354
Nekaterih današnjih narodov ženitovanjski
običaji.
8 kultur historiških obrazcev.
Spisal L. Gojko.
VIL                                                j
Tatari v Sibiriji.
Tatari se na svatbo zberć pod tisto streho, kjer odločijo, da bodo ženitovali. V svatbeni hiši so vsi stoli pogrneni, miza pa je obogaćena z vsakoršnimi sladkarijami. Pred ženitovanjsko hišo stoje visoke izveske, na izveskah pa so darovi, ki jih gostom posvečujeta ženin in nevesta. Kedor prvi pride, ta dobi najboljši in najlepši dar. Ker se svatje za te darove kosajo, zato konji stojč pripravljeni na odločenem prostoru.
V nevestini izbi godejo in popevajo vesele ženito-vanjske pesmi. Ko so svatje vsi skupaj , eden izmed sorodnikov ženina pripelje na dvor in ta mora trikrat iti okrog hiše. Ko pride mimo nevestine izbe, mečejo mu skozi okno kosce sukna, za katero se občinstvo pridno trga, pa o pulitvi tudi pridno vriska. Po tej hoji ženin stopi v sobo, kjer čaka njih duhoven. Duhovnik vpraša Tatara, ali hoče vzeti to osobo za soprogo, pa pošlje po nevesto in tudi njo vpraša, ali hoče tega ženina vzeti za soproga. Ce oba pritrdita „da" in če dovolijo tudi roditelji, jame jima duhovnik razlagati zakonske dolžnosti, katerih najsvetejša dolžnost je ta, da soprog ne sme brezi dovolitve izbirati si drugih žensk; naposled poblagoslovi mlada zakonca in poročni obred konča z glasnim smehom, a z duhovnikom vred se smejajo tudi vsi navzočni svatje.
Nekateri gost prinese storž sladkora na dar. Ta sladkor raztolčejo na kosce in občinstvu razdele , pa odidejo v veliko sobo, kjer je obed pripravljen. Tatari svatujejo navadno po tri dni, tri dni jedo in pijo.
Dan po svatbi se v nevestini hiši zbero sorodniki in najvernejše prijateljice zato, da žalujejo zbog izgubljenega nevestinega samstva ali deklištva. Nevesta sedi za zaveso in vse polno dekličev je okrog nje, tovarišica pa, ki jo ima najrajša, sedi najbliže nje in obe ste pogrnjeni z velikim belim robcem. Zeastvo prihaja, objemi je se in zopet odhaja. Naposled prideta dva ženi-novih prijateljev in zapojeta ženitovanjsko pesem, o petji pa p lakaj o vsi deklici, vse žene, a nevesta svojo žalost kaže s tem, da globoko vzdiha in ihti. Po končani pesmi ženinova prijatelja stopita za zaveso, primeta sedež , kjer sedi nevesta se svojo tovarišico vred, in neseta ji ogrneni v sosedno hišo. Tu slave zopet poprejšnje obrede. Vse popeva in pleše. Nevesta pri sosedu ostane do druzega dne, dokler je mladi mož ne odpelje zopet domov.