ZSO. ftnllin. I Ltibliiii, i «tto. II. oktobra HI7. 1. leti. .Slovenski Narod" Ttlja p* pajjtt; u Avitoo-Ogrtko; za Ncmčljo: *to 1«ts skapaj naprej - K 3D-- ćelo leto oaprej . . . . K 34>- pol leta - ■ . • . 15 — £trt leta m I .. I 7-50 M A"«11«* in *»* ^S« deždc: ■H mewc „ „ • . , 2-50 ćelo leto naprej . . . . K 40.— Vprašanjem glede Inseratov te naj priloži za odgovor dopisnica alt znam ka. VpraTniitTO (ipođa;, dvortiče levo). KaaflOT« «11 c« ftt 3, teletu it 85. Ukaja rs4k tu i?«6«r lsvMoil Matttt U arosalfc«. lnterati te računajo pa porabljenem prostora in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm Širok prostor: eakrit po 3 vin., dvakrat po 7 vin., tflkrat po 6 f. Poslanu (enak piosior) 16 vin., pa rte in zanvale (cnak prostor) 10 vin. Pri več jih inserdiah po dogovoru. Nofi aaročniki aaj pašljejo iiročmat) ve4it «aT" P« ••k*l*tcl. "M Ra samo pismene oaiocbe brez poslatve deatrji se ne m areno likakor ozirati. „Naroda* tiHcaraa" UUtoa it SS. .Slovenski Narod" velja w Lfut>l|anl dostavljen na dom ali če se bodi pon]: odo leto ruprej . . • . K 28*— I četrt leta „ . A; . . 7'— pol leta „ . .... 14*— I na mesec „ .«"'.. , 2*30 Posamazna itcvilka valja 12 vlnariev Dopisi naj se frankirajo. ftokoplsi se ne vračajo. Ureaatttro: Snailora ulica it 5 (v pritličju Ievo\ telefon it 34. Prodiranje i benelaoski mini. NAŠE URADNO POROCILO. Dunaj, 30. oktobra. (Kor. urad.) Položaj, ustvarjen vsled dvanajste so-ške bitke, učinkuje tja do gorovja ob gornjem TaHiamentu, k.?er pridobiva koroška armada generalobersta barona v. Krobatina, ki je ziomila vsak odpor, na benečanskita tlch hitro proti jugu in zapadu. Bojne sile generala pehote Al-freda Krausa so že 29. oktobra napravile prvo vrzel v daleč ven moleče utrjeno taborišče Geraona. Hrabri spodnještaierski strelshi polk št. 2b se je namreč v nenadnera napadu polastil oklopne utrdbe na hrtbu Lanza. OdloČ-no prodiranje zavezniških čet generaia v. Belo w a je kronano s pritiobitvijo Vid ma. Bol] proti jugu se vale, še lo-Čene od naših v primorju zasledujočih armad, mase poraženega sovražnika v poinem neredu proti narastemu dole-iilerou Talijamentu nazal. Prostori za frontami zaveznikcv dobivalo vsled doigih kolon vjetih in vojnega plena na mnogih točkah sliko italijanskega tabori šč a. Vzhodno bojišče in Albanija. Ni-česar poroeati. — Sef gen. štaba. NEMSKO URADNO POROCILO. Italijanska fronta. Zavezniške čete 14. armade so zavzele Vidom. Doscda-nii sedež italijanskega vrhovnega ar-madnega vodstva je s tem Šesti dan uspešne operacije padel v naše roke. Nevzdržno, ne meneč se za napore, prodirajo naše divizije v ravnino proti toku Talijamenta. Ob malo prenoćiti preko vsled deževja močno narasle re-ke se ustavija umikanie poražene so-vražne vojske. — Iz Koroške prodira-joče čete so na ćeli fronti prestopils be-nečanska tla ter prodira-o proti gore-njemu toku Talijamenta. — v. Luden-dorff. NAŠE VEČERNO POROCILO. Dunaj, .30. oktobra. (Kor. urad.) Zasledovanje poraženih Italljanov se vrši gladko. NEMŠKO VEČERNO POROdLO. Berolin, 30. oktobra. (Kor. urad.) V Italiji g r e naprej. Preko Vidma. Iz volnoporočeval-skega stana dne 30. oktobra. Cadornovo ob-dolževanje čet druže itatijan^ke armade iz-vira iz prizadevanja. priznanje katastrofal-nega poraza leveca krila soske fronte prilagoditi trpki pozornosti italijanskesa naroda. Neprestano prodirajoč čez Sočo, katere mostovi, po sovražniku poruSeni, so že zo-pet postavljeni, suvajo avstro - o^rske čete dalje, dobivajoč povsodi bogat vojni plen, katerega sovražnšk ni mogel resiti kljub ste-vilnlm požigom. Videm smo že prekoračili In krasni pohod nemških divizij in ž njimi združenih c. in kr. Čet stremi severno proti gorcnjemu Tilmentu ^TagliamentuV kjer ima utiieno taborišće v Huminu (Gemona) varo-vati izstop v nizino. Na koroS'i fronti so vse one točke, ki so bile v naših armadnih poročilih tolikokrat omenjene, od Fleken-skesa prelaza do Granude za fronto. Tako mosočno prodira armada generalnega pol-kovnika Krobatiia proti gorenjemu toku Til-menta. — VVolfiov urad poroča: Poražena italijanska soška armada se vali v divjem begu po vseh cestali proti tilmentskemu mowVirju. Umik otežkoćuje ogroT.na mno žica bežečesa civilnesa prcbival^tva. Važno mesto Videm je že daleč za hrbtom zmagovitih, strumno prodirajočih zaveznikov. Tuđi na koroSKi fronti se vdaia sovra?niK kon-centričnemu pritisku in beži v smeri na ro-ren?i tok Tilmenta, zasledovan po naših di-vizijah. Umik preko crte Viccnza-Benetke? »Secoloc iz javlja, da obstoji rešttev italijanske armade v naglcin umiku za crto Vricenza - Benetke. Do Tilmenta ali preko T i 1 - menta0 Reklo ?e ie. da lavczniki pože-nejo lulijana do Tilmcnta, ali vse kaže, da bo moral bežatf tuđi Dreko Tš!rr»c*ita. -Prtit Hirlap« poroda iz vojnoporočevalskesa stana: NTa«e nad vse pričakovarje naglo prodiranje in pa okolnost, da so Italijani izdubili svojo težko artiljerijo, provzročita najbrže, da se 11 a 1 i j a n i ne bodo mogli ustaviti ob Tilmentn i:i tako je upravičen italijanski strah, da se prereze boj tuđi na Iombardska tla. Ob dolcem i Hmentu, kateresa dolina ie raravra vpadna črta? so postavili It^lijani cbilo u:-db. Ta dolina ie igrala va/no \i050 job Napoleonovih časih in leta 1866. Fort Osrp-po ina veliko defenzivno mr.j. Ka hribu Komjeli, 3 km scvemo Humina (Gemonal ie utrjena zapora. Vcčje trćnjave so ob gore-niem toku reke ^ri Tolmezzu in v Dekanski dolini, s katerimi se ima ustaviti prodiranje s koroške fronte, ali hrib Lanza je že zavzet in tako je vržen sunek v til^nentsko crto. S t r a t e g i (5 n I učinki pre^it5a soške fronte se?;aio do tirolsko - korr'ke rneje. Zasledovantu sovražni!:a se je pri-druž:!a k armadama Boroevlća in Rciowa še Krobatinova. Dočim prodirata prvi dve ar-madi preko Vidma in Palmenove preti 5pod-njemu in srednjemu Tilmentn. je dosegla Krobatinova r 'mada srorenjo Tilmentsko dolino m prodira za hrbet utrjene ttlmentske ČTte, katere ^evcrni k~3jni steVr je Hnmin (Gemona), Da se bi mogli Italtiani ustaliti in pričeti tu chrambo, to ni verietrm, mar-več izdube in potiskanje ital?'apc' ' ,"^t po 7a«IedL-jnč!li avstro - offrsVih : ->!ih četah, tih bo prisililo, da si izbereio kako bolj zaledno crto. Tu h; prišla v ooštcv L i -ven za. Polozai itnlijanske armade pa je vedno težji in bližnja pomnč je nemo^n^a. Zato pa zori italnanski poraz in bo tako o^mmen, da ma ni enakega v sedanji sveto vn i vojni. Reuter obeta pomoč Italiji. Iz Londona: Reutsr poroča, da so že storjen! koraki rz koliVor mocoče znatno pomoć Italiii. General Smuts je v rekeTt govoru peudarja!. da bo mrčra roka zavez-niVov pomasala Italiji v Fili in resna nevar-nost ne I? da se more odvrriii, marveč celn Izpremeniti v sredstvo, da se sovražnik premaza. Grške čete Daj romarajo. rPetit Journal« irvaja, da nmikajoči s« italijanski armađi morejo pomagati samo ojačenja s evpžiml četam!. Italija pn teh ne zmore već. A!iw-ar.^i rcorajo poskrbeti, da baj se n em u dom a po&ljejo Čete grške armade na italijan&ko fronto. No, ako dru-^ih nimajo, potem so ti aliiranci, ki se tako bahajo p svojo močjo in vedno nosijo zmago v svojih ustih, do skrajnosti slabL Cadorna pcbegnil iz Vid-m a. *Lo! alanzeiger-i poroča, da ie Cadorna pobegni! iz Vidma, kaKor hitro je padel Ce-dad, kralj Vikior Enianuel pa ponoći, ko je pričela otenziva. Iialijani so vrgli 20 divizij rezerv proti napadalcem, S divizij je skoro v sklenjenih vrstah prišlo v vjetništvo. Videm je odd:Uien od Gorice 34 km, od državne moje -0 km. Sedaj so na*e in nemš^e ćete mestoma od državne meje že 30—40 km. Italijanski kralj na fronti. Maa.ški »Courar.t« poreča iz Rima: Italijan-s"ii kralj je oduotoval dne 29. oktobra na fronto. Govori se, da prinaša četam nazna-nilo. da je f r a n c o r. k a p o m o t tia poti. Vcndar pa vlada v Rimu velika potrtost in razočaranje, ker so pričakovali avstro -ocrsko in nemško ofenzivo iz tirolskih A 1 p. V gorenji Itaiiji delajo priprave v varstvo Bćnetk. Zaprta italijanska m e j a. Iz Lusana poročajo, da je italijanska meja za korespondence in l^ste kakor tuđi sicer za vse najstrožje zaprta. Zapora bo trajala ka- kih !4 dni. Kaznovana megalomanija. Iz StocVholma: »Mvt Taslift Allehanda« iz-vaja: Centralne države so Kaznovalc itali- jansko mrsralimanno. Ka- je pridobil Cadorna v enajstih bitl*ah v dveh letih in pol z rzmrunimi žmani. vse to ie izsrubil v treh dneh. Dojodki ob Soči vzbujajo največje ohčudovarie za rp.nndalno silo Avstrijcev in Nerncev. Iz Berna: Francosko časopisje sledi dofrodlcom ob Soči z vedno veno skrbjo. Tcla'ijo se z ra2ni"ii besedami, da se itali-j-n5ko vrhovno vodstvo umika radi tega, da vjarne r?.nr-.d n rrir''^rnc:?-!m krari. V zastavah sj *U v nedeljo mesti Mtfan ii Knmo, ker je došlo pomalo, da je sovražra ofenziva ustavlirna. Ali urišli so be^unci in poredali, kako lažnjiva je vest o us:avl;eni ofenzivi. Seveda so nato zastave hitro iz^inile. Strah ored revolucijo. Pariški listi poročajo, da so odrle an^leške in franciske čete starejsih letnikov v gorenje-itali'anska mesta v sarnizij^ko službo, ker se ie bati revolucijsAejja izbruha. V Komu in .VH>nu so bfli te?Vi dcl?v5--:i n?rrin. Nadvojvoda Ergen pri pre-bitju itali janske fronte. Nadvoj-vo"a Fvrcti, vrhovni povHirik jueozapad-ne fronte, se je mudil ves čas prebijanja itnlijsneke fronte med nvnjin^i četami. Z Bflcefca bojnejra opa^ovali^ca je pripostvo-val vsemn napadu. Od polnoči do drugepa dne je ostal trrm. Prrdno je odSel. je rekel zbornerru poveljniku: To, kar so storile čete, stoji nsd kriHi^o vroh, to presecra vrako nn^aknvanje. Opravili «te do opol-dne delo, katero smo hoteli storiti v enem dnevu. General polkovnik von Be-1 o tt. Važno ra^oro v sedanii ?Tetovnf vojni ima nemšfci penrralni polkovnik von Below. ZarloVel je v veliki zimski bitVT v RT.^znrih. oc^likoval se pri operarijah proti trđnfavam Eo^-^r *n Nnrev in pri Sicorgo-pu m Libiji. Virioli smo ga potem zopet v ^Takec]oniji. ?e<1aj ga je po+egnila vojaška naloga na bojišče proti Italijanom. Avstro - ostr^ke motorske baterije. *Corriere della sera« poroča, d.i j2 provzročilo nsoeh avstro - ogrsko-nemš'.eja hcbnajoče?:a ojnja na Bovškem in Tolmin^kcm v jclavnrrn sodclovarie avstro - ojfrskih motnr*kih baterij, katerih učinkovanje je vzbudilo pra\ro paniko. O italijanskih vjetnikih po-roča'o. da jih ni treba nič nadzorovati. sami gredo radi na zbirališča in nekateri so tekli 6 '-ibrnetrov, da so priSli do kake divizij- ske bolnišnice, kjer so se javili. Na sploh so dobro oblečeni in obuti. Oficirji imajo fine bele kožuhe in v vjetništvo prihajajo s ćelo prtljago. Vsi vjetniki pravijo, da so trudni in navelićani vojne. Oficirji pravijoT da tega nišo nikdar mislili, da bo mogla Av-strija z Netnčiio napraviti tako mogočno ofenzivo. Mislili so po dohajajočih glasovih, da bo neka mala ofenziva na Tirolskem ali ob spodnii Soči, ali izvršeni napad je pre-senetil vse na italijanski strani. »Trst in Trident!« S tem kri-čem so Sli Italijani v boj. Moteli so Trst, vse gorisko zaledje, pa tuđi Dalmacijo in vso južno Tirolsko. Z avstrijske in nemške strani se je naitopleje prigovarjalo italijanski vladi, naj se ne spu£Ča v vojno in za-g o t 0 v i 1 se .»*^ - vojni odstep južne Tirolske, Fuiianije • in ustvaritev starih upravnih razmer v Trstu, da bi se tam raz-paslo italijanstvo. Ali nišo hoteli, marveč ponosno so si mislili: To bomo že sami za-vojevali. Ali zavojevali nišo tega, marveč še izgubili bodo svoje zemlje, pa več nego se jim je hotelo dati zemlje, ki ni bila njihova. »Trst in Tridtrnt!