranjem tudi pijemo. Smetlika se kot čaj dobro obnese tudi pri bolnih dihalih: pri kašlju, nahodu, gripi in bronhitisu. Zaradi grenčin, ki jih vsebuje, ugodno deluje na želodec: bolečine, prebavne motnje, neješčnost, krepi želodec. Ugodno vpliva tudi na živce, lajša živčni glavobol, nespečnost in histerijo. Zdravi tudi z zastrupitvijo z alkoholom in nikotinom. Smetlika krepi slabotno telo pri otrocih.
Nasveti »naših mam«
(po Ašiču) Za obkladke, za utrujene oči, ječmen na vekah pripravimo poparek iz kamilic in smetlike. Po eno čajno žličko zeli poparimo s 1/4 litra kropa, počakamo 2 minuti in porabimo. Tudi za pitje.
KATERE ZDRAVILNE RASTLINE NAM POMAGAJO PRI RAZLIČNIH BOLEZNIH OČI?
Za očesne bolezni so primerne kapljice za oči. Še zlasti pomagajo:ajbiš, janež, kamilica, kopriva, krvavi mlečnik, lučnik, ognjič, pelin, plavica, smetlika, vrtnica, žajbelj.
SOLZENJE- smetlika, OSLABELE OČI-smetlika, komarček, BOLNE TREPALNICE-vijolica, UTRUJENE OČI-potrošnik, UDARJENE OČI-kurja črevca, VNETE OČI-krvomočnica, plahtica, repik, repinec, smetlika, veliki trpotec, BOLEČE OČI- kamilica, ohrovt, resa.
Prlprovil Igor Goste
mN \		RENAULT
		
Stisnimo jih!
Pomislite na varnost, preden vas prevzamejo čustva! Čas je, da izročite vaše dotrajano vozilo v roke Renaulta in tako poskrbite zase, pa tudi za druge udeležence prometa. Če je vaš registrirani avto starejši od 10 let, ga do 30. septembra pripeljite v naš salon, kjer bo ob nakupu novih, varnih modelov Renault vreden celih 200.000 tolarjev*.
'Odločitev za nakup vozila v tej akciji izključuje druge akcijske ponudbe.
O
■ ■
""SreiF®1
ffiKEmmU MALGAJ
r b o v 1 j e
'Oefon prodaja (03) 56 33 110,
'scr' is (03) 56 33 120

E-mail: prodaja.trl>ovlje(g) avtohisamalgaj.si, \v\v\v.avtoliisanialj;aj.si
RENAULT
RŠEFTI
vP
vP
A?
X
M-
'Jšc)

sERv,s==;
-I. 	VSEH VRST KLJUČEV
LUNAR Aleksander,

---------- v.	Trgovina tel./03 56 64 430
['Sovina C. zmage 12a Pisarna tel./Iax: 03 56 64 335 Zagorje ob Savi	GSM: 041 696 628
ZASAVSKI	ta VI
SERPENTINAR IAAi
JERIČ PaveL s. p.
Selo pni ZAqoRju 68	teL:	0601/64^046
1410 ZAGORJE	qsiM: 041/804 041
INFORMACIJE,
03/ 56-64- SSO

TRBOVLJE
21. KIMAVCA 2000
uI&bslQO 7
IVA SLABE
"Motivacija učencev je zelo pomembna stvar," pravi Iva Slabe, ki je tretje leto ravnateljica OŠ Gradec s podružničnimi osnovnimi šolami na Vačah, v Hotiču, Kresnicah in Jevnici. Službuje že trideseto leto in vseskozi je sestavni del kolektiva na OŠ Gradec, kjer je prejšnja leta poučevala kemijo. In za študij kemije je poskušala marsikoga navdušiti, čeravno se je dostikrat izkazalo, da so se učenci preusmerili bodisi zavoljo prezahtevnega študija, bodisi ker so motivacijo za kemijo izgubili zaradi novih interesov, ki so se jim vzbudili v času študija. Dejala je, da malce veselja do kemije ima verjetno sleherni, saj vsakdo rad eksperimentira, ampak zanimanje pri osnovnošolcih je vedno preverjala na tak način, da so eksperimentiranje tudi razumeli in so torej znali povedati, zakaj določena kemijska reakcija poteka.
Kar laska ji, kadar sreča nekdanje učence, da ji povedo, če zaradi "dobre podlage" niso imeli s kemijo nobenih težav v srednji šoli. Pri pouku je namreč skušala za snov zainteresirati vse učence, kajti ni marala, če se je kdo dolgočasil. Odkar je ravnateljica OŠ Gradec, se ubada tudi z motivacijo šolskega kolektiva in smatra, da jo dosegajo tudi z jutranjimi sestanki, ki so namenjeni pedagoškim vprašanjem, polemikam, kajti dialog marsikdaj olajša probleme. Na OŠ Gradec so se med prvimi odločili za poskusno devetletno osnovno šolo, vendar zatrjuje, da odločujočih rezultatov po enem letu še ni. Beležijo pa dovolj spodbudnih izkušenj, ki gredo v prid devetletki.
Šolski kolektiv se je menda s precejšnjim naporom "pregrizel" skozi učni načrt devetletke, kar pa se je po letu dni izkazalo za veliko pridobitev, saj so učitelji začeli razmišljati o novih pristopih, dobili nov polet. Predvsem je bilo razbremenilno, ker so lahko sproti podebatirali o učnem načrtu, vnašali pripombe in pohvale. Poleg izobraževanja je poudarek tudi na vzgoji, ki je še zlasti pomembna pri šestletnikih oziroma prvošolčkih v devetletki, saj pri najmlajših učenje in vzgajanje poteka skoz igro. V devetletki pa jo navdušuje nivojski pouk in ker ima učenec možnost izbirnih predmetov ter številčne ocene pri vseh, tudi pri vzgojnih predmetih. Pomembno se ji zdi uspešno sodelovanje med starši, šolo in učencem. Na šoli se razdaja tudi kulturnim prireditvam in prepeva v šolskem učiteljskem pevskem zboru. Ker pa učenci radi tekmujejo, odličnjake v litijski občini vpisujejo v Zlato knjigo, učence, ki so na raznih tekmovanjih dosegli dobre rezultate, pa v Knjigo dosežkov.
Všeč ji je poezija in mladim stalno ponavlja, naj brskajo po dobrih stvareh v sebi in si zastavljajo želje. Za hobi in sprostitev za dušo smatra pevske vaje, ljubiteljsko pa igra tudi tenis, plava in smuča. Rada potuje in lanski spomini na Ameriko so še sveži in prijetni. Vnukinja Kaja je trenutno svojevrstna poživitev, čeravno je hčerki bolj kot kemija, pritegnil študij prava in arhitekture. Če pa je človek odkrit in pošten, bo njeno pozornost zagotovo pritegnil.
Besedilo in slika: Petra Radovič
Jo fT j" rt T G. 77. Ji.
SLOVENSKI SVETNIKI ZA 3. TISOČLETJE
(17. del)
Ignacij Knoblehar, slovenski misijonar v Sudanu
(nadaljevanje iz prejšnje številke Zasavca)
Ignacij Knoblehar seje po obisku na Dunaju odpravil še v Miinchen, Brixen, Trident in Rim. Na zavodu Propaganda je poročal o svojem delu, vendar pa za nadaljnje delo ni dobil podpore zaradi pomanjkanja sredstev. 10. avgusta je Knoblehar poročal tudi papežu. Papež je bil poročila vesel in je Knobleharja imenoval za vodjo misijona in apostolskega provikarja. Tako je misijon v Sudanu ostal.
Po tem uspehu seje Knoblehar odpravil v Trst, kjer so se mu pridružili še novi slovenski misijonarji, in sicer Martin Dovjak, Janez Kocjancic in Matevž Milharčič. Kasneje pa sta se pridružila še Jernej Možgan in Oton Trabant. Vsi skupaj so se srečali v Aleksandriji 8. septembra (na Mali šmaren) 1851.
Zatem so odrinili proti Kairu, kjer je Knoblehar od nekega prijaznega paše kupil ladjo po zelo ugodni ceni. Ladja (Stella Matutina oz. Jutranja zvezda) je potem služila za misijon, zato sojo delno preuredili v kapelo. Knoblehar je 17. decembra že prispel v Khartum, ladja z ostalimi sodelavci pa šele marca.
V	začetku decembra 1852 seje Knoblehar s sodelavci odpravil k Barcem in prispel v Gondokoro v začetku januarja 1853. Ljudje so že vedeli, da pride Abuna Soliman (Knoblehar), in so ga prišli množično pozdravit. Domači poglavarNigila je sklical poglavarje okoliških rodov. Izrekli so soglasje in podporo novemu misijonu v tem kraju, kije dobil ime po Materi božji.
Zatem se je Knoblehar zopet podal v Khartum, odtod pa naprej v Aleksandrijo, kjer je pričakal nove misijonarje. Ob vrnitvi v Khartum konec leta 1853 gaje čakala žalostna novica. Umrla sta njegova sodelavca Kocjancic in Milharčič. Misijonsko šolo je prevzel Haller.
Ko seje Knoblehar 16. februarja 1854 podal z ladjo po Belem Nilu, sta mu prišla naproti Možgan in Trabant. Sporočila sta mu, da je sodelavec Dovjak umrl. Pa tudi Trabant je zelo oslabel in je kmalu umrl.
Misijon v Gondokori je prevzel avstrijski misijonar Khol, ki je delo opravljal z veliko vnemo.
Za Knobleharja so bile smrti sodelavcev bridke izgube. Sam ni zmogel vsega bremena tako, daje misijon prepustil. Na poti v Khartum sije ogledal tretji misijon na območju rodu Dinka. Vodil gaje misijonar Možgan iz Lavantinske škofije. Dal mu je naziv Sveti Križ (danes Kaniza) po svetinjici, ki jo je pred odhodom prejel od svojega škofa Slomška.
Že l.julija 1854 je bil Knoblehar zopetvKhartumu.Tuje misijon dobro shajal, saj gaje podpirala dunajska Marijina družba. Istega leta pa so prišli še novi misijonarji.
Knoblehar in Ueberbacher sta se podala na jug. V Gondokori soju Barci z veseljem pričakali. Knoblehar seje že razmeroma dobro naučil baršcine, prevedel v ta jezik najosnovnejše krščanske resnice in molitve. Sestavljal je tudi barski slovar. Misijon je dobro shajal, prispeli so novi misijonaiji s Tirolske in Verone. Toda Knoblehar je začel bolehati.
V	septembru 1857 seje podal v Evropo, da bi poročal na Propagandi in si okrepil zdravje. Na poti pa je imel vročino in že zelo bolan sredi januarja 1858 prispel v Neapelj. Priskrbeli so mu stanovanje in oskrbo pri bosonogih avguštincih. Zdravniki so upali na njegovo ozdravljenje, toda Knoblehar je slabel še naprej in umrl 13. aprila 1858. Star je bil le 38 let.
Knoblehar je bil velik misijonar pa tudi učenjak. Muzejema v Ljubljani in na Dunaju je podaril svoje etnološke in naravoslovne zbirke. V avstrijski narodni knjižnici hranijo tudi njegov slovar barskega jezika.
Na misijonski postaji v Khartumu je Knoblehaija nasledil misijonar Daniele Comboni, ki je na postaji vztrajal vse do svoje smrti 1881. Štiri leta po njegovi smrti so Mahdijeve čete oblegale in zavzele Khartum ter večino Evropejcev pobile.
Branko Nimac
Valvasoijev trrr 3 1270 Litija
tel./fax: 061 883-029, 884 209, 880-390
GSM: 041 681-584 041 765-113
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih	/ /	^
filmov, glasbenih spotov in	/7	‘ 1—1 fl
S prireditev za Interno M VigiM uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trž enje in produkcija za gospodarsko interesno združ enje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
E-mail: atv.signal@siol.net
OBMVAMATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOmUSPEH!
±tevtdnL!
NAIB0U GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA VSL0VENUI
VI PRESENETITE VLOMILCA - NE ON VAS!
Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146
E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http://www.mtaj.si/radio/
21. KIMAVCA 2000
jv n.j. p. t** g.tt. Ji
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS
NAGRADIMO
Še do petka, 29.septembra imate čas, da odgovorite na nekoliko težjo literarno uganko. Sprašujemo vas namreč po imenu pisatelja, ki seje rodil 9.novembra 1928 v švicarskem Baslu očetu Slovencu, premožnemu krznarju s svojim lokalom in firmo in materi Nemki. Deset let mu je bilo, ko so, torej tik pred 2. svetovno vojno, prišli v Ljubljano. Njegova osrednja dela so: Deček in smrt, Sporočila v spanju, roman Resničnost, avtobiografska teksta Pet fragmentov in Prišleki. Pisal je tudi mladinsko prozo. Njegova mladinska dela so: Novoletna zgodba, Zgodbe iz mesta Rič-Rač, Potovanje za nosom, Najmočnejši fantek na svetu, Zgodba o levih in levčkih... Kakorkoli že, pisatelja so literarni kritiki olčlicali za največjega slovenskega pripovednika dvajsetega stoletja.
Še več podatkov o pisatelju, katerega ime in priimek napišite v kuponček, lahko preberete v 1 .številki mesečnika Ampak, V njem je novinarka Alenka Zor Simoniti z njim objavila zanimiv intervju.V njem je naša uganka o svojem romanu Deček in smrt med drugim povedal: »Tisti novembrski dan - slučajno se je ujemal z mojim rojstnim dnevom-sem vztrajal ob odprtem grobu. Na krsto sem metal kamenje, da bi očeta zbudil, prinesel sem mu vejo, da bi mogel ven. Kmalu me je postalo strah pokopališča, tega niča, zaustavljenega časa, ki je bil tam, okuženega s smrtjo, ki bi se ga lahko nalezel. Potem sem šel vsakih pet, deset centimetrov, korak za korakom proti svetlobi, proti mestu.«
Uganko sestavil Igor Goste
%
Avtor:
Moje ime: Naslov:
KULTURNI
KOLEDAR
Ib.septembra 1946 seje v Ljubljani rodila pisateljica Polona Škrinjar. Njena dela: Pavla, Divji volčin...
21.	septembra 1906 seje v Ljubljani rodil pripovednik in pesnik Lojze Zupanc. Dela: Tuijačani, Tretji rod...
22.	septembra 1917 seje
v Stražišču pri Prevaljah rodil pisatelj, publicist in prevajalec	Janez
Gradišnik. Dela: Pot iz noči, Plamenica, Moj prijatelj Dane...
23.	septembra 1919 seje v Boh.Bistrice rodil dramatik in publicist Mirko Mahnič. Dela: Večer v čitalnici...
Pripravil Igor Goste
Vlado Garantini
KRUH
Kmečki,
iz krušne peči,
čadaste, črne kuhinje,
hrustljav,
trdoskorjast,
zapeljivo dišeč,
s skrbjo,
znojem in srcem
moje matere kvašen,
v ogromnih hlebcih,
z vrezanim križem zaznamovan,
vražje vroč
za neučakane otroške ročice, velika sreča malih, lačnih ust, sladka mana na goličavah grenkobe,
Kruh naš vsakdanji, dandanašnji,
"daj nam danes naš vsakdanji kruh", vse bolj bridka stvar.
BAROVIČEVA
37.SAMOSTOJNA
RAZSTAVA
V času od 2. do 16.septembra je bil možen ogled slikarske razstave del Bogdana Baroviča, slikarja samorastnika, ki ga sicer bolj poznamo kot novinarja Radia Trbovlje iin TV. V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja je postavil na ogled osem del v oljni slikarski tehniki z motivi z morja.
krajine, tokrat pa seje predstavil tudi s figuraliko. Za to priložnost je avtor pripravil in izdal zloženko za katero je napisal naslednje: Če lahko slika z barvami pove tisoč besed, zakaj potem z barvami ne bi mogel opisati sveta; z besedami nikoli ne bi mogel izreči, kar sem z barvami spoznal... Zapisal pa je še: Ostaja morje; ostaja pokrajina; bližajo se podobe, tihožitja... Ekspresija je močnejša pod impresije. Veliko je neostilizma - novega, lastnega, drugačnega od prej. Razstavo si je ogledalo precejšnje število obiskovalcev.
IL.
KO UGASNE RAČUNALNIK...
Še malo in prvi jesenski dan bo tudi uradno naznanil konec poletja. Nekateri bodo imeli v jesenskih dneh za branje več časa, drugi pa manj, vsekakor pa podatki iz zasavskih knjižnic govorijo o tem, da smo tudi v poletnih dneh, običajno dopustniških, posegali po dobrinah, ki so nam jih nudile te ustanove.
Ni naključje, da so bili v tem času najbolj iskani prav romani, saj vroči poletni dnevi le težko "prenesejo" resnejšo zvrst literature.
V	hrastniški knjižnici je bilo največkrat izposojeno delo v tem poletju roman Vudith Blumem POLETNI SESTRI. Številna njena dela so postala uspešnice, saj piše za vse mlade po srcu. V Poletnih sestrah opisuje osemnajst nepozabnih poletij dveh prijateljic, ki sta si delili vse - sobo, obleko, fante - ter življenjsko načelo, da nikoli ne bosta postali navadni povprečnici.
V	knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah so bralci največkrat posegli po delu Paula Coelha, VERONIKA SE ODLOČI UMRETI. Zanimivo zasnovana in za bralca privlačna zgodba se dogaja v Ljubljani oziroma okolici. Popelje nas v svet drugačnih ljudi in se konča na moč presenetljivo.
Branje nudi obilo možnosti za globje razmišljanje o smislu življenja.
V Zagorju so si največkrat izposodili avtorico Danielle Steel. Njen roman GRENKI BLAGOSLOVI je kot nalašč za vroče in soparne dni, saj s svojo zgodbo o treh parih, kjer si vsak po svoje prizadeva (ali pa tudi ne), da bi prišel do otroka, pri tem pa naletijo na cel kup ovir. Branje, ki ne zahteva mnogo energije, je kot nalašč za sprostitev.
Odrasli bralci so v litijski knjižnici največkrat segli po domačem delu. DEBELUŠKA Janje Vidmarje bila že predstavljena, zato o njej le to, da jo je vredno prebrati, saj lahko razjasni marsikatero "temo, ki tare duha" - in telo.
Mladina v Litiji je najraje prebirala Thomasa Brežine MLIN STRAHOV. Za vse kratkohlačnike je značilno, da vtikajo nos tja, kjerje najmanj treba in nič čudnega ni, če pri tem odkrijejo strahove in celo pridejo na sled nevarni skrivnosti... Napeto, ni kaj!
Če tudi je poletje mimo, ali pa prav zato, knjige vabijo!
MAH
Vlado Garantini
KOZOLCI
Vandravčki naše dežele, žlahtni godci ljudski, umaknjeni na obrobje hiš, v zavetje lip stoletnih, v raševini iz dišečega sena, srkate navdihe sončne polpozabljenega kmečkega sveta. Podoknice godete tihcene v polzasenčeni večerni čas; skozi prisluhe čutiš gosli pritajeno ihtenje.
VI BREZSKRBNO UŽIVATE
SINET DOMA VARUJE VAŠE PREMOŽENJE!
Tel. 03/565 - 40 - 23
21. KIMAVCA 2000
"C ji (7 j" ur: '7i P.
CVET NAJBOLJŠIH CVETLIČARJEV V NOVI GORICI
Zlati prosti šopek
V Novi Gorici je 15. in 16. septembra potekalo državno prvenstvo v floristiki. 14 finalistov, ki so bili izbrani na predtekmovanju v lanskem letu, seje potegovalo za laskavi naslov državnega prvaka za leto 2000. Mednarodna žirija štirih sodnikov je ta naziv podelila Tomažu Smrtniku, Cvetličarna Emporia Ljubljana, drugo mesto je s petimi točkami razlike zasedla Barbara Kokot iz Slokana, tretji pa je bil naš znanec, Litjan, Marjan Planinšek, ki je s to uvrstitvijo še najbolj presenetil sam sebe, saj je na takem tekmovanju sodeloval prvič. Med prvimi tremi je bilo zelo malo razlike v točkah, saj je drugouvrščena za prvim zaostala le 5 točk, Marjan pa za prvim borih 18 točk (skupno je imel prvouvrščeni 1618). Večja razlika je bila med tretjim in četrtim mestom, 92 točk. Sodniki iz Italije, Nemčije, Nizozemske in Slovenije niso imeli lahkega dela, saj so bile prav vse kreacije 14 finalistov izredno všečne in domiselne. Vendar pa so upoštevali še vrsto drugih kriterijev, kijih kupci v cvetličarnah ponavadi ne opazimo: na primer čistost veznega mesta, globina kreacije, harmonija barv, funkcionalnost aranžmaja in še bi lahko naštevali. Ravno množica teh različnih
kriterijev pa je sodnikom pomagala določiti zmagovalce, najprej v posameznih kategorijah in nato v skupni razvrstitvi. Tekmovalci so v petek najprej postavili mizo za dva in nato še nasadili zunanji nasad. V soboto pa so se pomerili še v štirih kategorijah: fantazija oz. dekoracija prostora, prosti šopek in poročni šopek ter presenečenje, ki je na oder v Casinoju Perla prispelo v velikih škatlah, tekmovalci pa so imeli pet minut časa, da so izbrali cvetje in pripomočke ter sestavili poljuben aranžma. V
najboljših slovenskih cvetličarjev ustvarjal kreacije, od katerih je bila ena bolj domiselna od druge. Marjan Planinšek iz Litije je zasedel prvo mesto v kategoriji prosti šopek, ki ga lahko vidite na sliki, še nekaj dni pa bo poleg ostalih izdelkov tudi razstavljen v Cvetličarni CIKLAMA v Litij i. Tam pa lahko vidite tudi vsa priznanja, ki jih je Marjan osvojil in z njim pokramljate, saj si je od vseh pritiskov zdaj že verjetno opomogel in bo z veseljem z vami delil to izjemno izkušnjo. Priznanje je dobil tudi za pogrinjek za dve osebi, saj jez razliko ene same točke zasedel drugo mesto. Pri ostalih kategorijah pa je tudi zbral dovolj točk za uvrstitev na odlično tretje mesto. "Na tako dohcr rezultat nisem
Zmagovalna trojica, od leve proti desni Tomaž Smrtnik, Barbara Kokot, Marjan Planinšek
pogovoru s sodniki sem izvedela, da so izredno pikolovski, saj so tekmovalcem vseskozi zvedavo gledali pod prste, pregledovali so čvrstost šopkov, kvaliteto uporabljenega cvetja, kako so privezane epruvete z vodo, kako je šopek uravnotežen, kako so zložena in očiščena stebla ... Povedali pa so mi tudi, da je nivo tekmovalcev izredno visok in se nimamo pred Evropejci česa sramovati. S kvaliteto izdelave, domiselnostjo in znanjem, ki so ga finalisti pokazali, je bila mednarodna žirija zelo zadovoljna. Še bolj pa verjetno naključno mimoidoči in obiskovalci finalne prireditve v Casinoju, ki so imeli pravo pašo za oči, saj je cvet
pogrinjek je naslovil 'Jesensko snidenje' in na stekleni mizi s zarjavelimi kovinskimi nogami in koreninami vinske trte uporabil oranžne kale, rdeče orhideje, roza symporicarpos, zelen amarantus, modre slive ter pogrinjek končal z dvema bordo rdečima svečama, na krožnike pa zložil zelene in rdeče feferone ter vijolične jajčevce. Za sodnikeje bila namreč harmonija in prepletanje barv zelo pomembna. Pomembni pa so tudi trendi in letos je v modi prosojnost, uporaba vej in plodov iz narave ter malo zelenja. Zmagoviti 'zlati' šopek prav tako sledi tem trendom, saj v njem ni niti ene vejice zelenja, sestavljen pa je na osnovi prepletenega klematisa. Uporabljeno pa je tole cvetje: lila alium, modra scabiosa, roza symporicarops, zelen mak, bel ornitogalum, modro-vijolična hortenzija, cvetje srbota in zelen lotos. "Aranžiranje cvetja zagotovo je umetnost in vseh 14 finalistov je dokazalo, da svojo stroko zelo dobro obvladajo. Sodniki pa so seštevali točke in opazovali drobne malenkosti, ki so odločile o zmagovalcu. Vendar smo zmagovalci vsi, ki smo pri tekmovanju sodelovali, "je zaključil Marjan.
pomislil niti v sanjah, saj sem doslej tekmovanja le opazoval, nisem pa se jih upal udeležili. Tekmovati je težko, saj je potrebno ogromno priprav, pokazati je treba visok nivo znanja, tehnika je izredno pomembna, pa tudi domišljija je morala delati nadure. Hud pritisk pa je tudi strah pred sodniki, ki vsako potezo	budno
spremljajo	in
neusmiljeno ocenjujejo," ]e povedal 'bronasti' Marjan. Svoj 'srebrni'
jrinjek za dva - drugo mesto
Besedilo in slike: Alenka Kotnik
L Tl Tl 3 M 3? n
21. KIMAVCA 2000
Končno namje uspelo ustanoviti kulturno umetniško društvo. Zakaj? 'Dolgčas!!', 'A se teb tud nč ne dogaja, a je teb tud vsak dan isto?', 'Kam pa gremo???' ,... To so
vprašanja, ki pestijo večino mladih. Žalostno je, da je v zadnjem času velik zaton subkultume scene, ki pa je še kako pomembna z mnogih vidikov.
Po čevljih spoznaš čevljarja?
Videti so kot unikati, kar dejansko tudi so. Čevljar Mirko Zupančič iz Zagorja ob Savi je na nekem obrtnem sejmu že zagledal sandale, ki so bile kar zadosti večje od povprečnih trgovinskih čevljev. In brez poveličevanja, seveda, si je dejal, češ če
rečeno:	gležnarja, ki sta
oblikovno sicer malce različna, a izdelana iz usnja, do potankosti opremljena z vezalkami in podložena, da bi mraz težko segel do njiju. Za izdelavo gležnarjev, dolžine 63 cm je vzel dva leva kopita in kot je dejal, je porabil kar veliko materiala, v presledkih
čevljarska obrt nasplošno ni zelo dobičkonosna, da kakšen gromozanski čevelj bi pa lahko že iz veselja do čevljarjenja izdelal. In nastala sta dva čevlja ali bolje
pa je za izdelavo čevlja porabil približno teden dni. Upokojeni 71-letni čevljar Mirko Zupančič, ki še zmeraj rad popravlja čevlje in ob priliki izdela tudi copate, je
Ampak zdej se bo pa neki zgodil, samo od vasje odvisno, če se boste tega udeležil. Če niste omejeni s predsodki in vam ni vseeno za dogajanja, če se hočete sprostiti, zabavati, družiti, se nabiti z energijo,... potem se boste zagotovo udeležili našega koncerta, ki bo predvidoma prvi vikend v oktobru.
Upamo na pomoč sponzorjev, saj brez njih organizacija koncerta namreč ne bo mogoča. Vsem, ki nam boste bili pripravljeni pomagati se v naprej zahvaljujemo (vsak tolar je dobrodošel). Mislite pozitivno in pomagajte mladim pri uresničevaju ciljev in izpopolnjevanju družbe.
KUD KNAP za takojšnje akcije. Za revolucijo današnjega dne!
Več o društvu v naslednji izdaji Zasavca.
Kontaktna oseba za informacije in dobrodošle sponzorje:
Matej, tel.: 041- 463-881.
dejal, da za čevljarstvo ni več pravega interesa. Vendar mu je čevljarska obrt zelo všeč, saj je ročno narejen čevelj bolj trpežen in bolje se prilega nogi. Ker pa večina ljudi rajši kupuje čevlje, kot pa, da bi jih dajali v izdelavo čevljarju, poskrbi tudi za sprotno popravljanje pet in drugega, da bi čevlje lahko čim dlje nosili. "Čevlja sem naredil za hobi in za okras," je še dejal Mirko Zupančič, ki sicer pravi, da tudi čevlje ljudje kupujejo ne le po meri, ampak tudi po okusu. Čevlja "velikana" pa sta lahko tudi zgled za dobro narejena čevlja, brez katerih sicer v nobenem letnem času ne gre.
Besedilo in slika: Petra Radovič
NOSTALGIČNI
KONCERT
PERE
DIMITRIJE VIČA
DELAVSKI DOM TRBOVLJE v sredo
27. Septembra 2000 ob 20.00
Predprodaja vstopnic od 12.09.2000 pri Kino blagajni Delavskega doma.
(03) 563 11 60 dopoldan ali (03) 563 11 61 v času kinopredstav
CENA VSTOPNIC - kaset je v predprodaji 1200 Sit, na dan koncerta pa bo 1500 SIT.
21. KIMAVCA 2000
F. Jr. CJ j F
AJA3-FRJZfiR KA ON FRJZeR ZASAVJA 2000
Ime in priimek frizerja in frizerskega salona
_________ e U '■
* \	\	/ \ j%- ^
Ime, priimek, naslov glasovalca (ke)
NAJ GOSTILNA ZASAVJA
Lepo število kupončkov za NAJ-FRIZERKE IN FRIZERJE ZASAVJA ste že poslali in očitno radi pohvalite tiste, ki kakšno reč dobro postorijo. Kajpak je že tako, da so eni zadovoljni, če jih le parkrat pohvalijo pa se bodo vseskozi trudili, drugi pa so bolj brezbrižni do pohval in jih mogoče tudi zaradi tega, ker jih poredko izrečejo, tudi zelo redko dobijo. Toda ker je akcija tekmovalna, bomo tokrat omenili pravila nagradne igre. Glasovanje poteka po izboru bralcev in bralk časopisa Zasavc, ki NAJ-FRIZERKO IN FRIZERJA ZASAVJA izbirajo ne glede na izkušnje, leta, prisrčnost, gosto- ali redkobesednost, simpatičnost, važno je le, da jih navduši in se odločijo ter glasujejo. Frizerji, za katere bo prispelo največje število kupončkov, bodo nagrajeni, kot tudi nekateri izmed izžrebanih glasovalcev. Vseskozi bomo o številu glasovnic obveščali na Zasavčevi tekmovalni lestvici, ki bo v nekaj mesecih odločila, po katerih frizerjih je še največje povpraševanje oziroma katerim frizerjem bi radi zaupali urejanje frizure. Pozabavajte se torej v naslednjih dneh malce tudi s svojo frizuro in - bolje zdaj kot pozneje - odpošljite kuponček za naj, naj frizerja na Zasavc-a, C. 20. julija 2c, 1410 Zagorje.______________________
19 glasov 11
Tokrat prvič objavljamo trenutni vrstni red za izbor Naj gostilne Zasavja:
1.	Pri Martinu, Trbovlje
2.	Gostišče Kum, Zagorje
3.	Gostilna Vrtačnik Čolnišče
4.	Gostilna Ašič, Zagorje
5.	Gostišče Pri Vidrgarju, Vidrga
6.	Restavracija "L", Trbovlje
7.	Gostišče Jež, Radeče Kmečki turizem Arbi, Mlinše 9.Gostišče Brin, Trbovlje Gostilna Zaloka, Jesenovo


