DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
%
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 238
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 11, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Najhujše šele pride, pravi prominentia angleški državnik Churchill, ki trdi, da bo v kratkem vsa centralna Evropa pod Nemčijo
London, 10. oktobra. Winston Churchill, eden . najbolj znanih angleških državnikov, je izjavil včeraj v parlamentu, da je Anglija doživela svoj največji poraz v zgodovini.
Poraz ni bil na bojnem polju, pač pa je poraz toliko 'bolj občutljiv, ker je moralen in je Anglija izgubila svoj vpliv med civiliziranimi narodi.
Pred šestimi leti je Winston Churchill, ki je bil tedaj minister, izjavil, da vsaka koncesija,
ki jo dovoli Anglija Nemčiji, velja Anglijo ogromne milijone, poleg moralnega poraza.
"In to se je sedaj ponovno zgodilo, ko je ponosna Anglija šla v Berlin prosit diktatorja Hitlerja, da pobije čehoslovaško republiko in naj Angliji prizanese.
"Mene je sram," je dejal Winston Churchill v svojem govoru v parlamentu, "ker sem pripadnik Anglije, tocla ne toliko radi Anglije, pač pa radi vlade, ki jo imamo danes, ki se klanja diktatorjem in ubija demokracijo.
Mehika se je izneverila rdeči zastavi. Prebivalstvo ne sledi vladi in komunističnim naukom
Mexico City,- 9. oktobra. Na državni mehikanski praznik, ki se je obhajal pred par dnevi po vsej Mehiki, in ob kateri priliki se udeleži milijone Mehikancev raznih parad, je bilo letos prvič opaziti ,da so zginile rdeče zastave.
Po vseh mehikanskih mestih, kjer so se vršile narodne slavno-sti in parade so nosili ljudje le narodne mehikansko zastavo. Le v petih slučajih se-je pripetilo, da se je pojavila rdeča zastava,
la navada v Mehiki, da so pri ljudskih paradah nosili poleg državne republikanske zastave tudi rdečo komunistično zastavo. Letcs je bilo prvič, da so rdeče zastave zginile in to .v — socialistični Mehiki!
Niti na enem javnem poslopju ni bilo opaziti rdeče zastave, do-čim so povsod vihrale mehikan-ske narodne zastave. Tujezem-ski časnikarji trdijo, da pomeni to, da so Mehikanci siti komu-
katero so papatriotične množica.: ujzma in socializma in želijo, da naroda takoj odstranile.	j se zopet vrnejo konservativni
Tekom zadnjih šestih let je bi-' elementi na čelo vlade.
Med Nemci in Čehi je prišlo do pobojev v Sudetiji
Aussig, Sudetija. — Med umikajočimi češkimi četami in nem-
Nov vežbalni krožek SŽZ
Slovenska ženska zveza v Ameriki je zopet bogatejša za en vežbalni krožek (drill team)
in sicer je bil ustanovljen nov|škimi vojaki, ko so zasedli sudet-krožek pri podružnici št. 6, | sko pokrajino, je prišlo do bojev. Barberton, O., ter prvič nasto- j Poroča se, da sta bila dva ubita Pil zadnjo soboto popoldne. Slovesnost se je pričela ob treh popoldne s povorko iz dvorane Domovina v cerkev, kjer je bilo blagoslovljeno lepo bandero od krožka po duhovnem svetovalcu č. g. Milanu Slaje. Slovesnosti in povorki je prisostvovalo lepo število kadetinj iz Cleve-landa in Loraina, kakor tudi iz Barbertona. Kakor nam poroča urednica Mrs. Albina No-vak, si je novi krožek nabavil na.ikrasnejše uniforme, kar jih Je bilo še doslej v javnosti. Kroj •le čisto nove vrste in sicer v lepi rdeči in beli barvi. Vsa čast za-vednim članicam in podružnici v Barbertonu za plemenito sodelovanje in napredek. Naj
in več je bilo težko ranjenih. Do boja je prišlo na mostu, ki je postavljen čez reko Labo, 42 milj severno od Prage. V soboto večer je bilo v sudetski pokrajini, ki jo je morala odstopiti Čehoslo-vaška Nemčiji, 150,000 nemških vojakov.
Iz mesta Opava se poroča, da so češki vojaki ustrelili dva su-detska Nemca nekaj ur prej, predno je prišlo v mesto nemško vojaštvo.
-o--
Pozor članice št. 25 SŽZ
če katero izmed članic od št. 25 SŽZ veseli začeti kegljati, naj se zglasi na Norwood kegljišču (prejšnem Laušetovim) v sredo večer ob pol osmi uri. Isti
Vfll, „ ,	,„•	'večer kegljajo tudi članice od
vas povsod spremlja najlepši i	v, „„„ ^ ■ j-
llspeh,	] podružnice st. 50 SŽZ, ki tudi
--—o--
j vabijo svoje članice za pridru-j žitev. Kegljanje je zdravo razvedrilo in najbolj poljuden
Smrtna kosa
V pondeljek je preminil v bolnišnici Mihael Foretka, rodom|J'Port v zimski sezom- m bo na" Hrvat, samec, star 42 let. Bil je šim ženam in dekletom tudi v
doma iz Primorja. Bolehal je zadnjih pet let. Tukaj ne zapušča nobenega sorodnika. Zanj je skrbela družina čumbrek , 1370 E. 41st St. Truplo ranjkega bo ležalo v kapeli A. Grdina in sino vi. Pogreb se vrši v četrtek ob devetih zjutraj v cerkev sv. Pavla |ia 40. cesti in potem na Kalvarijo. Naj počiva v miru.
Komunisti zanikujejo
Zastopniki komunistov v državi Ohio so zanikali trditev, da bi prispevali $10,000 za kampanj s k i fond demokratskega kandidata za governerja Charles Sawyerja. Izjavili so, da si je to trditev izmislil republikanski kandidat Bricker.
prijetno zabavo in zdrav užitek! Začnite takoj v začetku sezone in boste v najboljšem etanju za tekmo v pomladi.
Slana
Iz mnogih okrajev v raznih državah se poroča, da je slana pretekli teden povzročila mnogo škode. Slana je zlasti prizadela južne države. In Texasa na primer poročajo, da je slana povzročila smrt tisočerih puranov, katere so redili za prodajo za Zahvalni dan.
Dobro grozdje jn mošt Mr. Anton Korošec, 1063 Addison Rd. naznanja, da je pričel s stiskanjem grozdja. Priporoča
RUSKI LETALCI
ZMERJAJO
L1DBER6HA
Moskva, Rusija. — Najslavnejši ruski zrakoplovci so dali v javnost izjavo, v kateri prav na prostaški način zmerjajo ameriškega letalca, polkovnika Lindbergha, češ, da je lažnji-vec in pristaš nemških fašistov. Deset ruskih letalcev je podpisalo to izjavo, v kateri se trdi, da je polkovnik Lindbergh laž-njivo poročal o ruski letalski moči angleškemu ministerske-mu predsedniku Chamberlainu, ki je vsled teh poročil pristal na zahtevo Hitlerja za razkosanje čehoslovaške. Na drugi strani je pa baje trdil Lindbergh, da ima Nemčija zrako-plovstvo v takem stanju, da lahko premaga skupno zrako-plovno silo Anglije, Francije Čehoslovaške in Rusije.
Rusi se bridko pritožujejo, kako so prijazno sprejeli Lindbergha, ko je že dvakrat obiskal Rusijo. Zdaj pa gre in tako podcenjuje rusko letalsko silo! Rusi trdijo, da bi Chamberlain nikdar ne dovolil Hitler j u zavzeti Češke, če mu ne bi Lindbergh narisal slabo moč ruskega zrakoplovstva.
•-o-
Evropa bo imela vojno v prihodnjem poletju
Washington, 10." okt. Kdor misli, da je diplomatska poteza Francije in Anglije, ki je dovolila razkosanje čehoslovaške, preprečila vojno v Evropi, se silno moti. To je mnenje večine tuje-zemskih diplomatov, bodisi ameriških ali evropskih. Če je komu položaj dobro poznan, je to gotovo predsednik Roosevelt, ki z največjo skrbjo gleda na stanje v Evropi, ker je mnenja, da bo Amerika močno prizadeta, ko izbruhne vojna v Evropi. V Evropi so diplomati prepričani, da bo na vsak način izbruhnila evropska vojna v prihodnjem poletju, ker Hitler ne bo miroval, pač pa bo zahteval čimdalje več, ko je enkrat dobi, kar je zahteval. Računa se, da bo do prihodnjega poletja nemška armada tako močna, da bo Hitler še z večjo drznostjo zahteval nove ugodnosti in pridobitve za Nemčijo. Evropa kot obstoji danes, se trese radi politične negotovosti. In miru ne bo prej, dokler Nemčija, ki je pripoznana napadalka narodov, ne bo tako temeljito poražena, da vsaj za prihodnjih 100 let ne bo mogla k moči. To je mnenje državnikov in diplomatov ne samo v Evropi, pač pa tudi v Ameriki.
-o-
Pridite na kegljišče
Jutri večer ob sedmih igra na Pozelnikovem kegljišču društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Člani in prijatelji so vabljeni, da pridejo gledat. Kegljišče se nahaja na 15721 Waterloo Rd.
Maytag pralniki
Pri Kremžar Furniture, 6806 St. Clair Ave. si lahko ogledate Maytag pralnike, ki se dobe tudi po $59.50. Lahko jih dobite na lahka odplačila.
Banke zaprejo
V sredo 12. oktobra, je postavni praznik v državi Ohio, namreč Columbusov dan. Vse sodnije in banke bodo zaprte ves ta dan v mestu. Preskrbite si pravočasno z drobižem in drugi-
Bodočnost republikancev zavisi od jesenskih volitev
Washington, D. C. — Vsi re-publikanci v Zed. državah bodo napeto čakali na izid volitev v novembru zlasti v državah Ohio, Pennsylvania, New York in Michigan. Ako zmagajo republikanci le v eni izmed gornjih štirih držav, imajo priliko na možnost izvolitve predsednika v 1940. Če pa zmagajo v vseh štirih državah, je pa gotovo, da bo prišla republikanska stranka zopet do svoje moči in veljave. Ako pa republikanci izgubijo v vseh štirih državah, potem nimajo absolutno nobenega upanja več, da bi izvolili v letu 1940 svojega predsednika. Republikanci zelo upajo, da bo zmagal v državi Ohio Robert A. Taft napram demokratu, senatorju Bulkleyu. Toda politikarji vidijo že naprej Bulkleyevo zmago.
