Stenografični zapisnik jednajste seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani der eilften Sitzung des krniiiifdien Landtages |u Usibach dne 11. oktobra 1888. am 11. Oirtovev 1888. Navzoči: Prvosednik: Deželni glavar dr. Josip Poklukar. — Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razun: Knezoškof dr. JakobMissia, baron Oton Apfaltrern, dr. Gustav Mauer, baron Alfons Zois. Encvni red.: b Branje zapisnika X. deželno-zborske seje 9. oktobra 1888. 2- Naznanila deželno - zborskega predsedstva. b- Priloga 60. Poročilo deželnega odbora z načrtom zakonu, s katerim se prenareja § 5. zakona dnd 13. junija 1882. 1., dež. zak. št. 25, 1. 1886., ob odkupu posestev se držečih novčnih in prirodninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe. d- Ustno poročilo finančnega odseka o zvršitvi sklepov zadevajočih konvertovanje kranjskega zemljiško - odveznega zaklada v novo deželno posojilo (k prilogi 49.). Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega Posojilnega zaklada za 1. 1889. (k prilogi 20.). Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zemljiško - odveznega zaklada za 1. 1887. (k prilogi 19.). Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za leto 1887. in o razkazu skupne imovine koncem leta 1887. (k prilogi 44.). Ustno poročilo finančnega odseka o prošnjah županstev ' Gorjah in Breznici glede podpore za uravnavo Savskih regov med Bregom in Zaspim. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Dr. Josef Poklukar. — Vertreter der k. k. Regierung: K. k. Landespräsident Andreas Baron Winkler. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Otto Baron Apfaltrern, Dr. Gustav Mauer, Alfons Baron Zois. Tagesoränllng: 1. Lesung des Protokolles der X. Landtagssitzung vom 9. Oktober 1888. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. Beilage 60. Bericht des Landesausschusses mit Vorlage eines Gesetzentwurfes, wodurch § 5 des Gesetzes vom 13. Juni 1882, L. G. B. Nr. 25 de 1886, betreffend die Ablösung der auf Realitäten haftenden Geldgiebigkeiten und Naturalleistungen für Kirchen, Pfarren und deren Organe abgeändert wird. 4. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses in Betreff der Durchführung der die Convertirung der krainischen Grundentlastungsschuld in das neue Landesanlehen betreffenden Beschlüsse (zur Beilage 49). 5. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Landesanlehensfondes für das Jahr 1889 (zur Beilage 20). 6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluß des Grundentlastungsfondes für das Jahr 1887 (zur Beilage 19). 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluß des Landesfondes pro 1887 und die Nachweisung des gesummten Vermögens mit Ende des Jahres 1887 (zur Beilage 44). 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Gemeindeämter Görjach und Bresnitz um Subvention für die Regulirung der Saveufer zwischen Rann und Asp. 27 162 XI. seja dne 11. oktobra 1888. XL Sitzung am 11. Oktober 1888. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Velike Poljane zavolj podpore za napravo vodotoka. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno-cest-nega odbora Novomeškega zavolj podpore za cestne potrebščine. 11. Ustno poročilo upravnega odseka gledč dovoljenja doklad za okrajne ceste (k prilogi 53.). 9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Gemeinde Großpölland um Subvention behufs Herstellung einer Wasserleitung. 10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Bezirksstraßenausschusses von Rudolfswerth um Gewährung einer Subvention für Straßenerfordernisse. 11. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses betreffend die Bewilligung von Zuschlägen für Bezirksstraßen szur Beilage 53). Seja se začne ob 10. uri 30 minut dopoldne. Beginn der Sitzung um 10 Uhr 30 Min. vormittag. XI. seja dne 11. oktobra 1888. XL Sitzung mn 11. Oktober 1888. 163 Deželni glavar: Otvarjam sejo in potrjujem sklepčnost slavne zbornice. Gospoda tajnika naprosim, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika X. deželno-zbor-ske seje 9. oktobra 1888. 1. Lesung des Protokolles der X. Landtagssitzung vom 9. Oktober 1888. (Tajnik Pfeifer bere zapisnik X. seje v nemškem jeziku. — Secretär Pfeifer verliest das Protokoll der X. Sitzung in deutscher Sprache.) Deželni glavar: Zeli kdo gospodov kak popravek v ravno pre-čitanem zapisniku? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ako ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen. 2. Naznanila deželno-zborskega pred' sedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. Deželni glavar: Od c. kr. deželne vlade je došel dopis v zadevah zgradbe bregov pri Stožicah, v katerem se zahteva, naj bi deželni odbor v imenu dežele sprejel poroštvo za nepokriti del potrebnih troskov za te zgradbe, ki znaša 12.261 gld. 67 kr., v kolikor bi zadevali dotično občino. Občina Stožice, oziroma vas, je pa tako revna, da ni pričakovati, da bi se tolika svota mogla izterjati, oziroma nabrati pri nji. Deželni odbor, ki je to stvar obravnaval, mislil je, da Je načelnega pomena, ali sprejme, kar ministerstvo zahteva, poroštvo za tak donesek posamezne ob-eitie. Kakor znano, je dežela privolila sama tudi Primerno podporo v ta namen, namreč 1.200 gld. in deželni odbor je sodil, da je najbolje, naj se slavni deželni zbor sam izreče o tem vprašanji. Izročam torej v imenu deželnega odbora ta dopis slavne vlade !n predlagam, da se izroči finančnemu odseku, ker Je v zvezi z marg. št. 24 § 3. letnega poročila. Prosim, Zeli kdo besede k temu predlogu ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ako ne, se bode ta dopis c. kr. vlade izročil “'lančnemu odseku. (Obvelja. — Angenommen.) , Dalje so došle predsedstvu deželnega zbora sledeče prošnje: Županstvo v Črnem Vrhu prosi podpore za popravljanje po povodnji poškodovanih občinskih potov, cv. (Izroča se finančnemu odseku. — Wird dem Mnanzausschusse zugewiesen.) Gospod poslanec Klun izroča prošnjo farne občine Velike Lašče za dovoljenje 41# doklade na direktne davke za napravo dveh novih zvonikov. (Izroča se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.) Gospod poslanec Višnikar izroča prošnjo faranov St. Vidskih pri Zatični za uvrstitev proge Glagovica-Št. Vid-Št. Rok med okrajne ceste. (Izroča se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.) Gospod poslanec dr. Samec izroča prošnjo županstva v Kamniku, da se ustanovi v Kamniku javna bolnica iz Glavarjevega zaklada. (Izroča se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Dev izroča prošnjo občine Stari-trg pri Poljanah, da bi se v Poljanski dolini uvedli uradni dnevi ob troških dotičnih občin. (Izroča se upravnemu odseku. — Wird dem VerwaltungsaussHusse zugewiesen.) Gospod poslanec Pfeifer izroča prošnjo posestnikov iz fare Bučke, da bi se fara Bučka izločila iz občine Studenške in postala samostojna občina. (Izroča se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.) Gospod ces. svetnik Murnik izroča prošnjo Jožefa Trtnik - a, učenca operne šole v Pragi, za podporo. (Izroča se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Ta točka je končana in preidemo torej k 3. točki dnevnega reda, ki se glasi: 3. Priloga 60. Poročilo deželnega odbora z načrtom zakonu, s katerim se prenareja § 5. zakona dnč 13. junija 1882. L, dež. zak. št. 25, 1. 1886., ob odkupu posestev se držečih novčnih in prirodninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe. 3. Beilage 60. Bericht des Landesausschufses mit Vorlage eines Gesetzentwurfes, wodurch 8 5 des Gesetzes vom 13. Juni 1882, L. G. B. Nr. 25 de 1886, betreffend die Ablösung der auf Realitäten hastenden Geldgiebigkeiten und Naturalleistungen für Kirchen, Pfarren und deren Organe abgeändert wird. (Izroča se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.) Dalje se je častitim gospodom poslancem razdelila tudi priloga 61., to je poročilo deželnega odbora o uvrstitvi občinske ceste od Bleda do Zaspega 104 XL seja dne 11. oktobra 1888. — XI. Sitzung am 11. Oktober 1888. med okrajne ceste. Mislim, da ne bode ugovora, ako-ravno to poročilo ni na dnevnem redu, ako predlagam, da se izroči upravnemu odseku. (Obvelja. — Angenommen.) 4. Ustno poročilo finančnega odseka o z vršit vi sklepov zadevajočih konverto vanj e kranjskega zem-ljiško-odveznega zaklada v novo deželno posojilo (k prilogi 49.). 4. