PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. oostale I gruppo
Cena 150 lir
Lelo XXXII. Št. 61 (9366)
TRST, sobota, 13. marca 1976
PRIMORSKI DNEVNIK le začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5 do 17 septembra 1944 seje tiskal v tiskarm «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bd je edini tiskam partizana	-	] ~
PO SKLEPU MEDMINISTRSKEGA ODBORA ZA CENE'
OD DANES STANE LITER BENCINA 350 LIR POVIŠANJE CEN OSTALIH NAFTNIH PROIZVODOV
V zadnjih treh letih se je cena bencina podvojila, cena plinskega olja za ogrevanje pa skoraj početverila - Preureditev telefonskih tarif s 1. aprilom
RIM, 12. — Medministrski odbor m cene je danes sklenil podražiti bencin super na 350 lir liter, navadni bencin na 335, plinsko o-Ije za tovornjake pa na 155 lir liter. Nove cene stopijo v veljavo z jutrišnjem dnem. Medministrski odbor za cene je sprejel sklepe o podražitvi vseh naftnih proizvodov na osnovi priporočila medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje, ki je odobril poročilo ministra za industrijo Donat Gàttinà o vprašanju dobave naftnih proizvodov. Poleg tega je medministrski odbor za cene potrdil nove telefonske tarife.
Po sestanku medministrskega od-
bora za cene je minister Donat Cat-tin izjavil, da so se dogovorili, da bodo prilagodili novim razmeram izračunavanje cene nafte ter zadevnih proizvajalnih in drugih stroškov za določitev cen naftnih proizvodov v prodaji na drobno. Dosedanji način obračunavanja ne upošteva morebitnega razvrednotenja ali ovrednotenja domače valute. V zadnjih časih pa se je lira zelo razvrednotila, kar vpliva na ceno nafte v dolarjih.
Kot smo že omenili, so na današnjem sestanku določili višje cene vsem naftnim proizvodom. Poleg bencina in plinskega olja za tovornjake, so podražili tudi plinsko olje za ogrevanje za 8.400 lir za tono ter vse driige proizvode, vključno zemeljski plin, ki se podraži z jutrišnjim dnem za 120 lir kilogram.
Po izjavi ministra za industrijo,
petrolejski industrije! ne bodo imeli
z novimi cenami nobenega dobička
v dolarjih. Poleg tega pa so priznali prodajalcem bencina 2,40 lire pri litru več marže. Medministrski odbor za cene je pri podražitvi naftnih proizvodov obračunal poprečno vrednost dolarja v februarju, ki je znašala 766,44 lire.
Današnje povišanje cene bencina je že sedmo v zadnjih treh letih. Leta 1973 je bencin stal 162 lir liter, danes pa stane že 350 lir, plinsko olje za tovornjake se je povišalo od 80 do 155 lir, plinsko olje za ogrevanje pa se je podražilo od
24.000	lir na 87.650 lir za tono. To pomeni, da se je cena bencina v dobrih treh letih več kot podvojila, plinskega olja za ogrevanje pa skoraj početverila.
Minister za turizem Sarti je ta-
ZA DODELITEV MILIJARDE DOLARJEV pbsOillfl
Strogi pogoji EGS italijanski vladi
Vlada pripravlja gospodarske ukrepe, ki jih bo kmalu predložila parlamentu
BRUSELJ,.12. — Evropska gospodarska skupnost je objavila pogoje za dodelitev Italiji posojila milijarde dolarjev z jamstvom vseh držav EGS. Italija, če bo hotela dobiti to posojilo, mora zagotoviti, da bo spoštovala določene pogoje. O teh pogojih bodo dokončno sklepali v ponedeljek na sestanku finančnih ministrov gospodarske skupnosti.
Italija se bo morala predvsem obvezati, da né bo sprejela ukrepov o omejitvi uvoza iz držav EGS, ali Pa ukrepov o podpori prodaje svojega blaga v tujini. Nekatere članice skupnosti zahtevajo, da mora Italija strogo nadzorovati in brzdati razvoj notranjih dohodkov. Upravna komisija EGS priporoča, v sodelovanju z ostalimi članicami, da mora Italija zadržati v letošnjem letu javne izdatke na višinj 39.700 milijarde lir. Poleg tega mora italijanski zaklad določiti mejo državnega Primanjkljaja v letošnjem letu na 13.800 milijard lir, splošni kreditni razvoj v letu 1976 pa ne sme preuči 29.500. milijard lir. Med pogoji ie tudi obveznost italijanske vlade, da bo del primanjkljaja, ki bi prežge! 13.800 milijard lir, krila s pokanjem davkov.
. Pogoji so zelo strogi. Obenem pa dolijanska vlada v sedanjem polo-?oju nima drugega izhoda, kot da Jih sprejme. Vlada že računa na miliardo dolarjev posojila gospodar-ske skupnosti, da zavaruje vred-nost Ure, ki je še vedno, kot ostale Evropske valute, pod močnim pritiskom špekulantov. Poleg tega pa ltria Italija velike obveznosti na kdnarodnem denarnem področju, Sa;j mora letos plačati visoke obre-sti na dolgove, ki jih je napravila v Preteklih letih.
0	vseh teh vprašanjih, kakor tu-o ukrepih, ki jih vlada namerava
“Prejeti za Jug in za preureditev ndustrije so že nekajkrat razprav-Jh na medministrskih sestankih,
1	jih je vodil predsednik Moro. V Prihodnjih dneh bo zaključni sesta-
ek na katerem bodo sprejeli skle-P®. ki jih bo potem vlada spremenila .jonske ukrepe. Ti ukrepi bodo 1W°,: ni na prihodnji vladni seji. . °d drugim bodo sprejeli tudi u-jJP, o zadrževanju državnega pri-v»aia predvsem s pomočjo no-J davčnih vzvodov. Ta ukrep je i l',o Povezan s pogoji gospodarske iJPnosti za dodelitev milijarde do-„ - jev posojila. Finančni minister ^«remati je izjavil, da v tem okvi-te '“S todo navili davčnega vijaka,
in so bile za 11 odst. višje v primerjavi z januarjem lanskega leta. Podražitev se je nanašala predvsem na živila, ki so se podražila za 1,2
koj po sestanku medministrskega odbora za cene izjavil, da je bil proti podražitvi bencina, ker bo to po njegovem mnenju škodljivo vplivalo na splošno notranjo porabo, zlasti pa na potrošnjo tujcev v Italiji. Minister Sarti je pripomnil, da bo podražitev prinesla turizmu veliko škodo. Zato je na sestanku priporočil, naj bi ceno bencina za tuje turiste v Italiji podražili največ na 260 lir liter. Poleg tega je minister za turizem dejal, da bo posredoval, da ne bodo povišali tarif na avtocestah za' Jug. Vsaka podražitev bencina in avtocestnih tarif, je poudaril minister Sarti, bi najbolj prizadela turizem na Jugu.
Komentarji gospodarskih strok so zelo negativni. Prva se je oglasila zveza petrolejske industrije, ki pravi, da so bile nove cene naftnih proizvodov določene na nesprejemljiv način. Petrolejski industrije! trdijo, da jih doslej dolar stane več kot 800 lir in ne 766, kot je to ugotovil medministrski odbor za cene. Zato bodo imeli petrolejski indu-strijci po njih oceni 3.200 lir zgube pri uvozu tone nafte. V teh pogojih pravi zveza petrolejskih industrij-cev, «je zelo težko še nadalje poslovati na italijanskem trgu».
Zelo ostro protestirajo proti podražitvi avtoprevozniki. Ti ugotavljajo, da bo povišanje cene plinskega olja za tovornjake povzročilo podražitev prevoza blaga. Zato zahtevajo, da vlada takoj prouči njihov predlog o dodelitvi avtoprevoznikom plinskega olja po nižji ceni kot je to že določeno za kmetijstvo in ribolov. Tudi prodajalci bencina niso zadovoljni s povišanjem marže za 2,40 lire pri litru. Menijo, da je to povišanje preskromno, zlasti zaradi povečanja režijskih stroškov.
Medministrski odbor za cene je danes odobril tudi preureditev telefonskih tarif, ki stopi v veljavo s L aprilom. O novih tarifah smo že pisali. Naj omenimo sanjo, da-sindikalne organizacije se ne Strinjajo s to rešitvijo, ker ugotavljajo, da čeprav bodo imeli nekateri naročniki manjše stroške, se bodo splošni telefonski stroški povišali. Predvsem
odst., zatem na razne storitve. Manj- LCiclullonl BUWMkl	^
ša podražitev v januarju je posle- ] se hodo povišali izdatki za telefon dica velikega povišanja ^ cen pred trgovskih in proizvajalnih podjetij.
božičnimi in novoletnimi prazniki.
RIM, 12. — Na vabilo tajnika portugalske socialistične stranke Sua-resa, bo tajnik PSI De Martino jutri odpotoval v Portugalsko, kjer se bo udeležil sestanka, ki je bil sklican na pobudo odbora za solidarnost in prijateljstvo s portugalsko socialistično stranko. Sestanek bo v soboto in nedeljo v Oportu. Udeležili se ga bodo tudi voditelji vseh zahodnoevropskih socialističnih in socialdemokratskih strank in mu bo predsedoval predsednik zahodnonem-ške socialdemokratske stranke Willy Brandt. Sestanek v Oportu bo dejansko na predvečer zakonodajnih volitev na Portugalskem, ki bodo v začetku aprila.
razen za obrtnike in neposredne obdelovalce. Važno pa je, da bodo s preureditvijo odpravili obvezno plačevanje 200 telefonskih pozivov in določili nižjo tarifo za omejeno število pozivov. Znižali bodo tudi stroške za nove telefonske priključke.
V Beogradu obsojena iiiformbirojcvska skupina
BEOGRAD, 12. — Danes so v okrožnem sodišču v Beogradu izrekli sodbe članom informbirojevske skupine, za katere so — kot pravi sporočilo — med sodnim postopkom ugotovili, da so ustanovili sovražno skupino, organizirali in vodili so-
vražno dejavnost, da bi s silo in po protiustavni poti zrušili oblast delovnega ljudstva in strmoglavili izvoljena, z ustavo določena predstavniška telesa družbenopolitičnih skupnosti ter politične izvršne organe ustreznih predstavniških teles.
