Utodui mUùli obéin Ormož in Ptuj 1vu.ssnom2-.778_ Leto: XV Ptuj, dne 31. marca 1978 Številka: 3 VSEBINA 26. Statutarni sklep o sprmembah in dopolnitvah statuta občine 27. Odkdf o razdelitvi delegatskih mest v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti SO Ormož ter o oblikovanju konferenc delegacij; 28. Odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetij duh zemljišč in zasebnih kmetijdcih gospodarstev - kmetij ; 29. Poročilo o izvolitvi delegatov v družbeno politični zbor Skupščine občine Ormož; SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 30. Sklep o spremembi o delegiranju delegatov v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ormož; 31. Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva pri občinski zdravstveni skupnosti Ormož; 32. Sklep o spremembi o delegiranju delegatov v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj ter o izvolitvi članov izvršilnega odbora skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj; 33. Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva pri občinski zdravstveni skupnosti Ptuj; 26. Po 1. toiki 166. Siena in 2. odstavku 241. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4-38/74) je skupščina občine Ormož na skupni seji zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28/2-1978 sprejela statutarni sklep o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ormož 1. člen Dosedanji členi 94. in 108. statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4-38/74 in št. 3-26/77) se spremenijo tako, da glasijo: 94. člen ,.Občina Ormož, v skladu s sistemom ljudske obrambe in družbene samozaščite, ureja in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Osnovni namen graditve in krepitve dejavnosti iz prvega odstavka tega člena je priprava vseh zmogljivosti in sredstev občine za splošni ljudski odpor zoper vsak oborožen napad ali drugo nevarnost, s katero bi bila ogrožena svoboda in neodvisnost dežele ali njena socialistična samoupravna družbena ureditev. 95. člen Zveza komunistov kot vodilna organizirana idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi je s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom glavni pobudnik in nosilec politične in druge dejavnosti delovnih ljudi in občanov pri varstvu, zavarovanju in obrambi neodvisnosti, suverenosti, teritorialne neokrnjenosti in družbene ureditve naše dežele pred sleherno agresijo in agresivnimi pritiski. Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov, Zveza socialistične mladine, Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne. Zveza rezervnih vojaških starešin in druge družbene organizacije v občini zagotavljajo uspešno in usklajeno delovanje vseh družbenih dejavnikov v sistemu ljudske obrambe v občini, skrbijo za po-družbljanje obrambne funkcije, politično in informativno propagandno dejavnost in za nadaljnji razvoj sistema splošnega ljudskega odpora ter izvajajo priprave za svoje delovanje v vojni in v drugih izrednih razmerah. 96. člen Občinska skupščina opravlja naloge s področja ljudske obrambe v skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji in republiki, določa načela za organizacijo splošnega ljudskega odpora v občini ter daje splošne smernice glede obrambnih priprav svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, izvršnemu svetu, upravnim organom, krajevnim skupnostim, organizacijam združenega dela samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim. 97. člen Med vojno, predsedstvo občinske skupščine odloča o vseh vprašanjih iz pristojnosti skupščine, če se ta ne more sestati. Predsedstvo občinske skupščine organizira in vodi splošni ljudski odpor na območju občine v skladu z obrambnim načrtom, stvarnimi krajevnimi razmerami v vojni in z odločitvami širših družbenopolitičnih skupnosti. V ta namen izdaja odloke, odredbe, sklepe in druge splošne akte s katerimi ureja zadeve, ki so pomembne za uspešno vodenje splošnega ljudskega odpora v občini. Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev skupščini brž, ko se ta lahko sestane. Kadar se predsedstvo občinske skupščine ne more sestati zaradi hudih vojnih razmer, lahko predsednik predsedstva sprejme posamezne ukrepe za izvajanje obrambnih nalog in vodenja splošnega ljudskega odpora. Sprejete ukrepe mora predsednik predložiti predsedstvu skupščine občine, ko se to lahko sestane. 98. člen Za uresničevanje pravic in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe so pristojni skupščina občine, izvršni svet skupščine občine, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, občinski štab za teritorialno obrambo, občinski štab za civilno zaščito, upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi v mejah svojih pristojnosti. 99. člen Za usklajevanje in umserjanje ter povezovanje obrambnih priprav v občini, ustanovi občinska skupščina svet za ljudsko varnost in družbeno samozaščito. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito usmerja in usklajuje obrambne priprave občinskih organov, DPO, OZD, KS ter SIS v občini in njihovo delovanje na področju ljudske obrambe, v skladu s sklepi, odloki in politiko občinske skupščine. 100. člen Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito imenuje in razrešuje občinska skupščina, ki tudi določi število njegovih članov. Predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito je predsednik občinske skupščine. Svet ima lahko enega ali več podpredsednikov. 101. člen Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge s področja ljudske obrambe: 1. Obravnava predloge aktov občinske skupščine, ki so pomembni za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter daje mnenje k tem predlogom; 2. sprejema obrambni načrt občine; 3. določa načrt organizacije, razvoja in opremljanja teritorialne obrambe v občini; 4. Usklajuje obrambne priprave v občini z obrambnimi pripravami pokrajine in širših družbenopolitičnih skupnosti ter pripravami sosednjih občin v zadevah, ki so posebnega pomena za obrambno pripravljenost širšega pomena; 5. usmerja obrambne priprave gospodarskih in družbenih dejavnosti, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojni; 6. določa vojno organizacijo in kadrovsko popolnitev organov občinske skupščine; 7. usmerja razporejanje občanov in materialnih sredstev za dopolnitev oboroženih sil in druge potrebe ljudske obrambe; 8. usmerja obrambno vzgojo pripadnikov teritorialne obrambe, civilne zaščite, enot za zveze in službe opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja ter usposabljanje obveznikov delovne teritorialne obrambe, predlaga zagotovitev sredstev za njihovo oborožitev, opremljanje in pouk ter za delo občinskega štaba za teritorialno obrambo; 10. zagotavlja vojne zveze; 11. organizira in skrbi za pripravljanje in delovanje občinskega štaba in enot civilne zaščite, predlaga zagotovitev sredstev za njihovo delo, opremljanje in pouk; obveze za delo po vojnem razporedeu 9. ustanavlja enote in zavode 12. sodeluje s pokrajinskim odborom kot skupnim medobčinskim organom in njegovo strokovno službo zaradi usklajevanja obrambnih priprav, ki so skupnega pomena za pokrajino. Organi "Sfužbenopolitičnih skupnosti, temeljnih varnostnih ukrepov v štabu, enotah in zavodih teritorialne obrambe; 10. sodeluje z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo in drugimi občinskimi organi jn organizacijami zaradi izvajanja skupnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih .obrambnih nalog; skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter 11. opravlja druge zadeve in naloge, ki so drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določene s predpisi ali mu jih naloži nadrejeni morajo svetu na njegovo zahtevo dajati podatke, štab za teritorialno obrambo oz. svet občinske obvestila in analize, ki jih potrebuje za svojeiuj.. skupščine za ljudsko obrambo, varnost in delo. 'libi družbeno samozaščito. 102. člen io 1/75 in 31/76) in 23. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5/76) je skupščina na seji obeh zborov dne 23. 2. 1978 sprejela SKLEP O SPREMEMBI o delegiranju delegatov v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj ter o izvolitvi članov izvršilnega odbora skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj. I. ZBOR UPORABNIKOV 1. člen V zboru uporabnikov skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj je 7 3 delegatskih mest. 2. člen Delovni ljudje s posameznih področij in dejavnosti imajo v zboru uporabnikov skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj naslednje število delegatskih mest: 1. Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki je v občini Ptuj, njen sedež pa je na območju druge občine - z gospodarskega področja - 26 delegatskih mest - s kulturno-prosvetnega področja - 3 delegatska mesta - s socialnega področja — 1 delegatsko mesto 2. Delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnuni sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge oblike združevanja - v kmetijski dejavnosti: kmetje kooperanti - 4 delegatska mesta - v obrtni dejavnosti - ,1 delegatsko mesto 3. Delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela - 2 delegatski mesti 4. Aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije - 1 delegatsko mesto 3. člen j V zbor uporabnikov skupščine občinske zdravstvene skupnosti samostojno delegirajo delegate naslednje delegacije: 1. TQZD Glinica - TGA Kidričevo - 1 delegatsko mesto 2. TOZD Aluminij - TGA Kidričevo - 1 delegatsko mesto 3. TOZD Vzdrževanje - TGA Kidričevo - 1 delegatsko mesto 4. TOZD Avtomobilske opreme AGIS - 1 delegatsko mesto 5. TOZD Konf. perila Delta - Labod - 1 delegatsko mesto 6. Srednješolski zavod - 1 delegatsko mesto 7. Pleskar Ptuj - 1 delegatsko mesto 4 4, člen Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacg oziroma skupnosti, ki jim na podlagi tega sklepa ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru uporabnikov, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor uporabnikov. Sedež konference delegacij je pri tisti organizacni ali skupnosti, ki je prva navedena v skupini organizacg ali skupnosti, ki imajo skupno delegatsko mesto v zboru uporabnikov. 5. člen orazumi, ki jih sklenejo za konference in katere Konference delegacij se oblikujejo s sp temeljne organizacije oziroma skupnosti, ki so delegacije izvolile 1. način in postopek oblikovanja konferenc; 2. število članov, ki jih pošiljajo delegacije delegacije pošiljajo skupnega Člana; 3. pravice in dolžnosti konference; 4. način sprejemanja stališč in smernic za delegate; 5. način pošiljanja delegatov v zbor združenega dela; 6. razmeija med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeMnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi; 7. Izvrševanje strokovnih in administrativnih tehničnih nalog za konferenco; 8. druga vprašanja, pomembna za delo konferenc delegacij. 6. člen Konferenca delegacij delegirajo v zbor uporabnikov skupščine občinske zdravstvene skupnosti delegate po naslednjem razporedu: Zap. št. Organizacija združenega dela število delegatskih mest 1. TOZD PROMET - TGA KIDRIČEVO DS skupnih služb - TGA Kidričevo 2. TOZD VZDRŽEVANJE - AGIS TOZD kovinska predelava - AGIS TOZD Proizvodnja ojnih hladilnikov — AGIS TOZD Gumama - AGIS TOZD Servis motornih vozil - AGIS TOZD Orodjarna in orodna centrala — AGIS TOZD Precizna mehanika - AGIS DS Skupnih služb - AGIS 3. TOZD - MLEKARNA KK PTUJ TOZD - Tovarna močnih krmil KK Ptuj TOZD - Kletarstvo - Slov. gorice KK Ptuj TOZD - Farma bekonov KK Ptuj TOZD - Gradbeni remont KK Ptuj DS skupnih služb KK Ptuj 4. TOZD KMETIJSTVO - KK PTUJ Veterinarska postaja Ptuj Živinorejsko-veterinarski zavod 5. TOZD GOZDARSTVO KK PTUJ TOZD Mizarstvo in žaga KK Ptuj TOZD Trgovina KK Ptuj TOZD Lesna industrija Les Ptuj DS skupnih služb Les Ptuj 6. TOZD TEHNOSERVIS KK PTUJ Proizvodno podjetje Olga Meglič Ptuj 7. TOZD - GOSTINSTVO - HALOŠKI BISER KK PTUJ TOZD Turistični gostinski center Ptuj KK OZD - Motel Čatež - PE Motel Podlehnik TOZD Gostinstvo Breg - KK Ptuj 8. TOZD PETOVIA - KK PTUJ TOZD Pekarne Vinko Reš Ptuj TOZD Pekatin - Intes Maribor 9. TOZD PP - MESNA INDUSTRIJA PTUJ TOZD PP - Tovarna krmil Ptuj TOZD PP - Perutninska farma Ptuj TOZD PP - Comerce Ptuj TOZD PP - Servisi Ptuj DS skupnih služb PP Ptuj Tiskarna Ptuj 10. AVTOPARK TOZD KOMUNALNO PODJETJE PTUJ TOZD Vodovod Komunalnega podjetja Ptuj TOZD Ceste - Komunalno podjetje Ptuj TOZD Komunalni servisi Komunalnega podjetja DS skupnih služb Komunalno podjetje Ptuj Čevljarska delavnica in krpalnica Kidričevo 11. TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV MAJSPERK TOZD Konfekcija Majšperk - Konus * ' 12. TOZD ZA VZDRŽEVANJE VOZ PTUJ ŽTP Ljubljana - Prometna sekcija Pragersko ŽTP Ljubljana - Sekc. za vzdrž. proge - nadzor, proge ŽTP Ljubljana - Sekcija za vzdrž. VT naprav ŽTP Ljubljana - Kolodvorska restavracija obrat Ptuj 1 13. AGROTRANSPORT PTUJ TOZD Avtobusni medkraj. promet Certus Maribor TOZD Vzdrževanje Ptuj — Cest. podj. Maribor 14. TOZD ZA PTT PROMET PTUJ KB Maribor - podružnica Ptuj DSK Maribor - podružnica Ptuj 1 15. TOZD GRADBENIŠTVO DRAVA PTUJ - SG STAVBAR MARIBOF TOZD Gradnje Ptuj - Gradis Ljubljana * 16. TOZD VODNOGOSPODARSKA ENOTA PTUJ - VODNO GOSPODARSTVO MARIBOR Projektivni biro Ptuj 17. TOZD - VELEPRODAJA ANONIJA PTUJ TOZD - maloprodaja Panonija Ptuj TOZD - zaščita Kidričevo - Panonija Ptuj . DS skupnih služb Panonija Ptuj 18. TRGOVSKO PODJETJE IZBIRA PTUJ Krojaštvo Moda Ptuj 1 19. METALKA LJUBLJANA - PRODAJNO SKLADIŠČE PTUJ Trgovsko podjetje Merkur Ptuj Petrol Ljubljana - Skladišče in servisi Ptuj Tobačna tovarna Ljubljana - skladišče Ptuj Povrtnina Maribor - prodajalne v Ptuju TOZD Blagovna hiša Konus Ptuj Ostale dislocirane trgovine 1 20. TOZD ELEKTROKOVINAR IMP LJUBLJANA Elektrokovina Maribor - TOZD proizvodnja elektro motorjev Ptuj TOZD Elektro Ptuj - DES Ljubljana 1 21. Osnovna šola ,,Tone Žnidarič" Ptuj Osnovna šola .Franca Osojnika Ptuj Osnovna šola Ivana Spolenjaka Ptuj Osnovna šola Bratov Strafela Markovci Osnovna šola Franca Belšaka Gorišnica Osnovna šola Maksa Bračiča Cirkulane Osnovna šola Cirkovce Osnovna šola Dornava Osnovna šola Desternik Osnovna šola Juršinci Osnovna šola Hajdina Osnovna šola Kidričeveo Osnovna šola Leskovec Osnovna šola Majšperk Osnovna šola Podlehnik Osnovna šola Trnovska vas Osnovna šola Videm Posebna osnovna šola Ptuj Glasbenena šola Delavska univerza Ptuj 1 ^.Pokrajinski muzej Ptuj Zgodovinski arhiv Ptuj Ljudska in študijska knjižnica Ptuj Radio - Tednk Ptuj Kino Ptuj Časopisno podjetje Večer 1 ‘3. Dom upokojencev Ptuj Zavod dr. Marjana Boršnarja Dornava Strokovna služba skupnosti socialnega skrbstva Ptuj Strokovna služba skpnosti za zaposlovanje Ptuj Vzgoj no varstveni zavod Ptuj 1 7. člen Detovni ljudje - kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v «arugp, v obratih za kooperacijo z organizacjami združenega dela, ^Ukujejo delegac je skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in «edstva. V zbor uporabnikov delegirajo naslednje število delegatov: Organizacija združenega dela * •• število delegatskih mest i' TOZD Kooperacija - KK Ptuj Kmetijski kooperanti •• GG Maribor - kmeti kooperanti TOZD Kooperacija Hajdina - kmeti kooperanti KZ Lovrenc — kmeti kooperanti 1 1 1 1 8. člen . Delovni ljudje, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z “kovnimi sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, ^katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva oblikujejo v občini enotno skupnost in skupaj z OZD ali obrtno prodajno zadrugo Ptuj ae*girajo v zbor uporabnikov enega delegata. 9. člen . Delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacj, r^žbenih organizacij in društev ter drugih skupnosti, ki niso organizirane rj1 organizacije združenega dela, kakor tudi ljudje, ki opravljajo “wetniJtvo kot samostojno družbeno službo, skupaj z delavci s katerimi Znižujejo svcjc delo v odvetniški pisarni oblikujejo skupne delegacije in Negirajo v zbor uporabnikov naslednje število delegatov: 2ap. št. *UP. deleg. Delovna skupnost Upravni organi skupščine občine Ptuj , Občindco sodišče za prekrške • OkSinsko sodišče Občinsko javno tožilstvo javno pravobranilstvo občine Ptuj Odvetniki in delavci v odvet. pisarnah Postaja milice Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski svet Z SS Občinska konferenca ZSMS Občinska zveza DPM Občinska zveza borcev NOV Občinska zveza za telesno kulturo Ptuj število delegatskih mest 1 Občinski odbor Rdečega križa Ptuj Aero klub Ptuj Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj Delovna skupnost skupnih služb SIS 1 10. člen Aktivne vojaške osebe in civilne osebe v oboroženih silah Socialistične federativne republke Jugoslavije ter delavci stalne službe poveljstva teritorialnih enot občine Ptuj oblikujejo skupno delegacjjo. V zbor uporabnikov delegirajo enega delegata. 11. člen Delovni ljudje in občani, ki prebivajo na območju 35 krajevnih deupnosti na področju občine Ptuj, imajo v zboru uporabnikov skupščine občinske zdravstvene skupnosti vsaka po 1 delegatsko mesto. II. ZBOR IZVAJALCEV 12. člen V zboru izvajalcev Skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj je 15 delegatskih mest. 13. člen Delovni ljudje v zdravstvenih organizacijah ter delovni ljudje v drugih za opravljanje zdravstvene dejavnosti z zakonom pooblaščenih organizacij združenega dela volijo delegate kot sledi: 1. Splošna bolnišnica ,,Dr. Jožeta Potrča" Ptuj Z Združeni zdravstveni dom Ptuj 3. Združene lekarne Ptuj 4. Društva in družbene organizacije, ki izvajajo aloge zdravstvenega varstva 5. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor IH. IZVRŠILNI ODBOR 14. člen Izvršilne funkcije skupščine opravlja izvršilni odbor. Izvršilni odbor ima 11 članov, ki jih izvoli skupščina občinske zdravstvene skupnosti praviloma izmed delegatov in sicer 7 iz vrst uporabnikov in 4 iz vrst izvajalcev. Predsednika in podpredsednika izvoli izvršilni odbor izmed svojih čjanov. Mandat članom izvršilnega odbora traja štiri leta. Nihče ne more biti izvoljen v izvršilni odbor več kot dvakrat zaporedoma. 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, neha veljati 18., 19., 20. in 26. člen samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5 (76) in 9., 10. in 18. člen statuta občinske zdravstvene skupnosti Ptuj (Uradni vestnfle občine Ormož in Ptuj št 13(76). 16. člen Ta sklep začne vejati, ko ga sprejme skupščina na sejiobeh zborov in je objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Štev.: 01/2-30/1978 Ptuj, dne 23. 2.1978 - 6 delegatov - 6 delegatov — 1 delegata — 1 delegata — 1 delegata Predsednik skupščine JOŽE ŠEGULA l.r. siiiiafip sprejeli • SAMOUPRAVNI SPORAZUM o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva pri občinski zdravstveni skupnosti Ptuj I. TEMELJNE DOLOČBE l.člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani, ki v občinski zdravstveni kupnosti Ptuj (V nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost) po načelu vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb in interesov na področju zdravstvenega varstva, s tem samoupravnim sporazumom določajo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva. Uresničevalce pravic iz zdravstvenega varstva si delavci, drugi delovni j udje in občani (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) zagotavljajo v skladu s samoupravno dogovorjenimi razvojnimi potrebami in dohodkovnimi možnostmi z združevanjem sredstev v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah ter detovnih skupnostih (v nadaCnjem besedilu: organizacije združenega dela), v občini, reggi in republiki. ^ 2. člen Uporabniki zadovoljujejo svoje potrebe iz zdravstvenega varstva prek samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, ki zagotavlja njihov vpliv na obseg in vsebino zdravstvenega varstva, delavcem na področju zdravstvene dejavnosti pa enak družbenoekonomski položaj z drugimi delavci v združenem delu. V zdravstveni skupnosti si zagotavljajo delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje tudi denarna nadomestila in povračila v zvezi z zdravstvenim varstvom. 3. člen S tem samoupravnim sporazumom določajo in urejajo uporabniki v zdravstveni skupnosti; - pravice iz zdravstvenega varstva; - denarna nadomestila in povračila; - način in pogoje uveljavljanja pravic; - sohdamostno združevale sredstev; - usklajevanje obsega pravic z dohodkovnimi možnostmi; - obveznosti uporabnikov ob uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva; - nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti; t- evidence s področja zdravstvenega varstva. II. PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA - pred prvo sklenitvijo delovnega razmerja; - po prekinitvi delovnega razmerja, daljši od 6 mesecev; - ob razporeditvi na drugo delo, ki zahteva drugačne psihofizične lastnosti in sposobnosti; - po prestani hujši bolezni. 8. člen Zdravstveno varstvo nad programom, ki si ga sicer zagotavljajo uporabniki v zdravstveni skupnosti (tretja alinea 5. člena), lahko obsega: - kurativno zdravstveno varstvo v obratni ambulanti ali ambulanti splošne medicine; - zobozdravstveno varstvo v obratnih zobnih ambulantah in splošnih zobnih ambulantah za storitve zobne nege in zobna protetična dela; - nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja na ambulantni način v naravnih zdraviliščih; - posebne sistematične preglede in specialistično ambulantno zdravljenje; - specialistično preventivno zdravstveno varstvo za krepitev zdravja delavcev in zmanjševanje bolezenskih odsotnosti. 9. člen Obseg in vrste pravic iz 5. do 8. člena tega sporazuma opradelijo delavci v organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi o neposredni menjavi dela. 4. člen Z združevanjem sredstev v zdravstveni skupnosti si uporabniki zagotavljajo naslednje oblike zdravstvenega varstva; 1. splošno in dispanzersko zdravstveno varstvo; 2. zobozdravstveno varstvo; 3. specialistično ambulantno zdravstveno varstvo; 4. bolnišnično (hospitalno) zdravstveno varstvo; 5. zdravstveno varstvo, ki dopolnjuje splošno dispanzer d tercI^em UESEdUm učenci srednjih šol) in študentje višjih in visokih šol 1 on, *-v ned^jnjem besedilu: študentje visokošolskih zavodov), kc Piavljajo praktično delo v zvezi s poukom. 18. člen Uporabniki uresničujejo pravice iz zdravstvenega varstva v zdravstveni skupnosti in prek Regioanlne zdravstvene skupnosti Maribor ter Zdravstvene skupnosti Slovenije. 19. člen Pravice iz osnovne, dispanzerske in lekarniške dejavnosti uresničujejo uporabniki v zdravstveni skupnosti. 20. člen Pravice iz specialističnega, bolnišničnega in zdraviliškega zdravstvenega varstva ter dejavnosti zavoda za socialno medicino in higieno uresničujejo uporabniki prek Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor z združevanje sredstev za te namene. 21. člen Pravice iz zdravstvenega varstva, ki ga v obliki vrhunskih kliničnih ali super-specialističnih zdravstvenih storitev izvajajo klinike in inštituti ali druge specializirane organizacije zdravstvene dejavnosti, uresničujejo uporabniki prek Zdravstvene skupnosti Slovenije z združenimi sredstvi v te namene. ZDRAVSTVENO VARSTVO V TUJINI 22. člen Delavcem v delovnem razmerju po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu v tujini, delavcem, ki so v delovnem razmeiju pri delavcih jugoslovanskih organov ali jugoslovanskih in mednarodnih organizacijah v tujini, delavcem, ki so poslani na delo v tujino za jugoslovansko organizacijo ali delodajalca, in delavcem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju in si zagotavljajo zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti ter njihovim družinskim članom, ki so z njimi v tujini, je zagotovljena v prvih šestih mesecih bivanja v tujini samo nujna zdravniška pomoč, po preteku šestih mesecev pa tudi druge oblike zdravstvenega varstva, ki jih zagotavlja zdravstvena skupnost uporabnikom po samoupravnih splošnih aktih. Uporabnikom, ki so v tujini po zasebnem ali službenim opravku, je zagotovljeno nujno zdravstveno varstvo v prvih treh mesecih bivanja v tujini in sicer le nujna zdravniška pomoč. Službeno potovanje, ki traja več kot tri mesece, se od prvega dne četrtega meseca šteje po tem sporazumu za opravljanje dela v tujini. 23. člen , Če je uporabnikom v primerih iz prejšnjega člena nujno potrebno zdravljenje v bolnišnici, jim gre ta pravica le do treh mesecev, od prvega dne četrtega meseca pa samo, če to odobri zdravstvena skupnost. Ce zdravstvena skupnost ne odobri daljšega zdravljenja v tujini, povrne od prvega dne četrtega meseca dalje le tohko stroškov, kolikor bi stalo zdravljenje v najbližji bolnišnici v SFR Jugoslaviji, ki lahko nudi tako zdravljenje. Nujna zdravniška pomoč gre uporabnikom samo, če je neodložljiva in le dotlej, dokler se uporabnik ne usposobi za premestitev na zdravljenje v domovino. 24. člen Delavcem na ladjah in njihovim družinskim članom zagotavlja zdravstveno varstvo, doker so na ladji, organizacija, kiji pripada ladja. 25. člen Uporabnikom, ki uveljavljajo v tujini zdravstveno varstvo mimo določb samoupravnega sporazuma ali splošnih aktov zdravstvene skupnosti, se v dinarjih povrnejo stroški do višine, koliko bi stalo tako zdravljenje v okviru pravic po samoupravnih splošnih aktih zdravstvene skupnosti. Zdravstveno varstvo, ki ga je dolžna zagotoviti zdravstvena skupnost po mednarodnih sporazumih, se izvaja po določbah tega sporazuma, kolikor niso v nasprotju z mednarodnimi sporazumi. 26. člen Med delom in strokovnim izpopolnjevanjem v tujini gre delavcem, delovnim ljudem in njihovim družinskim članom pravica do ortopedskih in drugih pripomočkov ob indikacijah iz 15. člena tega sporazuma, ne glede na vzrok obolenja ali poškodbe. V zdravstvenem varstvu, ki ga je dolžna nuditi zdravstvena skupnost po mednarodnih sporazumih, se uporabljajo določbe 12. do 14. člena tega sporazuma o ortopedskih in drugih pripomočkih, kolikor niso v nasprotju z mednarodnim sporazumom. 27. člen Uporabniki imajo izjemoma pravico do zdravljenja v tujini v primerih, če strokovni kolegij ustrezne klinike ali inštituta ugotovi, da so v SFR Jugoslaviji izčrpane možnosti uspešnega zdravljenja, z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje bolezenskega stanja oz. preprečitev nadaljnjega slabšanja stanja. III. DENARNA NADOMESTILA IN POVRAČILA 28. člen Delavci in drugi delovni ljudje z združevanjem sredstev za zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti zagotavljajo tudi pravice do denarnih nadomestil in povračil, ki obsegajo: 1. nadomestila osebnega dohodka, 2. povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega 1 varstva. 