« se bridko maščuje nad Italijo in italijanske državnike mora bo-leti srce ob spominu na lepo ponudbo, ka-tero pa so bili odklonili. Kako se je pričela ofenzi- va. Italijani so sodili da je tolminsko ma-Miščc premalo, da bi se mogle tam potrebne mase čet koncentrirati za veliko operacijo in pa da je Avstro - Ogrska sploh pre- šihka za napad. »Corriere della sera je raz-la^al po svojem vojaškem izvedencu, da je s tolminske strani vsak napad tehnično ne-mo^oč. Zato pa so začuđeni gledali, ko se je pričela ofenziva dne 24. oktobra precej nepričakovano. Zjutraj ob 2. ob velikem na-livu, v snežnem viharju so pričeli bobnati topovi, takoj nato do 4. je trajal ogromen napad s plini in potem do 8. zopet napad bobnajoćega ognja. Da se premagajo velike ovire krnskega masiva ia Kolovrata, se je manevriralo v skupinah. Ena avstro - ogrska skupina je prodrla v gorenji soški do^ lini, ena nemška kolona iz Tolmina proti Kobarida, isto-asno treija skupina bavarskih, pruskih in avstro - ogrskih čet frontalno proti grebenu Kolovrata. Fresenetljiva in ženiialrta pri tej operaciji je bila uporaba izza časa Napoleona preizkušenega sistema, izvesti napad v dolini in ne glede na gorov-je na levi in desni potiskati v dolino hitro naprej sovražne sile. Tako se je posrečilo z nenadnim pohodom, odrezati ves kmski masiv, predno so Italijani prav spoznali, kaj nameravamo z drznim ner.avadnim premi-kaniem. Istoča^no so Bavarci pobili obe italijanski brigadi na Kolovratu. Ta veličastna operacija je mogla uspeti samo, ker je druga soška armada na banjski visoki planoti vezala sovražnika in ovirala premik rezerv, ki bi bile mogle DrodirajoČe kolone napasti v soški dolini, z besnimi napadi. Ker je general Capello naš napad pričakoval na crti Kal - Lom. je pomaknil vse rezerve, ki so stale pri Kanalu in AvČah. proti planoti na Banjšicah in Lomu. Tukaj se mu je tuđi posrećilo, da je za trenotek zadržal naš napad, ali ni imel moči in časa, da bi operiral proti Kolovratu in gorerri soški dolini. Do opol-dne 24. oktobra so bili Bavarci že na Kolovratu, do večera so bile vjete brigade Ge-nova. Aetna. Caltanisetta, Alesandria, deli brigade Friuii in drusi berzaljerski polk z vse mi baterijami na Krnu. Na banjski planoti so se borili sedmosraJke Čete in planinski pollii z brigadami Belluno. Pescara, Sele, Ravena. Benetke; tuđi alpini so prišli na pomoč. Dne 25. oktobra zjutraj se je začel so^Tažnik ti:di tukaj umikati. General Ca-pe'lo je spoznal situacijo in ukaza! umik. f^i!^ pa je *e prepozno. Severne zavezniske čete so bile blizu, artiljerije ni bilo mogoče već resiti. Vse je bežalo. kamor je kdo more!. Zipurtili so tcžke baterije ra Banjšicah. \r»s za^ledovalni ogeni jih je pognal v divjl beg. Velika množina trena in artiljerije •# je nakopičila na potu v Plavi. Bombe so razbile dva mostova čez Sočo, drugi so zgo-reli. Naše letalske skupine so vrgle na be-žeče italijanske čete 6400 kg bomb pri Kanalu, Vrhu in Plaveh. Brigade Belluno, Neapelj, Verona, Ravena, Roma, Sele, Pescara, Foggia in Elba so se deloma vdale, deloma so bile uničene. Vest o padcu Vidma v go-sposki zbornici. Predsednik je otvo-ril včerajšnjo sejo gosposke zbornice s tem-le nagovorom: »VČeraj sem mogel naznaniti visoki zbornici zavzetje domaČih pokrajin, danes pa sem v srečnem položaju, na pod-lagi došlih rni poročil razglasiti, da je Videm zavzet. (Živahno odobravanje, ploska-nje in vzkliki.) Ena največjih akcij te sve-tovne vojne je v poinem teku. Mi Avstrijci pa ne smemo pozabiti. da bi ne bila mogoča, če bi ne bili stali naši junaki ob jugo - zapadni fronti stanovitno v obrambi. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Stali so v obrambi proti sovražniku, ki si gotovo ni predstavlja! konca vojne brez aneksij In kom-penzacij. (Živahno dolgotrajno odobravanje in ploskanje.) Strah na Francoskem. »Af-tenposten« poroča iz Pariza: S strahom in globoko simpatijo spremlja Francija strahovite preizkušnje, katerim je izpostavljena Italija. Pariško časopisje ne prikriva, da te položaj izredno resen, da ćelo nevaren. Nevtralni glasovi. Švedski listi poročajo o zmagovitem pohodu zavez- nikov na gornjeitaHjanski ravnini. »Svenska Dasbladet* smatra, da bo Italija bodoče tedne navezana Ie na lastno silo. Njena moč pa naglo peša. Petina njenega vojaštva In njene artiljerije se nahaja v sovražnikovi roki. Zdi se, da je edina rešitev za Italijo !e takojšnji mir. Toda pritisk entente je morda prehud. — Ženevsko časoplsje pesimistično presoja položaj italijanske armade. »La Suisse* upa. da angleško - frarco-ska pomoč ne priđe prepoznp. Videm Je od-daljen od Benetk Ie 100 kllometrov. Zdi se, da italijanska armada v trenotku ni sposobna se postaviti sovrainikn v bran. Ha novih slovenskih trojnih tleh. Pog"lejmo si še pobližie naše bene-ško slovensko ljudstvo. Jezikovna meja beneških Slovencev se začenja na južni strani I b a n e (46° 3' severne širine, prav toliko, kakor Ljubljana) in gre proti £ori S u b i t, potem ob vozni cesti do Stare gore, čez Pre-šenjski hrib do *z!iva Arbeča v Nadižo, od nadižkega mosta čez V o -1 o v j a k na Mladasjena, nad K a n a 1 i Č e m proti Sv. Lovren-c u, na P i k e t. pod vasmi Vile in P o d k I a p proti Poljani do Porči-nja, tam se obrne na Ćelo okoli obči-ne Malina in vaši Gorenja C a r -neja na Caban, Cukon in P!a-jul, v dolino Ka mah to do Ter a nad Menotom, dalje proti zahodu nad Su maj a mi, med Cežerjo in G o r j a n i čez Čampon k C m o r u, navzgor pod seli Ovše, Podkras, B r a t i n i. ob občinski meii brdsko-huminski do Ćamponovega pogona in do L a n e ž a, Čez MušČevo sedlo do K a d i n a. Tu začne rezijanska meja. V šempetrskem okraju so ugoto-vili ob Ijudskem štetju slovenskih dru-žin 2700, v tarčentskem 1044, v čedadskem 1108, v humin-skem 115, vmožniškem 1083. To LISTEK. Vstii mrtvih dan. Manica Komanova. List za. listom z drevja pada . . , (S. Jenk o.) Zopet se oglašajo sape jesenske, zopet nas žalostno pozdravlja lisrja oropano drevje in zopet visi nad nami dolgočasna in pusta megla... Tužne dneve Živimo zemljani, ze-!o tužne. A vkljub temu, kako bliskovo nam gineva čas. Kako kratka se nam zdi doba, odkar smo tihe domove naših Llagopokojnikov potresali s cvetjem m solzami in glejte, zopet je tu njihov če-stitljivi praznik in mi, kakor lani, ro-mamo obloženi s pestrim cvetjem k domovom, polnim svetega pokoja... Pokopališče je danes, kakor draga leta, odeto s svečanim, rožnim prtom. Le eno rarliko od lani opaiajo naše oči na prvi hip: nepregledno ?rst* 10-yiiu sv«žih grobov. V misel mi hodi moj dobri, razredni učitelj, ki je imel navado, da nas je večkrat vprašal z glasom, polnim oče-tovske Ijubezni: >Otroci, koliko ste napredovali cd lani?« In mi bratje, koliko smo napredovali od lani...? Naj !i govorim o splošnem, sve-tovnem nanredku? Ne. ne. ta počiva že davno in mesto njega se košatiio strasti, ki nas tlačijo tja doli, globoko pod stopinjo Človeka. Pa — pustimo svet, danes je vseh mrtvih dan, torej oglejmo se po pokopališču. Ako nikier drugod, tu opažamo na-predek, ob katerem nam ječi jadna duša in nam drhti ranjeno srce... Slednji dan se množe grobovi, vedno bolj se goste gomile, dom mrtvih napreduje, da se smili m'lemu Bogu. Bratje, koliko smo napredovali od lani...? In danes, ko stojimo ob grobovih naših dragih, pohitevajo nam misli tja v daljino, na prostrano polje, na polje, kjer orjejo naši največji junaki... Nadčloveški so čini njihovega lev-jega pogujna, velika so dela njihove nezlomljive volje in kakor kraljica se lahko ponašaš z njimi, o domovina! A žal, tuđi med njimi je grozno gospoda-ria koščena žena in ogromno je šte-vilo junakov, ki so postali žrtev Icde-ne^a poljuba njenih, zlobno se režečih čeljusti. Kje so njihova zadnja bivališča...? Bos: ve__ Ne dosezajo jih naše oi^i, da bi uh pokrorile s solzami. ne dosezajo jih roke, da bi jih okitile s cvetjem ... A vkljub temu so danes kakor vedno. vsem tem preminulim trpinom posvećene vse naše najsveteiše misli, vsa naša vzvišena čustva, polna Ijubezni, hvaležnosti in največjega spošto-vanja. Blagi poknjniki! Naj si je bila že vaša smrt naravna ali nasilna, naj se že nahajajo vaša zadnja bivališča doma ali na tuiem. spavajte sladko pod zeleno ruso! Spavajte sladko, saj je prestano za vas vse brezmejno gorje se danjega časa ... ... Davno je že temu, davno... Bil je vseh mrtvih dan kakor danes, jaz pa sem ležala kot đvanaist-letni otrok v postelji ter se borila s težko, vročinsko bolernijo. Tedaj pa je pristopila k meni moja pokojna, blaga mamica, privzdi.crnila me kvišku in me obložila z bbzinami. Sklenila mi je shujšani ročici kakor k molitvi ter de-jala nežno: >5edai bomo začeli moliti rožni venec za mir in pokoj naših rajnih. Moli tuđi ti z nami, seveda kolikor moreš. Nocoj bo namreč na priprošnjo vernikov zapustilo na tisoče duš tr-peča vica ter se preseliio v nebo.« »Mamica, kje pa so vica?« »Kje so vica — vidiš otrok moj, to se ne da kar takole povedati. Cakaj, kako naj ti razložim...« Dobra žena mi ni znala dati pra-vega odgovora. Po kratkem premišije-vanju pravi: »Kje so vica pravzaprav, ne vemo natanko. A nekje so gotovo. V njih se pokorijo duše za svoje slabosti in ko so očišćene slednjega madeža, so sprejete v sveti raj, ki je visoko gori nad zvtz-dami.« Mamica je odšla v sosednjo sobo. Nato pa sem račula moliti družino vse tri dele rožnega venca. Jaz pa sem razmišljala o vicah, da mi je naposled trudna glava klonila na < blazine in oči so se zaprle v polsnu.., Toda to je bilo že davno, davno. In potem so me zagrnili valovi življenja ter mi nudili kupo gorja in bridko-sti. Pila sem kelih trpljenja in v tem kelihu bratje, je bil skrit sad spoznan ja ... Kje so vica — ne vprašujem več, saj me vodi skozi nje slednj'i korak... »In ko soduše očišćene, se prese-lijo v sveti raj... Da, okusila sem vica in rudi raj vidim danes. Vidim ga, kako domuje v gomilah rajnih in jih naslaja z onim božanstvenim mirom, katerega nam ne more dati svet... Bratie, vseh mrtvih dan je danes, ustavimo svoje solze. Ne zavidajmo blagopokojnim onega srečnega cilja, kateremu se slednji dan bolj bližamo sami, ne zavidajmo jim njihovega __ svetega raja! Dvignimo naše misli gori v zvezđne visine in spremljajmo v duhu akorde večno lepe, toli pomenljive pesmi: »Blagor mu, ki se spocije, v crni prsti v Bogu spi...« *% Stran 2. .DLOVLiN^iM i\<\tWLj-1 uiit 3l. uktuDra i»i/. *60 sicv. Ji dak) preblvalstva okoll 35.000. V usnici jih je več, okoli 40.000 gotovo. Vsak okraj se deli na občine, katere /odi občinski svet pod predsedstvom lupana (sindaco) in s pomočjo mirovne-fa sodnika (giudice conciliatore). Ob-činski svet upravlja občinsko premo-ženje, skrbi za blagostanje občine, župan poroča kraljevski oblasti. Kadar Je občina prisiljena, si najame uradno usposobljenega tajnika* ki uraduje iz-ključno italijansko. Da so se izgubljali beneški Slovenci zadnje čaše, je po sod-toi beneškega Slovenca prof. Trinka med prvimi vzrok ta, da premao ob-čujejo 2 avstriiskimi Slovenci, nasprot-no pa so v vedni dotiki s tujim življem, brez katerega ne morejo živeti. Cedad, Videm, Tarčent in drugi laški trgi so vedno polni Slovencev in to radi kupčije in drugih raznovrstnih pos-lov in potreb. Vsa beneška Slovenija gravitira na italijan-sko stran: vode tećejo v Italijo, ce-*te vodijo med Lahe, javne koristi jo vežejo na Italijo, občcvanje z cstalimi Slovenci je od rok, Italijanska vlada si je zadnja desetletja nadela nalogo, da poitalijanči vse benešlce Slovence. i>o-la je italijanska, k sreči proti poitali-!ančevanju je šolstvo slabo in učitelj-*kega osobja omika nezadostna. Kdor hoče studirati srednje in visoke sole, gre v C^dad ali Videm že v ljudsko solo in ko skonča ter nastopi kako službo ali postane advokat pač ve v svojem grču, katerega rodu je, drugače pa je Italiian. V cerkvah se drži slovenščina, kier je jezikovna sila v ljudstvu še moćna, drugodi jo kratkomalo odpravljajo italijanski duhovniki. Advokat Podreka |e prelagal v svoji »Slavia Italiana«, da bi morala politična prevdarnost privesti Italijo do tega, da si ohrani Slovence, katere bi lahko porabliala kot ogle-duhe proti Avstriji. V sedanji vojni so se posluževali Itali.iani slovenskih vo-iakov, ki so ponuiali na Goriškem pre-oivalstvu v slovenskom jeziku bele^a kruha in jih rotili, naj se jih nikđar ne boje. Pred leti so se začele širiti med Bentćani slovenske knjige, ali kmalu so to izvohali italijanski oblastniki in njihovo časopisie je prićelo kričati o ne-varni protinarodni agitaciji ob vzhodni meji italijanskesra kraljestva. V cerkvi je vendar še najbolj doma beneški S!o-venec. Duhovnik se obrne sredi maše proti ljudstvu, vzame misal v roke, prav kakor drugođi po Slovenskem pred Trubarievim Časom, in tolmači ljudstvu sveti evangelij. Sicer opravlja