Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 267.	v mM v ponefle» 22. novemura ns.
Leio JLIP.
s Velja po pošti: s Za oelo leto napre| . , K 28 — i« en meseo „ . . „ 2 20 ca Nemčijo oeloletno . „ 29'— ■a ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V LJablJaal aa dom i
ga oelo leto naprej . . K 24 — sa en meseo „ . . „ >' — I iprtvt »reletnat ntisCno „ 1*70
es Sobotna Izdajat s
is oelo leto........ 7 —
■a Hsm6t|o oeloletno . „ 9-— ■ ostalo Inosamstvo. „ 12'—
Inseratl:
Enostolpna peulvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 8 v sa dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... ,, 13 „ sa večkrat primeren ropns!.
Porotna oznanila. zahvale, osmrtnice ill:
enostolpna rs ltvista po 2 vin.
r	Poslano:
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, IzvzomS! nadalje In praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red.
gor uredništvo je v Kopitarjevi nliol itev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nefranktrana pisma se ne » sprejemajo. - Uredniškega teleiona štev. 74. s
Političen list za slovenski naroi
I
Upravništvo je v Kopitarjevi ullot St. B. — Račun poStne Hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrsko 26.011, bosn -bero št. 7563. - Upravniškega teleiona št. W8.
Pol leta uoiske z Itallfo. - Gorica is plamenih. - Naša bolna črta prejka-slej u naših rokah. - HašI letalci metali bombe u seoeroitalifanska mesta.
Vsi se še spominjamo letošnje binkošt-nc nedelje, ko nam je prinesel brzojav vest, da je laški kralj Viktor Emanuel prelomil svojo besedo in napovedal našemu častitljivemu, sivolasemu cesarju vojsko. Napovedal je vojsko svojemu bivšemu zavezniku v znak hvaležnosti, da se je Italija v zvezi z Avstrijo in Nemčijo povzdignila do velesile in se pomočjo teh dveh držav tudi gospodarsko okrepila. Zahrbtni napad italijanskega kralja se je izvršil baš v času, ko so avstrijsko-nemške armade hitele od zmage do xmage nad Rusi v Galiciji. Milili so si Lahi: vse glavne sile so sedaj zbrane na ruskem bojišču, Avstrija je popolnoma izčrpana Ln z lahkoto bomo »odrešili« kraje, po katerih hlepimo že leta in leta. Trident, Gorica in Trst, to so bile glavne točke, ki so jih Italijani menili zasesti kar mimogrede. Z vso svojo silo so vdrli proti nam, zasedli prostovoljno iz strategičnih ozirov izpraznjeno obmejno ozemlje, a ko so prišli do naše obrambne črte, niso mogli in tudi še danes ne morejo nikamor naprej. Naleteli so na neprodoren zid, na živ, a železen zid naših junakov, ki so se zarotili, da stokrat raje umro junaške smrti, kot da puste verolomnega sovražnika le za eno ped dalje. Ustavili so se Italijani ob tem mogočnem zidu in tam stoje še danes po preteku šestih mesecev krvave vojske.
Sledile so prva, druga in tretja soška bitka. Bije se sedaj četrta strašna bitka, pa Lah ne more nikamor naprej. Pridobil ni ničesar, a izgubil je mnogo nad pol miliio-na svoje armade. Očividno razjarjen vsled teh neuspehov se je hotel maščevati nad Gorico, po kateri tako hrepeni, a mu tako junaško zastavljajo pot med drugim naši slavni Dalmatinci in Janezi. »Če jaz ne morem dobiti lepe, solnčne Gorice, je pa tudi ti ne boš imel,« je dejal in pričel bruhati iz številnih svojih topov kroglje v mesto. En sam dan je padlo v mesto nad 3000 granat, ki so zahtevale veliko število nedolžnih žrtev in porušile oziroma močno poškodovale ogromno število hiš ter provzročile velike požare. Srce nas boli, ko čujemo, kaj se godi z našo Gorico, a ob enem nas navdaja zavest, da Italijan Gorice ne bo dobil, da bo iz sedanjih razvalin vstala nova avstrijska Gorica in daje g o -reča Gorica kres junaštva naših vrlih branilcev ob Soči.
Jutri, 23. novembra bo preteklo pol leta vojske, pol leta strašnih porazov za Italijrne, pol leta zmagoslavnih bojev za naše hrr.bre čete. Slovenci in Hrvatje obljubljamo vnovič ob tej priliki, da hoče tu-
di nadalje ves narod stati kot nepredoren zid v obrambi države in vnovič ob tej priliki, kakor ob začetku vojske z Italijo kličemo: Ne pedi naše zemlje Italijanom! Bog, povedi naše orožje zmagoslavno naprej in daj nam kmalu dočakali dan, ko bodo vsi Slovenci, tudi beneški Slovenci, ki še nosijo laške verige, združeni pod habsburškim žezlom!
X
X
AVSTRIJSKO URADNO POKOČILO. Dunaj, 20. novembra. Uradno se po-
roča:
Boji na Goriškem se nadaljujejo. Obmostje pri Gorici so zopet na več mestih brezuspešno napadli, mesto so eno uro obstreljevali živahno, potem zmerno. V severnem delu Dobraobske visoke planote je ponovil sovražnik svoje sunke z močnimi silami tako proti postojankam na severnem robu sv. Mihaela kakor tudi proti odseku Sv. Martina. Večkrat je došlo do ročnih metežev. Italijani so bili povsod odbiti. Naša bojna črta je prejkoslej v naših rokah. To velja tudi o naših postojankah pri Zagori, kjer je vdrl sovražnik pri cestni zatvornici, a smo ga po ljutem po-bližn,'em boju zopet popolnoma prepodili. Naši letalci so metali bombe v Verano, Vicenzo, Tricesimo, Videm in v červinjan.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dunaj, 21. novembra. Uradno se razglaša:
Italijani so zopet privedli na Goriško bojne sile s tirolske bojne črte. S temi ojačenji sovražnik zopet napada goriško obmostje. Pred goro Sabot:n se je zlomilo več sunkov v našem ognju. V odseku Oslavje se je posrečilo scvražn ku, da je vdrl v našo obrambno črto, S protinapadom smo pa zopet pridobili to postojanko izvzemši nekega okroglega vrha severovzhodno od navedenega kraja; za ta vrh se še borimo. Izjalovili so se trije sovražni sunki proti Pevmi s težkimi izgubami za sovražnika. Osobito ljuto so tudi zdaj napadali proti Podgori, a tudi tu so Italijane krvavo odbili. Prostor na obeh tranei gore sv. Mihaela je artiljerija močno obstreljevala. Na severnem klancu navedene gore so napadale popoldne znatne sovražne sile. V našem ognju z vseh strani se je izjalovil njih napad. Ista usoda je zadela več sunkov proti odseku sv. Martina in severno od goriškega obmostja pri zagorski cestni zatvornici. Na Tirolskem so od-
bili branilci Col di Lana dva italijanska napada na vrh navedene gore.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Laško revUirslvo ore slo skrslnosll — norica v razvaiiBOd, v dimu m o nm.
(Izvirna poročila »Slovencu«.)
Gorica, 18. novembra 1915.
Napovedbe laških ujetnikov so se uresničile. Danes okoli 5. ure zjutraj je italijanska artiljerija pričela bombardirati Gorico z vžigalnimi granatami. Mesto je še spalo. Prebivalstvo je bežalo iz hiš. Kmalu so se vneli razni deli mesta. Požar divja okoli cerkve sv. Ivana, v Semeniški ulici, za Gradom, v ulici Novega mosta, okoli cerkve sv. Antona in na Rafutu. Badcrjeva hiša nasproti centralnega semenišča dogo-reva že do tal. V jutranjem solncu leže nad celim mestom megle dima. Gorica, ki je pretrpela toliko strašnih dni, ni še doživela take groze. Število žrtev ni še znano. Škoda je ogromna.
Laško maščevanje, ki izvira iz obupa in spoznanja, da Gorice nikdar ne dobe, presega po krutosti vse človeške pojme. A v naših četah je pogled na goreče mesto vzbudil nepopisen srd in bolj kot kdaj poprej živi v njih železna volja in moč, da bodo branili Gorico, četudi bo le kup razvalin!
XXX Četrtek, 18. nov. 1915, pop.
Mescc dni laške brezuspešne ofenzive, najljutejše, kar jih je videl svet, 18. oktober — 18. november. Italijani so hoteli priti za vsako ceno v Gorico, kraljico sanj in ker jim je to spodletelo ob junaštvu naših branilcev, so jo vzeli danes zjutraj barbarsko brutalno pod ogenj. Gorica je sedaj, ko to pišem, v razvalinah. Najlepša poslopja, vse glavne točke so porušene in gorijo. Ogenj na Gorico so otvorili Lahi danes ob 4. uri zjutraj in kanonada — strašnejše je še ni bilo — je trajala do krog 10. ure dopoldne. Opazoval sem udarjanje granat v Gorico in videl sem jo krog 10. ure dopoldne našo lepo solnčno Gorico, kako je gorela. Visoki črnosivi dimi so se dvigali proti nebu. Gorica jc padla kot žrtev laške kulture — brutalitete. Kje so mednarodne pogodbe?
Begunci, ki so prišli danes iz Gorice, pripovedujejo stvori, ki se dado težko položiti pod pero. Kot da bi bil socinji dan. Ljudje so čepeli skriti v kleteh, da si rešijo vsaj ubogo življenje. Italijani so streljali z granatami iz topov, sovražni mctalci pa so metali na Gorico bombe. Med drugimi gorijo goriška rea'ka, Trgovski dom, Verletova hiša, Fajtova hiša, Defrancoschi-jeva hiša, Parkhotel, mestno kopa'išče. Težke granate so padle na glavarstvo, dalje na policijo, hotel »Post«. Porušene so hiše okoli Travnika, Rastcla, Gosposke ulice, ulice Velturini, Semeniške ulice. Po-
polnoma demolirani in požgani so deli okoli južnega kolodvora in deli okoli ulice Luigia. Laški letalec je vrgel bombo na krasno stavbo — biser Gorice — školove zavode, iz katerih se je okrog 1. ure popoldne dvigal dim. Podrobnejše se ni moglo škode v prvem momentu konstatirati. Dalje je menda padla granata tudi v bolnišnico usmiljenih bratov. Glede človeških žrtev ni do sedaj še nič pozitivnega znano. Gorica gori še naprej in na mnogih krajih.
Begunci, došli iz Gorice, so vsi iz sebe vsled groze preživelih strašnih ur. Gosp. tajnika iz Podgore, Trpina, ki je došel v Ajdovščino danes popoldne na vozu z družbo treh drugih ljudi, so zasledovah trije laški letalci, ki so leteli prav nizko nacl vozom.
XXX Gorico, 19. novembra 1915.
V temnih, jutranjih urah se je pričelo včeraj strašno bombardiranje mesta, ki je trajalo potem ves dan do noči. Tisoče granat in šrapnelov od najmanjšega do največjega kalibra je treskalo v mesto samo, medtem, ko so predmestja ostala skoro nedotaknjena. Ogenj topov se je osredotočil v osrčje mesta od Korna do Fran Josipovega tekališča in že ob solnčncm vzhodu so švigali plameni iz raznih delov. Po vseh glavnih ulicah so ležali v hipu drobci razbitih šip, kamenja, ometa in opeke. Ogromne jame so ležale na trdem, granitnem tlaku 1 in raz hiš so visele polknice, žlebovi in hišna oprava. Pogled na to razdejanje je bil grozen in strašni vtis so črne plasti dima ki so ležale nad celim mestom, še povečale.
Bivše malo semenišče v razvalinah.
Težke vžigalne granate so s hrešča-njem, ki je pretresal kosti in mozeg, udar-; jale pod grad v smeri cerkve sv. Antona ! novega. In kmalu so se vzdigali črni obla-1 ki dima iz starega deškega semenišča, ki je bilo kmalu v plamenih. Viscko jc švigal | ogenj iz stare častitljive stavbe, v kateri je preživel Simon Gregorčič svoja leta na j gimnaziji in iz katere je došlo toliko naše inteligence, duhovske in posvetne. Okoli poldne je pogorela vsa nolranjščina, le tu-patam je v pritličju sikal iz pogorišča mal plamen. Ostalo je le zidovje, črno in zamazano.
Požar v Gosposki ulici.
V istem času se je vnela tudi Volpi* chova hiša na oglu Gosposke in Ozke ulice. Velika stavba je že dopoldne pogorela do tal in vse delo ognjegascev.da bi še kaj rešili, je bilo brezuspešno. Le smrdljiv dim se vali iz pogorišča. Na levi strani ulice, ki leži obrnjena proti frotnti, so vse hiše več ali manj prizadete. Tudi Monto-va hiša jc dobila par novih granat. Težko je prizadet posebno knezonadškofijski dvorec. Tik nad balkonom v prvo nadstropje je treščilo ogromna granata v reprezentančne prostore knezonadškofa in pro-vzročila veliko odprlino dveh sob na ulico.
BomUarillrinle Kraljevske grofice.
»Neue Freie Presse« prinaša o tem pismo princa Don Alfonza Burbonskega in Avstro-Este, ki ga priobčujemo v celoti. Ebenzweier, 17. 11. 1915. Gospod urednik! Vprašali ste me, kaka čustva so se porodila v meni ob poročilih o barborskih napadih italijanskega topništva na Gorico in Kos'anjevico.
Kaj naj pristavim jasnemu članku Vašega lista z dne 16. t, m. v večerni izdaji, v katerem obsojate ta neusmiljeni čin in opominjate, da zemski ostanki Karla X., poslednjega francoskega kralja iz hiše Bur-bonov in ostanki poslednjega člana te hiše grofa Chambord počivajo v rakvi vrh slikovitega griča, ki sc dviga iznad Gorice. V tej rakvi počiva tudi truplo vojvodine Lujize Parma, sestre grofa Chambord in s'are matere naše neljakinje nadvojvodinje Zite.
