3 nč. 12. številka. Izdanje za avedo 29. januvarja 1896, (v Trstu, v torek zvečer dne 28 januvarja 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" ishaja po trikrat tia teden T šestih tadanjih ob torkih, četrtkih in sobotah. Zjjtranje tadanje izhaja ob f>. uri /julraj. večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje fttaue : /a JeilenmeNPc . f. 1.—, izven Avstrije (■ 1&0 ja tli mesec . . B 3 — , , « *.o0 /.a pol leta . . , 6.— „ > tu via )«ro , K— Naročnino je plačevati naprej nt naročbe brez priložene naročnine »e uprava ne ozira. Posamična številke se dobivajo v pro- dajalnionh tnb'ifca v lr*tU po 3 nvč., izven lrata po 4 nvi. EDINOST Oglasi »e rakune po tarifu v petitu. 7» naslove 2 debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Podana. osmrtnice in javno 7ahvale. domači oglasi itd. se računajo po pogodbi, Vii dopisi na( ae poiiljajo uredništvu: ulica Caserraa A*. 18. Vsako pismo mor* biti frank nvano, k,»r nefrankovana se ne sprei imaio. Rokopisi se ne vračaj«. Naročnino, reklamacije in oglasu sprejema u/>ravniitro ulic« Molino pit-nob« h«t. 3. H iiHilst. Naročnino ii oplase jo plačevati loco Trit. Odprte rub in«« <*i)i' •<■ proste pontniiin Glasilo slovenskega politič 9 ,T Je nt/' Slovanstvo in njega nasprotniki. Avstrijsko slovanstvo ima tri nasprotnike: Nemce, Italijane in Madjare. Toda ti trije nasprotniki iiiKO jednako veljavni med seboj, marveč je velika razlika med njimi glede njih, rekli bi notranje veljave. Prvi, Nemci, so zares močni že sami iz sebe, kar ne moremo reči o poslednjih đveh, Italijanih in Madjarih. Avstrijsko nemitvo predstavlja res veliko moč, ker je del velikega, žilavega in v novejših dobah jako ekipanzivnega naroda. Madj ari pa so mal narod brez — sorodnikov v Evropi: tujci so v veliki družini evropski. Zaveznikov pač imajo ti ljubi Madjari, takih namreč, ki jih izkoriščajo za svoje namene, ali prijateljev, resničnih prijateljev nimajo na nobeni strani. Razvoj stvari v Evropi od leta 1848 sem je pač nanesel tako, da poštevajo danes Madjare na sahovni deski evropske politike, ali simpatij, resničnih, iskrenih simpatij ne uživajo nikjer. Zgodovina pa nas uči, da celo veliki in mnogoštevilni narodi se niso mogli nikdar trajno vzdržati na svoji višini, ako so živeli med ostalimi narodi nel j ubijani in osamljeni. Kamo-li da bi bila cena trajna malemu narodu, ki si je moral vse izposoditi, kar ima v kulturnem pogledu in s čemer se ponaša. In res je: kolikor imajo Madjari res evropskega v kulturnem inventarju svojem, izposodili so si pri Nemcih in še več pri Slovanih. Kje bi bili danes Madjari se svojo znanostjo, se svojo trgovino in obrtjo, da nimajo v svoji terminologiji — slovanskih besed ? !! Ni najmanje krivice ne storimo Madjarom, ako rečemo, da v svojem srdu proti slovanstvu so podobni nehvaležnemu in brutalnemu dolžniku, ki psuje svojega upnika potem, ko mu je isti storil — dobroto. Malo više od Madjarov cenimo tretjega nasprotnika našega : i t a 1 i j a n s t v o, sosebuo pa ono, ki živi v državi avstrijski. Nekaj razlike je PODLISTEK. « Tat. (Konec.) Nesrečni lovec je planil k umirajoči ženi in trepetajočima rokama dvignil njeno glavo. Trudno je odprla trepalnice. Še dolg pogled solznega očesa na dete, na soproga in obledelo je še bolj njeno upadlo lice: Lize ni bilo več mej zeml ami. .. . Niti jedne solze ni imel ubogi Peter, ko je klečal tik mrtve žene. Nemo, obupano je upiral svoj pogled v njeni mrzli obraz in na svojega osi-ročenega sina. Potem pa je poskočil pokonci, stegnil desnico proti nebu in mrmral sveto pri-«ego---- Nekdo mu je položil v tem trenotku težko roko na ratno: — za njim je stal s puško dvo-cevko v roki visok mož, stari logar. Ni se ga ustrašil Peter; molče je pokazal mrtvo, na tleh ležeče truplo, potem sta odšla proti domu. — Peter je nesel svojo ženo, logar je pa zavil malega Peterčka v debelo suknjo; polna luna jima je svetila po poti, čuk je hripavo pel tam v sredi gozda, netopirji so jima frfali in prhutali okoli IV. Dva dni pozneje so pokopali Lizo. Britko je plakal Peter ob njeni gomili, katero pa je moral takoj zapustiti. že v prilog Italijanov, ali ista je le zgodovinske važnosti, Madjari niso bili nikdar kulturen živelj, niso sedaj in ne postanejo v doglednem času, do-čim ima narod Latinov sijajno kulturno zgodovino za seboj. Ali vse to je že — bilo, in od vsega tega. kar je bilo, imajo Italijani danes skoro samo le spomine in — oholost. Oni glojejo srdito na kosti svoje stare slave, in, zaljubljeni v to staro kost, niso zapazili, da stojijo vedno na istem mestu, med tem ko so drugi napredovali orjaški. Še le v najnoveji dobi, v drugi polovici sedanjega stoletja, ko jih je vzdramilo bujno, plemenito in vseobče vrvenje in tekmovanje med evropskimi narodi na kulturnem polju, zapazili so še le, da imajo v rokah le obglojeno kost, doČim so se drugi, pozneje probudivši se, zato pa čvrsti in silami mladeniškega duha obdarovani narodi ponosno razvrstili na polju delovanja kulturnega. A kaj so storili potem, ko so videli, da oni, ki so stareji, stoje že daleč zadej za drugimi, ki so mlaji ? Mesto da bi bili začeli pametno delo za pomlaje-nje in preporenje svoje razsrdili bo se v neugasni zavisti in v tem srdu mečejo tudi nam Slovanom, njih vrednim naslednikom pri kulturnem delu stare Evrope — svojo staro kost. To je a v i t a col-t u r a. In pod tem naslovom iz davne prošlosti hote nas pehati iz družbe civilfzovanih narodov, nas, Slovane, ki smo jih že nadkrilili z delom svojega duha za sedanjo kulturo in civilizacijo. V podkrepljenje svojih trditev bi se mogli sklicevati na vsestranski napredek v Rusiji, napredek, ki je naravnost fenoinenalen. Pokazali bi lahko na gigantska tehniška dela, ki sta jih ali že dovršila ali jih dodelujeta ruski um iu ruska dlan, pokazali bi lahko na uzorno finančno gospodarstvo v Rusiji, pokazali bi lahko na orjaško literaturo rusko — toda nečemo se muditi v inozemstvu, saj imamo dovelj dokazov in vzgledov v mejah države naše. Le nečesa bi se hoteli še spo- ,Škoda mladega življenja !M, je pripomnila stara Habnikovka v sredi pogrebcev, vračaj oči h s« počasi s pokopališča. „Tako lepa žena!