Obtoženi so si, kot so ugotovili, prizadevali tudi razbijati bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, grobo so napadali in v napačni luči prikazovali pridobitve jugoslovanske socialistične revolucije in izgradnje, samoupravljanje, delegatski sistem, gospodarski sistem in koncept splošnega ljudskega odpora.
Senat peterice beograjskega o-krožnega sodišča, ki mu je predsedoval sodnik Dragomir Nikolič, je izrekel naslednje kazni: Milivoj Stevanovič, upokojenec iz Beograda, 10 let strogega zapora:, Dušan Brkič upokojenec iz Beograda, osem let strogega zapora:, Radovan Žigi c, uslužbenec iz Beograda, osem let in šest mesecev strogega zapora, ter Ljubomir Radulovič uslužbenec iz Beograda, sedem let in šest mesecev strogega zapora — vse zaradi kaznivega dejanja združevanja proti narodu in državi.
Včeraj rekordno razvrednotenje lire
RIM, 12. — Lira je danes padla na do sedaj uajnižjo raven svoje vrednosti v odnosu do a-meriškega dolarja. Presegla je kritično točko 24. februarja. V Milanu in Rimu so dolar prodajali po poprečni ceni 806,025 lire. Razvrednotenje lire v odnosu do dolarja je doseglo danes 27,92 odst. glede na vrednost 9. februarja 1973, ko je lira začela «prosto drseti». Do sedaj je bilo njeno najvišje razvrednotenje, 27,83 odst. Obenem se je lira za malenkost popravila v odnosu do francoskega franka in britanskega funta šterlinga. Ti dve valuti sta v zadnjih dneh pod izredno močnim pritiskom mednarodnih špekulantov, ki računajo predvsem na skorajšnje razvrednotenje franka.
V pristojnih denarnih krogih v Rimu menijo, da Banca d’Italia noče braniti vrednosti lire z «vsemi sredstvi», ker noče zapraviti v najkrajšem času državnih valutnih rezerv. Zato posreduje državni zavod samo pri transakcijah bančnih ustanov.
Včeraj je bil za francoski frank «črn dan». Francoska narodna banka je skupno z zahod-nonemško narodno banko posredovala na vseh menjalnih trgih, , da je ohranila franku minimalno vrednost v okviru dogovorjenega nihanja valut z Zahodno Nemčijo, Beneluksom in Dansko. Po vesteh iz Pariza, špekulanti pritiskajo, ker pričakujejo, da bodo že prihodnji teden razvrednotili frank, ali pa ovrednotili zahodnonemško marko.
V OKVIRI POTOVANJA JUGOSLOVAMIGA PREDSEDNIKA V MEHIKO
Sodelovanje med neuvrščenimi v pogovorih Tito ■ Echeverria
Nujna sprememba v sedanjih svetovnih gospodarskih odnosih - Države v razvoju sl morajo izbojevati položaj enakopravnega partnerja v dialogu z razvitimi državami
KANKUN, 12. — Jugoslovanski predsednik Tito je danes obiskal nekatere zgodovinske znamenitosti v bližini Kankuna, turističnega središča na mehiškem polotoku Jukatan, kjer je včeraj začel uradne politične pogovore s svojim gostiteljem, mehiškim predsednikom Luisom Eche-verrio. Ti pogovori so potrdili razumevanje med državama ter enakost ali podobnost pogledov na mednarodna dogajanja, čeprav so poti jugoslovanskega in mehiškega razvoja različne. V pogovorih so posebej o-pozorili na pomen dejavnosti neuvrščenih držav ter njihovega medsebojnega sodelovanja oziroma na potrebo po usklajevanju njihovih interesov. Poudarili so, da so problemi gospodarskega razvoja v središču dejavnosti neuvrščenih, pri tem pa bo posebej pomembna letošnja peta konferenca voditeljev neuvrščenega sveta v Colombu. Predsednika Tito in Echeverria sta opozorila na trajno prisotnost pritiskov na dežele v razvoju, da bi razbili njihovo enotnost, zato se jim morajo dežele v razvoju odločno postaviti po robu. Državnika sta v izmenjavi mnenj tudi naglasila, da je treba probleme razorožitve spraviti z mrtve točke in podprla pobude v združenih na-
.........................................
KD SE JE ODLOČILA ZA ČELNI SPOPAD Z LAIČNIMI SILAMI
Stališče demokristjanov do splava pelje neizogibno k referendumu
Na svoji zadnji konferenci se krščanska demokracija obvezala, da bo zagovarjala tisto stališče, ki ima prekinitev nosečnosti za zločin
RIM, 12. — Od včeraj je na sedežu KD v Montecitoriu razobešeno besedilo resolucije, ki so jo po hudi notranji borbi sprejeli na konferenci o splavu člani demourščanskega vodstva v senatu in v poslanski zbornici. Do 18. marca, ko se bo začel demokristjanski kongres, sa bodo poslanci KD morali podp-sati in ga tako odobriti. Gre za dokončno stališče krščanske demokracije, ki ga ne gre več tolmačiti kot zaostritev na področju ideološke vsebine zakona. S to resolucijo se je krščanska demokracija namreč obvezala, da bo zagovarjala tisto tolmačenje, ki ima splav za zločin ter da si bo prizadevala, da bi preprečila odobritev zakona, «ki bi kršil neodtujljivo pravico do življenja». S tem je KD zavrnila ves zakonski osnutek o prekinitvi nosečnosti.
Prvi komentarji laičnih strank do demokrščanskega stališča so zelo ostri: liberalec Bozzi je izjavil, da
t ’* * * v^ bodo skušali pravočasno iz-Jv’sti davke in čimbolj omejiti jv,c’,e ’AajB. Minister za industrijo g. ‘tiattin pa je na teh sestankih arV !a5a1, da bi povišali nekatere brem 6 I^A 'n s* s tern prevzeli v
........................................................lillllllllllll.
NADALJEVANJE KONGRESA lUWAmiK SBCIMBEM9KERTOV
Z včerajšnjim posegom si je Saragat zagotovil veliko večino na kongresu
FIRENCE, 12. — Na današnjem zasedanju vsedržavnega kongresa i-talijanske socialdemokratske stranke se je bivši predsednik republike in predsednik stranke Saragat s svojim posegom predstavil kongresistom kot novi tajnik stranke. Ob njegovem nastopu so se obnovili aplavzi in odobravanja, s katerimi so ga kongresisti sprejeli včeraj ob vstopu v dvorano pred začetkom kongresa. Dosedanji tajnik Tanassi je v današnjem intervjuju po televiziji priznal, da mora predati vodstvo stranke 78-letnemu Saragatu, ki je že svoj čas dolga leta vodil stranko in bil z Nennijem soustvarjalec «socialistične enotnosti», se pravi združitve PSI in PSDI, ki pa se je po nekaj letih razbila Saragat se je v svojem govoru odkrito opredelil za zahodno zavezništvo. Obenem pa v notranji politiki ni zavrnil sodelovanja z delavskimi strankami za rešitev najnujnejših gospodarskih in socialnih vprašanj.
Svoj govor je Saragat razdelil na politični in gospodarski del. V prvem delu, političnem, je obširno ob--lc.np t ,	-	,	, ravnaval De Martinova stališča in
delovno o ne dajatve za žensko ; po!jtiko PSI- kj j0 je De Martino na-tat'o * no*‘ - i?'*6?' minister' da bi ; kazal na nedavnem kongresu socia-žer.sk. P°Več:1 * število zaposlenih ]istov Saragat se je strinjal z mnogimi socialističnimi predlogi, očital pa je De Martinu, da govori o «socialistični alternativi», da pa ne zna povedati, kdaj in kako se bo lahko alternativa uresničila. Prav tako je Saragat vzel na znanje De Martinovo ugotovitev, da je bila leva sredina «pokopana», hkrati pa izjavil, da
—_______0„ . De Martino «ni v stanju dati jas-
y	«samo» za L! odstJ nega odgovora na vprašanje vseh
2iJa.Vi z mesecem decembrom strank, kaj storiti».
Glede komunistov je Saragat prav | ni nakazal novih poti, se je tudi tako vzel na znanje, «da KPI zasto- Saragat izognil napovedovanju prihod-
^višanje cen v januarju
~ Po uradnih podatkih nU6riUCTOvi-Pl'tr0Šnega blaga V
pa tretjino italijanskih volivcev» m poudaril, da socialdemokrati ne nameravajo voditi do italijanskih komunistov nepremišljenega odpora. Sicer pa je celotno komunistično politiko v Italiji še vedno povezal predvsem «z nesposobnostjo KPI, da bi se otresla hegemonije SZ». Kljub temu pa, je dejal Saragat, se je treba stvarno soočiti s KPI. zlasti pa še o vprašanjih socialnih reform. Menil je tudi. da če bi prišli komunisti s pomočjo ljudske volje na oblast, bi se socialdemokrati umaknili v opozicijo
njih političnih vladnih zavezništev. Govoril je o neki «socialistični alternativi» KD brez komunistov. Glede KD pa je dejal, da je treba na to stranko računati zaradi njene številčne moči, da pa bi se morali demokristjani zavedati, da ne morejo več vladati kot do sedaj in da bi morali prej ali slej prepustiti mesto predsednika vlade predstavniku laičnih strank. V bistvu je Saragat torej potrdil socialdemokratsko linijo, da je tudi za naprej možna samo vlada v sodelovanju med «laičnimi strankami» in KD «pod novimi pogoji».
notna. Poleg predstavnikov tako imenovanih levih struj v KD, so kritično nastopili tudi nekateri drugi člani. Deželni tajnik KD iz Umbrije
gre za očitno predvolilno potezo, saj se krščanska demokracija boji, da bi jo misovci napadli z desnice in
ji tam odtrgali dragocene glasove. ......	.	.	„
Očitno pa je da KD lahko lovi già- Sergio Bircmi (bivši pripadnik Fan-scve samo še na desni. V svojem Janijeve struje ter član vsedržavne-sedanjem položaju je morda za de- i ^ izvrsnega odbora stranke) je opo-mokristjane koristno spet sprožiti križarsko vojno, kot jo je sprožila, ko je šlo za referendum o razporoki.