Madžari so dosegli prvi uspeh
Komarom, Češka. — V svojih zahtevah od čehoslovaškev zaznamuje Madžarska prvi večji uspeh, ko je čehoslovaška vlada obljubila, da bo spustila vse politične jetnike madžarskega pokol j en j a iž. ječ. Nadalje je čehoslovaška vlada obljubila ,da bo odpustila iz armade vse vojake, ki govore fnadžarski jezik. V teh dneh se vršijo pogajanja glede nadaljnih ' madžarskih zahtev. Ko so prišli madžarski zastopniki preko Donave, na čehoslovaško stran, se je bila tam zbrala velika' množica Madžarov, ki so navdušeno pozdravljali madžarske zastopnike.
•-o-
Kaj je res ?
Mrs. Virginia Whitfield, 9007 Quincy Ave., je pričala včeraj pred državno komisijo za zavarovanje delavcev, da so ji odvetniki računali $1,650, ker so tožili državno komisijo za izplačilo smrtnine po njenem možu. Eden izmed odvetnikov je bil Norman Minor, pomožni državni prav-dnik v Clevelandu, ki je zamorskega rodu. Postava ne dovoljuje odvetnikom v enakih slučajih računati več kot $50.00. S celo zadevo se bodo sedaj pečale sodnije.
Poboj med Italijani
M00NEY JE IZGUBIL BITKO ZA SVOBODO
Washington, D. C. — Thomas J. Mooney, je izgubil zadnjo legalno bitko za svojo prostost, ko je vrhovno sodišče Zed. držav odreklo revizijo njegovega slučaja. Kot znano je Mooney obsojen na dosmrtno ječo, obdol-žen, da je vrgel leta 1916 v San Franciscu bombo v parado in je bilo več oseb ubitih. Dežela še ne pomni takega slučaja, v katerem bi se toliko storilo za oprostitev | ene osebe iz ječe. Mooneyu zdaj! ne preostaja nobena druga pot, | če hoče sploh še kdaj priti iz je-1 če, da ga pomilosti kalifornijski governer.
Značilno je, da sta se oba člana vrh. sodišča, Black in Reed, ki/ ju je v ta urad imenoval predsednik Roosevelt trudila, da bo vrhovna sodnija vzela v pretres Mooneyev slučaj. Toda večina je bila proti.
Vojni veterani so bili baje odslovljeni od vladnih del, da so jih lahko komunisti obdržali
Politična debata med sen. Bulkleyem in Taftom
Marietta, O. — Kakih 3,000 državljanov je bilo navzočih, ko sta v tukajšnjem mestu javno debatirala dva kandidata za ohijsko senatorsko mesto, Robert J. Bulkley in Robert A. Taft, prvi demokrat, drugi republikanec. Debata ni bila o njiju osebnih zmožnostih kot kandidata, ampak o novem dea-lu sedanje administracije v Washingtonu. Bulkley je z vso resnostjo zagovarjal Roosevel-tove načrte in ideje, Taft jih je pa napadal.
Kandiata sta vehementno zagovarjala svoje nazore o novem dealu in ljudje so napeto poslušali. Sern pa tje je bil med občinstvom kak aplavz, drugače je bilo pa vse mirno in dostojno. Ljudje so se zavedali, da bo segla ta debata daleč čez meje države Ohio.
Marietta je republikansko mesto in navzoče občinstvo je bilo očividno naklonjeno Taftu, vendar jako dostojno napram Bulkleyu. Ko je Taft rekel, da je bila Rooseveltova ekonomija fiasko in da ne nudi nobene izboljšave za odpravo brezposelnosti, so ljudje tako plo'skali, da se je tresla dvorana. Bulkley je zagovarjal novi deal, zlasti pa relifno vprašanje, ko
New York. — Victor F. Rid-der, direktor WPA del v mestu New York, je včeraj izjavil, da je bil vpliv komunistov leta 1936 tako velik, da je bilo mnogo vojnih veteranov odslovljenih, da so komunisti lahko dobili dela.
Ridder je podal svojo izjavo pred kongresnim odsekom, ki preiskuje proti-ameriške aktivnosti. Komunisti so nasprotovali proti veteranom, ker se slednji niso hoteli pridružiti Workers Alliance, ki je bila pod vplivom komunistov.
Kjerkoli so mogli so komunisti preprečili delo bivšim ameriškim vojakom, ki so šele v letu 1937 dognali, kdo je pravzaprav njih nasprotnik, nakar so pri vladi tako ostro nastopili, da je mo-
rala spremeniti svojo taktiko.'
Mr. Ridder je izjavil, da je bil prisiljen imenovati mnogo preiskovalcev, ki so zadevo preiskovali več mesecev in končno dognali, da je njegova trditev absolutna resnica, nakar so komunisti odnehali s svojim pritiskom.
Ridder je qitiral en značilni slučaj : Oscar Fuss, tajnik Workers Alliance, je ostal pri WPA projektu, dasi je bil samec in ni imel nikogar, da bi bil odvisen od njega. Za njegovo mesto je prosil neki veteran.
Dotični veteran, Charles Fitz-patrick, je bil poročen, deloma pohabljen in ki je moral skrbeti za osem oseb v družini, je zgubil delo in na njegovo mesto je prišel komunist Fuss.
Hitler še vedno ne zaupa Angliji in Franciji. Nemčija z mrzlično naglico utrjuje mejo
Saarbruecken, Nemčija. — Nemški diktator Hitler je imel v nedeljo tukaj govor, v katerem je pozval ves ostali svet, naj se ne briga za razmere v Nemčiji in da naj vsaka država skrbi za razmere v svoji deželi, Nemčijo pa naj puste v miru. Hitler je poudarjal, da bo imela Nemčija kmalu take utrdbe ob svojih mejah, preko katerih ne bo mogla preiti nobena sila na svetu. Hitler je cikal na Anglijo in Francijo, katerima še vedno ne zaupa, dasiravno sta mu ti dve državi pomagali pri pridobitvi sudetske pokrajine od čehoslovaške. Zelo prijazne besede pa je imel Hitler o laškem diktatorju Mussolini-ju, katerega je nazival kot edinega odkritosrčnega prijatelja
Nemcev.
V svojem, 24 minut trajajočem govoru, je Hitler razlagal, kako je izpolnil svojo obljubo, da bo brez prelivanja krvi spravil novih deset milijonov Nemcev pod nemško zastavo. To je tudi izpolnil v dobi sedmih mesecev s tem, da je zavzel Avstrijo in Sudetijo. Kaj takega se more izvršiti le z nemško silo, je poudarjal Hitler.
Zbrani množici je Hitler govoril, da Nemčija ne išče tuje lastnine, pač pa da hoče imeti samo to, kar je njenega. Nemčija se ne vtiče v razmere drugih velesil, je rekel Hitler, zato tudi pričakuje, da se drugi ne bodo vtikali v njih domače zadeve.
V nedeljo so se sprli trije Italijani radi politike. Pri pre- pošilja zvezna vlada denar za
še starim in novim odjemalcem, mi bančnimi zadevami
piru sta bila ubita dva, namreč John La Ciria iz 796 London Rd. in Rocco Gargiso, 867 London Rd. Ubijalec je Severino Calandre iz 962 Nathaniel Rd. Morilec trdi, da je streljal na svoja rojaka v obrambi, ker sta mu bila grozila, da mu bosta izrezala srce, češ da ni dovolj naklonjen njih rojstni domovini Italiji. Prepir se je vršil v gostilni, ki jo vodi Anton Rinaldi na 16000 Kipling Rd.
Toženi šerif
James Saughnessy, državljan v Painesville, O., toži šerifa Lake county, Mr. Moloneya za $2,800 odškodnine. Shaugh-nessy trdi, da ga je imel šerif nepostavno zaprtega tekom 48 dni. šerif zanikuje, da bi storil kaj enakega in sledila bo tožba. 5 distriktov v mestu
Varnostni direktor mesta Clevelanda, Ness, je razdelil mesto v 5., distriktov, ki bodo mesto sedanjih 16 policijskih precink-tov.
WPA dela, ko lokalne mestne in . državne vlade niso mogle storiti za brezposelne ničesar. Prihodnja debata med tema kandidatoma bo v petek v Day-tonu.
-o-
Poroka
V sredo se poročita v cerkvi Brezmadež. Spočetja na Superior Ave. in 41. cesta Olga Tram-push iz 4110 St. Clair Ave. in Heinrich Felgemacher iz Bay Village. Prijatelji so vabljeni, da pridejo k^ poročni maši ob 9:30.
Papež na radiu
Papež Pij XI bo pozdravil s posebnim govorom ameriški Ev-haristični kongres, ki se bo vršil dne 26. oktobra v mestu New Orleans, La.
Doma iz bolnice
Mrs. Mary Taufar, 6205 Carl Ave., se je povrnila iz bolnice. Prav lepo se zahvajuje za obiske in čvetlice.
Španija je sita svoje civilne vojne
Barcelona, 9. oktobra. Lojali-stična vlada se je izjavila, da je pripravljena govoriti o miru, toda ne prej, dokler se tujezemske čete ne umaknejo iz španskega ozemlja. Obenem španska vlada poudarja, da nikdar ne bo privolila, da bi se šphnija razkosala kot so to naredili s Čehoslovaško. V splošnem je pa zadnje čase opaziti, da se v Španiji vrši močno mirovno gibanje in to enako na fronti lojalistov kot nacionalistov. Poudarja se, da je Španija sita bratomorne vojne. Bitke na frontah so zadnje čase skoro popolnoma prenehale. Videti je, kot bi bili vsi Španci ski civilne vojne.
i
Za West Park
Anglija pošilja nove čete v Palestino
London, Anglija. — Vsled neprestanih in vedno bolj razburljivih nemirov v Palestini, med Arabci in Židi, je angleška vlada poslala nove čete, ki imajo nalogo, da postavijo zopet red v deželi.
Arabci v Palestini so začeli zadnje dni zelo hvaliti Hitlerja in Mussolinija, kot dva edina prijatelja na svetu. To, se razume, pa ni nič kaj povšeč angleški vladi. Neki arabski govornik je rekel na javnem zborovanju, da leži usoda Arabcev v rokah Hitlerja in Mussolinija in ne v rokah Anglije ,čeprav je dežela pod angleškim pokroviteljstvom.