duhovnik sveta opravila prav po do-mače, sedi pred oltarjem na stolici iz navadne slame spleteni, ljudstvo pa sedi ali čepi na golih tleh in prepeva svete pesmi. Beneški Slovenec je Čvrst korcnjak in beneški slovenski vojaki krepki, lepi fantje. Neizrnerno ljubijo beneškf Slovenci svojo pest zemlje, ka-tero nazivliajo: ognjišče, dom, domovina, očetnjava in naša dežela. Ta ljube-zen do »svoje đežele« pa ima svoje glo-boko zgodovinsko ukoreninjene vzro-ke. Že beneška republika je bila povc-rila obrambo svoje severovzhodne me-ie Slovencem (ob praeservationem gentium barbarorum). Republika je bila pustila in je ćelo potrdila Slovencem stare privilegije v javnem življenju in v cerkvi. Prav nič se ni vtikala v njihove notranje razmere in dala iim je ?e nove vsled česar so bili prosti tuđi mnogih davkov. Beneški Slovenec se Je čutil pravega gospodarja na svoji zemlji, kaj čudo potem, ako so beneški Slovenci varova! i državne me je v občo zadovoljnost reputlike. Ali za republi-ko in avstrijsko medvlado je nastopila zjedinjena Italija in italijanska državna ideja je nadvladala narodno ter napo-vedala narodno smrt Slovencem, s ka-terimi so langobardski vojvodje govorili slovensko in s katerimi ie republika italijanska tako lepo ravnala. Sedai Je beneška Slovenija skoro iztrgana iz italijanskega kraljestva; ura osvoboditve jej bije. Dekla je bila »materi« Italiji, sedai gine doba trdega službovanja tuicem in napoči skoro zle-đinjenje z ostalimi Slovenci. Osvoboditev Gorice. Slovenski begunec nam pi5e r Du-rtaja: Dunal v zastavah! Sprva te nekatera čutek v naiih srcih ta. da smo najhujie vojne žrtve na jugu Slovenci, na severov7hodu Poljak! In Ukrajinci, da se sploh odifiravajo vse grozote vojne na naših slovanskih tleh! Ko govoričijo Nem-ct o svojih žrtvah, jim treba ta dejstva po-ribati pod nrs! Dunajčant se vesele, v vseh vladnih in visokih krogih coskakujejo veselja, — s mi Sls#enct čakamo. da pokažejo t? svoje veselje tudiv dejanjihs tem, da no-speiijo parlamentarne akcije za zakonito voljeno pravico do obnovitve vseh poškodb in za povrnitcv vsah osebnth škod. ki jih imajo naši rojaki in posebno begunci. Odse/: -3 obrovitev pofekodovanih kra-jev je za? čas pridao detovat In pripravi! predlogc za zbornico. Tuđi priprave za vojnokredttni zavod so že do'-onćane. — Edina ovira je zdaj padfa: poikodovanl kraji co zop^t v oblasti avttrijskih čet in že se na hitro f*oko vzpostavlja tudl politična in avtonomna uprava, sedstvo in šolstvo. Železnice se hitro popravljajo, po-stavljajo se mostovi in skrbi se že za post* ni in blagovni promet, ielezniškl in poštni uradnikl so ie napotl v naše južne kraje, Ker je prevzel veliki Berlin pokroviteljstvo 2a obnovo naše Gorice, bo pač ob-novilna akcija kmalu v teku. Ako se bojna crta preloži tje Čez Tilment, kakor se z go-tovostjo pričakuje, tecJaj ostane jako aktu-valno vprašanj* 0 vračanju beguncev. Toda v razvaline nihče ne pojde! Veliko skrbi bo deiala avstrijsklm oblastem ljudska prehrana. DosleJ vemo, da so naši rojaki v vseh Brdih. v Gorici, v Kobaridu in vsem Kobanškem kotu bili preskrbfjeni. cene so bile nizke, kar je naravno. Ker &o mnogi kraji precej odrezani od naštpa not""arjega ozenlja, mrhe dokaj časa, predno bode komunikacije zadostno vzpcstavljene Skrb upravnih ^blastlj mora biti, da ljudstvo ne bo preveč čutllo razlike v svojih vsakdanjih potrebah. Tudl je potrebna dobrohotnost In obzirnost v vsem ravnanju z ljudstvom, kl je prišlo zdaj zopet v avst»*'jsko oblast. V tem ozlru je pri pofitičri upravi dovolj dobre volje. Ali bo tuđi dosti petrebnega umevanja, o tem pokaže najb'ižja bedočnost. Jugoslovanski klub bo zvesto na straži za dobrobit tega našega vrfega ljudstva. Ako prldejo te vrste že komu v onem ozemlju pred oči, naj popiše svoje doživi Ja ?e In vtise ter polije na: Jugoslovanski klub ali na za sto p-nika Slov. Naroda , Dunaj I., Parlament. Domov... g. Dunaj, 29. oktobra. Novi zakon 0 beguncih ne dela rax-ločka. alt je kdo bežal blizu ali daleč: dovolj je. da je moral zaradi vojnih dogod-kov zapustiti svoj dom in kjerkoli drugod poiskati zavetilča. Tako Imamo ćelo na Goriškem sam em begunce, kl jim tiče begunska podpora. V Baškl in Idrijski dolini imamo begunce iz občin, Tolmin, Volče, Sv. Lucija: v Gornji Vlpaski dolini jih imamo iz Gorice, okolice in spodnje Vipavske doline. Prav tako na Krasu. Vseh teh beguncev je več tisoč. Ljubezen do domačlje jih ni pustila, da bi sli daleč proč; ostat} so, kolikor mogoče blizu da bi se — vrnili čim preje. Po novem zakonu, ozlroma po mlnl-strskih naredbah z dne 23. julija In 6. av-gusta jim tiče begunska podpora po 2 K na dan. Toda na glavarstvih, kl so tik fronte — vsaj bila so doslej tik frontel — Je pa baje toliko dela, da uradnlštvo ni moglo še izdelati vseh poplsov, kar je pa begunee zelo vznemirjalo. Mnogi so menfll, da sploh ne bo nič iz vsega tega, in so pisarili tuđi na Dunaj v tem smislu. Od tukaj je bit opozorjen na vse te prltožbe cesarskl nm-mestnik v Trstu, kl se je začudi!, da ta reč še ni urejena. TakoJ Je natožll c. kp. okrajnlm glavarstvom, da nemudoma Izvrši vse popise beguncev In podpore nakaie-Jo. Ker se je to zgodilo *e pred dobrim teđnom, bt moralo biti vse Že v redu. Podpora pa mora biti nakazana za ves zamuje-nl čas nazaj, kajti begunce ne zađe ne nl-kaka krivda na vsej tej zamudl. V poštanski zbornici Je bll sklenjen zakon, kl vreja vse potrebno ob vračanju beguncev v domovino. Ako bo sprejet še v gosposki zbornici, sporočlm glavne do-ločbe. Pri tej prilikj pa moram opozorltl naše begunce z Goriškega na neke zelo važne okolnost! In jim priporočatl prevldnost. V Galiciji Ir Bukovini vaši nišo tako strašno unlčene. kakor pri nas ob Soči. V Galiciji je bil nač'n hojevanja vse drugačen. Tam ni šio za vsako ped, ni bilo vse unlčeno, kar je bilo vmes med bojujočlma se vojskama. Pri nas na Goriškem je vse požgano tn porušeno. Tudl tište htie. ki ravldezno še stoje, se v notranjosti Ie kup razvalir. Pa tuđi rodovitna zemlja je večinoma Izginila; kjer je ostala, so v njej plitko zagrebeni mrlič pri mi Mču. Drugače je zemlja vsa razkopana, razorana. posuta s svlncem In žetezom. Se dolgo ne bo ta zemlja zopet v redu za obdelovanje In pridelovanje. Taka J<9 splošna slika In sodba. No-čem trdltl, da je prav povsod tako strašno hudo. Morda je kje kaj bolje. Ns sploh pa Je slika tak«. Nestrpnl Izgnancl, kl bi — oh kako radi — sledili kar prodirajoćl armadl, da hitro zanetijo zopet ogenj na posvečenem domaćem ognjišču, naj po trpe, da bodo razmere razjašnjene. Kadar prlde odlok vlade, da so na primer prosti okrajl Bovec, Kobarid, Tolrrln, Kanal, Gorica, Komen itd. za begunce, naj se najprej vrnejo Žu-panstva, ki doma takoj napravi jo popis poslopij (ćela, poškodovana, požgana, porušena, sposobna in nesposobna za stanovanje), dalje popis zemljlšč (sposobna *n obdelovanje in nesposobna.) Silo potem bi se vračali Ijudje polagomi In po potrebi za delo in z ozlrom n* sta-novanjske in življenjske razmm. Ostali begunci pa naj Dotrpe tam kjer so, d o • kler jim ne bodo uitvtrjtni po« goli za vrnltov. Nemci so v vzhodni Prusijl pozidaM ie ftez 600 mtlijonov mark v novih poslop-jih, postavljenih namesto poškodovanih ali požgamh. Na se tuai pri nas kaj stori v tem pogledu - potem pa begunci — do-mov, domov, domov! Bitka na zapadu. NEMŠKO LRADNO POROĆILO. Eerotin, 30. oktobra. (Kor. urrid.) Zapadno boiišče. Skupina gfm. Ruprehta. Na FlandrsKeni je bilo artiljerijsko detovanU* v odstku Di\mu-\čm 7 mali mi preskdlii živahno. led Houthouistskim gozdom in kanalom Vprcs - Comlnes je dosegel o-^enj vče-raj vcHko silo. Ostal je t'idi po noči silcn ter se je dancs rjutraj stopnieval do bobn??o^e«;a ognja. — S k u pi n a nemške^a prestolonasled-nika. Na cbeh str^neh Crayeja ob Cheminu des Dames s*» zbrati Francozi proti večeru svoj <;^cnj v moćno »čin-k^vanje. Po krstketn popu£?aniu se ie artiljerijski boj od rsnctsa jutra sem zo-pet oiačil. Tuđi v drusr'h delih gorske ironte |o bilo iiporsbl'enis arifHeri'e večje kakor zadnje dnevc. Na desnem brc^u Mose so vdrle pre'z'iušene boi-ne čete po ngn-eni prhrav! v sovra/ne poz;c?«e pri Be7onvs«\u. V Širini 1200 m zavzeta jarke smo dr/ali proti §tirim po noći ponovljenim napadom mučnih iraneoskih sli. Vjcll smo nad 200 mož. Suvra/nlk ie u*rpei težke krvave izdube. Pri drugih armadah so provzročiH lastni in sovražni izvidni šunki na več točkah živahno artiljerijsko dclovan'e. Na vzhodnem boji^čn in ob makedonski fronti nobenih večjlh bojev. NEMSKO VECEPNO POROĆILO. Berolin, 30. oktobra. (Kor. urad.) Bobnajočemu ognju na Flan-drskem bojišču je sledil mo-čenangle^ki napad na Pas-shendaele. Vas smo izgubili. Močni protinapadi so vrgli sovražnika zopet ven. Pri Gheluveltu so se zgodaj po-poldne krvavo zlomili napadi Angležev. Ob Cheminu desDames in na vzhodnem bregu Mose živahen artiljerijski boj. Na vzhotiu ničesar v a ž n e g a. Z ostalih boiišc. NOVI BOJI V TRIPOLITANIJI. BaseU 30. oktobra. Dne 23. o k t o-bra so pričeli glasom poroci! iz Italije, Arabci in Tur-ki v Tripolitanij i z velikimi napadi RUSKO URADNO POROĆILO. 27. oktobra. Severna fronta. Dne 26. oktobra proti 9. dopoldne smo opazili pri Hajnašu ob eeverovzhodni obali RIškega zaliva sovražno brodovje, eestav-Ijeno iz 10 aviznih ladij In torpedovk. Ob 10. Je pričelo brodovje obstreljevati Haj-naš ter je obstreljevalo kraj do opoldneva, nakar se je sovražnik odetranll ▼ jugozapadni smeri. Pred Sallsminde sta priplull ob 10. dopoldne 2 sovražni križarkl z već malimi čolni. Ob 10. in 30 minut je bil avi-ziran Se en »ovražni dreadnought io 10 torpedovk. Ob 10. in 60 minut je pričelo sovražno brodovje It razđalj© 11 vrst ob-streljevat! Salisminde. Bombardiranje je trajalo do opoldneva. nakar Ie od^iul del vojnih lartij proti severu. Pred Saliamin-dom je bilo do zvečer kakih 10 vrst od obali videti samo 2 križarki In 2 torpe-đovki. 27. oktobra. Sovražno brodovje, obstoječe iz enejra dreadnoughta, ene kri-žarke, osem velikih torpedovk in dveh transportnih ladij, Je »apustilo 25. oktobra zvečer Huivas. priplulo pred otok Kuno ter obstreljpvalo južno obal. Rusko vrhovno poveljniitvo. Provlzorični sovjet Je odobril lzpre-raembe v vrhovrem poveijni^tvu. Za vr-hovnega poveljnIKa na sevemi fronti je bil imenovan peneral Voloftoenko. sa armadne voditelje pa »o bili imenovani generali Notbek. Cernizov, Valirev, Kolčavosk, Sl-linpkij in Promtov. Vfi novi armadni voditelji po mladf captnikl. kl so p*? odlikovali z energijo in inicijativo. Vojaški krogi ta imenovanja sptošno odobravajo Tuđi ge-reralnl kvartirni mojpter glavnega stana generalmajor Romanovekij Je bil odstav-Ijen in nariomeSčen i generalni ajorjem Diederrlhsom. Razmere na Ruskem. Konferenc« politikov v Moskvi. Moskva 28. oktobra. V saključnem zborovanju konference politfkov se Je so-glapno Bpreiela resol'irija, s katero naroča konferenca svojim zastopnikotn v predpar-Iamentn, da oaj nasproti vladi obstojajo na tem. da se armada takoj odtegne vpiivn politike, da »e delovanje polkovnih odse-kov omejl IzkljuCno na gospodarsko po-drocje, da se zopet uvede disciplina, da se utrdi moč contral in krajevnih oblasti, da se proerlasl povsođ, kjer Je zavladala anar-hija, vojno stanje In se Da pravi red kakor tuđi, da vlada opusti veak nevaml poskus zgradi ti gospodarsko življenje na socijall-sttčnih temeljih. Razmere v Petrogradu. Petropr«, 30. oktobra. (Kor urađ.) Agentura. P*»trogradski župan Je dal nabiti poziv prebivalstvu. v katerem pravi, da provincije, ki producirajo moko, glav-netnu mestu ne dobavljajo več, vsled česar grozi Petrogradu Iakota. Oberem pozivlja prebivalstvo, da naj ostane mirno, ker bi moglo imeti kaljenje miru, ki Se bolj raz-dira transport, za neposredno posleđtco Lakoto. Z ozirom na vesti, da pripravljajo makPiTTiaHsti rstajo, je prepovedal petro-gradski generalni gubernator vsa zboro-Tanja. v««« demonstracij^ke obhode in v»e manifestacije. Generalni gubernator poziv* Jja vojake gamlzije, đa naj ne gredo ▼ past provokacije in da naj ohranijo mir. Občin«ke volltve v Moskvi. Kakor poroda »Temps«, so se konca* Ie ravnokar zaključene občinske volitve v Moskvi s pope Ino smago maksimaiistov. Razne vojne vesti. ENTENTNA KONFERENCA. »Daily News« poročajo: Bonar Law je presenetii včeraj zbornico z naznanilom, da se bo ententna konferenca bavila i z k 1 j u č-no Ie z vprašanji vojne, ne pa tuđi z jvojnimi cilli. Ta vest ie v nasprotju z izjavo Lloyda Oeorga, da bo konferenca tako vojaškega. kakor p-ilitične^a značaja. List pi-c, da naj bi zavezniki d locHi nemu-Joma rDgoje, pod katerimi bi bili pripravljeni skleniti mir. Tuđi naj določijo temelje nove ureditve sveta. Kcmptot v Parizu. Pariz. 