Bozzi je mnenja, da se je tokrat KD krepko uštela, saj nismo več leta 1948, Italija je dozorela in Italijani
zoril na stališče Raniera La Valleja o vprašanju splava. Slednji je mnenja, da je treba priti do konstruktivne konfrontacije mnenj, da bi premostili morebitne zastoje in da bi prispevali k razvoju razprave o tem velikem vsedržavnem vprašanju.
kritično ocenjujejo take pozive kot g katerim se te dni ukvarja tako
je dokazala zmaga laičnih sil na referendumu o razporoki.
Tudi Unità se ukvarja z resolucijo, ki jo je sprejela demokrščan-ska konferenca o splavu. Glasilo KPI potrjuje stališče partije do tega problema ter zatrjuje, da so komunisti pripravljeni na referendum, če bodo demokristjani zavrnili sporazum v parlamentu.
Socialistični poslanec Loris Fortuna je dejal, da demokrščanska resolucija ponovno dokazuje, da stranko še vedno pogojuje cerkvena hierarhija in vse druge obrobne organizacije. S KD, trdi Fortuna, se ni mogoče pogajati, saj misli Piccoli že sedaj na predčasno razpustitev zbornic. S tem se strinja tudi predstavnik Mancinijeve struje Nino Neri, medtem ko je Claudio Signorile, ki mu je vodstvo socialistične stranke poverilo nalogo, da sledi zadevi splava, bolj optimistično razpoložen. Signorile je mnenja, da je mnogo odvisno od tega, če bo morebiten poraz koalicije KD - MSI pri glasovanju o 1. členu zakonskega osnutka o prekinitvi nosečnosti (ki pravi, da splav ni kaznivo dejanje), povzročil s strani KD obstrukcionizem. (Poraz koalicije KD - MSI bi bil mogoč edino v primeru, če bi nekateri demokristjani glasovali v nasprotju z direktivami stranke.) Morda pa bo KD le sprejela konstruktivno kritično stališče, tudi v primeru poraza pri glasovanju. Glede tega bo zelo pomembno stališče, ki bo izšlo iz skorajšnjega demokri-stjanskega kongresa.
Mnenja na konferenci KD o splavu si nikakor niso bila povsem e-
Ceprav je očital De Martinu, da
..........................................................................................................
sindi-
Z današnjim dnem se je bencin podražil na 350 lir liter. Medministrski odbor za cene je včeraj določil nove cene vsem naftnim proizvodom. Poleg bencina se je podražilo tudi plinsko olje za tovornjake in za ogrevanje. Podražitev je naletela na veliko neodobravanje predvsem pri avtoprevoznikih, ki so že sporočili, da bodo sorazmerno podrrži-li prevoz biaga. Tudi minister za industrijo Sarti je izrazil nezadovoljstvo zaradi podražitve bencina kar bo škodljivo vplivalo na razvoj domačega in tujega turizma. Petrolejski industrije! pa mso zadovoljni z novimi cenami in pravijo, da imajo še vedno zgubo pri uvozu nafte v Italijo.
V nadaljevanju meh ško-jugo-. slovenskih pogovorov je bilo na
dnevnem redu vprašanje sodelovanja med neuvrščenimi državami. Glede tega vprašanja sta si bila predsednik Echeverria in Tito skoraj edina. Poleg tega sta obravnavala problem pravičnejših gospodarskih odnosov v svetu.
Resolucija, ki sta jo sprejeli vodstvi parlamentarnih skupin KD v senatu in v poslanski zbornici, pomeni, da je krščanska demo-krac ja sklenila stopiti na pot čelne konfrontacije z laičnimi silami glede zakonskega osnutka o prekinitvi nosečnosti.
Trije generalni tajniki kalnihorganizacij CGIL - CISL -UIL so se včeraj pogovarjali z ministrom za delo Morlinom v zvezi z obnovo delovnih pogodb državnih, poldržavnih in krajevnih ustanov. Na seji so bili pozneje navzoči tudi drugi številni predstavniki sindikalnih kategorij. Ministru so izročili tudi spomenico v kateri sindikalne organizacije poudarjajo; da so vprašanja mezd, plač in normativne ureditve državnih uslužbencev neločljivo povezana z vprašanjem reforme državnih služb.
Prihodnjo sredo se bodo nadaljevala na sedežu Confindu-str:e pogajanja med Federmecca-nico in FLM, ki so se včeraj zataknila zaradi nepopustljivosti predstavnikov delodajalcev.
parlament kot javno mnenje-Ta mnenja dokazujejo, da bo osnovni problem, s katerim se bodo morali spopasti na skorajšnjem demo-kristjanskem kongresu ne samo tako imenovana želja po obnovitvi, temveč tudi nezmožnost sedanjega de-mokristjanskega vodstva, da uresniči napredne ideje, ne da bi to povzročilo boleč notranji razkol.
rodih, da bi s tem sklicali posebno zasedanje generalne skupščine svetovne organizacije. Razprava je zajela tudi krizna žarišča v svetu, Tito in Echeverria pa sta tudi podprla vse napredne države in sile v svetu, ki se bojujejo za svobodo in neodvisnost ter si prizadevajo za utrditev svojih dosežkov. Posebej sta poudarila vlogo združenih narodov v sedanjih mednarodnih razmerah.
Predsednik Tito je svojega gostitelja seznanil z jugoslovanskimi stališči do dogajanj v Evropi ter v Afriki in Aziji, predsednik Echeverria pa je govoril o delovanju Mehike v združenih narodih ter o nekaterih pojavih v Latinski Ameriki. Pogovori Tito - Echeverria se bodo nadaljevali s ponovno izmenjavo mnenj o mednarodnih vprašanjih in z obravnavo jugoslovansko - mehiškega sodelovanja.
Mehiški predsednik Echeverria je v čast predsednika Tita priredil sinoči slovesno večerjo, na kateri sta državnika izmenjala zdravici. Mehiški predsednik je v zdravici še enkrat najtopleje pozdravil Tita kot revolucionarja in voditelja jugoslovanskega ljudstva, kot vidnega državnika ter vztrajnega borca za neodvisnost, mednarodno pravičnost in mir. Echeverria je spregovoril tudi o mehiških prizadevanjih za družbeni napredek in poudaril, da je Mehika — tako kot Jugoslavija — trdno prepričana, da mora sleherna država v svoji stvarnosti iskati naravo in o-blike svojega zgodovinskega cilja. Samoodločba narodov tako postaja ne samo obrambno orožje pred sleherno tujo agresijo, temveč tudi konstruktivno načelo za lastno družbeno življenje. Po besedah Echeverrie sta Mehika in Jugoslavija šli po težki zgodovinski poti, ki ju utrjuje v privrženosti načelom samoodločbe in nevmešavanja, podpori boju proti kolonializmu in rasizmu ter ustvarjanju takšne pravične mednarodne u-reditve, na kateri bi temeljil svetovni mir.
Predsednik Echeverria je v zdravici tudi naglasil: «Človeštvo se spominja žrtvovanja nad milijon in pol Jugoslovanov v boju proti nacistični in fašistični agresiji. Vaše ljudstvo je takrat dalo lekcijo junaštva in dostojanstva ter dokazalo, da sta nacionalna stvar in težnja po neodvisnosti najvišji vrednoti v življenju vseh ljudi. Danes naši državi v okviru tega srečanja znova potrjujeta obsodbo sleherne oblike vmešavanja in namerne nadvlade.»
Predsednik Tito se je v odgovoru na zdravico svojega gostitelja najprej toplo zahvalil za ljubeznivo pozornost in gostoljubje ter poudaril, da je zelo srečen, ker je znova v tej prekrasni deželi.
Izrazi prijateljstva med prvim 0-biskom pred dvanajstimi leti in tudi tokrat pričajo o občutkih sorodnosti in simpatij mehiškega naroda do jugoslovanskega, je poudaril Tito in dodal, da tradicionalno dobri odnosi med državama v zadnjem ča-I su dobivajo čedalje bogatejše in ko-
ristnejše oblike. Okrepilo se je sodelovanje na političnem, kulturnem in informativnem področju, pomembni so tudi uspehi v širjenju gospodarskih odnosov, zlasti v industrijski in proizvodni kooperaciji.
Tito je v zdravici spregovoril tudi o lanskem uspešnem koncu evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki je opozorila na določena pozitivna gibanja na naši celini in tudi na potrebo po nadaljnjem ustvarjanju pogojev za poglobitev in razširitev procesa popuščanja napetosti.
«Politika neuvrščenosti — je naglasil predsednik Tito — se je v zadnjih letih še bolj uveljavila kot pomemben dejavnik mednarodnih odnosov. Čedalje bolj vpliva na boj za reševanje aktualnih mednarodnih problemov in na demokratizacijo političnih in gospodarskih odnosov v svetu. Neuvrščenost se je potrdila kot svetovna politika, katere izhodišča so privlačna za čedalje več držav. Neuvrščene države skupaj z drugimi državami v razvoju prevzemajo pomemben del odgovornosti za splošni razvoj v svetu. S svojimi pobudami in dejavnostjo so postale sila, brez katere danes ni mogoče najti trajnih rešitev za narodne probleme. Letošnja konferenca
■tiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiitmiititiiiiiiiiiftiiiiiHiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiii
PO UPORU GENERALA AND AB A
V Bejrutu še vedno popolna zmešnjava^
,	,	! je s svojim bogastvom oblik se-
BEJRUT, 12. Položaj v Liba-1 črtujo svojo podporo vsem silam, stavni del boja vseh dežel v razvo-
Predsednik Tito
v Colombu bo prav gotovo pregled pomembnih rezultatov in tudi dogovor o prihodnjih nalogah, ki izhajajo iz sedanjih mednarodnih gibanj.»