Sicer pa smo med vsemi do sedaj prispelimi kupončki izžrebali nagrajenca, ki bo prejel buteljko laškega rizlinga in kosilo ali večerjo za 2 osebo v Restavraciji "L" v Trbovljah. Srečni nagrajenec je Aleš Podlogar, Hohkrautova 24, 1420 Trbovlje.
V naslednji številki pa bomo objavili srečnega nagrajenca praktične nagrade, ki jo podarja Presad iz Gabrovke.
Naj gostilna Zasavja 300<

Glasove
i-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1
Predstavljamo Restavracijo "L" Trbovlje
V	tako velikem stanovanjskem naselju, kot je Sallaumines v Trbovljah, pa že mora biti restavracija. In tudi je!
Sedanji lastnik Branivoj Golič ji je pred tremi leti dal ime Restavracija "L".
V	njej kakšnih deset zaposlenih poskrbi, da ne boste ne lačni in ne žejni. Vedno lahko ponudijo jedi po naročilu, rešijo zadrege ob nedeljskem kosilu, sprejemajo zaključene družbe in nenazadnje poskrbijo tudi za malice.
Njihova posebnost pa je, da si lahko omislite in naročite specialitete srbske kuhinje.
Pred restavracijo je prijeten vrt, kjer se v poletni vročini lahko ohladite in odžejate. Osebje restavracije prav rado ponudi svoje gostinske storitve na raznih kulturnih prireditvah, organiziranih zabavah, slovesnostih, sprejemih in podobno.
V Restavraciji "L" pa ne bodo poskrbeli le za vaše gurmanske užitke, ampak vas bodo tudi kulturno "nasitili", saj si na stenah lokala lahko ogledate dosežke slikarjev iz vse Slovenije, ki prav radi tam razstavijo svoja dela. Torej je restavracija tudi "galerija v malem."
Marta Hrušovar
TRBOVLJE
NOVO: polnjenje, kontrola in montaža KLIMA NAPRAV
VISOKO KVALITETNE PNEVMATIKE
KUMHO
že od 4.759,00 sit dalje
Opravljamo visoko kvalitetna avtoličarska in avtokleparska dela.
V času popravila vašega avtomobila, nadomestno vozilo 2 dni GRATIS.
LITA PLATIŠČA SAMO 14" 14.200,00 sit
15" 16.500,00 sit
odprto,- od 8. do 18. Ure; soboto: od 9. do 13. ure
Otroci priporočajo: Mazda Premac/ £xc!u$ive
^ -l

'v* JI*J. »
miki
Mazda vam ponuja leasing z obrestno mero:
od osi.m srr
maszaa
Kržišnik Roman s.p.
1410 Zagorje, Selo 65 Tel- (0601) 64-729, 66-500 AVTOHIŠ A KRŽIŠNIK
IN V J IM)
.. ^ A-S DOMŽALE		
Servis in trgovina d.o.o., Blatnica 3a, I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 061/162-22-42,061/162-37-00 1ax: 061/162-37-05		
		
TOURING	moč (kW/KM)	MFC
GL 1500 SE Gold VVing	74/100	3.689.000
ST 1100 Pan European	74/100	2.655.000
ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Biackbird	121/164	2.489.000
CB 1100 SF (X-11)	103/140	2.289.000
VFR 800 F1	81/110	2.412.000
CB 600 F Hornet	71/97	1.634.000
CB 600 S Hornet (poloklep)	71/97	1.719.000
ŠPORT VTR 1000 SP-1	100/136	2.749.000
VTR 1000 F Fire Storm	81/110	2.137.000
CBR 900 RR FireBlade	112/152	2.366.000
CBR 600 F	81/110	1.889.000
NSR 125 R	11/15	869.000
CHOOPER GL 1500 CValkvrie	74/100	2.724.000
VF 750 C Magna VT 750 C2 Snadovv	64/87	1.928.000
	32/44	1.719.000
VT 750 C Shadow	32/44	1.622.000
VT 600 C Shadovv	29/39	1.510.000
VT 125 C Shadovv	11/15	1.078.000
ENDURO XL 1000 V Varadero	70/95	2.251.000
XRV 750 V Africa Twin	44/60	1.899.000
XL 600 V Translap	41/55	1.400.000
XR 650 R	45/61	1.581.000
NX 650 Dominator	32/44	1.114.000
NX 250 Dominator	17/23	1.211.000
XLR 125 R	8/11	959.000
GROSS CR 250 R	43/58	1.199.000
CR 125 R	30/41	1.183.000
CR 80 RD	20/27	759.000
SKUTER	4/5.5 4/5.5	
X8R-S (cestni) X8R-X (cross)		444.000 444.000
Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV.		
Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 10.1.2000.		
TRBOVLJE
Podjetje za založništvo, marketlnii in trgovino
UJCA
21. KIMAVCA 2000
G j?-77. f? u "F j7 G
RAZSTAVA ROČNIH DEL JE MIMO
Sekcija za ročna dela pri Društvu invalidov Trbovlje je pripravila v času od 1. do 7.septembra v likovni galeriji Trbovlje v elavskem domu skupinsko razstavo ročnih del članic te sekcije. Sekcija je bila ustanovljena 22.januarja 1996 in se je doslej vsako leto predstavila s svojimi stvaritvami. Sekcija šteje 15 članic in 11 zunanjih sodelavk in sodelavcev. Na tokratni razstavi so bili na ogled najrazličnejši izdelki, tako pletenine, kvačkani izdelki, rešilje, narodni vbod, umetelno pletanje, poslikana svila, poslikani stekleni predmeti, suho cvetje, nakit, kleklanje, izdelki iz lesa, gobelini, makrameji, itd.
Sekcijo že vsa leta vodi Anka Perc. Na letošnji razstavi so se predstavile s svojimi izdelki Danica Čebin, Mira Dobovičnik, Gelca Dornik, Ivanka Kahne, Milka Kurnik, Mihela Krevl, Ivanka Malovrh, Anka Perc, Erna Vanelli, Justi Vidergar, Mira Bebar, Zvonka Vanelli, Mara Dolinšek, Ani Jereb, Helga Podstudenšek ter zunanji sodelavci Franc Pipan, Nane Borčilo, Marija Pišek, Lovro Šumberger, Dragi Andrejaš, Marija Medvešek, Marjan Kralj, Berta Senegačnik, Marjeta Ostanek, Barbara Klanjšek, VDC Zagorje. Aranžerka razstave je bila Mojca Starman. Razstavo si je ogledalo veliko število obiskovalcev. Sekcija oziroma
društvo je ob tej priložnosti izdalo posebno zloženko.
IL
ZAGNANI UPOKOJENCI PLANINCI
Pri Društvu upokojencev Trbovlje deluje že več let planinska skupina PD Trbovlje, ki jo vodi Vinko Pfeifer. Skupina izpelje vsako leto preko 30 skupinskih izletov. Na izletih sodelujejo tako starejši kot tudi mlajši upokojenci, na vsakem od teh izletov pa sodeluje povprečno po 30 udeležencev. Neštetokrat so obiskali naše najbližje vrhove in bližnje planinske domove, pogosto pa se podajajo tudi na daljše izlete. Tako je ta skupina v zadnjem obdobju obiskala Grmado pri Polhovem gradcu,
Vrhe nad Trbovljami, Klemenčo planino nad Logarsko dolino, Snežnik, Kopitnik, Kofce z Velikim vrhom na Košuti in Kladivom na območju Košute.
Izleti potekajo običajno vsakih 14 dni, ponavadi ob četrtkih, občasno tudi ob sobotah ali nedeljah. Vsakokrat pa je vabilo k udeležbi objavljeno na oglasni deski pri Društvu upokojencev Trbovlje. Udeleženci teh izletov so prebili v naravi ob lepem pa tudi manj lepem vremenu veliko število dni ob pesmi, dobri olji, razgledih, dobrem počutju, navezovanju medsebojnih stikov in podobno.
tL
MfS MAS MIS MAS MIS MAS MJS MAS MIS MAS MIS MAS