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses in Betreff der Durchsührung der die Convertiryng der krainischen 'Grundentlastungsschuld in das neue Landesanlehen betreffenden Beschlüsse (zur Beilage 49). Poročevalec Klun: Slavni zbor! V izvanrednem zasedanji v drugi seji dne 21. junija t. 1. je slavni deželni zbor sklenil zemljiško-od vezni dolg konvertovati v posojilo dežele Kranjske in je ob enem pooblastil deželni odbor, naj vse za to potrebno ukrene, in zlasti naj se z visoko deželno vlado pomeni zarad premembe prejšnje pogodbe med deželo in državo dne 29. aprila 1876. To se je tudi v resnici zgodilo in Unionbank je prevzela financiranje novega posojila ter prosila deželni odbor, naj bi izdal za to posojilo, ki znaša 4,000.000 gld., 100 obligacij po 10.000 gld., 100 obligacij po 5.000 gld., 2200 obligacij po 1.000 gld. in 3000 obligacij po 100 gld., kar se je zgodilo. Unionbank je poslala vsled tega izžrebalni načrt, katerega pri zadnjem posvetovanji v deželnem zboru še nismo imeli in ta se nahaja v prilogi 49. kot prva podpriloga. Ob enem pa je deželni odbor vse to naznanil onim, kateri so imeli že deželne obligacije ter izdal razglas, katerega nahajate v prilogi 49. na drugi strani in katerega zarad tega ni treba prečitati. Tukaj tudi poroča deželni odbor, da je naročil papir za obligacije in kupone v znani tovarni za dokumentni in kartni papir Valentina Krisperja v Radečah ter ga poslal na Dunaj, kjer je tiskarna „H. Engel in sin“ bila prevzela tisk. Deželni odbor je preskrbel tudi potrebne knjige in sicer likvidacijsko in kreditno knjigo, da se morejo nove obligacije vpisovati v do-tične knjige. S pismom 27. junija 1888 je Unionbank naznanila, da je tisto varščino, katero je imela vsled pogodbe z deželo plačati v znesku 300.000 gld., poslala tvrdki J. C. Mayer v Ljubljani, katera je tisto o pravem času deželnemu odboru izročila in ob določenem času se je varščina vložila. Ob enem je pa deželni odbor imel tudi dolžnost naproti Unionbanki, večjim posestnikom zemljiško-od veznih obligacij pisati, naj bi stare obligacije kolikor mogoče zamenjali z novimi, torej ne bi bilo treba toliko v denarjih izplačevati starih izžrebanih obveznic. Deželni odbor je to svojo nalogo zvršil ter poroča, kako se je to zgodilo in kedaj. Ob enem pa naznanja tudi slavnemu zboru, da je pri Unionbanki vzel po dogovorjenem kurzu 95'50 novih obligacij za 150.000 gld. imenske vrednosti. Vsled ukaza visokega ministerstva je poslalo deželno predsedstvo deželnemu odboru izvod dogovora med državno upravo in deželo Kranjsko, zadevajoč prenaredbo dogovora 29. aprila 1876 in deželni odbor je v imenu dežele ta izvod podpisal. Finančno ministerstvo je nadalje zahtevalo, da mu mora deželni odbor predložiti obrazce novih obligacij, prodno jih izda. To se je zgodilo in finančno ministerstvo je dotične obrazce in sicer obligacij in kuponov potrdilo s samo spremembo, da je pred besedo „obrokih“ vstaviti besedo „polletnih“, kar je bilo le vsled tiskovne pomote izostalo. Ravno tako je zahtevalo finančno ministerstvo, da se mu mora po en iztis vsake obligacije predložiti, se ve da, prebit in brez podpisov, tako da imajo tam hranjene obrazce naših deželnih obligacij. To se je zgodilo in z dopisom 13. avgusta 1888 poslali so se deželnemu predsedstvu ti obrazci, naj jih predloži visokemu mini-sterstvu. Po točki četrti novega dogovora se je dežela zavezala, da bode državnemu zakladu v gotovem denarji povrnila znesek, katerega je dežela leta 1888. že prejela kot državno podporo, pripisninsko odškodnino in kot obrestna državna posojila, v kolikor presegajo znesek 127.227 gld. Toliko namreč mora država plačevati našemu zemljiško-od veznemu zakladu do 1. 1895. Proračunih se je ta svota in našlo, da znaša 50.093 gld. 92 '/a kr. A deželni odbor pravi, da to ni popolnoma prava svota, ampak da je napačna za 8 gld. 40 V2 kr., ki se bodo o svojem času poravnali, tudi poroča, da je ta znesek deželna blagajnica že izplačala državni blagajnici. Svoto, katero mora dežela plačevati državi kot odškodnino za to, ker ji odide dohodnina od zemljiško-odveznih obligacij in ki je odtegovati od navedenih 127.227 gld. je deželni odbor v svojem poročilu dne 18. junija 1888 do deželnega zbora tako-le pre- računil: leta 1889 ..................... 16.300 gld. — kr. „ 1890 ..................... 14.253 „ 70 „ „ 1891 ..................... 12.022 „ 30 „ „ 1892 ...................... 9.686 „ 20 „ „ 1893 ...................... 7.245 „ — „ „1894 ...................... 4.698 „ 80 „ „ 1895 ..................... 2.047 „ 50 „ skupaj . 66.253 gld. 50 kr. Ta proračun pa ni čisto pravilen in se ne ujema z računom, katerega je napravil finančni urad, ampak je pomota v tem, da se je za 1. 1889. proračunih 16.300 namestu 16.380 gld. Končno še c. kr. finančno ravnateljstvo naznanja, da se ob jednem ustavijo pri deželnem plačilnem uradu dozdanja plačila za zemljiško-odvezni zaklad Kranjski. Končno se naznanja še to, da je deželna blagajnica c. kr. deželni plačilnim izplačala že omenjeni znesek....................... 50.093 gld. 92 ’/„ kr. s b% obresti vred do vštetega 24. avgusta 1888 v znesku 431 „ 24 „ skupaj torej . 50.525 gld. 16 V» kr. Slavna vlada je tudi vprašala deželni odbor, kdaj naj država plačuje tistih 127.227 gld., katere ima ona vsled nove pogodbe za deželo Kranjsko pla- 165 XI. seja dne 11. oktobra 1888. - čati in odgovorilo se ji je, da bode najpriličnejše, ako plačuje to 1. januarja in 1. julija deželi, ker se bode novo posojilo obrestovalo 1. januarja in 1. julija, ter bode treba 1. januarja plačevati tudi izžrebane obligacije. 1. julija pa le kupone. Vse to se nahaja tudi v marg. št. 5. § 1. letnega poročila, katera se naj ob enem na znanje vzame. Na dotičnem mestu v letnem poročilu pa ne nahajamo, da bi se bila v XV. seji lanskega zasedanja dne 19. januarja sklenjeno priznanje in zahvala vsem gospodom, ki so pri tem važnem in imenitnem poslu največ truda imeli, pismeno naznanila. Kaže se namreč, da bode dežela v teh 7. letih, v katerih dobiva dežela državno podporo 127.227 gld. na leto, odštevši svote, katere mora ona zopet državi vračati, imela skupnega dobička 822.870 gld. To je gotovo lep znesek in gospodje, ki so to reč izdelali in se največ trudili, da se je to konvertovanje srečno izšlo, zaslužijo zahvalo in priznanje deželnega zbora, katero smo jim votirali v prej omenjeni seji. V letnem poročilu pa ni povedano, da bi bil deželni odbor ta sklep dotičnim gospodom tudi pismeno sporočil, kakor bi bila sicer njegova dolžnost. Zato nasvetuje finančni odsek, naj se to sedaj zgodi in deželnemu odboru da dotično naročilo. Finančni odsek torej nasvetuje: Slavni zbor naj sklene: 1. Poročilo deželnega odbora o zvršitvi sklepov zadevajočih konvertovanje kranjskega zemljiško - obveznega dolga v novo deželno posojilo se odobrovaje jemlje na znanje. 2. Deželnemu odboru se naroča, da sklep, storjen v XV. seji lanskega zasedanja dne 19. januarja 1888, o katerim se je izreklo priznanje in zahvala vsem gospodom, ki so se trudili za konvertovanje zemljiško-odveznega dolga, vsem tem gospodom in zlasti gospodu poročevalcu dr. Moschetu za njegovo trudapolno in temeljito delo, pismeno naznani. 3. Marginalna številka 5. § 1. letnega poročila je s tem rešena in se jemlje na znanje. (Vsi predlogi obveljajo brez debate — Alle Anträge werden ohne Debatte angenommen.) 5. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1889. (k prilogi 20.). 5. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Landesanlehens-sondes für das Jahr 1889 (zur Beilage 20). Poročevalec dr. Moselič: Finančni odsek je pretresoval poročilo o proračunu posojilnega zaklada in je tudi sklepal o njem. Ker pa je ta proračun in sploh posojilni zaklad v tesni zvezi z deželnim zakladom, sklenil je finančni odsek, da bode poročal o tem pri proračunu deželnega zaklada in torej stavim v imenu finančnega odseka predlog, naj se odstavi ta točka od današnjega dnevnega reda. (Obvelja. — Angenommen.) XL Sitzung am 11. Oktober 1888. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zemljiško-od-veznega zaklada za 1. 1887. (k prilogi 19.). 6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluß des Grund-entlastungssondes für das Jahr 1887 (zur Beilage 19). Poročevalce dr. Mosche: Glede računskega sklepa zemljiško - odveznega zaklada za 1. 1887. mi je čast poročati v imenu finančnega odseka. Prosim, da bi smel prečitati le končne številke in nasvete finančnega odseka. Deželni glavar: Ker ni ugovora, prosim gospoda poročevalca, da tako poroča. Poročevalec dr. Mosche: Iz skupnih naslovov prihodkov je razvidno, da ■je znašalo za 1. 1887 pokritje 542.161 gld. 25kr., torej v primeri s proračunom več za 10.938 gld. 35'/2 kr. Finančni odsek ni imel povoda, k temu naslovu napravljati kako opazko in torej predlaga, da se prvi del računskega sklepa sprejme z odobre-njem na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Glede troškov omenjam, da se nahaja pod naslovno številko III., točka 2. nedostatek v znesku 36.454 gld. 42 kr. To se prav za prav ni izdalo, ampak knjigovodstvo je to le kot dolg zaračunilo. To so namreč državna predplačila, katera nam je država vsled pogodbe iz 1. 