Čudno naklučje! Posredno je tako roka Francoskega, ki oskrunja nehote in ne-
vede poslednje počivališče kraljevskega rodu, ki je stoletja vladal francosko ljudstvo, grobove potomcev kralja Ljudo-vika XIV., katerega so Francozi ponosno imenovali solnčnega, in francoske solze bodo tekle ob poročilih nečloveških napadov, ki jih jc zagrešil v tej svetovni žalo-igri zaveznik Francoskega.
Spominjali bodo seveda na Reims in oporekali, da opustošenje one slovite stavbe prekaša vse, kar se more zagrešiti v tem oziru in da obledi vsak tak napad v primeri na bombardiranje zgodovinske katedrale. Seveda bodo pozabili pri tem, cla nemške in avsho-ogrske čete nikoli ne obračajo lopov na spomenike in stavbe kakega mesta, ako jih ne prisilijo strateški oziri, in tudi tega se ne bodo spominjali, da niso bili Nemci, ki so hoteli uničili katedralo v Reimsu, temveč so jo odločili v propast Francozi sami, ki so izvolili stavbo v oporišče svojemu topništvu in porabili zvonik kot vojaško opazovališče, Lahko bi trdili, da so nalašč izzivali bombe na ta spomenik slavne preteklosti, zato da bi izginilo mojstrsko deln in bi potem lahko dolžili Nemce barbarstva, dasi so bili prisiljeni po zadostnih nagibih pravične samoobrambe.
Kar se tiče bombardiranja Kostanjevice, pa je bila le onemogla jeza, ki je gnala Italijane, da so pošiljali bombe v Gorico. Njihovo načelo je, da se mora uničiti, česar osvojiti ne morejo. To je zverinsko načelo! Kako naj najdemo še besed zaničevanju in ogorčenju, ki se loteva vsakogar proti Italiji. Bojim se, da smo porabili vse že tedaj, ko se je izlevila ta dežela v strahopetnega izdajalca in pokazala svetu, kako nizko je izdala Avslro-Ogrsko, ki se mu je izkazovala vedno kot prepleme-nit in udvoren prijatelj.
čitajoč o napadih na Kostanjevico, spominjam se bolestno onega dne, ko smo spremili drrgega strica, grofa Chamborda na poslednje počivališče. Krasen dan v aprilu je bil, ko smo stopali potrti za mrliškim vozom, ki ga je osem konj vleklo naporno po strmem klancu. Pred nami zastopnik Nj. Veličanstva cesarja, za nami sorodniki in člani obitelji in hiše pokojnikove vrsta Francozov, političnih prijateljev pravnega pripadnika na francoski prestol. Mnogo se jc prepiralo o tem, kdo naj bi bil naslednik pokojnikov. Največ se jih jc odločilo za grofa pariškega, drugi za mojega očeta, ki je bil sedaj glavar Bur-bonske hiše, drugi so imeli zopet drugih
kandidatov. Mnogi so sc spominjali besed stričevih, da noče, naj bi njegovo truplo rabilo v zalelalo Orleancem. Grof Chambord jc odredil, naj sc povabijo k njegovemu pogrebu le sorodniki, in to jc branilo princem Orleanskim, da bi bili prišli v Gorico. Prepiri sr> se nadaljevali cclo v goriški katedrali in v očigled krsti so se pobijali pogrebci s prepiri. V hotelu kasneje so bili gospodje iz Francoske tako glasni in živahni, da je morala poseči vmes policija, ki sc je bala, da ne nastane tepež.
Pogreb se je v tem pomikal proti višini. Ko je dospel na vrh, je ogrinjalo zahajajoče solnce z žarki mesto, katero je grof Chambord vzljubil, prebivajoč vse dolge zime v Bcckmannovi vili. Krsto so dvignili z voza in dočim so jo ponesli v tesni hodnik, ki ga jc imel združiti v stnnova-vanju s Karlom X., jc ganjenost prevzela vse in utihnili so politični razgovori. Toda razmotrivanja so se ponovila po dovršeni žalni službi božji in imel sem priliko, da sem povedal nekaterim gospodom, da je po mojem mnenju pravni kralj mrtev sedaj. Politične moči ne kaže sedaj zapravljati z brezkorisUiim iskanjem naslednika, temveč se mi zdi bolje, da bi sc združile vse moči v korist delu za prave interese
Tudi Travniku niso Lahi prizanesli in obsipali vse hiše z granatami in šrapneli. A gorelo ni ničesar. V sredo Travnika je privršela 28 cm granata in razbila vodno cev. Po celem prostornem trgu leže kosi kamenja, kupi zemlje in ometa.
Baderjeva hiša — pogorišče.
Tik nad gluhonemnico v Semeniški ulici se dviga lepa stavba, last bratov Ba-der, zdravnika in svečarja, ki je postala žrtev laškega bombardiranja. Požar je trajal cel dan in celo noč. Tudi tu je poizkušala požarna bramba omejiti požar, a vsak napor je bil zaman. Pogorela so vsa poslopja s tovarno vred, ostalo jc samo ogrodje.
Trgovski Dom — v plamenih.
Krasnega doma ob Ljudskem vrtu ni več. Zjutraj se jc vnela gledališka dvorana in po velikem trudu se je posrečilo mestnim ognjegascem, da so omejili požar. A popoldne ja izoova izbruhnil in se razširil v prvo in drugo nadstropje,in že proti večeru je bil ves Trgovski Dom v plamenih, ki so švigali iz vseh okenj in balkonov. Med prasketanjem in šviganjem ognjenih zubljev so se rušila nadstropja in vsak napor ognjegascev, ki so zopet prihiteli, se je zdelo, da je zaman. ko so Lahi zapazili ognjegasce, so jih pjfiaali obstreljevati s šrapneli, ki pa niso pčokzročili nobene škode. Pogled v noči na*.gorečo stavbo jc bil strašen, plamen je visoko švigal proti nebu in razsvetljeval vsa okolico. In krasna stavba, ponos goriških': Slovencev, je pogorela do tal.
X X >5
Vse to se je zgodilo v znamenju one kulture, ki nam jo Lahi obetajo. One lepe, solnčne Gorice ni več in vsaka misel nanjo, ki leži razdejana in porušena, te zaboli. Ulice so prazne, le tupatam bega samoten človek in kmalu izgine. Vse ulice so razrite, prazne, vse življenje, glasno in smejoče je izumrlo na njih in na cbrazu vsakega človeka leži groza, ko švigajo nad mesto ogromni ptiči smrti.
Čudovito mirno je ostalo prebivalstvo. Nobene panike, nobenega brezumnega letanja ni bilo, kajti živci so ob fronti ojek-leneli in razum je prevladal. Skrili so se v varne kleti in skrivališča, zato je bilo tudi silno malo žrtev. Materijalna škoda pa je ogromna.
XXX
Danes ob pelih se je obstreljevanje zopet pričelo, a je kmalu pojenjalo. Le ena hiša (Žgavčeva na Placuii tik župnišča) se je vtjela in gori še zdaj. Proti osmi uri pa se ja obstreljevanje končrlo in zdaj je mirno. Le nad mestom se vale še vedno plasti dima, črne in umazane in Gorica, razdejana in opustošena, leži v solnčni luči in gro^ se plazi po ulicah.
>d -
sPoročilo italijanskega generalnega štaba.
novembra. Na celi bojni črti se nadaljuje artiljerijski dvoboj. Naša artiljerija6^ razkropila sovražne oddelke, med poft6dom v odsekih Artico in v zgornjem CorS-evole, uničila je bivališča na Mittrgs-kofel, obstreljevala je goriške vojašnice in številno artiljerijo na višinah vzhodno od mesta, v nasadih, sadju in v vrtovih, ki meje z mestom, končno je obstreljevala kolone čet, ki so se hitro umikale iz Gorice. Na kraški planoti je ponovila naša pehota svoje napade z znatnimi uspehi, oso-
domovine. Vsako drugo za sedaj stremljenje ne obeta koristi.
In odgovor je bil, da se bodo stvari razvile poslej drugače. V malo mesecih bode grof pariški zasedel prestol francoski, ki ni bil dan grofu Chamhord. Jaz sem oporekal, da bodo kmalu videli, kako se bo razpočila ta pena v zraku in kako žalostnih prevar bodo doživeli. Minilo je 32 let odtlej, ko je legel grof Chambord v grob in na prestol francoski ni sedel noben kralj. Francozi so se opotekali dalje kakor slepci prepadu naproti, namesto da bi bili poskusili povzpeti se na višek, namesto da bi bili podpirali drug drugega v skupnem stremljenju po rešitvi domovine.
Ozrem sc nazaj in v megli spominov vidim Gorico v žalnem odelu onega žalostnega dne 29. avgusta 1883 in vidim množico dobrih Goričanov, ki so objokaveli dobrotnika, ki se je bil že za živa skoro pomeščonil v tem mestu in ki si je sedaj po smrti resnično pridobil s truplom meščanstvo gorifko. Saj je njegovo zadnje počivališče zadela ista usoda kot hiše ne-srečr;h someščanov.
Mene dirne žalostna usoda Gorice tem bolestneje, ker sem mnogo let priha-Jal v maju in jeseni tja za nekaj tednov na poset k materi in sem sc vselej veselil pa-1rijot«zma, lojalnosti in domovinske ljubezni, ki sem jo videl povsodi v deželi. Upajmo, da bode nesreča dobrih in vrlih Goričanov, katere je jeza in onemoglost Italije pobila v žgavni dar, predigra k popolnemu por^u laške armade.
Blagovolite, spoštovani gospod, izraz posebnega spoštovanja
bito v odseku sv. Mihaela, kjer se je posrečilo brigadi Perugia, da je osvojila celo strmino, ki pada od tretjega vrha gore med Peteano in Boschdi proti Soči. Iz teh postojank z ljutim protinapadom prepodeni, so zopet osvojili izgubljene jarke s proti-uapadom. Sovražnik je celo noč ponavljal svoje ljute napade, sedemkrat se mu je posrečilo, da je prišel do naših črt, sedemkrat je bil z našim dobro zadevajočim ognjem topov in pušk z mnogoštevilnimi izgubami v neredu odbit, dokler ni opešal. A nepremagljivi htabri vojaki 129. pešpolka so zavili noge v vreče, planili so v temi iz strelskih jarkov na sovražnika, ki so mu vzeli 175 ujetnikov in veliko vojnega materijala. Sovražni letalci so metali včeraj bombe na Verono, kjer so bili ranjeni štirje prebivalci, na Viccnzo in Gradež, kjer ni bil nihče zadet in kjer ni nastala nobena škoda; danes zjutraj je vrglo letalno brodovje 15 bomb na Videm (Udine), kjer je ubitih 12 prebivalcev, ranjenih 19 in 8 vojakov. Druga škoda je bila malenkostna.
Rim, 20. novembra. Sovražnik je po intenzivni artiljerijski pripravi v Cordevo-le 18. t. m. napadel Col di Lana s številnimi silami. Odbili smo ga, s protinapadom ga prisilili, da je moral bežati z zelo težkimi izgubami, na bojišču je popustil orožje, strelivo in ročne bombe. V Karniji močno deluje artiljerija na obeh straneh. Na bojni črti ob Soči se je včeraj ljuto nadaljeval boj. V odseku pri Zagori so osvojili naši močno zatvornico, ki je zapirala dolino. Ob tej priliki smo ujeli 57 sovražnikov. O odseku pri Gorici je nadaljevala naša artiljerija živahno obstreljevanje in se je uspešno pričel napad na višine severozahodno od gore Kalvarije. Na Kraški visoki planoti se je naša pehota po sijajno izvedenem naskoku trdno ustalila na nekem delu grebena sv. Mihaela med tretjim in četrtim vrhom. Ljuti sovražni protinapadi, izvedeni z namenom, da zopet pridobe izgubljene postojanke, so se vsi izjalovili ob trdnemu odporu naših kljub pripravljalnemu in spremljevalnemu živahnemu koncentričnemu streljanju mnogoštevilnih baterij.
Sovražni letalci nadaljujejo napade. Nekega sovražnega letalca so sestrelili naši obrambni topovi v prostoru pri Mi-legni na visoki planoti severozahodno od Arsiera. Pilot in opazovalec sta mrtva. Naše letalno brodovje je preletelo včeraj sovražno letališče pri Ajševci, na katero so vrgli nad 100 bomb, ki so je opustošili. Letala so sc vrnila nepoškodovana.
»Avstr jci nas ne puste naprej.«
Podgora, 15. novembra 1915.
Danes se je razmeroma pomirilo. Pa jc že tudi čas. Pet do šest dni zaporedoma so napadale cgrornne množice Italijanov. Ali to je našim vojakom ljubše, kot pa topovski ogenj. Utrdb ni več videti, topovi so vse zravnali. Zato pa prsa proti prsim. Naj tudi krogla in bajonet odločujeta.
Včeraj mi je dejal nek ranjenec; Takoj bi se vrnil v bojno črto če me puste. Raje grem nad Italijana kot na pivo. Kako so včeraj bežali pred nami.
Drugi so pometali proč puške in municijo in pokazali pele. Tako ranjenec. Krogla mu je presarelila lice in šla pri ustih ven. Vsak vojak ve, da je Italijan mnogo močnejši, to vidimo tudi na lastne oči, a vendar reče vsakdo: »Italijan ne pride ni'i za korak naprej!« Ščiti nas Bog; ne damo tujcu svojega!«
Vojak mi je dejal: »Danes je štirinajstega; znamenit dan. Cadorna je izjavil, ako ne prodre danes, se bo usmrtil!« Pa je res bila sinoči silna bitka. Na tisoče in tisoče pušk je pokalo ob istem času. Posebno na Dobrdobu, ali Cadornova vojska ni prodrla.
Zanimivo je, kaj pravijo laški ujetniki. Vidim jih okoli 40. »Dobili smo povelje, da moramo prodreti. Kdor bi hotel nazaj, ga bo ubila italijanska strojna puška, ki je za to pripravljena. E facile dire, ma gii Austriaci non ci lasciano avanti!« (Lahko je govoriti, ali Avstrijci nas ne puste naprej.)