Prosi se vse člane društva Valentin Vodnik št. 35 SDZ, da se udeleže seje v sredo 12. oktobra, točno ob sedmih zvečer. Slišali boste poročilo delegata iz konvencije. Po seji bo Mr. Max Traven kazal slike od zadnje olimpiade, kamor so vabljeni tudi načlani.
Novi priseljenci
K poznanemu Nick Herniku na 1321 E. 40th St., je v soboto s parnikom lie de France dospel brat Maks iz vasi Brašljevica. Kot krojač je bil dalje časa upo-slen tudi v Žužemberku. Prišel je na račun jugoslovanske kvote s posredovanjem tvrdke Kollan-der. Dobrodošel v naši naselbini!
Zadušnica
Jutri ob osmih se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Križa na 200th St. in Lake Shore Blvd. za pok. Mary Kuhar ob priliki osem dnevnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Pozdravi iz Detroita
Mr. in Mrs. Anton Stušek iz Wickliffe, O. ter Mr. in Mrs. Jos. Menart iz Norwood Rd. pošiljajo lepe pozdrave vsem prijateljem i p znancem. Nahajali so se na obisku pri družini Intihar.
Na operadijo
Mrs. Agnes Zobec, stanujoča na 6315 Glass Ave. se nahaja v Mt, Sinai' bolnišnici, kjer se bo morala danes podvreči operaciji. Obiski še niso dovoljeni, želimo ji, da bi se kmalu vrnila zdrava k svoji družini.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Amfttlko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za ArijCriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 23.50. i Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 month? Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 238, Tues., Oct. 11, 1938
■v
Želite zgubiti pravice?
Državljani države Ohio, ali želite zgubiti svojo pravico, da sami izvolite svoje sodnike? Tako se bo zgodilo razen, ako ne boste 8. novembra volili proti tozadevni spremembi državne ustave. Nameravana sprememba bo povzročila sledeče: governer bo imenoval vse sodnike najvišje sodnije in apelatnih sodnij. Nadalje bodo imenovani vsi Common Pleas in mestni sodniki v raznih mestih in okrajih.
Kadar governer koga imenuje za sodnika je potrebno samo, da senatna zbornica državne postavodaje imenovanje potrdi. Volivci ne bodo imeli nobene besede, da izrazijo, če so zadovoljni ali ne z imenovanimi sodniki. Prvotno bodo sodniki imenovani samo za šest let, potem pa bodo volivci dobili vprašanje: ali naj sedanji sodnik ostane v uradu. Noben proti-kandidat ne bo mogel biti na listini. Ako ga volivci ne potrdijo, tedaj ima zopet governer pravico imenovati sodnika za nadaljnih šest let.
Tako govori v bistvu nameravana sprememba k državni ustavi. Mi pošiljamo že danes resno svarilo vsem našim državljanom, da glasujejo proti tej krivični spremembi. Pravica je največje zanimanje za vsakega državljana. Dokler stoji tempelj pravice in dokler pravico spoštujemo, toliko časa bomo imeli tudi družabno varnost, splošno srečo in napredek , naroda. Tako je svoje čase govoril veliki ameriški modrijan Webster.
88 let je minulo, odkar državljani države Ohio volijo svoje lastne sodnike. In ali ste danes pri volji zavreči to pravico, odpovedati se svojemu privilegiju in izročiti sodnije v roke politikarjev, ki bodo iz pravice naredili sramoto, iz postav graft, ko se sodnikom ne bo treba več bati ljudske jeze, ker bodo vedeli, da ljudje pri njih imenovanju nimajo nobene besede. Ali ste res pri volji izročiti enemu samemu človeku ogromen privilegij, cla sodi vaša dejanja, ne da bi vi imeli pri tem eno samo besedo?
Vi možje in žene v državi Ohio, ki ste državljani in državljanke, katerih očetje so čakali 137 let, da so si priborili pravico samo-odločevanja in izbiranja javnih uradnikov, vas sp bo 8. novembra vprašalo, da razsodite, da vi niste zmožni izbirati svoje lastne sodnike. Od vas se bo zahtevalo, da izročite pravico volitve sodnikov mali skupini osmih odvetnikov, ki bodo potem governerju priporočili, kdo naj bo vaš sodnik. To je diktatorstvo prve vrste, katerega ne moremo trpeti niti v državi Ohio niti po ostali Ameriki.
In kdo je dobil idejo, da se na ta način spremeni naša državna ustava? Kdo podpira to idejo, kdo zaklada z denarjem propagando, da se vršijo kampanje po vsej državi? Neka mala skupina odvetnikov, ki se je sama imenovala v ta odbor, in kateri riačeljujejo korporacijski odvetniki in zastopniki milijonskih utilitetnih družb.'
Vprašajte te kompanijske odvetnike, čegavim interesom služijo, vašim ali pa interesom svojih kompanij. Ti korporacijski odvetniki bodo nasvetovali governerju take svoje stanovske tovariše, ki bodo sodili kompanijam in industrijam prid, mali človek bo pa pozabljen. Že do danes so nabrali skoro $100,000, da delujejo za imenovanje sodnikov po governerju in ne potom narodnih volitev. In ali mislite, da so ga dobili od malega človeka, od malega trgovca ali delavca. Ne, ne, bogate korporacije so prispevale v blagajno izključno ves denar, ker dobro vedo, da ga bodo dobile vrnjenega s tisoč odstotki obresti za slučaj, da se jim posreči njih nakana.
Seveda, šli so v javnost in kričali, da bi radi spravili politiko iz sodnij. Zakaj niso narodu direktno povedali, da je bi! njih namen vpeljati politiko v sodnijske zadeve in obenem odvzeti ljudem pravico, da izbirajo svoje lastne sodnike, ne pa ena sama oseba? Če bi ti korporacijski odvetniki prišli s pravo barvo na dan, tedaj stavimo, da ne bi za njih nameravano sprerrtembo nihče drugi glasoval, kot samo korporacijski odvetniki.
Zadnje leto se jim njih nakane niso posrečile. V celem letu niso mogli dobiti dovolj podpisov, da bi spravil* svoj proti-demokratski predlog v javnost. Letos se je pa dognalo, da je bilo tisoče in tisoče podpisov na njih peticijah ponarejenih in izmišljenih. Narod bo govoril 8. novembra in obsodil ono malenkostno skupino, ki je na delu, da vzame ljudem njih fundamentalno pravico.
i
Kaj pravite!
Dokler bodo Anglija, Francija, Italija in Nemčija narekovale Evropi, ne bo vojne. Ostale male državice v Evropi bodo'morale biti lepo pridne in kimati svojim mogočnim sosedom, pa naj jim
je to prav ali ne.	/
« * *
V Subotici, v Jugoslaviji, živi jako brihterf človek. Ker ni mogel dobiti zaposlitve nikjer, je prišel na drugo idejo in ž njo tudi do denarja. Hodi namreč po cesti in kjer vidi kakega psa, ga toliko časa draži, da ga pes ugrizne. Potem stopi možak do lastnika psa in zahteva odškodnino, če je ta ne da, gre na sodnijo. Kot pravijo, se mož na ta način prav dobro in "pošteno" preživi.
Po 23 letih se je vrnil iz Rusije
Pred nekaj tedni se je vrnil po 23 letih in pol iz Rusije v svoj domači kraj Fleischer Ivan (Perkmanov) iz Brezine v občini Brežice. Prišel je z ženo in 3 otroki v starosti od 8 do 16 let. Vaš dopisnik se je oglasil pri njem, da mu pove svoje doživljaje. Fleischer ju se je posrečilo po šestletnem prizadevanju potom mednarodnega Rdečega križa po poljskem konzulatu dobiti potni list iz Rusije na podlagi listin, ki jih je prejel od domačih. Fleischer je po 23 letih zopet prvič slišal slovensko govorico in danes večinoma govori rusko, ker je v teh dolgih letih skoraj pozabil svoj materin jezik. Marsikaj se je pa tudi v domačem kraju spremenilo v tem času. Med prvim, kar je zvedel, ko se je vrnil, in kar je bilo tudi njegovo prvo vprašanje, ali še žive starši, je moral slišati, da že oba krije hladna ruša.
Fleischer, ki je danes star 47 let, prisodil bi mu jih precej več, je odšel takoj ob mobilizaciji na črnogorsko mejo, kjer je bil kmalu ranjen v prsa. Ko je ozdravel, je januarja leta 1915 odšel v Zagreb nazaj k 53. peš-polku in kmalu nato na rusko bojišče. Tu je bil 21. julija 1915 po tridnevni bitki ranjen in ujet od Rusov. Odpeljali so ga v Kijev v bolnišnico. Ko je ozdravel, je odšel z ujetniki za krajšo dobo nazaj na bojišče, kjer so kopali strelske jarke. Toda še leta 1915 je bil odposlan naprej v notranjost Rusije in dalje v Sibirijo, kjer so jih prevažali iz enega vojaškega taborišča do drugega, dokler ni zopet prišel nazaj v Harkov, kjer se mu je posrečilo pobegniti:
Ta čas, poleg lakote leta 1921, ki jo je doživel v Ukrajini, spada gotovo med najbolj žalostne in trpke doživljaje in spomine.
V	teh taboriščih, kjer je preživel skoraj dve leti, je doživel stvari, ki jih ne bo pozabil nikoli. Koliko trpljenja in gorja so morali prestati tukaj naši ljudje ,ni mogoče popisati. Ujetniki so po taboriščih, kjer jih je bilo skupaj po več tisoč, umirali od lakote in bolezni kar trumoma. Poleg mraza je bila najhujša lakota. Dnevna hrana so bili prežgani pše-nični otrobi, zakuhani na vodi, in 400 gr črnega, ko kamen trdega kruha. Zanimivo je, da v teh sibirskih krajih Rusije velika večina ljudi še leta 1916, dokler niso prišli ujetniki, ni zvedela skoraj ničesar o svetovnem klanju, ki je divjal po Evropi.. O revoluciji, ki je nastala leta 1917, pa razen nekaterih ni nihče nič vedel. Ko je prišel ,Fleischer leta
1917	zopet v notranjost Ukrajine, kjer se mu je posrečilo pobegniti, so se že poznali prvi sledovi revolucije. Velika zmeda je vladala povsod in nikjer ni bilo pravega miru in reda. Tudi varen nisi bil že skoraj nikjer. V Fleischerju je tlela samo želja, kako bi se vrnil čimprej domov.