3. posmrtnino, 4. pogrebnino. 1 NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA 29. člen Nadomestilo osebnega dohodka gre ob začasni zadržanosti od dela zaradi: - medicinskih preiskav, - bolezni in poškodbe, - poroda, - transmutacije kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe, - dajanja krvi, - nege obolelega ožjega družinskega člana, - izolacije oz. spremstva, kiju odredi zdravnik. 30. člen Pravico do nadomestila osebnega dohodka v primerih iz prejšnjega člena imajo: 1. delavci v združenem delu in delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, ki delajo najmanj polovico polnega delovnega časa; 2. izvoljeni delegati, če jim je opravljanje dolžnosti delegata edini in glavni poklic in če za to delo prejemajo stalno povračilo; 3. člani obrtniških in obiskih zadrug, če jim je to edini in glavni poklic; 4. učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo pjleg šolskega pouka tudi praktičen pouk; 5. občani, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov; 6. družinski člani umrlega obrtnika, ki so dopolnili 15. leto starosti in jim je z odločbo občinskega organa izdano dovoljenje za vodstvo obrtne delavnice po poslovodji; 7. drugi delovni ljudje (kmetje - kooperanti, rejniki, itd), če so njihove pravice in obveznosti v Zdravstveni skupnosti urejene s posebnim sporazumom. 31. člen Delavci, ki so jih poslale v tujino na delo ali strokovno usposobitev jugoslovanske organizacije in si v tem času zagotavljajo zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti (detaširani delavci), in delavci v združenem delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini ali v delovnem razmerju (v gospodinjstvu) delavca, če je le-ta v združenem delu pri takem organu ali organizaciji, oz. delavci, ki so zaposleni pri mednarodni organizaciji, imajo za tisti čas, ko so zadržani, od dela oz. so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila osebnega dohodka oz. dnevnic ali štipendije v breme izplačevalca osebnega dohodka oz. dnevnice ali štipendije. Izjemoma izplača delavcu, kije zaposlen pri delodajalcu kot hišna pomoč, nadomestilo za prvih 30 dni sam delodajalec, potem pa mu izplačuje nadomestilo zdravstvena skupnost. Delavci, ki so stopili v delovno razmerje v tujini po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu in si v tem času zagotavljajo zdravstveno varstvo v zdravstveni skupnosti, imajo, kadar so zadržani od dela, oz. kadar so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila pri zdravstveni skupnosti samo, dokler so v Jugoslaviji. Delavci na ladjah imajo tisti čas, ko je ladja v tujini, med zadržanostjo kS' òd dela namesto nadomestila pravico do osebnega dohodka v organizaciji, kiji pripada ladja. 32. člen Delavci in drugi upravičenci iz 30. člena tega sporazuma sr zagotavljajo pravico do nadomestila tudi po prenehanju delovnega razmerja aij lastnosti upravičenca, če zbolijo ah se poškodujejo v 30 dneh po prenehanju. 33. člen Delavke, ki jim je prenehalo delovno razmerje ali lastnosti upravičenca iz 30. člena tega sporazuma, imajo pravico do nadomestila med porodniškim dopustom tudi po prenehanju, če so bile ob prenehanju noseče. 34. člen Pravica do nadomestila med negovanjem obolelega otroka do starosti 7 let gre največ za 15 dni v posameznem primeru, v drugih primerih nege članov ožje družine pa največ za 7 dni. Izjemoma se lahko na predlog izvedenskega organa (zdravniške to misije) podaljša ta čas največ do 30 dni za nego otroka do starosti 7 let oz. do 15 dni za nego drugih članov ožje družine. 35. člen Pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni imajo tudi; delavci - zaposleni z manj kot polovico delovnega časa; — na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji; - občani - ko opravljajo dolžnosti in naloge ljudske obrambe in družbene samozaščite, - ko sodeljujejo pri organiziranih javnih delih, reševalnih akcijah ter pri obrambi pred elementarnimi nesrečami; - ko opravljajo na poziv državnih organov javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbeno politični delavci opravljajo družbenopolitične in samoupravne funkcije; - ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji in praktičnih delih ali vajah; - ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah; — ko kot kmetje opravljajo občasna dela pri organizacijah združenega dela ali pri zasebnih delodajalcih zunaj združenega dela ali delovnega razmerja; - ko kot učenci srednjih šol in študentje visokošolskih zavodov opravljajo praktična dela v zvezi s poukom. 36. člen Delavec ima pravico do nadomestila, dokler za ocenjevanje delazmožnosti pristojni zdravnik ali pristojni izvedenski organ (zdravniška komisija) ne ugotovi, daje zopet zmožen opravljati svoje delo oz. dokler pristojni organ z odločbo ne ugotovi, daje nastala invalidnost. 37. člen Delavec, ki na podlagi mnenja izvedenskega organa (zdravniške komisije) -dela skrajšan delovni čas na ustreznem delu zaradi hitrejše povrnitve delovne zmožnosti (medicinska rehabilitacija), se šteje še nadalje za zadržanega od dela in ima pravico do nadomestila osebnega dohodka M tisti čas, ko ne dela. Če delavec na podlagi mnenja izvedenskega organa (zdravniške tomisije) v času medicinske rehabilitacije dela poln delovni čas na drugem delu, ima pravico do razlike nadomestila, kot bi mu pripadala, če ne bi delal. Delavec, ki dela skrajšan delovni čas na ustreznem delu po mnenju izvedenskega organa (zdravniške komisije) in je njegov osebni dohodek manjši od ustreznega dela nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ta čas ne bi delal, ima pravico tudi do nadomestila te razlike. 38. člen Nadomestila gre za tiste dneve oz. ure, za katere gre osebni dohodek povračilo ali nagrada oz. nadomestilo zanje. Delavcu, pri katerem nastopi zadržanost med tem, ko je odsoten1 dela brez pravice do nadomestila os. dohodka ali z njim izenačenega prejemka, gre nadomestilo šele po preteku take odsotnosti, če tudi takrat ni zmožen za delo. 39. člen org toliko, kolikor bi s 40. člen Delavci in drugi upravičenci nimajo pravice do nadomestila: 1. če si namerno povzročijo nezmožnosti za delo; 2. če se ukvarjajo s samostojno gospodarsko dejavnostjo ali opravljajo delo, za katerega dobivajo osebni dohodek, ali drugo plačilo. 3. za čas zdravljenja v naravnem zdravilišču kot nadomestil* ambulantnega zdravljenja, razen če so bili že ob nastopu zdravljenj* zadržani od dela. Delavci nimajo pravice do nadomestila za ves čas začasne zadržanost1 oz. za ves čas, v katerem opravljajo dejavnost iz 2. točke prejšnjeg* odstavka. Delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom* delovnimi sredstvi, ki so lastruna občanov, nimajo pravice do nadomestil*, razen za porodniški dopust, če nastopi zadržanosti v času, ko je njihov* obratovalnica začasno zaprta. Pravico do nadomestila pa pridobe pc preteku časa, za katerega jim je bilo dovoljeno začasno ustavit1 obratovanje, če so še naprej nezmožni za delo. 41. člen Delavcem in drugim upravičencem se ustavi izplačevanje nadomestil* 1. če namenoma preprečujejo ozdravljenje oz. usposobitev za delo ** ustrezni organ ugotovi, da med zdravljenjem ne ravnajo po navodili* zdravnika; 2. če se brez opravičenega vzroka ne odzovejo vabili na doloce' zdravniški oz. komisijski pregled. Delavcem in drugim upravičencem preneha pravica do nadomestil* ’ primerih iz prejšnjega odstavka od dneva, ko so storili dejanje, s katerim ** preprečevali ozdravljenje ali usposobitev za delo, oz. od dneva, ki jim je b* v vabilu določen za zdravniški oz. komisijski pregled, pa vse dotlej, doki*1 trajajo kvarne posledice takega ravnanja oz. dokler se ne odzovejo vabil* 42. člen Nadomestilo osebnega dohodka gre iz sredstev zdravstvene skupno** od enaintridesetega dne začasne zadržanosti od dela in znaša: ' 1. 90 odstotkov od osnove, 2. 100 nesreče pri zadržanosti pa vojaškim invalidom, --------------- ---------------- in revolucionarne vojne 1936-1939, odlikovancem z redom Karadjordj^ zvezde z meči, z redom Belega orla z meči in z Zlato medaljo Obiliča t* borcem NOV, ki imajo priznano med NOB posebno dobo v dvojne** trajanju najmanj od 2. januarja 1945 do 15 maja 1945. 43. člen . Nadomestilo osebnega dohodka gre iz sredstev zdravstvene skupno*1 od prvega dne zadržanosti od dela dalje in znaša: 1. 100 odstotkov od osnove za čas porodniškega dopusta, ki je k* najmanjši določen z zakonom, zaradi transplantacije kože, živega tkiva * organov v korist druge osebe, in v primerih iz 35. člena tega sporazu»*1' razen delavcem zaposlenim z manj kot polovico delovnega časa. , 2. 90 odstotkov od osnove zaradi izolacije oz. spremstva, ki ju odi** zdravnik; 3. 80 odstotkov od osnove zaradi nege otroka do starosti 7 let; 4. 