Vabe laški'* letalcev in odgovor Slovencev,
Z laškega bojišča piše slovenski vojak: Opetovano mečejo laški letalci listke. Hočejo, da prostovoljno zapuslino naše jarke, sicer se nam bo slabo godilo. A kdo se za trke grožnje zmeni. Mi smo tu, da branimo domovino, ne pa zato, da bi se izdajalskim Lahom u da i ali I Ne bomo pustili Laha do naših domov, mi hočemo mejo avstrijsko temeljito očistiti mrčesa! Švi;*rska sodba o obstreljevanju Gorice.
Bern, 22. novembra. (Kor. ur.) Vojaški sotrudnik »Basler Nr.chrichten« izvaja: Obstreljevanje Gorice in uspeh- preveč znači namen, da se doseže zunanji vtis in da se izbrišejo neuspehi splošnega napada na goriško obmostje. Drugače si ne moremo pojasniti tega dejstva, ker na Gorico niso streljali, dasi se nahaja že d~lgo časa v obsegu topov napadalca, ki jo je šele zdaj pričel uničevati s težkimi topovi. O itrlij-nski ofenzivi izvrja: O položaju na celi bojni črti moramo končno upravičeno sklepati, da se napadalci hrabro bijejo, a da cela velika in izgub polna ofenziva glede na vztrajno obrambo ne doseže nobe-
nega takega uspeha, ki bi se mogel ceniti ludi le kot drobec uspeha, ki bi ga radi dosegli. •
Dalmatinski junaki zmagovalci.
Profesor Lovrič poroča v »Najem Je-dinstvu«;
7. novembra: Italijansko topovje je bruhalo strašen ogenj proti prostoru r. M. in R. Naši so zaman čakali na juriš. Treba naravnost reči: italijanski topničarji so veliki junaki, ker nepremično junaško stoje v prilični dolini, toda ko se ima pehota pomeriti z našimi, ej, tedaj jim ne gre baš lahko, posebno sedaj po tako strašnih porazih. Tudi druga mesta je sovražna artiljerija obsipala z železom, a do navala ni j nikjer prišlo.
Zlomljena je tako tudi tretja italijanska ofenziva; razbila se je resnično v prvi vrsti ob trdih prsih naših hrvatskih junakov. Biti smete prepričani, da so se vse izbrane italijanske čete borile iz izrednim, velikim junaštvom.
V junaštvu in preziranju smrti so se, to moramo priznati, posebno odlikovali italijanski častniki. Napori in vsa t -klenska sredstva, ki so jih uporabili tekom te strašne bitke, so zgrešili svoj cilj, ker so se namerili na večje junake od sebe.
Ne mislite, da pretiravam, ko vam odločno in svečano izjavljam, da je od zadnjega vojaka pa do najvišjega voditelja vse začudeno nad čudeži junaštva, ki so jih izvršili sinovi Dalmacije začasa te defenzivne bitke, katera nima para v vojni zgodovini. Vsak jih občuduje, vsak sc klanja levom naše kršne zemlje, vsak jih kuje v zvezde.
Tudi te dni so ponovno izjavili italijanski ujetniki, da se najbolj boje naših »žoltih« iz Dalmacije. Dalmacija je tudi te dni dala krvavo občutiti gnusni družbi italijanske iredente, da je ta zemlja hrvatska, eden najlepših biserov, ki se tako veličastno blešči v lovorvencu naše slavne ve-velike, zmagoslavne monarhije.
Sodba nevtralnega častnika o naših junakih.
Švedski generalnoštabni stotnik Gadd, ki se nahaja ob Soči, je izjavil poročevalcu »Az Esta«; Srečal sem 70Ietnega vojaka, katerega prsi sta dičili mala in velika srebrna hrabrostna svetinja. Ogledal si je nek nočni napad, priča je bil italijanske kano-nade in brezzgledne požrtvovalnosti naših vojakov. Hvalil je natančno delo naših baterij. Ena je tako varno postavljena, da zadene vsak strel, a Italijani jo ne odkrijejo. V treh mesecih ni izgubila niti enega mrtvega ali ranjenca. Čete prve vrste jedo seveda le ponoči, a rezerve so dobro preskrbljene. Vojaki so si zgradili male vasi. Svet ne ve, kaj da tu delajo avstrijski vojaki. Najtežja fronta svetovne vojske je italijanska. Ne morem dovolj občudovati neumorno vztrajnost in odporno silo teh vojakov. Na vprašanje poročevalca, ali bi laška obradmba, ako bi imeli Italijani zasedene naše postojanke in če bi jih napadli s tako artiljerijsko premočjo, kakor oni nas, ostala nepredrta, je
odgovoril nevtralni generalnoštabni stotnik: »V nobenem slučaju! Po moji sodbi italijanski vojak ni sposoben za to. Napada že, a ne more se braniti vztrajno brez ner-voznosti. Saj vidimo, če celo zasedejo kak strelski jarek, ga izgube že po prvem protinapadu. Tako obrambo morejo izvesti le vztrajne avstrijske čete.«
Laške iinance.
Lugano. (K. u.) Vojnemu ministrstvu je nakazala vlada še 200 milijonov lir. Listi pripravljajo javnost na novo notranje vojno posojilo.
Obstreljevanje Brescie.
Turin. »Stampa« poroča iz Brescie,
da je avstrijski letalec z vsemi bombami zadel vojaške naprave. Ena bomba je padla v bližino arzenala in ubila več vojakov, druga je padla v bližino gazometra, tretja na tovarno orožja Tempini.
Ponesrečena patrulja v predoru Simplon.
Brig, 22. novembra. (K. u.) Neko vojaško patruljo, en častnik in pet vojakov gorske pehote je presenetil v predoru Sim« pion snežen vihar. Rešilni oddelek je našel v snegu plaza le še palice in zlomljene smuči. Sodi se zato, da je patrulja ponesrečila. Poizvedbe niso še ničesar do gnale.
Glolitti in zasedanje laške zbornice.
Lugano, 20. novembra. Giolittiju blizu stoječa »Rivista Politica« izjavlja, da Gio-littijeva stranka nikakor ne misli vlado napasti v zbornici. Še manj ji pride na misel, da l i vladi odvzela ono odgovornost, katero je Salandra tolikrat izrecno prevzel nase. Giolitti se zasedanja najbrže ne udeleži, ne morda iz strahu pred »piazzo« poulično drhaljo, ali pred sovražnim sprejemom v zbornici, ampak zato, da že sama njegova navzočnost ne povzroči kakih neljubih dogodkov, ki bi spravili v nevarnost toliko potrebno slogo.
Tittoni gre v Rim?
Lugano. (K. u.) Napoveduje se prihod pariškega veleposlanika Tittonija v Rim.
Združitev peMi
Vsi poljski časopisi z zadovoljstvom prinašajo vest, da so se po naklonjenosti vrhovnega rrmadnega poveljnika nadvojvode Friderika in domobranskega vojnega ministrstva Georgi sedaj združile vse brigade poljskih legionarjev.
Poveljnik legij podmaršal D u r s k i je ob tej veseli priliki izdal sledeče dnevno povelje:
Vojaki! — Legionarji!
S srcem, polnim odkritega ponosa in veselja, se obračam do vseh treh brigad poljskih legijonarjev, katere so prvič združene na enem skupnem odseku ozemlja.
V zgodovini oddelkov legij, v našem 15 mesečnem, vsebine, krvi, dela in uspehov bogatem naporu za boljšo bodočnost celega naroda, je današnji.dan zaključil dobo, polno narodnega pomena in vojaškega veselja.
Kot preizkušena prvoboritcljica idealov naših legij, kot sijajna zastopnica poljske vojaške kullure in vojnih činov, je druga brigada poljskih legij, ko je postavila poljski meč in pogum v obmejni zemlji in častno in viteško izpolnila izročeno ji nalogo, po dolgi in trdi ločitvi prispela iz daljne Bcsarabije danes k nam, da se odslej za naprej usnešno bori skupno z drugimi oddelki legij na skupnem ozemlju. Telesna razdalja je izginila in od danes naprej se nismo približali samo po duhu in srcu ampak tudi telesno, zbrani ob ponosno plapolajočem praporu legij.
Vojaške sile so se združile v obmejnem ozemlju nekdanjih poljskih dežel v trenutku, ko stoje oddelki legij ravno v polnem razvoju in ob obletnici zmagovitega boja pri Nadworni. Ta zveza časa in okoliščin, ki govori krepko simboliko, naj postane proroški program za naše vojno delo v bližniih dneh. Dajte junakom pri Nadworni, Molotkowu. Pasieczni, Rafajlo-vvi, Maksynv'ccu in Kolov/ski, sijajnim ude-lc/n'kom novod"bne Somosierre, atakc pri Roldlnu, zasluženo častno mesto v dru-
žini legijonarjev in z njihovo bogato izkušnjo hodite skupno pot zmage in slave.
Vedno bolj raste in se krepi naša vojaška organizacija, vedno večji in mogočnejši pa je tudi obseg odkazanih nam del. Čeravno še nismo na vrhuncu naših zmag nad sovražnikom, bodo legije svojo zgodovinsko poslanstvo izvršile z znano zavestjo dolžnosti. Združeni legijonarji! Naprej! Do zmage in slave!	Durski s. r.
Noši M,m domovi Koncem leto 1914.
Nadzorovalna komisija državnih dol« gov objavlja izkaz o državnih dolgovih po stanju z 31. decembrom 1914.
Splošni državni dolg je znašal 5124-& mi'i;onov in se je proti prejšnjemu letu zvišal za 16 4 milijone. Konsolidirani državni dolg je znašal 7131.9 mil. ( + 11.7). Viseči državni dolg se je lansko leto povečal od 5357 milijonov na 5704-8 milijone. Vsi državni dolgovi so tedaj lansko leto poskočili za 5352 milijonov na 17.960.8 milijonov in zahtevajo na leto 700-6 milijonov obresti. — Zvišanje visečih do'gov, v katerih imamo vojne stroške, obstoji iz: prvo vojno posojilo 2200-7 milijonov, 41/2% državne zakladne nakaznice iz lanskega marca 396-6 milijonov, lombardna posojila 510 milijonov, pokrita s 5% zakladnimi listi z 2V>letno tekočo dobo v nominalnem znesku 600 milijonov, nadaljnja lombardna posojila 1272 milijonov, pokrita s 5% zakladnimi listi s petletno tekočo dobo v nominalni vrednosti 1696 milijonov, posojilo pri avstro - ogrski banki na sola-menice 826-8 mi'ijonov in posojilo pri berlinskem konzorciju bank proti enoletnim zaklad-nim menicam po 200 milijonov mark, t. j. 235-21 mil jonov kron.
Volni u:elnlki v Rusiji.
Hamburg. (K. u.) Odbor za nemške vojne ujetnike hamburške ga deželnega Rdečega križa naznanja, da natiieravajo
premestiti vse nemške in avstrijske vojne ujetnike iz vzhodne Rusije in iz zahodne in srednje Sibirije v vzhodno Sibirijo, Transbajkalijo in v Amur. Wolff izvaja: Pogojeno ni, da se kar tako zato poslabša položaj vojnih ujetnikov, pač pa je pričakovati, da se izboljša. V vzhodni Sibiriji se vojni ujetniki lažje preskrbujejo in nastanijo; olajša se tudi razdelitev darov in nadzorstvo, če se zbero na vzhodu ujetniki, ki so zdaj raztreseni v celi Rusiji.
m stoletnici rojstva Icoi. Franca barona Joiina.
(1815—1876.)
Dne 20. novembra 1915 jc poteklo sto let, kar je zagledal v Brucku na Litvi luč sveta v družini saperskega častnika poznejši baron, vojni minister itd. Franc K s. J o h n.
Svoje lavorike je žel pred dobrim pol-stoletjem na Laškem, kjer so krvaveli za domovino in cesarja tudi slovenski junaki, in ko se je 2. julija 1874 poslavljal iz Gradca, kjer je bil komandujoči general, so mu na kolodvoru odzdravljali krepki klici: »Živio!« (»Tagespost« od 3. julija 1874.)
Že iz teh, manj bistvenih razlogov mora fcm. John tudi Slovence prav posebno zanimati. Zanimati pa nas mora ta »vojak najboljšega kova« kakor ga imenuje ob smrti korno povelje, ta »krepki značaj krščanskega mišljenja«, kakor ga je pohvalil »Grazer Volksblatt« z dne 27. maja 1876, ker je bil reformator naše armade, ustva-ritelj brambnega zakona in naš prvi skupni vojni minister.
Vojaško izobrazbo je užival v vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu od leta 1827. do 1835., leta 1845. je postal nadporočnik, leta 1848. stotnik, leta 1849. major, leta 1854. podpolkovnik, leta 1857. polkovnik (poveljnik pešpolka cesar Fran Jožef št. 1.), leta 1861. generalmajor, leta 1866. (izven ture, na bojišču pri Custozzi) podmaršal in leta 1874. feldcajgmojster.
Udeležil se jc tehle vojn in bitek:
Leta 1848. pocestnih bojev v Milanu, bitk in spopadov pri S. Luciji, Montarari, Goitu, Soni, Volti, Custozzi in napada na Milan 4. avgusta, in sicer povsodi kot stotnik generalnega štaba, dodeljen brigadi Liechtensteinovi. Po boju pri Volti (26. in 27. julija 1848) je dobil vitežki križ reda Marije Terezije in vsled tega postal baron. Dal je namreč ta kraj s pičlim moštvom pravočasno zasesti in ga uspešno branil proti veliki premoči, dokler ni prispela armada. Za hrabrost mu je bil tega leta podeljen red železne krone III. razreda. Leta 1849: Boja pri Gravellonu, bitk pri Mortari in Novari, pohoda na Toskansko z zavzetjem Livorna, pohoda proti Garibaldiju v Romanjo, — zadnji čas kot. major. Tega leta je bil za zaslužno delovanje odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem.