Predsednik Tito je opozoril, da mnogi pojavi v svetu povzročajo resno zaskrbljenost in zahtevajo stalno in vztrajno akcijo. To še toliko bolj, ker imperialistične in druge reakcionarne sile nasprotujejo pozitivnim spremembam in upravičenim hotenjem narodov in držav. Nadaljujejo se razni pritiski, vmešavanje v notranje zadeve drugih in neposredne agresije. O tem priča tudi oborožena intervencija rasistične Južnoafriške , republike v Ljudski republiki Angoli.
V zvezi z reševanjem žgočih gospodarskih problemov in izboljšanjem položaja dežel v razvoju je Tito izrazil soglasje z ocenami svojega gostitelja, da gre tu zaskrbljujoče počasi. Za hitrejše spremembe je po Titovih besedah nujno bolj korenito spreminjanje sedanjega sistema gospodarskih odnosov v svetu. Zelo pomembno je, je naglasil Tito, da so si dežele v razvoju po zaslugi usklajene dejavnosti in enotnega nastopa v veliki meri uspele izbojevati položaj enakopravnega partnerja v dialogu z razvitimi, državami.
«Boj latinskoameriških držav za popolno politično in gospodarsko neodvisnost — je nadaljeval Tito —
nonu se ni razjasnil niti po uporu ! ki se borijo za demokracijo, enot-generala Abdaba, ki je včeraj od- j nost in suverenost Libanona ter za stavil vlado in prevzel oblast v palestinsko prisotnost v državi, skrb-
no pa se je izognila vsaki oceni akcije generala Abdaba.
svoje roke. Ahdab se je proglasil za začasnega vojaškega guvernerja ter
pozval predsednika republike Fran- Uporniki so se polastili radijske gieja, naj odstopi v roku 24 ur. U-1 jn televizijske postaje v Bejrutu ter pomiki trdijo, da se jim je pridru- j iahko nemoteno oddajajo svoja po-žilo večje število častnikov, katerim | ročila. Vlada pa dokajšnja zmešnja-j^e pri srcu usoda Libanona, ki je -, va, ker ima dosedanja vlada preže leto dni v hudi politični krizi, 1 miera Karameja v svojih rokah Po nekaterih vesteh naj bi se Ahda-1 močnejši oddajnik v vasj Amchjt bu pridružili tudi uporniki poročnika |kakih 40 km severa0 ocl glavnega
: mesta. Medtem so preklicali poli-
Ahmeda Katiba, ki so že pred časom zasedli vrsto oporišč na severu države.
Kar zadeva voditelje političnih strank so se za generala Abdaba iz rekb desničarji Pierra Gemayela, medtem ko je njegovo početje ostro obsodil vodja socialistov Kamal Džumblat, ki je sicer izjavil, da se predsednik Frangie mora umakniti, nikakor pa ne na tak način. Proti Ahdabu se je izrekel tudi vodja krščansko - maronitske desničarske skupine notranji minister Camille Chamoun.
Sirski častniki v okviru mešanih sirsko-libanonsko-palestinskih odborov. katerih naloga je nadzorovati izvajanje prekinitve ognja in spoštovanje premirja, so začasno prenehali s svojim delovanjem, kar je v skladu s stališčem Sirije, ki se o tako imenovanem državnem udaril doslej še ni izrekla. Prav tako se niso izrecno izekli o akciji generala Abdaba niti Palestinci. Organizacija za osvoboditev Palestine je sicer objavila sporočilo, v katerem pod večjo zagato.
cijsko uro, ki jo je vodja upornikov oklical sinoči, češ da se je večina ljudstva izrazila za upornike in je torej policijska ura nepotrebna.
Položaj v samem glavnem mestu je bil to noč dokaj miren, čeprav je od časa do časa bilo slišati eksplozije in streljanje. Danes zjutraj so bile ulice prazne, saj se prebivalci Bejruta še vse preveč spominjajo tragične državljanske vojne, ki se je pravkar nehala.
Uporniški in radio desničarskih falangistov sta zvečer oddali sporočilo vrhovnega vojaškega poveljstva, ki pravi, da morajo civilne oblasti v roku 48 ur sprejeti ukrepe da bi rešili državo in preprečili razsulo vojske. Morajo sestaviti vlado, ki bi bila zmožna vzpostaviti varnost in ki naj bi proglasila amnestijo za vse upornike in nadaljevala sodelovanje s Sirijo in palestinsko organizacijo, da bi našli pot iz sedanje zmešnjave Vsebina sporočila je politične opazovalce spravila v še
ju. Latinska Amerika je posebej prispevala k boljšemu prepoznavanju in jasnejšemu določanju vprašanj kot so suverenost nad narodnimi bogastvi, omejevanje delovanja večnacionalnih družb in izkoriščanje morskih bogastev. S posebnim zadovoljstvom izkoriščam priložnost, da bi poudaril delež nrijateljske Mehike v teh dejavnostih in zlasti vas, gospod predsednik, kot pobudnika in vztrajnega bojevnika za sprejetje izredno pomembne listine o ekonomskih pravicah in dolžnost h držav »
Ob koncu zdravice na večerji, ki jo je v njegovo čast priredil mehiški predsednik Echeverria, je Tito izrazil prepričanje, da Mehika in Jugoslavija enako gledata na številna mednarodna vprašanja, saj so že prvi pogovori pokazali veliko sorodnost stališč ter obojestransko pripravljenost za napredek sodelovanja med državama, za kar so vse možnosti.
Predsednik Tito je danes v spremstvu svojega gostitelja Echeverrie obiskal arheološko območje Tulum, približno 80 kilometrov od Kankuna. Ruševine Tuluma so enkratna zanimivost. saj gre za ostanke edinega mesta Majev, ki je imelo obzidje.
V Kankunu pa sta zunanja ministra Miloš Minic in Alfonso Garcia Robles razpravljala o nekaterih mednarodnih vprašanjih. Posebno pozornost sta namenila problemom razorožitve. O tem imata Jugoslavija in Mehika istovetna stališča. Minic in Garcia sta obravnavala še nekatere druge mednarodne probleme in dejavnost obeh držav na mednarodnem področju.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA SINOČNJI SEJ! TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Formalno priznana pravica do vložitve svetovalskih vprašanj v slovenščini
Za odobritev zapisnikov, v katere sta bili vneseni tudi dve vprašanji v slovenščini z italijanskim prevodom, so glasovale vse stranke ustavnega loka ■ Morda že letos priznana avtonomija slovenskega strokovnega zavoda
S sinočnjo sejo je tržaški občinski svet obnovil upravno delovanje po večmesečni paralizi zaradi politične krize. Na dnevnem redu so bili odgovori na svetovalska vprašanja, potrditev vrste sklepov občinskega odbora ter najem dveh posojil za poravnavo deficita Acegata. V prvi vrsti pa velja zabeležiti, da je bilo na sinočnji seji potrjeno načelo o rabi slovenščine v občinskem svetu, pa čeprav le v pismenih vprašanjih svetovalcev.
Zgodilo se je namreč, da sta bili vpisani v uradni zapisnik tudi dve svetovalski vprašanji, ki so ju Spetič in drugi komunistični svetovalci predložili v slovenščini. Slovenskemu tekstu je bil v zapisniku dodan italijanski prevod, za katerega je poskrbela uradna prevajalka občine dr. Mara Poldini - Debeljuh.
Ko je moral svet odobriti zapisnik, je misovski predstavnik zahteval črtanje obeh vprašanj in prevodov iz zapisnika, češ da raba slovenščine ni dovoljena na osnovi znanega pisma tržaškega prefekta županu Spacciniju, zaradi katerega je prav Spaccini pred kratkim prepovedal svetovalcu Dolharju, da bi govoril v materinem jeziku. Predstavnik MSI je tudi zagrozil, da se bo obrnil na sodne oblasti, če ne bosta omenjeni vprašanji črtani iz zapisnika. Župan Spaccini mu je odgovoril, da sta vprašanji opremljeni z uradnim prevodom, zaradi česar ni razlogov, da bi ju črtali, svetovalec Spetič pa je pojasnil, da je predložil vprašanji na osnovi deželnega zakona štev. 20 iz leta 1973, ki po tolmačenju komunistov izrecno dovoljuje rabo slovenščine v izvoljenih svetih. Zanimivo bi bilo — je še dodal Spetič — če bi se kdo res obrnil na sodno oblast, tako da bi vprašanje rabe slovenščine prišlo pred u-stavno sodišče, tako da bi bila vsa zadeva dokončno pojasnjena. Zapisnik so nato odobrili, ne da bi črtali vprašanji v slovenščini. Za odobritev so glasovali vsi svetovalci razen misovcev in liberalnega predstavnika, medtem ko se je bivši republikanec Gasparini vzdržal glasovanja.
S tem je bilo torej potrjeno, da slovenski občinski svetovalci lahko predložijo svoja vprašanja v slovenščini. Pri tem se seveda poraja vprašanje, ali ni absurd, da je slovenščina dovoljena le v pismenih aktih-, ne pa v razpravi in odpade tudi opravičilo, po kateri občina nima instrumentov, da bi zagotovila prevajanje, ko pa obstaja uradna prevajalka, ki je nedvomno sposobna, da simultano prevaja tudi govorjene posege v slovenščini.
brili tudi najetje dveh posojil za skupnih sedem milijard lir za poravnavo starega deficita Acegata v pričakovanju ustanovitve konzorcija za prevoze. V tej zvezi se je župan Spaccini obvezal, da bo sklical ustanovno skupščino konzorcija še pred koncem marca.
S sinočnje seje velja tudi zabeležiti odgovor, ki ga je odbornica za šolstvo Bennijeva dala svetovalcu Spetiču v zvezi z avtonomijo slovenskega strokovnega zavoda, ki sedaj deluje kot ločena sekcija italijanske šole Galvani. Bennijeva je povedala, da je občina 6. marca naslovila na ministrstvo za šolstvo prošnjo za ustanovitev nove šole, medtem ko je občinski odbor že sprejel ustrezen sklep, čeprav je za izpopolnitev postopka potrebno še potrdilo občinskega zdravnika o obstoju higienskih pogojev. Vsekakor je odbornica ugotovila, da je število vpisanih v strokovni zavod letos naraslo na 54, zaradi česar bi morali odpasti ugovori ministrstva o preo-mejenem številu obiskovalcev šo-
le. Na koncu je Bennijeva še izrazila prepričanje, da bo avtonomija slovenskega strokovnega zavoda priznana že s prihodnjim šolskim letom.