mladim
Zasavcem
Ko smo zadnjič delili nasvete, kaj zapisati v spominsko knjigo, nam je škrat izpustil ravno ta prispevek. Nič hudega. Prijeli smo ga za roge in gaje lepo vrnil.
Tudi danes si lahko preberete nekaj nasvetov. Napisani so v horoskopu za tehtnico, vendar so dobrodošli za vse tiste, ki imajo težave v šoli ali v ljubezni. Preberite jih večkrat - še posebno takrat, ko ste v težavah. Antitalentovci že vedo, kaj je prav...
Ko boste prebrali razgovor s plesnim učiteljem, vas bodo mogoče zasrbele pete... In ne razmišljajte,'ali bi se vključili v plesne vaje na šoli ali ne. Ples je enostavno - zakon.
SPOMINSKE KNJIGE
Zadnje dni ima kar dosti spominskih knjig. Vleče me, da grem v svojo sobo. Ko pa pridem tja, ne vem, kaj naj narišem v spominsko. Gledam sem ter tja, a nič mi ne pade na misel, le tisto kar sem risala prej, imam v mislih. Pogledam moje risbe tretjega razreda. A ko se zrem v luč, mi pade na misel, da lahko narišem levčka. Res ga narišem, a potem
ne vem, kaj naj narišem v drugo spominsko. A ena, dva, tri. Brez misli in besed narišem levčka tudi v drugo spominsko.
Šeherezada Karamu|lc, 4.a OŠ Tončke Čeč
INTERVJU Z ALBINOM ŠEŠKOM
V soboto, ko smo imeli plesne vaje za valeto, sem zastavila nekaj vprašanj Albinu Šešku, ki že dolgo vrsto let vodi plesne tečaje na naši šoli.
Kje ste se naučili plesati?
Plesati sem se naučil na plesnih vajah, ki jih je vodil mojster Peter Štaut v Delavskem domu Trbovlje.
Kaj vam pomeni ples?
Ples mi pomeni vse. Ukvarjal sem se tudi z nogometom in hkrati s plesom. Čez nekaj let pa me je zanimal le še ples, postajal mi je čedalje bolj všeč.
Zakaj in kako ste se odločili, da boste začeli poučevati?
Najprej sem hodil na dvoje plesne vaje. Kasneje smo ustanovili Plesni klub Trbovlje, v katerem sem tudi tekmoval, kasneje pa sem bil predsednik tega kluba in tako sem tudi začel poučevati.
Kateri ples najraje plešete?
Najraje plešem latino plese. To so: disco fox, meregue, samba...
Najbolj zaradi temperamentnosti.
Koliko časa potrebuje plesni par, da nastopi na tekmovanju?
Plesni par potrebuje najmanj dve leti napornega in "trdega" treninga.
Kakšne uvrstitve dosegajo vaši plesalci oziroma plesalke?
Naši plesalci/ke niso registrirani in tekmujejo v plesnih parih. Na osnovnošolskih državnih tekmovanjih v latino in standardnih plesih dosegajo tudi prva mesta. Da pa jih ne registrirajo, so se odločili zato, ker so ogromni stroški za treninge in tudi tekmovanja.
Kolikokrat	tedensko
poučujete?
Poučujem vsak dan po dve do štiri ure.
Katere zvrsti plesa najprej
il T113 n 17 D TL D
21. KIMAVCA 2000
ALPINISTIČNE NOVICE
V soboto 2.septembra seje član alpinističnega	odseka
Planinskega društva Trbovlje, Sebastijan Jančič, lotil plezanja v Kamniško Savinjskih Alpah. Tokrat	se je	podal	v
severozahodno steno Velike Kalške gore (2058 m). Ob lepem, sončnem vremenu je vstopil v smer	Zahodna	grapa	s
težavnostno oceno III z dolžino 150 metrov. Med plezanjem ni imel večjih težav razen tega, da je bila stena zelo krušljiva. Glede na to, da je ta smer razmeroma
kratka pa tudi ne zelo zahtevna jo je s solo vzponom kmalu preplezal. Po drugi strani pa je hkrati stopil na vrh gore še Tom Froebe iz Planinskega društva Trbovlje. Na osončenem vrhu sta se pomudila nekaj časa, se razgledala po okoliškem gorskem svetu, nato pa varno sestopila. Oba sta se zadovoljna vrnila domov po uspešno opravljeni turi.
V nedeljo, lO.septembra, sta se alpinista Zdravko Zajc iz PD Železničar in Sebastijan Jančič iz AO PD Trbovlje, oba pa iz
Trbovelj, lotila plezanja v Kamniško-Savinjskih Alpah. Tokrat sta se podala na plezanje v Zeleniške špice nad dolino Kamniške Bistrice. S prečenjem sta pričela na Staničevem vrhu (1805m), končala pa na najvišjem robu (2127 m). Prečenje je terjalo plezanje navzgor in tudi navzdol z višinsko razliko okoli 400 m. Zahtevnost plezanja sodi v II.težavnostno stopnjo. Dolžina celotnega grebena je okoli 2 km, to pa se podvoji, če računamo plezanje navzgor in plezanje navzdol. Kondicijsko sta bila zelo
dobro pripravljena, zelo pa ju je mučila žeja. Ves čas sta plezala po izpostavljenem grebenu. Sestopila sta pod vrhom Planjave (2394 m) in se preko Kamniškega sedla v popoldanskih urah vrnila v dolino in nato domov. Tudi tokratno plezanje je veljalo kondicijskemu utrjevanju v zvezi s pripravami na njun plezalski podvig v Južni Ameriki. V načrtu imata namreč mini alpinistično odpravo na Aconcaguo (6958m), najvišjo goro Južne Amerike. Na pot bosta odšla v začetku prihodnjega leta.	tx
MIŠ MAS MIŠ MAS MIS MAS MIS MAS MIŠ MAS MIŠ MAŠ
naučite?
Najprej naučim enostavne plese kot so: disco fox in standardne plese:	angleški
valček, cha cha cha, kasneje, ko to že obvladajo, pa malo bolj zahtevne plese.
Ali vam je kateri plesni par za zgled?
Za zgled sta mi Venturini in Škofca, ki sta iz Slovenije. Začela sta že v mladih letih kot srednješolca. Zdaj imata že veliko uspehov. Najbolj ju cenim zaradi "trdega" dela.
Uredništvo Antitalentov vam želi osebnega zadovoljstva in še veliko let uspešnega dela z mladimi!
Milanka Župan
LEPE BESEDE
Mama, hvala, prosim, izvoli, dober večer, dober dan.
Alisa Šehlc, 4.a OŠ Tončke Čeč
V VINOGRADU
V petek popoldne smo se odpeljali na vikend. Tam imamo vinograd. V njem so tudi jablane, hruške in breskve. Aleš je splezal na drevo in ga potresel. Na tla so padale zrele breskve. Špela, oči in jaz smo jih pobirali. Nabrali smo jih tri vedra. Mamaje skuhala kompot. Grozdje še ni zrelo. Zelo rada pomagam v vinogradu.
Maja, 2.1 OŠ Tončke Čeč
KITAJSKA
Saj ne morem verjeti! Doletela meje velika sreča. Na žrebanju v oddaji Oddih sem bila izžrebana kot dobitnica prve nagrade. Kitajska - moj sen.
Že letim. Komaj čakam, da prispem. Letalo je pristalo. Vsi Kitajci so me začudeni opazovali, ker sm bila drugačna od njih.
Šla sem v kitajsko restavracijo!. Privoščila sem si kitajsko hrano, ki sem jo s paličicami komaj spravila v usta. Sama sebi sem se zdela smešna. Nikogar nisem razumela, zato sem se sklenila naučiti njihovega jezika. Bilo je težko. Znala sem reči le LI TEI, kar najbrž pomeni dober dan.
Škoda, da sem bila tam le en teden, saj bi se drugače lahko naučila še kaj več.
Sonjo Durotovič, 4.b. OŠ Tončke Čeč
HOROSKOP-TEHTNICA
ŽIVLJENJE: Glavo pokonci! Ne bodi tako strog do sebe. S prijatelji pojdi v hribe ali na krajši izlet.
LJUBEZEN: Ne-joči več, ta osebica ni vredna tvojih solza,
storil si vse, kar si lahko. Pozabi,
SA4l i / <^2 >
čas celi vse rane. . v_,j ,
ŠOLA: Lani si večinoma kar prelenaril. Bilo bi dobro, da se spoprimeš s težavami v šoli in se spoprijateljiš s knjigami, če ne, bo doma hudo, počitnice pa uničene.
Ii Antitalentov
do najbolj oddaljenega kraja, ki si ga obiskal v počitnicah:
l
DNEVNIK MARJANA KOVAČA. PREDSEDNIKA KS KISOVEC
Običajno so prve besede v pogovoru, še posebej, če se sogovornika prav dobro poznata, namenjene vremenu. Za vreme pravijo, da še kako vpliva na človekovo zdravje in razpoloženje. Zato naj mi bo dovoljeno uvodoma nameniti nekaj besed letošnjemu fenomenu VREMENU. Nekateri strokovnjaki, še posebno letos, zelo resno opozarjajo, da so vremenske in klimatske spremembe na našem planetu nenavadne. Marsikdo bo sicer rekel, kaj pa je to pet stopinj gor ali dol. Na prvi pogled ni veliko, toda ko pomislimo na pretekli avgust in med 30 in 35 stopinjami, je pa ta razlika še kako občutna. Hvala bogu, da je to že za nami, le posledice suše so žal vsak dan vidne na poljih, travnikih, vinogradih. Pomnili jo bomo še dolgo časa, tudi zaradi višjih cen na tržnici.
PONEDELJEK- Kot vsak dan sem v službi že ob peti uri, da v miru preberem jutranji časopis. Žal ni več zaznati nekdanjega vonja po sveži tiskarski barvi. Hitro se vključim v vsakdanji delovni ritem, kajti moje delo ni monotono. Popoldne si privoščim urico sprehoda v naravi; danes sem šel v Zavine in vse tja do Klančiš.
TOREK- Službeno grem v Ljubljano in Kranj. Čeprav so dopusti že za nami, je v Ljubljani še vedno težko dobiti parkirišče oz. ga dobiš na žalost na soncu. Daje potovanje »prijetnejše« poskrbi še vedno poletna vročina in pregreta plastika v avtomobilu. Kot vsako leto v začetku septembra, prinese hčerka Eva iz šole listek, na katerem piše, kaj je potrebno še dokupiti za nemoteno učenje.
J •
J. l J. J j. Ir (r fr J . r,
KRUHA IN IC-ER
Za prvo ne vem,za drugo pa bo spet poskrbel javni zavod Delavski dom Trbovlje v sezoni 2000-2001 v prenovljeni gledališki dvorani s šestimi gledališkimi predstavami v okviru abonmaja. O tem je tekla beseda v pogovoru z direktorjem Juretom Velkavrhom.
Kar precej je težav pri zbiranju ponudb in pa cen za predstave, zato mnoge stvari še niso dorečene, kljub bližajočemu se začetku gledališke sezone. Tradicionalne gledališke hiše se vedejo nekam "mlačno", medtem, ko je z neodvisnimi gledališči manj težav. Načrt, za katerega iskreno upajo in se trudijo, je takle: Mollierova komedija SKOPUH v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja, Gogoljev REVIZOR - Slovensko ljudsko gledališče Celje, BALKANSKI ŠP1JUN -Špasteater - neodvisna produkcija, TROJKA TROJKICA gledališče Dva obraza Celje in pa
Torej je današnje popoldne namenjeno čakanju v vrstah prepolnih knjigam. Kar se more, ni težko.
SREDA- Zjutraj opravim (vsaj trikrat tedensko) telefonski razgovor s tajnikom KS. Seznani me s tekočo problematiko, nakar se dogovoriva, kaj oz. s kom je potrebno kontaktirati. Zadnje dni, zopet zaradi pričetka novega šolskega leta, je aktualen pločnik ob regionalni cesti, katerega izgradnjo nam na občini obljubljajo že nekaj let. Gre za tisti pločnik (hodnik za pešce), ki naj bi ga slovesno predali namenu ob letošnjem občinskem prazniku. Po ponovni intervenciji na občini sem znova dobil zagotovilo: »Graditi pričnemo v ponedeljek.« Kako dolgo bodo morali otroci in starejši še čakati? Popoldne me pot vodi naČolnišče.
ČETRTEK- Občani, predvsem tisti iz podeželja, še vedno kličejo in naročajo dovoz vode. Letos je kritično, saj naročajo vodo tudi tisti, ki doslej niso poznali pomanjkanja vode. Loški gasilci opravimo mesečno tudi po več kot 70 voženj, kar do letos ni bilo običajno. Kljub dežju pred dnevi, bo potrebno še ogromno padavin, da se bodo obnovili vodni viri. Na srečo pa v sušnem obdobju pri nas ni bilo požarov, kakršni so divjali v naši soseščini.
PETEK- Končno smo dočakali, da so se jutranje temperature spustile pod 15 stopinj. Vstanemo prespani, dobro spočiti in boljše volje. Pa naj še kdo reče, da vreme ne vpliva na človekovo dušo. Petkov »šiht« mine kar hitro, še posebej ob misli na prihajajoči vikend. Popoldne
domače Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje z Jovanovičevim ŽIVLJENJE PLEJBOJEV. To je pet predstav, za katere ni treba posebej poudarjati, da so vse komedije, za šesto pa se še dogovarjajo.
Cena letošnjega abonmaja za šest predstav za odrasle je 9.000,00 SIT, ki jih je možno plačati v treh obrokih, za mladino pa 7.000,00 SIT. Za izven bodo karte po 2.000,00 SIT.
Interes zavoda in njegovega direktorja je, da bi čim več ljudi, predvsem mladih, pritegnili nazaj v kino in gledališče, saj seje s pojavom računalnikov in videa ta generacija oddaljila od tovrstnega kulturnega dogajanja, ki pa ima kljub vsej modemi tehniki prav poseben čar in draž in je nenazadnje tudi družabni dogodek, kjer se ljudje srečujejo, spoznavajo in izmenjajo mnenja. Poleg tega je program, kakršen je predviden za to sezono, tudi zabava in sprostitev za dokaj sprejemljivo ceno. Da bo letos počutje gledalcev boljše, zagotavlja prenovljena gledališka dvorana.
pa hitro ven »s pod nog« ženskemu delu familije. Danes je namreč dan za čiščenje, brisanje, pomivanje, glancanje.... Hitra pot pod noge. Cilj so Pušave in vrnitev domov mimo Bregarja. Doma se vse sveti, vse je na svojem mestu, zato brž pod tuš. Za vrati se sliši vpitje: »Glej, da boš pazil! Da ne bo vse mokro! Jaz sem vse očistila, jaz sem...«Naprej pod tušem nisem slišal.
SOBOTA- Vstanem kakšno uro kasneje kot ponavadi. Grem v trgovino po žemlje in ostalo, kar sodi poleg, da bosta gospodični hčerki zadovoljno pogledali v nov dan. Konec tedna se malo pozabavam tudi z lonci in kozicami, če drugega ne, dvignem pokrovko, pomešam in poizkusim vsebino. Popoldne grem na Loke v Gasilski dom, kjer se vedno najde kakšno delo. Ta danje tudi dan za sprostitev in družabne igre kot je pikado in nenazadnje je tudi pri nas »Laško zakon«.
NEDELJA- Kot smo se dogovorili, že zgodaj vse pripravimo za odhod v hribe; da vse smo pripravili pravočasno, le Dare in Lidija zamujata. Kljub temu, pa nismo nič zamudili. Dobre volje in polni pričakovanj smo se odločili zavzeti Veliko planino. Preživeli smo čudovito nedeljo. Kljub rahli utrujenosti nekaterih, smo si enotni; prijetno vreme in lepo slovensko hribovje je balzam za našo dušo. Da je to res, je dokaz množica obiskovalcev slovenskih gora.
Dnevnik ureja Igor Gošte
Otvoritev prenovljene dvorane bo 22. septembra s koncertom Delavske godbe Trbovlje. Obiskovalci pa bodo novi dvorani nazdravili s kozarčkom šampanjca.
Investicija v gledališki del je vredna 28-30 mio SIT. Obnovljena je vsa razsvetljava, kajti prejšnja je bila vsa dotrajana, prebarvane so luči in strop, stene ter prenovljena tla v dvorani in položena težko gorlj iva in nedrseča talna obloga po vhodnih poteh. Novi so stoli, oder pa bo na vrsti kasneje...
Ob vsem prizadevanju, da bi ugodili željam obiskovalcev gledališča in poskrbeli za njihovo dobro počutje na predstavah, se ves čas pojavljajo finančne težave in problemi in le z razumevanjem izvajalcev in spretnim manevriranjem med izdatki in prejemki ter s (pre)majhno pomočjo občine, se nakako prebijajo skozi poslovno leto. Kljub vsemu pa se izgubi veijetno ne bo mogoče izogniti, saj je ob težnjah, da bi z nižjo ceno več ljudem omogočili obisk kulturnih prireditev, komercialno težko uspeti.	mah
TT.jiGjr.Gj
21. KIMAVCA 2000
BALINARKE D U T ZMAGUJEJO
V soboto, 2. 9.2000Je v Ljubljani oziroma v Novih Fužinah Balinarska sekcija Društva
upokojencev Ljubljana - Moste, Moščanke, organizirala veliki turnir v športnem balinanju za ženske, za pokal Moščank.
Nastopilo je devet najmočnejših ženskih ekip iz Slovenije, za prvo mesto pa sta se pomerili ekipa Društva upokojencev Trbovlje in lanske državne prvakinje, ekipa Društva upokojencev Sežana.
Letos so bile Trboveljčanke Marina Kovač, Vika Kostanjeved, Vida Moškon in Jana Cizej boljše in so z rezultatom 6:3 ugnale lanskoletne državne prvakinje. Zahvala za to gre predvsem požrtvovalni in srčni borbi trboveljskih balinark in tehničnemu vodnji in trenerju Franciju Kostanjevcu-Maciju. Pod njegovim vodstvom dosegajo zavidljive rezultate tako ženske kot moške ekipe Balinarske sekcije pri Društvu upokojencev Trbovlje.
MAH
OBISK JESENIŠKIH UPOKOJENCEV V TRBOVLJAH
V torek, 12.septembra je prišla v Trbovlje na obisk k Društvu upokojencev Trbovlje večja skupina upokojencev z Jesenic. Obe upokojenski društvi sta namreč več let pobrateni, povezuje pa ju listina o pobratenju. Sicer je sodelovanje jeseniških in trboveljskih upokojencev znano že dolga leta. Gostitelji
so pričakali Jeseničane pri mostu čez Savo v trbovljah, nato pa so se odpeljali po cesti skozi Dobovec in Lontivž na Kum. Tu so se razgledali in okrepčali. Kasneje so imeli v klubskih prostorih doma DU Trbovlje razgovor o upokojenski problematiki ob kosilu, nato pa jim je zapel v pozdrav Ženski pevski zbor DU Trbovlje pod vodstvom zborovodkinje Nande Guček. Sledil je še pogovor o raznih problemih, ob glasbi pa so se razvneli, v poznih popoldanskih urah pa so se gostje zadovoljni vrnili na Jesenice.
SREČANJE Z 90-LETNIKI11
Dne 7.septembra v dopoldanskih urah je potekal v društvenih prostorih Društva upokojencev Trbovlje razgovor s člani tega društva, ki so stari nad 90 let. Razgovora se vsi povabljeni niso mogli udeležiti v glavnem zaradi bolezni. Predsednik društva Florijan Plevnik je vse udeležence razgovora toplo pozdravil in jim zaželel še dosti lepih in zdravih let življenja. Orisal je na kratko delo in uspehe društva v raznih organizacijskih, kulturnih, športnih, rekreacijskih, planinskih in še kakšnih dejavnostih. Glavni namen razgovora pa je bil, da udeleženci sami pridejo do besede s svojimi mnenji, spomini pa udi predlogi. Vsi navzoči so se izkazali z neverjetno dobrim spominjanjem na najrazličnejše dogodke, ki so zaznamovali njihovo življensko pot, predvsem še v času dela pri rudniku Trbovlje pa tudi v drugih rudnikih. Večina je bila namreč v mladih letih rudarjev. Vsi pa so se zelo aktivno udeleževali tudi društvenega dela bodisi pri telovadcih, šahistih, lovcih, kulturnih društvih, planincih in še kje. Z vsem spoštovanjem pa še vedno govorijo o rudarskem stanu in rudarjih in vsem je žal, da bo v naslednjih letih prenehalo rudarjenje v Trbovljah oziroma Zasavju. Vsi udeleženci so prejeli s strani DU Trbovlje v dar Zbornik, ki ga je društvo pripravilo ob svojem 50-letnem jubileju.
ZNAMENJE KLICE PO OBNOVI
Zelo radi hodijo na izlete v naravo moravški upokojenci-planinci tudi na območju zagorske občine. Pot nas vodi po gozdovih, travnikih in polju. Med sprehodom opazujemo naravo, živali, poslušamo ptičje petje, pogosto pa odkrijemo še kakšno zanimivost.
Tako smo nedavno potovali preko vasi Vrh po moravški planinski poti v smeri Tlačnica-Peče. Tu v gozdu ob gozdni poti stoji starejše
znamenje, letnica ni znana. In kaj smo ugotovili: "V spomin na hudo nesrečo, katera se je zgodila otrokom med igro na paši. Baje so se šli igro pogreb, tako izmenoma pokopavali, zdaj tega, zdaj onega. Ko pa so
pokopali slednjega Pavla Butara, je mimo pritekel šepast zajec, so otroci stekli za zajcem, na Pavla v jami pa pozabili. Ko pa so se spomnili na njega, je bil že mrtev. Tako k temu znamenju so romali starši in prosili za "naraščaj", taka je zgodba, ki se ponavlja iz roda v rod."
Znamenje Pavla Butare je potrebno obnove, zraven pa namestiti primerno klop-počivališče, za obiskovalce tega znamenitega znamenja.
Besedilo in slika Jože Novak
VIC
Pogovor dveh prijateljic na vrtu gostišča "Martin v Trbovljah ...
"Veš Rezika, nikoli nisva govorili o tem, toda nekaj ti zaupam... najlepše urice mojega življenja me vežejo na nogomet!!"
"Kaj?? ... ali si tako pogosto obiskovala fuzbalske tekme??" zija ona druga...
"Jaz ne ... moj mož pa!!"
Oj!
21. KIMAVCA 2000
£ ji n:
J*
M
Tiskovna konferenca Košarkarskega kluba Zagorje
ODSLEJ KK ZAGORJE BANKA ZASAVJE
V petek, 8.septembra je v hotelu Medijske Toplice na Izlakah potekala tiskovna konferenca, kjer so uprava, trener in igralci predstavili svoje poglede na bližajočo sezono, poleg tega pa so tiskovno konferenco izkoristili tudi za slovesen podpis pogodbe med KK Zagorje in NLB, Banko Zasavje, d.d.Trbovlje, kateri je prisostvoval tudi zagorski župan Matjaž Švagan.
V svojem govoru je Matej Požun, predsednik KK Zagorje dejal, da tekmovanje v prvi slovenski košarkarski ligi ni poceni in da so v klubu predvideli, da za sezono 2000/ 2001 potrebujejo kar 500.000 DEM
sredstev za normalno delovanje kluba. »Če bo sponzor zadovoljen, potem to pomeni, da smo dolgoročno rešili problem financ,« je med drugim povedal Požun, kije še poudaril, da je največji uspeh v organizacijskem smislu ta, da bo druga ekipa Zagorja nastopala v 3.SKL.
Drugi podpisnik pogodbe, predsednik uprave Banke Zasavje
Zdenko Fritz, je uvodoma dejal, da se banka ukvarja s specifično dejavnostjo in da ne sklepajo slabih pogodb. Tako je tudi izrazil željo, da temu ne bi bil primer s sponzorsko pogodbo, kajti višina pogodbe je
vezana ravno na rezultatski uspeh. »Že nekaj časa smo razmišljali, da je treba okrepiti marketinško dejavnost naše banke, kajti menim, da v slovenskem prostoru le nismo tako znani. Smo majhna banka in v tem je prav naša priložnost za sodelovanje z KK Zagorjem - klub resda prihaja iz majhnega kraja, ampak gre za velik klub, ki je v svoji dejavnosti zelo uspešen, tako kot Banka Zasavje. Gotovo za določeno populacijo v Zasavju in v Sloveniji ta podpis pogodbe pomeni šok. Šok, katerega smo veseli, da so nekateri doživeli, kajti želimo si, da vsi vedo, da prihajamo iz Zasavja in da se tega tudi zavedajo. Sicer pa smo izračunali, da bomo že s samim pojavljanjem v medijih dobili velik reklamni učinek. Ob tem pa moram poudariti, da zaradi tega sponzorstva s strani Banke Zasavje v Zasavju ne bo nihče omejen, je svoj nagovor zaključil Zdenko Fritz, kije tudi sam dober poznavalec košarke.
^ Župan Matjaž Švagan je poudaril, daje to še en velik dan za Zagorsko dolino. »Glede na zgodovinska dejstva je malokdo verjel, da gre Zagorje naprej, toda podpis te pogodbe kaže ravno to. Vesel sem zaradi podpisa pogodbe, saj je Banka Zasavje pomemben gospodarski subjekt v Zasavju in njihova poteza bi lahko vzpodbudila mnoga druga podjetja za podobne poteze,« je še
dejal Švagan, kije obljubil, da bo Občina Zagorje tako finančno kot moralno pomagala zagorskemu klubu.
Ob koncu tiskovne konference sta svoje poglede na bližajočo sezono povedala še trener Martin Gorenec in kapetan moštva Mario Primorac. Trener Gorenec je dejal, da je to že njegova tretja sezona delovanja v Zagorju in da si na začetku ni mislil, da bo klub postal tako uspešen. »Sam prihajam iz kranjskega Triglava in moram reči, da smo v Zagorju korak pred njimi,« je začel trener Gorenec in nadaljeval: »Upam, da smo z upravo sestavili ekipo, ki bo uspešna in da bomo dosegli rezultat okrog 6.mesta. Veseli me tudi, da smo številčno okrepili ekipo in bom tako bolj mimo spal v primeru poškodb, saj imamo trenutno na spisku kar 19 igralcev,« je svoj govor zaključil Gorenec, kije v šali še dejal, da upa na uspešnost ekipe, saj se bo čez leto dni odločalo tudi o njegovi pogodbi in ne le o podaljšanju sponzorske pogodbe.
Mario Primorac pa je ob koncu le dodal, daje igral v velikih klubih in da je prijetno preseneče, ker gre Zagorje s podpisom te pogodbe v isto smer - torej, da postane velik klub - ter obljubil, da bo s soigralci na vseh tekmah dal vse od sebe, da bi sezono čimbolj uspešno končali.
Besedilo in slika: Peter Motnikar
Slovesen podpis sponzorske pogodbe med Zdenkom Fritzem in Matejem Požunom
Pogovor s trenerjem KK Zagorje Banka Zasavje
MARTIN GORENEC: “IMAMO DOBRO EKIPO!”
Trener Zagorja Martin Gorenec
V prejšnjem prispevku smo že poročali, daje bila na tiskovni konferenci prejšnji teden slovesno podpisana pogodba o sponzorstvu Banke Zasavje nad Košarkarskim klubom Zagorje. Na tej konferenci je bil prisoten tuditrener Zagorjanov Martin Gorenec, s katerim smo spregovorili o aktualnih zadevah okrog zasavskega prvoligaša in slovenske ter evropske košarke.
»S potekom priprav na novo sezono sem kar zadovoljen. Sicer smo imeli nekaj težav s poškodbami, predvsem Primorca v Bosni, Čop seje kar dobro poškodoval na tekmi s Heliosom in še nekaj manjših poškodb, ki pa so venomer prisotne na pripravah,« je podal oceno priprav v Kobaridu, Bosni in Zagorju trener Gorenec in nadaljeval: »Kar se samega dela in odnosa tiče pa sem izredno zadovoljen in mislim, da bodo dobre priprave temelj za dober rezultat v prvenstvu.«
Kar nekaj sprememb je v moštvu Zagorja, saj je nekaj igralcev ošlo, več pa jih je tudi prišlo. Zagotovo velike spremembe terjajo več časa za uigranost ekipe in pred to težavo seje pred novo sezono znašel Gorenec, ki pa je vendarle optimist in verjame v fante, katere bo imel na razpolago. »Kandžič seje vrnil iz vojske in zelo dobro dela in upam, da bomo z njim pridobili v napadu, tudi oba Bosanca Konakovič in Bukva sta igralca, ki sta izkušena in bosta pomagala, tu je tudi Thaler, ki bo poskušal nadomestiti Lebana in pa mladi Knavs, ki zelo dobro trenira in sem zelo presenečen nad nj im. Ne smem pozabiti tudi na Klepa, ki nam je posojen s strani Uniona Olimpije in je perspektiven. Če vse to našteto seštejem in odštejem igralce, ki so odšli, potem je jasno, da bomo imeli kar močno ekipo, ki pa bo v začetku potrebovala kar precej časa za uigravanje,« meni Gorenec.
3T) O jl* t*
21. KIMAVCA 2000
V prejšnji sezoni je bil glavni problem zagorske ekipe kratka klop in ob poškodbah seje še kako poznala razredčenost ekipe, toda v tej sezoni se je uprava kluba potrudila in skupaj s trenerjem so tudi številčno okrepili moštvo in s tem naj bi se povečala tudi konkurenca v moštvu, Toda ali je med igralci zaradi tega čutiti kakšno napetost?
»Konkurenca v moštvu je izredno velika, saj imamo na spisku kar devetnajst igralcev, ravno zaradi tega smo se odločili, da bomo z drugo ekipo igrali v 3.SKL Kar se tiče konkurence je treba vedeti, daje ta zdrava in v moštvu zaradi tega ni čutiti nobene napetosti. Vsak igralec se zaveda, da dobiva v teh pripravljalnih tekmah isto minutažo kot ostali in skozi te tekme imajo vsi priložnost, da me prepričajo o svoji kakovosti in dobri formi,« pravi Gorenec, ki bo imel kar težko delo z delitvijo minutaže med vse igralce.
Cilji zagorske ekipe so jasni - vsaj šesto mesto po rednem delu prvenstva. In ekipe, s katerimi se bo Zagorje Banka Zasavje borilo za to mesto? “No, dejstvo je, da to ni samo ena ali dve ekipi, s katerimi bi konkurirali za šesto mesto. Mi se bomo na igrišču pomerili z vsemi ekipami in vsaka od njih je potencialni kandidat za uvrstitev v končnico za uvrstitev od prvega do šestega mesta. Favorit za prvo mesto je jasen - Union Olimpija - čeprav smo se lansko sezono kar malce ušteli, ko je prvak postala Krka. Union Olimpiji sledita Pivovarna Laško in Krka. Te tri ekipe so nekako v vrhu, potem pa bo za mesta za njimi sledil kar zanimiv boj. Tuje Polzela, ki ima kar nekaj izkušenj tudi v evropskih pokalih, Slovan, ki je nekakšna podružnica Olimpije in je smetana najboljših mladih igralcev v Sloveniji, nato pa smo tudi mi in morebii še Kraški zidar, ostale ekipa pa se
trenutno še iščejo in skušajo v svoje vrste pridobiti tujce. Skratka, mislim da bo letos bolj zanimivo kot lani, ko so se nekatere ekipe že na začetku odlepile od dna lestvice in tako pričakujem dokaj izenačeno ligo v prvih dveh mesecih, ko naj bi se
že videlo, kje je kakšna ekipa. Kar se nas tiče, upam da bomo dobro štartali, kar pomeni vsaj ena do dve zmagi v prvih treh kolih in potem bomo videli, če smo sposobni priti na pot, ko naj bi uspešno konkurirali za uvrstitev na šesto ali peto mesto,” je napovedal Gorenec, s katerim smo
nekaj spregovorili tudi o novonastali evropski ligi. V zvezi s tem je sledilo klasično vprašanje -je to dobro ali slabo za košarko?
“Jah, to je zelo težko vprašanje. Vsakemu, ki meje to dosedaj vprašal, sem odgovoril, daje to dobro in slabo in tako odgovarjam tudi tokrat. Dobro je zaradi tega, ker je ta liga konkurenčna, v njej se vrti dovolj denarja in to je za košarko zelo dobro. Po drugi strani pa ni dobro zaradi ločitve od matične organizacije FIBE, saj je to organizacija, ki naj bi vso košarko v Evropi držala skupaj. Žal je prišlo do tega, kerje očitno vodstvo na FIBI na čelu s Stankovičem malce zadremalo in niso spremljali marketinške zadeve kot je to primer v nogometu. Vendar mislim, da se bo v Evropi slej ko prej ustanovila liga, v kateri bodo igrale najmočnejše evropske ekipe in da se bo uredil tudi marketing in zadeve okrog TV prenosa. Menim tudi, da se bodo v Evropi slej ko prej formirala nekakšna regijska tekmovanja, ko naj bi se recimo klubi iz Turčije, Grčije in bivše Jugoslavije pomerili med sabo v obliki Koračevega pokala, potem klubi v Italiji, Nemčiji, Španiji, Franciji in tako naprej. Mene zelo veseli sodelovanje z Yubo, letos se spet pojavljajo pogovori o sodelovanju s Hrvati in Bosanci. Prostor bivše Jugoslavije je tisti, kjer se rojevajo najboljši košarkarji Evrope in kakovost vsekakor je prisotna. Sicer pa so po razpadu Jugoslavije vsi mislili, da bo košarka tista, ki bo v Sloveniji potegnila najkrajši konec in dokazano je že, da temu ni tako. Ravno obratno - košarka v Sloveniji je naredila največji korak naprej,” je svoje razmišljanje strnil trener Zagorje Banke Zasavje Martin Gorenec.
Besedilo in slika: Peter Motnikar
HEDA KOTAR - ZASAVSKI ŽENSKI FENOMEN
Dne 26.8. je bilo na Rijeki mednarodno veteransko prvenstvo Hrvaške. Heda Kotar se je kot edina iz Zasavja udeležila prvenstva, tekla na 1500 m in absolutno osvojila 1 .mesto. V štafetnem teku 4x1 OOm je tudi zastopala Slovenijo in s sotekmovalkami so osvojile
1.mesto.
Dne 2.9. se je Heda udeležila gorskega teka izpod Brda na Črno prst. Proga je bila dolga 6 km, cilj pa je bil na višini 1844m. Heda je absolutno zasedla 4.mesto, v kategoriji žensk nad 45 let pa 2.mesto.
Dne 9.9. je bilo v Poviru pri Sežani tekmovanje v teku za pokal Primoske, kjer je teklo več kot 500 tekačev in tekačic iz Slov-nije, Italije in Hrvaške. Na progi, dolgi 11 km, je Heda absolutno zasedla 5.mesto, v kategoriji nad 45 let pa je bila prva. (pm)
ODLIČNE ZAGORSKE SKAKALKE IN SKAKALCI
V Šmartnem na Pohorju so skakalci in skakalke SK Zagorje- Sekcija za skoke Kisovec ponovno dokazali, da so lahko uspešni le tisti, ki imajo v klubu dobre pogoje za delo. V Kisovcu, kjer v prekrasnem skakalnem centru vadijo, jih imajo. Na regijskem pokalu in na medruštvenih tekmah so tokrat osvojili kar osem stopničk. Za razliko od prejšnjih poročil, so nam tokrat v klubu pripravili rezultate vseh kategorij, za kar gre največja zahvala trenerju najmlajših Borutu Markošku. Pa pojdimo lepo po vrsti.
Na regijskem pokalu za dečke do 12 let je na skakalnici K-15 Leon Grobijan osvojil prvo mesto (obakrat 14 m), tretje pa sta si delila še dva Zagorjana, Urban Javoršek (obakrat 13,50) in Jaka Prašnikar (13.75 in 13.50). To so bile
njegove prve stopničke. Čestitamo. Na meddruštveni tekmi deklic do 10 let je na isti skakalnici drugo mesto osvojila najmlajša kisovška skakalka Manja Pograjc (11.50 in 11), tretje mesto pa nekoliko starejša Katja Požun (11.50 in 12.25). Med dečki do 10 let je na skakalnici K-25 Andraž Pograjc (23.50 in 24) osvojil drugo mesto, četrti je bil Janez Guna-Močnik (23 in 22), šesti je bil s skokoma 20.50 in 22 Aljaž Smolič. V kategoriji dečkov do 12 let na isti skakalnici je za desetinko točke zmagal Miran Zupančič (24.50 in 23.50), tretji je bil Klemen Bravec (23.50 in 24), šesti Leon Grobljar (24 in 23.50), deseti Rok Krivic (21 in 21.50) in dvanajsti Primož Roglič, kije sicer skočil obakrat najdlje (25) a z dotikom. Nino Razpotnik je med dečki do 14 let osvojil peto mesto. Skočil je 22 in 22.50.
Vse ljubitelje skakalnega športa vabimo, da se v soboto, 23.septembra ob 11 uri udeležite tekme za Slovenski pokal. V Kisovcu se bodo predstavili dečki do 10 let.
Igor Goste