L. 1859.: Vojne na Južnem Tirolskem, — kot polkovnik in načelnik generalnega štaba 6. vojnega zbora. Njemu gre v prvi vrsti hvala, da se je Tirolska obranila laške invazije. Cesar je ukazal, da se je neka utrdba v Veroni krstila v »Fort John«.
Leta 1866. se je John udeležil kot šef generalnega štaba južne armade cele italijanske vojne. Bil je desna roka nadvojvode Albrehta. Ves koncept vojnih operacij je Johnovo delo. Po bitki pri Kraljevem Gradcu ga je imenoval cesar dne 10. julija 1866. za načelnika generalnega štaba celotne armade, kar je ostal do 27. marca 1869. Istodobno pa je bil od 6. septembra
1866	do 18. januarja 1868 vojni minister, in sicer zadnje tri tedne, od 24. decembra
1867	dalje državni (skupni) vojni minister, kar mu ie naklonilo veliki križ Leopoldo-vega reda.
Od 1. 1869. do 1874. je bil John poveljujoči general v Gradcu, na kar je postal zopet poveljnik generalnega štaba. Njegovo zadnje delo je bila reforma generalnega štaba.
Dosmrtni član gosposke zbornice je postal 1. aprila 1867. Bil je tudi Njegovega Veličanstva pravi tajni svetnik ter ime-jitelj raznih domačih in tujih visokih redov. Zanimivo je, da ga je celo laški kralj po bitki ori Custozzi odlikoval z velikim križem Mavricijevega in Lazarjevega reda.
V prvem zakonu je bil poročen s hčerjo profesorja astronomije na Jagelonskem vseučilišču in ravnatelja zvezdarne v Kra-kovu, dr. Maksa viteza WeiHe. Iz tega zakona so bili trije sinovi ni dve hčerki. Starejša, Karolina, je bila poročena s stotnikom 7. pešpolka Hugonom pl. Scheriau-om v Celovcu. V drugič se je poroči! tri leta pred smrtjo z grofico Orsini-Rosen-berg. Hčerka Ida iz drugega zakona je bila ob očetovi smrti stara šele štiri mesece.
Umrl je 25. maja 1876. na stopnicah, ko je šel v svoj urad v vojnem ministrstvu. Zadela ga je srčna kap. Vsi večji listi so priobčili o pokojniku obširne nekrologe. AViener Zeitung« našteva njegove zasluge za državo in armado, zlasti za generalni štab ter pravi: . John jc bil kot resen, miren, trden značaj in globok mislec med možmi, kakor jih razmere splošnega raz-
voja tako nujno potrebujejo, da se dobi stalna točka v splošnem drvenju in razvijanju naše dobe. Kot človek, general in državnik je bil John velezaslužen državljan naše domovine, in bridka žalost nas navdaja ob vrzeli, ki jo je zapustil.«
»Wiener Allg. Zeitung« je ob Johnovi krsti naglašala med drugim tudi njegove zasluge za novi zakon o častniškem avan-zmanu ter ga očrtala takole: »Fcm. John je bil velikopotezen strateški talent. Zares stoiški mir, oster, jasen pogled, velevajoča volja, po svoji preprostosti čudovita koncepcija, — to so lastnosti, ki so pokojnega vojskovodjo v prvi vrsti dičile. Odkrita, iskrena vojaška narava, kratkih besedi, skozinskoz poštenjak, za robato zunanjostjo pa vkljub vsej strogosti blago srce, ki je gorko bilo za bližnjika. Cesar ga je zelo čislal, John mu je bil pravi tajni svetnik, ki je najvišjemu vojnemu gospodu vselej prostodušno razodel svoje mnenje, pa bilo to prijetno in ugodno ali ne . . .«
»Grazer Volksblatt« naglaša Johnovo zvestobo do Avstrije in cesarske rodo-vine, njegov trdni značaj in njegovo krščansko mišljenje. Končno pravi: »Z njim se vleže kos stare Avstrije v grob.«
Pogreba ,ki se je vršil na Dunaju dne 28. maja 1876 se je udeležila vsa službe prosta garnizija pod poveljstvom nižjeav-strijskega komandujočega generala eks-celence fcm. barona Maroičiča ob navzočnosti prestolonaslednika nadvojvode Rudolfa, več nadvojvod, zastopnikov tujih vladarjev, vojnih in drugih uradov itd. Truplo je blagoslovil v Šotski cerkvi apostolski vikar Landt. Sprevod se je, s kava-lerijsko brigado na čelu, pomikal proti osrednjemu pokopališču. Na koncu sprevoda je korakal bataljon pešpolka baron John št. 76, Pri Schwarzenbergovem mostu in ob Marxerski črti so se oddale častne salve.
Med venci, ki so pokrivali krsto, je bil pač najpomembnejši lovorjev venec, ki ga je nanjo položil takoi po smrti nadvojvoda Albreht in je imel napis: »Mojemu prijatelju!«
Sočutje so izrazili pokojnikovi družini cesar brzojavno, prestolonaslednik ustno pri pogrebu, drugi nadvojvode pismeno.
Sv, maša zadušnica se je brala v cerkvi oo. Šotov dne 29. maja 1876. Med drugo visoko gospodo je bil navzoč nadvojvoda Albreht.
Dne 27. maja 1885 so smrtne ostanke fcm. Johna slovesno ekshumirali ter shranili na prostoru, ki ga je dalo mesto Dunaj za slavne pokojnike na razpolago. Pri tej slovesnosti je bil navzoč tudi tedanji stotnik Schemua. Cerkvene obrede je opravil vojaški superior Just. Med venci je bil eden od generalnega štaba z napisom: »Svojemu nepozabnemu načelniku — c. kr. generalni štab«.
Dne 28. maja 1885 so nad Johnovim grobom odkrili spomenik, ki mu ga je postavil generalni štab. Spomenik je izvršen po načrtih stavbnega svetnika Wilemana, graditelja justične palače ter je kinč centralnega pokopališča. V vdolbini spomenika, izklesanega iz kraškega marmorja v obliki kapelice v gotiškem siogu stoji Johnov doprsni kip, zdolaj v zlatih črkah njegovo geslo: »Trdno in zvesto.« Na obeh straneh objemata leva na postavkih od porfirja plošči z imeni najvažnejših bitk, ki se jih je John udeležil: »S. Lucia, Som-ma campagna, Custozza, Volta 1848« in »Mortara, Novara, Livorno 1849, Custozza 1866.« Pri odkritju je bil zbran skoro ves generalni štab, ki je v polkrogu obsto-pil Johnovo družino ter svečano tiho poslušal kratki a jedrnati nagovor podmar-šala barona Becka, ki je dejal, da so hoteli častniki generalnega štaba svojemu načelniku, ki jim ga je prerano ugrabila smrt, postaviti stalen, viden znak častečega spominjanja, kar se je s pomočjo znatnih prispevkov patriotičnih mož uresničilo. Spomenik, vreden moža, ki pod njim počiva, in vreden častnikov generalnega štaba, ki so ga hoteli ž njim počastiti, »je namenjen poznejšim rodovom, ki jim oznanjaj Johnovo ime in njegove velike zasluge, ter predočuj bodočnosti njegovo delovanje, bogato časti in slave, za cesarja in armado .« Nato je izročil spomenik prestolnemu mestu v skrb.
Najlepši spomenik pa je postavil svojemu zvestemu pomočniku in ženijalnemu strategu slavni zmagovalec pri Custozzi, nadvojvoda Albreht sam, ko mu je zapo-vedal, da se potegne za komanderski križ reda Marije Terezije. To se je zgodilo mnogo prej, nego se jc nadvojvoda sam na ukaz cesarjev potegoval za veliki križ imenovanega reda. Dotična listina, ki jc značilna tudi za vzvišeno nesebičnost nadvojvode Albrehta, sc glasi:
»Iz lastnega nagiba dajem s tem po svoji vesti mojemu načelniku generalnega štaba, podmaršalu Francu baronu Johnu svedocbo o deležu, ki ga je imel pri izvedenih operacijah in doslej doseženih uspehih te vojne.
Ker jc imenovani gospod podmaršal nc samo za uvedbo opcracij s tolikšno natančnostjo in izbornostjo kakor z naravnim pogumom napravil načrte, ki so daleč presegali meio dolžne defenzivc ter polo-
žil temelj, da so te operacije uspele, — marveč tudi s svojimi nasveti, podanimi z vojaško bistroumnostjo, mirnostjo in trdnostjo, in z dispozicijami, izvršenimi po mojem naročilu, med bitko bistveno pripomogel k nje srečnemu izidu in odločilnemu učinku; naročam temu mojemu gospodu šefu generalnega štaba — pravično ceneč njegove zasluge — da zaprosi za visoko odlikovanje, praviloma za komanderski križ vojaškega reda Marije Tere-
zije pri prihodnjem kapitelju tega reda.«
Čeprav John svojih zaslug ni opisal, je to laskavo spričevalo zadostovalo, da ga jc ' cesar kot veliki mojster na votum kapite-lja s promocijo CLXVI z dne 20 avgusta 1866 promoviral komanderjem reda Marije Terezije.
Fcm. baron John bodi šc poznim rodovom sijajen zgled domovinske zveftobe in državljanskih kreposti!
Stara Srbija osvojena. -SJenica, Raška in Noui deni. - Nad 8000 Srbuu
Ifaroš,
za: nlstih.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 20. novembra. Uradno:
Armada generala pehote pl. Kovesza je zaseda Novi Varoš in prekoračila črto Sijenica—Dugapuljana — Raška. Neka c. in kr. brigada je ujela južnovzhodno od Raške 2000 Srbov. Nemške čete generala pl. Gallwitza se vojskujejo južno od sedla Prepolac, armada generala Bojad-jeva v ozemlju planine Goljak. Sovražnika je torej orožje treh zveznih armad prepodilo iz zadnjega kosa starosrbske zemlje. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dunaj, 21. novembra. Uradno se razglaša:
Neka avstro-ogrska vojna skupina si je nasproti severno od Čajnice vgnezdenih Črnogorcev izsilila prehod čez zgornjo Drino. Nemške čete so zasedle Novipazar. Vzhodno od tam je vrgla v dolini Ibar neka avstro • ogrska kolona sovražnika nazaj. Število v tem prostoru včeraj privedenih ujetnikov presega 2000. Pri vhodih na Kosovo polje se ljuto bijejo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.	!
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. novembra, Veliki glavni stan:
Zasedli smo Novi Varoš, Sijenico in Raško, V dolini Ibar je dosežen Dren. Ujetih je 2800 Srbov, zaplenjeni 4 topovi.
Vrhovno vojno vodstvo.
Berlin, 21. novembra. Veliki glavni stan:
Nemške čete armade generala pl. Kovesza so zasedle Novipazar. Armada generala pl, Gallwitza in desno krilo armade generala Bojadjeva se bori za izhod v dolino Lab severno od Prištine. Število dne
19,	novembra ujetih Srbov se je povišalo na 3800, včeraj je bilo ujetih nad 4400 mož.
Najvišje vojno vodstvo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Soiija. (K. u.) O operacijah 18. t. m. sc uradno razglaša:
Operacije se na celi bojni črti za nas ugodno razvijajo. Ujeli smo 1200 sovražnikov.
Sofija, 19. novembra. Najenergičnejše se zasleduje razbita srbska armada. Naše armade so se po ljutih bojih s severovzhoda in z juga približale Prištini. Ujeli smo približno 1800 mož in pol srbskega eska-drona. Boji trajajo dalje.
XXX
Francosko uradno poročilo.
Pariz. 17. novembra nobenega važnega dogodka ne ob Črni in nc ob Vardar-ju. V smeri Kosturino, severno od Rabrova, so napadli Bolgari 16. in 17. Vse svoje postojanke smo držali.
Na srbskem bojišču.
Roda Roda izvaja v »N. Fr. Prcsse« z
20.	t. m.: Na starosrbski zemlji ne stoji noben srbski vojak več. Bojna črta zaveznikov se prične na zahodu v Sandžaku v višini Nov. Varoša, poteka proti južno od Ljesnice, potem severno lik Novega Pa-zarja ob nemški fronti severovzhodno od zgodovinskega Kosovega Polja ob cesti v Prištino južno od važnega sedla Prepolac, nakar se prične bolgarska fronta v ozemlju visokega gorovja Goljak Planine z vz-vseh strani. Na jugu se približujejo Prištini Bolgari in sicer so prodrli z jugovzhoda in proti Prištini, ki jc ogrožena z hoda do izvirov Binačke Morave, na zahodu pa že severno od Vardarja čez Teto-vo. Približali so se bolj južno Gostivaru in pri Kačaniku črnogorski iu albanski meji. na južnozahodni črnogorski meji stoje avstrijske čete na gospodujočih obmejnih višinah, deloma že v Črnigori. Srbom preostane lc, da se umaknejo v Črnogoro.
Srbsko umikanje odrezano.
Budimpešta. Pester I.lovd« poroča iz Sofije: Bolgarske operacije v smeri proti Prištini smatrajo za zelo važne, Prodiranje v Prištino jc potrebno, da se zapre daljnje srbsko umikanje. Pri Prištini pričakujejo že resnih bojev. Vsled srbskega poraza pri Gostivaru in radi prodiranja Bolgarov proti Kičevu so Srbi severno od Bizulije v nevarnosti in je srbska armada
z izkrcanimi francosko-angleškimi četami odrezana od čet, ki stoje pri Novem Pa-zarju.	1
Poraz Francozov pri črni Reki.
Soiija, 22. novembra. (Kor. ur.) O zadnjem porazu Francozov ob Črni Reki izvaja vladno glasilo »Narodni Prava«; Ob Črni Reki niso bili premagani le nesrečni, obupani irancoski polki, marveč tudi ponosna slava Francije. Med zvoki »Šumi Marica je dokazalo nevzdržljivo junaštvo bolgarskih vojakov, da se je zrušilo ime Francijc kot predstavitcljice politične svobode in pravic človeštva pod vplivom ruske akcije. Črno Reko bodo pomnili tisti Francozi, ki so prihiteli zavratnim kraljevskim morilcem na pomoč.
Bolgari v Bitolju?