*, je dejala in si otrla s koščeno desnico solzo, ki ji je lezla preko velega obraza. „Škoda pridne in poštene soproge!" ie pripomnil mlad mož, ki je do takrat zamišljeno stopal za pogrebci. Ljudje so pripovedovali o njem, da bi bil nekdaj rad vzel Lizo za ženo, Žal, da je prišlo drugače ! „A najbolj je škoda dobre, skrbne matere, katero bode PeterČek, ako mu bode dal Bog živeti, vedno britko pogrešal!", se je oglasil star in suh možiček v kratkih, podvezanih irliastih hlačah, s turničasto pipico v ustih : — župan. »Možje, skrbeti bodemo morali za zapuščenega otroka ter ga odgajati po krščansko, dokler se oče ne povrne!* Možje so pritrdili županu. Še tistega večora so županova mati imeli čez glavo opraviti s Pe-terčkom, ki je na vse pretege kričal, želč to in ono. Mati županja pa je bila starka, ki se je bila davno že odvadila takemu poslu. V istem času pa sta korakala po ljubljanskih ulicah proti jetnišnici dva moža molče in brzo drug za drugim : žandar in — tat Peter. P. R—r. militi. Nasprotniki slovanstva — in to v prvi vr sti Italijani — kaj radi vsporejajo svoje odnošaje z odnošaji med priprostim narodom v Rusiji ter prihajajo potem do zaključkov, ki niso baš laskavi za največi narod v družini Slovanov. Gospoda pa pozabljajo pri tem na nekaj, kar je ravno bistvene važnosti. Res je, da je danes n. pr. v Rusiji anal-fabetov (takih, ki ne znajo ne pisati ne citati) za par odstotkov — a le za par!!! — več nego v Italiji. To je res, ali za pravo presojo sedanjega kulturnega dela pri Rusih in Italijanih je najvažnije dajstvo, da se v Rusiji orjaškimi koraki boljšajo kulturni odnošaji, v Italiji pa s I a b-š a j o ; da se v Rusiji od leta do leta manjša število analfabetov, v Italiji pa je stacijonarno, vedno isto, če že nočemo reči, da se — vekša. Z dragimi besedami: Italija ima svojo minolost, Rusija pa bodočnost!! Kdo je na bdjem?! Toda povrnimo se v državo avstrijsko in prispodobljajmo malo! Od vsega sveta — izvzemši seveda Italijane in Madjare — pripoznani napredek naroda češkega je tolik v vsakem pogledu — na polju znanosti, na polju umetnosti, na polju literature in na polju politiške zrelosti — da je ta sicer ne mnogoštevilni narod prištevati danes prvim kulturnim narodom sveta. Nemcem in Francozom — o Italijanih niti ne govorimo— ni treba sramovati se češkega tekmeca na torišču kulturnega dela! Ali pa poglejte tja doli v beli Zagreb, v prestolnico čvrstega in bogato nadarjenega naroda hrvatskega, kojemu se iazvija slovstvo toli divno in bujno, da se moramo le radovati na tem ne le z našega stališča jugoslovanske solidarnosti, ampak tudi se splošno kulturnega stališča. In mi Slovenci ?! Ne moremo se še ponašati z delom v najviših sferah znanosti, ali ponosno lahko pokažemo na svoje delo za širjenje splošne kulture med priprostim narodom. Mnogo je še dela pred nami, ali že to, kar smo storili, nam je v 0 b u a r o d i iu o še nekaj. 11 Priznavši, da ima moja knjižica proti koncu mnoge jako dobre opomine o rabi posameznih be-sedij *), očital mi je pa prečastni gosp. pisatelj, da mi je pisava semtertja jako trda in okorno in da ni brnz napak. *) Vendarle nukaj ! Tu pa ini jc popraviti in pristavili kar ji: bilo ondan ostalo v pečatnji, da jo po naše erzherzog : v i h i uli vrhovni vojvoda, grosshcrzog : veliki vojvoda, erzpriester p« : visi, ali prvi h v o-h Č e n i k, ali pa : p r v o s v o i č e ti i k itd. isto tako bi bilo jako dobro, da bi nam spisal kdo torneljito kako inonogrutijo o predlogih: k, ob, o, na, pri, v, itd., da ne bomo brali v miših listih skoraj vsak dan takih i« nepravilnoatij, 11. pr. vabilo k veselici (namesti: vabilo na veselico saj narod govori: vabim te na obed, na večerjo, na časo vina, na ples) primanjkljaj pri duželnem zakladu znaša toliko (namesti primanjkljej v deželnem zakladu znaša toliko) — — no veruje, du se je general Baratieri odločil k odločilnem [uj koraku namesti na odločilen korak) pri najboljši volji ti nemorein pomagati (namesti ob najboljši volji —) — in tako volitev so uničili, dočim so potrdili volitve, pri (namesti ob) katerih so su godile dokazane nezakonitosti — vemo, da pri svoji razumnosti in pri svoji idealni ljubezni do svojega naroda) namesti: verno, da v svoji razumnosti in v svoji idealni ljubezni do svojega naroda) — — pri vpisovanju (namesti ob vpisovanji) otrok v slovensko šolo je kontroliral izpovedbo aturišev mestni policaj — radi nepristojnosti pri sodiščih v jezikovem pogledu — in res jo, da se pišejo pri logaškem sodišču vso izjave strank, prič in obdolžencev skoraj izključljivo lo v slovenskem jeziku (namesti da bi se pisalo: rali nepristojnosti na sodiščih — na logaškem sodišči so pišejo —, saj narod govori: grem na sodišče, bili smo na sodišči) - — zdaj pa stojimo novi razsodbi nasproti, pri kateri (namesti o kateri) igra spomin važno ulogo — sicer pa jo ves ta izraz misli čiHto nemški, odet slovenskimi besedami — vloži naj sproti pri poštni hranilnici ali pri kakem Čast. In da nimamo drugega nego našo družbo sv. Mohorja, rekli bi že lahko: Ne ž i v i tu o zastonj! Sedaj pa vprašamo: kaj in koliko producira italijanski ž i v e I j v Avstriji na kulturnem in zlasti našlo v-81 v e n e in polju? Skandalozne kronike po italijanskih listih, razni „huruoristiški listi", po katerih vzbujajo najgnusnije nagone se razprodaja-njein človeškega mesa v besedi in slikah, in slednjič razne „strenne", ki le premlevajo, kar so tekom leta naniza i gnusnega razni „humoristični" listi — to je malone vse slovstveno delovanje naših avstrijskih Italijanov. Njih delovanje na glasbenem polju pa se najbolje zrcali v onih duhovitih .eanzoiietnh", ki se odlikujejo