JI
ir
DP v kajaku in kanuju na divjih vodah
HRASTNIČANI DRŽAVNI PRVAKI
V soboto in nedeljo, 2. in 3.septembra 2000 je na reki Savi v Hrastniku potekalo državno prvenstvo v kajakih in kanujih za mladince in člane. Tekmovanja se je udeležilo več kot 60 tekmovalcev iz sedmih slovenskih klubov.
Prvi dan so se mladinci in mladinke pomerili v slalomu posamezno in nato še v ekipnih vožnjah. Za bralce Zasavca je najbolj zanimivo, kako so se odrezali hrastniški tekmovalci. Med fanti je v slalomu, na lepi in primerno težki progi, med kajakaši zmagal Gregor Laznik pred Petrom Kauzerjem (oba Steklarna Hrastnik). Med kanuisti je bronasto odličje prejel domačin Igor Jamšek. Po tekmi posameznikov so se mladinci pomerili še v moštvenih vožnjah. Zmagala je ekipa Steklarne Hrastnik v postavi Gregor Laznik, Peter Kauzer in Janoš Peterlin. V nedeljo so se tekmovalci pomerili še v spustu. Tudi tu sta si med kajakaši zlato in srebro priveslala Gregor Laznik in Peter Kauzer, oba BD Steklarna Hrastnik.
Po spustu posameznikov je bilo še tekmovanje v moštvenih vožnjah. Kot v slalomu so tudi v spustu slavili Hrastničani, ki so nastopili v postavi Gregor Laznik, Peter Kauzer in Robi Seničar, na tretje mesto pa se je uspelo uvrstiti drugi ekipi Hrastnika v postavi Matic Stoklasa, Sergej Zaletel in Janoš Peterlin. Po končanih tekmah v mladinskih konkurencah so s tekmovanjem pričeli člani in veterani. Tekmovali so v dveh vožnjah sprinta, za končni rezultat pa se časa obeh voženj seštejeta. Med člani je v kategoriji K-1 drugo mesto osvojil član BD Steklarna Hrastnik Aleksej Bočko. Med seboj so se pomerili tudi bivši aktivni tekmovalci v enotni kategoriji veteranov. Zmagal je Gorazd Medved iz Hrastnika, tretje mesto pa je osvojil Franc Barič iz Hrastnika. Tekmovanje, ki ga je uspešno organiziralo in izpeljalo BD Steklarna Hrastnik, je po mnenju vseh udeležencev v celoti lepo uspelo.
Najuspešnejši udeleženec državnega prvenstva je postal Gregor Laznik s štirimi zlatimi medaljami, pred Petrom Kauzerjem, ki je osvojil dve zlati in dve srebrni medalji. Med društvi je bilo najuspešnejše v zbiranju
medalj domače BD Steklarna Hrastnik, ki je osvojilo pet zlatih, tri srebrne in tri bronaste medalje.
Matej Kaiser
TRBOVELJSKI ATLETI USPEŠNI NA TEKMOVANJIH
Čeprav se bližajo ogorčene bitke za kolajne na OI v Sidneyu, pa atleti odlično nastopajo na številnih domačih tekmovanjih. V Matkah je bil Tek skozi pet vasi, ki je štel za akcijo SLOVENIJA TEČE ZA ZDRAVJE. V svojih skupinah sta zmagala; Alisa Šehič pri pionirkah Pavle Kreže med veterani, druga je bila Alma Bečirovič in tretji Martin Škrinjar.
Atomske toplice pa so gostile preko 500 tekačev, saj je bil to zadnji tek pred zaključkom akcije Slovenija teče za zdravje. Zmago med pionirkami je slavila Adela Lučič, Alma Bečirovič je bila 7., kot tudi Martin Škrinjar, Pavle Kreže je bil med veterani 5.
Vsakoletni teki Samsunga v številnih državah po svetu na isti dan privabljajo nožiče tekačev, ki tečejo predvsem "za svojo dušo", kot se izražajo ljubitelji teka, ki niso obremenjeni s tekmovalnimi izidi. Pa vendarle je v ljubljanskem teku med pionirkami zmago slavila Adela Lučič, Alma Bečirovič je bila 2., Martin Škrinjar pa 3., med člani pa je bil Pavle Kreže 5. Medtem je Aleksander Kovačič z
2.mestom v Vildnu (Avstrija) samo potrdil skupno zmago v skupini pionirjev za vseavstrijski tekaški pokal.
Pavle Kreže
USPEŠEN ZAČETEK TRBOVELJSKIH KARATEISTOV
Po zelo uspešnem spomladanskem delu tekmovalne sezone so si trboveljski karateisti v juliju privoščili zaslužene počitnice, v začetku avgusta pa so začeli z zelo intenzivnim delom. V dela tekmovalne vrste so tudi letos vključili izboljšanje telesne priprave profesorja Marjana Knausa, saj se je sodelava v preteklosti dobro obrestovala.
V avgustu so organizirali tudi celo vrsto drugih ativnosti za ostale člane kluba. Najmlajši so se pri magistru Romanu Vodebu seznanili z osnovami akrobatike, povzpeli so se na nekaj okoliških hribov, plavali na letnem bazenu in podobno.
V	okviru priprav na svetovno člansko prvenstvo, ki bo prihodnji mesec v Nemčiji, so v soboto 9.septembra v Žalcu izvedli mednarodni karate turnir, ki se ga je udeležilo preko 150 tekmovalcev iz 36 klubov Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Slovaške in Slovenije. Na turnirju je nastopilo devet Trboveljčanov, ki sta jih vodila trenerja Borut Markošek in Bogdan Simerl. Dopoldan so nastopili dečki. Iz Trbovelj so poleg Blaža Kešnarja nastopili vsi, ki so v juniju osvojili naslov ekipnih državnih prvakov v športnih borbah. Pokazali so, da njihov uspeh v juniju ni bil slučajen, saj so vsi osvojili medalje; Tomy Cestnik, Gorazd Gričar in Elvis Selimovič bronaste ter Žiga Šantej srebrno, vsak v svoji starostni skupini.
V	popoldanskem delu so nastopili Miha Kovačič, Dalibor Filipič, Poldi Herman in Franci Ceferin. V svojem nastopu je imel precej smole Poldi, ko se mu je med tekmovanjem obnovila poškodba noge, ki se mu je vlekla precejšen del lanske sezone. Kljub temu je osvojil bronasto medaljo in le za las zgrešil nastop v finalu. V tej kategoriji je zmagal njegov klubski prijatelj Franci Ceferin, ki pa ni imal prav nobenih težav s svojimi nasprotniki. Vse je prepričljivo premagal in več kot zasluženo osvojil zlato medaljo.
V	soboto, 16.septembra, je v Ljubljani potekal mednarodni karate turnir Slovenia open, kjer je nastopilo preko 250 tekmovalk in tekmovalcev, med katerimi je bilo precej nosilcev odličij iz evropskih in svetovnih prvenstev, tako da je bila konkurenca res izredno močna.
Iz KK Tika so se tekmovanja udeležili Dalibor Filipič in Franci Ceferin v mladinski ter Miha Kovačič v članski konkurenci, vodil jih je trener Borut Markošek. Trboveljčani tokrat niso imeli športne sreče, daj so vsi trije izgubili že v l.kolu in to vsi v podaljšku. Kljub temu, da se ni nobenemu uspelo vriniti v borbe za odličja, ni pretirane bojazni, kajti vsi trije so kljub porazom pokazali solidno formo.
Kot vsako šolsko leto Karate klub TIKA Trbovlje tudi letos vpisuje v mesecu septembru v začetni tečaj karateja. Vpisujejo v večnamenskem prostoru Osnovne šole Trbovlje na Mestnem trgu 4 in sicer vsako sredo in petek med 17.00 in 19.00 uro. Vabljeni vsi, ki se radi družijo ali imajo željo po razvoju športne kariere.
Franjo Glavico
21. KIMAVCA 2000
0
3 ti n ? - »»
t.
n
poznam. Že vem. To mora biti Alojz Miklavčič, kije menda glavni trener v klubu. O njem sem slišal, daje, ko je bil še trener v Nemčiji, treniral nekega Nemca, ki mu je bilo ime Fritz Bissot in je pod njegovim vodstvom postal evropski in svetovni prvak. To pa še ni bilo vse. Ko se je vrnil (tedaj je bila še Jugoslavija), je postal selektor reprezentance, ki je pod njegovim vodstvom na evropskem prvenstvu v Gradcu osvojila 4. medalje. Eno (bronasto) je osvojil tudi njegov varovanec, Sead Bajraktarevič. Leta 1998 je Igor Kalšek, ki je tudi njegov učenec, osvojil na evropskem prvenstvu eno srebrno in bronasto medaljo. Njegove uspehe pa je lani dopolnil Klemen Buzina, ki je postal vice svetovni prvak. Kot sem še izvedel, je bil Miklavčič 4. na svetu v full in šemi contactu, sedaj pa je med na! u;j Icdnejšimi osebnostmi v
pozdravom med sabo in proti vaditelju.
Ob sedmih je začela trening skupina v kateri so bili v glavnem srednješolci. Tako kot mlajši, so se pozdravili med vaditeljem in med sabo in pričeli s treningom. Priznati moram, da si ne želim biti v njihovi koži, saj je že tisto, kar so oni imenovali ogrevanje, presegalo moje športne želje.
Vmes je na trening prišel Miklavčič, kije prevzel delo na treningu. Člani kluba so se razdelili v skupine, kjer so nekateri vadili borbene tehnike, drugi samoobrambo, nekatera dekleta pa so po taktih glasbe izvajale nekakšne akrobacije (pozneje so mi razložili, da vadijo glasbene kate).
Vse se mi je zdelo precej daleč od pretepanja, ki sem si ga predstavljal, da ga bom lahko gledal.
Podobno je bilo, ko je s treningi pričela tekmovalna skupina. Pri njih
ZAGORJE
Ste se že kdaj spraševali, kaj se skriva pod grozljivo skrivnostnim imenom Klub borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje? Ali še hujša možnost: Vaš otrok je prišel domov in povedal, da želi postati član tega kluba? V družini se je v hipu sestal »krizni štab«, ki je dobil nalogo, da otroka spet spravi k pameti in ga usmeri v klub, kjer se ukvarjajo z žogo, ali s podobnimi rekviziti, ki ne kvarijo otrok. Toda na sestanku se nihče od prisotnih ne more spomniti kakšne posebno strašne zgodbe, ki bi bila povezana s tem klubom. Baje, da otrok tam ne pretepajo. Menda tudi tisti, ki hodijo v srednjo šolo lahko še hodijo, ko pridejo iz treninga. Po nepreverjenih govoricah pa se sliši, da se tudi z odraslimi, ki trenirajo v tem klubu ne dogaja kaj hudega, saj običajno po treningu odidejo skupaj še skupaj na pijačo.
Torej je potrebno zadevo preveriti, kot se ponavadi reče »na licu mesta«. Na vratih kluba je urnik, kjer piše, da so treningi za otroke v ponedeljkih in četrtkih od 18.00 do 19.00 ure, za srednjo skupino od 19.00 do 20.00 ure ter za tekmovalce ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 20.00 do 21.30.
Tako sem se skril na kozolec Globokarjevih, od kjer je čudovit razgled na TVD Partizan in nekaj dni opazoval, kaj se dogaja. Redno je nekaj pred sestoje v dvorano prišel nekdo, ki se je, kot zgleda, dobro poznal z gospo, ki skrbi za red v dvorani in je z njo očitno zamenjal službo, saj je gospa odšla. Nato so začeli prihajati otroci. Nisem povsem prepričan, vendar menim, daje vsak dan treninga prišlo v dvorano 12 do 16 otrok, ki so bili stari od 6 do 10 let. Niso mi delovali preveč preplašeno. Ni mi pa jasno, kaj bodo počeli v dvorani sami.
Malo pred sedmo so začeli v dvorano prihajati srednješolci. Kaj bodo počeli, če tam ni drugega kot otrok? Čudno se mi zdi, daje med njimi toliko deklet.
Malo po sedmi so dvorano začeli zapuščati otroci. Kot zgleda so malo utrujeni, niso pa slabe volje, ker ni bilo nikogar, da bi jih treniral.
Malo čez sedem je v dvorano prišel nek gospod. Ne vem, od kod ga
kickboxinga v svetu. Kar ne morem verjeti, da v Zagorju živi takšna faca. Sedaj bo (upam), končno nastopil red v tej dvorani.
V dvorano so pričeli prihajati tudi starejši fantje in dekleta. Skoraj prepričan sem, da sem med njimi prepoznal tudi Kalška in Buzino.
Ne vem zakaj, vendar tudi po večdnevnem opazovanju dogajanja pred dvorano, nisem opazil ničesar neobičajnega. Zato sem se odločil, da se naslednjič poskusim pretihotapiti v dvorano in od blizu vidim, kaj tam počnejo.
Nisem pričakoval, da bo vstop v dvorano tako preprost. Nihče me ni ustavil, edini pogoj za gledanje treninga pa je bil, da ga ne motim.
Trening otrok je vodil, na moje presenečenje, tisti, ki sem ga videl klepetati z upravnico dvorane. Še bolj me je začudilo, da so se na njegov znak, točno ob šestih, otroci postavili v vrsto, ga pozdravili, se pozdravili med seboj in začeli z vadbo, ki sojo zaključili po eni uri, s spoštljivim
je bilo očitno, da prekipevajo od energije, ki so jo sproščali v ostrih dvobojih med sabo, ki pa niso prinesli poškodb, saj so pri tem uporabljali zaščitno opremo, ki je preprečevala poškodbe preveč vnetih napadalcev.
Ko sedaj premišljam, res ne vem, kako naj otrokom preprečim, da ne bi obiskovali treningov tega kluba.
Gospod Miklavčič pa mi je razložil še nekatere zadeve o borilni veščini Pon Do Kwan. Samo ime pomeni pot, ki jo je začrtal ustanovitelj sistema Dany Pond, ki poudarja spoštovanje med učencem in učiteljem in obratno, brez izkoriščanja ter upoštevanje različnih mišljenj, ki pa so vedno usmerjena k pozitivnim vrednotam.
Pon Do Kwan naj bo tudi način življenja,
Učenci spoznavajo tehnike postopoma, trenira pa se običajno s partnerjem.
Klub borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje bo letos organiziral že 17. mednarodni turnir v Kickboxingu -šemi contact - Zagorje 2000. To tekmovanje spada med najpomembnejša tekmovanja v Evropi. Prav preko njihovega kluba je Zagorje spoznalo veliko ljudi, ki se ukvarjajo s tem športom. Veseli so, da je v Zagorju njihovo tekmovanje našlo primemo razumevanje Občine Zagorje in nekaterih podjetij, ki so omogočili, da lahko tako veliko tekmovanje sploh organizirajo. Nemogoče pa bi jim bilo organizirati tako veliko tekmovanje brez pomoči njihovih članov, ki jim vsako leto pomagajo pripraviti tekmovanje na takšni ravni, kot ga ni v stanju noben drug klub pri nas. Še posebej so ponosni na osebje, ki dela pri zapisnikarskih mizah, ki svoje delo opravljaja res kvalitetno.
Letos načrtujejo na tekmovanju nekaj novosti, ki bodo popestrile predvsem finalni del, kjer bo na sporedu predvidoma le okrog šest najbolj zanimivih borb. Pokale zmagovalcem bodo podelile manekenke modne hiše KBM, med borbami pa bodo predstavitve borilnih veščin, kjer bo nedvomno izstopala že njihova lanska gostja, večkratna prvakinja Evrope v glasbenih katah, ki bo prišla iz Nemčije: Sandra Hess in vice prvak Evrope med člani, prav tako iz Nemčije. Z glasbenimi katami se bodo predstavili tudi člani domačega kluba, ki bodo predstavili tudi samoobrambo. S programom samoobrambe se bodo predstavili tudi člani Karate kluba Pon Do Kwan Izlake.
Prepričani so, da bo prireditev privlačna za vse ljubitelje športa, zato vas vabijo, da si jo ogledate tudi vi.
Hkrati pa vabijo vse, ki se želijo naučiti borilnih veščin, dajih obiščeta v dvorani TVD Partizan vsak ponedeljek in četrtek ob 19.00 uri, kjer boste dobili natančne infonnacije o pogojih vpisa.
Pon do kwan Zagorje VABI
na 17. mednarodni turnir, ki bo v soboto, 7. oktobra v športni dvorani Zagorje. Pričetek bo ob 9. uri,
finale so na sporedu ob 17. uri. Vabljeni!
21. KIMAVCA 2000
ir Ji fi J. ir
Kvalifikacije za EP ženskih reprezentanc do 18 let
PO PRIČAKOVANJIH - V OBLAKIH, REALNOST - KRUTA
Na nogometnih igriščih v Kisovcu, Dobu pri Domžalah in Hrastniku je v dneh od 8. do 14. 9. potekal kvalifikacijski turnir skupine C1 za udeležbo na evropskem prvenstvu, na katerem so nastopile reprezentance Madžarske. Litve. Belorusije in Slovenije.
Slovenski mednarodni sodnik Srečko Kandare, avstrijska sodnica Helen Falkner, Ginter Kržišnik, Grkinja Antonia Kokotou in Avstrijka Maria Trampuše
Pred turnirjem so bila pričakovanja v vrstah slovenske reprezentance kar optimistična, toda kljub temu so dekleta končala turnir brez ene dobljene točke.
"Moram dejati, da sem prijetno presenečen nad samim turnirjem in izvedbo tega, ki je na najvišjem možnem nivoju," je po turnirju na protokolarni večerji v gostišču Martin dejal delegat UEFE Georges Delacour iz Belgije,
Slovenska ženska reprezentanca z vodstvom pred hotelom Medijske toplice
kije tudi izrazil željo po tem, da bi se v Zasavju podobni turnirji organizirali tudi v prihodnje. Da je projekt uspel, gre največja zah\:ila
Delegat UEFE Georges Delacourv družbi dveh najbolj zaslužnih za izvedbo ženskih kvalifikacij -Vesna Vasilič iz Nogometne zveze Slovenije in Ginter Kržišnik
Ginterju Kržišniku in vsem drugim, ki so sodelovali v tem projektu: NK Dob, NK Svoboda Kisovec, KRC Hrastnik, NK Litija, Gostišče Vidrgar, Hotel Medijske toplice. Gostilna Kovač in Gostišče Martin.
Rezultati - l.krog: Slovenija - Belorusija 1:2, Litva - Madžarska 1:4, 2.krog: Slovenija
Strokovno vodstvo slovenske reprezentance: (z leve proti desni) zdravnikMiodrag Dordevič, selektor Robert Gašperšič, fizioterapevtka Beti Jokan in trener Vlado Vlaškalič
-	Litva 0:1, Madžarska - Belorusija 2:3,
3.krog: Slovenija - Madžarska 0:5, Belorusija
-	Litva 4:1.
Končni vrstni red: Belorusija 9, Madžarska 6, Litva 3, Slovenija 1.
Peter Motnikar
BO 0TR0R KIS0VŠKE SVOBODE USPEL PRI OLIMPIJI?
Mnogokrat so trenerji in upravni odbori manjših klubov v dilemi, ali pustiti svoje boljše in nadarjnejše igralce mlajših selekcij v večji klub ali jih zadržati v svoji sredini. Tudi v kisovški Svobodi so bili v letošnjem poletnem prestopnem roku v podobni dilemi. Marku Avsenaku, kije v pretekli sezoni igral za starejše dečke tega kluba, se je namreč ponudila priložnost, da zaigra za naš doslej najtrofejnejši klub ljubljansko Olimpijo. In matični klub mu priložnosti ni onemogočil.
Pa pojdimo po vrsti. Markoje, preden seje vpisal v NK Svobodo, treniral smučarske skoke. Tam je nekaj več kot štiriletnega fantiča treniral Boštjan Baš. Po nekaj sezonah gaje premamila nogometna žoga. Star komaj sedem let, je postal član kisovških nogometnih nadebudnežev. Najprej gaje vadil Bogo Gracer, v zadnjem letu Marjan Ocepek. Dobre igre pri starejših dečkih, kjer je bil največkrat prosti branilec in razumevanje staršev, so mu odprle vrata v letošnjo poletno nogometno šolo Braneta Oblaka, kije potekala junija v Ljubnem pri Savinji. Fantje, skoraj trideset jih je bilo, so vadili po šest ur dnevno. Treninge je vodil priznani zasavski strokovnjak Franci Sivko, mlade nogometaše pa je obiskal tudi legenda slovenskega nogometa Brane Oblak. Zadnji dan nogometne šole je Marko skupaj s staršema, ki sta mu plačala šolnino (okoli 30 tisoč
tolarjev) izvedel, daje še z dvema nogometašema izbran v nogometno šolo Faktor Ježice. Dobra priporočila o Markovih nogometnih sposobnostih
pa so prišla na ušesa ljubljanske Olimpije. Marka so povabili, da v letošnji sezoni zaigra za njih. Vabilu, da zaigra za ta velik klub, se niso mogli upreti. Z matičnim klubom NK Svobodo se jim je uspelo dogovoriti o izpisnici oziroma o višini odškodnine. Taje znašala (z DDV-jem) skoraj 60 tisoč tolarjev. Veliko, če morajo to plačati starši in na drugi strani malo za klub, kije vlagal v dosedanji Markov razvoj. Prav lahko bi pri Svobodi Markovemu odhodu k Olimpiji nasprotovali, torej mu izpisnice ne bi dali. Vendar tega niso storili in s tem obetavnemu nogometašu omogočili uresničiti svoje želje in ambicije.
Kakorkoli že, Marko, ki želi postati novi zasavski Aleksander Knavs, pa tudi Sabestjan Coimerotič mu je zelo pri srcu, že pridno vadi in igra za st. dečke ljubljanske Olimpije. V prvi postavi. Pravi, da so bile priprave pri Olimpiji zelo naporne, saj so imeli treninge dvakrat dnevno. Sedaj trenirajo enkrat dnevno, ob sobotah imajo tekme, le v nedeljo pa imajo prosto. Ni treba poudarjati, da za Markovo družino predstavlja vsakodnevno plačevanje voznih kart v Ljubljano, plačilo nogometne šole, pa odškodnina kisovški Svobodi velik strošek, zato bi bili zelo veseli kakršnekoli pomoči.
Igor Gošte
ŠDD? M
21. KIMAVCA 2000
IZ TABORA NK SVOBODE KISOVEC
Člansko moštvo kisovške Svobode je v 2.kolu tekmovanja v 2.MNZ-Ljubljana v Kočevju, pri nekdanjem prvoligašu, doseglo svojo prvo zmago na gostovanju v tem prvenstvu. Kljub temu, da so domači vodili že z 2:0, so na koncu svobodaši vendarle domov prinesli vse tri točke. Gole za zmago s 3:2 so prispevali Srečko Borštnar, Duško Malič in Aljoša Janežič.
Združena ekipa kadetov NK Zagorje Svoboda Kisovec je po petih odigranih kolih na vrhu prvenstvene lestvice l.lige MNZ Ljubljana. Iz prejšnje številke smo vam dolžni zapisati še strelce prvih treh tekem, v 1.tekmi so NK Dren Dolomiti nasuli kar 16 golov. Šest jih je dal Branimir Džjokič, štiri Ivo Paradžik, tri Asmir Smajlovič, dva Janez Lipec in enega vratar Jure Roglič, sin trenerja Miloša Rogliča. V 2.kolu doma proti Medvodam, je kadetom točko z zadetkom prinesel Marko Povšc. Tudi drugo gostovanje, v 3.kolu pri NK Litiji, je bilo za zagorsko-kisovške kadete uspešno. Dali so šest golov, prejeli pa niso nobenega. Gole so dali: po dva Asmir Smajlovič in Marko Povše, po enega pa Branimir Džjokič in Ivo Paradžič. Z manjšim izidom so v 4. kolu proti Mimi zabeležili prvo domačo zmago. Gola za zmago z 2:0 sta prispevala
Branimir Džjokič in Marko Povše. Da so kadeti resnično pravi strelci, so dokazali še v tekmi z NK Arne Tabor 69. Domačo ekipo so premagali z 9:2. Gole so dali: pet Branimir Džjokič, dva Asmir Smajlovič, po enega pa Marko Povše in Nejc Cilenšek. Trenutno sta prva strelca ekipe B.Džjokič (13 golov) in A.Smajlovič (7 golov). Kot lahko iz rezultatov kadetske ekipe razberemo, gre za odlično ekipo, ki jo sestavlja 4 do 6 Kisovčanov in 10 Zagorjanov. Trener Roglič nam je povedal, da vadijo trikrat tedensko, čas treningov pa prilagaja (zaradi šolskih obveznosti) nogometašem. Omenil je še, da zelo dobro sodeluje (i/posoja igralcev! /
ekipo zagorskih mladincev, ki jih vadi nekdaj steber obramb Rudarja in Zagorja Toni Buovski, kakor tudi s starši in šolniki (kontrola učnih
uspehov nogometašev).
Starejši dečki NK Svobode so v
3.	kolu doživeli še en visok poraz. V Trbovljah jim je Rudar zabil 10 golov, medtem ko Kisovčani niso dosegli nobenega.
Mlajši dečki so na domačem igrišču v 2.kolu doživeli nesrečen poraz z ekipo Logatca z 1:2. V vodstvo je Kisovčane popeljal Daniel Džombič, oba zadetka pa so gostje dosegli v drugem delu igre, zmagoviti gol so dali celo tik pred koncem srečanja. Več sreče in znanja so imeli Kisovčani v 3. in
4.	kolu, ko so najprej doma s 3:2 premagali Jevničane. Z zadetki Enisa Haliloviča (dva) in Daniela Džombiča so Kisovčani vodili že 3:0
potem pa so nekoliko popustili in le s težavo obranili zmago. Po naši oceni sta bila v vrstah Svobode najboljša Daniel Džombič in vratar
Elvis Junuzovič. V 4.kolu so zmagali še v Borovnici. Gola sta dala kapetan Denis Nikolič iz prostega strela in Anej Kurež. Med tednom so se svobodaši pomerili še z vrstniki iz Trbovelj (prijateljska tekma). Tudi tokrat, podobno kot pred začetkom prvenstva, so bili varovanci Hajrudina Ibrakiča uspešnejši in Kisovčane ugnali z 2:1. Gol za Svobodo je dal Enis Halilovič.
Besedilo in slika Igor Goste
IZ TABORA NK RUDAR TRBOVLJE
Zaenkrat v uredništvo prejemamo le rezultate moštva mlajših dečkov, ki nam jih pošilja njihov trener Hajrudin Ibrakič. Mlajši dečki, ki nastopajo v l.ligi MNZ Ljubljana (v tej ligi nastopajo med drugimi Olimpija, Slovan, Domžale, Faktor Ježica) so po treh kolih zabeležili dve zmagi in en poraz. O 1 .kolu smo že zapisali, da so zmagali, v 2.kolu pa so v Ježici doživeli minimalen poraz. Domača ekipa Faktor Ježica jih je ugnala z 2:1. Edini gol za Rudar je dal Marko Sotenšck. Trener Rudarja je povedal, daje bil na tej tekmi njihov najboljši igralec Domen Kirbiš, kije igral za oceno 8,5. Na prvi domači tekmi so »knapi« v tretjem kolu visoko premagali ekipo Ljubljane. Rezultat seje glasil kar 5:1. Gole za Rudar so dali Alji Ljatifi (3), po enega pa Rahen Sadiki in znova Marko Sotenšek. Po izboru trenerja je bil na tej tekmi z oceno 9 najboljši strelec treh golov Alji Ljatifi.
Igor Goste
BORILNE VEŠČINE
Izlaški kickboxarji so v soboto na dvorišču Medijskega gradu organizirali prijetno druženje članov kluba in staršev. Zbralo se jih je več kot petdeset. Popoldne je minilo ob hrani pripravljeni na žaru, sladicah in kot se za športnike spodobi (ni bilo opaziti, da bi kickboxarji pili alkoholne pijače, karje pohvalno), so svoje starše povabili na športne dvoboje: v nogometu, med dvema ognjema in v teku. Kljub borbenosti in močni želji, ki sojo prikazali starši, so se na koncu morali sprijazniti s porazom. Nekaj več sreče so imeli starši le v igri med dvema ognjema.
Igor Goste
PORTRET SKAKALCA MIHA JESIHA
Jabolko ne pade daleč od drevesa, bi lahko zapisali za našega tokratnega portretiranca, osemletnega Zagorjana Miha Jesiha. Tako kot njegov dedi Janez Rozina, dolgoletni smučarski skakalec kisovškega kluba, ki seje še nedaleč nazaj pogumno spuščal po naletu domače skakalnice in gledalcem predstavil že skoraj pozabljen slog / rokami naprej, je tudi Miha vnet privrženec smučarskih skokov. To je zaenkrat tudi njegov edini šport, s katerim se resneje ukvarja. Od lanske jeseni. Njegov vzornik je naš šampion Primož Peterka. Zaenkrat se Miha, varovanec Boruta Markoška, ne more pohvaliti s kakšno uvrstitvijo na prva tri mesta (bil je peti, šesti in osmi), lahko pa se z doslej rekordnim skokom 21 -ih metrov.
Besedilo in slika Igor Goste
21. KIMAVCA 2000
jr.rGn j.cn.G
ZASAVSKI FRKER
VOZNICA HUDO POŠKODOVANA
Hrastnik - 6.septembra ob 14. uri je Z.H. iz Ljubljane vozil tovorni avtomobil znamke škoda pick up po regionalni cesti I. reda iz smeri Hrastnika proti Steklarni. Pred križiščem oziroma savskim mostom v Hrastniku je dohitel pred seboj vozečo voznico osebnega avtomobila znamke toyota corolla S.S. iz Radeč, zaradi prekratke varnostne razdalje pa s prednjim delom vozila trčil v zadnji del osebnega avtomobila. Pri nesreči je S.S. dobila hude telesne poškodbe, zato bodo policisti zoper Z.H. podali kazensko ovadbo na ODT.
NEPRAVILNO PREHITEVAL
Hrastnik - 9.septembra ob 19. uri je na
lokalni cesti Hrastnik - Kal prišlo do prometne nesreče I. kategorije, ki jo je zaradi nepravilnega prehitevanja po desni strani povzročil voznik osebnega avtomobila zastava 128, Z.Z. iz Hrastnika. Med prehitevanjem je namreč oplazil osebni avtomobil znamke škoda 120, s katerim je G.J. iz Hrastnika zavijal desno. Na vozilih je nastalo za najmanj 110.000,00 SIT škode, policisti pa so Z.Z. izdali plačilni nalog.
MOTORIST ČELNO V AVTO
Zagorje - S.septembra ob 19.15 uri se je
zgodila prometna nesreča pri tovarni SVEA. Patrulja je ugotovila, da je S.B. vozil neregistrirano motorno kolo po levi strani in čelno trčil v osebni avto, ki ga je po svoji strani pravilno pripeljal K. J. Pri tem je motorist padel in bil odpeljan v trboveljsko bolnico, kjer pa so ugotovili, da ni dobil nobenih poškodb. Policisti mu bodo tudi napisali predlog sodniku za prekrške.
TOVORNJAK V AVTO - VOZNICA HUDO POŠKODOVANA
Hrastnik - 6.septembra ob 14.10 uri je
patrulja PO Zagorje obravnavala prometno nesrečo na območju Hrastnika in sicer pri odcepu za Zidani Most. Patrulja je na kraju nesreče ugotovila, da je voznica osebnega vozila S.Z. peljala iz Hrastnika proti savskem mostu ter nameravala zaviti levo proti Zidanemu Mostu. Z vozilom se je ustavila, v tistem trenutku pa je za njo pripeljal voznik tovornega vozila D.H., kije s sprednjim delom trčil v stoječe vozilo. Pri tem je voznica dobila hude telesne poškodbe, zoper D.H. pa je bila podana kazenska ovadba.
ZAPEUAL NA LEVO
Zagorje - 9.septembra ob 10.00 uri je
patrulja obravnavala prometno nesrečo. Ugotovljeno je bilo, da je voznik U.J. zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo po klancu navzdol pri zaviranju zapeljal na levo stran vozišča in pri tem trčil v tovorno vozilo, ki ga je vozil S.T. Nastala je le materialna škoda,
zoper voznika pa sledi predlog SP-ju.
NA NASPROTNI VOZNI PAS
Zagorje - 9.septembra ob 14.45 uri je na
cesti Izlake-Trojane prišlo do prometne nesreče, ko je O.M. vozil osebni avto in iz neznanega razloga zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je pravilno pripeljala J.M. Med vozili je prišlo do čelnega trčenja, k sreči pa je nastala le materialna škoda. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog.
PO NESREČI POBEGNIL
Zagorje - 12.septembra ob 15.45 uri se je
zgodila prometna nesreča s pobegom, ko je neznani voznik pri premiku trčil v vozilo last F.M. Istega dne je bil povzročitelj nesreče izsleden, zoper njega pa sledi predlog SP-ju.
NI HOTEL USTAVITI
Zagorje - 12.septembra ob 23.10 uri je
patrulja PO Zagorje ustavljala voznika osebnega avtomobila renault 4, kateri pa se na znake policistov ni zmenil in z vožnjo nadaljeval po Cesti 9.avgusta. Pri tem je grobo kršil cestno-prometne predpise in vozil po levi. V Bevškem pa je ustavljala tudi patrulja PP Trbovlje, vendar voznik tudi takrat ni hotel ustaviti, tako da so ga zaustavili šele na Vodenski cesti v Trbovljah. Pri tem je odklonil preizkus alkoholiziranosti in ni hotel dati podatkov, tako da je bil pridržan in naslednjega dne predan sodniku za prekrške v nadaljni postopek.
TOVORNJAK NA LEVO
Litija - 6.septembra se je na cesti Bogenšperk-Črni potok zgodila prometna nesreča, ko je voznik tovornega vozila s priklopnikom vozil po levi strani in trčil v nasproti pravilno vozeči osebni avto. Nastala je materialna škoda, povzročitelju pa je bil izdan plačilni nalog.
NESREČA S POBEGOM
Litija - T.septembra je patrulja obravnavala prometno nesrečo na parkirnem prostoru, kjer je neznanec voznici na poškodoval zadnji desni blatnik na vozilu in se nato odpeljal. Škode ja za 50.000 SIT.
IZSILILA PREDNOST
Litija - 7.septembra seje zgodila prometna nesreča na glavni cesti, ko voznica ni upoštevala znaka stop in je izsilila prednost vozniku avtomobila. Izdan ji je bil plačilni nalog.
UJEL GA JE
Kresniške Poljane - 7.septembra je pred gostilno Poljanca prišlo do prometne nesreče.
Neznanec je pripeljal mimo gostilne in trčil v parkirano vozilo. To je videl gost v gostilni in to povedal vsem ostalim gostom. Eden od njih se je za storilcem podal in ga tudi ujel. Po pogovoru obeh je hotel gost iz gostilne poklicati policijo, nakar se je povzročitelj podal domov. Policisti bodo z njim še opravili pogovor.
VOZNIKA PRIDRŽALI
Litija - ll.septembra je bil pridržan voznik osebnega vozila, ki na odredbo policistov ni hotel ustaviti vozila. Čez čas so ga policisti ujeli, nakar je odklonil preizkus alkoholiziranosti, se uprl in so ga zato policisti s fizičnimi sredstvi obvladali, vklenili in odpeljali na pridržanje.
Ravbajo kot srake
Neznan storilec je v času med 5.9. in 6.9. iz trgovine Asist ukradel avtoradio znamke Kenwood KRC, lastnika trgovine M.J. pa oškodoval za najmanj 65.000,00 SIT. Policisti PO Hrastnik so storilcu že na sledi.
Dne 5.9. ob 12.30 uri je Š.M. prijavila vlom v njeno stanovanje. Storilec je odlomil ključavnico na vhodnih vratih.
Dne 6.9. ob 7.10 uri so bili policisti obveščeni, da je bilo preko noči vlomljeno v trgovino Eurotrade v Zagorju. Storilec ali storilci so odnesli za milijon tolarjev avdio in video aparatov. Za storilci policisti še poizvedujejo.
Dne 9.9. ob 15.40 uri je policiste D.S. obvestil, da so njegovemu sinu ukradli gorsko kolo, ki je bilo parkirano na železniški postaji v Zagorju. S tem dejanjem je bil D.S. oškodovan za 20.000 SIT.
Dne 10.9. ob 05.uri so policiste obvestili, da je bilo vlomljeno v trgovino Corning v Zagorju. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznanec preko noči v steklo vrgel betonski odlitek ter nato iz police odtujil GSM aparat.
Dne 11.9. ob 19.20 uri je oškodovanec F.K. obvestil policiste, da mu je neznanec pred trgovino Elektroprom v Kisovcu vlomil v vozilo ter iz njega odtujil avtoradilo. Za storilcem še poizvedujejo.
Dne 12.9. ob 6.35 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v trgovino Trgoavto v Zagorju. Na kraju so policisti ugotovili, da je neznanec preko noči vlomil skozi vrata ter iz predala vzel zaenkrat še neznano količino denarja.
Dne 12.9. ob 7.20 uri je H.R. policiste obvestil, da so mu na parkirnem prostoru pri železniški postaji Zagorje razbili steklo na osebnem avtomobilu ter iz njega odtujili avtoradio in zvočnike z zadnjo polico. S tem je bil oškodovan za 25.000 SIT.
Dne 7.9. so neznanci v Zgornjem logu iz kombajna ukradli za 100 litrov nafte. S tem je bil lastnik oškodovan za 20.000 SIT. Storilce še iščejo.
Iv T r» TL :l ^ TL D
21. KIMAVCA 2000
Dne 7.9. je neznanec vlomil v stanovanje v Litiji in sicer tako, da je odlomil cilindrični vložek in iz stanovanja vzel 500 DEM, nekaj tolarjev, zlatnino in pozlačeno moško uro v skupni vrednosti 300.000 SIT.
Dne 7.9. je neznanec okrog 16.30 ure vlomil v renaulta twingo v Renkah in iz avta odtujil avtoradio blaupunkt texas in zadnjo polico z dvema zvočnikoma JBL. Skupna škoda znaša 100.000 SIT.
Dne 10.9. je neznanec vlomil v prostore PGM Hotič. Iz pisarn je odvzel računalnik, monitor, dva brezžična telefona in dva tiskalnika. Poleg tega je iz rezervoarja ob prostorih odtočil še neznano količino nafte.
PRIJELI ILEGALCE
Litija, 12.9. so bili na območju Litije prejeti trije Turki, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo. Vsi so zaprosili za azil in so bili odpeljani v Prehodni dom za tujce.
TANKA LA IN NIČ PLAČALA
Litija, 7.9. je na bencinski črpalki Petrola neznanec z modro zastavo 101 ustavil in tankal za 5.500 SIT goriva in brez da bi plačal - odpeljal. Našli ga bodo.
Litija, 12.9. se je ponovno zgodila tatvina bencina na bencinski črpalki Petrola. Voznik škode favorit je natankal za 5.000 SIT goriva in odpeljal brez plačila. Policisti ga še iščejo.
SERIJA
PODTAKNJENIH POŽAROV V ZAGORJU
Od četrtka, 14.septembra, do sobote, 16.septembra, so policisti PO Zagorje na klic občanov obravnavali več požarov in sicer na-
Četrtek, 14.septembra 2000 ob 13.52 uri,
AufTriks
Po stavki avtoprevoznikov se nam zdaj obeta celo stavka zdravnikov in le kdo se bo še spomnil, da bi v naši preljubi Sloveniji stavkal. Morebiti pa bi se vsi stavkajoči zgledovali po naših zvestih aufbiksarjih. Naj bo med tednom ali za vikend, vseskozi pridno delajo. In to zastonj...
^Včasih je hudič, ko se po naporni noči niti ne moreš spomniti, kaj se je prejšnjega dne dogajalo. Ker pa smo mi dobri po duši, smo se odločili, da dogodke z dne 6.9. od 22. ure naprej razjasnimo B.M.-ju. RA. iz Hrastnika je ob tej uri zaprosil policiste za intervencijo, ker ga je v lokalu Barbara nadlegoval neznan moški. Policisti so na kraju ugotovili, da je pijan B.M. iz Hrastnika brez vzroka zmerjal RA. z drogerašem in pijancem. Zoper B.M. so policisti po pogovoru podali predlog SP.
£ 8.9. med 21. in 23. uro je neznan storilec polil z belo barvo osebni avtomobil znamke BMW, last M.M. iz Hrastnika, ki je bil parkiran pri gostinskem lokalu Point 21. Na vozilu je zato nastala večja materialna škoda. Policisti storilca še iščejo, zagotovo pa bi ga hoteli imeti tudi v kateri od avtoličarskih delavnic v Zasavju.
£ 8.9. so si zagorski policisti obetali mirno noč. A jim je upanje podrl B.U., ki se je ob 22.00 nedostojno vedel v lokalu Merli v Zagorju. Zoper njega sledi predlog.
^ 9.9. okoli 03.00 ure je prišlo ponovno do hujše kršitve JRM v nočnem klubu Shake's bar v Hrastniku. Policisti so ugotovili, daje mladoletnik J. A. brez vzroka fizično napadel občana z Dola. Kršitelju sta redarja sicer pretep preprečila, vendar seje tedaj v pretep vmešal RA., kateri je poskušal fizično napasti redarja. Redar A.S. gaje obvladal, to pa je izkoristil prejšnji kršitelj J.A. in redarja od zadaj udaril po glavi, M.D. pa je redarja brcal. Toda vsi kršitelji so že pred prihodom policistov s kraja odšli. Zoper njih bo podan predlog SP, zoper mladoletnika J.A. pa bo podana tudi kazenska ovadba na ODT Trbovlje.
£ 12.9. je prišlo v Litiji do spora v družini med očetom in sinom ter ostalimi sorodniki, pri tem pa je sin udaril očeta in mu izbil zob.
Polju, Cesti zmagi, Ulici talcev. Cesti Borisa Kidriča in kasneje tudi v Kisovcu. Doslej še neznani storilec je požare podtaknil. Materialna škoda je nastala pri vseh požarih razen pri dveh, ko so požar pogasili občani sami. Vse druge požare so pogasili gasilci PGD Zagorje.
Sicer pa smo neuradno izvedeli, da so policisti storilcu že na sledi in glede na to, da požarov ni več, so več kot očitno na pravi poti. Svoje zaključke	o
podtaknjenih požarih bodo predstavili v prihajajočih dneh.
POLICIJA OPOZARJA
Policisti opozarja, da svoje kleti in dostope 'do blokov zaklepajo, prav tako pa naj bodo pozorni na osebe, ki ne stanujejo v blokih in se obnašajo sumljivo. O sumljivih osebah naj stanovalci takoj obvestijo PO Zagorje na tel.: 56-61-002 ali na številko 113.
.ko so gasilci pogasili podtaknjen požar v kletnih prostorih na Polju 18 v Zagorju (sliki Tomo Brezovar)
J~---
J IJ
T:
are
NOVA POLITIČNA OSVEŽITEV...
. ..je med drugim pisalo na vabilu na ustanovitev zasavskega lokalnega odbora STRANKE MLADIH SLOVENIJE, kije bil v torek, 12. 9. 2000 v prostorih gostišča Kum v Zagorju.
Po pozdravnih besedah Dominika S. Čemjaka, predsednika stranke, je bil ustanovljen lokalni odbor SMS Zasavje in izvloljen izvršni odbor in častno razsodišče. Za predsednico 10 je bila izvoljena Milena HOLC, drugi člani pa so Marjan POVŠE (podpredsednik), Tadeja BUČAR,
Marko DRNOVŠEK, Dejan HOLC (tajnik). V častno razsodišče so bili izvoljeni Aleš ŠTROVS, Igor KALŠEK in Bogdan ZALAZNIK.
Ob tej priložnosti so se prisotnim predstavili tudi kandidati za poslance državnega zbora. Za trboveljsko volilno okrožje kandidira Tadeja BUČAR, diplomirana komunikologinja, ki že vrsto let aktivno deluje v organiziranju raznih oblik življenja mladih.
V hrastniškem volilnem okrožju je kandidat
SMS Marko DRNOVŠEK, podjetnik, ki se najbolj posveča področju samozaposlovanja mladih in je to glavna smernica njegovega delovanja.
Zagorska kandidatka pa je Milena HOLC, učiteljica, glasbenica, samostojna podjetnica, ki vodi glasbeno šolo in radijsko postajo Snoopy.
Ena izmed njihovih misli je, da verjamejo v Zasavje in zasavsko skupno prihodnost v prepričanju, da na mladih svet stoji.
MAH
KONVENCIJA
LDS-A
Liberalno demokratska stranka Slovenije je v ponedeljek, 18.septembra v dvorani kulturnega doma Janeza Trdine v Novem mestu pripravila volilno konvencijo, kjer so predstavili kandidate, ki kandidirajo v vseh volilnih okrajih VI. volilne enote. Na konvenciji sta poleg drugih sodelovala tudi kandidata za poslanca v zagorskem volilnem okraju Matjaž Švagan in trboveljski kandidat
iz vrst LDS-a Zoran Gračner.
TRBOVELJSKO SNS BO PREDSTAVLJAL BOGDAN BAROVIČ
Na petkovi tiskovni konferenci so člani Slovenske nacionalne stranke, Občinski odbor Trbovlje, obelodanili, da bo njihovo stranko na državnozborskih volitvah Bogdan Barovič,
ki bo volilno kampanjo vodil pod geslom "Trbovlje nazaj v Slovenijo". Na konferenci so predstavili nekaj poglavitnih točk stranke, kot np. popolnoma samostojna in neodvisna, ekonomsko močna, socialno varna, vojaško močna in pravna Republika Slovenija, spregovorili pa so tudi o nezaposlenosti ter o družini in verskem prepričanju.
Slavnostna otvoritev z zagorskim županom Matjažem Švaganom...
poštarskih storitev ugodilo vsega pet zaposlenih na i/.laški pošti.
... in nova pošta na Izlakah - zanimive zelene zunanjosti.
RR.
slika: Tomo Brezovar
DVESTO LET PRVE ŠOLE V ČEMŠENIKU
Naslovna stran brošure
Čemšenik, 15.9. - Popoldan ob 17.uri seje zbralo čez dvesto ljudi, domačinov in tudi veliko iz dolin. Tega dne so namreč praznovali 200 let prvešole in 150 let organiziranega šolstva v Čemšeniku. (Obširnejši članek o tej temi smo ojavili v pretekli številki) S pomočjo Zasavskega
muzeja Trbovlje so prizadevni krajani in učiteljsko osebje pripravili razstavo o šolstvu v tej vasi. Pred otvoritvijo so goste zbrali v Prosvetnem domu, kjer so predstavili prvih sto petdeset let šolstva s fragmenti iz šolskih kronik, popestreno z nastopi članov domačega kulturno prosvetnega društva, pevk Kantate in korskih pevcev in pevk čemšeniške fare.
Med uglednimi gosti so poleg skoraj vseh še živečih učiteljev in učiteljic, ki so ravnateljevali in poučevali ponavadi v kombinacijah, bili še nekdanje in sedanja ravnateljica matične šole Ivan Skvarča, državna sekretarka za osnovno šolstvo Angelca Likovič in zagorski župan Matjaž Švagan.
MM
NOVA POŠTA NA IZLAKAH
V petek, 8. septembra ob 1 L uri so krajani Izlak prisostvovali otvoritvi nove pošte, ki je na lokaciji nasproti Osnovne šole Ivana Kavčiča Izlake. Pridobitve pa so se razveselili tudi zaposleni in vodja izlaške pošte Nada Zotler je povedala, da so z novimi prostori zadovoljni, njihov moto pri delu pa je uslužnost za zahteve poštnih storitev. Kulturni program ob otvoritvi so popestrili recitatorji in VIVA mladinskih pihalni orkester GŠ Zagorje z dirigentom Dragom Peterlinom, zatem pa je zagorski župan Matjaž Švagan slavnostno otvoril novo pošto na Izlakah, katere delovni čas je od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Manj in bolj radovednim pa bo glede
GTnrrič ulj £
		