1876 že plačala 1. 1887. Vsled tega znaša potrebščina za 1. 1887 v znesku 640.187 gld. 93V2 kr. več za 35.727 gld. 66 kr., kakor je bilo proračunjeno, namreč 604.460 gld. 27 */ss kr. Druge opazke nimam in torej tudi pri tem naslovu predlagam v imenu finančnega odseka, da se z odobrenjem vzame na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Pri izkazu gospodarjenja z kranjskim zemljiško-odveznim zakladom 1. 1887. mi je omenjati v imenu finančnega odseka, da se je zemljiško-od vezni dolg znižal za 177.891 gld. 70'/2 kr., proti 1. 1886., ko je znašal 237.154 gld. 96 '/2 kr. Dalje omenjam, da je pod zaporedno številko 7. izkazan zastanek v znesku 49.867 gld. 16'/2 kr., torej v okrogli svoti 50.000 gld., katere imajo izterjati politična oblastva za zemljiško-odvezni zaklad. Ker je ta zaklad, kakor Vam je pred poročal moj sprednik na tem mestu, ponehal letos vsled konvertovanja zemljiško-odveznega dolga, je treba, da se ti zastanki tako brž ko mogoče izterjajo in zarad tega je finančni odsek sklenil resolucijo, da se vlada naprosi, naj ona glede zastankov ukrene, da se brž ko mogoče izterjajo. Drugega nimam navajati v imenu finančnega odseka in prosim, da se ta izkaz z odobrenjem vzame na znanje in da se pritrjuje nasledni resoluciji: 166 XI. seja dne 11. oktobra 1888. XI. Sitzung am 11. Oktober 1888. C. kr. vlado je naprositi, da tako hitro ko mogoče izterja zastanke pri zemljiško-odveznem zakladu. (Obvelja. — Angenommen.) 7. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za leto 1887. in o razkazu skupne imovine koncem leta 1887. (k prilogi 44.). 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluß des Landes-sondes Pro 1887 und die Nachweisung des gesammten Vermögens mit Ende des Jahres 1887 (zur Beilage 44). Poročevalec dr. Mosche: Finančni odsek je pretresoval računski sklep deželnega zaklada za 1. 1887. in ni našel „in merito“ nobenih pregreškov. Prepričal se je, da se ta računski sklep popolnoma ujema z knjigami, katere so pri knjigovodstvu. Prepričal se je, da se je deželni odbor držal kolikor mogoče proračuna, da se računski sklep torej strinja in ujema s proračunom za 1. 1887. in torej predlaga, da bi slavni zbor vzel poročilo deželnega odbora in sploh računski sklep deželnega zaklada za 1. 1887. na znanje. Pri posameznih točkah bom prebral, ako mi je dovoljeno, samo končne številke in pri teh bodem pojasnil, kar mi je mogoče pojasnjevati, kajti z obliko računskega sklepa se ni mogel finančni odsek strinjati, in tudi jaz imam danes čestokrat že priliko se pritožiti o zunanji obliki računskega sklepa in tudi o zunanji obliki proračuna. Čas pa finančnemu odseku ni dopuščal, da bi on sam novo obliko napravil ter spremenil obliko, katero je doslej rabil deželni odbor. Finančni odsek se je torej le prepričal, ali se strinja računski sklep s proračunom in knjigami, ki se vodijo pri deželnem knjigovodstvu. V naslovu prihodkov nahaja finančni odsek, da je pokritje znašalo 730.037 gld. 67 ya kr. v primeri s proračunom 583.143 gld. 52 */a kr., se kaže presežek 146.895 gld. 15 kr. Deloma prouzročilo je ta presežek, da se je preveč preliminiralo, deloma tudi to, da so prihodki iz deželnih zavodov tudi uvrščeni tukaj, kateri se pa deloma pobotajo z izdatki pri ravno teh zavodih, ki se nahajajo po tem na strani 8. Finančni odsek drugih opazk nima napravljati in torej predlaga, da se naslovi prihodkov jemljejo na znanje. Deželni glavar: Za besedo se je oglasil gospod poslanec baron Schwegel. Abgeordneter Krcellenz Aaron Schmegel: Ich bitte ums Wort! Es ist über diesen Gegenstand sofort die Specialdebatte eröffnet worden, ich habe mir jedoch deshalb das Wort erbeten, um zur Generaldebatte zu sprechen, weil ich bezüglich des uns vorliegenden Rechnungsabschlusses im Allgemeinen einige Bemerkungen zu machen mir erlauben und zu diesem Zwecke ebenso die Einnahms- und Ausgabsposten des Rechnungsabschlusses als den Nachweis über das Gesammtvermögen des Landes Krain einer kurzen Discussion unterziehen muß. Es scheint mir die nähere Untersuchung des Ausweises über die Gebarung des Landesvermögens um so nothwendiger, weil der Landesfond unstreitig der wichtigste Gegenstand ist, welcher unsere Aufmerksamkeit in Anspruch nimmt, und weil wir heute am Schlüsse unserer Session einen Rückblick auf die Gebarung dieses Fondes innerhalb der letzten sechs Jahre zu werfen und zu untersuchen haben, wie die Lage des Landesvermögens nach allen Richtungen hin heute eigentlich beschaffen ist. Schon der verehrte Herr Berichterstatter bemerkte, dass die in Verhandlung stehende Vorlage eine gewisse Anzahl von Mängeln aufweist, gegen welche er heute schon zum sechstenmale vergebens zu Felde zieht. Da diese Mängel thatsächlich derartig sind, dass sie uns einen klaren Einblick in den Stand des Landesvermögens nicht nur nicht gestatten, sondern unser Urtheil in dieser Beziehung geradezu beirren, so glaube ich, dass eine kurze Erläuterung und Aufklärung über einzelne Punkte des Ausweises jedenfalls sehr am Platze wäre. Aus diesem Grunde möchte ich mir eine ganz kurze Kritik des Rechnungsabschlusses und des Ausweises über das Landesvermögen erlauben, um zu beweisen, wie berechtiget der Wunsch ist, es möge endlich ein Mittel gefunden werden, die verschiedenen Rechnungsausweise in eine klarere, übersichtlichere, richtigere, mit einem Worte, in eine, den thatsächlichen Verhältnissen besser entsprechende Form zu bringen, als dies bisher geschehen ist und gegenwärtig noch geschieht. Ich erlaube mir vor Allem eine Bemerkung des Herrn Berichterstatters zu streifen. Es ist gesagt worden, die Buchhaltung, beziehungsweise der Landesausschuß accomodire sich jeden Augenblick den Wünschen des Landtages, beziehungsweise des Finanzausschusses, und weil nun dieser keine präcise Änderung über die Form, wie die Ausweise einzurichten wären, in Vorschlag zu bringen in der Lage gewesen sei, könne auch die vorliegende Form des Ausweises nicht den Wünschen des Landtages entsprechen. Dieser Auffassung liegt ein Mißverständniß zu Grunde. Die Aufgabe des Laudesausschusses ist nicht dieselbe, wie die des Landtages. Ich möchte vor Allem constatiren, dass zwischen der Aufgabe des Landtages, beziehungsweise des Finanzausschusses und zwischen der Aufgabe, welche der Landesausschuß und seine Beamten zu erfüllen haben, doch sehr wesentliche Unterschiede bestehen. Der Landtag und auch der Finanzausschuß haben Kritik zu üben, der Landesausschuß aber und die Beamten desselben haben diesen kritischen Bemerkungen und den Wünschen des Landtages und des Finanzausschusses Rechnung zu tragen und diejenige Form zu suchen und zu finden, in welcher die Nachweisungen im verlangten Sinne den besten und klarsten Einblick in die thatsächlichen Verhältnisse gestatten. Es ist nicht Pflicht des Landtages, anzugeben, in welcher Art und Weise die Ausweise zusammengestellt werden müssen, aber es ist Pflicht des Landtages darauf zu sehen, dass sie in entsprechender Form eingebracht werden, und der Umstand, dass der Herr Berichterstatter selbst betont hat, er sei nun schon sechsmal in der Lage gewesen, sein Bedauern XI. seja dne 11. oktobra 1888. — XI. Sitzung am 11. Oktober 1888. 167 darüber zum Ausdrucke zu bringen, dass es nicht geschehen ist, hat mich veranlaßt, auch meinerseits dieser Klage Ausdruck zu geben und zugleich auf das entschiedenste zu verlangen, dass in Zukunft den Ausweisen eine solche Form gegeben werde, welche bezüglich einer correcten Nachweisung des Laudesverniögens denselben gegeben werden kann und soll. Was nun die vorliegenden Ausweise, d. i. sowohl den Rechnungsabschluß des Landesfondes für das Jahr 1887, als auch die Nachweisung des gesammten Vermögens, wie es sich mit Ende des Jahres 1887 darstellt, betrifft, so erlaube ich mir zunächst kurz darauf hinzuweisen, dass nach dem vorliegenden Rechnungsabschlüsse nach Abzug sämmtlicher Rückstände zu Anfang des Jahres 1887 die Summe der ordentlichen Einnahmen sich auf 730.037 fl. 67'/n kr. belief, während 715.393 fl. 07 kr. verausgabt wurden. Es ist demnach effectiv ein Betrag von 14.644 fl. 60 'A, kr. mehr eingegangen. Das ist der Erfolg, wie er sich nach der einfachsten Rechnungslegung herausstellt, und dieser Erfolg, der sich aus der Vergleichung der Ausgaben mit den Einnahmen ergibt, muß im Anwachsen des Gesammtvermögens seinen Ausdruck sinden. Wenn ich nun im Ausweise über den Vermögensstand das Vermögen im Jahre 1886 nachgewiesen finde mit 1,208.220 fl. 75'/- kr., so mußte tm Jahre 1887 eine Vermehrung von 14.644 fl. 60 y2 tr. eingetreten sein, aber was finde ich, wenn ich den Ausweis für