V	ta namen je tudi pobegnil iz ujetništva. Vendar je kmalu uvidel, da z vrnitvijo ne bo najbrž nič. Brez vseh sredstev ni bilo mogoče nikamor. Poleg tega je povsod že naletel na novo rdečo armado in orožništvo, pred katerimi se je moral skrivati po gozdovih. Tako se je skrival po gozdovih in delal pri raznih kmetih. Po vaseh takrat o revoluciji še niso veliko vedeli. Tako je prišel proti božiču leta 1917 v južno Ukrajino v kraj Stari Pe-trovsk v okraj Berdjansk, oddaljen 3 km od Azovskega morja. Tu je pri starših svoje bodoče žene zbolel za tifusom in ležal 4 messce.
Ker v novih razmerah zaenkrat skoraj ni bilo misliti na vrnitev domov in ker si je želel miru, se je konec leta
1918	poročil z'Evfrasinijo Pa-rasuk. S tem se je začelo zanj novo življenje. Počasi so prihajali sledovi revolucije tudi v vasi, vendar od začetka še
ni bilo nič hudega. Zanimivo je, da še nekaj let ni ničesar zvedel, kaj vse se je leta 1918 zgodilo pri nas in drugod v Evropi. Šele po več letih je zvedel za Jugoslavijo. Zato je naslavljal tudi vsa pisma, ki jih je pisal domov, v Avstrijo. Šele leta 1925 je po dolgih letih prišlo prvo pismo v roke svojcem. Rekli smo že, da se je začelo v Rusiji leta 1917 in 1913 drugo življenje in druge razmere, ki so prinesle nove stvari in preobrnile stari red.
Fleischer je do leta 1921 živel pri starših svoje žene. To leto pa si je zgradil sam hišico intdobil nekaj posestva od staršev, da je redil tudi živino. Isto leto je doživela vsa Ukrajina strašno lakoto, ker so novi gospodarji Rusije zaplenili skoraj vse žito in ga izvozili iz Ukrajine. Ljudje so umirali kar trumoma in jedli vse, kar so dobili. Poleg tega pa so začeli boljševiki z uvajanjem skupnega gospodarstva (kolhozov). Na prigovarjanje vladnih agentov, ki so slikali ljudem vse mogoče koristi in lepoto skupnega gospodarstva, se je ustanovil v Starem Petrovsku leta 1921 prvi kolhoz, v katerem so se združili nekateri posestniki prostovoljno. Toda naslednja leta je začela oblast s silo uvajati skupno gospodarstvo. Ljudem so zaplenili živino, razen 1 krave, zemljo razlastili in ustanavljali skupna posestva — kolhoze. Kdor se je tega branil, so ga kratkomalo zaprli in ponoči odpeljali z avtomobilom neznano kam. Večinoma so jih poslali v Sibirijo v gozdove ali pa so jih zaposlili pri drugih javnih delih, kakor so pozneje pripovedovali nekateri, ki so se po 8 do 10 letih vrnili. Velika večina teh nesrečnežev pa ni nikoli več videla domačega kraja, ker so od trpljenja in gladu pomrli.
Tako je bil do leta 1930 ves Stari Petrovsk, ki je štel 500 hiš, spremenjen v kolhoz. Kol-hoznikom, bivšim posestnikom, so pustili samo hišo z malim vrtom in eno kravo. Kar kdo pridela na tem vrtu, to je njegovo in to tudi lahko proda, dočim se živina, ki je ostala last kolhoznikov, hrani iz pridelka kolhoza, če je dobra letina. V nasprotnem primeru pa pobere vse država in mora kolhoznik živino prodati ali pa doma zaklati. Zanimivo je nadalje delo v kolhozu in kakšne koristi imajo kolhozniki. Kakor pripoveduje naš Fleischer, vodi delo v kolhozu od oblasti postavljen predsednik kolhoza. Temu so prideljeni stražniki (brigadirji) po velikosti kolhoza, ki vodijo in nadzirajo podrobno delo, odrejajo posameznim kolhoznikom delo in čas dela. Zoper odredbe teh ni nikakega ugovora. Če nočeš opravljati dodeljenega dela, sledi brezpogojna denarna kazen. Če te ne moreš plačati, kar je običajno, te pošljejo kam drugam na javno delo. Vse delo v kolhozu, ražen voženj, katere opravljajo s konji, se opravlja zgolj s traktorji. Traktor orje, vlači, seje, žanje, kosi itd. — V Ukrajini kolhozi pridelujejo v prvi vrsti pšenico in ječmen ter veliko množino sončnic, iz katerih pridelujejo potem jedilno olje. Nadalje zelje in nekoliko krompirja.
Kako se delijo pridelki, ki se pridelajo na posameznih kolhozih? V prvi vrsti ima država vnaprej določeno količino posameznih poljskih pridelkov, ki jih mora dobiti iz kolhozov. Ta količina znaša kakih 60% pridelka, ki mora na določenem kolhozu zrasti, | katera je pa izračunana po predhodni preiskavi zemlje po, drž. agronomih. Od drugih | 40'< pridelka odpade zopet ne-, kaj odstotkov državi za obrabo i strojev in orodja, ki je držav-1
na last. Ostanek od tega se pa razdeli med kolhoznike. Od tega pa morajo kolhozniki zopet meseca decembra oddati državi del v odškodnino za hrano, ki so jo prejemali med letom pri delu v kolhozu. Upoštevali je pa treba, da je to mogoče samo, če je letina v kolhozih normalna in se pridela določena količina. Zgodilo se je n. pr. v nekem sosednjem kolhozu, da kolhoz zaradi slabe letine ni pridelal niti določene količine pridelkov. Država je ob žetvi pobrala vse žito, za ostanek pa je pobrala kolhoznikom vse, kar so imeli bornega imetja po svojih hišah v odškodnino za oni pridelek, ki bi bil moral po računih zrasti. Tako so kolhozniki izročeni gotovi smrti od lakote, če jim sosednji ne pomagajo. Važno je tudi, da se ostanek pridelka deli med kolhoznike po članih in po tem, koliko dni je posameznik opravil med letom v kolhozu, kajti komunizem pozna samo gole številke in nič drugega. Zato je tudi neizogibna lakota v oni hiši, kjer je n. pr. za delo samo gospodar. Pri delitvi pridelkov se upošteva samo njegovo delo ne glede na to, koliko ima lačnih otrok, ki niso za delo sposobni. Edino one družine, ki imajo več delovnih članov, za silo živijo. V splošnem je nezadovoljstvo povsod med kolhozniki in so življenjske razmere zelo slabe, kar je imel priliko videti, ker je prišel daleč naokrog skupaj s kolhozniki.
On sam namreč ni bil kolhozu, ker je leta 1930 postal drž. lovec in je svoje posestvo še pred uvedbo kolhoza prodal. Kot drž. lovec je zaslužil mesečno po 150 rubljev. Kako je s tem živel, nam bo jasno, če povemo po njegovih navedbah, da stane danes v Rusiji liter mleka 1 rubelj in pol, ravno tako 1 kg kruha. Meso stane 8 rubljev. Dobra obleka, katere pa skoraj ne dobiš, pa 800 do 1000 rubljev. Sploh pa razen mleka, mesa, zelja in kruha ne moreš v trgovini kupiti skoraj ničesar, ker nimajo.
Na vprašanje, kako je delavstvo zadovoljno in kakšne so plače, pripovoduje, da tudi delavstvo ni zadovoljno, toda pomagati si ne more. Delavci zaslužijo mesečno od 150 do 350 rubljev. Samski delavci še nekako izhajajo, ker stanujejo večinoma v delavskih kasarnah.
Kakšno je versko življenje v Ukrajini, pripoveduje naslednje: Skoraj vse cerkve so zaprte, oz. spremenjene v kina ali pa skladišča. Cerkev v Starem Petrovsku je n. pr. spremenjena v kino. V sosednjem kraju je sicer še cerkev, a je večinoma zaprta. Kadar je pa z dovoljenjem oblasti v nji bogoslužje, prihaja v cerkev zelo veliko ljudi, celo po 20 km daleč, ampak večinoma, samo starejši. Mladina ne hodi več v cerkev, ker je pač vzgojena vsa v komunističnem in materialističnem duhu. Tu živi tudi še star duhovnik v veliki revščini, ker mu »ihčs ne sme oziroma ne upa nič dati. Le skrivaj mu ponoči prinašajo starejši ljudje živila, da ne umre od lakote. Nedelj v Rusiji ni več. Delavci po tovarnah praznujejo 5 dni v mesecu, ki so določeni na posamezne datume, dočim kmetje po kolhozih tudi teh ne praznujejo. Kmetje praznujejo samo 1. maj, obletnico revolucije, obletnico Leninove smrti in podobno. Zvonov ne slišiš nikjer, ker jih tudi ni več. Poroke so civilne na občini. Če kdo umrje, ga pokopljejo brez vsega. Če komu dopuščajo razmere, ima lahko pri pogrebu godbo, drugega pa ne.
Jasno je, da ga je po vsem tem vedno bolj in bolj vleklo, da bi še kdaj videl svoj domači kraj in svoje. Slednjič
se mu je posrečilo, da je po dolgih letih dočakal oni dan, ko je lahko zapustil Rusijo. Pa po vseh letih trpljenja in razočaranja je moral doživeti še to, da je odšel iz nje tako rekoč brez vsega. Na ruski meji je moral čakati dva dni, preden so ga izpustili. Prej so mu pa pobrali vse listine, ki jih je imel pri sebi, razen potnega lista, in ves denar, katerega itak ni imel veliko. Tako je prišel brez vsakih sredstev z družino na Poljsko in v Varšavo, kjer je dobil na našem konzulatu podporo, da se je mogel vrniti domov.
-o-
VABILO NA SEJO
Prosim vse članice društva Danica št. 11 SDZ, da se gotovo udeležite redne mesečne seje danes zvečer, točno ob osmih, v navadnih prostorih. Prosim, pridite vse, ker boste slišale poročilo delegatinj o poteku zadnje konvencije SDZ. Po seji bo pa lepa domača zabava. Sestrski pozdrav,
Frances Zakrajšek, tajnica.