Badminton Spin VABI na predstavitev igre badmintona: Trbovlje, tržnica - četrtek, 28.9. od 17. do 18.30 ure, Litija, ob športni dvorani - petek, 29.9. od 17. do 18.30 ure, Zagorje, na tržnici - sobota, 30.9. od 9. do 1 l.ure. Treningi za otroke od 1. do S.razreda OŠ potekajo ob ponedeljkih in petkih od 19. do 20.ure, začetniki ob ponedeljkih od 18. do 19.ure. Sezona 2000/2001 se začne 4.oktobra. Novi člani imajo treninge ob sredah in petkih od 20. do 22.ure, začetniki ob ponedeljkih od 19. do 20.ure. Najem igrišč je možen ob četrtkih od 19.30 do 20.30 ure. Dodatne informacije na tel.: 041/779-383 ali na internetu www.Drustvo-Spin.si		Zasavski muzej Trbovlje VABI na otvoritev gostujoče razstave Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec; Ne! - razstava o drogah do 14.10. v prostorih Zasavskega muzeja Trbovlje. Informacije o možnih terminih ogleda dobite na tel.: 31-780 ali 31-781 (Nevenka Hacin).
	KC DD Zagorje VABI na ogled samostojne razstave slikarja Zdravka Dolinška iz Trbovelj. Razstava bo odprta do 5.10 2000 in to v času drugih prireditev, za najavljene skupine pa tudi izven tega časa.	
Badminton Spin SE PREDSTAVLJA na tednu odprtih vrat, ki bo v tednu od 25. do 29.septembra in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 20. do 22.ure v dvorani OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju. Oprema ni potrebna!		KC DD Zagorje VABI k vpisu v abonma. Cena abonmajske vstopnice znaša 7.000 SIT, za upokojence 6.000 SIT, za dijake in študente 5.000 SIT - možno je plačilo v dveh obrokih. Podjetje, zavodi in društva, ki bodo kupili več kot deset vstopnic, bodo vsako deseto dobili brezplačno. Več informacij dobite na tel.: (03) 56-64-171.
Klub borilnih veščin Pon do kwan Zagorje VABI k vpisu v tečaj borilnih veščin in samoobrambe nove člane. Vpisovanje novih članov bo vsak ponedeljek in četrtek v septembru ob 19.00 uri v telovadnici TVD Partizan v Zagorju, kjer si boste naše treninge lahko tudi ogledali. Vabljeni! SKLABTE VABI! ŠKLAB ponovno pripravlja Bolšji sejem, ki bo v nedeljo, 24. septembra na tržnici POD URO v Zagorju od 10. do 14. ure. Vsa odvečna šara lahko odroma na Bolšji sejem, poskrbljeno bo tudi za zabavo za najmlajše. LJUBI TE ŠKLAB!		
	Plesni center Zasavja VABI na plesni tečaj za odrasle in sicer v večnamenski prostor osnovne šole Trbovlje (nasproti občine Trbovlje) v soboto, 30.9.2000, ob IS.uri začetni tečaj, ob 19.45 nadaljevalni tečaj. Otroke od 4.1eta naprej vabimo v plesni vrtec, osnovnošolce in mladino pa vabimo k vpisu v tečaje: družabnega plesa, salsa-latino, jazz baleta, hip-hopa in športnega plesa. Informacije dobite po telefonu 041/512-558.	
		Vrtec Zagorje VABI starše, da vpišejo otroke, stare od tri do pet let, ki ne obiskujejo vrtca, v program cicibanovih uric. Družili se bomo enkrat tedensko po dve uri. Informacije o vpisu dobite na telefonski številki 64-765 ali 66-244.
Društvo za mlade Ptica OBVEŠČA,		
aa txxlo od septembra dalje v okviru društva delovale skupine za samopomoč, osebnostno rast, knjižni klub ter ustvarjalne delavnice, namenjene kreativnemu preživljanju prostega časa vseh generacij, posebno pa še otrok in mladostnikov. Za pomoč odvisnikom je od 8. do 20.ure na telefonu št. 03/56-46-971 na razpolago informacijska pisarna. Društvo vsako leto pripravi veliko prireditev, namenjeno kvalitetnejši izrabi prostega časa mladih v Zasavju. Letos bo pšrireditev na "Kipih" v Trbovljah in sicer v soboto, 23.septembra popoldne od 14.ure dalje.	Matična knjižnica dr.Slavko Grum Litija VABI - na razstavo risb Patrika Benedičiča, ki bo odprta do 20.oktobra, - predstavitev nove številke literarne revije Regrat in virtualno predstavitev projekta informacijsko ter mladinsko središče, ki bo v petek, 22.septembra od 12. ure naprej pod nadvozom poleg knjižnice v Litiji.	
ir
ulji
•lJ \ Z \
I
Stanovanja, parcele
PRODAM stanovanje v Kisovcu, tel.: 041/675-440 PRODAM 2 sobno stanovanje v Trbovljah, tel.: 22-165, 041/ 461-122
CfC
nepRemičnine
U1ICA I, IPflllll 7 ■ THEOVUE TELfAKi mmm ».mo
ppodbu, Bfli(yp, itppovp«). mi.
POIIOVPIIIPBOITOPOV. VIIMDO/ lil PflRCEl
Avtomobilizem, deli
PRODAM zastavo 750 "fičo", cena po dogovoru, registriran, tel.: 61-974 (popoldne)
PRODAM škodo 120 1, letnik 88, neregistriran, vozen, za rezervne dele, tel.: 041/535-635 PRODAM skuter piago-tajfun, rdeče barve, s kovčkom, tel.: 041/ 507-376 (zvečer)
Razno
PRODAM jeklenke in komplet garnituro za varjenje, tel.: 041/ 431-702 ali 041/426-374 PRODAM kombiniran otroški voziček hauck - la bamba, z zimsko vrečo, tel.: 041/778-680 PRODAM bukova drva, možna dostava, tel.: 031/800-615 PRODAM rabljene učbenike za gimnazijo:	Regionalna
geografija sveta 2; Kotne funkcije, Trigonometrija - vaje; Polinomi, Racionalne funkcije. Krivulje II.reda - vaje; Organska kemija I; Organska kemija II; Zaporedja, Diferencialni in
integralni račun - vaje, tel.: 031/ 561-451 (Katja)
Počitnice
APARTMA ZA 5 OSEB na
otoku Viru, cca 20 metrov do urejene plaže, na voljo septembra po noro nizkih cenah, tel.: 041/ 550-785
Živali
Ljubitelji hišnih ljubljencev, pozor! Konec oktobra bo naprodaj leglo ameriških koker španjelov vrhunskih staršev.
Informacije oziroma rezervacije na tel.: (04) 232-65-75
Delo
IŠČEM delo (dopoldan) v Trbovljah, po poklicu sem šivilja, tel.: 56-26-899
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735
za brezplačni mali oglas
Tekst:
u ...........
S Moj naslov:
<
N
Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi, objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo nepremičnin,
ki bo v ponedeljek, dne 09.10.2000 ob 7.45 uri v sejni sobi Rudnika Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2.
l.
Predmet javne dražbe so naslednje nepremičnine:
-	parc.št. 61/5 - poslovna stavba 87 m2 in dvorišče 178 m2 -parc.št. 61/6-dvorišče 10 m2
-	parc.št. 738/5 - neplodno 47 m2 -parc.št. 738/6-neplodno 51 m2
vse vpisane v vl.št. 567 k.o. Loke pri Zagorju.
Skupaj z zgoraj navedenimi parcelami so predmet prodaje tudi poslovni prostori v skupni izmeri 62,79 m2, ki se nahajajo v objektu, stoječem na parc.št. 60/1 k.o. Loke pri Zagorju in obsegajo:
-	spodnji muzejski prostor v pritličju v izmeri 15,00 m2
-	pisarna v nadstropju v izmeri 23,49 m2
-	predsoba - vhod v nadstropju v izmeri 7,24 m2
-	pisarna v nadstropju v izmeri 17,06 m2.
V naravi gre za objekt bivše transformatorske postaje s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem rudnika v Kisovcu.
2.
Izklicna cena za nepremičnino iz prve točke znaša 5,452.769,00 SIT.
3.
Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije.
Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom pravne osebe in izpisom iz registra za pravno osebo, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pri čemer mora predložiti tudi potrdilo o državlj anstvu.
4.
Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun številka 52720-601-18631 pri APP PodmžnicaTrbovlje s pripisom "varščina zajavno dražbo".
Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom.
Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 15-ih dneh po končani dražbi.
5.
Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 30-ih dneh po končani dražbi, celotno kupnino pa poravnati v roku 30 dni od dneva sklenitve pogodbe.
Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačana varščina pa bo zadržana.
Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec.
6.
Nepremičnina se prodaja po načelu videno kupljeno.
7.
Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nepremičnine lahko ponudniki dobijo na naslovu Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o.. Grajska 2, Zagoije ob Savi oz. po telefonu 03/56-64-100.
Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o.
Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi, objavlja
V ZAPIRANJU d.o.o.
JAVNO DRAŽBO
za prodajo nepremičnin,
ki bo v ponedeljek, dne 09.10.2000 ob 8.00 uri v sejni sobi Rudnika Zagoije v zapiranju, d.o.o.. Grajska 2.
1.
Predmet javne dražbe so naslednje nepremičnine:
a) parc.št. 198/3 - neplodno v izmeri 1477 m! bjparc.št. 198/2-neplodno v izmeri 1603 m2 c) parc.št. 198/5 - neplodno v izmeri 673 m2 parc.št. 80/5 - neplodno v izmeri 767 m2 djparc.št. 198/6 - neplodno v izmeri 1035 m2 parc.št. 80/7 - neplodno v izmeri 10 m2 e) parc.št. 198/9 - neplodno v izmeri 516 m2
vse vpisane v vl.št. 567 k.o. Loke pri Zagorju.
Nepremičnine se prodajajo ločeno po zgoraj navedenih točkah. V primeru, da kdo izmed ponudnikov ponudi skupaj nakup zgoraj navedenih nepremičnih po večih točkah, ima pred ostalimi ponudniki prednost.
V naravi gre za zemljišča, ki se nahajajo v okviru obrtno industrijske cone Kisovec.
2.
Izklicna cena za nepremičnine iz prve točke znaša tolarsko protivrednost 80 DEM/m2, upoštevajoč srednji tečaj Banke Slovenije za DEM na dan sklenitve pogodbe.
Izklicna cena za nepremičnine iz točke a tako znaša tolarsko protivrednost 118.160 DEM, za nepremičnine iz točke b 128.240 DEM, za nepremičnine iz točke c 115.200 DEM, za nepremičnine iz točke d 83.600 DEM in za nepremičnine iz točke e 41.280 DEM.
3.
Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije.
Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom pravne osebe in izpisom iz registra za pravno osebo, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pri čemer mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu.
4.
Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun številka 52720-601-18631 pri APP Podružnica Trbovlje s pripisom "varščinazajavno dražbo".
Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom.
Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 15-ih dneh po končani dražbi.
Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 30-ih dneh po končani dražbi, celotno kupnino pa poravnati v roku 30 dni od dneva sklenitve pogodbe.
Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačana varščina pa bo zadržana.
Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec.
6.
Nepremičnina seprodajapo načelu videno kupljeno.
7.
Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nepremičnine lahko ponudniki dobijo na naslovu Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi oz. po telefonu 03/56-64-100.
Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o.
■U
h
■hr>ilDr,TLOS
22.3.-20.4.
Potrebujete mir, saj boste le tako od-pravili notranj o zmedo. Ne dovolite, da bi vno-
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
vič padli pod vpliv ljudi, ki so vam doslej škodovali. Nikar ne bodite maščevalni. Partner vas bo v tem času presenetil. Št.: 21.
Ne delajte prenagljenih zaključkov in potrudite se, da bo obdobje, ki je pred vami, minilo brez večjih s p r e m e b . Zavedajte se, da ste nekoliko črnogledi in da boste sčasoma stvari videli v povsem drugačni luči. Št.: 10.
Pred vami je ugodno obdobje, prav je, da ga skušate kar najbolje izkoristiti. Zaupajte vase, izogibajte pa se temu, da bi bili vzvišeni in cinični do drugih. Verjeli boste, da imate srečo, zato boste uspešni pri večini stvari. Št.: 28.
Prenagljena poteza vas bo streznila in spoznali boste, da ni vse zlato, kar se sveti. Na tej izkušnji se boste lahko marsikaj naučili, pomebno pa je, da se ne trudite, da bi komu iz okolice naprtili krivdo za to, kar ste storili. Št.: 3.
Na lastni koži boste izkusili, da se tudi počasi dalače pride. Tisti, ki ste samski boste poskrbeli, da vam ne bo
24.7.-23.8.
15
dolgčas. Iskali boste različne načine zabave in spoznali boste kar nekaj ustvarjalnih ljudi, ki vam bodo dali misliti. Št.: 7.
Ni se vam treba na vsakem koraku potrjevati in dokazovati. Če ni potrebno se ne izpostavljajte, saj boste zaradi nepremišljenosti in slabega ocenjevanja položaja pogosto delali napake. Št.: 24.
i
24.8.-23.9.
(Gefraut)
V času od 1.9. do 17.9.2000 je bilo od sedemnajstih novorojenčkov kar dvanajst deklic in le pet dečkov, to pa pomeni glede na izrek, da ljubezni ne bo manjkalo!
1.9.2000
Andreja Žnidaršič, Titova 22, Radeče - hči Sara
2.9.2000
Erika Lavriha, Unično 3, Dol pri Hrastniku - hči Jerneja
4.9.2000
Tatjana Kolar, Završnik 25, Šmartno pri Litiji - hči Gabi Koprivnikar
Štefka Jerman, Rodež 3, Podkum - sin Blaž
5.9.2000
Nataša Hribar, Rove 7, Zagorje - hči Tjaša
7.9.2000
Anita Vavtar Abram, Novi Dom 49a, Hrastnik - hči Atina
8.9.2000
Andreja Šopar, Kovk 20, Hrastnik - hči Sara Julijana Pavšer, Kolovrat 20, Zagorje - sin Tadej
9.9.2000
Fatima Žalar - Kolonija l.maja 23, Trbovlje - hči Pia
12.9.2000
Mojca Čretnik, Farankolovo 15, Vojnik - hči Eva
13.9.2000
Anica Bajda, Podkum 64, Podkum - sin Klemen Vesna Pestotnik, Šuštarjeva 26b, Trbovlje - hči Zala
14.9.2000
Mateja Drgan, Potoška vas 40b, Zagorje - sin Anže Renata Zupanc, Žebnik 37, Radeče - sin Denis
16.9.2000
Martina Pintar, Polana 23, Jurklošter - hči Lara Nada Bukovšek, Zavine 16, Zagorje - hči Klara Jesenek
17.9.2000
Stanislava Borštnar, Prešernova 35, Zagorje - hči Nika Roglič
egan
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10-12
r
I0M0?
24.9.-23.10.
24.10.-22.11.
Uspelo vam bo urediti nekatere stvari, ki vas že dalj časa bremenijo, kar vam bo dalo energijo za naprej. Skušajte del samozavesti, ki jo boste pri tem dobili, prenesti tudi na področje dela. Št.: 18.
Večinoma boste dobre volje in optimistični, zato je prav, da čas, ki je pred vami, karseda izkoristite. Čas je, da odločno potegnete črto čez preteklost in začnete znova. Imeli boste dovolj energije in odločnosti za to. Št.: 2.
Vaša priljubljenost utegne naglo pasti, če boste sebični. Nikar pretirano ne silite v ospredje, ker bodo tako hkrati z vašimi vrlinami vsem na očeh tudi vaše napake. Spoznali boste mnoglo zanimivih ljudi. Št.: 25.
Nikar ne . hlastajte za tem, CL	bilo vaše
življenje kolikor
23.12.-20.1.
mogoče polno spremeb, saj vas bo na koncu vse začelo utrujati. Notranjega nemira ne boste mogli utišati z nenehnim drvenjem.
Št.: 1.
Stvari, ki jih boste skušali doseči na silo, vam bodo gotovo spodletele. Ne odločajte se v naglici in pod vplivom trenutnega navdiha. S partnerjem se bosta najbolje razumela, če bosta doma. Št.: 14.
Ne
dovolite, da bi vaša prejšnja , razočaranja vplivala na vaše dosedanje odnose. Človeku, ki ga 20.2.-21.3. boste spoznali, morate dati priložnost, da pokaže, kdo je, sicer boste krivični. Niste edini, ki ste bili kdaj izigrani. Št.: 9.
21.1.-19.2.
NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA
.	M					BOMBAŽNA i£naa KOSMATA sNtAr°aBn1Hh	GOVORICA		Ka ZABAVNE ,Gm^	AMERIŠKI DŽEZ GLASBENIH (JIMMIE)	REKA V SEVEROVZHODNI ŠPANIJI	JUNAK IZ STRIPA MIKIJA MUSTRA	GRŠKA MITOLOŠKA TEKAČICA
												