Rotteddam. Vojni dopisnik »Tribune« v Solunu brzojavlja svojemu listu — tako poroča »Nieuwe Rotterdamsche Courant« iz Rima — da so bolgarske prednje čete 2e vkorakale v Bitolj. Prebivalstvo je pobegnilo. Konzuli štirisporazuma so došli v Solun. (Potrjena ta vest še ni, zato jo je treba sprejeti še z rezervo. Op. ur.)
Milan Pribičevič ni umorjen?
Srbsko poslaništvo v Atenah trdi, da ni res, da bi bil prvi srbski pešpolk umoril poveljnika polkovnika Milana Pribiče-viča.
Srbska viada v Skadru.
Pariz, 20. novembra. »Agence Havas« ima iz Soluna: Po zanesljivih vesteh so že prvi srbski uradniki dospeli v Skader, kjet naj pripravijo stan za srbsko vlado. : ,< s
Beg tujih diplomatov iz Srbije.
>Az Est« poroča 20. t. m. iz SoluHa^ ; Tajnik ruskega poslaništva v Srbiji, Jid-kovcev, ki jc došel v Solun, poroča, da^se selijo velike množice ljudstva na jug in'lda 1 se srbska armada neprestano umika. Iz ! Niša so se umaknili diplomati v Kraljevb, ^ a od tam so morali v pravem pomenu besede bežali, ker so jih srbske vojaške oblasti iz malomarnosti šele v zadnjem trenutku obvestile, da ne morejo ostati tpm. Vzeli so s seboj le najvažnejše akte, arhive so morali sežgati. Iz Kraljeva so bežali v Mitrovico, kjer so se 14. t. m. še nahajali diplomati, ko je odpotoval Jakovcev v Solun.
XXX
Italija in Balkan.
Lugano, 20. nov. 1 urinska »Stampa« ima zanimive podrobnosti o sklepih ministrskega sveta. Potrjuje, da jc ministrski svet opustil nameravano ckspedicijo skozi Albanijo, gotovo radi nevarne bližine Ko-tora in pa ker bi bilo treba pripraviti ceste za pohod v notranjost dežele. Vendar je sklenjeno, da se Italija pozitivno udeleži balkanske akcije. Toda dovoljenje mora dati še kralj in tega hoče dobiti Salandra v bližnjih dneh. Doseglo se je popolno soglasje z zavezniki in Italija se bo udeležila odredb proti grškim otokom, katere bo izvršil o brodovje, zbrano na Malti, če Grška ne izpolni vseh zahtev: 1. garancijo za absolutno svobodo gibanja vseh izkrcanih čet in vseh, ki pridejo za njimi; 2. Grška nikakor ne sme razorožiti čet, ki se umikajo iz Srbije.
Italijansko izkrcevanje v Valoni.
Bukarešt. Iz krogov štirisporazumniK diplomatov sc poroča, da bodo Italijani prihodnje dni pričeli pri Valoni izkrcavati svoje čete.
XXX
Rumunija,
Soiija, 20. novembra. Dopisnik »Kam-bane« je imel razgovor z odločilnim faktorjem rumunske zunanje politike in ga je vprašal, ali bo Rumunska intervenirala za entento. Odgovor: Kdor misli, da bo Rumunija mižala očigled usode Belgije in Sr-. ! bije, ta nas premalo pozna. Obe državi sta i izročili svojo usodo v roke entente in sta sedaj pred našimi očmi uničene. Rumunija ni niti najmanj voljna, da jo doleti ista usoda. Mi ne bomo svoje glave položili pod giljotino, ampak bomo ostali nevtralni.
Dopisnik »Ncuc Freie Presse« brzojavlja iz Bukarešta, da Rumunska zadržuje sanitetni vlak, katerega je naš ccsar podaril Bolgarom.
Že nekaj dni je v politični misiji na Rumunskem knez Trubcckoj. V sprcm-i stvu ministrskega predsednika Bratianuja
Stran 4J
•SLOVENEC, 'dat 22. Pembra 191,
26y. ItcV^
je obiskal Silistrijo in bo pregledal zaplenjene ruske ladje.
»Universul« piše, da se vlada ne bo izpremenila, Prestolni govor v zbornici bo kratek, nakar se takoj začne adresna debata.
»Kolnische Zeitung« javlja iz Bukarešta, da pristaši vojne upajo, da se jim bo ob otvoritvi zbornice posrečilo vsaj del zbornice pridobiti za vojno. Dosedaj še niso mogli dobiti toliko poslancev zase, da bi se moglo govoriti o kakem akcionistič-nem gibanju med rumunskim narodom. Ne-zadovoljneži se zbirajo okoli bivšega pravosodnega ministra Steliana, toda gibanje vendar ni tako močno, da bi moglo vplivati na sedanjo vlado, da se postavi proti osrednjima silama.
Kaj je z rumunskim žitom.
»National Zeitung«. Pri sedanjem izvozu rumunsega žita po Donavi iz Rumunije se gre za izvoz lansko leto nakuplje-nega žita. Pogajanja z rumunsko vlado glede izvoza še niso končana, pa bodo menda kmalu. Izvozna cena je dvakrat tako velika, kakor na Rumunskem najvišja cena, vendar je upati, da bo cena padla vsled bolgarske konkurence.
Graška »Tagespost« pa ima tole vest: Rumunija dela izvozu žita, že davno kupljenega in plačanega, nove težave in vsled tega se prav nič ne more vedeti, če in kdaj dobimo žito iz Rumunjie.
Rumunska zbornico bo odgodena.
Bukarešt, 20. novembra. Ministrski predsednik je imel v zadnjih dneh več pogajanj s konzervativno stranko. Poučeni krogi pravijo, da je Bratianu predlagal kralju, da na podlagi svoje kraljevske pravice odgodi zbornico clo 25. januarja. Sodi se, da bo kralj sprejel ta predlog.
Majorescu za vojsko proti Rusiji.
Budimpešia, 20. novembra. Bukareški dopisnik »Opinie« je imel razgovor z osebo, ki dobro pozna vse misli voditelja kon-zervativcev Majorescuja. Ta je prej mislil, da bi se dalo ostati nevtralno, če bi osrednji sili nekoliko koncedirali. Sedaj pa sc je položaj tako izpremenil, da mora Rumunia brezpogojno Rusiji napovedati vojsko, in sicer prav naglo, če hoče od rumunskih interesov rešiti, kar se še da rešiti.
Grška proti Bolgariji lojalna.
Sofija, 20. novembra. Dopisnik »Vossische Zeitung« izve: Grška se hoče izogniti vsemu, kar bi znalo dovesti do spora z Bolgarijo. V Sofiji so zelo zadovoljni z lojalnim postopanjem Grške, ki je odklonila enteniino zahtevo, da zbere svoje čete na belgarsko-grški meji.
V Solunu
jSO, kakor poroča »Siidslav. Korr.«, do 19. novembra izkrcali 120.000 Francozov in Angležev. Izgube Francozov v bojih z Bolgari so zelo težke. Vsak dan pripeljejo v Solun dolge vlake z ranjenci. Na fronti se nahaja približno 80.000 mož. V Solun so došli angleški generali Havell, Clarks in Wilson.
Denys Cochin v Atenah.
Atene, (K. u.) Minister Denys Cochin je obiskal 17. t. m. min. predsednika Sku-iudisa in se je vpisal nato v poli v kraljevskem gradu. Pri vseh ministrih je pustil svojo posetnico. Ob 5. popoldne je obiskal Venizelosa, s katerim se je razgovarjal nad eno uro.
Grška bo srbske čete razorožila?
»Frankfurter Ztgč« javlja 20. novembra iz Aten: Od zanesljive strani izvemo, da je Grška zastopnikom sporazuma naznanila, da bo razorožila vse srbske čete, ki bi prestopile mejo, da tako prepreči vojne zapletljaje na grškem ozemlju. Vest je entento neljubo zadela, »Times« pa poročajo menda iz zanesljivega vira, da bo grška vlada umikanju enientinih in srbskih čet na grško ozemlje delala ravno tako malo težkoč kakor svojčas izkrcavanju v Solunu.
Ženeva, 20. novembra. »Journal de Geneve« javlja iz Pariza, da hočejo vsi angleški častniki v Solunu raje umreti do zadnjega moža, kakor pa da bi se dali od Grkov razorožiti.
Blokada Grške,
London, 22. novembra. (K. u.) Listom poročajo iz Aten: Angleško poslaništvo obvešča, da so sklenile velesile sporazuma gospodarsko in trgovsko blokado Grške.
Lord Kitchener pri grškem kralju.
Atene, 22. novembra. (K. u.; »Reuter« poroča dne 20. t. m.: Lord Kitchener je došel v Atene. Grški kralj je sprejel lorda, katerega je spremljal angleški poslanik, v avdijenci, ki je trajala več ur. Kitchener je obiskal pozneje tudi ministrskega predsednika Skuludisa. Zvečer je Kitchener odpotoval.
Lord Kichener pri grškem nrnistrskem predsedniku.
London, 22. novembra. (K. u.) »Reu-fer« poroča iz Aten: Kitchener se je razgovarjal z grškim ministrskim predsednikom poldrugo uro. Pri razgovoru je bil navzoč angleški poslanik. Razgovoru je
sledil ministrski svet, ki je trajal dolgo časa. Zvečer je Kitchener odpotoval, kam, ni znano.	*
Kitchener proti vojski na Balkanu.
»Vossische Zeitung« poroča iz Carigrada: Kitchener je baje izrazil, da se Anglija ne more udeleževati vojske na Balkanu, ker so v nevarnosti koristi Angležev v Egiptu. Diplomatični krogi so opazili, da po francoskem poslaništvu v Atenah objavljena poročila izrecno naglašajo, da se Angleži dozdaj bojev proti Bolgarom niso udeležili.
XXX
Nova balkanska zveza.
Carigrad, 20. novembra. »Sabah« ima baje iz verodostojnega diplomatičnega vira, da se v najkrajšem času ustanovi nova balkanska zveza med Rumunijo, Grško in Bolgarijo. Pogajanja se vrše v Sofiji in bi se imela končati ta teden .
XXX Dementirano poročilo o napadu na srbskega ministrskega predsednika Pašiča.
Budimpešta. »A Nap« poroča iz Bukarešta: Tu razširjene govorice o napadu na srbskega ministrskega predsednika Pa-šiča dementira srbski poslanik v Bukareštu.
Dohod naših vojnih ujetnikov iz Niša v Sofijo.
Sofija, 22. novembra. (Kor. ur.) Ponoči 22. t. m. je došlo iz Niša približno 400 avstrijskih vojnih ujetnikov. Večinoma so se nahajali v žalostnem stanju, veliko jih je ohromelo radi pomanjkljive ali nobene zdravniške preskrbe. Ranjence so na tukajšnjem kolodvoru okrepčali s toplimi jedili in jih obdarili. Bolgari so zelo skrbeli za nje. Zjutraj so se odpeljali ranjenci po Železnici v Lom Palanko, od tam so se peljali s parnikom po Donavi. Kraljica Eleo-nora je poslala na kolodvor častnikom zaboj jestvin, bolgarski kralj pa smodke in svalčice. Odpotujoči častniki so se zahvaljevali in zapeli »Šumi Marica«, na kar co peli Bolgari »Bog ohrani«. Slovo jc napravilo velik vtis.
Vojska z Rasi.
stan:
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 20. novembra. Uradno se razglaša:
Armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda je cdbila severozahodno od Olike nek ruski napad.
Nameslnilc načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dunaj, 21. novembra. Uradno se razglaša:
V Voliniji in ob Stiru mestoma ogenj s topovi; Rusi uporabljajo plinaste bombe. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Iicfcr, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. novembra. Veliki glavni stan:
Nobenih bistvenih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
Berlin, 21, novembra. Veliki glavni t;
Položaj je splošno neizpremenjen.
Najvišje vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Izjalovili so se 19, novembra poizkusi Nemcev, da bi prekoračili sverno-zahodno od Friderikova Dvino; s presenetljivim streljanjem smo sovražnika prisilili, da se je moral povsod umakniti. Brezuspešni so ostali poizkusi sovražnika na levem bregu Stira, da bi pri čartorij-skem kolodvoru dosegel reko. Pri Čarto-risku so se umaknile naše čete na desni breg Stira. Umikanje je kril močan ogenj artiljerije, ki je celo sovražniku zabranil napredovati. Ob Štiri navzgor je sovražnik ponovno olvoril ogenj na naš breg pri vasi Novvosiolki (7 km južnozahodno od Čarto-rislca).
Dunaj, 20. novembra. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča naslednje rusko uradno poročilo z dne 18. novembra. Na celi bojni črti položaj splošno neizpremenjen. Na cesti v Mitavo, južnozahodno od Olaia, so napadli Nemci ponoči na 17. november, a jih je odklonil ogenj naše artiljerije in strojnic. Pri zapuščenih nemških strelskih jarkih blizu jezera Sventen, zahodno od Dvinskega, leži še veliko nepo-kopanih nemških mrličev. Na bojni črti jezer Drisvjati in Boginskoje je mestoma sovražna artiljerija ljuto streljala. Na levem ; bregu Stira, ob železnici Kovel-Sarny je i napadel sovražnik iz Miedvvieca Podvvcze-revviecze Nowe (12 km po Stiru navzdol od Čartoriska), a ga je zadržalo streljanje.
MIR NA VZHODNEM IN NA BESARAB-
SKEM BOJIŠČU.
Črnovice, Dne 19, t. m. je zapadel sneg sneg, vsled česar so prenehali vsi boji,
NEMCI i5 k m PRED RIGO.
»Az Est« poroča, da stoje Nemci s i sprednjimi četami 15 km pred Rigo.
UPOR NA RUSKIH VOJNIH LADJAH PRI HELSINGFORSU.
V Stockholm s Finskega došli potniki poročajo, da so se mornarji več vojnih ladij pred Helsingforsom uprli. Nekaj so jih morali ustreliti, predno je nastal zopet mir.
CAR NA FRONTI.
Bukarešt. Iz Petrograda se poroča da je car zopet odpotoval na fronto.