28. oktobra. (Kor urad ) Zve-čer izvršene hižne preiskave so spravile r.% dan več od početka vojne shrar.jenih zalog prppove^anega orožja in zelo kompromitV rajoće spise Vršila se Je preiskava zaradi } nekega dejanja, ki je imelo namen pro- t vzročiti državljanako vojno tn oborožiti * državljane drugeea proti rtmgemu. Lloyd Georce o aneleškem brodovju in o sngleŠki vojski. .. ..London, 30. oktobra. (Kor. urad.> Llnvd Ceorge 1e govoril včeraj v poslanski zbornici o poteku vomip ter 'zrekel vojski, brodovju in prebivalstvu zahvalo zžl njih požrtvovalnost ter Izvajal: Ne obotavljam se reci. da bi bila zadela stvir zaveznikov strf*^tin nesreća, če bi •e bilo aneleftk ^a brortovja. Rusija bi bila fc.-»s našega h^o-dovja v resniri popolnoma tr»-z za^vite. Covoreč o trp-oveki mornari-.*!, je irrvajal, da se kljub nevarnostim, strahotam in tn>-ljenjr. ni nobeden branil vračati ?*e na morje. O armadi je izvajal: Naš prvotni ekspedirijski zbor Je Ste! 160.000 moi. Se-daj štejejo angleške ekspedicijske sile :iad 3 milijone. To je velik triumf organizacije. Vstaja na Irskem. Haag 30. oktobra. »Dailv Mail« poroča iz Irfik«*: Grof i ja Karry je v popolni vstaji. Sinfmi so popolnoma pripravljeni skleniti z vsakim sovražnikom Anglije zvezo. Gosposka zbornica. Pri drugem branju proraćunskega provizoriia v gosposki zbornici je govoril- knez Lobkowitz v imenu kon-servativnega veleposestva ter izvajal, da obsojajo tuđi danes centralizem Av-strije in zahtevaio njeno preustrojitev v federalistično monarhijo. Konservativ-no češko veleposestvo, ki stoji cesarjt in dinastiii zvesto na strani, se hoče udeležiti revizije ustave ter se pri tem drži historično danih kraljestev m de-žel. Vse svoje moči lioče posvetiti urc-ditvi spornega vprašanja na Ceškem p^ narodnem sporazumu. Vitez dr. B i U n s k i graja dejstv da vlada zlasti v finanč. vprašanjih r more voditi parlamenta, marveč Je o I njega odvisna. Glede mirovnega XBf*- 250 Stcv. SLOVENSFC NAROD«, d!axi medJMebojnega sporazuma. Grof Dominik Hardegg vidi v dovolitvi štirimesečnega proračunskima provizorija samo neupravičeno popustljivost ter napada vlado in oblasti z!a-st? zaradi drakoirćnih odredb glede dobave živil mestnim prebivalcem v maniših množinah. Dr. Baerenreithcr govori o roirovnem vprašaniu te- govori za nadijevanje voine po <=edaj dosežemh nspenih v Italiii. Z ozirom na češko vprašam'e pravi, da ie mogoč sporazum na podlagi avTo-r>mne Nemcev na Ccškem. Dvorni svetnik dr. \V e i c h s 3 1 -b a u m govori o saniteinih napravah. dvorni svetnik vitez \V e 11 s t e i n o kvarliivem vplivu vporabe šolskih^c-slopii v vojaške svrhe. Gosposka zbornica ie po nadalnii debati sprejela proračunski provizorij v čnigem in trefiem branju. Hrvatski sabor. Zagreb, 30. oktobra. • : piičele plenarne seje hr Fredsednik predla^a, da naj sabor odp-^ije ce.^arjt: brzojavne čestitke k velikim zma-gam proti Italiji. Brzojavka poudarja, da jr veselje hrvat«;;e!?a naroda t:m ve^je, ker je zmzzd naših slavnih čet najboljši odgovor na italijanske aspiracije po pokraiinah, v katerih prebiva narod naše krvi in našega jezika. (Živahno odobravanje.) Mada je predložila saboru precl^go o mdemniteii in o podavanju iinančne nagodbe z Oer<;kn. Med došlimi spisi se naha'a tndi ćr,- . ■■-. nravdnika, da naj sabor dovoli z? poslanca dr. Franka kot priče v prciskavi proti bivšemu po!xijskemu načelniku Mrac-viču, ki je na zadrtu vojne poskuSa! dobiti zarotnike- da bi umorili voditelje srbske stranke. Sabor je nato razpravljal o interpelacija!:. Pos!?.nec Peršić fStarčevića-nec) interoelira. da bodi neki madžarski doktor Kallav po rlrvatskem ter vsiljuje lju-dem neko r.em^ko patrijotično kriigo or> 550 kron. Seboj ima *e.?r,am vseh voia^čine oproščertih, kat^rim namiKuie. da nai kupno knjigo, ker bi sicer bili vpoklicatti v vojake. Podban K r i ? k o v i ć iziavlja. da bode vlada ce!o zadeVo naistrožte prciskala. Ogrski državni zbor. Ministr^ki predsednik dr. W c k e r 1 e je pođal v zbornici irjavo. da stoji vlada na stali^ču. da spravi le taka ^'pra^p^m pred parlament, k! so v zvezi z vojno ali sicer nujna. Vprašartie volilne pravice pa bo prvo. v katerem bo vlada eventualno izvajala konsekvence iz glasovanja zbornice. Ministri so se popoldne ?>e^tali r>a mi-"istrskl sveL Dr. \Vekerle bo odšei te dni na fronto ter ga bo cesar spreiel v avdijen-ci. Gospodarski resortni ministri bodo te dni :iada1jevali svoja po^ai^rja z avstrijskimi ministri, ker v vprašantih prehrane ni prišlo do sporazuma. Res tatSieiariae. Iz sodnijs'iOh krogov nam pišejo: V štev. 23S, Stovenskega Naroda-pravi dr. V. K.: -,če v pravc3^dstvu narod ne dobi jamstva, da bodo v vseh instancah sodf!i sposobn: Drav;čni sodrU<;. kaj poma-aa sodna avtonomija. Vlade eo na Ounaju minljive :r će naer.krat nesreća pesad! na sedež pravosodnega ministra kakega Ho-c^.eribjrcepia, potem že vemo k«e smo. Za-hteva, da naj soduo ljudstvu pravični in soosobni sodnikt je pač kar r,aJ3kromnejša in cd eeb; urrevnr. žallbog ds se mora o n?ef tuđi danes sa pisati, kajti država Jo noće pa neće uveljavitt. Predsedništvo drultva avstrijskih sodnikov je svoj čas nasvetcvatc. naj bi cesar imenoval sodmke ne na podlaci rninistrskega predloga. anv pak reravnest na tc^eJjJ predloga prvill inšianc in bi ** v svrho tega imenovanja Ecstavite peodvisnr esebne komisije pri »o-dišćifi, ki bi pri irnenovanjih sodeiovale. Ta predioo ie bi! .zraz prepričanja, da sedanjl način imenovarja nikakor ne odgovara interesom pravesodstva. Naši obmejm Slovenci pa so ga upraviceno odklonili. Predlagana metoda imenovanja bi razmer pri nas nić r? ?.boljša!a. S-^daj na« tlačijO Nemci v Gradcu petem nas bi ps — s© h-jiše — tiačHš Plcmci pri prvih instancah. Pomoć za nas je le. da za slovensko ozem-Ije zehtevamo izkijučno slovenske sodnl-kc. Temu na^o'u ae mora vsak objektiven pravnik v inleresu pravosodja pridružit«, kajti tuđi soćni uraanik je sluzabnik naro- da, v k»t«r%m »liilbuje, on mora i narodom soćustvov»t< ir» ne te umeti njegov jezik, nego tud* njepovo duio. Le e temi »astnoet-m*. mere u»treč uprav.čenim zahtevam ti-stlh, k> ;ičejo pomoći pri eori'tcih In ki jih zakon postavi preć eodnika. Nikdo se no moro nad jat i koristi za narod m pravičnost od sodnika ki nt iz naroda vzrastel, le za silo slcvensc'no lomi. narod, v katerem uraduje. zanićuje in eovraži ali ga Kot tu-jec ne ljubi in smatra colo službovanje lo z3 iestvico. po kateri hoće e pomočjo pro» tektoriev eplezati na višji ursdri ktin \n el preskrbeti sijajno hodoćnost. Takenu sod-nemu u«-adniku ljudstvo ne more zaur:»ti ir on sam tuđi pri najboljii volji ne moro tujega mu nareda in njegovih potreb in razprttj umeti. Načelo svoji k svojim je pri •odrem uradrvštvu pogoj pravienega ora-votoctetva. Nekdajni rektor dunajskega V0J0ifWII§4s) Borncitztk je pri inavgu-?rtj{ povedal sledeče pomenbne besede: Sodrsik ali uradnik. kl ne pripada narodnosti, nad katero je postavljen, bo tuđi će govor« dobro jezik naroda, vedno zopet n-ietei na gotove nezaupnost. s katero se mo»*e zadovoljiti absolutizerrt. ki pa je z de-mokratičnimi načeli sedajne dob* nezdruž-Ijiv.« Te je čista resnica, ki mora veljati ne le za nemški. ampak tuđi za »lovenski narod. Kakšne posledce ima sedanji sistem v rarednem socijalnem oziru? S'ovensker'a pravnega reraščaja je devolj in bi se rdztno pomnoži!, ako bi justična t-prava ne smatrala nemškcga uradnika kot radčlo-veka. kateremu pristojsjo vsa boljsg mesta in zato prjvoščUa sloverskemu uradniku le jako redko višje mesto. Sin slevenskega J ofeta je priiel na višje rr.e&io le takerekoč ^prisiljeno po kakšnem izvanrednern slučaju ali po državnih pcslanciJi, katerih glasove »e potrebovr.ta vlada za rešitr;v ar-žavnih pctrebičrn . S tem račinem uprave s; le pospešuje duševno ckcDStvo. prezira-jo se boljši e'errenti. uveljavlja se nezna-čajnest in renegatstvo; te zaničljive last-nosti zagotovijo slovenskim uradnikem beljšo bodočnoot. Vsa karijera sodmkov je je v rokah justrcne uprave i rt jo P35- iu-stična politika v kc-ist vladajoć' nem-jko-f:ac!joia'r>i struji z vso močjo por'-ra. Najvišja mesta so r'*.craj izkljitčno zasede-na z izrazitim! re-^ško - rincijonalrirri strankarji in da se se bolj vpliva v nerv-ško - nacijona!nem duhu, poveri se naj» vcfivnejše mest mir.ister!j?fnemu uredniku, ki jf potem v s-nislu sistema u-«orab-ija ne glede na to, d3 ima pravosodje pri tem SKodo Tako vidimo, da je dPrd^nes ? naših krsjih pravosedje papoinoma ccvis-no od uprave, kar bi nikrker ne S'.t»*!o biti. S šikanirarijem in *!?birr! kva!ifikac;jaml se lankc dela sotfn'ke pckorrc. Ki- je cr'oomcč? Le v korentti odora-vi vseh temeljev. rtz katerih sloni »ed^nji sistem. Kancr poTledamo. povsodi je bolj-ša bo^oć^crt nrf^oa naroda ocvisra cd te-ca, da postane na svoji zemlji svoj gc°pođ. Tuđi pravesodstvo bo rror-!o izoolnjevrtt svojo vzvišeno r.alogo Je tedaj, če se ures-ničš dekfiracija Jugoslovar»6k?3a kluba. = ^iicistrsk! svet. D u n a i. 3a oktobra. (Kor. ur.) Danes se je vr-MI pod predsedstvom ministrskerra predsedni-:-:a dr. viteza Seid!er;a mlnistrski svet. ki ]e tizldl daije ćasa in katerega so se udeiežili vsi elani kabineta. = Deiegscjje. V današnji seli voli jrosposka zbornica ćlane za delečakije. Delegaciji zboruicia to pot-na Dunaju ter se bosta najbrže sestali prvi te/pri decembra. Zborovanje se bo vrši'o do kratko pred Božićem. Tako dolgo ostane tuđi državni zbor skupaj ter nad;i-Hiije svoja de!a meseca jannaria. ~~ Stalisče ministra Jt>?r»erja orr.a-iano? Z Duhp'.i poročajo: Zadnji govor poslanca dr. Korošca v državnem zboru, ki je naznanil najradikalnejšo juge-slovansko politiko, je napravi! na. vladine kro?e n^jgioblji vtis. Gf>vori se, da ie v.sled te^?, govora, tiid: po!o/;aj ministra drja Ivr.n 7. o 1 ^ c r j a omi;lan. = Đenunsiiacije v ps^'^ r.cnftj. »Edinost^f poroća: Ko je dr. Gross na-znanil v seji poslanike zbornice av-strijsko - nemsko zrnago nu sos kl fronti, ie bilo veliko vih?rrexa odobravanja na nemških klopeb. Ncmski poslan-ci so hoteli tako; opaziti, da na češ'zilu jusroslovanskih in socijalističniii Idopch ni b?lo čuti veselja ;n odobravanja. (V resnici so bile te kiopi sVoro prazne!) Nemški poslancc dr. Gičckner je za-klical proti češkim -klopcm: Ha:ide Iioch! Roke kvisku! — Nemci se pač ne morejo otresti neumnega podti!:a-nia in zlovoljnih denunc'jaci«! Teko de-laio ljudje. ki so svoječasno vpili v teh prostorih: MocTi Mohenznl'sjrn! Kar je bifo očitno naperjeno proti do-naet vladarski hisi! = Poostr'tev cenzure. Iz Prace nam poroćajo: Tukaj.šiije* ccnziirne oblasti so debile nova cenzurna navodila, ki so mnogo estreiša kakor do-^edanja. == Odakodnine ncdolžno cbsc;e::!m. Pododsek iusiiČnega odseka je danes iTialone izdela! zakonski nacrt o od-skodninah po nedclžnem obs'ojcnim. Zakonski nacrt določa. da mora staviti po nedolžnem obsojcni tekom tren mesc-ccv, ko se ic izkazala njegova neclolž-nost. svoje odškodninske zahteve do mstičnega ministrstva. Nacrt obscga tuđi obsncibe pred vojaškimi sodišci. = Cehi in Jugoslovanf. Z Dunaja poroča?o: Parlamenurna komisija Ce-skega Svaza je imela v zadnjem času temeljita posvetovanja o na3uljni tak-ciki češke delegacije v državnem zV;o-ru. Pri tem se je povdarjalo, da je treba doseći čim Mfiužje skuno postopanjc z Ju^oslcrvanskim kh-bom. V tem oziru i so se vršila tuđi že važna posvetovanja i med predsedniki Ćeškega Svaza in Tu-goslovanskega kluba. Češki politični krogi izjavljaio. da priđe skomi do popolnoma enotne politične taktike obeh delegacij. - »Nezvestoba Cehov.