					PLESALEC vNrAvi							
					DOMAČ TOB«							
					DARIAN			EST. ATLET (FRKI) RT NA JUGU JUŽNE AMERIKE				
					TEKOČA	SKANDINAVSKI DROBIŽ OBRAZNA ODPRTINA				TED ALLAN ORTpDOKS KRŠČANSKA SKUPNOST MENONITOV		
-W '• *				1	^ v :> -				AM. IGRALKA SHERipAN NAS FILOLOG ŠKERLJ			
AVTOR: BOJAN ARKO	S	PORTALNA VENA; TUDI PORTIR- NICA	DIVJA MAČKA NEMŠKI KIPAR (AUGUST)				hTmAA					
POLETNI MESEC							IZOBRAZBA					
							obolInje DRISKA					
NAŠ SMUCARSK SKAKALEC (DAMJAN)				:	S ItS						PRIPRAVA ZA MLETJE	KRAJ OB SOČI MED KANALOM IN
GOSTOTO MAGNET- 'IEGAPOUA GAUS				:		DOMAČNOST PRIJET- NOST a						
ATLETINJA				;				IME IT SaA	BRITANSKI IGRALEC (DAVID, "ROŽNATI PANTER")	RIMSKA 55 ČRET,		
KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ			SL. LITERAT f.inZAi VZH. AZIJ. PARKOVNO DREVO									
UICA ODDAJE TV GENIJ (EVA)					IT. INDU- il' (ENZO)	MESTOV ORANJE						
SANJE, SNOVI				av, pw							VRBA IVA (NAREČNO)	PEVSKI ZBOR
NAŠA PEVKA KOVAČ								SLOVK				
NEKDANJI BELGIJSKI PREMIER (ACHILLE VAN)						1	H v • , v					
ANGLEŠKA MANEKENKA CAMPBELL								RF 1 RAŽENJ				
SLOVARČEK: 1:°Y1RENČIČ: slovenski pisatelj GAUL: nemški kipar ACKER: belgijski politik NOONE: ameriški džezist ADRAS: črnika NOOL: estonski deseterobojec
NAPAČNO
Učitelj med uro računstva preizkusi znanje učencev in jim govori:
"Povej mi dvomestno število." "Triinpetdeset."
Učitelj napiše petintrideset.
"Povej mi ti dvomestno število." "Sedeminosemdeset."
Učitelj spet napiše napačno, to je oseminsedemdeset. Pa iz razreda spet ni bilo nobenega glasu. Jezen nad učenci, ki nočejo opaziti njegove namerne napake, reče naslednjemu:
"Povej mi še ti eno število." "Devetindevetdeset. To boste pa menda ja prav napisali."
ŽLAHTNOZLAfO
Zaljubljen Gorenjec je zaprosil dekle za roko in ji poklonil zlat prstan.
"Alije zlato pravo?"
"Seveda je. Če ni, so me ogoljufali za 500 tolarjev."
5POMIN
Trije moški se pogovarjajo, kateri ima boljši spomin.
"Jaz se spomnim prvega dne v osnovni šoli."
"To ni nič. Jaz se spomnim prvega dne v vrtcu."
"Kaj se hvalita? Jaz se spomnim, kako sem šel na maturantski ples z očetom, domov sem se vrnil pa z mamo."
vedeli..,
..da je halma igra, podobna _ _ o_t,_______
dami, igra pa se jo na ša- pospeške, fa velika mačka
hnvnir*i H	____i___	.	.	,	'
motorja stilizirano podobi golobice. Spominjala je m staroegipčansko upodobite} boginje izis.
.da ima gepard fantastične
hovnici, ki je štirikrat večja od običajne in ima 256 polj. V igri lahko sodelujeta dva, trije ali štirje igralci.
...da na Japonskem uživajo krizanteme v solati. Omenjeno cvetje po okusu spominja na ohrovt.
...da je v italijanskem Milanu 262 katoliških cerkva in samo 54 svetišč, posvečenih dru-
sposobna v samo dveh sekun dah doseči hitrost 70 kilo. metrov na uro.
...da se je v okolici italijanskega mesta Arcole 15., 16. it 17. novembra 1796 odvijale pomembna bitka v okviru pn’ega Napoleonovega pohoda nad Italijo. Avstrijski general Josef Alvinczy je ;; poveljeval 40.000 vojakom, ki
gim religijam.	So se bili prisiljeni''umakni
...da so imeli avtomobili fran-	Napoleonovi vojski, sesta\
coskega proizvajalca Voisin Ijeni iz samo 15.000 mož. iz leta 1934 na pokrovu
.IvT.i": Iz Ta";
21. KIMAVCA 2(X)0