---o--
EUCLID RIFLE CLUB
Klub je sklenil, da bo imel svoj kegljaški team v zimski seziji. Po seji zadnjo sredo se je vršila prijetna domača zabava s kislim zeljem in kranjskimi klobasami in pečenim krompirjem. Vse zelo fino. Seja ni nič razpravljala o avropski vojni krizi. Izid streljanje je bil pa sledeč: (Janževič je nosil fano).
Šepic ............18
Janževič ............ 23
Sober.............. 15
Plesec............ 12
Mandel ............ 20
Lampe............20
Jazbec -....... - - 14
Gubane............ 14
Debevec............ 19
Tavčar.............. 3
Podpadec............ 11
Zabukovec ........21
Močilnikar.......... 16
Klaus.......J - - 17
Mlakar............22
--a--
Za lažnivce in tatove—
smrtna kazen
Laž je na vsak način grda reč že sama po sebi. Pri nas laž ni preveč hudo "kaznovana," dokler ne rodi kakšnih hujših posledic, ku utegnejo komu škodovati na časti ali na čem drugem. Ni se pa pri nas še zgodilo, da bi bil kdo zaradi laži obešen, ker naša kazenska zakonodaja ne smatra, da bi kdo zaradi nje zaslužil smrtno kazen. Pri Eskimih pa mislijo nekoliko, prav za prav precej drugače. Zanje velja laž za tako velik greh, da ga je nemogoče oprati samo s smrtjo.
Podrobnosti o tem pripoveduje Montague, policijski inšpektor kanadske policije na konjih, ki je preživel med Eskimi deset let. Zdaj ko se je vrnil nazaj med civilizirani svet, pravi, da se temu malemu narodu ni mogel dovolj načuditi. Dejal je, da so za Kanado Eskimi neobhodno potrebno ljudstvo, kajti to so edini ljudje, ki morejo belokožcem pokazati, kako je mogoče človeku živeti v severnih ledenih puščavah.
Eskimo, tako pravi Montague, sme početi in dopustiti drugemu vse, kar hoče. Le krasti in lagati mu ni dovoljeno. Eskimi vidijo namreč v tatvinah in lažeh vzrok za vse druge prestopke in zločine. Tudi so prepričani, da je tat in lažnjivec obseden od hudobnega demona. Eskimo se ne boji zločinca samega, pač pa zlega duha, ki je v njem. Zato je za tatove in lažnjivce pri njih določana smrtna kazen.
Postopek je nenavaden. Čim kak Eskimo izve, da je kdo kradel ali lagal, obvesti tajno sodišče, ki ga tvorijo dva moška in dve ženski. Predsednik tega tajnega sodišča je poglavar plemena. Obtoženca ne pokličejo na zagovor, peč pa razprava teče v njegovi odsotnosti. Včasih traja
takšna razprava tudi po ves mesec. Nazadnje pa so si sodniki navadno edini v tem, da je treba obtoženca obsoditi na smrt. Sporazumejo se tudi v tem, kdaj bo umorjen. Njemu samemu pa ne povedo ničesar o tem sklepu. Do konca niti malo ne more sluti.ti, kdaj ga bodo spravili s tega sveta.
Omenjeni policijski komisar je pripovedoval, kako se je nekoč razgovarjal z nekim takšnim poglavarjem Eskimov ter mu tudi dejal, da kanadska vlada ne bi mogla dovoliti smrtne kazni za človeka, ki bi kakšno stvar ukradel, ali celo za onega, ki se je samo zlagal. Poglavar pa mu je odgovoril: "Povejte mi vendar, kaj pa naj bi storil s takšnim človekom, ki krade ali laže?" Montague mu je dejal ,da bi bilo morda bolj pametno, če bi takšnega tatu ali lažnjivca najprej opomnil, da so takšne stvari nedovoljene, nato pa, če to ne bi zaleglo, naj bi mu prisodil kakšno hujšo kazen, na noben način pa ga ne bi smel kar gnati na mo-rišče. Eskimski poglavar je ta nasvet nekoliko premislil. Drugi dan pa je Montague izjavil, da se njegovega nasveta ne more na noben način poslužiti, ker ga je nemogoče izvesti. "Če človeku, ki krade ali ki laže, tega takoj ne izbi je z vso odločnostjo iz glave s tem, da ga obsodim na smrt, potem bo prav gotovo pri prvi priložnosti spet kradel in lagal, če ga pa umorim, tega prav gotovo ne bo več storil!" Policijski inšpektor si je sicer prizadeval, kako bi prepričal eskimskega poglavarja, da nima prav, če tako kruto postopa proti tatovom in lažnjivcem. Toda to ni nič zaleglo. Poglavar mu je dejal: "Verjemite mi ,da se jaz prav nič ne bojim tatov in lažnjivcev. Bojim se le njihovih otrok, vnukov in pravnukov. Naše pleme se mora iznebiti nevarnosti, da mu nekoč zavladajo sami lažnjivci. In tedaj bodo Eskimi brž izginili z zemeljskega površja."
-o-
IZ DOMOVINE
—Sredi travnika je izdihnil. Nagajivo vreme zadnjih tednov dela kmečkim ljudem mnogo preglavic. Da gre delo čim bolj od rok, hiti vse na travnike. Tudi Marsetovi na Polšniku so šli vsi na travnik, še stari oče, 83-letni Martin Mrzelj, ki je sicer preužitkar, se je odločil, da pojde kosit. Družba koscev je podirala otavo. Vsi so se čudili staremu Marsetu, ki ni prav nič ostajal za mlajšimi kosci. Po južini, ko je hotel še dalje kositi, pa se mu je zvrtelo in je klecnil v travo. Prenesli so ga na kup otave, da bi mu pomagali. Starčku pa že ni bilo več pomoči. Stari Martin Mrzelj je bil v vsej soseski spoštovan in cenjen mož.
—Zelo se zanimajo za naše konje nekatere naše sosednje države. Med prvimi so v tem oziru Nemci, Grki in Turki, ki stalno križarijo po Vojvodini, kjer je konjereja pri nas najbolj razvita. Samo pretekli mesec so Nemci kupili v Vojvodini okoli 500 konj, in sicer ne samo prvovrstnih, pač pa tudi slabše, ki jih potrebujejo za vojsko. Grki so jih zadnje čase nakupili že okoli 800, radi bi jih pa imeli še okoli 400. Vojvodinski konji tudi niso tako poceni, saj je to čisto razumljivo, če je pa toliko povpraševanja. Plačujejo jih okoli 5 do 6 tisoč dinarjev, najlepše plemenske konje pa tudi do 10,000 din. Turčija nabavlja pri nas konje za svoje topništvo. To pa samo od 4 do 7 let stare. Turčija bo kupila zdaj pri nas okoli 1,000 do 1,-500 konj. Zanje bo plačala 50,-000 din takoj, ostanek pa v naslednjih treh letih vsako leto
nekaj.	. .
_V ljubljanski bolnišnici je
umrl Simon Jurca, pekovski, pomočnik.
ŽUTI
Po nemškem izvirniku K. Maya
Lindsay pa ga je sila resnobno poslušal in le včasi posegel vmes, če je bila Halefova ba-bilonščina preveč zmedena. Si-
"Ne. Tudi mi nismo vedeli za jamo, pa nas le niso vtaknili v njo.
Kako vam je bilo vobče mogo-
cer pa živahni orientalec Ha- če, da ste na mah in s toliko na>
lef ni govoril samo z usti, ampak tudi z očmi, z rokami, z nogami, z obrazom, sploh z vsem telesom, njegovi pogledi in njegove kretnje so živo po-nazorovale pripovedovanje.
Očko in Omar sta prišla s konji. Naredili smo si preprost raženj in si pekli medveda.
Halef pa je nadaljeval s svojim lovskim doživljajem. Priznati mu moram, da je poročal precej stvarno in resnično. Previdno je sicer osvetljeval svoja junaštva in jih postavljal v ospredje, ni pa pozabil omeniti, da bi ne živel več, če bi ne bil o pravem času prišel njegov gospod z nožem.
Zabavno je bilo gledati lorda. Kar oči ni odvrnil od Ha-lefa, vsako njegovo kretnjo je verno posnemal. Oči so mu ko-lobarile, obrvi so se dvigale in So padale, ogromni nos se je kretal gori in doli, sem in tja, široka usta so se režala, so zijala, če je bilo treba se zoževala, roke so krilile, se sklepale, sklanjal se je, se približeval Halefu, se odmikal, cepetal z nogami, — skratka bil je prizor, da bi bil najrajši prasnil v prešeren smeh, če bi bil smel. Toda lord David Lind-saj je bil občutljiv gospod.
"Well —!" je pokimal, ko je hadži končal. "Dobro ste se postavili, Halef! Se mi sicer zdi, da so se vam pripetile nekatere malenkostne lovske nepravilnosti, ampak bali se niste medveda, to je pribito!
l^a sem bil poleg —! Meni se Pač take prilike kar nočejo ponuditi in kadarkoli se lotim ka-k-ga junaškega čina, vsikdar poseže usoda vmes in mi zmeša račune."
"Da!" sem mu pokimal. "In Prigodi se celo, da vas zgrabi usoda za lase in vas vtakne v kak karaul.
Katero podjetno junaštvo ste pa vobče imeli v mislih, da ste tako nenadoma na vrat na nos Prišli iz Carigrada v Albanijo?"
"Hm —! Pričakoval sem tako vprašanje —. Vem, da se moram izpovedati —. Mi lahko verjamete, da sam edinole iz ljubezni in prijateljstva do vas prišel v tole prelepo deželo."
"Kar ginjen sem! Res požrtvovalno prijateljstvo! Iz ljubezni do mene bi se bili dali celo smrti povoditi in prekaditi v Vctlinah in jamah Šar planine —. Grenke solze radosti in ginjeno-sti bi točil nad tako vdanostjo!"
"Ne imejte me za norca! Res-no 8em niisiii! Na pomoč sem Vam hitel!"
"A tako —! Ste vedeli, kje me Ijodete našli? In da smo v nevarnosti?"