das Jahr 1887 in die Hand nehme? Eine Vermehrung von 48.559 fl. 32 kr., wovon der Theil-betrag von 14.000 fl. seine Erklärung in der von nur angedeuteten Rechnung findet, die Vermehrung von circa B4.000 fl. aber nicht erklärlich ist. Auf der einen Sette haben wir nach dem Rechnungsabschlüsse 14.644 fl. mehr eingenommen, auf der anderen Seite ist eine Vermehrung bes Vermögens um 34.000 fl. eingetreten. Das stimmt nun nicht, und warum es nicht stimmt, und was dabei ficht stimmt, das haben diejenigen zu ermitteln, welche ich mit der Zusammenstellung dieses Ausweises zu be-chäftigen haben. Es ist schon von Seite des Herrn Berichterstatters ftwähnt worden, dass der Rechnungsabschluß für das >rahr 1887 sich mit dem Voranschläge für dasselbe Jahr 'M Wesentlichen soweit als möglich deckt. Es ist wahr, dass im Jahre 1887 142.947 fl. 15 kr. mehr eingenommen wurden, als präliminirt wurde und auf der anderen Seite 112.813 fl. 64 kr. mehr erfordert wurden, als veranschlagt war. Das Erfordernis war um 112.813 fl. kr. größer, als wir präliminirt haben. Das ist richtig, ?ber auch gleich aufgeklärt. Wir haben in den Be-dsckungsposten eine Mehrbedeckung ausgewiesen u. z. beim fffankenhause um 50.679 fl. 62 kr., beim Zwangsar-aeitshause um 75.294 fl. 90 kr. und bei der Landes-^bst- und Weinbauschule in Stauden um 16.973 fl. kr. Diese 3 Posten zusammen machen 142.947 fl. kr. aus, sie sind das Mehr in der Bedeckung, und Äeben also jene Summe, um welche es sich hier handelt, ^wht man sich nun die gleiche Rubrik im Erfordernis r1' so findet man beim Krankenhause ein Mehrerfordernis JJn 53.015 fl. 01 kr., beim Zwangsarbeitshause von 1.272 fl. 41 y# kr. und bei der Landes-Obst- und ^etubauschule in Stauden von 21.821 fl. 37 kr. aus-pftotejen. Aus der Summe dieser 3 Posten ergibt sich n Mehrerfordernis von 146.108 fl. 79'/» kr. Wenn :Un biefeS Mehrerfordernis von 146.108 fl. 79'/- kr. 1 Rechnungsabschlüsse nur mit 112.813 fl. 64 kr. aus- gewiesen ist, so resultirt dies aus dem Umstande, dass beim Normalschulfonde Abstriche zu machen waren im Betrage von 33.000 fl., und das gewiße Summen, die wir für Vorkehrungen infolge eingetretener Elementarereignisse bewilliget hatten, nicht benützt worden sind. Diese, wenigen Posten, welche hervorzuheben ich mir erlaubt habe, erbringen den Beweis, dass wir int Großen und Ganzen nicht unrichtig präliminirt haben. Das thatsächlich erzielte Resultat differirt mit dem Voranschläge ungefähr um etwas weniger als \% und ich kann mich daher den Anschauungen des verehrten Herrn Referenten, — welcher bemerkt hat, dass der Rechnungsabschluß des Landesfondes für das Jahr 1887 sowohl m Bezug auf die Einnahmen als auf die Ausgaben int Wesentlichen mit den seinerzeit gefaßten Beschlüssen des hohen Landtages sich decke, - im Wesentlichen anschließen. Anders verhält es sich aber mit den Nachweisungen des Vermögensstandes, wie sie dem vorliegenden Rechnungsabschlüsse beigefügt ist. Ich will mir erlauben, den Ausweis über den Vermögensstand'einer kurzen Besprechung zu unterziehen. Der Vermögensausweis ist meiner Ansicht nach doch ein zu wichtiger Gegenstand, als dass er nicht die vollste Aufmerksamkeit des hohen Hauses verdienen würde, und dies heute umsomehr, als wir am Schluffe einer Landtagsperiode stehen und demnächst in eine neue Periode der finanziellen Gebarung einzutreten haben, welche nach allen Richtungen hin genau bedacht und erwogen werden muß Vor Allem erscheint es in p-dem Ausweise wun-schenswerth, die Natur der einzelnen Einnahms- und Ausgabsposten und der Forderungen festzuhalten, über welche wir Rechnung führen. Heute haben wir den Vermögensausweis und den Rechnungsabschluß des Landesfondes vor uns, die Nachweise über die Gebarung zahlreicher anderer Fonde haben wir schon erlediget. Nun möchte ich zuerst darauf hinzuweisen mtr erlauben, dass bei Prüfung der Vorlagen der verschiedenen Rech-nunqsausweise, sowohl heuer als auch tn den früheren Jahren, die Unzweckmäßigkeit betont worden ist, dass jeder einzelne Fond seinen eigenen Gebarungsnachweis hat, was nur geeignet ist. die Übersicht über das ge-sammte Landesvermögen zu erschweren. Au» dieser Erwägung folgt für mich, dass ich zuerst zwischen den einzelnen Fonds einen großen Unterschied machen mochte. Auf die eine Seite kämen nach meiner Ansicht dteiemgen Fonds zu stehen, welche wirklich eine eigene Gebarung erheischen, welche gewißermasten selbstständige Vermögen und einem bestimmten Zwecke gewidmet sind und nur diesem eilten Zwecke zu dienen haben, so der Krankenbaus- der Gebär-, Findel- und Jrrenhausfond, dann der Theaterfond und der Musealfond. Dies sind ganz entschieden selbstständige Fonds, deren Vermögen je einem bestimmten Zwecke gewidmet ist. Eme andere Frage ist es - und es erscheint wünschenswert, sie zu untersuchen -ot> der Zwangsarbeitshausfond auch in diese Kategorie der selbstständigen Fonds einzureihen sei oder nicht. Im Finanzausschüsse ist die Anschauung ausgesprochen worden, dass auch dieser Fond nur einem bestimmten »wecke zu dienen habe und em vollkommen selbstständiger Fond sei. Ich will mich dieser Anschauung zwar accomodiren, möchte aber die Frage auswerfen, ob die Bestimmungen des Zwangsarbeitshausfondes derartige sind dass daraus die Richtigkeit der Anschauung, dieser Fond sei ein selbstständiger, gefolgert werden müsse. Wir haben unsere Obst- und Weinbauschule in Stauden. 168 XI. seja dne 11. oktobra 1888. — XI. Sitzung am 11. Oktober 1888. welche auch einem bestimmten Zwecke dient und deren Fond doch nicht vom Landesfonde zu trennen ist. Der Zwangsarbeitshausfond hat ebenfalls große Ausgaben, aber diese figuriren nicht in dem Ausweise des Landes-fondes. Bezüglich des Zwangsarbeitshausfondes herrscht also wenigstens eine gewiße Unklarheit, doch möchte ich mich darüber jetzt nicht aussprechen, ob dieser Fond als ein selbstständiger zu behandeln sei oder nicht. Ganz bestimmt aber vertragen der Landesculturfond, die Landes-Obst- und Weinbauschule in Stauden und verschiedene andere kleine Fonds eine eigene Gebarung nicht. Sie repräsentiren den Landesfond und sind nur Subfonds und müssen in dieser Art weitergeführt werden, so, dass wir das Vermögen derselben in das Vermögen des Landes einzubeziehen haben. Indem ich an dieser Auffassung festhalte und con-statire, dass der Landesausschuß im Großen und Ganzen die gleiche Ansicht theilt, möchte ich nun zur Prüfung des Ausweises über das gesammte Vermögen des Landes selbst schreiten. Wir begegnen zunächst in der Post I. 1, dem Kassareste für das Jahr 1887 im Betrage von 57.376 fl. 39 kr. Nun, meine Herren, was diese Post anbelangt, ist im Finanzausschüsse allgemein und ausdrücklich anerkannt worden, dass sie bestimmt unrichtig ist. Der Kassarest mag höher oder geringer sein, aber genau so hoch, wie hier ausgewiesen, ist er gewiß nicht. Der ausgewiesene Kassarest stellt jenen Betrag dar, welcher sich ergibt, wenn man die Summe der Ausgaben in den den Rubriken A, B und C, also die ordentlichen, außerordentlichen und durchlaufenden Ausgaben abzieht von der Summe der unter A, B und C angeführten Einnahmen und der anfänglichen Barschaft. Diese Berechnung erbringt aber keinen Vermögensnachweis. Ich gebe das nicht zu, und Niemand kann es zugeben. Es ist daher möglich, dass vielleicht schon hier, an der Spitze des Ausweises ein grober Fehler unterlaufen ist. Die 2. Post in den Rückständen resultirt ebenfalls aus einzelnen Posten, welche nicht Vermögensbestandtheile sind. Die Summe per 220.965 fl. 17 '/ö kr. ist ebenfalls durchtränkt von den durchlaufenden Posten, da sie aus einer gleichen Verrechnung resultirt. Eine Klarheit ist in dieser Post auch nicht zu finden, denn während bei der ersten Post von 158.583 fl. 93 '/.j kr. die Einnahmen ganz genau specificirt sind, ist dies bei der Post von 220.965 fl. 17'/2 kr. nicht der Fall, — es sind außerordentliche Einnahmsposten — darin begriffen und eine Klärung und Richtigstellung in dieser Beziehung wäre nothwendig. In der Post 5 finde ich weiters den Rest des staatlichen Gründungsbeitrages für unsere Obst- und Weinbauschule in Stauden mit 17.000 fl. angesetzt. Was heißt das? Wir besitzen noch 17.000 fl., welche der Staat uns für die Schule in Stauden noch auszuzahlen hat und welche nach dem Ausweise offenbar als Landesvermögen zu betrachten sind. Nun ist aber das unrichtig. Das'ganze Vermögen, welches wir in unserer Landes-Obst- und Weinbauschule in Stauden besitzen, reprüsen-tirt einen Wert von 49.293 sl. und nicht mehr, während nach diesem Ausweise die Schule in Stauden für das Land einen Vermögenswert von 66.293 fl. repräsentiren würde, weil Sie nothwendigerweise die 17.000 fl. zu dem mit 49.293 fl. bereits ausgewiesenen