4S
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 4.10. 2000 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.19/ 2000". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas. da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
TRBOVLJE
Ob četrkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjevc minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob petkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjevc minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b sobotah
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje
9.00	Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
2.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
3.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
Izžrebanci nagradne križanke 17/
2000 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.):
1.	: Praktična nagrada: Mojca Judež, Naselje na Šahtu 45, Kisovec
2.	: Praktična nagrada: Žan Klinc, Polje 22, Zagorje
3.	:	Praktična nagrada:Mi!ena
Jaklič, Petelinkarjeva 5, Kisovec
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 25.9.2000 do 29.9. 2000. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko.
Ob nedeljah
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b ponedeljkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjevc minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b torkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjevc minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 cšport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b sredah
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjevc minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
\i M ®
Kino Zagorje
21.9. - 24.9. 28 DNI (drama), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 22.9. - 25.9. OPOLDANSKI OBRAČUN (akcijski vestern), pet. in pon. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; PREDPREMIERA FILMA: MISIJA NEMOGOČE 2 (akcija), ob 18.00 in 20.00; 27.9. - 1.10. SHIRI (akcijski), sre., čet. ob 19.00, pet., sob. in ned. ob 18.00; 29.9. - 3.10. TRENUTEK ODLOČITVE (thriller), pet., sob. in ned. ob 20.00, pon. ob 19.00, tor. ob 18.00;
Kino Izlake
24.9.	OPOLDANSKI OBRAČUN (akcijski) ob 20.15;
Kino Trbovlje
21.9.	- 24.9. MISIJA NEMOGOČE 2 (akcijski thriller), čet., pet. in ned. ob 18.00, sob. ob 20.15; 22.9. - 28.9. SHIRI (akcijski thriller), pet., ned. ob 20.15, sob., pon., čet. ob 18.00, tor., sre. ob 20.00; 26.9. - 30.9. MIRNO JEZERO (komična srhljivka), tor., sre. ob 18.00, pet. in sob. ob 18.00 in 20.00;
Kino Hrastnik
21.9.	- 24.9. AMERIŠKA PITA (komedija), čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 22.9. - 24.9. ČAROVNICA IZ BLAIRA (grozljivka), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 25.9. - 26.9. NI KINO PREDSTAVE; 27.9. - 30.9. STIG-MATA (triler), sre., čet. in sob. ob 20.00; 29.9. - 30.9. NAJINA ZGODBA (romantična komedija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. ob 18.00;
Kino Dol pri Hrastniku
22.9.	AMERIŠKA PITA (komedija), ob 19.00; 29.9. STIG-MATA (triler), ob 19.00;
21, KIMAVCA 2000