Boji do zioi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. novembra. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana;
Sovražni monitorji, ki so obstreljevali Westende, so se zopet umaknili pred ognjem naših obrežnih baterij. Na bojni črti mestoma živahni boji artiljerije, z minami in z ročnimi granatami.
Vrhovno vojno vodstvo.
Berlin, 21. novembra. Veliki glavni stan:
Našim četam se je posrečila velika razstrelba v sovražni postojanki ob železnici Ypern—Zonnebeke, Francoske raz-strelbe južnozahodno od Soucheza in pri Combresu niso uspele. Pri Souchezu smo prehiteli Francoze ob zasedbi neke razstreljene dupline, ki smo jo držali proti napadalnemu poizkusu. Na ostali fronti na raznih mestih živahno streljanje. Naša letala so vrgla na kolodvora Popesinghe in Fournes večje število bomb. Opazovalo se je, da so zadele. — Angleški vrhovni poveljnik izvaja v svojem poročilu 15. oktobra o nekem napadu južnozahodno od Loosa 8. oktobra, da je po zanesljivi cenitvi ležalo 8000 do 9300 padlih Nemcev pred angleško-francosko postojanko. Ta trditev je popolnoma izmišljena. Vse naše izgube padlih, pogrešanih in na ranah umrlih znašajo 763 mož.
Najvišje vojno vodstvo.
Princ Danilo na francoski fronti.
»Novo Vreme« potrjuje, da se nahaja črnogorski princ Danilo na francoski fronti pri šiabu generala Jofire.
TurCijo v vojski.
S kavkašltega bojišča.
Carigrad, 18. novembra. (K. u.) (Zakasnelo.) Iz Erzeruma se brzojavlja: Neki turški oddelek je na ruskem ozemlju pri Kazi Keskine ujel neko častniško patruljo; kar jih ni bilo ujetih, so ubiti. Neka turška častniška patrulja je zadela na. ruskem ozemlju zahodno od Artvina na močen ruski oddelek in je ubila 60 vojakov in častnikov. Ostali, ki so popustili veliko ranjencev, so pobegnili.
Kaj bo 7. dardanelsko akcijo.
London, (K, u.) »Daily News« izvaja: Če zahteva pametna politika, naj se popusti Galipolski polotok, bi bilo blazno radi napačne sentimentalnosti postopati drugače. Pred vsem mora prenehati dolgo obotavljanje Rusije.
Doživljaji la sle s severnega loj:sta.
7. oktobra 1915.
Predr agi prijatelj! Tvoje pismo sem danes prejel. Srčna li hvala! Odgovarjam takoj — časa imam zadosti. Rane nekoliko peko in če ima človek kako opravilo, se pri tem na trpljenje malo pozabi.
Na bojišče sem bil odšel z ... marš-bataljonom. Prehodil sem lep kos Rusko-Poljske; bil sem v Krasniku, Lublinu itd. Žalosten pogled se Ti je nudil, kjer je bila vojna. Ko bi Ti videl neizmerna pogorišča, prazna polja, pa bi Ti postalo dolgčas. Rusi požigajo, kjerkoli se umikajo — taktika Napoleonovih časov. Nastanjeni smo bili v poljskem gradu. Rusi so bili vzeli vse, kar je imelo vrednost — samo klavir so pustili. Kako prijetno je bilo, ko sta dva tovariša igrala nanj! To bi bilo za Te in Tvojo pisateljsko dušo. Podobe! Ples, divji, razposajen ... Da je le danes veselo, kaj jutri granate! No, in potem razne sentimentalne: »Liebes Magdelein, lass das Tratiern sein«, Nach der Heimat moeht ich v/ieder« itd. Dva tovariša sta bila posebno razposajena, in če je končno kdo omenil: Beg ve, koliko nas bo še jutri? smo bili vsi življenja polni, vsi smo hoteli živeti. Drugi dan napad! Oba razposajena tovariša poročnika — mrtva, obema je je odtrgalo glavo! Granata.
Zanimivo Ti je, kako so govorili o Bogu. Naturalisti! — Prifrčale so težke granate in oni, ki so se iz vere najbolj šalili, so molili kakor otroci.
Kakor moraš vedeti nisem pri domačem polku. Transferiran sem bil že v juniju k Bosancem. Bosanci so dobri ljudje. Kdor jih zna obdelovati, ga img.jo radi in so mu slepo udani. Na svojega poveljnika prisegajo. Ko sem bil ranjen in so Rusi na nas streljali kakor divji, sta stopila k meni j dva Bosanca in me zakopala z lastno živ-I ljenjsko nevarnostjo. Ko je ogenj malo po-j jenjal, sta me zgrabila in med živahnim j streljanjem odnesla iz rojne črte na ob-, vezovališče, odkoder se je potem začel
stradanja in gladovanja, trpljenja in težav polni pot v bolnico. Ne le, da si že sam nase nevoljen, sam s seboj kot ranjenec nezadovoljen, se še nikdo zate ne zmeni — kamor prideš, povsod si breme. Potoval sem 11 dni — ni čudno, da sem prišel v bolnico za smrt slab. Tek se mi še do danes ni povrnil. Upadel sem, da joj; če pogledam po životu — sama kost in koža.
V rojni črti smo veliko bolje živeli. Bilo je vsega doc ti, saj so se gosi in svinje okrog nas sprehajale. Ljudje so bili vasi zapustili in vzeli s seboj samo govejo živino, vse drugo je ostalo. Bošnjaki so si skoro vsak večer, adar nismo bili v stiku s sovražnikom, spekli prascev na ražnju, da je bilo veselje.
Zanimivo je bilo zvečer postati zuna} in opazovati. Vsenaokrog rdeče nebo — požari; gorela so sela — Rusi so zažgali, ko so se bili umaknili. To je bilo vedno znamenje za drugi dan: po požarih smo računali, bo li vroč ali ne.
Vojna sama na sebi je prav zanimiva stvar, le malo nevarna je. Človeku se odpre drugo obzorje, prideš po svetu; samo to je, da nimaš vedno veselja, da bi ga opazoval. Jaz sem povsod občudoval le Jude. Vse se je bilo umaknilo, le Jud ne. On je ostal in hoče kaj zaslužiti — pa naj že bo gališki ali ruski. In teh ljudi je veliko, imajo v rokah vso trgovino in so še pravoverni v svojih kaftanih z dolgimi bradami.
Piši še kaj! Srčne pozdrave! Tvoj prijatelj Jože.
ji s Me.
O. F. dr. Zubac piše z laškega bojišča Oglasil bi sc žc, ali nisem imel časa, ker je moja župnija precej velika. Danes sia me nagnala dež in sneg v mojo kočico, ter imam nekaj časa, da kaj napišem. Glavni povod so mi dale za to posebno laške nedoslednosti. Neki dan sem bral v časopisih, kako so se laški časopisi jezili na nas, ker je neka naša zračna bomba padla na karmelitsko cerkev v Benetkah in poškodovala freske Tiepola. Pisač v »Corriere della Sera« iz dna svoje razjezene umetniške duše apelira na sv, očeta in Vatikan, da vsled tega »zločina« apelirajo potom svoiih diplomatičnih zastopnikov pri avstrijski in nemški vladi. Sploh pa je nastalo velikansko vpitje v laškem »umetniškem svetu« in med prostozidarji. Prvi glas pa poje tej komediji generalni ravnatelj umetnosti g. Conrado Ricci.
S temelja splošnih načel kulture in etike to se razume, da ne bi imel nobeden nič proti temu. Ali stvar je čisto drugačna, ko verno, da niso imeli namena naši aeroplani podirati cerkev ali pa poškodovati Tiepolove freske, katere z vojsko nimajo ničesar skupnega, a z druge strani da so ravno ti vikači, ki so izzvali vojsko, temu krivi, ako govorimo moralno »causa causae«. Tu neha vsaka logika. Mi ne vemo, koliko škode je vsled tega, ali kakor vpijejo laški listi, je to na vsak način malo preveč cenjeno.
Lahi slede primeru svojih zaveznikov Francozov in Angležev, ker hočejo svoje hudobije skriti za umetnost. Ali to ne drži, ker kdor je hotel vzrok, ta je istočasno dovolil tudi na vse posledice, ki iz istega slede. Ravno sedanji laški hinavci kulture, umetnosti in civilizacije so hoteli imeti vojsko z nami in so s tem vrgli na kocko ne samo na tisoče življenj svojega naroda, ampak vse njegove kulturne, gospodarske itd, pridobitve.
Še bolj smešno je, da se sklicujejo m papeža, da diplomatično protestira. Kdc pa hoče opozoriti papeža na njegovo mednarodno dolžnost? Tisti, ki ne priznavajo Vatikanu njegove mednarodne oblasti in sv. očeta izključujejo od haaških konferenc. Pa da se ne čudiš tej nedoslednosti?
Ali bi še poudarjali vse laške hudobije, ki so jih povzročili v tej vojski, ki je brez vsake etične podlage, potem bo mogoče kaj slišati. Posameznik od nas, ki smo na bojišču, smo priče podrobnosti.
Svetišča in cerkve na južnem Tirolskem, kamor le dosežejo laški kanoni, so več ali manj poškodovana, ravno tako tudi vasi. A kaj naj rečem o našem slovenskem primorju? Prehodil sem v svoii službi večkrat velik del naše fronte ob Soči, videl sem, da ni laško topništvo prizaneslo niti eni cerkvi in zvoniku, čeprav ni bila to v večini slučajev strateška potreba. Sveta Gora, to najdražje svetišče vsakega Slovenca, je od začetka vojske neprenehoma cilj laškega topništva. Večkrat sem videl, ko gori tamošnji frančiškanski samostan in cerkev, skozi katerega danes sije solnce. Podobno se postopa tudi s šolskimi zgradbami in boljšimi hišami v posameznih krajih. Večji del slovenskih vasi je žrtev ognja, ki so ga povzročile laške granate ali pa zračne bombe. Na več krajih je bilo tudi človeških žrtev mirnega slovenskega prebivalstva. Pred nekoliko dnevi sem odšel iz svoje službe, da zamenjam svojega kolego pri neki sanitetni ain-bulanci, ki se je nahajala v najbližjem kraju izza bojne črte v majhnih na hitro napravljenih barakah. Cel dan ie okoli nas tulil silen topniški boj, a dopoldne so kro-
.1. J • -.o-™Inni !n nrežali na naše I 1. Ujetnikom je za čezurno, nočno in nc-
tst S™ irSS^v«- 1 ^
žem. Tu sem se nahajal z ran.enci, katere
« itdSS I ie ža zdravje ujetnikov .UrbeU i od™-cerKvene »i - f	korakov, že jenim priboljškom hrane,
s li š im o d ^ u pi i iš ^m si 1 n o d e t o n a c ij o in	-^Poročil se je v Dolgipoljani na Vi-
susm ou »up«. . . .	rfj kom. pavskem znam gospod Ivan Semič s
restnikovo hčerk0 ždčno-Frančiško
nika vsega v^krvi^se,^^	Mara	q
tolažila sv. vere ^r žrtev svojega po-	Podpisanega je tretjega vojnega posojila
Iv1"	W nUmel z voj ko nobene	nad 4070 milijonov, a ker še niso vse pri-
*^ n^it dnevno molil za' mir. . ,	jave predelane, se ta vsota še pomnož
sveže in ki je dnevno -------------.
Že štirikrat so vrgli na našo ambulan-co bombe, ali hvala Bogu niso ničesar zadeli, samo stekla v oknih so popokala. Isti dan so zažgali v onem kraju nekaj ms. To ni prvi slučaj laškega barbarstva. Kdo se ne spominja bombardiranja »Rdečega
riža« v Gorici?	, _ .
Svoje naj od tega divjaštva odvračajo
— Tretjega ogrskega vojnega posojila
je podpisanega dva tisoč milijonov kron.
Kateri kmetovalec kupi brejo kravo, mlado živinče ali tele? Utegne se dobiti večje število brejih krav, mlade živine in telet — bodisi proti zamenjavi volov ali pa proli gotovemu plačilu po starih maksimalnih cenah. Kmetovalci, ki se za to za-
a g Ricci na jim predava o umetnosti, a nimajo naj se obrnejo takoj na deželni od-
a B<	i » r	____1„xl,„.frnn. hnr V T.'! r lani.
ne da prirejajo banket v slavo laško-fran-coskega bratstva v orožju.
Lahi mislijo, da nam naša tirolska m slovenska svetišča niso ravnotako dragocena kakor pa streha samo ene cerkve v Benetkah, in na sto življenj našega ljudstva kakor samo ena mrtva freska lie-
P°lai)rugi vzrok se ne ve temu laškemu rjovenju. Menda spoznajo svoje hudobije in se pokore, da so se tako neumno zaleteli v vojsko. Vendar nočejo tega na zunaj priznati, zato ima prav slovenski pesnik Gregorčič, ko pravi:
»Najhujši je vseh bolečin,
kesanje, krivice spomin.«
Dnevne novice.
-f- Toplo priporočamo naše uboge slovenske begunce. Huda zima je pred durmi. Begunci z Goriškega imajo po taboriščih slabo obleko in trpe mraz. Plemenita slovenska srca, ganite se in pošljite pomoč v oblekah ali v denarjih. Darovi naj se pošiljajo Posredovalnici za goriške begunce
v Ljubljani.