Werte des Gutes hinzuzählen müssen. Das ist eine Täuschung, zu welcher der vorliegende Ausweis Veranlassung geben kann und muß. Das Gut Stauden ist nach den Aufklärungen der Schätzungscom-mission mit 49.293 fl. einzustellen und nicht mit 66.293 fl., was ein Rechnungsfehler ist, welcher zu den irrigsten Schlußfolgerungen führen muß. Es erscheint das Ganze um so auffallender, als Sie im Ausweise für das Jahr 1886 in Post 5 ebenfalls 17.000 fl. als Vermögenszuwachs eingestellt finden 17 000 fl. plus 17 000 fl sind 34 000 fl. Wir müßten also glauben, dass wir vom Staate 34.000 fl. für die Schule in Stauden bekommen haben, beziehungsweise zu bekommen haben, während es im Texte nebenan klar geschrieben steht, dass der Staat sich nur mit 25.000 fl. an der Gründung der Schule betheiliget hat. Ich weiß, es sind das Rechnungsfehler und nichts anderes, aber wenn wir sagen: „aus diesen und diesen Posten resultirt das Gesammtvermögen", so ist eben das nicht richtig. Ich kann nicht vermuthen, dass unter dieser Art der Nachweisung etwas Anderes zu verstehen sei, als was hier steht. Das, was hier steht, stimmt aber nicht; daher wäre mindestens ein Motivenbericht erwünscht, um unfreiwillige Mißverständnisse zu vermeiden. Ich möchte mir erlauben hier nebenbei auch eine Frage zu streifen, welche nach meiner Ansicht auch eine nähere Prüfung erheischt und erwogen zu werden verdient, nämlich ob wir die im vorliegenden Vermögensausweise mit dem Nominalwerte angegebenen Kapitalien auch fernerhin so zu verbuchen haben, oder ob in Zukunft beim Rechnungsabschlüsse nicht auch der Courswert berücksichtiget werden sollte. Nach meiner Anschauung ist die Angabe der Kapitalien nach dem Nominalwerte zwar ganz zweckmäßig und vollkommen entsprechend, um die Vergleiche mit den früheren Rechnungsweisen zu ermöglichen ; ich erlaube mir diese Frage aber deshalb zu streifen, weil denn doch zwischen dem effectiven und dem Nominalwerte große Unterschiede sich ergeben können und daher unter Umständen der Nachweis der Kapitalien bloß auf Grundlage des Nominalwertes leicht zu einer argen Täuschung führen könnte. Ohne mich übrigens in die Untersuchung dieser Frage hier weiters einlassen zu wollen, möchte ich meinen Ausführungen nur noch beifügen, dass es nach meiner Anschauung sehr auffallend erscheint, wenn im Jahre 1882 der Vermögensstaud des Landes nahezu ebenso groß war, wie heute. Im Jahre 1882 wurde das gesammte Vermögen des Landes mit 1,245 467 fl. 52 kr. ausgewiesen, heute steht es, wie Sie sich aus dem vorliegenden Ausweise überzeugen können, auf 1,256.780 fl. was praeter propter dasselbe ist. Ja, meine Herren, ist denn in diesen 6 Jahren nichts investirt worden? Ich weise nur auf die Zwangsarbeitsanstalt hin, dann auf unsere landwirthschaftliche Schule in Stauden, deren Wert Sie in dem Ausweise über den Vermögensstand des Landes mit 66 293 fl. eingerechnet finden. Wenn Sie das alles in den Vermögensstand einrechnen und den Vermögensstand des Jahres 1882 mit dem heutigen vergleichen, dann müssen Sie zum Schluffe kommen, dass die Ausweise unrichtig und unzulänglich sind, und dass es dringend nothwendig erscheint, dass dieselben in Zukunft in bestimmter, klarer, nach allen Richtungen hin zufriedenstellender Form erbracht werden. So wie sie jetzt beschaffen sind, können sie Niemanden aufklären, wohl aber Viele irre führen, und weil der Herr Berichterstatter selbst auf die Unzulänglichkeit der bisherigen Nachweisnngen hingewiesen und darüber heute, wie er sagt, schon zum sechsten Male Klage geführt hat, habe ich es für meine Pflicht erachtet, auch thatsächliche XI. seja dne 11. oktobra 1888. — XI. Sitzung am 11. Oktober 1888. 169 ziffermäßige Beweise für die Anschauungen zu erbringen, welche im Finanzausschüsse ziemlich allgemein als richtig anerkannt wurden. Diese Erkenntnis gelangte dort in dem Wunsche nach einer gründlichen Abhilfe zum Ausdrucke, in einem Wunsche, an den ich meinerseits die berechtigte Hoffnung knüpfen möchte, dass endlich den auf das ernsteste begründeten Beschwerden Abhilfe geschaffen werde. (Odobravanje na desni. — Beifall rechts.) Poslanec dr. Vošnjak: Ker je referent, ki ima deželni zaklad v deželnem odboru, zadržan priti k seji, ker ima komisijo zarad nove brambovske vojašnice, odgovarjal bodem jaz nekoliko besed gospodu baronu Schwegelnu. Pritožbe se slišijo že več let sem, pa tudi pred 10 leti so se slišale, da računski sklepi niso za vsakega dovelj jasni in izrekla se je želja, naj bi se drugače napravili. Doslej pa še nikdo ni pokazal, kako naj bi se računski sklepi napravili, da bi bili tako jasni, da bi jih vsak lahko razumel tudi v onih točkah, kjer govore o prehodnih troških in prehodnih dohodkih. Spominjam se še časov, ko je bil deželni glavar gospod vitez Kaltenegger pristaš one stranke, in računski sklepi so bili še temnejši nego sedaj. Ako pogledate v stare zapisnike, boste našli, da je bil 1. 1880 — 81 ves računski sklep predložen na 2 —3 straneh, medtem ko je sedaj obširen, ker je deželni odbor ustregel želji izrečeni 1. 1883., da bi se namreč natančneje poročalo ter naslovi troškov in dohodkov natančneje navajali v računskem sklepu nego je bilo prej v navadi. Dvomim, da je moči računski sklep še bolj razjasniti in ne vem, katere točke niso dovelj jasne. Kar se tiče ugovora gospoda barona Schwegelna zoper razkaz skupne imovine, se ž njim ne morem strinjati. On se spodtika nad tem, da je izkazan državnega ustanovnega doneska ostali znesek 17.000 gld. in da je vstavljeno Grmsko posestvo z vrednostjo 49.000 gld. To pa je povsem opravičeno, kajti na rast imovine vplivajo vsi drugi faktorji, kateri v dohodkih in troških ne morejo biti izkazani. Država je tekom tistega leta obljubila še 5.000 gld.; to v dohodkih ni izkazano, ker jih še nismo dobili, ampak izkazano je v imovini, torej je tudi čisto prav, da je izkazanih za 1. 1887. 17.000 gld. kot donesek za Grmsko šolo. Morebiti bi se drugače dalo stilizirati in reklo: donesek države in ob enem povračilo deželnemu zakladu, ki je prej bil ta znesek posodil za šolo. Premoženje pa je oboje, šola je vredna 49.000 gld. in dežela dobi še 17.000 gld., zarad tega ta šola ni nič več vredna in ne gre teh 17.000 gld. njeni vrednosti pripisovati. Kar se tiče prehodnih dohodkov in prehodnih troškov, se ti zmiraj med sabo ujemajo, da je slcorej vedno toliko teh prehajaluih troškov kakor dohodkov. Da bi se pa morali, kakor misli gospod baron Schwegel, v izkazu imovine državni papirji po kurzni vrednosti navesti, to bi nasprotovalo sklepu deželnega zbora, ki je sam izrekel, naj se skaže ta vrednost po nominalni in ne po kurzni vrednosti. Tudi država tako ravna in druge dežele, v opomnji je itak ska-zana kurzna vrednost. Gospod baron Schwegel je še omenjal, da bi imovina morala veliko več narasti, kakor za 48.000 gld. Lahko bi bilo več izkazanega, ako bi dodali tudi deželne dobrodelne zavode in prisilno delalnico, ker smo 1. 1887 investirali gotovo za 15.000 gld., vse to bi se ve vplivalo na znesek rasti. Če deželni zbor želi, se bode v prihodnje tako delalo, da se uvrsti med deželno imovino tudi vrednost vseh zavodov itd. Sedaj je vse to izkazano v dotičnih računskih sklepih. Reči moram torej, da jasneje nego je ta računski sklep, ne bode mogoče ga napraviti, ker mora itak vsak, ki hoče razumeti računske sklepe, tudi nekaj knjigovodstva znati. V šestih letih, ko so bili oni gospodje na krmilu, so se trudili, pa računskih sklepov niso mogli jasnejih napraviti. Posebno se je v tem oziru trudil vitez Kaltenegger, a ni se mu posrečilo, ker sploh ni mogoče. Vsakako pa se vidi iz računskega sklepa, da je bilo gospodarstvo dobro, ali recimo, srečno, ker so dohodki bili večji kakor smo pričakovali, in zarad tega je deželna imovina naraščala. Torej se mi zdi očitanje poslanca gospoda barona Schwegelna pretirano in neosnovano. Abgeordneter Krcellenz Aaron Schwegel: Ich bitte ums Wort! Der verehrte Herr Vorredner hat meine Einwendungen gegenüber der Vorlage des Landesausschusses als übertrieben und unbegründet dargestellt und dieser Umstand bestimmt mich, auf den Gegenstand meiner früheren Ausführungen nochmals zurückzukommen. Ich erlaube mir zunächst hervorzuheben, dass der Herr Vorredner keine einzige meiner Einwendungen widerlegt hat, dass er zwar über einen von mir erörterten Punkt Aufklärungen gegeben, dass aber diese Aufklärungen mit dem, was uns vorliegt, nicht übereinstimmen. Der Herr Vorredner hat die Behauptung aufgestellt, dass die Ersparnisse gegenüber dem Voranschläge mit 48.559 fl. 32 kr. ganz richtig ausgewiesen sind, aber das ist nicht richtig, weil, wie ich schon früher bewiesen habe, die Prämissen zu dieser Schlußfolgerung fehlen, und die Ansätze, aus