po popolnem nedostatku vsakega estetiškega ukusa, prek in prek se svojo trmjalnostjo, tu pa tam tudi z očitno nemoraluosfjo in često tudi se svojim izzivljajočim namenom. Poleg takega »kulturnega" delovanja se nam Slovencem ni treba sramovati svoje kulture. Ako torej sodimo s takega vzvišenega stališča, se nam Slovanom res ni bati svojih italijanskih in madjarskih nasprotnikov. Danes nam res še gospodujejo, ali njih gospodstvo je le sad hipnega položenja in računajoče taktike v evropski politiki — zavisno je torej od dobre volje drugih — dočim naša cena sloni na delu našega uma, na naših vrlinah, na naši notranji duševni vrednosti. Moči slovanstva so čile, te moči se razvijajo jednakomerno od baltiškega morja pa do obal adrijanskega morja. Iti ko te moči dospejo do popolnega razvoja, jelo bode slovanstvo svoje preporojevalno nalogo v stari Evropi. Bodočnost je naša ! Političke vesti. V TRSTU, dne 23. januTarja. 1896. K položaju na Primorskem. Veduo bolj se množe glasovi, ki potrjajo naše menenje, da so odnošaji na Primorskem piav blizu svoji dozoritvi; vse kaže, da so italijanska gospoda letos izbili sodu dno. Postopanje te gospode je bilo ravno te dni na vsej črti toli gorostasno, da nas uprav sili k domnevanju, da so jili udarili slepoto njih italijanski bogovi. Kdor je,še danes tega mnenja, da naj bi vlada molčala na tolike provokacij«, na toli drzno preziranje najviših sklepov, na tolika nečuvena žaljenja sodeželanov slovanske narodnosti, ta pač nima zmisla za obstojne pogoje naše države, Še manje pa za potrebe v varnost države na tej točki periferije ; ali pa je obupal nad bodoč-noatjo te države ! Nam pa ni niti na kraj misli, da bi hoteli obupavati na bodočnosti te države, saj ima ista podanikov, zvestih in lojalnih, ter vsikdar pripravljenih vse storiti za razvoj in srečo iste. In ravno zato, ker verujemo v bodočnost te države, menimo, da je primorski sad prav blizu svoji dozoritvi. Na kolikor se dostaje prvega očitanja, dejal bi prosto: „de gustibus non est disputandum", a omeniti mi je vendarle, da nisem namerjal opisa-vati lehkokrilatim jezikom ljubezenskih pripetljajev. Namen moji razpravi je jasen. Izteknol sem namreč le najkosmače grehe v denašnjej uašej pisari, in nikdar ne bi se bil jih lotil, da me ni srce peklo in da me ne peče i dan denes, videčega, kak<5 se nam jezik krše in smeće. Od človeka, ki je posvetil svoja leta ne prav prijetnemu učenju in upotrebljavanju zakonitih določeb iz grajanskega, kazenskega, finančnega, upravnega in cerkvenega prava, in ki se je mogel baviti domačim jeziko-slovstvoui le postransko in v toliko, v kolikor je zasecalo ono v njegovo znanstveno stroko, ne pri- V tej veri nas utrjajo množeči se glasovi o predstojećih spremembah na Primorskem. Celo današnji „II Piccolo" govori o zelo važnih spremembah kakor o gotovi stvari. Morda so vse te vesti Še nekoliko prezgodnje, ali ugoden simptom so vendar, da je na Dunaju prišlo spoznanja, da tako ne moremo dalje, ako nočemo, da pridejo v nevarnost najvažneje koristi države. Ob tej priliki moramo spregovoriti par besed pro domo. Kavno v teh dneh smo morali čuti sedaj pa sedaj očitanje, da ne omenjamo tega ali onega, kar je prišlo v javnost potom družili listov. Na to očitanje bodi le ta odgovor: mi smo obveščeni o vsem, ne govorimo pa o t a-kih dogodkih ali ukrepih, o k o j i h v interesu dobre stvari ne žele naši prvaki, da pridejo prezgodaj v svet. Ako prilia a> vsvet drugim potom, mi ne moremo za to. To je bil tudi vzrok, da nismo govorili o spomenici, ki so jo poslali naši poslanci te dni grofu Badeniju. Pred razsodnim čitateljem smo menda opravičeni. O najnovejši demonstraciji. Iz najnovejših vesti v današnjem zjutranjem izdanju so izvedeli naši čitatelji, da so stari naši znanci in specijalisti za razne ne le protislovanske, ampak tudi protiavstrijske demonstracije, junaški in nikogar se boječi Piranci zopet priredili kaj mično demonstracijo. Gospoda v zavihanih rokavih ali pa pouličnjaki v glatje-rokavicah zbrali so se v piranskem gledališču, da proslavijo Baratierija, Galliano in italijansko orožje. Ne mislite, da smo tesnosrčni, ampak liberalni smo: mi ne štejemo gospddi v greh, da simpatizu-jejo z Italijani, borečimi se doli v Afriki. Saj tudi ni nič slabega to, saj kri ni voda. Ali način, kakor oni izjavljajo simpatije, je tak, da je ost njih demonstracij obrnena proti celokupnosti te države in se zagrešajo proti lojalnosti, kakoršno so dolžni ne italijanski, ampak avstrijski državi. Ponovimo toraj, kar smo že naglasili v današnjem zjutranjem izdanju : vsakdo, kdor ima le količkaj soli v glavi, mora takoj pogoditi pomen dejstva: d a se ob zvokih njih istrske himne vsklikali ,E v v i v a l'esercito i tal i an o!" V tem spojenju glasbe in vsklikov so kaj lepo simbolizovane njih želje. Slep bi moral biti, kdor ne umeje tega. Govor takih demonstracij je toli kričeč, da je vznemiril celo dobre prijatelje pri dunajski Židinji, ki čuje na ime „N. F. Pr." Grda Židinja nima sicer nič proti temu, ako italijanska stranka prizadevlje krivico za krivico prelojalnemu življu na Primorskem; tudi ne baš avstrijsko mišljenje oprašča kaj rada izvestnim krogom; le to jej je hudo, da ti krogi niso nekoliko bolj diplomatiški. Zato jim je zažugala nedavno, ob demonstraciji v deželnem zboru tržaškem, da jim odtegne svoje simpatije. Radovedni smo, kaj jim poreče sedaj, ko so doli v Piranu priredili slično, vendar pa po obliki še veliko domačem zavodu (namesti: uloži nuj sproti v poštno hranilnico ali v kak domač zavod — preidimo torej kar k stališču, katerega zavzemlje (namesti: preidimo torej kar na stališče, katerega zav-zeiiilje, sicer pa tudi ta izraz iniali ni Blovanaki :) — že pol letu beračijo pri svojih drugih „Stammes-brtiderjih" (nainefcti: med svojimi dragimi „StainiiiCHbruderji": a n »berači I i ao komaj 8000 kron — proti požaru, toči in boleznim pri živini (no, bolezen