-f Naša dežela za bolgarski »Rdeči križ«. Predsedništvo »Avstrijskega pomožnega komiteja za bolgarski Rdeči križ«, pod najvišjim pokroviteljstvom Njegove c in kr. Visokosti presvitlega gospoda nadvojvode Franca Salvatorja, si je postavilo za nalogo Njenemu Veličanstvu kraljici Eleonori Bolgarski dati na razpolago potom zbirk in prireditev nabrana denarna sredstva, razne predmete za zdravstvo in oskrbo itd., ki se bodo porabili za našo hrabro zavezniško armado bolgarsko. Da se ta naloga olajša, se ustanavljajo po posameznih kronovinah podružni odbori. Tako je bil dne 17. t. m. ustanovljen za Kranjsko pod predsedstvom Njegove ekscelence gospoda deželnega predsednika barona Schwarza »Kranjski deželni pomožni odbor za bolgarski Rdeči križ«, kateremu so blagovolili pristopiti kot člani sledeči gospodje: knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, deželni glavar dr. Ivan Šusteršič, namestnik deželnega glavarja Leopold baron Lichtenberg, polkovnik Avgust pl. Kleinschrodt, polkovnik Karol Sternber-ger, župan dr. Ivan Tavčar in predsednik Rdečega križa okrajni glavar del Cott. Urad »Kranjskega deželnega pomožnega odbora« ima svoj sedež v poslopju c. kr. deželne vlade, kjer se sprejemajo tudi darila. Kranjski deželni odbor je že poklonil bolgarskemu Rdečemu križu znatno denarno darilo v znesku 5000 K, mestna občina ljubljanska pa 1500 K.
—	Za vojnega kurata je imenovan č. g. Anton Porenta iz Trebelnega in sicer za Čas vojne.
—	Poslanca Winarskega zadela kap. Dne 21. t. m. je zadela kap socialno-demo-kraškega poslanca in dunajskega občinskega svetnika Winarskega, ko je sedel kot gost v neki kavarni. Winarsky se je nezavesten zgrudil. Prepeljali so ga v bolnišnico.
—	Umrl je v Novem mestu 20. t. m. dolgoletni kapiteljski cerkovnik Andrej H 1 a d n i k , oče kapiteljskega organista in skladatelja Ignacija Hladnika, star čez 80 let. N. v m. p.! — V Zagrebu je umrl trgovec Milan Betlheim. — Umrl je v Mariboru nagle smrti paznik in zakristan c. kr. moške kaznilnice g. Hambrož. — V Gradcu je na jetiki umrl trgovec Emanuel PLrca, družabnik celjske tvrdke Pirca & Kramar,
—	Na italijanskem bojišču je padel
rezervni nadporočnik kadet Štefan Kvas, dijak goriške realke.
—	Živinski sejm v Domžalah prepovedan. Ker se je v okolišu Domžal pojavila kuga slinovka, je živinski sejm (za vse vrste živalij v Domžalah dne 25. novembra t, 1. prepovedan.
—	Vporaba vojnih ujetnikov v industrijskih obratih. C. in kr. vojaško povelj-ništvo v Gradcu je po naredbi c. in kr. vojnega ministrstva odredilo, cla se smejo vojni ujetniki z ozirom na delavni čas v industrijskih podjetjih enako vporabljati kakor civilno zaposlene osebe, in sicer:
bor v Ljubljani.
—	Za vojnega kurata je odpotoval mariborski pastor dr. Ludovik Mahnert.
Na italijanskem bojišču je padel
častne smrti za domovino 19 let stari na rednik Ljudovik Jernejčič, bivši gojenec Slovenske trgovske šole v Ljubljani, Še dva njegova brata nosita vojaško suknjo.
Pomoček proti legarju. Vodja ogrske ga glavnega poskuševališča v Buclapešti dr. Karol Kieser je vdružbi z bakterijolo-gom Csernelom načel proti legarju nov pomoček, ki je imel po poročilih zdravniškega tednika zadovoljiv uspeh. Doslej so z novim serumom zdravili 200 oseb in posrečilo se jim je, da so znižali smrtne slučaje na 4 odstotke. Poskušali bodo dal,'e.
—	Plavljenje (plovsivo s plavim) na Savi. Od 22. novembra 1915 naprej veljajo do nadaljnega v tem oziru naslednja določila: Plavljenje od pričetka meje litijskega okraja do Trbovelj, oziroma do pričetka kranjsko-štajerske deželne meje je popolnoma prepovedano. Plavljenje od Trbovelj do kraja, kjer se stika kranjsko-hrvaška deželna meja z reko Savo, je do-kustno le pod sledečimi pogoji: a) sprejem potnikov, bodisi proti plačilu ali ne — je prepovedano, b) moštvo plava mora potrebne potovalne legitimacije, c) v svrho nadzorovanja mora vsak plav pristati na mostih v Radečah in Brežicah, d) razen v navedenih krajih se sme pristati le v Krškem. Nasprotna določila razglasa z dne 6. III.1887 dež. zak št. 12, stopijo začasno iz veljave. Prestopki teh določil se strogo kaznujejo po ces. naredbi z dne 20. maja 1854, 1. drž. zak. št. 96.
— V Krko je skočila slaboumna Ana Skufca iz litijskega okraja.
Tak je Bošnjak.
Pešec Tone Sojar nam piše: Sporočam Vam izmed mnogih ta-le resnični dogodek, ki kaže, kako usmiljeni so bojeviti Bošnjaki: Po boju je ostal na bojišču težko ranjen Italijan, ki je stokal in prosil pomoči. Bošnjak stopi k njemu, si ga naloži na rame in ga odnese na obvezovališče. Pravi mu pa: »Boga mi, dosti si dobil, a še premalo!«
Ani Zalokar iz Podsrede na Štajerskem, stanujoči na Krakovskem nasipu št. 26.
lj Patrijotična slika »Veliki čas«, kojo ,e naslikal akad. slikaj Ljudovih Koch v korist invalidnemu fondu c. in kr. vojno-preskrbovalnega urada in je bila doslej razstavljena v izlogi trgovine Magdič na Fran osipovi cesti, razstavljena je odslej na Mestnem trgu v izlogi veletrgovine K r i s p e r , na kar se občinstvo opozarja. Ker je namen izkupička res blag in patrl-joličen, želeli bi bilo, da si naša domoljubna niteligenca nabavi to sliko v okras svojih domovin v trajen spomin na veliki čas.
lj Interesovani krogi se opozarjajo, da spada obravnavanje prošenj za dovolitev izdelovanja in razpečavanja patriotič-nih znamenj in emblemov, sploh blaga, opremljenega s patriotičnimi okraski, osobito s posnetki novega avstrijskega, ogrskega in skupnega grba ter zastav vojske in vojne mornarice v kompetenco c. kr. deželnega predsedstva, kamoi se bode do-tičnikom, ki bi hoteli take predmete izde-lavati ali prodajati, obrniti.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Ivan Kumar, pešec. — Ivan Weber, saper. — Jovo Nesevič, pešec. — Ivan Steinglauber, lo-Fran Holzinger, lovski poročnik.
vec.
Fran Polos, pešec. — Ivan Kale, lovec.
—	Janos Toth, ogrski četovodja. — Sime Cogelja, domobranski pešec. — Josip Be-recz, pešec. — Juri Miksa, pešec. — Ludovik Perše, bivši steklar-hiralec, 75 let.
—	Marija Maschke, hči tovarniškega uradnika, 5 mesecev. — Nikola Konjevič, desetnik. — Leopold Bonoforte, pešec. — Iv. Galič, pešec. — Janez Petrič, ubožec, 311.
—	Primož Jeriša, hiralec, 45 let. — Marija Pajnič, vdova pisarniškega sluge, 56 let.
lj Izgubila je neka žena na Vodniko vem trgu modro baržunasto pompaduro, v kateri je bilo okoli 16 K papirnatega de narja in en robec. Pošten najditelj se prosi, da jo proti nagradi odda v našem uprav ništvu.
lj Izgubila se je odjemalna knjižica delavskega konsumnega društva glaseča se na ime Rasteiger, Gradišče št. 15. Najditelja se prosi izročiti jo istotam.
Razna poročila.
Lludljonske novice.
lj Umrl je velezaslužni slovenski šolnik c. kr. šolski svetnik gosp. Friderik Ž a k e 1 j v visoki starosti 81 let. Najčast-nejši mu spomini
lj Junaški Ljubljančan. Z italijanskega bojišča nam poroča g. F. S.: Ko so Italijani 11. novembra poskušali prodreti naše postojanke pri Gorici, so jih naši slovenski fantje hrabro zadrževali. Posebno se je pri tem odlikoval Ljubljančan, četovodja Juvan Friderik. Od krogle ranjen v glavo pride do mene. Ni čutil bolečin, ki mu jih je zadala krogla; veselje mu je žarelo iz oči in iz celega obraza, ko je pripovedoval, da jih je čez trideset pobil. Dve puški je imel pri sebi. Kadar je postala ena prevroča, rabil je drugo. Na vsak način je hotel nazaj v bojno črto, a ni mogel. V noči od 9. na 10. je donesel tudi eno italijansko strojno puško. Odlikovan že z bronasto hrabrostno svetinjo, je s težkim srcem zapustil bojišče. A k prvemu odlikovanju pride gotovo še drugo, kar je tudi hrabri mladenič pošteno zaslužil.
lj Trgovec Olup pobegnil iz srbskega ujetništva. Naš vrli someščan trgovec in posestnik na Starem trgu g. Olup se je junaško boril v vojski proti Srbom. Nekega dne je bil ujet. Gosp. Olupu se je sedaj posrečilo uiti iz srbskega ujetništva ter sc je včeraj preko Temešvara pripeljal k svoji ljubljeni družini. Iskreno dobrodošlico!
lj Ranjenka iz Gorice v Ljubljani. Včeraj je bila vzprejeta v deželno bolnico Marija Merkuza, 20 let stara prodajalka v knjigarni Wilmc Wokulat v Gorici, stanujoča Via Triesle št. 3, težko zadela od laške granate v nogo ob priliki zadnjega bombardiranja Gorice.
lj Ljubljanski ognjegasci za Gorico. Oddelek ljubljanskih ognjegrscev se je z veliko brizgalno odpeljal v Gorico.
lj Odtrgal je stroj v Zalokarjevi tovarni drož kazalec leve roke 21 let stari
Angleška zbornica. Beseda o miru. — Skrajno nevaren finančni položaj.
London, 20. novembra. (Kor. ur.j V zbornici lordov je rekel lord R i b b 1 e s -d a 1 e j da se hoče bližati le robu onega, kar je zadnjič prekoračil lord Courtney. (Ta je prejšnji teden naštel nekaj mirovnih pogojev. Op. ur.) Skozi in skozi odklanja misel, da bi se Angliji naložil mir, ali da bi se Angleži dali zbesedičiti v kak mir, vendar se mu zdi mogoče najti neko srednjo pot, da Evropa zopet najde mir, kateri bi ji ne bil ravno usiljen od tega ali onega. Končal je z besedami: Če bi mogli sklenili mir na podlagi pameti, dostojanstva in časti, bi to bilo dobro za nas, pa menda nam gre sedaj tako dobro, da ne bi bilo priporočljivo govoriti o mirovnih pogojih.
V spodnji zbornici je rekel B o n a r L a w : »Zašli smo v skrajno nevaren finančen položaj. Dokler smo mogli denar neovirano izposojati, se je čez celo deželo širilo neko nepristno blagostanje. Ljudstvo ni varčevalo, ker se mu je boljše godilo kakor prej. Ta temelj pa ni pravi. Če s podaljšanjem vojne pride čas, ko ne bomo več mogli dobiti posojil, tedaj bo izginila vsa ta vrhna stavba. Vojno bomo morali nadaljevati z drugimi sredstvi. Veliko škodi veliko povišanje mezd .katero pospešuje nepristno blagostanje in vladi vse dobave dvakrat in trikrat podraži.«
Konlerenca v Stockholmu.
Stockholm, 22. novembra. (K. u.) Delegati avstrijskega in ogrskega Rdečega križa na konferenci za vojne ujetnike baron Spiegelfeld, grof Apponyi in dvorni svetnik Farkas so došli 18. novembra v Stockholm. Sprejela sta jih kralj in princ Maks Badenški, ki se najtopleje zanimata za konferenco.
Portugalsko nrnislrstvo odstopilo.
Pariz, 22. novembra. (K. u.) »Temps« poroča iz Lizbone: Predsednik republike je sprejel odstop ministrstva Castro. Pred 3. decembra se skliče na izredno seo parlament.
Otvoritev južnoafriškega parlamenta.
Kapstadt, 21. novembra. (Kor. urad.) Parlament je otvorjen. Generalni guverner je v svojem govoru namignil, da je mogoče pomiloščenje vstašev.
Tirolski kapucini pregnani iz Indije.
Misijon severnotirolskih kapucinov v Prednji Indiji je odvzela angleška vlada Tirolcem in dala italijanskim misijonarjem. Kar je misijonarjev nad 45 letnih, sc morajo vrniti domov, ostale so internirali.
Car — vitez Jurjevega reda. Kodanj, 18. novembra. Svet vitezov Jurjevega reda, ki se podeli samo v vojski, je sklenil »z ozirom na velik vojaški pomen carjevih obiskov na fronti in na s
tem dani vzgled poguma in požrtvovalnosti ne oziraje se na življenjsko nevarnost« naprositi carja, da si pripne insignije reda sv. Jurija IV. razreda. Car je to sprejel. General Ivanov je podelil prestolonasledniku srebrno svetinjo na Jurjevem traku,
LISTNICA UBREDNIŠTVA.
Kavčič: Vaš dopis smo izročili posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani
Primorske novice.
Goriški nadškof ekscelenca dr. Sedej pri beguncih. V spremstvu tajnika odbora za begunce z juga inženirja Gasserja in poslanca dekana Rojca je Nj. prevzvišcnosl goriški nadškof 18. novembra obiskal barake v Brucku na Litavi, kjer je 3500 Slovencev. Obiskal je vse barake in se je prepričal, da se življenje v barakah d& prenašati in da bo ta tabor kmalu lahko vzor vsem drugim. Nato se je prevzvišeni odpeljal na Dunaj, kjer se je v osrednjem odboru dolgo in obširno poučil o svojih vernikih. V nekaj dneh obišče tudi begunce v Lipnici. Ubogi begunci so hvaležno sprejeli svojega nadpastirja.
Pri laškem bombardiranju Gorice ni eksplodiralo 52 granat. Temu se je zahvaliti, da Gorica ni popolnoma zgorela.