welchen dieses Resultat hervorgehen soll, nicht stimmen. Die Differenz der ordentlichen Ausgaben und der ordentlichen Einnahmen, ergibt die wirkliche Ersparung, diese beträgt aber 14.000 fl. und nicht 48.000 ft. Das ist die erste Post, welche ich früher zu erläutern mir erlaubt habe und welche sich nach den thatsächlichen Ziffern des Ausweises nicht and.ers als mit dem von mir angegebenen Betrage von 14.000 fl. darstellen läßt. Aber auch bezüglich einer anderen Post, nämlich des Betrages von 17.000 fl., welche außer dem auf 49.293 fl. berechneten Werte der Obst- und Weinbauschule im Vermögensausweise figuriren, lautete die Aufklärung seitens des Herrn Vorredners so, dass dadurch meine Auffassung und Darstellung des Gegenstandes nicht tviderlegt worden ist. Diese Post von 17.000 fl. erscheint int Ausweise als ein Vermögensbestandtheil des Landes unter dem Titel von Stauden und muß also ganz einfach den anderen Activposten hinzugezählt werden. Dass der Betrag von 17.000 fl. eine Forderung ist, welche das Land gewißermaßen an die landwirthschaftliche Schule in Stauden für seinerzeit geleistete Vorschüsse aus dem Landesfonde zu stellen hat, weiß ich ganz gut, aber das 170 XI. seja dne 11. oktobra 1888. ist eine andere Sache und das müßte im Ausweise ganz anders und nicht unter den Activposten dargestellt werden. Wenn weiters seitens des Herrn Vorredners gesagt wurde, ich hätte den Antrag gestellt, dass die Capitalien des Landes rat Vermögensnachweise nicht im Nominalwerte angegeben, sondern der Courswert zur Grundlage genommen werden solle, so beruht dies auf einem Mißverständnisse. Ich habe ausdrücklich bemerkt, dass die Angabe der Capitalien im Nominalwerte vom Vortheile ist, und den Punkt nur deshalb berührt, weil der Umstand, dass hier rat Vermögensnachweise hinsichtlich des Wertes der Capitalien nicht ausdrücklich hervorgehoben wird, dass es sich um den Nominalwert handle, sehr leicht Veranlassung zu einer Täuschung geben könnte. Es heißt hier nur, der Wert'der Capitalien betrage so und so viel, so dass man glauben könnte, es sei dies der Courswert. Ich habe mir die diesbezügliche Bemerkung also nur erlaubt, um einer irrigen Annahme vorzubeugen. Was die weitere Einwendung des Herrn Vorredners betrifft, dass dem Landesausschusse eben kein Mittel an die Hand gegeben worden sei, um die Ausweise anders zu gestalten, so glaube ich dieselbe schon Eingangs meiner ersten Rede dahin widerlegt zu haben, dass das eben nicht Sache des Landtages, sondern des Landesausschusses ist. Nicht wir, sondern der Landesausschuß hat die Mittel und Wege zu suchen, um die Nachweise in die gehörige Form zu bringen, wir aber haben nur die Pflicht, darauf zu sehen, dass sie in gehörige Form gebracht werden und zu coustatiren, wie die Sachen stehen. Au meinen thatsächlichen ziffermüßigen Einwendungen ist nichts widerlegt worden trab die übrigen Ausführungen des Herrn Vorredners stimmen — ich muß es aufrichtig gestehen - nicht mit den Ansätzen der Vorlage, und wenn gesagt wurde, wir können uns mit der Thatsache beruhigen, dass das Vermögen, wie der Nachweis zeigt, wächst, so habe ich mir in den früheren Ausführungen bereits darzulegen erlaubt, dass es nicht so wächst, wie hier ausgewiesen ist. Diese Bemerkungen glaubte ich zur Widerlegung des Herrn Vorredners anführen zu müssen. Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Podelim torej gospodu poročevalcu besedo. Poročevalec dr. Mosche: Očitanje gospoda barona Schwegelna zadeva le zunanjo obliko računskega sklepa. Tako očitanje bi lahko gospod baron Schwegel napravljal tudi pri dru-zih zakladih n. pr. pri zakladu, o katerega računskem sklepu sem pred poročal, pri računskem sklepu zemljiško - odveznega zaklada. O tem računskem sklepu se je izrazil že gospod poročevalec zemljiško - odveznega zaklada, da mu je „ein Buch mit sieben Siegeln" in vender boste našli, da je gospod poročevalec Desch-mann pod tem poročilom, ki mu je „ein Buch mit sieben Siegeln" podpisan kot poročevalec. Meritoričnega očitanja gospod baron Schwegel ni napravil, jaz sam sem izrazil željo, da bi se druga oblika našla, to sem začetkom svojega poročila rekel XI. Sitzung am 11. Oktober 1888. in upam, da bode deželni odbor, ki je tako vesten in varčen oskrbnik deželne imovine, tudi v tem oziru kaj dobrega ukrenil. Deželni glavar: Glasovati nam je torej o nasvetu finančnega odseka, naj se naslovi prihodkov iz računskega sklepa deželnega zaklada za 1. 1887., tiskani v prilogi 44., vzamejo na znanje. Prosim gospode, ki temu pritrde, naj blagovole ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Poročevalec dr. Mosche: Glede troškov mi je omeniti, da se je izdalo — vsaj to kaže računski sklep — za 112.813 gld. 64 kr. več nego je bilo proračunjeno. Potrebščina je znašala namreč 715 393 gld. 07 kr., proračunjeno pa je bilo 602.579 gld. 43 kr. Ako v poštev vzamemo potrebščino za leto 1887 in jo primerjamo dohodkom za leto 1887, najdemo 14.644 gld 59 '/2 kr. presežka, namreč toliko se je več prejelo 1. 1887. nego se je proračunilo, ko so bili plačani vsi troski. Iz tega je razvidno, da je istima, kar je gospod baron Schwegel djal, da se je preveč preliminiralo skorej za 1 % deželnih doklad, to pa le kaže, da se je prav proračunilo in da se tudi računski sklep, kar se meritorne strani tiče, popolnoma ujema s proračunom. Torej predlagam, da se odobre naslovi troškov z navedenimi številkami. (Obvelja. — Angenommen.) Ravno tako moram v imenu finančnega odseka predlagati, da se izkaz skupne imovine koncem leta 1887. vzame na znanje, in sicer s prebitkom 48.559 gld. 32 kr., za toliko namreč nam kaže ta izkaz, se je iinovina zvišala 1. 1887. nasproti i mo vini leta 1886. Prosim, da se ta razkaz vzame na znanje. (Obvelja. —• Angenommen.) 3. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnjah županstev v Gorjah in Breznici glede podpore za u-ravnavo Savskih bregov med Bregom in Zaspim. 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Gemeindeämter Görjach und Bresnih um Subvention für die Regulirung der Savenfer zwischen Rann und Asp. Poročevalec Detela: Slavni zbor! V imenu finančnega odseka mi je poročati o prošnji županstev v Gorjah in Breznici, kateri prosite za podporo za uravnavo Savskih bregov med Bregom in Zaspim in za napravo brvi med omenjenima krajema. 171 XI. seja dnč 11. oktobra 1888. V prošnji se poudarja, da je zveza Savskih bregov med Javorniškem in Blejskim mostom že delj časa pretrgana, posebno ker je zadnja leta Sava na mestu, kjer je bila „Peškotarjova brv“, med Bregom v Brezniški županiji in Zaspem v Gorjanski županiji, levi breg zlo poškodovala in odnesla, tako da ima na tem mestu dvakrat tako široko strugo, kakor popred, in se na tem mestu z malimi troski ne da narediti nova trdna brv, kar je dokazano s tem, da je zadnje dve leti za silo postavljeno brv voda trikrat odnesla. Od Javornišlcega mostu do Peškotarja je 7 in dalje do Blejskega mosta 4, torej skupaj 11 kilometrov daljave. Dalje se navaja v prošnji, kako važna bi bila tukaj brv za promet in da ni mogoče trdne brvi napraviti, ne da bi se tudi breg Save tam uravnal. Gospodje v finančnem odseku, katerim so doti eni kraji znani, so popolnoma pritrdili temu, kar se v prošnji navaja. Edini zadržek, da se v finančnem odseku prošnja meritorno rešiti ni mogla, je ta, da županstvo sicer prosi za podporo 4 — 500 gld., pa nikakor ni razvidno, koliko bodo dotične zgradbe stale. To pa mora biti podlaga za dovolitev podpore iz deželnega zaklada. Če se prav ne terja umeten načrt teh zgradeb, se vender zahtevati mora, da se predloži kak obris, da se vidi, koliko troskov bodete občini imele in kolika podpora iz deželnega zaklada bode primerna. Finančni odsek torej nasvetuje : Slavni zbor naj sklene: Prošnja se odstopi deželnemu odboru, da poizveduje o načrtu in troških dotičnih stavb, ter da dovoli občinama Gorje in Breznica za napravo omenjenih stavb primerno podporo. (Obvelja. — Angenommen.) 9. Ustno porodilo finančnega odseka o prošnji občine Velike Poljane zavolj podpore za napravo vodotoka. 