Svetovalec Spetič je k odgovoru odbornice pripomnil, da gre za zelo važno vprašanje, in obžaloval, da vlada doslej ni spoštovala obvez o priznanju avtonomije. Sklicevanje ministrstva na omenjeno število u-čencev je Spetič označil kot hinavsko, saj je bilo prav ministrstvo krivo— ko je postavljalo vse mogoče birokratske in druge ovire — da ni bilo to število večje. Hinavsko pa je bilo tudi zaradi tega, ker je nemogoče sklicevati se na tovrstne argumente, ko pa gre za šolo za pripadnike manjšine. Končno je Spetič poudaril potrebo, da bi strokov
SINOČI V KULTURNEM DOMU
Violinist Miha Pogačnik z godalnim orkestrom GM
Na sporedu Bachova koncerta v E-duru in v b-molu za violino in orkester ter Haydnov koncert v C-duru za violino in orkester - Dirigent Oskar Kjuder
Sinočnji abonmajski koncert Glasbene matice nam je nudil priložnost, da smo se seznanili še z enim mladim slovenskim violinskim virtuozom Mihom Pogačnikom. Kljub svoji mladosti je sinočnji gost potrdil sloves, ki ga uživa ne le v slovenskem glasbenem svetu, predvsem pa je potrdil, da imamo Slovenci kar lepo Število mladih talentiranih instrumentalnih solistov, ki v svetu že danes nekaj pomenijo in ki bodo v kratkem času nedvomno pomenili še mnogo več.
Miha Pogačnik je violinist izjemnih oblik, če upoštevamo, da obsega njegov solistični repertoar že sedaj okrog 50 del, ki Uh izvaja na pamet. Odlikuje ga čist. kultiviran zvok, dognana tehnika prstov in loka in temeljito muziciranje, ki se sprošča, bodisi v pojoči kantileni, bodisi v dvojnih akordih izrednih tehničnih zahtevnosti. Z očitno munì zavod spremenili v industrijski J zikalnostjo se predaja interpretativ-zavod, tudi glede na nameravano u-j nemu poglabljanju izvajanih skladb stanovitev proste cone na Krasu na ' in išče v njih lepoto glasbene misli osnovi osimskih sporazumov, da bi j in njene izpeljave. tako omogoč.li tudi Slovencem vklju- j Spored je bil primerno sestavljen citev v novo gospodarsko dejavnost in je nudil solistu priložnost, da nas
I je z vsemi svojimi odlikami
mesta.
svojimi odlikami povsem
..................................................................„„„„„.
M RAZŠIRJENI SEJI PRISTOJNE KOMISIJE
Sprejet z glasovi KD, PSDIin PRI štiriletni načrt za razvoj dežele
Pripadniki PSI, KPI in MF so glasovali proti, svetovalec PLI pa se je vzdržal - Sprejeta tudi zakona o spremembah v knjigovodstvu in o najetju posojila 115 milijard lir
Včeraj se je sestala na razširjeni želnem knjigovodstvu In o najetju seji prva stalna posvetovalna ko» | posojila 115 milijard lir pa so pod-misija deželnega sveta, ki ji nače-1 prli svetovalci KD, PSD! in PRI, luje svetovalec Ginaldi (KD). Ko-! proti so glasovali predstavniki PSI misija je vzela v razpravo zakonski in KPI, svetovalci PLI in MF pa so načrt, ki uvaja v deželno prakso se vzdržali.
fa™™"1 ,raZV?ni naČrt 23 raZ?0bje V odgw°r "a številne kritike, ki 1976-79, ter dva spremna zakona, j s0 jih izrekli predstavniki sociali-od katerih se pm nanaša na neka j stične in komunistične stranke, je
1 Predsednik deželnega odbora pou-
vodskem poslovanju, drugi pa na posojilo 115 milijard lir, ki ga nameravajo najeti za uresničitev nekaterih postavk v okviru omenjenega štiriletnega razvojnega načrta.
V razpravo so posegli svetovalci Zanfagnini (PSI), Cuffaro (KPI) in
daril, da se ustroj štiriletnega razvojnega načrta povsem ujema z vsebino programske izjave, ki ga je novoizvoljena deželna vlada svoj čas predstavila deželnemu svetu. Gre za načrt,, je., še: pristavil predsednik Comelli, brez katerega si ni
Kot rečeno, je bila sicer sinočnja seja posvečena odobritvi vrste sklepov občinskega odbora, ki zadevajo tekoče upravno delo. Z glasovi vseh strank, razen MSI (indipendentist Marchesich se je vzdržal) so odo-
Coloni (KD), predsednik deželnega mogoče pričakovati, da bo dežela odbora Gemelli in odbornik za fi- j Furlanija-Julijska krajina lahko pre-nance Tripani. Glasovanje o posa-1 brodila sedanjo».gospodarsko krizo. I meznih zakonskih osnutkih j’e dalo j Socialistični svetovalec Zanfagnini je ' naslednje rezultate: zakon o uvedbi'pred tem poudaril, da je s pripravo štiriletnega razvojnega načrta so ( štiriletnega razvojnega" načrta de-podprh svetovalci KD, PSDI in PRI, l želna uprava ponovno zamudila u-svetovalci PSI, KPI in MF so gla-1 godno priložnost, da bi korenito reševali proti, predstavnik PLI pa se | vidirala celoten ustroj deželnih izje vzdržal; zakonska osnutka o de-! '	‘	.........
aiiiiiiiiiiiifUiiiiiiiiiiiimuiiifmiiimiiiiiiiiiiiiimmiiEiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJHiiiiiiiiiiiiJiiiiuiiiii
PO NENAVADNEM SNEŽNEM METEŽU
Življenje mesta in okolice se je vrnilo v normalni tok\l
datkov. Načrt predstavlja le nekakšen podaljšek gospodarske politike, ki jo je deželna uprava vodila do danes, ne prinaša pa tistih novosti, zlasti kar zadeva porazdelitev finančnih sredstev, ki jih deželno prebivalstvo že dalj časa pričakuje. Podobno stališče je do načrta in spremnih zakonov zavztel tudi zastopnik KPI Cuffaro,
Omenimo naj še, da sta televizijska časnikarja Ravel in Molinari pripravila tudi reportaino-dokumentar-no oddajo o Rižarni, ki je bila na sporedu A-Z ob koncu lanskega a-prila, po svečanem odprtju Rižarne.
Nova davčna priročnika v založbi Trieste-Consult
Družba Trieste - Consult je te dni založila nov priročnik za računanje davčnih odtegljajev pri plačah delavcev in nameščencev v odvisnem delovnem razmerju. Priročnik je pripravil prof. R. Napolitano, prodajajo pa ga v vseh knjigarnah in iA°sedežu družbe nà Trgu RepublP ke štev. 1. čez nekaj dni bo «Trieste Consult» izdala tudi praktični priročnik za sestavo letne prijave dohodkov. Prijavo bo treba kakor znano izpolniti in izročiti pristojnemu davčnemu uradu najkasneje do 30. aprila 1976.
prepričal. V obeh Bachovih koncertih, v prvem v E-duru in v drugem v b-molu, je zlasti v obeh uvodnih stavkih allegro briljantno obvladoval vse težave partiture, pri čemer mu je tudi orkester pod vodstvom dirigenta Kjudra bil soliden spremljevalec. Sploh velja ugotoviti, da je bil orkester tokrat dovolj skrbno pripravljen in da je vsekakor pokazal precej več kot na svojem prvem nastopu v letošnji abonmajski sezoni, tako v natančnosti kot v ritmični zanesljivosti.
Vrhunec večera je bil Haydnov koncert o C-duru za violino in orkester v drugem delu programa, tako zaradi celovitosti izvedbe kot še zlasti zaradi violinista, ki je do kraja uveljavil svoje znanje. Adagio je bil res prava mojstrovina spretnosti in zvočne jasnosti. Na splošno željo ga je mojster ponovil, na koncu pa je dodal še (brez spremljave orkestra) Bachovo Chaconno • skladbo, ki nudi virtuozu priložnosti za celovito paleto solističnega muziciranja. Miha Pogačnik nas je z njo povedel v sam vrh virtuozne violinske igre in prejel navdušen aplavz, žal ne preveč številnega, občinstva.
j. k.
Uspeh izvedba opere «Lada dl Lammermoor»
Beneško operno gledališče «La Fenice» se je sinoči predstavilo tržaškemu občinstvu z Donizettijevo opero «Lucia di Lammermoor». Premiera je doživela lep uspeh. Občinstvo, ki je napolnilo gledališče Verdi, je z navdušenjem sprejelo izvajalce, med katerimi so posebno izstopali sopranistka Maddalena Bo-nifaccio v nosilni vlogi, tenorist José Carreras v vlogi Edgarda in bariton Garbis Boyagian v vlogi Enrica. Režijski pristop Alberta Eas-sinija je navdihovala tradicionalna zasnova. Orkester, ki ga vodi Oliviero De Fabritiis, je skladno povezoval in tolmačil dogajanje na odru, le včasih je bil za spoznanje preglasen med izvajanjem solistov. Dobra je bila tudi interpretacija zbora pod vodstvom Gaetana Riccitellija. Med ostalimi izvajalci naj omenimo še Giuseppa Botto, Carla De Barto-lija, Mario Loredan in Daria Žerjala.
Včeraj je na univerzi[ Ca’Fo-' scari v Benetkah z odliko promovirala
ivana Suhadolc
Samoumevno je, da ji za u-speh iz srca čestitamo. Želimo ji, da bi v bodoče uspešno dosegala cilje, ki ji na stežaj odprti stojijo naproti.