Oberdankova ulica v červinjanu. V Červinjanu so dali glavni ulici ime Obcr-danka, napadalca na našega cesarja. Pr? proslavi ubijalca je bil navzoč tudi Barzilai. Pričakovali so tudi d' Annunzia, pa je odrekel, ker je zbolel »vsled naporov na bojišču«.
— f Župnik Ignacij Germ. Dne 8. novembra letos je umrl v Dobrepoljah župnik Ignacij Germ. On je eden onih sedaj že redkih Kranjcev, ki so posvečali svoje moči v sedemdesetih letih ubogemu našemu hrvatskemu narodu v Istri. Med njimi je pokojni Germ vedno služboval. Njegovi bivši farani v Šterni v Istri se ga hvaležno spominjajo še zdaj. V njem so imeli vse: pastirja, svetovalca, očeta. Veliko se je trudil tam, da bi odvrnil pretečo laško invazijo, kar se mu je vsaj deloma posrečilo. Kolikokrat je z žalostjo omenjal, da je po njegovem odhodu čisto hrvatska župa dobila usiljeno italijansko šolo, katere se ubogi zapeljani narod ni mogel otresti! Zadnjih 20 let je preživel Germ v pokoju v svoji hišici na dobrepoljskem polju, v hiši je imel tudi kapelico za maševanje. Vsakega, ki ga je obiskal, je bil neizrečeno vesel. Nikogar bolj kot svojih sobratov iz Istre, da se je mogel pogovarjati o našem hrvatskem ljudstvu. Ohranil je mladeniš-ko živahnost, pristni dobrepoljski značaj in istrsko gostoljubnost v starosti vedno enako. Bil je pravi Izraelec, v katerem ni bilo zvijače. Lepo se je pripravljal na smrt. R. I. P.!
Konzorcij hišnih posestnikov v Trstu je imel minulo nedeljo svoj prvi občni zbor. Predsednik je poročal, da je posebna dc-putacija izročila namestniku spomenico s sledečimi zahtevami: 1. Tekom vojne in šest mesecev po sklepu miru se odgodijo v Trstu vse dražbe nepremičnin; 2. tekom vojne in pet let po njej se v Trstu ne proda nobena nepremičnina pod vsoto sodne cenitve; 3. tekom vojne in šest mesecev po njej se znižajo vse obresti hipotečnih dolgov ;4. tekom vojne in eno leto po njej se ne more odpovedati noben hipotečni kredit; 5. odpravijo se zamudne obresti. — Predsednik naznani dalje, da se konzorcij strinja z zahtevo strank, da se odgodijo prisilne izselitve, razen onih slučajev, kjer spozna sodnija, da stranka ne zasluži oziroma ni potrebna tega ozira. Prečitajo se imena onih upnikov, ki so prostovoljno znižali obresti in z velikim zadoščenjem vzame naznanje uspeh, ki se je dosegel glede vodarine. Končno se je izvolil odbor; ravnateljstvo: Nicolo Angelato, N. Drioli, Marko Finzi, Avgust de Felszegy, Evgen Loy, inž. Avg. Palese, inž. Ivan Pucalovich, Julij Rosegger, Gvido Steidler, inž. Alilij Stolker, Alojzij Umek, dr. K. Weiss cle Welden; nadzorstvo: Ivan Crismancich, Virgilij Foriasaro, Norberto Genlille, inž Artur Guarrini, Franc Juretich.
Poročil se je v Trstu odvetniški kon* cipijent dr. Anton Delak z učiteljico gclčno Kristino Gerdolovo.
Smrtna kosa. V Trstu je umrl c. kr. finančni respicijent v pok. Franc Gregorič. — Na srbskem bojišču je padci podčastnik Josip Gregorič. — Pri Sv. M. M. Spodnji je umrla Frančiška Cerkvenič.
Jože Bitežnik, cand. iur. iz Solkana, član »Zarje«, ki se bori kot planinec v naših gorah proti Lahom, piše z dne 4. t. m.: Dragi! O boju Ti ne morem več poročati, kakor je bilo obširno poročano v »Slovencu«, posebno še, ko sem bil sam na desni strani, vsi boji infanterije so pa biii na levi in ti so nabolj zanimivi, artiljerija pa gode venomer isto pesem. Tisti značilni žvižgajoči ton in že se znajde granata, šrapnel včasih par metrov od tebe, da sc ves pretreseš v dimu in prahu. Ena granata je eksplodirala prav blizu mene, le še en meter više, pa bi me ubila. Ta pesem omamlja dušo, srce, glavo, možgane, , vse; posebno če traja neprenehoma in z
isto silovitostjo, kakor pri zadnji ofenzivi. Edino tega se bojim, da bi ne znorel ali da bi imelo to streljanje trajen vpliv na moje možgane. Ponoči me je kar kvišku metalo. Sedaj je hvala Bogu mir. Danes zapustimo te postojanke, gremo drugam, ne vemo še kam.
Ribji trg v Trstu. Poklicani činitelji so poskrbeli, da je prišlo zadnji čas na tržaški ribji trg tudi nekaj rib iz Severnega morja, in sicer v svežem stanju, pa tudi nasoljenih. Občinstvo je bilo s temi ribami zadovoljno ter se bodo zato dobavljale tudi v bodoče. Tudi v domačih vodah se kolikor mogoče pospešuje ribolov. Vsega se je prodalo v minolem tednu na tržaškem | ribjem trgu 5870 kg rib.
Rženi kruh so poleg pšeničnega jeli peči in prodajati v Trstu. Cena je 50 vin. za kilogram ter se prodaja na vago, a le proti odrezkom krušnih kart.
Iz Me doline.
Dr. Bruno Stare, prej tolminski okrajni komisar, zdaj v Sežani, je mož, ki se ga s posebno hvaležnostjo spominjamo mi v baški dolini in gotovo ves naš tolminski okraj. Čeprav mlad, a je mož, kakor si ga želi ljudstvo, odločen, vstrajen, spreten in ob enem usmiljenega srca. Bilo je letos v juniju in juliiu, ko je po našem okraju zelo pomanjkovalo živeža, zlasti moke in tedaj se je imenovani gospod kot civilni komisar pri zbornem poveljstvu tako zavzemal za prehrano, da je bilo v kratkem odpoma-gano ljudstvu po celem okraju. Ker ni bilo drugod izlphka dobiti živeža, ga je po njegovem vplivnem posredovanju odstopila zborna intendanca. Samo grahovsko županstvo je prejelo okoli osem vagonov koruze in moke in to po lastnih vojaških cenah. Dobivali smo tako moko, ki ie bila vsaj dvakrat, celo trikrat cenejša nego pri trgovcih na sosednem Kranjskem. Tudi sladkor nam je po malem dajala vojna intendanca po posredovanju g. dr. Stareta. Dobrote njegove skrbi in posredovanja so uživali celo kraji sosednega goriškega okraja. Ta gospod je noč in dan skrbel le za blagor ljudstva. Znano nam je, da je iz svojega zalagal celo visoke vsote, da je v naprej poravnal račune blaga in je osebno hodil ga iskat po drugih deželah. V kolikor nam je znano, ni še celo na novem mestu v Sežani pozabil našega okraja in je pis- i meno obveščal županstva o svojih ukrepih in posredovanjih za časa odhoda. Čuiemo, da imenuje zaslužnega gospoda komisarja ] v kratkem grahovsko županstvo za častnega občana. Prav je tako! Čast, komur čast! Čast in hvaležnost možu, ki se ne straši truda in ima srce za ljudstvo! Veliko hvaležnosti smo pa dolžni tudi g. zbornemu intendantu, Iti je kot dober oče imel po možnosti vedno odprto srce in odprte roke za liudstvo ob bojni črti. Posebno so mu še hvaležni siromaki, ki so prejeli od niega marsikaj celo zastonj. Bog mu daj zdravje, Bog mu plačaj!
Kino Central
v deželnem gledališču. Danes zadnji dan znamenitega filma
nnnannm"
gofiUF-
, SANATORIt JM • EMONA i
ZA-NOTRANJE »IN KIRURGICNE • BOLEZNI- L ■ PORODNIŠNICA	*
rf/LiXJBLOy\NA-KoMENSKEaAtjLrcA
jjj SEP-ztm/NiK:PRj-iARi-j-D1* FR. DERGANC jI
Kupi se večjo množino
iSF" trdih in mehkih
za kurjavo. Ponudbe z navedbo cen, prosto postaja Ljubljana (ali poljubni kolodvor z navedbo eventuelne voznine do Ljubljane.) Kupi se tudi v bližini kake železnične postaje bukov gozd za posekati.
Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod št. 2444 do 30. t. m.
prekajeno meso in pristne kranjske klobase se
najce e;e kupi pri Vnovčevalnlci za živino v Ljubljani, Dunajska cesta 29.	2448
Išče se zanesljiva
ki zna šivali, k trem otrokom. Ponudbe v gostiln pri »Raci« v Spod. Šiški. 2456
Išče se gospod n siva, kuhanja itd. popolnoma vešča, zobratena mla.^a
• V
8 I s i
za boljšo samsko osebo. Ponudbe s spričevali sprejema uprtiva lista pod št. 2412.
Išče se
stanovanje
1 soba, kuhinja in kabinet. Ponudbe sprejema uprava pod stanovanje 2127.
Rabim dobrega
Vstop takoi. Plačam po dogovoru ugodno. Naslov št. 2529 pri upravi ..Slovenca".
Jutri pri večernih predstavah
..Tast svojega paroftto".
Prvovrstna veseloigra s Pauliyom v glavni vlogi.
Jutri ob i/45. uri popoldne
velika predstava u otroke.
BUFF
na kolodvorski postaji se odda na račun ali pa se sprejme
pjslovodkinja.
Naslov pove uprava pod it. 2557.
vseh vrst in vsako množino
'pnie po nolvfijih cet
sjp *
Ljubljana, Mestni trjj štev. 22.
esenca 1 steklenica 1 K odgovarja 10 limonam
1753
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana zraven rotovža.
100 volov
se odda v rejo. Pogoji se izvedo pri
Vnovcevalnlci za živino v Ljubljani, Dusajska cesta 29. 244?

JL
-i L
nr—ll-II-ll-»i-1 | dobremu plačilu.
Orehov okrogli les
kupi v vsaki množini po najvišjih centih
Peter Anuelo, Ljubljana.
Le pismene ponulbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti
• "j ■	* ■ - ,M■ ■ V . .

Srečko Paulln del raf. oficijal v Ljubljani, naznanja v svojem ter v imenu svojega sinčka 6rečko!a, kakor tudi ostalih sorodnikov pre?alostno vest, da je njegova iskreiioljubljena, nepozabna soproga, oziroma zlata mamica, sestia in leta,
gospa
Zorka Paullti »i. Dejak
v nedeljo ob 5. nri zjutraj, prevldena s tolaJiti sv. vere, po dolgi, težki in mučni bolezni, v 28. letu svoie dobe, mirno in vdano v Gospodu zaspala.
Pogreli nepozabne ranike bo v torek, dne 23. t. m. ob '/j 3 uri popoldne iz hišo žalosti ilirska ulica it. 22, na pokopališču k sv. Kližu.
V LJUBLJANI, dne 22. novembra 1915.
Bodi preblagi duši prijazen spomin!
Brez vsakega p os bnega obvesti'a. — Mestni pogrebni zavrd v Ljubljani.

Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo tužno vest, daje žrtvoval iVmn. vini svoje ži^enje
Polde Ržmssi
praporščak v rez. in učitelj v Sodražlci.
Po ll"gel je smrtnim ranam, ki jih je zai'o'>il dn • 1. novembra na goriškem bojišču, v svoj m ljubljenem rodnem mestu dne 19. t. m.
Tiuiio preljubega nam p i-oinika se položi v nedeljo, dno 21. t. m. k poslednjemu poč tku lin tukajšnjem pokopališču.
Nai mu bo ln liku odeja domače zeml.e, ker do zndnjerrn je ostal zvest njej in usodi n en h sinov.
V Kranju, dne 20. novembra 1915.
Marija Ažman roj. Ješe, žena.	Matija Ažman, oče.
Jelka Ažmanova, hčerka.
Karol, Matija, Franc, bratje.	Marija Pfunduer roj. Ažman, sestra.
Nečaki in nečakinje.	Svak in svakinjo.
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem serodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče in stari oče, gospod
JUR A J ČESNIK
bivši trgovec, posestnik, zastopnik banke »Stavije« f. t. d.
danes, dne 20. novembra ob s/4 na 10. uro dopoldne, po daljSi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 80. letu starosti mirno in udano preminul.
Pogreb nepozaiinega pokojnika bo v potideljck, dnč 22. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hišo žalosti na pokopališče sv. Barbare.
bv maše zadušnice se bodo darovale v domači cerkvi M. B.
V KneŽalcu, dnč 20. novembra 1015.
Joslplna Česnk, roi. SicherI, soproga. — Dragotin Česnik, nadučilelj in po*.; Mtrko Česnik, višji rač oficijal; sinova. — Marija Lesnik roj. fcriirc; Ivanka Cesnik roj. Suša; Ljudmiia česnik roj. Peruzzi, snehe. - Lavoslav Borsnik, trgovec, zet. — Drago Cesnik, stud. iur. c. in kr. praporščak na bojnem polju; M lan Česnik, abi-turijeut, zdaj v vojni službi; Vida Česnik, Ivan Česn k, Stanko Česnik, Boris
Borštnik, Milica Česn<k, vnuki.
■v. V, 4 - ,	s:?y*>4>> ■ >.J • ••" ■

m
iodni ;alon
S t u c h 1 y - M a s c h k e
Ljubljana.
/Lidovsfo ulica št. 3 2>vor;\i trg 1.
2100
SftT PoDrauila tclno ln vestno.
žunanja narolila na ijbiro j obratno oošto.
Osebno izbrane	jjj
novosti z 'Dunaja	|
Prioorola: naiveč/o i^bero	^ klc bukov ja dame in de-
kače kok^r tudi bogaio j a-	(j, togo ža/nih klolukov.
Prlyna~o niy\e csre.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
nfiarovorni urednik: Jožei Gnstipčar. državni poslanec.