70 odstotkov od osnove zaradi nega družega ožjega družinska člana. OSNOVA ZA NADOMESTILO SOEBNEGA DOHODKA 44. člen Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo Po zaključnem računu za polni delovni čas (redno delo), oz. osnova, kije bila podlaga za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstv v poslovnem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, zaradi katere je delovni človek upravičen do nadomestila. Natančnejša opredelitev osnove za nadomestilo osebnega dohodka za delavce in druge upravičence se uredi s posebnim aktom zdravstvene skupnosti. Upravičencem ne pripada povraačilo za stroške prehrane in nastanitve v času nospitalnega zdravljenja. Znesek povračila za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju določi skupščina zdravstvene skupnosti vsako leto na podlagi uradno objavljenih podatkov o višini poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji. 51. člen Pravica do povračila potnih storškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva se uveljavlja na način, kot je to določeno v posebnem samoupravnem splošnem aktu zdravstvene skupnosti. 3. POSMRTNINA USKLAJEVANJE NADOMESTIL Z GIBANJEM ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV 45. člen Delavcu, pri katerem nastopi začasna zadržanost od dela v obdobju od 1. januarja do 30. junija tekočega leta in traja dalje kot 6 mesecev, življenjski stroški pa so se povečali najmanj za 5 %, se poveča nadomestilo osebnega dohodka za toliko odstotkov, za kolikor so se povečali življenjski stroški v SR Sloveniji v obdobju od 1. januarja do 30. junija. Delavcu, pri katerem nastopi začasna zadržanost od dela v obdobju od 1. julija do 31. decembra tekočega leta in traja dalj kot 6 mesecev, življenjski stroški pa so se povečali najmanj za 5 %, se poveča nadomestilo osebnega dohodka za toliko odstotkov, za kolikor so se povečali življenjski stroški v SR Sloveniji v obdobju od 1. julija do 31. decembra. Delavcem, ki so po prvi uskladitvi njihovega nadomestila zadržani od dela še na dan naslednjih uskladitev po prvih dveh odstavkih, se od tega dne dalje poveča nadomestilo za razliko med prej usklajenim radomestilom in zneskom, ki jim pripada po naslednjih uskladitvah nadomestila. osebnega dohodka in za kolikšen odstotek. Povečanje življenjskih stroškov ugotavlja Zavod SR Slovenije za statistiko. 2. POVRAČILO POTNIH STROŠKOV V ZVEZI Z UVELJAVLJANJEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 46. člen ^Povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvene) 1. povračilo prevoznih stroškov, 2. povračilo za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem oivanjem v drugem kraju. 47. člen .. Delavci in drugi upravičenci imajo pravico do povračila potnih stroškov: 1. kadar jih izbrani zdravnik, organizacija združenega dela zdravstvene dejavnosti, pristojni izvedenski organ (zdravniška komisija) ali zdravstvena skupnost napoti ali pokliče v kraj zunaj njihovega prebivališča zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva, , 2. kadar morajo zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva potovati iz Ktaja zaposlitve oz. prebivališča v drug kraj k zdravniku ali v organizacijo združenega dela zdravstvene dejavnosti, ker v kraju zaposlitve oz. Prebivališča ni zdravnika oz. organizacije združenega dela zdravstvene dejavnosti. 3. kadar je prevoz potreben v organizacijo dela zdravstvene dejavnosti Pteb^auič’ ^ enC z<^avstvene or8an>zacijc v drugo oziroma v kraj 48. člen Pravico do povračila potnih stroškov ima tudi spremljevalec delavca in drugega upravičenca, če mu je ta po mnenju izbranega zdravnika, organizacije združenega dela zdravstvene dejavnosti ali izvedenskega organa (zdravniške komisije) nujno potreben za potovanje na zdravljenje au zdravniški pregled v drug kraj. Za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti se domneva, da jim je Potreben spremljevalec. 49. člen Pravica do povračila prevoznih stroškov gre delavcem in drugim Opravičencem za najkrajšo razdaljo do najbližje orgnaizacije združenega dela zdravstvene dejavnsti, vendar šele za razdaljo nad 15 km in v višini stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom. Ce zaradi zdravstvenega stanja prevoz z javnim prevoznim sredstvom n> mogoč, gre pravica do povračila oz. plačila za poseben prevoz. 50. člen , . Povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju v državi ali luJmi znaša: o. - 2 odstotka poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v SR "*°veniji v preteklem letu za čas odstotnosti več kot 8 ur do 12 ur, če je odsotnost daljša od 8 ur: - 3 odstotke poprečnega mesečnega čistega dsebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu za čas odsotnosti več £°t 12 ur, če je odsotnost daljša od 10 ur in če upravičenec tudi Prenočuje v drugem kraju. . Za otroke v starosti od 1 do 7 let znaša povračilo za stroške prehrane m nastanitve polovico zneska iz prvega odstavka tega člena, če traja ddsotnost več kot 8 ur. 52. člen Družinski člani delavcev in drugih upravičencev, ki jim gre nadomestilo osebnega dohodka po tem sporazumu (30. člen), ali uživajo pokojnino, oskrbnino ali začasno nadomestilo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih je umrli delavec ali drug upravičenec do svoje smrti preživljal, imajo pravico do denarne pomoči ob smrti (posmrtnina). Pravico do posmrtnine imajo tudi družinski člani: - učencev v poklicnem izobraževanju in učencev poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk; - učencev srednjih šol ter študentov visokošolskih zavodov; - začasno nezaposlenih oseb, če so bile prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje. 53. člen Posmrtnina znaša 80 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. 4. POGREBNINA 54. člen Ob smrti delavcev in drugih upravičencev iz 52. člena tega sporazuma ter njihovih družinskih članov ima tisti, ki oskrbi pogreb, pravico do povračila stroškov pogreba (pogrebnina). 55. člen Pogrebnina znaša 80 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, za otroke do enega leta starosti pa polovico tega zneska. 56. člen Pogrebnina za delavce in druge upravičence iz 52. člena tega sporazuma oziroma za njihove družinske člane, ki so umrli in bili pokopani zunaj območja zdravstvene skupnosti, se prizna in izplača v višini pogrebnine, ki jo je določila samoupravna interesna zdravstvena skupnost, na območju katere je bil pokopan, če je za upravičenca to ugodnejše. Pogrebnina za delavce in druge upravičence iz 52. člena tega sporazuma oziroma za njihove družinske člane, ki so umrli med prebivanjem v tujini, se prizna v višini dejansko potrebnih stroškov, ki jih sporoči jugoslovansko diplomatsko-konzulamo predstavništvo oziroma, ki jih plačuje po svojih predpisih tuji nosilec zdravstvenega zavarovanja, na katerega območju je upravičenec umrl, vendar največ v višini dvakratnega zneska, ki se priznava na območju zdravstvene skupnosti. IV. NAČIN IN POGOJI UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 57. člen Delavci in drugi delovni ljudje (ter njihovi družinski člani) uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva v zdravstveni skupnosti, če je sedež organizacije združenega dela, v kateri delajo, na njenem območju oziroma na tem območju opravljajo dejavnost, sicer pa, če prebivajo na območju te skupnosti. Uporabniki uveljavljajo zdravstveno varstvo kot družinski člani delavcev in drugih delovnih ljudi, kadarsami niso upravičenci do zdravstvenega varstva po osebni lastnosti (opravljajo kmetijsko dejavnost kot lastniki, solastniki, zakupniki ali uživalci kmetijskega zemljišča itd.). Pravice iz zdravstvenega varstva uveljavljajo kot občani tisti, ki imajo prebivališče na območju zdravstvene skupnosti in so pr javljeni pri pristojnem občinskem organu. Uporabnici uveljavljajo zdravstveno varstvo iz sredstev zdravstvene skupnosti, kadar niso upravičenci do zdravstvenega varstva po posebnih zakonih ali mednarodnih sporazumih. 5 8. člen Uporabniki uveljavljajo zdravstveno varstvo praviloma najprej pri zdravnikih v osnovni zdravstveni dejavnosti (splošnih ambulantah, obratnih ambulantah, dispanzetjih ali drugih organizacijskih enotah zdravstvenega doma). Zdravnik, ki ga je uporabnik izbral, da ga stalno zdravi, je njegov izbrani zdravnik. Zdravnik, ki ugotavlja zdravstveno stanje in primere, ki upravičujejo delavce v združenem delu do nadomestila osebnega dohodka, je pristojni zdravnik. Pristojnega zdravnika določijo organizacije združenega dela ali zdravstvena skupnost s sporazumi o svobodni menjavi dela. 59. člen Uporabniki uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva na podlagi zdravstvene izkaznice ali diuge listine, ki jo izda zdravstvena skupnost. STRAN 38 60. člen Način in natančnejše pogoje uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva ter do denarnih nadomestil in povračil določa poseben samoupravni splošni akt zdravstvene skupnosti V. SOLIDARNOSTNO ZDRUŽEVANJE SREDSTEV 61. člen Sredstva za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva po tem sporazumu si uporabniki zagotavljajo: - iz sredstev skupne porabe organizacij združenega dela; - s prispevki, določenimi po obsegu in višini v samoupravnem sporazumu o temeljih plana zdravstvene skupnosti; - s sredstvi drugih samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in samoprispevki občanov; - s prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva; - s popolnim plačilom uporabnikov za posamezno zdravstveno storitev. 