Prijatelji
liiiiiliiiiiiiiiiliilililiillllCiiiillliiiiiiillliiiiiliiiiniiininiiiillllillliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHi
PREDSEDNIK PRISTANIŠKE USTANOVE TONUTTI
Vse glavne ceste so prevozne - Rahle težave so še na stranskih - Včeraj je plužilo ceste 180 priložnostnih delavcev
Čudovito pomladansko sonce je tu-1 in ponedeljek (nekatere proslave so dl včeraj dobrohotno ponudilo roko ' celi armadi ljudi, ki je z lopatami in krampi obdelovala preostale snežne zamete. Mesto je tako skoraj v celoti zaživelo v svojem običajnem vrvežu, le redke zasnežene strehe ter kupi umazanega, snega ob pločnikih spominjajo še na nenavadni metež, ki je prinesel toliko težav in obenem, zakaj ne, tudi veliko veselja. Nekoliko drugače je še v okolici. Čeprav so občinski in pokrajinski uslužbenci za silo očistili vse ceste, ni še popolnoma splahnela nevarnost za voznike. Predvsem na stranskih cestah se tu pa tam dviguje nagubana skorja steptanega :n že poledenelega snega, na kateri vozilo še vedno rahlo zapleše če ni dovolj voznikove previdnosti.
V začetku smo omenili armado ljudi, ki kida sneg. Kot jih je biio predvčerajšnjim premalo, tako se jih je včeraj prijavilo v občinskih uradih še preveč. Samo v tržaški občini je namreč včeraj delalo kar 180 priložnostnih delavcev, od katerih 120 v mestu samem in 60 v okolici. Tem moramo dodati še vse tiste, ki so na lastno pobudo poprijeli za lopato in čistili v bližini svojih domov. Avtomobilisti so tako o-dložili verige, brez katerih je bilo v prejšnjih dneh skoraj nemogoče krožiti in skoraj v celoti se je normaliziral avtobusni promet. Izjema je proga 38, ki vodi k openskemu sanatoriju, ker Ul. Bonomea še ni povsem prevozna.
Tudi v večernih urah, ko je živo srebro spet padio, ni bilo s prometom posebnih težav. Vse glavne ceste so namreč potrosili s soljo in preprečili nevarnost poledice. Nekoliko drugače je bilo seveda s stranskimi cestami, kljub temu pa varnostni organi niso beležili posebnih nesreč.
Tržaška občina sporoča, da bo | občinski bazen «B. Bianchi» jutri, 14. marca, zaprt za občinstvo zaradi plavalnega tekmovanja.
Današnje in jutrišnje proslave 8. marca
Praznovanje 8. marca — mednarodnega dneva žensk — se nadaljuje. Po številnih proslavah, ki so bile v raznih krajih v mestu in na > podeželju prejšnjo soboto, nedeljo poročene ženske z lastnimi dohodki.
zaradi slabega vremena odpadle), bodo v nekaterih krajih proslavljali tudi danes in jutri. Na pobudo pokrajinskega vodstva in krajevnih sekcij UDI bodo proslave 8. marca danes, ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu, kjer bosta govorili Nadja Pahor in Ester Pacor. Ob isti uri se bo pričela proslava proseških in kontovelskih žensk v prostorih športnega društva «Primorje», kjer bo tudi govorila Nadja Pahor, ter v Prosvetnem domu v Ricmanjih. Ob 20. uri pa bo proslava v Ljudskem domu pri Korošcih.
Jutri, 14, marca, bo večja prireditev v sekciji KPI «Che Guevara» na Reški cesti 7. Govorila bo Bruna Braida, nastopila pa bo glasbeno-vo-kalna skupina «Giorni Cantati».
9 Urad za stike z občinstvom pri tržaški finančni intendanci sporoča, da velja odložitev roka za vlaganje davčnih prijav IVA v smislu člena 31 odloka preds. republike štev. ' 633 z dne 26.10.1972 za letošnje leto, tako da imajo davčni zavezanci možnost, da sestavijo prijavo na podlagi podatkov za vse leto 1975.
Potrdila o dohodkih upokojencev INPS
Uprava Zavoda za socialno skrbstvo INPS obvešča upokojence, da bo v marcu in aprilu porazdelila med upravičence potrdila o dohodkih v letu 1975, na podlagi katere
DREVI OB 22. URI
Važna oddaja TV ob procesu o Rižarni
Naše čitatelje opozarjamo na posebno oddajo, ki bo danes ob 22. uri na sporedu italijanske televizije (I. kanal) v okviru rubrike A-Z. Oddaja, ki sta jo pripravila znani italijanski televizijski časnikar Emilio Ravel in Fulvio Molinari, obravnava proces proti krivcem zločinov v Rižarni ter prikazuje dogodke in osebe, ki so s procesom povezane. Poleg odlomkov s poteka procesa se bodo razvijali intervjuji z zgodovinarji, pričami in preiskovalnim sodnikom. Oddaja bo trajala dobro uro. Tudi to dokazuje, kakšno zanimanje je vzbudil sedanji proces o Rižarni, čeprav po 30 letih, ne samo pri nas, ampak po vsej Italiji!
Dražba «Autostrade» je dolžna zgraditi avtocesto do Trbiža
S posebnim zakonom so ji leta 1968 dovolili, da je v ta namen povišala cestnine
Predsednik Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče Tonutti je sinoči v posebni izjavi objasnil stališče pristaniške uprave glede razprave, ki se je v zadnjem času razvnela okrog prvotno napovedane in pozneje preklicane gradnje avtoceste Videm — Trbiž. Tonutti je dejal, da je že pred časom zavzel kritično stališče do sklepa osrednje vlade iz lanskega oktobra, ki je ukinila gradnjo novih avtocest in s tem prizadela zlasti Furlaniji - Julijski krajini ogromno škodo.
Sklep vladnih organov je nerazum Ijiv, je nadalje dejal Tonutti, zlasti če ga spravljamo v zvezo s številnimi novimi pobudami za izboljšanje cestnega in avtocestnega omrežja v nekaterih zalednih državah. Značilno, je tudi, je dejal Tonutti, da je bil sklep objavljen isti dan, ko je prišlo v javnost besedilo italijansko-jugoslovanskega dogovora v Osimu,
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiliiiiiiiiiiii
PO ZAKONIH ŠTEV. 492 IN 493 IZ LANSKEGA LETA
Prispevek dvanajstih milijard Ur za razvoj kmetijskih dejavnosti
Dežela pričakuje še prispevek iz skupnega sklada 10 milijard lir
Z zakonoma št. 492 in 493 iz lanskega oktobra je država nakazala deželi Furlaniji - Julijski krajini o-krog 12 milijard lir za razne posege
bodo upokojenci lahko sestavili let-|v '£nje^js^vu- .?.d ,^e®ar^e no prijavo dohodkov na pristojno ! menila 2,5 milijarde hr za iz J -davkarijo. V marcu bo INPS poraz- n-le m okrepitev živinoreje m a p i-- -	-	-	- - pravo industrijsko - trgovskih sre-
delila potrdila upokojencem, ki prejemajo dvomesečne pokojnine v lihih mesecih, aprila pa vsem drugim upokojencem. Do 20. aprila bodo dokumenti na razpolago v uradih, ki izplačujejo pokojnine, od tega datuma dalje pa na upravi zavoda INPS. Uprava v tej zvezi pripominja, da imajo od 1. januarja letos dalje pravico do osebnega odbitka 36.000 lir vsi državljani brez izjeme, ki so dopolnili 18. leto starosti. Pravico do odbitka imajo torej tudi
dišč za razpečevanje kmetijskih pridelkov in proizvodov, poldrugo milijardo so namenili pokrajinskim združenjem živinorejcev, 1,9 milijarde za izboljšanje kmetijske mehanizacije, 470 milijonov za nabavo toplih gred, 900 milijonov za priznanje posojil za nabavo izbranih vrst živine in u-strezne mehanizacije, 5 milijard lir pa bodo priznali bonifikacijskim konzorcijem za razna dela v zvezi s krepitvijo namakalnih sistemov. Posebej po zakonu št. 493 si naša de-
žela obeta še del skupnega nakazila v višini 10 milijard lir (za vse italijanske dežele) za nadaljnji razvoj živinoreje
316 milijonov lir za obrtniška podjetja
Deželni odbor je te dni odobril nakazilo 316 milijonov lir pomoči za obrtniška podjetja v Furlaniji ■ Julijski krajini. Gre za deželno pomoč za delno kritje obresti na srednjeročna posojila, ki jih obrtniška podjetja najemajo pri bankah za gradnjo, ureditev ali opremo obratov in delavnic. Deželne pomoči v okviru tega nakazila bo deležno 34 obrtniških podjetij.
ki med drugim predvideva tudi izboljšanje prometnih zvez na našem področju. V zaledju se trudijo, da bi čim prej predrli Karavanke, Francija si prizadeva, da bi izpopolnila plovni sistem v zaledju marsejskega pristanišča in podobne pobude se uresničujejo v Podonavju. Mi pa obtičimo pred enostavnim problemom, ki ga predstavlja speljava 50 km avtoceste.
Nerazumljivo je tudi, je še dejal Tonutti, da se je glede tega vprašanja na našem področju ustvarilo več toborov: eni pravijo, da je avtocesta Videm — Trbiž nepotrebna in da jo lahko nadomesti navadna hitra cesta; drugi zopet predlagajo, naj bi dežela poskrbela iz lastnega potrebna finančna sredstva, ali pa naj bi se za del stroškov zatekla k mednarodnemu posojilu. Vsi ti predlogi i-majo kot posledico, da zavajajo javno mnenje od glavnega vprašanja. To pa je, da je avtocesto od Amara do Trbiža dolžna zgraditi družba «Autostrade» (IRI), in sicer zaradi tega, ker ji je bilo z zakonom št. 385 z dne 28. marca 1968 dovoljeno, da poviša cestnine prav z namenom, da bi si nabrala finančna sredstva za gradnjo novih avtocestnih odsekov, med katere spada tudi odsek Amaro — Trbiž. Res je sicer, da so se stroški med tem časom dvignili, vendar pa ni mogoče dopustiti, da bi «Austrade» črtala iz programa prav avtocesto Amaro — Trbiž, ki je naravnost življenjskega pomena za tržaško pristanišče
TRADICIONALNI
KNJIŽNI TEDEN
Z VELIKIMI POPUSTI
ŠE DANES, 13. MARCA
NE ZAMUDITE
’Ztàaika knjiQ&ìMt,
Ulica sv. Frančiška 20 — tel. 732-487
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Kulturni dom
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA
Tone Partljič
ŠČUKE PA NI
komedija
Scena inž. arh. Niko Matul Kostumi Vlasta Hegedušičeva Režija	Jože Babič
Danes, 13. marca, ob 20.30. Rezervacija vstopnic od 10.30 do 12.30 ter prodaja eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma.