« Z ozirom na napade madjarskih poslancev v o^r-skem državnem zboru na Čehe poro-^a;o i/ Budimpešte \t pror. ':w\<\:•? de-baie tu!c: Grof Aleksander r\ stetics je . hementno n?padal one posk nce v avstrijskem d.žavnem zboru, ki so na-sr ;;'i proti imc«:riti-ii Ogrske ti-r izre-Kl! :., anje, da boi;«» oni elemci •:, ki so pu: ;:1; monarhijo pri .obrambi ravno v naj: /ii'i nrah na cedilu, popol'.ioma iz-s'nhiii >v.»j vpiiv. V resnici pa je vpliv uh eiementov. če možno, še nara-e!. Cehi se obnašalo iako ošabno, kakor da so si stekli v tcj vojni največje zasluge. \ znemiria Ka zla^ti. da je avstrii-Nki L]rin!C^bran>.ki minibter. ki je odkri-to priznal nezvestobo Čehov, kmaiu iKi to demisiionira! «n da je ^edanii do-iii-':branski minister iziavil, da so to bili Ic sporadični pojavi, dasiravno sam pri-znava, da vporab'jajo v ruski an.iadi ćeike čete. ki se bore proti nam. Ne-zvestoba Cehov. pravi, da je stala nino-ko madiarske in hrvatske krvi. Po dalj-ši debuti ic bila snrejeta indemnitetna predloga ter predloga o podaljšanju fi-nančnc nagodbe s Hrvatsko, kakor tu-C\ prcdloga o vojnih podporah javnim u radnikom. -— Demon smračile v PragL Iz Prage poročajo: V nedeljo se je vršil velik shou, ki ga je sklical poslanec Klo-i a č. Po shodu je prišlo do demonstra-cij pred nemško kazino. Policija je are-tirala devet <>seb. = Ententa in poljsko vprašanje. Ameriski poljslci komite ie uobil 20. ju-liia brzojavko takratnega franeoskega predseuniku Ribotta. v kateri je rečeno: V amfiteatru franeoske sorbonne se je vrs»ib. veilkii in ginljiva slovesnost na čas; Poljske. Gospod Piehon, bivši zu-nanji minister, je bi! predsednik. D^nis Cochin ie govoril v imenu vlade: Ali se more vciika vojna — je (teja! Cochin — končaii brez odrešitve enc^a iziued iiajvcčjeKa narodov Evrope? Ne! Polj-SKa mora biti obnovljena in mora postati 6. sem irajajoči ločitvi Dric'n.žuje tuii domovina bencskih naših bratov, do sedaj italijanska Slovenija! Prosimo vašo ekscelenco, da bla- tovoli sporočiti Njegovemu Veličanstvu kot vrhovnemu armadnemu poveljniku in prehrabrim četam ta naša narodna čutst\a, kakor tuđi izraz naše globoke hvaicznosti za brezprimcrna junaštva in žrtve, s katerimi so pognale sovražnika iz slovenskih planin in uolin in s tem omogočile vrnitev nesrečnih beguncev v izmučeno domovino. — Oosp. namest-nik ie odsovoril slovensko: S posebnim zadovoljsti7om sprejemljem Vašo izjavo, ki vnovič priča o izkuša-iih, zvestih in loja:;iih čuv^tvih slovenskega prebi-valstva tržaškega mesta in njegove okolice. Velike so žrtve, povzročene prebivaJcem našega mesta, še večje pa prefcivaicem : osednjih krajev Goriške in Gradiščanske po naskokih zemijelačne-ga sovražnika. Vselei se bode štelo pre-biva!sr\*u v visoko čast, da je vztrajno pre:iašalo vse te žrtve in nadloge v stalni nadi boljših dni. Sedaj pa je prišel dolgo časa zaieljeni trenotek osvoboje-nja. Onim, ki so morali bivati daleč od svojega doma. po daj a se možnost vrnit-ve v priljubljeni domaći kraj; oni, ki so bili oškodovani zaradi vojne v svojem ZL'služku in napredovanju, bodo imeli iznova priliko k piodonosnemu delu. Z globokimi čuvstvi hvaležnosti za junake, katerih trdno vztrajanje v težkih borbah je dozorclo tako sijajne uspehe; za voditelje z lovorom ovenčane, in za slelicrnega. naših hrabrih vojakov. ki so s svojim žh-Ijenjem branili in ščitili domovino, se hočemo složni lotiti dela, da se Trst in naša lepa, od narave blagoslovljena dežehi. ki v njej živi tako vrlo in delavno prebivalstvo, povzdigne k novemu in lepšemu procvitu. Okrajno glavarstve goriško je bilo razposlalo svojim županstvom okrož-nico, v kateri i im priporoča. naj z be-gunskimi podporami varčujejo, da ne bodo brez sredstev ob povratku na svoje domove, ki z božio pomočjo ni več daleč. — Povratek res ni več da-kč. a!i treba dotlej potrpežliivosti in prevdarnosti. vsekakor pa bo morala država misliti za prve čaše Še vedno na podpiranje begimeev. ki so se komaj vrnUi domov, ker doma ni nikakega grižljaja, marveč £ol kamen in kmetija polna italijanskih izstrelkov. Prav, da se nasvetuje beguncem štedljivost, politični oblasti nasvetujejo begimci pa vso potrebno aprovizačno skrb. Soča |e krvava tekla in prišla je reskev goriške.dežele. . Videl jo je v srcu goriškega slovenskega naroda ne-umrjoči Sirhon Gregorčič. S krvjo je prepejena naša dežda. katere krasoto je obćuclova! zadnji sin oerskih planiav, razbita so sela in puvsodi zija nevar-noit skritih izstrelkov. toda danes mo-remo reći. da unićevalec dežele je odstranjen in zaplapolala ie nad njo ve-i;ka nada obnovitve Goriške po srcu r.ašcjra najboljšega dela' slovenskega liarc.la. Takcga veselja do dela in življenja ni bilo iriialu na svetu kakor te J.ni n.'cd begunskim ljudstvom slovenskim, ki je sedaj pretrpelo svojo Kalvarija in sfisi od ćaicč srce zibajoče zvonjenje povrnitve na rodno grudo. Povrnenio se srečni in veseli. polni i:reprič::i:a in navesti, da se bo na obnovljenih Aoriških tleh udeistvila slovenska misrJ, ki hrepeni po svobodnem razvijanju slovcnskega nmstvovanja, katero naj bo zajedno najboljša opora državi pod babsbrrškim žezlom napram sosedu. ki je z.crodovinski nasprotnik naš. Be^unc! iz obči?3e Trnovo pri Gorici se pozivljajo, naj tako naznanijo vs-il: svoj naslov svojega se da njega bi-valii^ča !X)dpisaneiriu. Vsak naj pri na-z!Ktniiu sporeći, kako se je pred begom imenovnl po doir.ače: lnnogi i majo pre-ieti še uenar za oddano kotlovino. — Županstvo Trnovo pri Gorici, sedaj Bukovca 35, St. Vid-Zatičira, Doleni-ko. — PoTvirav vsem: župrn \VinK!er. RenŠki žrpan go?p. Ivan Stepančić je odpotoval danes zjutraj *na Goriško. On je prvi župan iz goriške or:olice, ki se vrača pogledat rodna tla, po katerih je^ segal sovražnik. Odšli so proti Gorici zastopniki politične oblasti, da u\*e-dejo akciio za aprovizaciio in vzposta-Viiev politične uprave, prav je, da je zraven tuđi žuran iz okolice, ki bo znal s svojo agilnost jo in nravim raz-umevanjem potreb rašea;a ljudstva pomagati uvesti novo življenje v .^oriški dežeii. Srečen r>ričetek v delu za gori? ko bedočnosi! »Bcmo pej popravni!« Dopadel mi je mož. precej v letih že. ki je vzklik-nil. ko je slišal. da je Gorica osvobojena in Goriška že skoro prosta sovražnika: Povrnemo se! »Ceprav so nam iTzb'li doinovc, jih bomo pej popravili.« Precej *v letili je. pa tak posum, :ako veselje do dela in življenja! Kaj šdc pri mladini! Zlata vredni so naši ^oriški Slovenci in biser Slovenije bo naša bodoča Goriška. Domov naj posijelo Itaiijani nemu-dojna vse one naše ljudi, katere so ođ-•^iali z goriškecra ozemlja. katero jitn je bilo deioma prostovoljno prepuščeno in katero so đelorna zasedli. Na tisoče je po Italiji raztre.scnih naših ljudi, ki koprnijo po svojil: rodnih goriških tleh in s ka:erim nimiiio Italijani nikakega opra\i!a več. Torcj ?iaj jih vrnejo zemlji, kutero so izr:bili. Tozadevno naj ^e na pokli^anih mestih pobrinejo rakoj za naše ljudi, za avstrijske podanike, Ja 'ih dobimo nr.zr»j. Goriška hrans^ca (^lonte d! Pi-eta) se je preselila iz Kranjn v Nova mesto ud Poknjskein. Naznanja.- da spre-jema in izp?aćuje hranilne vloge ter od- * pravlja na svojem novem sedežu vse Ti to vrsto spadajoče stvari kakor do sedaj. Oddelek zastavljalnice pa vsled vojne še vedno ne posluje. Pri Kcbaridu je stal pripravljen za odhod štab divizijskega poveljništva, kar so prihrumele nemške Čete iz go-zda in vse skupaj zajele in dobile iako važne narisane podatke. V Kobaridu so se deli — tako se pripoveduie — italijanski gospodje ofi-cirji v Devetakovem hotelu pri dobri poiedini. ko ie bil Kobarid nenadoma obkoljen od nemških čet in so na to pridrveli tuđi naši gorski oddelki. Vse važno častni?ko osobje tega zaledja je bilo vjeto in ž njim razni važni zapi-ski. — V Kobaridu so najbrže dobili vse doma; saj ni mogel nihče vedeti, kaj se pripravlja, ako niti višji oficirji nišo vedeli tega, marveč so mirno se- -deli pri Devetaku. V Kobaridu je bilo živahno življenje in Ijudie so v vojni veliko zaslužili. Več Kobaridcev je bilo interniranih, ali večina vendar jih je bila sedaj doma. Sedaj so zadovoljni, da se vračajo v stare rednejše razmere. LaŠka jedilna mast. Poroča se. da so naše čete v Gorici zajele poleg mnogih drugih stvari rudi 120 težkih tovor-nih avtomobilov, naloženih do vrha t izborno jedilno mastjo. Kdor je poslal mast italijanski armadi, pač ni slutil. da priđe v last avstro-ogrskih vojakov. Šeniiakobska podružnica C. M. D. v Trstu priredi v nedeljo, dne 4. novembra 1917 ob 4. pop. v gledališki dvorani Narodnega doma v Trstu dobro« delno predstavo. Vspored: !. Vilhar, »Mornar,« samospev za bariton poje g. Emil Sušnik. 2.) Kalmann, romanca iz »Jesenskih manevrov«, poje g. Anton Požar. 3.) Dr. G. Krek: »Šum vira in zefira«, samospev za sopran poje gca. Slava Mezgec. 4.) Josip Pavčič, »Pastarica«, samospev za sopran poje gca. Slava Mezgec. 5.) Burka v enem dejanuj »V civilu«, spisal G. Kadelburg. 6.) Lizinsk^7, »Miruj, miruj srce moje«, samospev za bariton, poje g. Emil Sušnik. 7.) Burka v enem dejaniu: »Gospoda brez hlač«. — Med posameznimf točkami svira kvintet s spremljevanjem klavirja. — Cisti dohodek je namenjen v korist otroškega vrtca pri Sv. Jakobu. — Na obilno udeležbo vabi odbor. Poizveduje se po Mariit Men-guz"zo, poročena Bendenze. Kdor bi o nji kaj vedel, nai poroča Posredoval-nici za goričke begunce v Ljubljani. Rad bi izvedel za »vole starše Jo*. sip Bremec, Vormeister, k. k. Schw. Feldart Rgt. 22, Feldpost 369. Pred dvema mesecema je bil na dopustu y Lokovcu, pošta Cepovan Št. 235. Od ta-krat dalje ne ve nic več o njih. S tem se naznanja njegov naslov staršem fn njego\im sestram. Begunka, vdova. Julija Uršič. vas Lohka 180, občina Banjske, stanuie s svojima dvema otrokoma na Raki št, 14 pri Krskem. Kranjsko. Kje se nahajata Angela in Marija Nanut (Filipovi) iz Standreža pri Gorici. Komur je kaj znano, naj blagovoH sporočiti Almi B r a J n i k, St. LJlrich Nr. 46. P. Paiterndorf, N. Oesterreich. Išče se Kristina Buda, doma iz Tomačevice št. 47 pri Komnu, njena dva otroka in mož Leopold. Dom je za-puMila leta 1916, mož pa je biPvpokli-can k vojakom. Kdor bi o tej driižini kaj vedel, nai pc-roča Antenu Buda, c. kr. strelski gorski polk št. 2, provi-autur. Admont, Štajersko. — Sebastjan H u in a r, stanujoč pri g. Kristanu, pošta Vače pri Litiji, išče očeta Janeza Mumarja in sestre, doma v Kojskem pri Gorici. Kdor kaj ve o pogrešanih ose-bah. naj naznani na zgoraj navedeni naslov. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani išče Ivana Fabrisa iz Gorice. Zadnji njegov naslov je bil Št. Vid pri Vipavi. Kdor bi kaj o njem vedel. naj blagovoli sporočiti Posre-valnici za goriške begunce v Ljubljani, Dunaiska cesta. Mesto vrtnarice. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu razpisuje mesto vrtnari-ce. Plača po dogovoru. Prošnje naj se vnošljejo na naslov: Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu, Kjarbola Zgornja, nasprott cerkve sv. Jakoba, do 4. novembra t. 1. Prel&jfiMuu Rranlske! Pod Najviši im pokroviteljstvom Njegovega c in kr. Apostolskega Veličanstva cesarja Karola I. stojeći odbor za oskrbo vojaških grobov v Av-striji priredi % dovoljenjem c. kr. mini-strstva za notr. zadeve z dne 20. avgu-sta 1917 št. 48.577, in deželnega pred-sedništva v Ljubljani z dne 6. oktobra 1917 št 2715/pr.. tuđi po ćeli Kranjski dne 31. oktobra, 1. in 2. novem-bra sploŠnl dan za vojaške grobove, čigar polni donesck je namenjen »Nakladu za vzdrževanje vojaških grobov v Avstrijk, ki ga upralja c. in kr. vojno ministrstvo. S tem dnem za vojaške grobove se bodo nabrala po ćeli Avstriji sredstva, da se vzdržuiejo grobovi junakov, ki so daleč od svojega doma žrtvov.r svoje življenje za domovino in so na • po vcčini v tiiji zemlji svoj zadnji po-čitek. 5b an 4 ^LUvuiNSfU iSiARUD*, dne 3i. oktobra l*l7. 250. Siev: Stotisočl takih ju naških «robov potresaj o iju beče oskrbe preostalih svojcev. Na skrajnih mejah naše domovine, đa, ćelo onstran me ja, leže oČetje, sinovi in bratje, položeni k zadnjemu po-čitku, in pozabUo bi se jih lahko, če se jih mi vsi ne sporainjamo in se ne za-vzamemo za to, da s svojimi deli lju-beznjivo obranimo njili snobove za pri-fcodujost. Podpisani se torej obračajo z za-■panjem na prebivalstvo dežeb Kranjske s prisrčno prošnjo, da ob dneh za "vojaške grobove 31 okt-jhtfe. 