62. člen S sredstvi iz čistega dohodka, izločenimi v sklad skupne porabe, si delavci v organizacijah združenega dela z neposredno menjavo dela zagotavljajo, oblike zdravstvenega varstva, ki so njihov posebni interes in s katerim si zagotavljajo zdravstveno varstvo zunaj programa zdravstvene skupnosti. 63. člen Z združevanjem sredstev, zbranih s prispevki, določenimi v samoupravnem sporazumu o temeljih plana zdravstvene skupnosti, si uporabniki zagotavljajo pravice iz zdravstvenega varstva, opredeljene v 10. členu tega sporazuma, ter denarna nadomestila in povračila. 64. člen Pravice iz zdravstvenega varstva, ki si jih uporabniki z združenimi sredstvi po samoupravnem sporazumu o temeljih plana v zdravstveni skupnosti ne morejo zagotoviti v potrebnem obsegu, si zagotavljajo s solidarnostjo v regionalni zdravstveni skupnosti Maribor in zdravstveni skupnosti Slovenije. 65. člen Delavci in drugi delovni ljudje s solidarnostnim prelivanjem sredstev v regionalni zdravstveni skupnosti Maribor zagotavljajo v okviru enotne prispevne stopnje na območju podravske regije: - pravice do denarnih nadomestil in povračil; - pokrivanje razlike med poprečnimi stroški zdravstvenega varstva kmetov v regiji in dejanskimi sredstvi, ki jih združujejo kmetje sami, razen za pravice iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (67. člen tega sporazuma); ». » , , - pokrivanje stroškov bolnišničnega zdravstvenega varstva delavcev v višini 40% poprečnih izdatkov za to obliko zdravstvenega varstva na uporabnika z območja podravske regije. . , Višino, način združevanja in delitev solidarnostnih sredstev določijo uporabniki’ s posebnim samoupravnim sporazumom občinskih zdravstvenih skupnosti v podravski regiji. 66. člen Zdravstvena skupnost združuje skoraj z ostalimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v podravski regiji sredstva po enotni prispevni stopnji za izgradnjo načrtovanih zdravstvenih zmogljivosti po sprejetih investienskih programih. , » . Poleg združevanja sredstev po prvem odstavku združuje zdravstvena 11' Skupnost skupaj z ostalimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regiji tudi sredstva za nekatere skupne naloge (zlasti za stroške poslovanja zdravstvene skupnosti in delovanja organov samoupravljanja za delovanje strokovne službe, za štipendiranje zdravstvenih kadrov itd.). 67. člen Delavci in drugi delovni ljudje s solidarnostnim prelivanjem sredstev v zdravstveni skupnosti Slovenije zagotavljajo sebi in drugim občanom tiste pravice iz zdravstvenega varstva, ki so takega pomena, da si njihovo uresničevanje jamčijo z medsebojno solidarnostjo ne glede na dohodkovne možnosti v posamezni občini. Vrste pravic, ki se zagotavljajo s tako združenimi sredstvi, določijo občinske zdravstvene skupnosti s samoupravnim sporazumom o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji 68. člen Delavci in drugi delovni ljudje združujejo v zdravstveni skupnosti Slovenije tudi sredstva za naloge skupnega in splošnega pomena, opredeljene v skupnem programu občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji Delavci in drugi delovni ljudje prav tako združujejo sredstva v zdravstveni skupnosti Slovenije za nepredvidene rizike v primeru večjih elementarnih nesreč, epidemij, nalezljivih bolezni in drugih množičnih obolenj ali poškodb. Samoupravni sporazum o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji določa način in pogoje solidarnostnega združevanja in delitve sredstev v zdravstveni skupnosti Slovenije. 69. člen Pravice uporabnikov, kijih kot svoj interes uresničujejo tudi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih ali krajevnih skupnostih, se zagotavljajo z združevanjem sredstev ter skupnosti, zdravstvene skupnosti in občanov samih. 70. člen Del sredstev za zdravstveno varstvo prispevajo tudi uporabniki s prispevkom k stroškom zdravstvenega varstva in plačil za posamezne zdravstvene storitve. VI. USKLAJEVANJE OBSEGA PRAVIC Z DOHODKOVNIMI MOŽNOSTMI 71. člen Zdravstvena skupnost spremlja uresničevanje pravic iz tega sporazuma in jih na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana vsake tri mesece usklajuje s svojimi dohodkovnimi možnostmi 72. člen Če dohodkovne možnosti zdravstvene skupnosti z razpoložljivimi sedstvi ne zagotavljajo uresničevanja pravic iz zdravstvenega varstva po tem sporazumu, zdravstvena skupnost sporazumno z ostalimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v podravski regiji spremeni investiciske programe in s tem v zvezi skrči obseg investienskih vlaganj, razen tistih,za katere je vpeljan samoprispevek občanov, nato pa zaostri merila za uveljavljanje pravic iz 10. člena tega sporazuma oziroma jih derči in sicer: - nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, če ne gre za nujno zdravniško zdravljenje udeležencev v NOB; - snemne in fiksne zobno-protetične izdelke; - specialistično ambulantno zdravljenje; - zdravila, kijih predpiše zdravnik na recept; - prevoze z reševalnimi in drugimi posebnimi vozili; - ostale pravice iz zdravstvenega varstva. Ostrejša metila za uveljavljanje pravic oziroma opredelitev, katere pravice zdravstvena skupnost skrči ali pa jih ne zagotavlja več, sprejme skupščina zdravstvene skupnosti čim ugotovi da dohodkovne možnosti ne zagotavljajo uresničevanja vseh pravic iz tega sporazuma. 73. člen Zdravstvena skupnost lahko zaradi ohranitve enake ravni zdravstvenega varstva namesto ukrepov iz prejšnjega člena predlaga delavcem in drugim delovnim ljudem združevanje sredstev nad dogovorjenim obsegom, če gospodarska gibanja to dovoljujejo, a« samoprispevek uporabnikov. VII. OBVEZNOSTI UPORABNIKOV OB UVELJAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 74. člen Z namenom, da se doseže vzgojni učinek ob dolžni skrbi za lastno zdravje, odvrača pretirano in neučinkovito uveljavljanje določenih obliK zdravstvenega varstva, zagotovi obveščenost o vrednosti zdravstvenih storitev, uravnava gospodarska potrošnja na področju zdravstven« dejavnosti v družbeno dogovorjenih mejah in zajamčijo dopolnilna sredstva za izvajanje zdravstvenega varstva, določajo uporabniki nekatere oblike zdravstvenega varstva, za katere neposredno prispevno del stroškoV' Delavci lahko v organizacijah združenega dela iz sredstev drlada skupne porabe zagotavljajo povračilo prispevkov k stroškom zdravstvenega varstva. , . „ Uporabniki opredelijo tudi tiste oblike zdravstvenega varstva, ki so tako malo pomembne za zdravje, da jih plača uporabnik v celoti sam. 75. člen Zdravstvene storitve v zvezi z ugotavljanjem zdravstvenega stanj* (zdravstvene sposobnosti ali zmanjšane zdravstvene sposobnosti), kar 'f dolžnost občanov po posebnih predpisih (zdravniška potrdila: za voznik* mo tornili v oz d, zaradi odhoda v tujino, zaradi uveljavljanja zahtevkov h zavarovanja pri zavarovlnih skupnostih itd.), plačajo uporabniki v celot sami- », 76. člen Ob uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevaj« uporabniki del stroškov za naslednje zdravstvene storitve, zdravila ih pripomočke: 1. za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah tel dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja; 2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtev« uporabnika ali njegovih svojcev; 3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke, in sicer: - za prvi pregled pri stomatologu-specialistu - za vsak zalivko - za polno kovinsko prevleko - za vse druge prevleke - za inlay, nazidek - za vsako krono (z zatičkom) - za vsak člen v mostovni konstrukciji ■ - za vsako nadomestilo fasete, cementirani e stare prevlek«1 demontažo prevleke ali kron, od delitev vmesnega člena ali gredi - za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku - za gred, opornico ali jahač - za vsako totalno protezo - za vsako parcialno protezo - za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi - za vsako začasno protezo - za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podlbžitev ^ reokluzijo . 4. za vsak prvi pregled pri zdravniku-specialistu z napolni«" zdravnika ali brez nje, če ta,ni predpisana; ■ 5. za vsak rtg. posnetek, tudi zob (za največ 6 posnetkov P’ snemanju) v ambulantah in dispanzerjih; / j 6. za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primaom zdravljenja; f. za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni o' recept; . 