"Seveda! Pred odhodom iz Stambula sem obiskal Mafleja, da bi se poslovil. Njegov sin Isla je pravkar prispel iz Odrina. Pripovedoval je, kaj se je Hula-mu zgodilo, zvedel sem tudi, da je skaderski trgovec Galingre v nevarnosti in da bodete odpotovali črez Balkan V Skader ter rešili Galingreja iz Hamd el-Ama-zatovih rok. Pripovedovali so nii o nevarnostih, ki vas čakajo na potu, o tistem lopovu, o žu-tem, in o njegovih zaveznikih — in kar strah me je bilo za vas. Nemudoma sem se odpravil, da Vam pohitim na pomoč."
"To vaše požrtvovalne ljubezni vam nikdar ne morem povrniti, sir! Tako krepko in uspešno eL'j nam prihiteli na pomoč, da smo vas morali na koncu vseh koncev izvleči iz tiste jame tam-le!"	i
"Le smejte se! Ali sem vedel za tisto jamo?"
JOŽK GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
Srbi so kakor znano pravo- sicer precej nerodna zadeva, a
slavne vere in so prvotno spadali pod carigrajskega patri-jarha. Leta 1219 pa so z dovo-
so se pozneje poravnali.
Ko so Turki pričeli prodirati na Balkan ter si osvojili kos za
ljenjem patrijarha in odobre-; kosom od srbske države, dokler
glico prispeli na Jadransko morje in v Skader?"
"Zelo enostavno je bilo. Po-prašal sem v pristanišču po par-niku, ki bi me brž zavlekel v Jadransko morje, in ker nobenega nisem našel, sem najel majhen francoski parnik, ki ni prav vedel, kaj bi naložil."
"Stvar je res zelo enostavna! Čisto po Lindsayevem! Ker ne najde primerne zveze, si pač kar cel parnik sam najame —.
Kje pa leži tisti parnik? Odpeljal se je seveda?"
"Ne. Spodaj, v Baru čaka. Slab pristan, plitev —. Pa se ni dalo drugače ukreniti."
"In dalje? Kaj ste počeli, ko ste prišli na suho?"
"Kaj sem počel —? Si lahko sami mislite! Najel sem si konje, tolmača, služabnike in odjezdil v gore. In tu smo se našli. To je vse."
"Če je to vse, bi le rad vedel, kaj je za vas nič! Saj ste vendar imeli spotoma časa in prilike dovolj, da si sestavite bojni načrt!"
"Načrt —? Bojni načrt —? Bežite mi s svojimi načrti! Saj se zgodi vsikdar čisto drugače, nego je bilo v načrtu."
"No, potem se ne čudim, da ste tako imenitno nasedli! Kdor se odpravlja na tako nevarno potovanje, mora vendar prej vsaj nekoliko preudariti, kako se bo pripravil, kaj bo storil, kako se bo stvari lotil —."
"Sem tudi preudaril! In nisem se mnogo premišljal. Kupil sem si zaenkrat turško-angleški slovar, sto osemdeset piastrov sem dal za njega in —."
"— in poleg slovarja ste si najeli še tolmača?"
"Moral sem. Slovar je bil pisan turški in turški ne znam brati."
"A tako — Kar prvi korak k vaši reševalni ekspediciji je bil sila uspešen! Kupili ste si slovar, ki ga niste znali brati —. Jako dobro! Izpopolnili bi bili še svoje priprave ter si najeli tolmača, ki ne zna angleški, pa bi bili kar lahko začeli s svojimi junaštvi —."
"čujte, če me mislite imeti za norca, ^ajaham rjavca pa vas pustim tule sedeti —."
"Da! P,a jezdite Aladžijema in žutemu v naročje, da vas spet vtakne v karaul!
Sicer pa ni bila tako čisto napačna ta misel, cla ste jezdili v Rugovo.- Odkod pa ste jo vzeli?"
"Pogledal sem v zemljevid pa poizvedoval sem. Vprašal sem tolmača. Isla mi je pravil, da ste jezdili iz Odrina naravnost v Melnik in da ste namenjeni v Skader. No, zasodil sem, da pridete črez Skoplje in Prizren. Od tam pa drži ob Drinu cesta črez Rugovo v Skader —. Napotil sem se torej po tisti cesti in prišel do Rugove."
"Pri tem svojem sklepanju pa ste popolnoma pozabili, da ne hodim rad po velikih cestah! Res slučajno ste zadeli na mene!"
Ampak po resnici povedano, iz srca sem vam hvaležen, da ste se radi mene podali v take nevarnosti —! Čeprav, hm, takole narahlo slutim, da so vas tudi neki drugi, postranski nagibi pripeljali na mojo pot —." "Kaki nagibi neki?" "Sami veste kaki!" Pokazal sem črez ramo k vranpu.
"Sam prav uganil?" Lindsay je bil namreč kar zaljubljen v Riha. In ko sva se v Carigradu poslavljala, — namenjen je bil v Jeruzalem — me je vprašal, ali bi mu vranca prodal, ko pridem v Skader in se obrnem proti domu.
njem bizantinskega cesarja v Niceji, dobili samostojno nad-škofijo, katere prvi nadškof je bil sv. Sava, sin srbskega vladarja Štefana Nemanje. Sv. Sava je prej kot menih živel več let na sveti gori Atos. Ko se je vrnil iz Atosa in postal nadškof, je stoloval v Žičah ter deloval za podvig srbskega naroda na cerkvenem in prosvetnem polju, uredil je cerkvene razmere, osnoval več škofij, ter pisal tudi knjige. Kot takega ga Srbi zelo čislajo ter časte kot svetnika. Pa njem se srbska pravoslavna cerkev imenuje tudi Svetosavska Cerkev.
Popolnoma samostojna pa je postala srbska pravoslavna Cerkev sredi 14. stoletja. Srbski kralj Dušan Silni je zelo razširil meje svoje države, ter posegel da že v notranjost bizantinske države in je mislil celo na osvojitev Carigrada. Kot tak ni bil Dušan več zadovoljen z kraljevskim naslovom, ampak je hotel biti car. Ker je pa po nazorih pravoslavja mo-
gel kronati za carja samo patri-jarh, je Dušan povzdignil srbskega nadškofa Joanikija za patrijarha, katerega je progla
jo niso povsem zavzeli in zasužnjili, je tudi srbski patrijar-hat počasi • propadal. Zadnji srbski patrijarh je bil Arsenij II., ki je umrl leta 1463. Turki so Grkom na ljubo odpravili srbski patrijarhat ter podredili srbsko Cerkev pod ohridskega nadškofa. Odslej so vsa višja cerkvena mesta v Srbiji zavzemali Grki. Da je bilo tako početje za Srbe ne samo poniževalno, ampak tudi v škodo, je umevno, ko so bili politično odvisni od Turkov, cerkveno pa od Grkov, in so tako skupno izkoriščali teptani srbski narod.
Spričo takih razmer .so pričeli Srbi misliti na to, da se vsaj cerkveno združijo in osvobode, zato so želeli, da dosežejo svojega samostojnega patrijarha. To njihovo misel in željo jim je pomagal uresničiti turški veliki vezir Mehmed Sokolovič, poturčeni hercegovski Srb, ki je prestopil v Islam, ter se na sultanovem dvoru v Carigradu
robstva.
"Srbski patrijarhat je obstojal vse do leta 1766, ko ga je s posebnim ukazom ukinil turški sultan Mustafa III. K temu je dosti pripomogla avstrijska dvorezna politika, pa grška lakomnost. Ko so Srbi tako prišli ob svojega patrijarha, so zopet spadali pod carigrajskega patrijarha, kateremu je bilo tudi ljubo, .da se je iznebil svojega srbskega tekmeca. Tako so Srbom zopet zavladali tujci tudi v Cerkvi, ki so prav grdo izkoriščali ubogi narod. Grki so s podkupninami dosegli od Turkov, da so dobili službe na višjih cerkvenih mestih ter gu-lili narod, ki je vedno bolj sovražil lokave tujce, ter se tako odtujeval Cerkvi. Srbski narod je kot tak imel res dosti križev in težav, ko so ga od vseh strani skubili in izdajali.
Šele ko je bilo izvršeno uje-dinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v državi Jugoslaviji, so Srbi končno zopet dosegli svoj samostojni patrijarhat. Po pogajanjih s carigrajskim patri-jarhatom so končno 12. novembra 1920 v saborni cerkvi v Belgradu izvolili belgrajskega metropolita Dimitrija Pavlovi-ča za patrijarha srbske pravoslavne Cerkve, katerega je potem potrdil kralj in drugi dan je bil novi patrijarh slovesno ustoličen. Patrijarha novo ob-
povz^el do najvišje državne časti, sultanovega velikega ve-1 novljenega patrijarhata so po-
mirja. Z njegovim posredovanjem je leta 1557 sultan Sulej-man v posebnem odloku obnovil srbski patrijarhat. Za pa-
sil tudi Sabor. V to sta privo- trijarha pa je bil imenovan brat
lila še bolgarski patrijarh in ohridski nadškof, nakar je novi patrijarh Joakin 16. aprila 1346 na državnem zboru v Skoplju kronal Dušana za carja Srbov in Grkov. Carigrajski patrijarh pa je bil skrajno nezadovoljen nad takim samovoljnim početjem in je izobčil Dušana in njegovega patrijarha. S tem seveda srbski patrijarhat. ni bil ubit, četudi je bila
velikega vezirja, škof Makarij Sokolovič, ki je bil preje kot menih na sveti gori Atos. Novo obnovljeni patrijarhat, katerega sedež je bil v Peči, je obsegal ves srbski narod, ter je tako nekako nadomeščal izgubljeno srbsko državo. Radi tega je umevno zakaj so Srbi narodno tako zvezani s svojo Cerkvijo, ki jih je na ta način tešila in bodrila v težkih časih turškega
tem priznali: carigrajski patri j ar h Melentij IV., ruski patrijarh Tihon, antiohski patrijarh Gregorij in drugi vzhodni patri j arhi.