ABONENTI SSG IMAJO POPUST
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
ALDO NICOLAJ
STARA
GARDA
tragikomedija v dveh dejanjih
Prevod	Borut Trekman
Scena in kostumi Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
Jutri, 14. marca, ob 17.30 v Ljudskem domu v SV. KRIŽU.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja PAVEL GOLIA
SRCE IGRAČK
(Mladinska igra v jxeb delih)
Glasba Aleksander Vodopivec Plesi	Janez Mejač
Scena j. ,m Demetrij Cej Kostumi	Marija Vidau
Priredba in režija: ADRIJAN RUSIJA
V ponedeljek, 15.30.
15. marca, ob
AMATERSKI ODER PROSEK -KONTOVEL
Jutri, 14. marca, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu
JOŽE ZEMLJAN
ODLOČITEV
Drama v dveh dejanjih
Režija :
STANE RAZTRESEN
0 Na pobudo ustanove AGLI za poklicno izobraževanje, ob sodelovanju organizacij GET (Gruppi Esclusi Trieste) ter CEST (Centro Educazione Speciale Trieste) ter pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave bodo predvajali jutri, ob 10. uri, v kinodvorani Vittorio Veneto film «O nessuno o tutti», ki obravnava vpraša-rije vključevanja handikapiranih v družbo in v normalen delovni tok.
• Danes ob 15.30 bo v dvorani kulturnega krožka «Pečar» v Ul. Monte Valeno 36 kongres sekcije KPI «Pratolongo». Glavno poročilo bo imel tajnik sekcije Claudio Tonel, zaključno poročilo pa deželni tajnik stranke Antonino Cuffaro.
Mlad/ B. Brecht v Avditoriju
«V DŽUNGLI MEST» — «IM D1C-KICHT» — «NELLA GIUNGLA DELLE CITTA’» je mladostna drama Bertolta Brechta, ki smo jo v četrtek zvečer gledali v tržaškem Avditoriju z gosti svojevrstne gledališke zadruge TEATRO UOMO iz Milana v prevodu — zelo svojevoljnem, v «jeziku italijanskih getov v ZDA» — in v izvrstni kongenialni režiji Raffaela Maiella, ki je v originalnem gledališkem listu (za to predstavo) zapisal, da se je od štirih možnih interpretacij «Dicktiha» odločil za — «psihoanahstično», kateri je dal prednost pred «sociološko». Ne vemo, žal, kakšna bi bila predstava, če bi ravnal drugače, toda predsinočnja je bila predvsem po režiserjevi zaslugi — odlična. L gralci izvrstni: zlasti Gigi Pistilli in Umberto Ciriani in nič manj Carlo Bagno, ki smo ga v Trstu že videli. Prav take vse tri igralke: zlasti Anna Buonaiuto kot nesrečna Marie poleg Francesce Marciano (Marijine prijateljice) in Regine Bianchi (matere) in še šestih drugih igralcev v manjših vlogah. Scena je bila v določenem pogledu naravnost monumentalna in za Trst deloma tudi pravo odkritje z zanimivim mehanizmom, ki pa je zahteval skoraj prav toliko pomožnega osebja kolikor igralskega. Vsekakor si ime scenarista velja zapomniti: Enrico Job, ki je poskrbel tudi za ustrezne kostume.
«Drama ima svoj literarni in gledališki čar morda bolj kot vsa tiste Brechtova dela, ki jih kritika ima za mojstrovine», je še zapisal režiser in res je tako: «zdi se, da pa da bi lahko spričo manjše "političnosti” te sicer manjše Brechtove drame in njene večje poetičnosti nosila naslov z oznakami «grobost, krutost, obup». Spričo zapletenosti in nerazumljive borbe med dvema človekoma ali celo dvema generacijama — pa morda tudi «Nerazumljivo zlo». No, med gledanjem nam je prišla m um tudi varianta «človek proti človeku»,	p. g.
Gledališča
PD «France Prešeren» iz Boljunea
vabi na
PREŠERNOVO
PROSLAVO
ki bo v prostorih osnovne šole v sredo, 17. marca, ob 20.30.
Sodelujejo osnovnošolski otroci, člani SSG in Glasbene matice. Častni gost, profesor Avgust Černigoj, se bo razgovarjal s Frankom Vekjetom o letošnji Prešernovi nagradi.
Večer bo zaključil nastop mešanega pevska zbora F. Prešeren.
VABUENI !
VERDI
Jutri ob 16. uri ponovitev Donizettijeve opere «Lucia di Lammermoor» (red D) v premierski izvedbi.
ROSSETTI
Ob lf>. in 20.30, red «II. sobota», Havelova «Beraška opera». VII. abonmajska predstava. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
AVDITORIJ
Ob 20.30 Bertolt Brecht: «Nella
giungla delle città ».
* * *
Od ponedeljka, 15. marca, «Le mani sporche» J. P. Sartra. Cooperativa dei giovani.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
DARIO FO
BURKAŠKI MISTERIJ
(Mistero buffo)
Burkasta štorija v dveh delih Prvič v slovenščini
Predstave v dvorani PD «I. Cankar», Ul. Montecchi 6.
Premiera:
V	četrtek, 18. marca, ob 20.30.
Ponovitvi:
V	soboto, 20. marca, ob 20.30.
V	nedeljo, 21. marca, ob 18. uri.
Kino
La Cappella Underground 19.00 «Jazz in piazza», režija Pino Adriano, barvni film za vse.
Ariston 16.30 «La trappola», barvni film za vse.
Mignon 16.00 «My fair lady», barvni film za Vse.
Grattacielo 16.00 «L’affare della sezione speciale». Režija: Costa - Ga-vras, barvni film, za vse.
Fenice 15.30 «Cadaveri eccellenti», režija Francesco Rosi, barvni film za vse.
Excclsior 16.00 «Come una rosa al naso», igrata V. Gassman in Ornella Muti. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Toma ’el grinta», igra John Wayne in Katharine Hepburn)'barvni film za vse.
Eden 16.00 «Dai sbirro», barrai film za vse,
Ritz 16.00 «Colpo da un miliardo di dollari», barrai film, igra Robert Shaw.
Aurora 16.30 «Amore e guerra», igra W. Alien, barrai film za vse.
Capitol 16.00 «Gente di rispetto», igra Franco Nero, barvni film za vse.
Cristallo 16.30 «Dai papà, sei una forza!», igra B. Crone, barrai film za vse.
Moderno 16.30 «Lo zingaro». Igrata: Alain Delon, Annie Girardot. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.00 «Pomomanie di un guardone», barrai film, prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale, 16.00 «Noi non siamo angeli», barvni film za vse.
Impero 16.30 «Africa Express», igra Giuliano Gemma, barvni film za vse.
Vittorio Veneto 16.30 «Ultime grida dalla savana», barrai film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 16.00 «Dracula contro Frankenstein», barvni film za vse.
Astra 16.30 «Cenerentola», barvna risanka Walt Disneya.
Abbazia 16.00 «Agente 007 al servizio segreto di Sua Maestà», igra S. Connery.
Volta (Milje) 17.00 «L’eroe della strada», igrata Charles Bronson in Jill Ireland. barrai film za vse.
Janca di-,,Credito di trieste
rnŽASKA KREDITNA BAN K A -
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 12. 3.1976
Ameriški dolar: debeli	803,-
drobni	787,-
Funt šterbng	1535.-
švicarski frank	310,70
Francoski frank	176.-
Belgijski frank	19,70
Nemška marka	311,50
Avstrijski šiling	43,30
Kanadski dolar	785,-
Holandski florint	298,-
Danska krona	128,50
švedska krona	178.-
Norveška krona	140,50
Drahma: debeli	20,-
drobni	21,50
Dinar: debeli	41,-
drobni	41,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
IZGUBIL se je pes v Repnu v soboto, 28. februarja, «basset hound» z zelo dolgimi uhlji, nizke rasti, rdeče, čmo-belo lisast. Tel. 227-139. Nagrada.
VVTND-SURFING prodam. Informacije na tel. 061/58-304.
Razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da bo drugo predavanje iz zgodovine slovenske glasbe v sredo, 17. marca, ob 18.30 v Mali dvorani Kulturnega doma v UL Petronio 4. Predaval bo prof. Jože Sivec o slovenski glasbi od srede 18. stoletja do začetka 20. stoletja. Vstop prost.
Združenje staršev osnovne šole «O. Župančič» priredi v ponedeljek, 15. marca, ob 20.15 v prostorih osnovne šole predavanje «Psihoanaliza otroka». Predaval bo psihoanalitik in psihiater dr. Hektor Jogan. Vabljeni vsi starši in prijatelji mladine.
V torek, 16. marca, ob 20. uri bo TPPZ nastopil v Skednju. Prosimo pevce in orkestraše, da pridejo točno in polnoštevilno v škedenj pol ure pred nastopom. Odbor.
Danes, 13. marca, ob 20.30 bo v društveni dvorani v Ricmanjih proslava Dneva žena. Vljudno vabljeni!
Izlet»
Taborniki RMV priredijo v petek, 19 marca, avtobusni izlet na sneg v Ovčjo ves. Vabljeni so člani, starši, prijatelji, znanci in bivši člani. Vpisnina 2.000 lir.
S P D T priredi jutri, 14. marca, izlet v Nevejsko sedlo. Odhod ob 6. uri zjutraj s Fora Ripiana. Vpisovanje v Ul. Ceppa 9.
ŠD BREG
priredi jutri, 14. marca, smučarski izlet v
NEVEJSKO SEDLO
Vpisujeta ribarnica Koren in gostilna Sancin - Bolju-nec.