pri živini tej nič ne škodi, hudo je le, a ko je živina bolna boljše bi ne reklo : proti požaru, toči in boleznim živine. Ali nobena zavarovalnica tacih zavarovanj delati ne-more, k> r sic -r zavarovana hiša ne bi mogla nikdar pogmetl, toča zavarovanega žitu nikdar pobiti in zavarovana žit ina nikdar zboleti; reklo bi se tor6 bolje: zavarovati za bIučaj požara, toče in bolezni živine) — saj menimo, da bode pri njej [zavarovalnici] (namesti: v njej) poslovali omikani ljudje itd. čakujemo, da bodi njegova pisava takošna, ka-koršna je pisava prvih naših pisateljev. Moja pisava ima sicer z razloga, prav zdaj omenjenega, vsa obeležja uredovnoga sloga, ugaja pa vendarle mojim znancem in prijateljem, ker sicer bi mi bili povedali to v osi (brke) uže zdavna brezi nobenega grenkega govorjenja. Sploh pa ima preosveščeni g. dr. Fr. Lampe prav svoje nazore o trdoČi in mehkoči našega jezika, saj je označil trdim celć divni jezik v A. Klodičevem .Materinem blagoslovu", ko so ga vendarle »Ljubljanski Zvon" in drugi izborni listi priznali uzornim. Pozabil je on menila, da vladaj v jeziku, ako hočeš, da bo ugajal, neko glasomer;e, da mora teči on namreč kakor potoček po gozdu, sedaj čilo in silno in naglo, sedaj krepko in veličastno, sedaj pouižno, prijazno in milo in zopet, kedar bi slučaj nanesel, šumeče in hrumeče, pa bobneče in grmeče, kar nam priča najlepše nesmrtni naš dr. Fran Prešeren, s katerim se ne more še meriti v harmonizaciji stihov, — specifičnej tej »jegovej tajinstvenosti — še prav nobeden vseh naših pesnikov, dasi ga je morda kateri uže dosegel v čistoči rim. Mislite li, da mu služi brez razloga trd. okoren, neskladen jezik v „Ribiči", v katerem beremo : „Fant s celo močjo se v veslo vpre. Ni mar mu skalovja, viharjev ne, Nič več se na zvezde ne ozre, Naprej brez miru avoj čoln drvi". V hujšo demonstracijo ? ! Ali jim res odtegne svoje simpatije? Ne verujemo. Ali previdniša utegne postati nego so fanatični demonstranti piranski. Previdniša, a ne lojalniša ; tako je avstrijstvo pri židovskih liberalcih ! Sicer pa sodimo — in menda se ne motimo — da se je najnovejša irredentovska demonstracija v gledališču piranskem popela na vrhunec nesramnosti. Kajti že to je nezaslišano z avstrijskega stališča, kar neverjetno brezobzirnostjo pripovedujejo laški listi; kaki so morali biti še-le oni vskliki, o katerih si imenovani listi ne upajo govoriti! In zopet in zopet se obračamo do onih inož naše krvi doli po Istri, ki v svoji zaslepljenosti še vedno drže roko take vrste demonstrantom: ako že nimate slovenske, imejte vsaj avstrijsko vesti Italija v Afriki. Italijanski merodajni vojaški krogi izrekajo svojo bojazen, da Šoanci zasedejo Aduo, v tem ko Baratierija napade Mako-nen. Aduo bi si Šoanci prisvojili prav lahko, ker sedaj tam niti vojakov ni. Kar se dostaje kapitulacije utrbe Makalč, javljajo zasebne vesti iz Rima, da je Galliano s svojimi četami ostavil utrdbo že m i n o 1 o sredo. Doslej pa še ni dospel niti do Adaga-Hamus, Še manj torej do Adigrata. Bali so se že, da se mu je pripetila koja .nesreča", t. j., da ga je menda izdal in pohrustal ras Makonen, ki je zajamčil „svoboden" odhod četi iz Makalle ter isto spremljal s svojo vojsko na potu proti Adigratu. Mako-nenova vojska namreč obkolila je Gallianovo četo in tak6 zavarovani šli so bivši branitelji utrdbe Makalč dalje, izročeni na milost in nemilost ras Makonenu. Le-ta je se svojo vojsko spremljal Gallianovo četo zaradi tega, ker je hotel na vsak način zabraniti, da ne bi došel Galliano v dotiko s kojim drugim abesinskim vodjem, ki pa ne bi bil imel posebnega obzira do braniteljev padle utrbe. To bojazen o usodi Gallianovi pa je nekoliko pomirilo brzojavno poročilo, ki je došlo mi-nolo noč v Rim, poročilo, katero zagotavlja, da se pomika Gallianova četa proti selu Adaga-Hamus, obkoljena in dobro zavarovana po vojski Mako-nenovi. Bližnja bodočnost menda Italijanom prinese novih udarcev, kajti to priznavajo oni sami, da imajo „nasprotniki", to je: domačini v Eritreji, strategiško izvrstno s t a 1 i š če. Voditelji italijanskih čet se čudijo, daje najti med Abesinci tako izbornih taktikov. Italijanom torej ne bode kazalo druzega, nego da prično misliti na „Časten* — odhod iz Eritreje. Ustaja na otoku Kuba. Včeraj došlo je iz Havane v Madrid službeno poročilo, glasom katerega so Spanjci v poslednjih praskah vselej potolkli upornike. Ujeti uporniki pravijo, da je vodja ustašev Gomez hudo ranjen na jedni nogi. Španjski vojaki da neprestano preganjajo čete upornikov, O ne, nikakor ne; nalašč si je izbral na tem mestu prav tak neharmoničen jezik, ker hotel je predočiti obupanje, ki se bere iz istih njegovih besed. Iščimo ritma i drugod in kedar ga obretemo, prenehajo neutegoma vsi ukori o trdoči in okornosti jeziku. ♦) *) Ne mislimo, (la smo pripomogli, Bog si ga v«di, koliko blagoglasju našega jezika proglašenjem „r" samoglasnikom in izpuščanjem njegovega tovariša, poluglasnika i., 'i. (navadni „is", po Stauislavovo „a", po druzih „li"). Kakor Huski, tako no trpi ni Primorski naš človek dveh Boglasnikov vkupe, pa jih umehčava, kolikor možno, polu-glasnikoni. Tako se čuje izlasti po Goriškem : „d a lan (dlan), z a lato (zlato), s a rebro (srebro), k a rava (krava), čarievo (črevo), g a rad (grad), malad (mlad), t a rein (trem), u-m n rjom (umrem) itd., in tako slove narodna pesem : „Če poj dem v žoud, ne pojd-in sani, Popeljem Ijub'cu s h s a bu, Jen piu jes bom čaran titan, (črn teran) LjuVca pa »ladku razolju" itd., ali druga narodna pesem : „Čare/. gory, č a rez dol}', Čarez zelene travnik)", Pogiezditn k ljubici v vas" itd. Da isto: „sveto, sveto, sveto" pojo po vseh cerkvah in izlasti po onih, v katerih pojo po lepej starej navadi vsa občina, tako le: „s a viito, saviito, s ti vftto !u — Tako odstranja trdočo jezika narod in no bi škodilo, da bi se vgledali vanj pisci njegovi, saj je narodna govorica še vedno najboljša naša slovnica. (Dalje pri h.) ki so pod vodstvom Maksima in Marca. 