8. za kontracepcijska sredstva, ki se nudijo uporabnikom ambulantah in dispanzerjih; . 9. za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosi" stoječi posteljni trapez; 10. za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za km po amputaciji; 11. za ortopedske čevlje; 12. za kilni pas; 13. za bergle; 14. za aparat za omogočanje glasnega govora;, 15. za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, inštitutih ter naravnih zdraviliščih, pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oeiroma pri večkratni oskrbi za največ 30 dni v koledarskem letu ; 16. za očala; 17. za kontaktna stekla; 18. za očesno protezo; 19. za ojačevami slušni aparat. Kadar je uporabnik napoten k različnim specialistom hkrati, oziroma ' ga napoti zdravnik-specialist k drugemu zdravniku-specialistu, prispeva k stroškom le za prvi specialistični pregled. Med zdravila spadajo tudi oralna kontracepcijska sredstva oziroma vsa tista, ki se predpisujejo na recept (torej ne takšna kontracepcijska sredstva, ki se nudijo uporabnikom le v ambulantah in dispanzeijih). 77. člen Kadar uveljavljajo določeni uporabniki nekatere oblike zdravstvenega varstva, ne prispevajo k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in Pripomočke m sicer: 1. — Ženske med nosečnostjo, porodom in materinstvom do dokončanega 6. meseca otrokove starosti in v zvezi s kontracepcijo, ko uveljavljajo pravico iz 6. člena samoupravnega saporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (67. člen tega sporazuma) - za kurativne preglede v dispanzerju za žene; 2. Borci NOB, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega ali organiziranega dela v NOB priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. 1. 1945-15.5.1945: - za kurativne zdravniške preglede v dispanzerjih za borce ali splošnih ambulantah, - za nemedicinski del oskrbe v naravnih zdraviliščih. - za zdravila ob prevzemu v lekarni na recept. 3. Občani, kadar zbolijo ter se zdravijo za katero izmed nalezljivih bolezni v smislu 3. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (67. člen tega sporazuma): - za posebne prevoze, ki se zahtevajo po predpisih o zatiranju oalezKivih bolezni. 4. Občani, kadar zbolijo in se zdravijo zaradi rakastih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčno—mišičnih obolenj ter duševne bolezni v smislu 7. in 8. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (67. člen tega sporazuma): - za prevoze z reševalnimrvozili, kijih odobri zdravnik, - za zdravila ob prevzemu v lekarni na recept. 5. Občani, ki so stari nad 70 let: - za zdravila ob prevzemu v lekarni na recept, - za prve kurativne preglede v splošnih ambulantah in dispanzerjih. 78. člen Plačila prispevkov k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in Pripomočke so oproščeni naslednji uporabniki: 1. predšolski ter šoloobvezni otroci; 2. šolska mladina v srednjem usmerjenem izobraževanju ter redni inw^òfci NOB pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943, vojaški invalidi, vn' n i n ”^>al^lzans^e sp01 * 3)1®!!!!* 1941“, borci španske revolucionarne ®jn® 1936-1939, narodni heroji, odlikovalci z redom Karadjoidjevc ‘vezde z meči, z redom Belega orla z meči in zlato medaljo Obiliča, borci 19iTdcT 19™8^° V letÌh 1918 ^ 1919 161 slovenski voini dobrovoljci iz vojn 4. uživalci stalnih družbenih denarnih pomoči ter njihovi ožji družinski člani, kijih preživljajo; . 5. upokojenci z varstvenim dodatkom in njihovi ožji družinski člani, kiJih preživljajo; 6. občani, ki se zaradi prirojenih telesnih nepravilnosti ali trajne “Uševne bolezni ali drugega obolenja niso mogli usposobiti za delo in 7n?/Vn' *nval*di, pri katerih je po posebnih predpisih ugotovljena najmanj /u % telesna okvara. 2. kmetje, ki jim pristojni organ odpiše davčno obveznost in jih ««avstvena skupnost oprosti prispevka za zdravstveno varstvo; 8. začasno nezaposlene osebe, prijavljene pri skupnosti za »poslovanje in njihovi nepreskrbljeni ožji družinski člani, ki jih Preživljajo; 9. občani, za katere zdravstvena skupnost ugotovi, da ne morejo Prispevati k stroškom zdravstvenega varstva; 10. vsi uporabniki, kadar uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva a Primer nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo (17. člen tega sP°razuma), razen za zdravljenje posledic nesreč na poti na delo in iz dela. 79. člen naslednje oblike zdravstvenega varstva, kijih 1. vsak neopravičen obisk 'zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev; x . 2- vsak pregled pri zdravniku - specialistu brez napotnice zdravnika, '■oJe ta sicer predpisana; 3. vsak prevoz z reševalnim vozilom ali posebnim prevoznim od b V°m, k' 0Pravljen na zahtevo uporabnika, pa ga zdravnik ne , Uporabniki opredeljujejo Plačujejo v celoti sami: 4. očala, kadar niso nujno potrebna za šolanje ali usposabljanje za delo; 5. Kontaktna stekla, kadar niso nujno potrebna za šolanje ali usposabljanje za delo oziroma za opravljenje poklica; 6. lasuljo zaradi močneje izražene trajne plešavosti, ki ni traumatskega izvora; 7. ojačevalni aparat za sluh, kadar ni nujno potreben za šolanje ali usposabljanje za delo oziroma za opravljanje poklica; 8. zdravljenje akutnega opoja t alkoholom zaradi izstreznitve; 9. neobvezna cepljenja; 10. kozmetične operacije, ki niso v zvezi s predhodno boleznijo ali poškodbo. Kadar je cena zdravstvene storitve, zdravila ali pripomočka nižja od opredeljenega prispevka k stroškom zanje, plača uporabnik le njihovo dejansko ceno. Uporabniki plačajo v celoti sami tudi tiste zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke v okviru pravic iz zdravstvenega varstva, opredeljenih v 4. členu tega sporazuma, za katere se ne združujejo sredstva niti v organizaciji združenega dela, niti v zdravstveni skupnosti, kakor tudi če ne uveljavljajo zdravstvenega varstva pod pogoji in na način, kot to določa samoupravni splošni akt zdravstvene skupnosti. 80. člen Lista prispevkov uporabnikov k'stroškom zdravstvenega varstva je sestavni del tega sporazuma. Prispevki uporabnikov k stroškom po listi iz prvega odstavka se usklajujejo z gibanji stroškov zdravstvenega varstva. 81. člen Uporabnik plača prispevek k stroškom zdravstvenega varstva v višini, ki velja v kraju, kjer zdravstveno varstvo uveljavlja. 82. člen V primeru utemeljenega uveljavljanja zdravstvenega varstva v tujini prispevajo uporabniki 40 % stroškov zobozdravstvenega varstva oziroma ortopedskih in drugih pripomočkov ter 20 % vrednosti zdravil, ki jih prejmejo na recept. Vlil. NADZOR NAD URESNIČEVANJEM PRAVIC IN OBVEZNOSTI 83. člen Uporabniki izvajajo v zdravstveni skupnosti samoupravni, strokovni in finančni nadzor nad uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega varstva, določenih s tem sporazumom, ter nad uporabo združenih sredstev za iresničevanje teh pravic. 84. člen Samoupravni nadzor opravlja odbor samoupravnega nadzora zdravstvene skupnosti. Strokovni nadzor nad uveljavljanjem pravic iz tega sporazuma opravlja posebna strokovna komisija, ki jo imenuje skupščina zdravstvene skupnosti. Finančni nadzor nad uporabo sredstev zdravstvene skupnosti opravlja poleg organa samoupravnega nadzora tudi komisija za menjavo dela pri zdravstveni skupnosti. 85. člen Posebna strokovna komisija nadzira zlasti: - upravičenost uveljavljanja pravic, kadar to predlaga odbor samoupravnega nadzora ali organizacije združenega dela. - način dela posamezne organizacije združenega dela zdravstvene dejavnosti, njene organizacijske enote ali zdravnika, kadar uporabniki ugovarjajo ali dajejo nanj pripombe. 86. člen Zdravstvena skupnost ali organizacije združenega dela z njenega območja izvajajo organizirani nadzor nad zadržanostmi od dela, ki so pravice po tem sporazumu, da se onemogočijo zlorabe in neopravičeno prejemanje nadomestil osebnega dohodka. O oblikah in načinu izvajanja nadzora se dogovorijo zdravstvena skupnost in organizacije združenega dela. IX. EVIDENCE S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 87. člen Zdravstvena skupnost se v sporazumu o svobodni menjavi dela dogovori z izvajalci zdravstvenega varstva za tako evidenco, ki omogoča tekoče spremeljanje uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva. Dogovoijena evidenca je podlaga za planiranje zdravstvenega varstva in za združevanje potrebnih sredstev, namenjenih uresničevanju ter pravic, kakor tudi za nadzor nad njihovim uveljavljanjem. 88. člen Iz evidence zdravstvenih storitev mora biti razvidna: 1. oblika zdravstvenega varstva: - za vrste pravic in storitev, ki jih uporabniki uresničujejo prek Zdravstvene skupnosti Slovenije; - za vrste pravic in storitev, ki jih uporabniki uresničujejo prek Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor; - za vrste pravic in storitev, ki jih uporabniki uresničujejo v zdravstveni skupnosti. 