9. Mündlicher Bericht des büianzausschusses über die Petition der Gemeinde Grost-pölland um Subvention behufs Herstellung einer Wasserleitung. Poročevalec Detela: Občina Velike Poljane prosi za podporo iz deželnega zaklada za napravo vodotoka. Iz prošnje je razvidno, da je občina že zgradila vodotok in sicer v daljavi 800 m. Vložila je cevi, katere so stale 1.000 gld., drugi troski, kakor cement, železo, potem za mojsterska dela itd. so znašali tudi 1.000 gld., torej so vsi troški znašali 2.000 gld. Občina opira svojo prošnjo tudi na to, da„ je v zadnjih 10 letih imela ogromne troske za napravo nove šole, popravo farovža i. t. d., ter da so vsi troški znašali 10.500 gld. Ako se vzame v poštev, da je to mala občina, ki šteje le 470 prebivalcev in plačuje na leto le 900 gld. davkov, je pač razvidno, da so tako veliki troški, katere občina sama XI Sitzung am 11. Oktober 1888. teško prenaša. V prošnji se tudi omenja, da je c. k. ministerstvo za poljedelstvo obljubilo za ta vodotok 200 gld., da se pa vzlic prošnji, katera se je v tej zadevi vložila, ni izplačala ta svota 200 gld. Finančni odsek je popolnoma o tem preverjen, da je tukaj podpora na mestu. Uvaževalo se je le to, da je občina tudi prosila, naj bi se ji iz požarno-stražnega zaklada, katerega oskrbuje deželni odbor, dovolila podpora, ker je vodotok ravno glede varnosti proti ognju, koristen za občino in je opravičeno, da se iz tistega zaklada tej občini dovoli podpora, kakor že več občinam za enake naprave. Zatorej finančni odsek nasvetuje: Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja se izroča deželnemu odboru z naročilom, naj občini Velike Poljane podeli primerno podporo in sicer ako mogoče iz požarno-stražnega zaklada. Poslanec Pakiž: Slavni zbor! Gospod poročevalec je pojasnil prošnjo občine Velike Poljane in tudi sklep finančnega odseka o tej prošnji, namreč: naj bi slavni zbor sklenil, prošnjo občine Velike Poljane izročiti deželnemu odboru, da ji blagovoli podeliti za napravo vodotoka in živinskega napajališča primerno podporo iz zavarovalnega zaklada. Slavni zbor! Občini Velike Poljane se je oblju-bovalo že velikokrat, da bode dobila podporo od strani deželnega zbora, oziroma deželnega odbora, kakor tudi od strani slavne c. kr. vlade. A žalibog, do današnjega dne ni dobila občina za napravo prej omenjenega vodotoka in živinskega napajališča nič druzega, kakor same obljube, akoravno je že večkrat občina ustno in pismeno prosila podpore. Ker je pa, žalibog, z obljubami jako malo pomagano, in glede na to, da je imela občina Velike Poljane za napravo novega šolskega in župnijskega poslopja veliko tisoč goldinarjev troškov, in ker je še posebej za napravo vodotoka in živinskega napajališča potrošila ogromno svoto do 2.600 gld., je vsled tega vkljub varčnemu gospodarjenju tako ubožala, da je gotovo usmiljenja in nujne podpore vredna. Zategadel drznem si staviti sledeča dva predloga: Slavni zbor naj sklene: 1. Občini Velike Poljane se dovoli za vodotok in živinsko napajališče podpora 200 gld. in sicer iz zavarovalnega zaklada, če bi pa primanjkovalo v tem zakladu, pa iz deželnega zaklada. 2. Slavna c. kr. vlada se naprosi, da bi tudi ona primerno subvencijo, nakloniti blagovolila občini Velike Poljane za napravo vodotoka in živinskega napajališča. (Se podpira. — Wird unterstützt.) Abgeordneter Deschmann: Ich möchte mir zum zweiten Antrage des Herrn Abgeordneten Pakiž eine Bemerkung erlauben. Soviel ich mich erinnere, wird in der Petition selbst erklärt, dass von Seite des Staates der Gemeinde Großpölland zur Herstellung einer Wasserleitung eine Subvention von 200 fl. zugesprochen, aber bisher noch nicht flüssig 172 XI. seja dne 11. oktobra 1888. XI. Sitzung am 11. Oktober 1888. gemacht worden fei. Es müssen also bezüglich der Flüssigmachung dieser Unterstützung gewisse Anstände obgewaltet haben. Der Herr Abgeordnete Pakiž dürfte vielleicht in der Lage sein, uns darüber aufzuklären, warum die Staatsverwaltung bisher ihre Zusage nicht erfüllt hat. Landesprästdent Aaron WinKker: Ich würde mir erlauben, zur Aufklärung der Sache selbst das Wort zu ergreifen. Es ist mir zwar bei dem Umstande, als die Regierung verschiedene Subventionen im Jahre an die Gemeinden verausgabt, nicht genau erinnerlich, was in dem speciellen Falle geschehen ist und warum die zugesagte Unterstützung bisher nicht ausbezahlt wurde. Im Allgemeinen muß ich jedoch bemerken, dass die Ertheilung von Subventionen seitens der Regierung gewöhnlich an gewisse Bedingungen geknüpft wird. Es muß erstens darauf gesehen werden, ob auch von Seite der Gemeinde in der bezüglichen Angelegenheit das Nöthige vorgekehrt und mit Zuhilfenahme welcher sonstiger Mittel die Herstellung, um welche es sich handelt, ins Werk gesetzt wird, und dann hängt weiters die Flüssigmachung einer Subvention davon ab, dass nach einem bestimmten Plane gearbeitet wurde. Bevor die Flüssigmachung erfolgt, werden die Sachverständigen abgeordnet, welche die Sachlage zu untersuchen haben. Es wird also im gegebenen Falle wahrscheinlich ein Umstand obwalten, welcher der Anweisung der Subvention bisher im Wege stand: entweder ist die Arbeit noch nicht vollbracht, oder ist sie nicht dem entworfenen Plane gemäß ausgeführt worden. Poročevalec Detela: Glede prvega nasveta gospoda poslanca Pakiža omenjam le to, da podpore iz požarno - stražnega zaklada deli ali razdeljuje deželni odbor v sporazum-ljenji s pooblaščenci zavarovalnih društev in da torej tukaj ne gre, da bi deželni odbor odločil svoto, katera naj se dovoljuje iz tega zaklada. Želji gospoda poslanca se lahko ustreže v tem smislu, da se formulira predlog tako: ako se iz tega zaklada ne bi dovolila podpora 200 gld., naj jo deželni odbor dovoli iz deželnega zaklada. Glede druge točke, to je prošnje do deželne vlade se za svojo osebo strinjam s predlogom gospoda predlagatelja. Deželni glavar: Prestopimo k glasovanju. Prosim gospode, kateri pritrde prvemu predlogu gospoda poslanca Pakiža, naj blagovole ustati. (Se odkloni. — Wird abgelehnt.) Predlog ni sprejet. Sedaj preidemo k glasovanju o predlogu finančnega odseka, ki meri na to, da se izroči prošnja deželnemu odboru z naročilom, naj podeli občini Velike Poljane podporo iz požarno-zavarovalnega zaklada. Prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Končno nam je še glasovati o drugem predlogu gospoda poslanca Pakiža, ki se glasi: „Slavna c. kr. vlada se naprosi, da bi tudi ona primerno subvencijo nakloniti blagovolila občini Velike Poljane za napravo vodotoka“. Prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. S tem je rešena 9. točka dnevnega reda, prestopimo k 10. točki. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora Novomeškega zavolj podpore za cestne potrebščine. 10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Bezirksstraßenausschusses von Rudolsswerth um Gewährung einer Subvention sür Straßenerfordernisse. Poročevalce Detela: Okrajno-cestni odbor Novomeški prosi, da bi se mu za primanjkljej tekočega leta in za potrebe bodočega leta 1889. dovolila subvencija 3.000 gld. ali pa vsaj 2.000 gld. To svojo prošnjo utemeljuje s tem, da v tekočem letu ni shajal z naklado I0A, katero si je naložil in da v pokritje primanjkljeja ni mogel porabiti dovoljenje deželnega odbora za pobiranje 16% naklade, ker bi to davkoplačevalce prehudo zadelo. Primanjkljej je torej nasledek tega, ker cestni odbor ni pobiral toliko naklade, kolikor je potreboval in mu je deželni odbor dovolil, namreč 167S%■ Meni sploh ni jasno, ali je pobiral cestni odbor 10 % ali le 9%, kakor je poročalo glavarstvo Novomeško. Faktum je, da imajo primanjkljej in da bi tega moral pokriti sedaj deželni zaklad. Finančni odsek je z ozirom na to, da se je stvar že zadnjič pretreseva]a in pojasnila, da cestni odbor ni storil svoje dolžnosti, ker je vedoma menj naklade sklenil, kakor je potrebuje, bil zoper ugodno rešitev te prošnje, kajti ko bi vsi cestni odbori tako ravnali, bi deželni zaklad vsako leto dokladati moral ogromne svote. Imamo cestne odbore, ki pobirajo po 20 in 25A, na primer Logaški, Velikolaški in Ložki, in ni razvidno, zakaj bi bilo ravno Novomeškemu okraju, katerega ni moč prištevati najubožnejšim okrajem, nemogoče, pobirati več nego 10 %. Omeniti je tudi, da je slavni zbor lanskega leta dovolil temu cestnemu okraju 2.000 gld. subvencije za tekoče leto. Vzlic temu imajo še primanjkljej, ker si niso zadosti naklade naložili. Splošno mnenje v finančnem odseku je bilo torej, da se naprošena podpora ne more dovoliti. Uvaževalo se je pa vender, da bode prihodnje leto treba dovršiti zgradbo ceste Srednja Vas-Berčice in pokriti druge cestne potrebe. Konkurenčni okraj ne more trpeti za to, ako je cestni odbor, oziroma XI. seja dne 11. oktobra 1888. — XI. Sitzung am 41. Oktober 1888. 173 načelnik tega odbora, zanemarjal svojo dolžnost. Zatorej se tudi finančni odsek ni odločil za] to, naj se prošnja kar kratko odbije, ampak bil je mnenja, ako bode prihodnje leto cestni odbor storil svojo dolžnost, to je, ako si bode naložil toliko naklade, kolikor je primerno za cestne potrebščine in so davkoplačevalci zmožni nositi, naj se da tudi za cestne zgradbe taka podpora, kakor je utemeljena v instrukciji z dne 6. decembra 1. 1872, katero je dobil deželni odbor od slavnega deželnega zbora o dajanji subvencij. Nasvet finančnega odseka gre torej na to: Slavni zbor naj sklene: Prošnja se izroča deželnemu odboru z naročilom, da sme v slučaji, če cestni odbor sklene za 1. 