1. in 2. novembra 1917, ob dneh vsMi mrtvih, i bo^atiml darovi poplača delo hvaležno-sti našim junakom, ki so varovali s svojim življenjem naio skupno domovino pred sovražnikom. Častno predsedstro za Kranjsko odbora za oskrbo voiaškib grobov t A v st rij i. V Ljubljani, 28. oktobra 1917. Deželni predsednik fienrik grof A11 e m t, knezoškoi dr. Anton 3ona-ventura Jejlič, vojaški poveljnik v Gradcu fmL Ipiac S c h m i d t plem. Fussina, deželnl glavar dr. Ivan SusterŠič, župan dr. Iv. T a v č a r. Dnevne vesti. — Cesar Karei odlikovan z najvlšjim turškijn redom. Trst dne 3C1. oktobra. Uvoresp. utad.) Turski princ Gsman Fuad Effendi je dospel da-nes opoldne s spremstvom v Trst, kjer se je nahajalo Njegovo Veličanstvo cesar mimegrede,- da lzroči \jegovemu Veličanstvu od sultana podcijeni »Ha-dedan - el - Ali - Osman«, ta najvišji in najstarejši turski red. Prirca je spre-iel na kolodvoru imenom cesarja generalni adjutant baron Marterer in tfa spremil k cesarju, ki je sprejel princa in njegovo spremstvo v delavni sobi dvor-nega vlaka in vidno visoko vzrađeščen Jz njegove roke preje! visoko otoman-sko odlikovanje. Prirfc je bil s sprem-stvom povabljen na zajterk. Cesar je podelii princu veliki križ Leopoldove^a reda z vojno dekoracijo. Popoldne se je odpcljal princ s spremstvom v separat-nem dvornem vlaku v operacijsko ozemh'e nroti Italiji prodirajočih armad. — Vojna odlikovanja. Praporščak pri 2. strelskem poDcu okrajn! sodrik Anton A v s e c je odlikovan s srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje. Pri 27. dom polku »o odlikovani: narednik Marija Kotar s srebrno svetinjo prvega razreda, četo-vodja Simon Kovač, desetniki Sebast. Kuret in Josrp Novak, poddesetrrik Ivan P 1 e Š in pešci Anton Oabrcv-Š e k. Andrej Masle, Fran Pader in Nikolaj StareSlniČ drngega razreda. Pri oddciku strojnic 17. pešpolka so odlikovani: četovodjl Matija Ooste In Josip Srakar s srebrno hrabrostno $\etiujo prvega, četovodia Pet. 0 s e 1-n i k, desetnik Alojzij M a r k e 1 j( peSca AleŠ Kcrnin Alojzij Pavlin dru gega razreda; z bronasto svetinjo pešci Alojzij Bene di č 1 č, Ig^iacij Berton-c e I jf Fran Q a 1 e. Marko Horvat, Ljudevit KanvadI, Anton L i o H e k, Fran Mrak, Valentin P e t e r c in Ivan V a I c n č i č. — Volno odlikovanje. Nadpornćnik Anton D : a š č e k, 27. črnovoj. polka, je odlikovan s srebrnim Si^mnti laudls z vojno dekoracijo in meci. — Odlikovanja Rdečeza krila. Ori-lija V i d i c, soproga postajnega načelnika In Amalija MaJdIJ, soprosja vil-jeg^t žjvinozdravnika, obe v Logatcu, sta odlikovani s srebrno Častno svetinjo Rdečega križa: Fran VI d i c, posta je-načelnik v Logatcu s častnim znakom drugesra razreda z vojno dekracijo. — Težko ranjen ie bil v soboto na soški fronti v sokolskih kros?ih dobro znani trgovski sotrudnik Andrej Se-ver. Nahaja se v bolniSntci v obrtni ?oli. — Cesarska maia na IjudskRt sotah ljubljanskih. Vsled brzojavne odredbe naučneza ministrstva in ustnega naročita c. kr. deželneza šolskega sveta, se že razglašcna cesarska masa ne bo vršila na ljudskih šolah v nedeljo, dne 4. novembra, marveč na preddan, to jt v soboto, dne 3. novembra, po že cbjav-ljenem slavnostnem sporedu, na kar se opojan a jo šolska vodstva, starši in šol-ska mladina. — Slavnostn! koncert v đežeJnem gledattščti. Povodom cesarjevega godu se vrsi v deželnem gledališču v soboto, dne 3. oktobra, slavnostnl koncert So-deluje operna pevka kralj, hrvatske opere v Zagrebu gospa Irma Polako-va in tenorist kralj, hrvatske opere iz Zagreba gospod Jastrzebsky. Začetak ob *49. zvečer. — Vstopnice se bodo prodajale v petek od IO. do 12. dopoldne in popoldne pti blagajni v dc-ielnem gledališću. — Dan 3. novembra prost iofskega pođuka. Radi osvoboditve Gorice je naučni minister odredil, da je na rsch lo-lah dan 3. novembra prost Jolskega poduka. — Voja§kl srobovL Mestna občina ljubljanska je dala položiti na vojašk« grobove na pokopališču pri Sv. Krili venec i napisom: »Mestna oMtea V#-UaiBfca — pa4*itt jajglroig ■ — Nablralne pole za vojne grobove ! n e bodo razna&ati po hišah dijaki, ki so odsotni, nego magistrata! sluge. Pole bodo oddajali te po denarnih zavodih in pri najimovitejših strankah. — Fr«pov«d r«z«v«tljav« grobov. Ob-Ćinatro •• opoz&rja. da ja gl«d* oa pomanj-kanj« masti, »već ia olja po minlatrskl na-r*dbi i dne ti. oktobra 1916 dri. &ak »U 168 preporedano, grrdborm ia rakre na hm-kortikoll bodi način raBCTetljaviti đokler trajajo po vojni u*tTarJen« Uredne razme-re. Prestopkl ne bodo kaznovall po polltlft-nth obi&atTlh I. fltoptnje t glohami do 500 kron ali i laporom do «n«fa m^»era. — »diaabena Matica«. Po6«t6«-nje umrlih rojakor. Jutri, na dan V»^h sTetnikov pot>oldB« ob t. uri *apoj« na pokopalldču pri Sr. Krilu modkj ibor »Glazbene Matice« na grobah ▼ Ljubljani pokopanih vojakom 3 talostlnke nad 300 let start prefresljivl laloipeT naieca slav-oeia skladatelja Jakoba Oallusa (Petelina) »Brce. quomodo morltur jnetup«; »Nasrob-nico junakom« F. S. Vilharjevo ia talo«pev P. A. Hnbarjer .Clovek, slej đoruanje iTOj«!« — Z bojli&a nam pidejo: Vsem Slo-▼•nkain tu Slovencem po&lljamo pozdrave Iz strelnlh Jarkor: MaruSit Kar«l, Aetuvod-ja; poddes«tnlk Lorenct Pavel; pod desetnik Anton Bremic; Jamnik Pranc. orđ.; Ro^elj FVflnc, ord.; Oolmajer Metođ, Oast. iL; Kre^ar Franc; Ambroilff Alojzij; Aljanćič Lambert, cnoL pro»t.; Dc Alojxlj; Lozar Josip, san. In 2asar P«t«. — Iz "uskoga vj«tnlitva v Ta*k«ntu »e je oglasil Tratnlkov Mirko, hot«!lrJ»T sin s St. Pttru ceste. Svoj«mu prijatelju plfte. da Je sicer zdrar, da pa Jih je obiskal prijatelj A to »cal (lakota) in se ćelo tam aas^lil; prijatelj Osem (m«so) ■ i. r* obl-šče s£mo tuistam, pa i© takrat -.^lo malo. komaj da ra Tlđt. Dopisnica je h\\n pisana na krepni dan In j« hodlla 4 mesece IH 8 dni. — Preme5čenje. Civilni komisar pri zbornem povelistvu tolminskega povelj-stva Bruno S t a r 6 je premeSČen k vojnemu generalnemu gruberniju za Crno goro v Cetinju. — Zahteve državnih nastavUencev. Zbor delegatov državnih nastavljcnccv v Avstriji je formuliraj včeraj svoje za-hteve po rvišanju draginjskih doklad in po enkratni draginjski podpori. Dose-danje draglr.jsko podpore so popolnoma nezadostne ter je takojšnja izdatna po-moč nujno potrebna. Državni nastav-Ijfnci morajo zahtevati od parlamenta popolno in neskrajsano uRoditev njihovim zahtevam.. Končno ?e je vlada po-zvala« da že enkrat prične z znižava-njem cen raznim potrebbčinam. — Ksfialskc pristou>»tym kate ođ- ra«le o«»4>«, potnl ll»t. Potnl ll«t mora biti ▼iđiran od kralj^Tea-a iređ«k««ft poslani- Itra ali od kakm iTMliktfftt kcmtul« r oni Crtan, kjer J« bil itatarU«. — Tobakar nam pile: . OM* kađira ra^tejo r Ljubljani toibe ođ đae do dne, ■lasti t meftčanakih krorih. — Cm primam trafikantom pravico, da poatrelejo t prrl rrstl sebi, uvojrem ali stalnim odjemalcem — ako slednl praro^aano pridejo, pa jim odrekam prarlco, raipola^mU ■ flobttofto sAlofo aamoToljBO — ▼ trojo ftortet. tturi-ti kadira, U spadajo pod driaTml momopoU jati reiijsko blag^o — ne sa pređpieano ce-no, mar već — sa žirež, kakor &e to Žal po-nekod godi Nasiedek te a daj običajne prakae je ta, ci* imajo sunaj me«ta dovolj kadi Ta, a meščani ga. stradajo. — Ljudje U mesta neeujo, kolikor pać zmorejo, to-baUa na deielo za žlvež in kmetlce dona-Sajo in ponujajo v mesto — pred valm — traflkaotom maslo, mleko, fliol, nioko, Hictat, jefiprec, Kafio lr. dr. edinole w zame-no sa tohak, Če6 denarja imamo dovolj. Za-meno rasneca blaga za žlvež bo rodile gospodarske ra/mere; toda ta skoro splošna navada naj velja za predmete, ki so iz-kijudna last enega In drugesa. Trafike pa aUo proste trgovine, marveć koncesijoni-rane obr^l, vezane na cene In etroge pred piše. Trafikant bi ne smel odreći ali zatajiti tobake ali istega zamenjavati za živež, kakor je tuđi lekarnar o),vezan dati zdra-vila po rtoločeni ceni ^a veljavni denar. — Vsa uredba glede kadiva je nujne reforme potrebna — nekateri eloji dobe — brez te-tav — odbrano blago, drugi ee pehajo — ćestokrat taman. Poroćll se je g. Vinko S a j o v i c, asistent Južne železnice, z gdćno Anico Dežmanovo, hćerko ugiednega trbovelj^kegra trgovca gosp. Frana Dež- mana. Bilo «rečno! Z Dolenjfckaga, 29. oktobra: Veselo so zarajali beguncl z Goriškega po vsem Do-lenjflkem, Ko je semkaj došlo porobilo, da je naša vojska spet rzola cas-o solnčno Gorico ter so lepi trgi ob Soči: Borec, Koba-rid. Kanal itd. topet ▼ naftih rokah. Vese-lega srca so vriskali kraški, vlpavski in tolminski begunci vsklikajoć1 živio in elava nr.fi! vo.,6ki in zavezntkom. Takoj po brzo-javnem sporočilu »o poDolenjckem plapola-le narodne in cesarske zastave na hl£ah. NaAl be^unci so »i K^'-ali v roke: »O dom moj, o dom moj-------otet, o dom mdj, zdaj vidim, zdaj vidim te fip»'t!c — Begunor. Iz Vipave nam pi^ejo: V nafil občint je nastala huda kriza. Kakor znano je ob-^ina 1. 1914. po sklepu ob^inskeKa odbora in na nasret raznih dobrih prijateljev na-jfUi pri kranjski rteželni ban^i mi!ijon«ko osojilo. da sanira finaneijalno krizo nastalo vpled sradnje vipavske voja&nice, pri ka-teri je imfl župan Perhavc glavno besedo In zaplužek. V ta nainen se Je porabilo Že 1 , mil. K — toda vojažnica niti ni prišla pod streho, zldovje stoj} Že ves Cas vo'ne nrporabljeno in ispostavljeno VEem vremenskim neprilikam — mrtvi kapital. Med tem pa so naraft&ale obrestl za najeto po-sojilo in kranjska deželna banka je iuiav-r.o lirjala 16$ 000 K. To je za Vipavo v tem ftr su r.aravnoEt poqiibno in ni čuda. <5a v:-'a ▼ ceh obCini prarcati strah, kaj bo. Največia zmeđa se je polastila seve.ia ob-olnskega odbora, katerepa većina je evo] čzf, sklenila najeti posojilo in ki »i isedaj ne v© pomagati I?, sapp.t^. Dosp^anji Supe n g. Miro PerhiTC Je nenađno obolel in — odstopil. Treba mu je bilo IzvoHtl na-Bludnika. V torek 23. t. zn. &e je izvrtiJa ▼olitev novega župana in rečina ob^lnske-ga o(!bcra je zaupala vodstvo občine — majbnl napredni opoziciji, izvollla je za iupana naprednjaka g. Josipa Petrov-C1 č a. Naravno, da se g. Fetrovčif. ki je sicer vedno pripravljen posvetiti vse svoje moči občim koristim, v teb razmerab hrani prcvzeti vcđotvo obCInske^a gospodarstva ter vzeti na Bebe naraveost neznosno T>re-mo cdgovornoeti *a to, kar nišo zakrivili niti cn niti njegovi FomiSljenikl. Postonj-sko okrajno clavarstvo pa noče vpoSteratl t^h razlogov ter vztraja na tem, da mera g. Petrovč (■ ■nrevzeti župan?tvo. 2e v če-trtek bi biia imela biti slbvesr.a zaobljtiba. O na^aljnem poteku te Interesantne in znači me občinsko - politične krize bodemo Se poroč»li. U«r.rfa je v samostan« SolsiVih se<:ter v ^mihelu pri Novem mestu M. Benedlkta Z e 2 a, stara 35 let. Za načelnika okrajne bolnlške blagajne v Novem mosta je izvoljon soliciiator Ivan K r a J z t r. Smrtna nezgoda. P2dla Ie Marija KomŠak iz KrlvCevega z nevarne poti nizdol med skale in se ubila. Požar. Pri Jožefi Nikovi v Ribniku je naprav?{ požar okoli 3000 K škode. Otrok zgorel. Petletna Franč1«ka Cck! v FamJjah pri Senožečah nn^^tln jo «->;*f lim se J« kaznoval. 16Vtnl Martin Jf»raw. poppstrlc« «1n v Renninh. je vzel na rtomaCemn skednju, kjer so bili nastanjeni ncmikl vojaki. nekemu poddesptutlni brow-clnjr - rovolTer, katere^a j« «krll na stI-njafcii. T>ragl dan, Iro »ta z inlajSlm bratom frnaTa živino na pa^o. je vrel ukradeni revolver sebrj Na paBl Je S njim tistrelil đvakrat v zrak. poteni gra pa spde o^leđo-val in gm toliko Fasa po rokah vrtel, da se j« revolver sproSil. Ptrel je Sel fantu skosl l^vo mko In sra *e nevarro ranll na levi gornji nar1ToktnI«M. vn^pfi česar so gn. morali ortdat* v ljubliansko boiniSnico. Ročna granata se razpočMa. Včeraj okrog 9. ure zjutraj so »lišal! ljuđje v vas! Prežanje \r, okolici mofan pok. Pri zasle-^OTsnjt;, od kod da lavira ta strel, našli so pre* ftlevom riornp'^ bfRe TT! let PtPresra r2Jtkarja JoZefa Ptruklja, nezavestnega na tl«h ; im«l j« desno roko pod komolcem O'Ttrj^ano, !n Iz trebuba ao mn vipela čreva. Pri hiem so «e na51« Se 2 ročne granate; kdo rta Jih je sem po!c£I! »e ne ve. Težko ranjenega Ftarra ?o prlv.