2. količina: - število pregledov; - število storitev (F oz.KA-F); - število novih primerov in število oskrbnih dni pri bolnišničnem in zdraviliškem zdravljenju; - število pregledov in storitev zobnega zdravljenja in število zobno protetičnih izdelkov; število in vrsta ortopedskih, očesnih in slušnih pripomočkov; '3. vrednost: - storitev (F oz. KA-F); - ločeno za medicinski in nemedicinski del oskrbnega dne pri bolnišničnem in zdraviliškem zdravljenju; - posebej zaračunljivi material, draga zdravila in tuje storitve; - ortopedskih, očesnih in slušnih pripomočkov po dogovorjenih Cenah‘ 89. člen Izvajalci zdravstvenega varstva morajo v obračunu zdravstvenih storitev zdravstveni skupnosti prikazali tudi prispevek uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva. Kadar uporabniki prispevajo k stroškom zdravstvenih storitev, morajo izvajalci zdravstvenega varstva vročiti obračun storitev tudi uporabniku. Bolnišnice, zdravilišča in inštituti morajo v vsakem primeru uporabniku vročiti dvojnik računa. Iz računa morajo boti razvidni stroški zdravljenja po količini in vrednosti ter prispevek uporabnika k stroškom. Izvajalci zdravstvenega varstva morajo voditi evidenco o plačilu prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 90. člen Do spremembe sistema zbiranja sredstev za zdravstveno varstvo se uporablja zakon o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oz. pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Ur. list SFRJ, št. 36-541/75 in 33-504/76). 91. člen Uporabniki, ki na dan, ko se začne uporabljati ta samoupravni sporazum, uživajo pravice do zdravstvenega varstva, pridobljene po predpisih, ki so veljah do tega dne, uživajo od tega dne dalje te pravice po določilih tega samoupravnega sporazuma, če je to zanje ugodnejše, sicer pa po dosedanjih predpisih. Enako velja za že dospele pravice, ki še niso bile uresničene. 92. člen Uporabniki, ki po določilih tega samoupravnega sporazuma ne izpolnjujejo več predpisanih pogojev za uživanje pravic, ko so jim bile priznane po prejšnjih predpisih, nadaljujejo začeto uporabo teh pravic, kakor da izpolnjujejo pogoje, predpisane s tem sporazumom. 93. člen Skupščina zdravstvene skupnosti najkasneje v 6 mesecih od dneva uveljavitve tega samoupravnega sporazuma sprejme samoupravne splošne akte, ki so potrebni za njegovo izvajanje. Dokler skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije ne bo opredelila indikacij za zdraviliško zdravljenje, zobno protetične izdelke, protetična in ortotična sredstva, očesne pripomočke in slušne aparate s standardi za materiale in najkrajšimi roki uporabnosti posameznih izdelkov, sredstev in pripomočkov, se začasno uporabljajo: - pravilnik o pogojih in načinu pošiljanja zavarovanih oseb na zdravljenju v naravna zdravilišča (Ur. list SRS, št. 33-776/72 in 35/72); - pravilnik o vrstah zobnih protetičnih sredstev, indikacijah za zobno proteticno pomoč, standardih za material in rokih trajanja zobnih protetičnih sredstev (Ur. list SRS, št. 46-586/70); - pravilnik za protetična in ortotična sredstva in sanitarne priprave (Ur. list SRS, št. 46-587/70); - pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za materialne in rokih trajanja očesnih pripomočkov (Ur. list SRS, št. 46-585/70); - pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za materialne in rokih trajanja slušnih pripomočkov ter pripomočkov za omogočanje glasnega govora (Ur. list SRS, št. 46-588/70). Dokler ne bodo sprejeti akti iz prvega odstavka tega člena, se glede opredelitve osnove za nadomestilo osebnega dohodka uporabljajo ustrezna določila samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 1-8/76). 94. člen Pravico uporabnikov do zdravil in kontracepcijskih sredstev ureja do mdaljnjega pravilnik o predpisovanju in izdajanju zdravil ter o evidenci (Ur. list SFRJ, št. 58-823/73) v zvezi s pravilnikom o predpisovanju, izdajanju in plačevanju' zdravil, ki se predpisuje v breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 2-53/74) in sklepom o uporabljanju pravilnika o predpisovanju, izdajanju in plačevanju zdravil, ki se predpisuje v breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja v SR Sloveniji, na območju skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor (Ur. list SRS, št. 8-169/74). V roku iz prvega odstavka 93. člena tega sporazuma opredeli skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije na predlog svojega zdravstvenega sveta indikacije za dietetične preparate. 95. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejme skupščina zdravstvene skupnosti po delegatih v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev, in se objavi v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. maja, razen določb o solidarnostnem združevanju sredstev (od 61. do 70. člena tega sporazuma), ki se uporabljajo od 1. januarja 1978. 96. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sporazum, preneha veljati na območju zdravstvene skupnosti samoupravni sporazum o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja pri regionalni zdravstveni skupnosti Maribor (Ur. list SRS, št. 7-309/76). Štev.: 01/2-30/1978 Ptuj, dne 23/2-1978 OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST PTUJ PREDSEDNIK Jože Šegula 1. r. LISTA PRISPEVKOV UPORABNIKOV K STROŠKOM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA (80. člen sporazuma) Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke: 1. za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 2. za prvi obisk zdravnika na domu, kije opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke, in sicer: - za prvi pregled pri stomatologu-specialistu - za vsako zalivko - za polno kovinsko prevleko - za vse druge prevleKe - za inlay, nazidek - za vsako krono (z zatičkom) - za vsak člen v mostovni konstrukciji - za vsako nadomestilo fasete cementiranje 20 din 60 din 20 din 20 din 150 din 180 din 100 din 220 din 100 din - za začasno prevleko ali ( mostičku - za gred, opornico ah jahač - za vsako totalno protezo - za vsako parcialno protezo - za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi - za vsako začasno protezo - za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 4. za vsak prvi pregled pri zdravniku-specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 5. za vsak rtg. posnetek, tudi zob (za največ 6 posnetkov pri snemanju) v amublantah in dispanzeijih 5 din 6. za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 7. za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v 35 din 45 din 120 din 320 din 400 din 350 din 300 din 50 din 50 din 8. 10. 13. 14. 15. 60 din 15 din lekarni na recept za kontracepcijska sredstva, ki se nudijo uporabnikom v ambulantah in dispanzeijih za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za km po amputaciji 11. za ortopedske čevlje 12. zakilnipas za bergle za aparat za omogočanje glasnega govora za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, inštitutih ter naravnih zdraviliščih, pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni oslabi za največ 30 dni v koledarskem letu - dnevno 16. za očala 17. za kontaktna stekla 18. za očesno protezo 19. za ojačevalni slušni aparat . V smislu te liste se razume pod pojmom: 1. „prvi pregled'* vsak prvi obisk pri vsakem zdravniku ali prvi obis» zaradi novega obolenja oziroma recidiva, ko je bilo zdravljenje zaključ«1^ 2. „dom“ bolnikova nastanitev v kraju njegovega stalnega aj1 začasnega prebivališča ali tudi dijaški in študentdei dom ter socialni zavod' 3. ..bolnišnica" splošne bolnišnice, specialne bolnišnice in kliničn« bolnišnice; 4. ..specialni zavod" zavod za rehabilitacijo, zavod za slušno d1 govorno prizadete osebe ipd.; , 5. ..pregled v zvezi s posameznim primerom zdravljenja" prvi pregled v obdobju 30 dni zaradi iste diagnoze, razen kadar je uporabnik narocri1 na ponovni pregled v roku, daljšem od 30 dni; 6. „dnevni prispevek za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah: specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni al' večkratni oskrbi" tako, da se ob neposrednem prehodu iz oskrbe ene od naštetih zdravstvenih organizacij združenega dela v oskrbo druge seštevaj,d oskrbni dnevi za ugotovitev opredeljenega najdaljšega možnega trajanj8 prispevanja k stroškom. 100 din 150 din 150 din 300 din 150 din 30 din 200 din 30 din 40 din 90 din 100 din 150 din Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, ia to v četrtek. Cena posameznega izvoda 1 dmar. Naročniki Tednika ga prejenj . brezplačno. Izdajatelj redakcija Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik MARICA FAJT. bedez uredništva r . Srbski trg 1 /I. Tiska časopisno grafično podjetje ..Mariborski tisk", Tržaška 14, Maribor.