1'staši da so napadli v pokrajini Matanzas več vasij, jih oplenili in požgali. Različne vesti. Zadušnica za pok. cesarjeviča Rudolfa. V četrtek dne 30. t. m. ob 11. uri bode v župni cerkvi pri Sv. Antonu starem liha črna maša za pokoj duši pok. nadvojvode cesarjeviča Rudolfa. V Zagrebu je provzročilo veliko senzacijo samoubojstvo podžupana Milana S t a 11 k o v i da. Vzrok temu samomoru so bile baje finančne zadrege. Svojedobno je stal Stanković v opoziciji proti madjarskemu zistemu na Hrvatskem, v poslednje čase pa se je uklonil tudi on, kakor mnogo-kateri drugi. Posnemanja vredno. Iz Lokve smo prejeli danes ta-le dopis : Slavno uredništvo „Edinosti* ! Priloženo posiljeni za „Družbo Sv. Cirila in Metoda" 7600 navadnih mark in 665 različnih drugih mark; prve res nimajo velike vrednosti, vendar se plačuje za 1000 mark 30—50 kr. Naj blagovoli si. ured. v listu naznaniti, da bi bilo tudi navadne marke dobro nabirati za našo prekoristno družbo, ker množina navadnih znamk tudi nekaj denarja pridobi. Marke so po sto jednakih skupaj zvite, druge pa v listkih, na koje je zabeleženo ime države nemškim imenom, ker bode najbrže bolj razumljivo za kakega tujca, kateremu se izroče. Misel, nabirati marke za družbo, prišla mi je pred 2 leti, pa jih nisem hotel poslati, dokler jih ni bilo večje število. Z željo, da bi našel mnogo posnemalcev.koji bi našli „zgubljeni zaklad*, beležim odličnim spoštovanjem Slavoljub Praprotnik. Borba za jezikovno ravnopravnost pri trža-ikem magistratu. Velik križ imajo s prirejanjem svojih zabav in veselic ona slovenska društva, ki spadajo v kompetencijo mestnega magistrata, kakor politiške oblasti. Tu se kar prepovedujejo posamične točke ali celo črtajo celi programi kar iz najbolj ničevili vzrokov ; tu se narekujejo kazni do 50 in tudi 100 gl., če tudi ni dotično društvo ničesar zagrešilo. Posledica temu je seveda, da so dotična društva skoro vsakdanji gostje pri visokem c. kr. namsstništvu se svojimi — rekurzi. In pri-poznati moramo, da visoka II. instancija rešuje te rekurze v mnogih slučajih v ugodnem zmislu, ali I. instancija je vendar-le dosegla svoj namen: provzročila je sitnosti ubogemu društvu. Ne le v politiškem in narodnem pogledu bi nas torej hoteli ovirati visoko omikana italijanska gospoda, ampak tudi v nedolžnem socijalnem življenju ne bi hoteli gospoda, da dihamo svobodno. Često često, ko nam prihajajo pritožbe o postopanja I. politiške inštau-uije proti našim, društvom, obhaja nas čutstvo, kakor da živimo še tam v Metternichovi dobi, v dobi najkrutejega absolutizma. In če že nikakor ne more slavni magistrat prepovedati prijavljene zabave, pa nam vsaj v jezikovnem pogledu po-dregne pod nos, da smo podrejeno pleme : na slovenske prijave izdaja italijanska rešenja. Mi pa pravimo, da tudi tej praksi se morajo upreti naša društva kakor je nedavno zopet storilo vrlo pevsko društvo „Adrija* v Barkovljah. Toplo priporočamo ta lepi vzgled v posnemanje. Slavna naša društva naj se nikar ne bojć ničesar, saj imajo zakon na svoji strani. SI. mestnemu magistratu je tem lože priti do živega — kar je nedavno temu dokazal starosta „Trž. Sokola" — v takih slučajih, ko ta slavna oblast ne 'posluje kakor avtonomna občinska oblasti, ampak je politiška oblast I. instaucije, podrejena visokemu c. kr. na-mestništvu. Gospoda se res branijo z vsemi štirimi in nedavno izdali so parolo : Nikdar ne pride slovenski spis raz mize tržaškega magistrata, — ali udati se bodo morali slednjič, akti smo vsi mi složni in neizprosni v svojih z a h t e v a 11 j i h. V pouk drugim društvam hočemo navesti tu nekoliko važniših odstavkov iz utoka, ki ga je bilo uložilo nedavno temu pevsko društvo „A d r i j a" v Barkovljah. „Da se je slovenska uloga predsedništva pevskega društva „Adrija* v Barkovljah zadovoljenje plesne zabave rešila sicer ugodno, toda v italijanskem mesto v slovenskem jeziku, nasprotuje — tako pravi utok — oportuniteti, občni koristi, pravičnosti in zakonovim določilom. Ker obsega vspodbijani odlok poleg dovoljenja plesne zabave tudi propise, kako se je vesti predsedništvn, moral bi biti izdan v takem jeziku, da ga dotični udeleženci razumejo, ker nerazumljenih ukazov vendar ni mogoče izvršiti. Slavni magistrat bi moral vedeti, da sestaja društvo „Adrija*, torej tudi njega odbor, iz samih okoličanov, ki so, kakor je notorično, brez izjeme slovenske narodnosti, rer razumejo le za silo italijanski dijalekt, a nikakor ne pismene italijanščine. Kdor pa hoče, da se mu uboga, mora se dati najpred razumeti. A zato bi bilo potrebno, da bi se bil izdal odlok v slovenskem jeziku, V napadanem odloku so tudi propisi glede priprav proti obči nevarnosti požara. Slavnemu mestnemu magistratu kakor oblast, koji je skrbeti za javno varnost, bi moralo biti še posebno na tem ležeče, da se taki ukazi povsem razumejo, ker se sicer ne morejo izvršiti. Ker pa odbor društva „Adrija", obstoječi iz samih trdih Slovencev, ne razume dovolj italijanskega jezika, je slavni mestni magistrat slabo skrbel za javno varnost, da je predsedništvu priobčil tako važne ukaze, tičoče se javne varnosti, v jeziku nerazumljivem istemu predsedništvu. Torej že iz obzirov na javno dobro, bi bil moral biti vspodbijani odlok slovenski. Ker je bila uloga pevskega društva „Adrija* slovenska, ker posluje isto društvo od časa svojega ustanovljenja redno le slovenski, ker je sedež društva v slovenski okolici tržaški, in ker nismo mi Slovenci n i k a k o r š e 11 narod i 11 f e r i j o r n e vrste, ker mi Slovnnci ravno tako opravljamo svoje dolžnosti kakor državljani in občinarji, kakor vsaki drugi narod v naši dožavi, in ker je sploh pri uljudnih in taktnih ljudeh v na-vadi, da se v istem jeziku odgovarja, v kakoršnem je bilo vprašanje — bilo bi pravično, da bi nam bil dal slavni mestni magistrat na našo sloveusko