^A v np. in, đa đržljo zalome sebi v dobro, da je morejo potem zamenjavati na kmetih. Trgovci in obrtntki zopet so tm-vračali krivdo na mestno upravo,- čei, ona navija cene In zadržuje zaloge, oziroma se aa njfb nabaro fn dobavo sploh ne briga. Vaenemci so priill s svojo sahtevo, đa &• < sme noben do«lejBnji moi i« aemškega paradiža ppfftati državni poslanec. Oni ho-čejo svojega mo|a, najraje nemariboržana in hočejo spraviti v državni zbor novo tivljebje; radi bi bili vzor za vse nemštvo v Avstriji. K«r je većina videla, da ne gre vs« po njeni volji, je sklenila, da se sploh ne bo potegftvala već ta to, đa bi prišlo med vojno do volitev v državni sbor. Nem-ttki ideal o siogf, j« šel torej za enkrat čisto po vodi Bođemo ?Ideii, če osume pri tem, ali, će 6« bode prerekanje nadaljeva-lo. — PošUia uprava se Je trenda tuđi zopet spajdošila z našimi neprijatelji in ovi-ra n&e, kjer ia kadar se Ji ponuja prilika. SloveiiSki časopisi leže po pošteih prosto-rlh kar po 24 ur predno jih pofllj«jo dalje, z namenom, da se jim napravi s tem ne-zadovoljnoet naročcikov. Ljubljanski slovenski listi dob a ja Jo dva dnl stari, dočim aruo jih prejemali ceio nred 14 dnevi redno t. pr. naslednji * " ' i "■■■ioveđnl smo, ali ie to ra*-"-#> ^ošt.nemu ravna- telje r-. ::o tozađevno prit«'. . — P r e s k r - b a i.. - ! s t v a z ž 1- vili ;-; ■ .alneJSa. Zn 30.000 ij . . \:j vsega, tuđi najpotro:: ->'Rga in peri)a ni nik'er 11. v >:i fronte se 5e vc^no čuje z ne-^manj§ano silo. Vč.isih zacese . sapa kak prav posebno irioč^n pok. Tnkrat se zdi človelcu, kot bi bile ncclaleč kje topničke vaje. Zamcnjan dežnlk. Vc>raj popoldne Je i bil v trgovini Persche zamrnjan nov dež-nik n starim, ter f=e dotično osebo opozar-la, da rrtncsr takoj dežnik k Perschetu nazaj. picer se bo proti njej policijsko po-stopalo. Izgubila se Je zlata verlžica ođ franCi-Skrinske cerkve do nršulinskegra samostana. Od da se v gospodinjski Soli v urfiulin-skem samostanu. A^rovizacija. 4- Krcniplr za VTJI. okraj. Mestna aprovizacija bo odđajala v petek dne 2. novembra pri Mišhleisnu na Dunajski cesti strankam MIT. okraja krompir. Določen je ta-!e red: dopoldne od 8. do 9. §t 1 do 100. od 9. do 10. št. 101 do 200, od 10. do 11. št. 201 do 300, popoldne od 2. do 3. št 301 do 400, od 3. do 4. št. 401 do konca. Vsaka oseba dobi 10 kg; kilogram stane 30 v. 4- Kronipir za IX. okraj. Mestna aprovizacfja bo oddajafa v soboto. dne 3. novembra, pri Miihieisnu na Dunajski cesti strankam IX. okraja krompir. Določen je tale red: v soboto dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 120. od 9. do 10. št. 121 do 210, od 10. do 1!. št. 241 do ken-ca. Vsaka oseba dobi 10 kg; kilogram stane 30 v. -4- Krušne Izliaznice zr. potn?ke. Pri osredji krušni konrsiji se bodo izdajale za potnike mesto dosednjih dnevnih iz-kaznic p ot n e i z k a z n i c e. Potne izkaznice dobe potniki, ki kot sainopre-skrbljevani n^majo izkaznic, dalje potniki. ki pr idejo iz zemlja, kjer nišo vpeljanc izkaznice, in potniki, ki gredo v ozemlje, kjer nišo vpeljane izkaznice ali kjer izkaznice drugih krajev ne \ veljajo. Predložiti morajo uradno potrdilo. da so se oglasili v stal-nem bivališču in da iim je ustavljeno prejemanje kruha in moke. Na te Izkaznice se dobi 28 dkg kruha ali 21 dks kruha in 5 dk£ moke in sicer se dobi za scdaj kruh v a o]ni prodajalni, Prc- ! šemova ulica, moka..^ v vsih proda-jalnah za moko. ,-r C. Str. okrajna glavarstva na Kranjskem. Poročilo o zadnji mestni aprovizaoni .seji pravi, da leži zlasti glede slabe preskrbe krompirja vsa krivda na c. kr. okrajnih slavarstvih. pri katerih nima večina odgovornih 1 uradnikov niti zmožnosti, niti volje, da bi spravili skupaj za ljubljansko potrebo tistih par vagonov krompirja. O pri-tofbah ćez birokrate pri okrajnih gla-varstvih Ćivkajo ie vrabei po Uubljan-Ijanskih strehah, na Bleiweisovi cesti je pa toliko streh, da bi vrabei tndi že gospoda deželnega predsednika lahko zbudili. Zdi se pa nam. da obstoja med birokracijo pri glavarstvih in ono pri deželni vladi veliko duševno torod-stvo. Mesto, da bi deželni šef vzel v roke metlo in pometel ž njo nespefeobne ljudi po podrejenih mu uradih, jih Ic boza in pomiluje. Ako ne bo kmalu ko-renite izpremembe dosedanjega ne-znosnega kurza, bo treba na Dunaju z vso odločnostjo zahtevati zmožnejših ljudi. Nujne ljudske potrebe zahtevajo energičnejših ljudi in odločilnih dejani! Ženske službe pri armadi. Z ozirom na pred dnevi objavljeni čianek o ženskih službah pri armadi, se r.poroča, da je vložiti prošnje za sprejetje kot strežnice v kak sanitetni zavod pričen-tralah Rdečega križa naDu-naju ali v Budimpešti. * Konopifct prodan? »Pravo Venkova« poroča, da bo gTad Konopišt, last đeđičer pokojr.e^a prestolonasleđnlks Franca Ferdinanda, prodan tovarnarju Bartonu. • Nova nemika narodna himna. V Be-rolfnu so letos razplsali posebni natečaj za novo nemško narodno himno. Natečaja se :'e uđeležilo 325 pesnl'kov. Uspeli natečaja bo razg'a&en §e leto«. ♦ Cloveško meso «ta Jedla, pa ne tam pri ljuđo/rcft). ampak v Lletđorfu na Nem-škem dva dečlra. Tri in pol letnega Ber-narda Velerja so nafill mrtvega na kalfi!« Dolgo so iskali, kđo bi bil dečka ubll. Sled-njič so prijeli brata Tenceslava in Frana Pokornega. stara 15 oziroma 17 let, kl fta ubila đećka in z noge njegove odrezala kos mesa, katero sta sppkla in snedla. Obsoje-na pta prvi na 7, drngi na ft let JeCe. Prm-vljo, da lu je spravilo đo tega strašnega^čl-ns čltcnje detektivskih romanoT in povesti o Iadijancih. Proti nasrnenjlu k vnetju slepiCa se zavarujemo z uporabo naravne *Franz-Jose! grenČice«. ki omili ohlapnost čre-vesa, razredči blato in je lahko odvodi. — Plemenski ppašlći se bođo ođđaja-II đne 8. novembra t. 1. ob 8. uri dopolđn© na Zelenom li ribu pri đolenjskem kolodvoru v Ljubljani. Naročniki naj se toCno zglase. — Kranjsko đeželno me sto za vnovčevanje živine. Darila Rdećemu krliu. Salezijanskl zavod na Halcovnikn 200 K; obClna Cerklje na Dolenjpkem 5 K 40 v; Elizabeta Havt-ner 20 K. Mara Podružnfk 20 K; Ivana Ivanclch 20 K; Josiplna Skotnica 20 K; Helena Vrhanc 2 K; »F. A-c 10 K. — Me-sečna đarila v oktobru t. 1.: Konceptni urađniki finacCne prokiirature 10 K 30 v; Ivan ćerce, stanarlnsko ođ§kodnino 15 K; profesor konzistorijalnl svetnik dr. Franc Perne 10 K; okrajni nadkomlsar v p. Anton Klein 2 K; roorn. nadkomlsar Iran Go-lias 20 K. Darovi z* begunce. FVan Fajđiga, ▼ Sodražici Jo daroval za goriSke begunce 10 kron. Franc Gorkič, nadporoCnik pri polj-skem topničarskem polku 5t. 22, je đaroval za svoje BorojPke 10 K. Laicijan KovaeiC, nadpcštar v Radov^icl je daroval 20 K za. goriSke begunce raesto venca na krsto svoje nepozabne aeatre Olge. Vsein blagim darovalcem se »Posredovalnica« najtopleje zahvaljuje. Darovi za gorlike begunce. Mesto venca na krsto svojemu sorojaku. pokojne-mu gosp đr. Jan. Ev. Kreku. Je darovalo županstvo »Selcec 200 K (đvesto kron) za eoriske begunce. Posređovalnici za goriške besunce je daroval gosp. Joalp Zidar 100 tron za nefie beđne »orojake me*to venca na krste gosp dr. Jan. Ev. Kreka. Valentin Oblak, župnik t Kropi je darova! za gori-Ske hegp'nce prnovno 24 K. Za velikoduSna darova se Posredovalniea najtopleje zahvaljuje. m • Upravni^tvu naših listov «o posl?*1:1 Za »Clrll • Metodovo družbo«: Kranjc Fr., poročnfk, vojna poSta 220 10 K; lojaka Domtcclj iz Zagorja pri St. Petrn na Kra-eu 20 K, mesto venca na krsto blagopokojni gospej Albini Deki era v Slavini in Jan-ko Kenda iz Rajhenburga 50 K, zložlla re-sela družba Cehov, Hrvatov in Slovence-v v postilni pri »Ncdoižnostl« v Rajhenburgu v dokaz pravega edinstva Slovanov. Sku-paj 80 K. Za »dr Kre'tcov spomenik«: MarJJ« Ropret iz Boli. Bele 10 K, nadporoćnlh France Gorkič, vojna po^ta 431 10 K, sa spomenik naiv^^jemu »Jugoslovanu« ne-smrtnom« or. Kreku, đr. Majcen, Debe-vec in Sevnik na N. V. L. »Habgburg« 30 kron (vsak po 10 K) In Čestilec visokoći-Blane^a somišljenika 30 K. Skupaj 80 K. Za *Sloven»! Zavod za v vojni oatepele vojake«: Dne 28. t. m. so zbrali goriski begunci in Ljubljaučani pri »Zlati ribi« v Ljubljani 64 kron. Srčna hvala! Na privatnem učnem zavodu Legat % Mariboru ob Dravi. Dne 20. novembra t. 1. se otvorijo novi tečaji za atenosrafijo, Btrojepisje, pravopisje, trgovski nastavek, računstvo v zvezi z temeljnim poukom i knjigovodstvu, lepop^gju in nemškem Jeziku, Trajajo 4 mesece. Prospekti zastonj, Gororilne ure vsRki dan ođ 11.—12., Maribor, Vfktringhofgasse 17., I. nad 8 trop je, IzdajateH ]n odgovorni ur^ifk: Vafeodfi Kopitar; Laatitiiui in dsk »Naro*e *timm*< ___k 250. štcv. .SLOVhNbKl NAROD", dne 3i. oktobra ltfi7. Stran 5. Meblovano stanovanje obstoitčc 12 dveh sob, kuhinjo, kooalnico in elektrčnn nzstetliavo, a* otda ■ prvim novembrom, mirni stranki brti otrok. Pismene ponudbe pcd „Klektrlko 3719M na UDravniStvo »Slovenske?* Naroda«. Kuharica ki Je dosedaj sluSHa pri oroSrvkih v Buzetu v Istri, liče alnfbo. PonudN? mi ^ p<>§i- ljajo na „Fosredovainlco sa goriska aa- guc« v L{ublfanl". 3^17 Za već|e posesUo ¥ Brdih na BorUkeia 3718 se Uće zeoosljlva ut n oslirhnllin Glavni po^oj je zobrazba v poljecJelstvu Nastop takojben. Ponudbe spre^ema ,.Posre-dovainica za Goričke beg v Liabl|aaiM. Sapi se nov« ali dobro ohranfena l^epolna banja 150 cm do!ga in nad .r0 cm znotrej p! ^oka s pečio Tozadevne pontidbe red .,Banja 3706" na upravniStvo »Siovensk. Naioda«. IV Vol sto ker lep'h, obranih pruourstnlh latiolK je na proda! pri gospei Janetfć posestvo Mlinše, pošta Merfija-lzlake. ■■ Sprefme se ^i---------= :učsnko: iz dobre hiše. tvrdka Lo2. DalOIlC, Ljubljana, Sv. Petra cesta &tv. 3. Poscir! Frmo Drobnlč lesnl trgovac v Laik em trgu, kapi vsako mnoilao bukovih ali borovih drogo?, (ivebrev) po na*viš;i cea;. Isgl to dl vsake vrsta oferooel !es In doielne pridelke po naJvUii ceai. 363- nove ia stare, kupi TSako maotino tvrdka M LJnblfanska Industrija probbovih zamašIiGv JELaĆIN & ________Ko, Ljubljana- 2278 Svarilo. Svarim s tem vsacega, da mojemu možu Ignactju Ribiča ne da riti b'aga niti denarja na moje ime, ker jaz v nobenem slučaju nisem p!a!irca. Ljubljana, 31. oktobra 1917. Ana Ribič, Hradeckega vas št. 32. Bedl začasne tatvorltve trgovine se odda v nadalinl pouk zdravega in cvrstega tx & e n o a. f.ft z dve letno uČno d-u-> v trgovino z isecerliskžai in meianim blagom v mesta ali us deželi. Natanoiejša pojasnila od '-.'—11 ure dorold^n, Viktor Sober, Ljubit sca, Vodnikov trg &L 2. f Zlata svetinja ^/^j y/ Berofin, Pariz, Pim iM. >^ | RaJMjIe *•*.. / *k ( ^ I ^ yXsirffarjcT« ilica 7, ^^ Keml tfr. lug. Hir seli, Olomnc Ke- mično-tehnična preiskava je izprićala. Ja je „Sevdlin** prav izvrstno uporabna ustna oda, ker so njeni podatki popolnoma nc-vkodljivi in se ž njo lahko razkužuje. ?__—------------------------------------------------------------------— Na prodat I« aa ▼*•*«• e«a#, radi selitve skoraj nov eleganten LOVSKI VOZ. VpraSi naj se ■——ka —ta Mtv. 1. MT Stranka br«i otrok ištm -«M meblovano SOBO s aporabo kahlate. stranka razpo'aga tuđi s rrem R.-tm. p.smrne ponudbe pod „Pra-■log a?08" na uprjvnišrvo »Slov. Naroda« Sprojme te tako] prldcn In poitra • KLAPEC • event. begunec k par kon(em proti r rimerni pVi*i ]n nmolni f^Urrl^i V trgoviai Jos. vVa^aer v £marln, __________prt Jaliah. 3695 Zatilovajte mh io Iranko cenik 0 boffCnih, novc'etaiii In dunajskin rra^UiUtiih raiflednicatt, i-io "en groš cerah za preprodaja je. K'c t r'-skusm >or-timent pobijemo 3O0 boiićaih, novolaMLb, ljubavn h, bodovnih, cvetličnih m umetni5kih Kan v barvoti^ku, v besku in ztatem blesKu, sortirane sa 18 8. Po^ilja se ro pov^et u. Tovara« luksuspapIHa ADL5R, Zeisel St Co., Huna; ti, Praierstrass* S6. 10. Izpn46a{e, grlate, srebćlco i« drnga t kotoe bolezml cdpravl hitro in st-. gamo Paratol, domaće maz.Ho. Ne 1 umaže, je brez vonja, zato uporabno tuđi "ez dan. Veliki lonček K 3 50. dvojnati K 6.