Tako so Srbi končno le dobili, kar so že zdavnaj prej imeli, a izgubili, in danes je srbski patrijarh skoro. najbolj odličen med vsemi patrijarhi. Ko je aprila 1930 umrl patrijarh Dimitrij, je bil izvoljen za patrijarha Varnava, metropolit v Skoplju, ki je vladal do julija 1937. Žal, da'je za vlade patrijarha Varnave prišlo do odločnega nasprotstva med pra-
Zadnji vihdr na obrežju Atlantika je tako poškodoval prometne ladje, da je,morala vlada Zed. držav zaposliti bojno ladjo za prevažanje pošte. Na sliki vidite, kako nosijo iz ladje zakasnelo pošto.
voslavnimi in katoličani radi konkordata, ki je bil predložen v odobrenje poslanski zbornici v Belgradu, ter so radi tega nastali izgredi, ki niso bili v čast pravoslavnim prenapetežem, najmanj pa patrijarhu Varna-vi, ki je bil velik nasprotnik konkordata. Tukaj je zgubila svoj pomen lepa prislovnica: "Brat mi je mil, katere vere je bil." Vse priznanje pa je treba dati onim, ki so konkordat zagovarjali iz stališča enakosti in bratstva in to je bil v prvi vrsti ministerski predsednik Milan Stojadinovič in drugi ministri pravoslavne vere.
Upajmo, da bo tudi v bodoče odločevala v vladnih krogih pamet, razsodnost in bratstvo in isto se pričaukje tudi od vodstva srbske pravoslavne Cerkve, kajti nikamor ne bomo prišli, če se bodo tej ali oni narodnosti kratile pravice v cerkvi, kot so se to pot katoličanom. Nemec, katoličan kot luteran, orjeta skupaj, kadar se gre za ugled Nemčije in nemštva sploh in prav tako bi morala orati skupaj katoliški kot pravoslavni Jugoslovan.
Ko sva hodila z Bolgarom po patrijarhovi palači,' sem razmišljal o zgodovini srbske pravoslavne Cerkve in koliko so pač morali Srbi prestati, da so končno le prišli do cilja in se osamosvojili tudi cerkveno. Radi tega sem tembolj umel samozavestno hojo srbskih pravoslavnih prelatov po hodnikih patrijarhove palače. Sicer je le obnovljen patrijarhat, ampak pri vsem tem nekako nov in Srbi so nanj jako ponosni, kar jim koncem konca ni zameriti. Srbska Cerkev je zdaj povsem neodvisna in samostojna, ter sama dela postave in določbe, ne oziraje se na ostale pravoslavne cerkve. Naslov patrijarha je : Njegova svetost, nadškof pečki, metropolit belgrajsko-karlovški in patrijarh srbski.
Po brezuspešnem čakanju, da pričakava škofa, sva postala že oba nestrpna ter sva se naveličala hoje in sedenja. "Ja, pa kaj je s tem škofom?" pravi moj spremljevalec že kar skoro nejevoljen. "Meni se zdi, cla ga bova danes bolj težko pričakala," menim jaz, ki sem bil že tudi nejevoljen ko tako tratim čas tukaj. Toda kaj se hoče, treba je potrpeti, ker gotovo je škof zadržan po kakem važnem poslu.
(Dalje prihodnjič)
DNEVNE VESTI
je
Starostna pokojnina breme za Colorado
Denver, 10. oktobra. Država Colorado plačuje vsem državljanom, ki so državljani vsaj deset let in ki so dosegli starost 65 let, najmanj $45.00 na mesec starostne pokojnine. To je povzročilo, da je državna blagajna popolnoma izčrpana, in da vlada ne ve več, kako naj bi v bodoče izplačevala pokojnino. Radi tega je državna zbornica razpisala splošno glasovanje, tekom katerega naj ljudje odločijo, ali naj se začne starostna pokojnina izplačevati, ko oseba doseže starost 70 let, ali naj se starostna pokojnina zniža od $45.00 na $25.00 na mesec. 8. novembra bodo državljani v Coloradi tozadevno odglasovali.
Mehika je začela s pogajanji z Italijo
Mexico City, 10. oktobra. Uradno se poroča, da je stopila mehikanska socialistična vlada v dogovore z italijansko fašistovsko vlado. Namen dogovorov je, da naredi pogodbo, da Italija zgradi tri večje parnike za prevažanje petroleja. Pazniki bi postali last mehikanske vlade ,dočim bi Italija v zameno dobila pravico do 100,000,000 galon petroleja na mehikanski zemlji za prihodnjih deset let. Ta petrolej bi se proizvajal na zemlji, ki je bila zaplenjena ameriškim in angleškim lastnikom in ki je bila vredna $40,000,000. Enako se dogovarja mehikanska vlada z japonsko glede prodaje petroleja. Kot je videti so socialisti postali, vsaj kar se tiče Mehike, zadnje čase veliki prijatelji fašizma in diktatorjev.
-o--
Rusi so prijeli vohuna
Moskva, Rusija. — Tajna sovjetska policija je končno izvohala vohuna, ki je bil aktiven v Rusiji vse od leta 1912. Imena ne izdajo, ampak ga samo imenujejo z "N." Samo toliko je znanega, da je ta vohun izšel iz nemške vohunske šole. Po vsej Rusiji je razpredel veliko mrežo vohunov. Obsojen je bil na smrt.
-o-
Vlada bo pomagala poplavljenim krajem Washington, 10. oktobra. Predsednik Roosevelt je izjavil, da bo vlada prišla na pomoč ljudem v poplavljenih pokrajinah vzhodnih držav. Za prvo pomoč je pripravljenih enajst milijonov dolarjev, dočim se računa skupna škoda na $30,000,000. Roosevelt je obljubil ljudem, da bo pozneje naprosil kongres, da dovoli na-dalnje svote, da se pomaga prizadetim ljudem.
-o-
Volivni stroji Pri volitvah, ki se vršijo 8. novembra, se bodo prvič v zgodovini Clevelanda rabili volivni stroji. Za poskušnjo so zaenkrat naročili samo 40 takih strojev. Ako se bo stvar obnesla, bomo prihodnje leto vsi volili potom strojev in ne potom svinčnikov kot dosedaj. Kadar bodo vpeljani v vseh precink-tih volivni stroji, ako bodo, tedaj bo moral Cuyahoga okraj plačati $2,500,000 za te stroje. Povprečno velja en tak volivni stroj $800.
--o-
Lovska zgodba Nič novega ni, če pes vgrizne človeka, večja novost pa je, ako človek vgrizne psa. Toda da bi zajec ogrizel psa in lovca, to je nenavadna novica. Tako se poroča iz Weymouth, Mass., kjer sta šla farmar Benjamin Far-rell in njegov pes na lov na zajce. Zajec je pritekel izza grma, naj prvo ogrizel farmarja, nakar je pes ves prestrašen pobegnil proti domu.
MALI OGLASI
V vzhodnem drla države Massachusetts je divjal orkan, ki je povzročil silno škodo na laUitini; pri tem. je izgubilo, tudi mdioo ljujli■življenje, Tako razdejanje vidite v Foeai-set, Mass.	'	t '	' ,
Italijani začeli zapuščati vojno fronto
St. Jean de Luz, Francija, 9. oktobra. Iz francoskih virov se poroča, da so se začele laške čete umikati iz španske fronte. Skupina laških častnikov, oblečena v civilnih oblekah, je včeraj prekoračila špansko mejo in dospela v Francijo, dočim je druga skupina odšla v Italijo. Italijanski vojaki so bili baje že umaknjeni iz španske fronte in sedaj se gre le še za vprašanje, koliko časa bo vzelo, da bo odšel sleherni laški vojak iz Španije.
NAZNANILO Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem pričel prešati grozdje. Kdor želi dobro grozdje, mošt ali pa sode, se naj zglasi sedaj. Se toplo priporočam vsem starim in novim odjemalcem za naročila. ANTON KOROŠEC 1063 Addison Rd.
PRIPOROČILO
Naznanjam, da sem začel stiskati grozdje. Ako želite grozdje, mošt in sode, se zglasite pri FRANK GABRIEL 1383 E. 53rd St. ali na 1210 E. 60th St.
(Oct. 5. 7. 11. 13.)
Vi Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN

—Oče, jaz te ne razumem,
—	odvrne kriva Klarisa. — Vodiš me v salon gospe Boja-novske, da se upoznam z drugimi ljudmi, da jih primerjam z onimi, ki sem jih do sedaj spoznala. — Zato hočem, da bo Felsing pri meni.
Milijonar zmaje z rameni.
—Čudna želja — zamrmra.
—	Toda ako želiš, naj bode.
On pozvoni in takoj vstopi
sluga.
—Prosite gospoda Felsinga naj pride k meni.
Sluga se prikloni in odide.
Ko je ostala Franja z Ja-godkinom zopet sama, se ona obrne k njemu.
—Oče, ako grem zvečer na ples, rti moraš prej dokazati, da si darežljiv.
—Zelo rad, otrok moj!
—Pomisli, oče, jaz nimam nobenega, res dragocenega nakita!
—Toda, Klarisa, to je odvisno samo' od tebe! Nikdar nisi hotela, da bi ti poklanjal briljante. Ali se ne spominjaš kar si mi rekla, ko sem ti ponudil za novo leto nakit?
—Spominjam se, oče, — odvrne Franja drzno, četudi ji je bilo seveda popolnoma neznano, na kaj je Jagodkin mislil.
—Bilo je sicer zelo lepo, toda tudi nepraktično, kar si tedaj rekla. Rekla si mi, da nočeš draguljev, ker bi te vedno spominjali na to, koliko bede bi lahko z njimi ublažila.
—Jaz še vedno mislim tako. Ko bi vse žene žrtvovale svoje nakite v ta namen, bi sploh ne
Nekaj za žene in dekleta!
Veliko povpraševanje je bilo za ženske suknje. No, zdaj smo jih pa že dobili prav lepo in veliko zalogo. Na razpolago vam je bogata izbera in to vseh mer, za male in velike žene. So pa letos zelo poceni, od $10.95 naprej do $59.00.
Če pa hočete imati kožuhasto suknjo, vas pa peljemo naravnost v tovarno, kjer si lahko izberete kakršno hočete. Tudi te so letos zelo poceni.
Ravnokar smo tudi dobili mnogo svilenih oklek vseh mer. Enako tudi jopiče, spodnje perilo za moške, žene in otroke. Pri nas imamo lepo zalogo raznih predmetov za darila za "showers" ali podobno. Imamo veliko zalogo blanketov in kovtrov. Za žene pa lepe klobuke in tudi za otroke.