1889. potrebščinam cestnega zaklada primerno doklado na davke, dovoliti mu subvencijo v smislu instrukcije o dajanji in vabljenji pripomoči za ceste iz deželnega zaklada z dne 6. decembra 1872. Poslance Pfeifer: Slavni zbor! Ker zavolj silno nujnih opravkov nisem mogel navzoč biti v zadnji seji, naglašati moram danes, da, — če n. pr. Novomeški cestni okraj pobira za tekoče leto le 9% naklade, — je treba tej prištevati še cestno tlako, ki nadomestuje gotovo najmenj drugih 9 — 10%, torej skupaj 19%. Treba dalje pomisliti, da članovi cestnega odbora niso študirani in znajdeni v paragrafih, ampak da so priprosti trgovci ali kmetovalci. Ako današnjo prošnjo cestnega odbora Novomeškega danes ni moč meritorno rešiti v deželnem zboru zaradi pomanjkanja preudarka troskov in dohodkov za 1. 1889., dopolnil bode to cestni odbor Novomeški lahko gotovo še pred koncem tekočega leta ter predložil proračun in dokazal, da vse stori, kar dopuščajo slabe moči davkoplačevalcev in sedanje neugodne gospodarske razmere. Z ozirom na to bi prav toplo priporočal deželnemu odboru, kateremu se danes izroči prošnja v rešitev, zdatno podporo. Deželni glavar: Preidemo k glasovanju. Prosim gospode, kateri pritrde predlogu finančnega odseka, naj blagovole usta ti. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Prestopimo k zadnji točki dnevnega reda. 11. Ustno poročilo upravnega odseka glede dovoljenja doklad za okrajne ceste (k prilogi 53.). 11. Mündlicher Bericht des Berwaltungs-ausschnsses betreffend die Bewilligung Von Zuschlägen für Bezirksstraffen (zur Beilage 53). Poročevalec dr. Samec: Slavni zbor! Upravnemu odseku se je izročila priloga 53. v pretres in poročanje. Upravni odsek je omenjeno prilogo v eni poslednjih sej pretresoval ter ni našel povoda, da bi nasvete deželnega odbora, kakor so natisnjeni v omenjeni prilogi, spremenil. Zatorej si usojam prečitati nasvete, kakor jih stavi deželni odbor v prilogi 53. in se glase takole (bere — liest): 1. Okrajnemu cestnemu odboru Žužemperškemu se dovoli, da sme v pokritje za 1. 1889 v proračunu izkazane potrebščine za cestne namene pobirati v ta-mošnjem cestnem okraji 1889. leta 12% priklado na vse neposredne davke z izvanredno doklado. 2. Okrajnemu cestnemu odboru Škofjeloškemu in Krškemu se dovoli, da smeta v pokritje za 1. 1889 v proračunu izkazane potrebščine za cestne namene pobirati 1. 1889 vsak v svojem cestnem okraji 15% priklado na vse neposredne davke z izvanredno doklado. SL Okrajnemu cestnemu odboru Logaškemu in Radeljskemu se dovoli, da smeta v pokritje ' za leto 1889 v proračunu izkazane potrebščine za cestne namene pobirati 1. 1889 vsak v svojem cestnem okraji 20% priklado na vse neposredne davke z izvanredno doklado. 4. Okrajnemu cestnemu odboru Ložkemu se dovoli, da sme v pokritje za 1. 1889 v proračunu izkazane potrebščine za cestne namene pobirati v ta-mošnjem cestnem okraji 1889. leta 25% priklado na vse neposredne davke z izvanredno doklado. 5. Deželnemu odboru se naroča, da potrebno ukrene zarad prepisa in pobiranja pod 1 do 4 dovoljenih priklad. 6. Deželni odbor se pooblašča, da okrajnemu cestnemu odboru Kočevskemu pobiranje od njega v pokritje v proračunu izkazane potrebščine sklenjene 20% priklade na vse neposredne davke z izvanredno doklado za 1. 1889 dovoli in ukrene potem, ko bo načelnik tega cestnega odbora predložil zaostala po-trjila o razglasilo dotičnega sklepa. 7. Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajnim cestnim odborom, kateri potrebščine svojih cest 1. 1889 ne bi mogli pokriti z 10% priklado na vse neposredne davke z izvanredno doklado, pri dokazani potrebi in na podlagi pravilno sestavljenega proračuna dovoli za 1. 1889. znotraj postavnih mej 10% presegajoče priklade ter ukrene potrebno zarad pobiranja teh priklad. 8. Deželni odbor se pooblašča, okrajnemu cestnemu odboru Logaškemu obrok za poplača nje od 1. 1886 deželnemu zakladu dolžnih 2.000 gld. podaljšati do tj e, da bo zgradba ceste iz Dolenjega Logatca na Rovte izgotovljena. 9. Deželni odbor se pooblašča, da sme 1. 1889 v mejah za cestne namene pri deželnem zakladu na razpolaganje stoječega kredita, za take cestne zgradbe, katere je treba hitro zgotoviti, proti posledobnemu poročanju in opravičenju slavnemu deželnemu zboru in s primernim oziranjem na razmere prometa v deželi, dovoljevati podpore eventualno predplačila ali neobrestna posojila v zneskih nad 1.000 gld. 1. Dem Bezirksstraßenausschnsse in Seisenberg wird die Bewilligung ertheilt, zur Deckung des pro 1889 präliminarmäßig ausgewiesenen Erfordernisses für 174 XI. seja dne 11» oktobra 1888. — XI. Sitzung am 11. Oktober 1888. Straßenzwecke eine 12% Umlage auf alle direkten Steuern sammt außerordentlichem Zuschlag im dortigen Straßenbezirke für das Jahr 1889 einheben zu dürfen. 2. Den Bezirksstraßenausschüssen Bischoflack und Gurkfeld wird die Bewilligung ertheilt, zur Deckung ihres pro 1889 präliminarmäßig ausgewiesenen Erfordernisses für Straßenzwecke eine 15% Umlage auf alle direkten Steuern sammt außerordentlichem Zuschlag im bezüglichen Straßenbezirke für das Jahr 1889 einheben zu dürfen. 3. Den Bezirksstraßenausschüssen Loitsch und Radmannsdorf wird die Bewilligung ertheilt, zur Deckung ihres pro 1889 präliminarmäßig ausgewiesenen Erfordernisses für Straßenzwecke eine 20% Umlage auf alle direkten Steuern sammt außerordentlichem Zuschlag im bezüglichen Straßenbezirke für das Jahr 1889 einheben zu dürfen. 4. Dem Bezirksstraßenausschusse Laas wird die Bewilligung ertheilt, zur Deckung des pro 1889 präliminarmäßig ausgewiesenen Erfordernisses für Straßenzwecke eine 25% Umlage auf alle direkten Steuern sammt außerordentlichem Zuschlag im dortigen Straßenbezirke für das Jahr 1889 einheben zu dürfen. 5. Der Landesausschuß wird beauftragt, wegen Vorschreibung und Einhebung der ad 1—4 bewilligten Umlagen das Erforderliche zu veranlassen. 6. Der Landesausschuß wird ermächtiget, dem Bezirksstraßenausschusse Gottschee die von ihm zur Deckung des präliminarmäßig ausgewiesenen Erfordernisses beschlossene 20% Umlage auf alle direkten Steuern sammt außerordentlichem Zuschlag für das Jahr 1889, dann zur Einhebung zu genehmigen und dieselbe zu veranlassen, wenn die Vorstehung des genannten Ausschusses die noch fehlenden gemeindeämtlichen Bestätigungen über die erfolgte Kundmachung des betreffenden Beschlusses vorgelegt haben wird. 7. Der Landesausschuß wird ermächtiget, jenen Bezirksstraßenausschüssen, welche behufs Deckung des Straßenerfordernisses pro 1889 mit einer 10% Umlage auf die direkten Steuern sammt außerordentlichem Zuschlag nicht das Auslangen finden sollten, bei nachgewiesenem Bedarfe auf Grund des vorschriftsmäßig aus- Konec seje ob 12. uri 45 minut popoldne. — gefertigten Präliminares eine innerhalb der gesetzlichen Grenzen gelegene höhere als 10% Umlage für das Jahr 1889 zu bewilligen und wegen Vorschreibung und Eiu-hebung derselben das Nöthige zu veranlassen. 8. Der Landesausschuß wird ermächtiget, dem Bezirksstraßenausschusse Loitsch die Frist zur Rückzahlung der aus dem Jahre 1886 herrührenden Schuld an den Landesfond im Betrage per 2.000 fl. bis zur Vollendung des Straßenbaues Unterloitsch-Gereuth zu erstrecken. 9. Der Landesausschuß wird ermächtiget, im Jahre 1889 innerhalb des für Straßenzwecke verfügbaren Landesfonds-Credites für solche Straßenbauten, deren baldige Ausführung geboten ist, gegen nachträgliche Rechtfertigung beim hohen Landtage und unter entsprechender Berücksichtigung der Verkehrsverhältnisse im Lande, Subventionen, eventuell Vorschüsse oder unverzinsliche Darlehen in einem, 1.000 fl. übersteigenden Betrage zu gewähren. (Vsi predlogi obveljajo brez debate v drugem in tretjem branji. — Sämmtliche Anträge werden in zweiter und dritter Lesung ohne Debatte angenommen.) Deželni glavar: Prihodnjo sejo določujem za prihodnjo soboto t. j. 13. t. m. ob 10. uri dopoldne in prosim gospode načelnike odsekov, da med tem pridno delujejo, ker imamo izdelati še važne predmete, čas pa, v katerem bode treba skleniti deželni zbor, se vedno več bliža. Finančni odsek zboruje jutri popoldne ob 3. uri in gospod načelnik finančnega odseka prosi gospode poročevalce, kateri imajo še kaj rešiti, naj bodo pripravljeni, da jim bode mogoče poročati v tej seji. Naznaniti mi je, da je odsek za letno poročilo zvršil svoje delo ter pride njegovo poročilo na dnevni red prihodnje seje, za katerega določujem sledeče točke: (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung). Sklepam sejo. Schluß der Sitzung um 12 Uhr 45 Min. nachmittag. Založil kranjski deželni odbor. Tiskal J. R. Milic.