—. Drolje Paratol tresni pra5elc za varstvo ob'utljive kofe, škatliica K 2.50. Oboie se dobi pr ti vposlatvi zne^ka v Ukaraarfa M. i'Jein Paratol tvornici ▼ Bvdimoeštl, VIT 24, B6<39 ntca °l Kollnska \a M\l wm trgovsko delniško podjetje izclačuje vsled skleca objnfga zbora z dne 23 o»tc-ra 1917 divid«ado %m nirivmo Uto 191§ 17 n^ del^ict lit. A. I M-na delalae lit B. £ 40—. D.videnda ^e izplačuje proti predložitvi dotivnega kupona pri b!agajn;cah naSih podjetij v Pragi II Na Florcnci 15, v Ljubljani Kolinu, Prost-jeiovu. Vis. Ves«li, na Horkah, da!-e pri Živnostenskf banki v Pragi, pri Češki banki v Pragi, pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, pri vseh filiiilkah t?h bank. pri HranHnici kralj, mesta Koiina in prt mcn-al-nici Krcdiinega druStva, posojilnica in za-itav.jatn:ca v Prostjejovu. 3711 H^ Vallka zaloga niijma*Umej*lh slamnlkav. "WB l^lrth ib^ cilindre n 'Uy -JI Riifin čepiće v najnovejših fasonah in v veliki izberi ^db_Pristni Panama-slumnikl ori 9 K do »J K. J&j | Velik uspeh v KINO tfMiUhl v deželnem s&šedališeu. A je dosesel v(eraj po Robertu Reinertu *> inscenirani film: Posojeno življenje, Smo ie danes cb pol <■• 7., In pol 9. xvei«r ia i u tri » ćetrtek na prainik ob p«I H. dopol. ob 3., pol 5., 6,, pol 8. ia 9. ivocer. V petek prvikrat: Marija Carmi in nemški Psilander Karei de Vogt v protrosllivl drami i Neka] izrodaogal "•■•! iwo*io«al , Predstave v petek ob 4- ' *&, 7« in 9. mif.. Sprejme se gospodična ■a teotB« Ia staMva«]*. 37 >7 Kje, pove upravoištvo »Slov. Naroda«. O"U"3iTJ"lE13 amlmana odraika, stire in nove, kakor vse druge vrste patoloate ia volnana casfe, iakltetino, o4a|a( wni 1. t 4, f vaaki ataoiial kapa]t pn nifrlali ceai. E. KOT2BEK v Kranju. Naiboliše zamaške vsake ▼elikoeti ae doti pri Zenreb- šhi lvšvstr\\i zamadkov in nređ- nietOF Iz probknv ■'»e L. Jarić, Ztfreb.________3553 Baintla n\m navadnth tlo mlmm otroških vozičkov In navaJr,tj do aaf!tne|ša ^ M. Pakič v Ljubljani. Aezsanidi naro'mliom si Šablona • f6 montflraml, pri- ■erna za namltn« prte, scipvI« ete9 žepne rohce In vseh vrat perllo ae dobiva pri TONI JAflEH JEjubiiana, Židovska ulica stev. 5. Joj. Roji v i modni otelile : za gospode : Llnbljana, I Franca Jožefa cesta 3. Voja^ke in us*adni&ke 9 uniforme: U^ po meri ^% v najkrajšem času. LHIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 I cnroroča svoio veliko '.zbei I delnikov in aolnftnikov. I Popravila se >zvr5uieio točno in solidno I 09"" Kapt sa kompletna "91 otročja posteljica. NasScv pove upravn. »Siov. Naroda«. Trgovci! 6ost!!n!?arll! KOCKE za juho! «eTo dehre vrs»e, 1009 za 27 tron, NaiboUše kocke za goiaš, 1003 kock 40 IL Naiboliše kocke za kiroeH jho, 1000 kock 40 K pošiija rroti covzetju aii predp!a protf dobremu plačllu aprafat« AJTTON fTĐirEB, Linbllana« Jeranova nllea 11. ——— I&čejo se ■ ' : SODARJI : za vinsko trgovino proti tedeask! placi 90 kron. Ponadbe: Zagreb, Postni predal itv. 41. ŠUME (gojzde) blizo kolodvoru Gradac, na parcele od 5—10—50 ora!ov, proda po 1200 kron za katastralni oral fl^Ov'2 _e2n;ev) GraiClna Krupa, po i ta Gradac« Belokrajina. Ml I ^8 <^— Baa v •> w —— nwt stalni vodi, 5 pa rov kam nov, poleg tega goseodarske zgradbe, zidane, trđoVrite 6 oralov Šume. sadovnjakov in tfarnikov za c^no 60.00G kron proda Oraičina Krupa, polta GradaC, Belokrajna. Sapi ae vaaka, tuđi najmanjša, auioiiaa dobro oosnsenia oiupkov od hrušek in jabolk Tsiko poseb:-; po I kroni kg Ia dobra posašena praSenlce od hrušeu In fabolk po 80 v. kilogram. Ponudbe in Došiljatev se presi na na trrdko Fran Kos, Llnbljana. Zamaške rabljene in nove vseh vrst, po najvislih dnevnih cenah, kupi A. KOHN, Praga, Karlin 496. ¥^ DRVA ^Bi kupi vaako množino« (tuđi v lameno blaga). Če v blizini ljubljanske okolice dostavi eventuelno kupee sam vozove. — Ponudbe na upravo hotel „Slon" v Ljubljani, latotam ae proda ve£ja množina razne vdikosti likerjevih praznih Prižigalniki za priiiganie cigaret, ter posa-meznih delov vedno v TeliU zalomi, Eogros-cene za trgovce. ! Vido Bratovi, Ljubljana, Stan trs •**• ♦• Pristen dober brinipvpp Mli]uluu se dobi pri 15 L SEBEHIKD «Spol SISU. Zimske n palete našli n krte knpimo tsako meoti^o po najviSJih oenah« Porto se povrne. Za ovoj se pošliejo vrećice inatiš m franko, iosip Einstein in sinovi, trgovina ; kožubi in kožami Ooppingen na Virtemberškem v NemoiiL Telefon 153 Licitsciis zpsogi* 10. novembra 1917 ob 8. uri dopsldne bode pređajalo c. in ki trensko povel|«tvo 88 r Bakit&ikn pri Posioini (Kranjsko) 90 od-stavljenlh neokuženih žrebet najvi^iim ponudnlkom proti goto-vemu plačiln. Dražbe se smejo udaležiti Ie osebe (poljedelci in konjerejci) k imajo potrdilo pristojnega c kr. glavarstva. C kr. trensko povetjstvo 88.' [ Nov ka^Ipof za b^lnilce! Se§tavil sem spis, kt v niem tisoč.m trpečim kažem eamo možno pot do ozdravljenja^ Ta kažipot ne stane v narja in ga poiljem vsakomur, kdor se čuti bolneea, slabega in obupanega, zastonj. Mof spis je rezu.tat 50 letnega studija in premišljanja, vsebuje ce.o množtco praktičnih izkušenj in do- Ikazov od od;:čnfh mo2 znanosti. Kdor se hoie reiiti bo slediV mojem pouku, Ki je že tisočim pomagat. Naj ie nastala bo!ezen vsled skrbi, tuge, prenapora, ali vsied lahkomifelnoiti in nermernostS, vsem trpe: m, de'-■ i?" ol i -•• in neener^ičriim pckaiem znanstveno in naravno pOt ^ ozdravljenju živčnih bolezni, nespanca, delamržnosti, tei-sne in duševne oslabelos i, trganja \ udih, glavobola, ovir prebave in želodčnih težkoč ter mnogo drugih bo'ečin. I Pišite 5e danes dopisnice in zahtevajte gratis in Iranko I ======== moj ksllpof! ======= § Dopisnico naslovite: • I I E. Pasternack, Berlin, N. O.. Michael- I I_________kinchplatz 13, Abt. 456. I ^^^^^^^^^Hi^^^^H^i^HBiB^BiaHBBBHa^BBB^^iBB^i^^H^^^iH^^^^c^BBHHialBalavH^l^ava^aaBBa^llaaaai Stran 6. .SLOVENSKI NAROD*, dne 31. oktobra 1917. 250. Itev. Kostanjev, hrastov in bukov les kupi viako množino franko vagon »s Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani. VpoŠteva se lc pismene ponudbe r navedbo cea. Vsaka dama naj čita mojo velezanimivo nafod'lo o modernem negovanju grudij. I-kušen svet pn vpACB«lti !■ pOBIMikMlB bujnosti. — Pišite zaupno na Ne stane mlć. Ido Kratite, Požun, (Pressbnrg), Ogrtko, Scttanzstrasse 2. odd. 41. Primaru dr. lm1 STOJC ordinira ođ 1. novembri t. I. nasrej samo enkrat na dan Isi sicer ođ U. do po! 1. nre. Popoldanslia ordinacija se tore] opasti *o preslica. Alllilii uajbl « umefni in trgovski vrtnar icsaija si. ?. i. 3b 'ntfr«, da se rsfe3,3 .regai cvetlitni saSop samo Pod Traneo St. 2 > pole9 Csvljirs^eji mostu, > Velika zaloga suhih veneev. zćetevaott šopkov, venesv, traHov I. t d. Zmnanja naročila točno. Vrtnarija na Tržaški cesti št. 34. Zaustio blago! V pari prano in brezkalno posteljno p8:'je in puh prfporoCa trgovina s posteljnim perlom in suhom C. J. HAiriANN Ljubljana, Mestni trg Stev. 8 Ustanovljena 1866. Usttm«vU»Bi 1896. POZOR! Hereelna konknrenc* -»riaaia ni trg z% nUUo c© o naool ali nit očišćeno blago. Tega oeria se dri« pogtsto ostankl nesa In nesn&oa, kl zviiuje teio ter bUi»*n-> ariptmora, Aa ■• razvilo Ućiake U ooliL # Najveća slovenska hranilnica! Mestna ! anilnita ljubljanska UUBUANS, PreSernova ulica it. 3 lo Imela koncem l*t* 1916 Tlog ........ K 51,0011-Oill'— htpotečnib in občlnskih poiojil ........ M 3l,«0^0^'- rexervnega zafclada............tf 1,500 000 - Spreiema vlese vsak delavnlk In |!h obrestuje najviše po 40 o vetjo tn nestalne vlorje ^a no do^OToru. Hranilnica Je pupllarno vama in stoU pe4 kontrolo c kr. deželn« viade. Za ▼arčenje ima vpe!]ane lične domaie hranllnike. Posoja na »emljt^ča In poslopja na Kranjskem uroti 5° uv iz^en Kranjske pa proii 5 74% obrestin in proti najmani 1°/, ozironta 9 4% ođplaćeTanfu na đolf. 159 V podpiran]e trgovcev in obrtntkov ima astanowllono gr Kreditra. društvo. "*■ Vinski kamen snhe tfoko, kiui, amo«, vosek, svoto lm sako satle, samrokove sterie, splek Tse tfeielae ia postao pHdelke, kakor taiil vlaske aoio In Tse vrsto prasaik vreč, knpl vsako mnetlne po aa|rli|ik eoask veletrfovlna 2482 _Anton Kol#nc C«lj«. Proda se dvoje loših posestev v sev. Bosni eno v površini 500 johov. n drugo 1 00 jo-hov tn sicer: 1000 johov polja, 25u johov travniKov, 225 johov gozda, 25 johoh filji-virka v naikratnejii in najživahnejii okolici, blizu žtleznice, 3 km. od parobrodne agenture. Prvovrstna zemha crnica Vsako posebej v večjth paicelah Poslopja in tun-dus instruktus Za čas voine ima vojaStvo v zakupu. Dcs^daj vse obdrano. Letm do-hodek okrog 300 000 K. Cena katasrralnemu johu (5 600 ni2) a 1.60«"'K Naslov pove upr. »Sloven>kega Naroda« 3614 MA tZBIRO pošitja tuđi na debelo fl asne >652 ffl 1 Hir P|a4že» lopfee, U I II I L krila, kottume, Hl 111 noćnehalja.pa. «1 I II f I rilo. modne sred S-* ti U I* M meze.iportaeklo- femke !■ itezalke. />losolidna tvrdka. M. Krištofič - Bučar lifabilaHa, Btari trg 9. Lasta a hiSa Fine otroške oblekce se in krstne oprave. 11 N ^^1 ičsrtt* y»»^ um aaaV aa> aaaaaa 9 ■j ^^^b iaBHB ^av^iaa hbv aa^B aiL ^^a^^^ai aj fotomanufahtupa drogerija, ILiubllana, Selenbargovm ulica it S. prlporoča veliko zalogo desinfekcijskih preparatov lfakor: Lvsol, Lysoformf Kreolin, For-malin, Formafinove nastilje, karbolovokislino.karbolovo apno itd. itd. Velika zaloga lotogralfUh potrebftćin la aparatov. I \aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^ Hajpopolnejše nadomesti^o za ŠKROB (štirko) da se brez pranja, brez škrob-ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. Dobiva se povsodi. Glavna zaloga pri tvrdki Milan Hočevar Ljubljana Sv. Petra cesta 28. Istotam dobite krtafe za ribanje. BUKOV GOZD m lB«l«aa)VMi|ai a1rv9 kakor tuđi gotpva drva — kupi po visoki ceni« na Kranjskom ne daleč o4 železniške postaje. — Vsamo to tudl vatja njiva v najom v okolici LJutogano. _ Ponudbe: M«M|«na Poitni prodal It. 151« 3505 finho lnrrl/o hdi lisitke. parkeleo. mavro&e \JUU6 JUILKc taTte ii dm sa&e^ gobe kupi v vmM aM«tM Sevsr ft Urbanii, Ljubi ana, Wolffova ulica štv. 12. Modni salon \ Židovska ulica štev. 3. | Dvorski trg 1, Ljubljana. Prfooroča največjo izbiro finih velour-kJobukov % kosmatim robom >z prvo-▼rstnih tovara »Novega Jičina«, kakur iz baržuna, filca in ko uho-vine, ter čepić za dame in deklice. Popravila točno in vestno! Velika izbira žalnih klobukov. Cene razmeroma zeio nizke! ffT^ Vseh svetnlkov ^Ml šg/ vernih duš dan ^B Wr 3i. oktobra — 2- novembra, ^j r Dnevi vojnih grobovi I Sodriavliani! Spominlaite se na bojnih == i poljih padlih iunakov! i Vsafc tuđi najmanjii znesek pL se hvaležno sprejme. J Ek ____Glavna poslovnica: ------- yj Ijk Dnnai VL-* Cantslusgasse 10. Jg ^^^^ TeiefMi 23.116 tn 21.820. jffŠm ^^^^^^ Poitnohr. konto W3:I\^3B& A & £• Stegne J^ssim trg št 10. ■ajboll santmhr tn najbolfil slov. Uastrovanl tednlk soi Isli Kalfi ki priobčujejo vsak teden mnogo »aalmlvth sllk % bolis6 In o drugih važnih aktualnih domačih in tuiih dopodkih, ter obilo zanimivega čtlva: pesmi, povesti, (ako lanlmlv, lep detektivski roataa, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vteh »trok poliudnega znanstva. 118 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tcdnlk, ki je posvečen le zabavi in pouku. , TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, briv-nica vsjko društvo itd. Zahterajte,, TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo Četrt leta K 3'80 pol leta K 7.50 in ćelo leto K 15*—. Naročniki dobe kot nagrado slike Prešema, Jurčiča, Gregorčiča in Aikerca ter tuđi lepe zanimive knjige. Naročite s' „TEDENSKE SLIKE" takoj! Pošljite nam svoj naslov in poiljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno In poštniae prosto na ogled. UpraTništvo lista „TEDENSKE SLIKE" Llnbllana, Frančiskanska ulica 10 L Ljubljanska kreditna banka v LjubSjani .. P«lnUfca glavnica 1P.000.000 fcron. «. StPltarjOVa UliOB ŠtOV. 2. UmmmmH fondl okroglo 1,800.000 kron. Poslovalnica c kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovouy Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. ..------------------------------------------------Sprajama ------------------------------------------------- l u»4t li predala tu vrsto vrtalMStalh papiri«*, financira erariine dobave in dovoljuje vloge na knjižice in fkoti rmlun aprovizaoljake kredite. =======3«===«==: prOtl MSOdfl#mal Obr^StOVaHiaU z^aa-aisaaa—aBaaaiaaaa« | *^ «*