prošnjo tudi slovensko rešitev, in to temveč, ker je obče pripoznano in dokazano, da noben resen človek ne dvomi o tem, da je slovenski jezik tukaj deželni jezik. Slavni mestni magistrat je torej z italijansko rešitvijo naše slovenske prošnje kršil pravičnost. Kaj pa naj rečemo o zakonitosti ali nezakonisti jezikovne oblike vprašavnega odloka? Nočemo tu razpravljati o jasnih jezikovnih naredbah, o ravno tako poznanem, kakor malo izvršenem členu XIX. ustavnih zakonov, ki zagotavlja vsem narodnostim (torej tudi slovenski) v tej državi jednake pravice, kajti to bi značilo vodo privajati v morje. V tem obziru je stvar dognana, in dosedaj so že vse oblasti, ki so se resno ali vsaj približno nepristranski pečale, s tem, odločile v naš prilog. Pa vsaj je tudi si, magistrat o tej stvari jako dobro poučen in ni dolgo od tega, kar mu je visoko c. kr. ministerstvo razložilo, gotovo na podlagi tehtnih in jasnih razlogov,da jezik slovenski je v Trstu r a v 11 o p r a v e 11 z drugimi in da je treba slovenske uloge reševati v slovenskem jeziku (vsaj tako smo čitali v tukajšnjih li*tih), a če noče tega storiti, pokoriti se mora zakonom. Kakor je razvidno iz dotičnih časniških vesti, opira se slavni mestni magistrat v tem uporu proti jasnim določbam zakona in direktivuim ukazom viših državnih oblasti na jalovi izgovor „uradnega jezika* magistratovega. Če se ima ta izgovor sploh smatrati resnim, gotovo je, da v tem slučaju nima nikakega zmisla, ker gre za magistratov« posle v prenešenem delokrogu, ki mu je zaupan od državne oblasti, v katere področje prav za prav spada, in ker v tem obzru ne veljajo posebni mestni statuti, nego le obči zakoni*. Vabilo na ples slovenskih trgovcev, kateri bode dne 2. februvarja 1896. v redutni dvorani gledališča „Politeama Rossetti". Sviral bodo vojaški orkester c. kr. pp. štev. 87. Pričetek ob 9. uri zvečer in konec ob 4. uri zjutraj. Ustopnina za gospode 1. gld. (vsakemu gospodu je dovoljeno pripeljati dve dami). Ker je čisti dohodek namenjen za uboge pogorelce pri sv. Jakobu, se rado-darnosti ne stavijo meje. Kakor je bilo že omenjeno v „Edinosti*, hoče odslej tudi trgovski živelj po svoji moči posezati v borbo za naša narodna prava. V ta namen se hočejo organizovati med seboj zlasti trgovski pomočniki. Prvim znakom pričetku organizovanja bodi letošnji trgovski ples. Opravičena je torej naša nada, da nas v prvi vrsti naši trgovci, po- tem pa tudi širše slovansko občinstvo počastĆ se svojim obiskom. Mnogobrojna udeležba nam bode ne le v zatrdilo, da nas tržaški Slovenci radostno vsprejmejo v kolo narodnih soboriteljev, ampak tudi najbolje vspodbudilo v to, da se takoj in z vso eneržijo lotimo dela v dosego postavljenega si cilja: v narodnem pogledu zavednega trgovskega stanu. Prireditelji. Čitalnica II. Bistriško - Trnovska vabi na veselico, katero priredi dne 2. svečana 1896. v prostorih Jelovškove gostilne v II. Bistrici z dramatično predstavo, igranjem 11a citre in plesom. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 gld. 50. kr. Pri veselici svira del mestne godbe reške. Odbor. Veliki ples čitalnice v Pulju se bode vršil letos dne 1. februvarja v gledališču „Politeama Ciscutti". Začetek ob 8. uri zvečer. Pri plesu bode svirala glasba pešpolka št. 97. Vstopnina : za moške 1 gld., za ženske 50 nvč. Lože v parterju 3 gld. 50 nvč., v I. vrsti 2 gld. 50 nvč. Vstop bode dovoljen samo vabljenim, a vabilo velja za legitimacijo. Nemci v Trstu, podaniki „rajha", zbrali so se sineČ zopet k veselemu banketu v hotelu de la Ville, da proslavijo z dobro večerjo in izborno pijačo rojstni dan cesarja Viljelma II. Morda v banketovanju neumorna nemška naselbina tržaška vzbudi še posebno pozornost cesarja Viljelma. Mogoče, da ji odkaže posebno državno podporo za banketovanja o rednih in izrednih slučajih. Podrobni stroški tržaške občine za šole. Mestna delegacija tržaška dovolila je v poslednji svoji seji kvinkvenij učiteljici 11a ljudski šoli v Skednju, Mariji Lozer; 100 gld. v podporo italijanskim dijakom v Gradcu ; 4200 gld. za preosnovo stare ljudske šole v Rojanu v otroški vrt; 10 gld. za nakup "tare peči, ki naj se postavi v stanovanje voditelja šole v Rojanu in druge podrobne stroške. Burja. Predvčerajšnjem pričela je zopet tuliti burja ter razgraja nepretržno z znano brezobzirno silo. Morje je tako razburjeno, da to noč ni mogel iz pristanišča Lloydov parnik, ki bi bil imel odpluti v Benetke. Posebne nesreče pa sedanja burja ni provzročila. Podrla je sicer že mnogo oseb, toda svojih udov si ni zlomil nihče. Če pa je odnesla nekoliko klobukov v morje, bode to dejstvo le v prid klobučarjem, ki morajo tudi živeti. — Včeraj popoludne prevrnila je v novem pristanišču jeden voz praznih sodov in jeden voz desk. Mraz je prav občuten, dasi v tem trenotku, ko pišemo to vest, solnce sije prav prijazno, toda ne more vspeti proti burji. Tedenska statistika tržaška. V tednu od 12. do 18. t. m. rodilo se jt v tržaški občini 82 otrok (39 možkih in 43 ženskih; 14 otrok bilo je ne-zakonskih); poleg teh bilo jih je 7 mrtvorojenih. — V isti dobi umrlo je 73 oseb (37 možkih in 36 ženskih). V razmerju na število prebivalstva (računano 11a 161.836 oseb, ne vštevši vojaštva) pride 23*45 mrličev na vsakih 1Q00 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 7 slučajev davice, 1 si. legdrja, 8 si. jetike, 7 si vnetja sopuih organov, 7 si. kapi, 1 samomor itd. Na samokolnici okolo sveta. Naši čitatelji se menda še spominjajo na vest, v kateri smo svoje-Časno omenili stave, katero je bil napravil so-trudnik lista „Eclair*, Gallais, da namreč s svojo ženo napravi v „šajtrgi* pot okolo sveta. No, ta čudak pa je imel na svojem potu pravo „smolo". Kakor smo omenili takrat, ko se je prikolovratil v Trst, že od Katinare ni mogel dalje, ker je bilo mnogo snega. Od Herpelj do Reke vozila se je „Sajtrga* z Gallaisom in njegovo ženo vred lepo po železnici, V Zagrebu