J j . Jr. n
e - mail: perkmandeljc@trbovlje.si
ZASAVC - eva PREDVOLILNA DEPEŠA ... SLOVENSKI SOCIALDEMOKRATI Z GNUSOM ZAVRAČAMO TRDITVE JAVNOSTI, DA SO SAMO PARADNI KRISTJANI TI IN EDINI, KI V CERKEV PRIDEJO LE IN SAMO NA DAN DRŽAVNOSTI...
7ASAVC-eve STAVE SPRAVE...Tistemu našemu zvestemu fenu, ki mu bo uspelo napovedati zmagovalca na oktoberskih volitvah, poklanja ..Trifail Tribun,, XXL majico z barvim emblemom imenovane kolumne. Majico mu (ji) bo lastnoročno podaril avtor,,Trifail Tribuna,,. Na delo! Se splača!
ZASAVC-ev AVSNOJ...Ne razumem, kako naši sosedje iz Jodlandije ne razumejo, da nam, Slovencem, AVNOJ ne pomeni nič več in nič manj, kot Knežji kamen na Gosposvetskem polju. Herr Haider, ali mogoče ne izvirajo od tam nekje tudi korenine današnje, suverene Slovenije!!? ZASAVC-evo SLUGAŠTVO (ŠE)NI POT IZ SIROMAŠTVA...Zadnje čase se v življenju Slovenije in njenih prebivalcev ustvarja občutek, da se bo v kratkem zgodilo nekaj strašnega, nekaj incidentnega. Zakaj?? Če malo pomislim, mogoče zato, ker (in to meji že na čisti idiotizem) želimo podpisati prav vsake sorte sporazum z prav vsake sorte lumpi in ker mislimo, da tako ščitimo svoje nacionalne interese. Dolgo nisem prišel k sebi in kar nekako nisem mogel doumeti v čem je finta? Ali pa smo Slovenci čisto zares zapadli, in to gensko, v trajno slugaško mentaliteto? Če smo, potem je to zelo zelo nevarno!! Kajti, takšno početje in ignorantski odnos politike do državljanov je zame osebno, za slovenski narod ter in predvsem tudi za Vlado, v imenu tistih, ki še niso rojeni - debilno in popolnoma nesprejemljivo... ZAsAvc-ev LE KJE TE HUDIČ NOSI...Ali Jezus zamuja? Jezus je pogosto govoril svojim apostolom: bodite budni in pripravljeni, moja vrnitev in prihod v tostranstvo sta blizu; ali pa: pridem kmalu...Dragi Jezus, kako naj si to razlagamo, ko je od takrat pa do danes preteklo že več kot 2000 let? Pridi kmalu, ljubi Jezus, da ne bo prepozno. Tvoj Rode.
ZASAVC-ev INTERSPET... Ko surfam po spletnih straneh Občine Trbovlje (www.trbovlie.si) moram, zaradi njegove pestre vsebine, vsakič pokukati tudi v Forum. Ni kaj, dragi mi someščani. Pohvale vredno je že to, da se o stvareh, ki so nam všeč pogovarjamo. Bolj delikatna pa postane cela zadeva, kadar se pogovarjamo o neprijetnih rečeh in tistih in takih, ki nam grenijo življenje. Takrat ponavadi za to krivimo župana. In mogoče še Občino. Pa sem se zlobno zamislil z nasmeškom do ušes in še dalje okrog lobanje. Kako sila zanimivo bi bilo na teh istih straneh izvedeti, kaj vendar si ob tej Internetni ponudbi o svojih župljanih misli naš župan, Ladislav Žiga Žgajnar. Česa vsega le-ti sami (ne) počnejo v korist, ohranitev in lepši izgled Trbovelj. MORALNO SHITANJE...Prepoved uporabe psovk, kvantaškega izražanja in opscenosti na javnih nastopih (predvolilnih!!) ni samo zahteva kulture duha in vljudnosti moderne dobe, je tudi spoštovanje moralnih zasadov in verskih svetinj. Na žalost, pa je slovenska politična scena od svojih Južnih in Vzhodnih sosedov sprejela folkloro psovk in vulgarnih izrazov kopulativnega karakterja. Tako se sprašujem, če ni morda to njihovo ponovno oživljanje u slovenačkom političkom prostoru doprinos u integraciji sa Balkanom? (Beri spodnji zapis) ZASAVC-eva FOLKROLA...Popolnoma se strinjam z dr. Miro Markovič, v tezi, da septembrske volitve v Srbiji niso le navadne volitve. Tukaj niso pod vprašanjem dileme, kot sta svoboda ali suženjstvo, temveč mnogo bolj kot te dve - čast. Z velikim Č H
,,... hočemo li dozvoliti, da nas potpuno sjebu Hi čemo 25. septembra meče izači na ulice i uraditi ono što moramo? Znam vrlo dobro: govorim o krvi, osveti, pravdi, broju glasova - ne
govorim ni slučajno o Koštunici Hi Stamboliču: govorim o poslednjoj šansi Srbije, da se uspravi i bude nekakva polunormalna zemlja...
Jože Ovnik
Is kriče igoija (iošteta
'WNO J ZNOVA JE OŽIVEL. kER JE PREDSEDNIK NAŠ (IN AVSTRIJSKI SVOBODNJAK) TAkO ŽELEL.
Z ideologijo komunizma se ne da braniti države oz. obraniti nacionalne interese. Kajti s to ideologijo se niso obranile razpada mnoge komunistično-socialistične države (Sovjetska zveza. Češkoslovaška in nenazadnje Jugoslavija). Slovenijo so, to ne smemo pozabiti, v imenu avnojskih sklepov jugogenerali s svojo soldatesko napadli. A Slovenci se nismo dali. Osamosvojili smo se in zaenkrat še nikomur podarili svojega ozemlja (so ga pa v prejšnjih časih-stare in nove Jugoslavije).
AVNOJ-Antifašistično veče narodne osloboditve Jugoslavije (po jugoslovansko)
ASNOJ-Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije (po naše)
V,-
"llMNISTRI IN VELJAKI SLS^SKD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE SE TUDI V BAJUKOVI VLADI OBNAŠA JO PODOBNO KOT V DRNOVŠKOVI. VEDNO SO KRIVI VLADNI PARTNERJI. KJE SO mOSTOVI?
4SMLT JE ALI mf TO JE ZDAJ VPRAŠANJE
Zaflikana cesta na Izlakah je oblečena oziroma prevlečena s suhim asfaltom. Alije to dobro ali ne, bomo videli v naslednjih mesecih. Zaenkrat sem opazil le to, da mi suhi asfalt uničuje podvozje avtomobila.
^ VELEIZDAJALCI
Pri osamosvojitvi sta imela poleg odločnega naroda, predsednika Kučana, Drnovška, Bavčarja in Kacina nemalo in še več zaslug tudi Peterle in Janša, ki pa ju sedaj nekateri označujejo malodane za veleizdajalca. Zato, ker menita, daje za Slovenijo pomembnejša temeljna ustavna listina kot pa avnojski sklepi. Potemtakem sem izdajalec tudi jaz. Ker sem se uprl braniteljem »tekovine« Avnoja. Zgodovinar Milko Kos pravi: »Avnoj je bila zadeva Jugoslavije. Mi pa smo v Sloveniji.«
^ VOLITVE
Župan Zagorja in kandidat LDS za poslanca Matjaž Švagan, ki mi je pred meseci sicer rekel, da niti ni njegova želja poslati poslanec, bo po mojem prepričanju na volitvah s konkurenco pometel, torej bo zmagal (in postal tisto, kar si ne želi prav močno) dobesedno z levo roko. Desno ima namreč v mavcu. Ja, nogomet (kjer so županu poškodovali komolec) zna biti bolj nevaren kot poslanski stolček.
Dragica Jazbec, že v drugo kandidatka SDS v Zagorju, pričakuje da bodo volivci končno spregledali. V njenem okulističnem podjetju je nekaj leč in očal še na zalogi.
Slavko Jevševar, ki naj bi bil kandidat SLS+SKD, si bo po moj i prognozi bratsko razdelil glasove s kandidatom Bajukove Nsi Andrejem Dolšino. Pa čeprav se niso prav po bratsko združili.
Slavko Kmetič (kandidat SDS), Bogdan Barovič (SNS) ter kandidata močnih LDS (Gračner in ne Žiga-škoda) in ZLSD (U.Nučič) v Trbovljah, pa bodo zagotovo poskrbeli, da med predstavitvijo svojih del in obljub ne bomo zadremali. So namreč glasni, duhoviti, borbeni,...
P.S.: Znani »NEODVISNI« (???) satirik in humorist Boris Kobal gre tja, kjer je za poznavalce vedno bil. V politiko oziroma v ZLSD, na kateri listi bo kandidiral za poslanca. Zdaj je (bo) tudi slepcem jasno, zakaj seje vedno podlo norčeval le iz pomladnega dela našega političnega spektra.
Igor Goste
Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati,
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. iNajbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljefrrna vse.
triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
S posojilno kartico Karani lepši in posojilo vedno
v-Ss ■"
IQ
banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
aoronriia lu)TA9m vC?
®	' ure* marketing agency^
Agencija @ Team G
Linhartova 40, Sl-1130 Ljubljana tel.: +386 1 438 56 50 fax: +386 1 438 56 54 E-mail: info@grafex.si
Bi tudi Vi radi spremenili navade in pričeli z uporabo Interneta in Elektronske pošte? Pokličite! Z nami bo hitreje.
Izdelava Spletne trgovine in Elektronske izložbe
registracija domene / zakup oz. najem prostora na strežniku uporaba elektronske pošte scenarij / oblikovanje / izgradnja www strani izgradnja vaše spletne trgovine
(Business to Business ali Business to Customer poslovanje)
Elektronski katalogi / Zgoščenke / CD Data Storage aplikacije
svetovanje za izdelavo scenarija vsebine ter prikaz prednosti novega medija za reklamiranje
povezava z WWW / možnost dnevne aktualizacije vsebine (ceniki,...) / minimalni stroški / večjezikovna izvedba katalogov založništvo
tudi male naklade za manjša in srednje velika podjetja, za samostojne podjetnike, družbe, zavode...
Oglejte si našo Elektronsko izložbo WWW.GRAFEX.SI
Spletno papirno galanterijo G-SHOP in E-katalog GRAFEX group.
■
za vse, ki imamo svojo prodajno vizijo in strategijo
POSLOVNI KOLEDARJI
Za novo tisočletje smo Vam pripravili serijo poslovnih koledarjev v različnih izvedbah. Trimesečni stenski koledar, namizni tedenski koledar, žepni koledarček in namizni tedenski planer-podloga so zasnovani tako, da so pripravljeni za dotisk vašega znaka ali logotipa.


© Trimesečni stenski koledar
dimenzija 214 x 640mm, v modro-sivi barvni kombinaciji, 12 listov - mesecev, zareze za označevanje tekočega dneva, slovenska in angleška imena mesecev in dnevov v tednu, označeni tedni v letu, seznam praznikov in dela prostih dni v evropskih državah, označena imena svetnikov, označene lunine mene, na vsakem listu tudi 3-mesečni pregled, vezava s Spiralo, prostor za dotisk vašega logotipa.
Namizni tedenski koledar
dimenzija 270 x 140 x 37mm, v modro-sivi barvni kombinaciji, 53 listov -tednov, dnevni urnik od 7.00 do 19.00 ure, slovenska in angleška imena mesecev in dnevov v tednu, označeni tedni v letu, seznam praznikov in dela prostih dni v evropskih državah, označena imena svetnikov, označene lunine mene, na vsakem listu tudi 3-mesečni pregled, vezava s Spiralo, možna izdelava naslovnega lista z reklamno vsebino naročnika, prostor za dotisk logotipa 270 x 30mm. Opcija: kartonska embalaža za pošiljanje po pošti.
(100 SIT/kos)
© Trimesečni namizni koledar
jjžžžHŽ1
ier .il. 2?
0
5-6-
Namizni tedenski planer - podloga
dimenzija 630 x 430mm, zelo praktičen in uporaben način za označevanje tedenskih nalog in obveznosti v modro-sivi barvni kombinaciji 53 listov po 7 dni, dnevni urnik od 7.00 do 19.00 ure, celoletni koledarski del na vsakem listu, obsežen prostor za zapiske, listi lepljeni na zgornjem in spodnjem robu (zaščita proti "ušesom"), spodnji rob zavarovan z zavihkom iz umetne mase (opcija), možen dotisk vašega
logotipa.
			ra	ra
				
	■			
				
!
ROKOVNIKI IN POSLOVNIKI

Rokovnik A4
Uporabno darilo poslovnim partnerjem in prijateljem. Estetsko izdelan ovitek in Spiralna vezava vsebine, ki je vsebinsko vsakodnevno uporabna, ter tudi grafično lepo oblikovana. Možnost dotiska logotipa na ovitku ter izdelave uvodnih strani vsebine z reklamno vsebino naročnika. Vsebina rokovnika: osebni podatki uporabnika, pomembni podatki uporabnika, reklamne strani podjetja, pomembni podatki podjetja, letni koledar 2001,2002, 2003, 2004 in 2005, mednarodne telefonske številke, pomembnejše telefonske številke, državni prazniki v Sloveniji in v svetu, letni pregled aktivnosti uporabnika, telefonski imenik/zapiski, pogosto klicane telefonske številke, beležke (100 strani).
•®r'.F
:: .. '
... ; ....
■«««»______ __________________«»■»»_______________
-- ? >«»■ *»_. «■■■«»
, {iun
S: f ■ -
— H 1! » “	l g-ff - e»_■
khIKe S±it
-- . . ' ' . :) s4ili= S4ili=: s-tiš-
©
Žepni planerček
Majhen, priročen, za vsakdanjo uporabo. Omogoča zapisovanje dnevnih aktivnosti vsem tistim, ki se še nismo navadili na razne digitalne dnevnike, katerih možnosti so prav tako relativno omejene. Nudi celoleten pregled datumov in možnost dotiska logotipa.
0 0 0
Reklamni blokci A4, AS, A6
Poceni in zelo uporabno darilo za vsakogar. Možnost izdelave po naročilu z reklamno vsebino za količine nad 200 kosov. Embalaža iz prozorne PVC folije. V bloku je zlepljenih 33 lističev.
lil
Žepni koledarček
dimenzija 57 x 92mm, koledarska stran v modri barvi, reklamna stran po Vaših željah, obojestransko plastificiran, zaobljeni vogali.
Post-it blokci
Samolepilni lističi Ovitek se izdela glede na zahteve kupca. Želo praktično in uporabno reklamno darilo. Embalaža iz prozorne PVC folije. V bloku je zlepljenih 50 lističev
Kolofon:
Založba Grafex
Oblikovanje: Agencija G, Ljubljana, Iztok Škrbec
Fotografija: Agencija G, Ljubljana, Matej Sešlar
Priprava in tisk: Grafično podjetje Izlake, maj 2000
Prodaja: Grafex Ljubljana, tel.: 01 438 56 50, Izlake, tel.: 03 56 57 100
Zahtevajte cenik in prodajne pogoje!. Komercialni rabat za prodajo: 25%
© GRAFEX, vse pravice pridržane.
gj; | m
■
i
li

JIlbSI
KOLEDAR ZAGORJE
Produkcija in založba društvo POET Ljubljana 2000
<3>
Zagorska dolina je bila zgodaj poseljena o čemer pričajo arheološke najdbe. Ožje Zagorje se je razvilo nad sotočjem Kotredeščice in Medije na prisojni terasi okrog cerkve sv.
Petra in Pavla. Na ravninskem delu so zrasli stanovanjski bloki, tovarne in javni zavodi in drugo. Kraj slovi po hitrem razvoju.
Produkcija in založba: Društvo POET. Ljubljana 2000, avtor fotografij: Matej Sešlar, Sestlistni koledar, Zagorska dolina je vrhunski izdelek z realističnimi motivi kulturnih, zgodovinskih in turističnih zanimivosti občine Zagorje. Vsebinsko bogat in lepo izdelan umetniški koledar je lepo darilo prijateljem, sorodnikom in znancem ali pa je poklon direktorjev podjetij svojim zaposlenim sodelavcem, kot darilo poslovnim partnerjem in podobno.
-o
Zasavska Sv. gora
Podatki za naročanje
Količina
m
(jj)
0
990.00 SIT
1.200.00	SIT
1.920.00	SIT
690.00	SIT
890.00	SIT
490.00	SIT
390.00	SIT
Kličinski popusti:
10% količine v vrednost nad 50.000 SIT 15% količine v vrednosti nad 100.000 SIT 20% količine v vrednosti nad 300.000 SIT Dotisk logotipov za količine nad 50 kosov. Stroški v navedenih cenah niso vključeni. Navedene cene vključujejo DDV in stroške odpreme količin v vrednosti nad 20.000 SIT. Za naročila do 1. oktobra velja popust 15%.
190,00 SIT
250.00	SIT
290.00	SIT
čenih prodajalcih. Zahtevajte ponudbo! Označite želeno:
Način odpreme
■	osebni prevzem
■	dostava Način plačila
■	predračun
■	ob prevzemu
Osebni prevzem je mogoč v Agenciji G v
t .l_.i:	«i: ,,	^.-JI^I, *	I —»i.I>e-*L*
0 1.990,00 SIT
0
35,00 SIT
950.00	SIT
590.00	SIT
POSLOVNA SKUPINA :Z VIZIIO
Ime in priimek:
nam pošljite naročilo v digitalnem zapisu na naš E-naslov: info@grafex.si.
agencija^ Ljubljana Grafično podjetje Izlake @team^ Ljubljana
info@grafex.si, www.grafex.si
založba 2000/2001
a
KAKOVOST, KI SE RAZLIKUJE..
S priporočili zadovoljnih kupcev založbe minulih let.
UMETNIŠKI KOLEDAR OKEANOS
Dvanajstlistni koledar OKEANOS 2001 je prestižni izdelek primeren kot poslovno darilo ali promocija vašega podjetja. Sestavljen je iz dveh delov spiralno povezanih. Odprti format koledarja je 66 cm x 48 cm. Zgornji del predstavlja glavni motiv (makro posnetki), spodnji del pa je koledarski. Koledar ima predvsem intenziven estetski naboj, zato je koledarski del v podrejenem položaju. Ovitek koledarja je iz močnega umetniškega kartona, na katerega lahko dotiskamo vsebino glede na zahteve naročnika.
Avtor vznemirljivih fotografskih podob življenja v morju je podvodni fotograf Borut Furlan, magister kemije, ki se s potapljanjem ukvarja že od leta 1977,Njegova območja potapljanja obsegajo Mediteran s slovensko in hrvaško obalo Jadrana, Sardinijo, Costa Bravo in Menorco: Norveško; Sinaj v

Rdečem morju; Maldive; in
Kubo v Karibskem morju. Podvodni prizori, ki jih je ujel v svoj objektiv so mu prinesli zavidljive tekmovalne uvrstitve (doslej najboljša uvrstitev Slovenca na svetovnih prvenstvih) in veliko nagrad.
Leta 1994 je dosegel prvo mesto na tekmovanjih splošne podvodne fotografije Slovenije.
't
T, V
Tridacna sguamosa
Tridakne ali orjaške zeve so največje školjke v
tropskem ’ I ndopacif iku. Lupino imajo det
Agencija G
Linhartova 40,1130 Ljubljana tel: 01 438 56 50, fax: 01 438 56 54

Izvedba koledarja okeanos s kovinsko letvijo (obešanje v eni točki + dodatna možnost za dotisk logotipa vašega podjetja)
debelo, zelo trdo, nagrbančeno in nič kaj lepo. Njihovi plašči, vidni pri odprti školjki pa imajo številne lepe barvne vzorce. Rdečemorska Tridacna sguamosa ima lahko plašč zelene, modre ali rjave barve, odvisno od simbiotičnih mikroskopskih alg, ki živijo v njeni koži.
Grafično podjetje Izlake
Podlipovica31,1411 Izlake
tel: 03 56 57 100, fax: 03 56 57 107
J
;s i' 1
t:"
@55553 group
POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO
MADE BY GRAFEX