Torej ne odlašajte, ampak pridite sedaj, pa si izberite. Se vam toplo priporočamo
Anzlovar's
vogal 62. cesta in St. Clair
(Oct. 8-11)
BRAZIS BROS. CLOTHES
Obleke, površniki, suknje, narejene po meri
$22.50
Že narejene obleke—samo
$15.50
6905-07 Superior Avenue 6122 St. Clair Avenue
J. Okorn, mgr. 404 East 156th Street
A. Kastelic, mgr.
k
I
VLOGE v tej posojilnic
? zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne In društvene vloge
Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
S335 St. Clair Ave. HEnd 5670
bilo več bede na svetu.
Jagodkin se glasno zasmeje.
—Toda, četudi še vedno tako mislim, — nadaljuje ona, vendar smatram, da je potrebno, da imam na sebi dragocen nakit, da ne zaostajam za drugimi ženami in deklicami. Jagodkinov obraz se razjasni.
—Bravo! — vzklikne on. — To je pametno. Konečno si uvidela, Klarisa, da je naša dolžnost brigati se za svet. Ali hočeš, da se takoj odpeljeva k zlatarju ali želiš, da pride on sem?
—Naj me obišče. Jaz bom izbirala.
—Izbirala boš? — reče Jagodkin vesel. — To sem vedno želel, da slišim od tebe. Jagod-kinova hčerka mora biti samozavestna. In to sme biti, ker jo stavlja njeno bogastvo v isto vrsto s knezi. Že vidim, da bo odsotnost tvoje matere dobro vplivala na tebe. Zdi se mi, da si se preko noči popolnoma spremenila. Ko ne bi videl tvojega milega lepega obraza, ko ne bi vedel, da poljubljam sedaj ono isto čelo, ki sem ga že tolikokrat poljubil, ne bi verjel, da je to pred menoj moja Klarisa od včeraj.
V tem trenutku se odpro vrata in Konrad Felsing vstopi. On se prikloni.
—Želite, gospod Jagodkin?
—	vpraša on.
—Oče vas je poklical na mojo željo, — reče Franja. — Upam, da vas nismo motili v vašem jutranjem spanju?
—Tri ure že sedim za svojo pisalno mizo, — odvrne Felsing.
—Kako ste pridni! — vzklikne Franja, — s katerim de lom se sedaj bavite?
Felsing jo začudeno pogleda.
'—To me še vprašujete? — reče on. Vi veste dobro, zakaj vstajam zgodaj in delam.
Franja se preplaši. Opazila je, da je bila neprevidna, toda še je bil čas, da popravi napako.
Ona gre k Felsingu, položi mu svojo roko na ramo ter mu pogleda v oči.
—Vem, zakaj sedite za svojo pisalni mizo. Toda hotela bi, da bi to slišal tudi moj oče.
—Glej! glej! Kakšne so to skrivnosti, ki jih imaš z gospodom Felsingom?
—Zelo nedolžna stvar, gospod Jagodkin. Vaši gospodični hčerki izredno ugajajo neke nemške pesmice, a ker še ne zna dovolj nemški, jih prevajam njej na ruski jezik.
—Kako ste dobri! — vzklikne Franja. — Katero ste danes prevedli?
Felsing ji prečita kratko pe-semco, enostavno in žalostno, tako da so se v Franjinih očeh zasvetile solze, ko je končal. Na Franjo so vplivali otožni stihi nemškega pesnika. Ona ni bila hudobna, temveč samo brezmejno lahkomiselna in častihlepna.
Jagodkin je med čitanjem pesmice parkrat pogledal na uro. Bil je že skrajni čas, da odide, ker je moral še marsikaj nabaviti si, kar je rabil za malo svečanost pri Fedori.
—Dragi moj gospod Felsing,
—	reče on, — pustimo sedaj pesmi in govorimo resno. Hotel bi vas namreč prositi, da greste danes z nama na ples k prijateljici naše hiše.
—Ali mislite, da bom tej dami dobro došel? — vpraša Felsing.
—O tem ni dvoma, — odvrne Jagodkin. — Sicer pa je dovolj, da vas jaz povabim.
Vi bodete torej šli z nama, kaj
ne?
Felsing se prikloni. —Bom torej tako svoboden in se vama bom pridružil.
—Hvala vam. Toda sedaj moram v urad, pa bom najbr-že ves dan zaposlen. Toda zvečer pridem pravočasno po tebe, Klarisa.
On objame deklico, za katero je mislil, da je njegov otrok, poljubi jo na čelo in usta ter odide, po tem ko je dal Felsingu roko.
Hitro gre 'v svoj urad. Jagodkin stopi v svojo pisarno, sede k pisalni mizi in zapove, naj mu prinese njegov stari knjigovodja pošto.
Knjigovodja Pristov vstopi resnega obraza. Jagodkin ga jezno pogleda.
Vedel je, da se je moralo zgoditi nekaj zelo neprijetnega, ker ga je ta človek motril tako pomilovalno.
—Ali je kaj novega ? — vpraša Jagodkin.
—Zgodilo se je nekaj zelo važnega, zelo žalostnega! — reče knjigovodja. — Tvrdka John Lister in Komp. v Londonu je napravila konkurz.
—John Lister in Komp. je bankrot? — pravi Jagodkin prebledivši. — Za vraga, Pristov, če se ne motim, nam dolgujejo oni skoro milijon rub-ljev!
—Bo nekaj več kakor milijon, — odvrne stari knjigovodja. — Svetoval sem vam, gospod šef, da ne kreditirate toliko tem Angležem, toda — —Že dobro! Ne rabim tvojih nasvetov — odpotoval bom sam v London —, toda ne, ne bom potoval, • stvar se lahko uredi tudi po pošti. Moramo rešiti, kolikor se da.
—Zdi se, da tvrtka sploh nima več aktive, — nadaljuje Pristov, ki mu je bilo v veselje, kakor se je zdelo, da lah ko javi gospodarju slabe vesti.
—Naj gre potem celi milijon k vragu! — vzklikne Jagodkin jezno. — Tvrdka Ni-kolin lahko prenese tudi petkratno izgubo! — Sedaj me pustite samega!
Pristov se odstrani. Ko je ostal Jagodkin sam, odpre pisalno mizo, vzame papir in napiše sledeče pismo: Oboževana moja prijateljica!
Javljam vam, da bom zvečer pripeljal na Vašo svečanost svojo hčerko Klariso. Upam, da Vam prisotnost mlade deklice ne bo neprijetna. Da jo vodim s seboj, imam svoj vzrok.
Ako bi Vam bilo mogoče
Češki general in načelnik generalne,g a štaba, Jan Krejči.
Nov MAYTAG
$59.00
Pridite in oglejte si druge posebnosti na Maytag pralnih strojih in likalnikih.
Posebna razprodaja na
Magic Chef pečeh
Še enkrat toliko damo za vašo staro peč kot prej
Norwood Appliance & Furniture
6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St.
povabiti za večer tudi barona Brandta, ki se nahaja v Petrogradu, bi Vam bil zelo hvaležen. Mislim, da poznate barona Brandta.
Okrasek iz slonove kosti z rubini, ki Vam je zadnjič tako ugajal, ste, upam, že sprejeli. Veselim se že, da se bom zvečer zopet lahko divil Vaši lepoti.
Poljubljam Vam roko in ostanem
Vaš vdani
Jagodkin. To pismo vrže Jagodkin v
kuverto ter napiše na njo ime lepe vdove.
Bila je mešana družba, ki se je zbrala v "hiši strahov."
Fedora je povabila nekoliko umetnikov, igralcev, slikarjev in pisateljev, kakor tudi člane višje petrogradske družbe.
Svečanost se je začela s pojedino. Lepa vdova je ukazala svojemu francoskemu kuharju napraviti izborno večerjo. Stroški so bili postranska stvar. Ni bilo kneza, ki bi pogostil svoje goste z obilnejšo
in bogatejšo pojedino, kakor ta žena.
A kakšen vtis je to napravilo na Franjo? Kamorkoli je pogledala, samo bogastvo, bar-žun, svila, zlato, odlikovanja in krasne obleke. Razen tega še izredna ljubeznjivost, s katero jo je sprejela Fedora.
Jagodkin je stal zadovoljno ob svoji hčerki.
A ko se je nalival šampan-
ijec, je pila Franja željno zapeljivo pijačo, da ji je šel ogenj v kri. Morala je zbrati svojo voljo, da ne pozabi na svojo vlogo.
Ob njej je sedel mladi igralec dvornega gledališča, obo-!ževani ljubljenec petrogradske publike.
Vedno znova ji je nazdravljal, Franja je morala piti.
(Dalje prihodnjič)
Anthony Eden, bivši angleški zunanji minister, ki sedaj ostro kritizira Anglijo, ki se je tako lepo podala Hitlerju. Na sliki je Edenova soproga in sin.
Češki orožnik, ki pregleduje listine ubežnikom, ki beže v notranjost Češke iz 'sudetskega ozemlja.
BOŽIČNI IZLETI
V JUGOSLAVIJO
PARNIKI IZ NEW YORKA:
EUROPA .........26. novembra
DEUTSCHLAND......1. decembra
HAMBURG .........7. decembra
BREMEN ............14. decembra
NEW YORK.........15. decembra
Izborno železniške zvtze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga.
Strckcvnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce
Za pojasnila Vprašajte lokalnega ajsenta ali 1430 EUCLID AVE., CLEVELAND. O.
Češki oklopni vlaki, ki so bili pripravljeni, da vozijo vojake na nemško mejo, toda vsled odloka vlade niso stopili v akcijo.	.
LOW EASY TERMS — FREE TRIA!
KREMZAR FURNITURE
6806 St. Clair Ave.
ENdicott 2252
i i
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
'Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota
Glavni urad v lastnem domu: IZZ Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 40. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem Jn mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 1H5
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota Izplačala tekom svojega obstanka nad $6,700,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM ln NARODI"
5e se hočeft zavarovati pri dobri, pošteni in solver.tni pod poni. organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jcdnoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v Svojo sredo člane in članice od IG. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1000 ln $2000 posrnrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. 3e otroci lahko zavarujejo v razredu ' A' ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrlnino.
BOLNIŠKA PODPORA;
Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Ascsment primerna nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani lr. članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo Vplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član ln članJca.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (uj pri K. 8. K. Jednoti. kot pravi materi vdov ln sirot, če še nisi član a" članicc. te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takol.
V	vsak', slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. 8. K. Jednotl. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventnl katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starceti od 19. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 No. Chieago Street, Joliet, Illinois.