je Gallais baje izgubil svojo listnico s 5000 franki in milosrčni ljudjš so nabirali denarja zanj, da je mogel dalje. V Slavoniji so ga baje napadli volkovi (?), a hrabri Gallais jih je kar postreljal in prikolovratil do Belegagrada. Tam se je hotel te dni v gozdu blizu mesta obesiti, ker menda nima denarja. Toda svoj naklep izvršil je tako, da so ga ljudje „pravočasno* rešili. I11 s tem je bilo konec vožnji okolo sveta v „šajtrgi". Žena je zapustila Gallaisa, njemu pa je dal francoski konzul v Helemgradu toliko podpore, da je mogel popotovati 11a Dunaj. Tam so nabirali zanj denar, da se je mogel vrniti v Pariz. Kje sta ostala žena s srojiiu novorojenim otrokom in pa „šaltrga", tega ne vemo. Nesreča v novem pristanišču. Včeraj okolu poludne je 281etni težak Ivan Bertoli, rodom iz Vidma na Laškem, hodil po novem pristanišču, iskaje si dela. Došel je na krov parnika „Conte Andrassy", zasidranega poleg pomola št. IV. Bržkone je Bertolija prevrnila burja v istem trenotku, ko je mož stal pred odprtim uhodom v spodnje prostore parnika. Padel je kakih 10 metrov globoko v skladišče parnikovo. Dva mornarja sta vzdignila ponesrečenega in o dogodku so obvestili zdravniško postajo. Prihiterši zdravnik konstatoval je, da se je Bertoli ubil. Truplo ponesrečenega prepeljali so v mrtvašnico pri sv. Justu. Ponesrečen otrok. Predvčerajšnjem popoludne prinesli so v tukajšnjo bolnišnico lOletnega Ivana Artica, stanujočega v Škorklji hšt. 284. Deček se je bil doma igral z nekaterimi drugimi otroci. Splezal je na 3 metre visok obmejni zid, padel raz zid in si razbil črepinjo ob kamenju. Ubogo dete še živi, toda pravi čudež bi bil, ako ozdravi. Lep „ženin*. Posestnik Fran Črnč, stanujoči v Skednju hšt. 434, prijavil je svojo 171etno hčer Antonijo policiji, ker mu je ista vsled nagovarjanja svojega „ženina", nekega Pellisa, ukradla v raznih večih in manjših svotah ukupno 450 gld. (!), katere je izročila Pellisu. Vsled te ovadbe zaprli so dekleta. Pellisa so zaprli že pred nekaterimi dnevi, ker je bil zavajal dekleta k omenjenim tatvinam. Denarja seveda niso dobili pri »ženinu" Pellisu. Tatinska izvoičeka. Lastnica voz, Regina Bembič, stanujoča v ulici Sette Fontane hšt. 25, došla je na to, da ji pri nji službujoča izvoščeka Fran Dolžan, 26 let star, rodom iz Postojne in 311etni Alojzij Cizerl iz Ptuja, kradeta oves. Kolikor je izračunila doslej, pokradla sta ji ovsa, vrednega nad 500 gld. Seveda je dala zapreti svoja tatinska služnika. Sodnijsko. Minoliga avgusta meseca si je SBletna bivša šivilja, modistlnja in — kmetica Helena Knez iz Celja vzela v najem neko kampanjo na Škorklji, ki je lastništvo gospe Marije Gombafi. Ker pa je najemnica Knez kvarila zemljišče, namesto da bi je obd lovala, odpovedala ji je lastnica najeto zemljišče. Ta okolnost pa je Knezovo razburila tolikanj, da je gospej Gombač večkrat grozila s smrtjo. Zaradi teh nevarnih groženj stala je Helena Knez včeraj pred sodiščem, obtožena javnega nasilstva. Obtožonka ni došla k razpravi; sodišče jo jo obsodilo „in contumaciam« na osem mesecev teške ječe. Slovenska pesmarica. Zdi se nam potrebno, prijatelje družbe sv. Mohorja še posebej opozoriti na jedno knjigo, ki začne to leto kot družbena knjiga izhajati. To je „Slovenska pesmarica". Koliko vrednost ima pošteno petje za ves narod, kakor za posameznike, tega nam ni potreba tukaj razkladati. Omenimo le krasne besede našega nepozabnega škofa Antona Slnrašeka, katere je zapisal pred tri in štiridesetimi leti v svoji pesmarici: ,Šola vesela lepega petja". On pravi on d i : »Vesela pesen žalostno srce zvedri — mila pesen ohladi njegove rane. Lepa pesen je božji dar«. Slovenci v obče radi pojejo, toda naše krasne pesni so še vse premalo prodrle v sredino naroda. Pri poliču sladkega vinca ali čaši omauiljivega žganja res da marsikdo povzdigne svoj gla* in zakroži kakšno pesmico, ali ne vprašajmo, kakšna je ta pesen. Oestokrat je prav nespodobna in nelepa. Zlasti ob jezikovnih mejah, v prvi vrsti na Koroškem, čujemo dostikrat mladeniče in tu li deklice take pesni prepevati. Namesto slovenskih pesnij pa se širijo tukaj tudi nemške. Ali temu se ne smemo čuditi. Saj se otroci v šolah po Koroškem vadijo le nemške pesni popevati; slovenskih pesnij mili glas se žai ne sliši iz njihovega grla. Pri tako žalostnih razmerah je pač opravičena želja vsakega rodoljuba, da se prej ko prej odstrani ta rana na sicer zdravem telesu slovenskega naroda, t. j. da se domača poštena pesen razširi med najširje sloje našega ljudstva. To so izkušali doseči pri nas navdušeni prijatelji slovenske pesni s tem, da so ustanavljali pevska društva, prirejali pevske veselice in tako širili slovensko petje v raznih krogih. Ali to se je godilo le bolj po ine-tih in trgih. Na deželi, med priprostim slovenskim narodom, pa se še niso dovolj razširila pevska društva. Le tu pa tam je kak navdušen rodoljub zbral vaške mladeniče in deklice, vadil jih v petju ter tako stvaril majhen pevski zbor. Taki pevski zbori se morajo med Slovenci pomnožiti; slovenska pesen mora dobiti tudi v najmanjši vasi svoje častno mesto. V tem smislu imajo naši učitelji in oni duhovniki, ki so zvedeni glasbeniki, pa tudi orgljarji mnogo lepega in zaslužnega dela med našim ljudstvom. Vsaka veča župnija naj bi imela s vaj pevski zbor. Duhovnik ali učitelj ali drug izurjen pevec bi prevzel mesto pevovodje. Ob nedeljah in praznikih bi imeli po dosluženi službi božji skupno pevsko vajo, in tako bi »e oživljale med našo odrastlo mladino ne le cerkvene, temveč tudi druge poštene domače pesni. Vspeh takih društev bi se kmalu pokazal; saj je vsakemu znano, kako blažilno vpliva na človeško srce lepa pesen. Velika •vira in zadržek pri snovanju pevskih društev pa je bilo in je še zdaj med drugim tudi to, da je težko dobiti potrebnih mtizikalij, t, j. tiskanih napevov z besedami vred. Res, da je mnogo pesnij in napevov izdala zaslužna naša .Glasbena Matica" v Ljubljani, toda vse te skladbe so za naš priprosti narod predrage. Marsikateri navdušen prijatelj slovenskega petja je morda že tu in tam na kmetih namerja-val osnovati kako pevsko društvo, ali preveliki stroški so ga zavirali v njegovem namenu, in dobra misel je ostala neplodovita in mrtva. To oviro hoče odstraniti »Slovenska pesmarica", katero začne to leto izdajati družba sv. Mohorja. Uredbo te pesmarice sta prevzela znana naša glasbenika in skladatelja, g. župnik .Takob Aljaž na Dovjem (na Gorenjskem), in koncertni vodja „Glasbene Matice" v Ljubljani, gosp. Matej Hubad. „Glasbena Matica" sama je proti primerni odškodnini dovolila, da sme Mohorjeva družba vse, po „Glasbeni Matici" izdane skladbe porabiti za svojo pesmarico. »Slovenska pesmarica" izide v treh ali štirih snopičih, izmed katerih bode vsak obsegal okoli 200 stranij v prav lični in praktični obliki. V letošnjem prvem snopiču najdete skladbe raznih priljubljenih skladateljev, in sicer A) moške zbore, B) mešane zbore, in C) nabožne pesni. Med temi bode več prav lahkih, obče znanih četverospevov, ki ne bodo delali pevcem nobene težave; a tudi za izvežbane pevske zbore je pridejanih nekaj večih, umetnih skladeb, toda le takih, ki so se že udomačile v izobraženih krogih. Pesmarica bode torej tako urejena, da bo služila omikanemu, kakor tudi priprostomu pevcu. Pa tudi na tiste ude družbe sv. Mohorja smo se ozirali ▼ tej pesmarici, ki ne poznajo sekiric ali not, in ki niso pevci. To pa smo dosegli s tem, da smo za vsako skladbo, ki je tiskana štiriglasno in ima med notami tudi besedilo (po jedno ali dve kitici), ponatisnili takoj spodaj vso pesen. Na ta način dobijo tisti udje, ki niso pevci, lepo zbirko slovenskih pesnij, in ta pesmarica jim bode služila kot nekak „cvet slovenskega pesništva". V teh pesnih najdejo veliko lepega, vzvišenega, bla-žilnega. Ker ima ta pesmarica namen, da ponese plemenito slovensko pesen v najširje kroge slovenskega naroda, zato bodi tudi vsakega prijatelja slovenskemu petju sveta dolžnost, da širi in gladi tej pesmarici pot v najnižo kočo slovenskega seljana. Vsaki pevec, bodisi mladenič ali deklica, vsak ud kakega slovenskega pevskega zbora naj se že zaradi te pesmarice vpiše letos za Mohor-jana, ako se še ni prej prišteval naši veliki družbi. S tem pokažete, slovenski pevci in pevke, najbolj e kako visoko čislate plemenito pesen slovensko. V Celovcu, dne 25. prosinca 1896 Dr. J. S. Najnovejše vesti* Poreč 28. Deželni zbor. Službeno poročilo). K današnji seji ni bilo niti jednega slovanskih poslancev, ne da bi bili izpričali svojo odsotnost. — Zbor je vsprejel v drugem in tretjem čitanju zakonski načrt glede zgradbe in vzdrževanja neera-riških cest. — O verifikaciji volitev kmečkih okrajev Koper, Pazin in Lošinj, odobril je zbor izvolitve poslancev K o m p a r e t a, drja. Matije Trinajstima, drja Laginje, drja. Dinka Tri na j-š t i 6 a in S p i n č i č a. Uničil pa je nasprotno predlogu veritikacijskesa odseka z večino glasov in brez razprave izvolitev poslanca Kozuliča. Potem je bila volitev upravnega odseka za de-želni-kreditni zavod. Prihodnja seja v četrtek. Trgovlnnke briolnvka. Bndlmptita. Pienica a* jesen 7.18 7.20 Pienic* sa a pomlad 1896 «99 do 7.—. Otm za jenen — — — R* i» spomlad 6 S5- «.37 Karuza za oktober — -.— maj-juui 1896 4.35-4.37 PtaiMCM nov« od 7* kil. f. 7 05- 7 15 oa mar« 67.75 za mnj «8.50. Dunajska bonn 28 januvarja Državni <1oIr v papirja n i » srebru Avstrijska rent)«, v zlatu i n v kronah Kreditne nkc,ije včeraj 100.80 101 !0 122.70 100,85 373.- London lOLst........ial.20 Napoleoni......... j^gj «0 mark ...... ' n'35 100 italj, lir , . , 44. danes 100.75 101. 122.60 100 60 372.50 121 30 9-51 y, 11.86 44 25 ŽELEZNIŠKI VOZNI RED. ajJuina železnica (Postaja južne železnice.) Od dni 1. decembra 1895. ODHOD: 7.50 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zngrebom. 2.10 popol. omnibus v Kormin. 4.40 6.20 8.- omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. postni vlak 11a Dunaj, zveza z Reko. brzovlak na Dunaj, zveza s Pesto, Reko — Gorico in Korminom. 8.10 „ mešani vlak do MiirzzuBclilnga 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. DOHOD: 6.48 predp. mešani vlak iz Mflrzzuschlngn, Beljaka, Itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.40 „ brzovlak iz Komuna, 9 25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.36 „ omnibuB iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.51 „ brzovlak iz Mihna, Benetk, Vitima, Nabrežino z Dunaja zveza z Reko. b) Državna ieleznlea. (Postaja pri sv. Andreju) Od d nt! lo. septembra 1895. ODHOD: 6.80 predp. v Herpeljo, Ljubljana, Dunaj, Beljak. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 „ v Herpeljo, Divačo in Puli. 7.30 „ brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj. Lokalna vlaka ob praznikih: 2.20 popol. v Divačo 4.19 „ v Boršt. DOHOD: 8.05 predp. iz Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Itovinja. It.15 „ iz Herpelja, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Itovinja, Dunaja. Ljubljane, Divače. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Itovinjd. L o k a l n a vlaka ob praznikih: 7.29 »opol. iz Boršta. 9.35 * „ iz Divača. IVAN H. POHLY TRST Ulica Coroneo št. 9. zastopnik V BUDIMPEŠTI priporoča naj topleje spoštovani m prijatelj eni izdelke tegu znameni cpjii mlina. Vsakoletna produkcija milijon materskih stotov. Kranjske klobase se prodajajo v žganjariji na vogalu ulic« Tor-rente in ulice S. Francesco. Krčmarjem in drugim prodajalcem daje se navadni »konto. Nič več kašlja! Balzamski p o t o r a 1 h k i prah ozdrrvi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva k« v odlikovani lekarni FRAXMARER „Ai dne Mori" Trst, veliki trg. Pofitne posiljttivo izvrfujejo nentegomn. L«stnik politične .iruštf. „Edino.«'. Iz'Uv»t.]j in ,„lg„v,>rai urednik: Julij Mikota. — Tisk.rn. Polenu v Ti»u,