Razstave
•Drevi ob 18. uri bo v središčni galeriji Tribbio 2 na Starem trgu -Piazza Vecchia odprla svojo razstavo znana tržaška umetnica Eva Ronay, ki ‘ bo razstavljala do 26. t.m. Za razstavo je Eva Ronay pripravila več svojih olj in grafik, seveda v svojem tipičnem, abstraktnem stilu.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 13. marca KRISTINA
Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 18.08 — Dolžina dneva 11.47 — Luna vzide ob 15.11 in zatone ob 4.22.
Jutri, NEDELJA, 14. marca MATILDA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,2 stopinje, najnižja —3, ob 19. uri 5,8 stopinje, zračni pritisk 1008,1 mb stanoviten, veter 8 km na uro severovzhodni, nebo 3/10 poobla-čeno, vlaga 30-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 12. marca 1976 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 19 oseb.
UMRLI SO:	82Tetna Giovanna
Dellavalle vd. Umlauf, 72-letni Modesto Godina, 33Jetna Uršula Tul vd. Zobin. 85-letna Luigia Trampuš vd. Pischiutta, 84-letna Carla Maria Trevisan vd. Petruzzi, 82-letna Maria Lulik vd. Uberti, 90-letna Caterina Tudorov por. Steinbach. 76-let-na Gemma Torino vd. Tommasini, 80-letni Giuseppe Fratte, 66-letni Arturo Soravito, 89-letna Luciana Cof-fau vd. Toffanin, 102 letna Anna Gasparini vd. Zannini, 35-letna Maria Pia Vouch por. Depase, 81-letna Maria Teliini vd. Causi, 63 letni Giovanni Schiavon, 85-letna Marina Pribetti, 64-letna Valeria Marž por. Brazzach, 79-letna Antonia Vescovo vd. Zugna, 88-letna Italia Posecco vd. Zimolo.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance ENAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tek štev. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel-226 165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel-225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
d'3 RTO
Ob priliki 8 marca, praznika žena, darujejo žene iz Gabrovca 20.00u lir za dom handikapiranih na Opcl' nah.
V	počastitev spomina Milana Tavčarja in Ivana Omerse darujeta Neža in Franc Tomšič 2000 br za kip v srednji šoli «L Cankar».
V	počastitev spomina Livija J3?' kovica daruje Franko Vitez 5000 h* za ŠZ Bor.
GORI ŠKI D N EVNIK
V SREDO V NABREŽINI
Občinska uprava orisala
upravni program načelnikom skupin
V sredo, 10. t.m., se je na pobudo občinske uprave sestala komisija načelnikov svetovalskih skupin ter voditeljev in strokovnjakov posameznih demokratičnih strank Devina Nabrežine.
Ob navzočnosti predstavnikov K PI, KD. SS, PSI, PSDI, PRI je občinska uprava orisala svoj upravni program za poslovno Isto 1976, s katerim jt rpričo točnih obvez in navajanja rokov za izvedbo posameznih obveznosti skoraj v celoti oziroma glede na večji del programa samega soglašala večina navzočih.
Komisija se bo ponovno sestala v torek, 16. t.m. Med tem časom bodo posamezne stranke poglobile in utemeljile upravni program, ki ga občinska uprava predlaga.
Nagradno žrebanje Primorskega dnevnika
bo danes, 13. t. m., ob 18. uri pri nas v Trstu (Ulica Montecchi 6), v IV. nadstropju. Vabljeni so naročniki in še posebej naši raz-našalci.
Med vsemi, ki so poravnali celoletno naročnino do konca februarja, bo izžrebanih štirideset bogatih nagrad.
Udeležite se žrebanja! Morda bo sreča nagradila prav Vas, ki boste prisotni.
Uprava in uredništvo

«SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO»
V drugem delu radijskega tekmovanja srečanje med Koprčani in Tržačani
Zanimivo radijsko oddajo, ki bo drevi v Kopru, bo od 20. ure dalje neposredno prenašal ljubljanski radio
V	koprski gledališki dvorani se bo drevi nadaljevala vrsta javnih radijskih oddaj v okviru zanimivega in med poslušalci priljubljenega tekmovanja «Spoznavajmo svet in domovino». Tokrat se bosta spoprijeli ekipi iz Kopra in s Tržaškega, ki sta že premagali prvo oviro. Oddajo bo od 20. ure dalje po prvem programu neposredno prenašal ljubljanski radio.
Med domačini in zamejsko ekipo se obeta oster boj, saj sta se v prvem krogu nastopov obe moštvi dobro izkazali. Koprčani so premagali ekipo iz Mozirja in sicer po izredno izenačenem boju. Po seriji 16 vprašanj je bil izid izenačen (11:11), po dodatnih vprašanjih pa so si zmago zagotovili Koprčani. Mladi Tržačani so v Piranu odgovorili kar na 14 vprašanj ' in so tako visoko premagali (14:7) tekmece s Koroške.
V	tekmovanju «Spoznavajmo svet in domovino», ki kot rečeno obsega 16 vprašanj za vsako ekipo in sicer iz zunanje politike, notranje politike, kulture in športa, nastopa 16 ekip iz Slovenije ter iz zamejstva. Po prvem krogu, oddaj je v konkurenci ostalo še 8 ekip. V tekmovanju velja namreč načelo izpadanja.
Ekipo s Tržaškega sestavljajo študentje Milan Pahor. Damijan Klanjšček, Dario Gergolet. Rado Race in Suadam Kapic, ki bodo napeli vse sile, da bi še nadalje ostali v boju za prva mesta. Na vsak način se nam zdi vmesno dodati, da je za mladega, ki živi v zamejstvu, težje slediti poteku vseh dogodkov v matični domovini kot pa tistim, ki v njej stalno živijo. Zato pomeni njihovo sodelovanje na tako kvalitetnem tekmovanju, in povrh tega še uvrstitev med prvih osem, izvrsten uspeh.
Oddajo, ki jo ljubljanski radio z uspehom prireja že dolgo vrsto let, bosta vodila Milanka Bavcon in Vili Vodopivec, pomagal pa jima bo znani slovenski humorist Fran Milčinski - Ježek.
s. k.
vsem osebju novega občinskega o-troškega vrtca, na katerega pa so vabljeni tudi starši, vse družbene sile in vzgojitelji vseh otroških vrtcev v miljski občini. Seminar bo vodil prof. Franco Frabboni, vodja 1 inštituta vzgojnih znanosti bolonjske univerze in profesor pedagogie na univerzi v Tridentu s pomočjo asistentov dr. Claudia Casellija in dr. Carla Savorellija. Na seminarju bodo razpravljali o problemih novega otroškega vrtca, ki naj bo «odprt», «socializiran» in demokratičen, ter o didaktičnih instrumentih, enkrat na mesec pa bo na sedežu občine splošna skupščina za «preverjanje» opravljenega dela. Prva taka skupščina bo že prihodnji ponedeljek, 15. marca. Prof. Frabboni in dr. Caselli bosta predavala o temi «Zakaj je potrebno prenoviti otroški vrtec».
Zanimivo srečanje o načrtovanja in gradnji industrijskih objektov
Družba Austin Italiana, ki se bavi z načrto/anjem in gradnjo industrijskih objektov, je včeraj priredila v našem mestu srečanje s predstavniki važnejših tržaških industrijskih obratov. Ravnatelj družbe inž. Bri-sch: je obrazložil osrednje dejavnosti družbe Austin, ki že 97 let deluje na področju načrtovanja industrijskih in drugih objektov, med katerimi naj omenimo gradnjo tovarne testenin Barila, uradov tovarne helikopterjev Augusta, sedeža tovarne IBP in rimskega letališča Fiumicino.
NA POBUDO MILJSKE OBČINE
Seminar o prenovitvi otroških vrtcev
Miljska občinska uprava prireja seminar o problemih prenovitve o-troških vrtcev, ki je namenjen pred-
Sestanek z deželnimi parlamentarci v zvezi z univerzo v Vidmu
Na predlog svetovalca Baracettija (KPI) bo deželna uprava sklicala poseben sestanek s parlamentarci iz Furlanije - Julijske krajine, da bi se dogovorili o sestavi enotnega zakonskega predloga o ustanovitvi univerze v Vidmu in o okrepitvi tržaškega vseučilišča, ki naj bi ga potem predložili v odobritev rimskemu parlamentu. Ustrezni sklep je bil sprejet na včerajšnji razširjeni seji prve stalne posvetovalne komisije deželnega sveta.
Slavnostna pustna večerja v Praprotu
Praprot, mala kraška vasica, slovi že od nekdaj kot enotna in napredna vas, ki ohranja domače šege in stare navade. Zadnja vojna je vasi zapustila veliko težkih in žalostnih spominov in odkar je ponovno zasijalo sonce svobode, so vaščani ponovno obudili pustne navade.
Letos, ko je bilo na vrsti že 30. praznovanje pusta po vojni, je bilo vzdušje še posebej veselo. Razpoloženje je doseglo višek prav na pustni dan, ko so po vasi krožile pustne šeme, ki so kot običajno nabirale vina, jajc, klobas in drugega. V domači gostilni je bila nato slavnostna večerja, katere so se udeležili številni vaščani ter trije častni gostje, Paimiro Gabrovec (godec na .«plonkarco»), Frice Šušteršič (Mežnar) in Ladi Širca (Pop), nekdanji vaščani. Vse so odlikovali z zlatimi kolajnami. Kljub izrednemu veselju pa so med večerjo na predlog «Popa» počastili spomin pokojnih tovarišev in veseljakov z enominutnim molkom.
Prebivalci sosedne vasi, šempola-ja, so vaščanom iz Praprota priredili prijetno presenečenje. V pisanih uniformah so jim namreč prinesli v dar umetniško izdelano «kačjo palico» in to v priznanje za njihovo vztrajno vaško enotnost in vidne uspehe. Predvsem jim priznavajo, da premorejo tako število godcev, kot jih ne premore nobena o-koliška vas. V zahvalo za «kačjo palico» so domačini podarili Šempo-lajcem Špominskd Kolajno;'
Nazadnje, naj pripomnimo, da se, je Praprot tudi letos, in sicer že če-trtrč, udeleži Kraškega pusta na Opčinah. Nekajkrat je že odnesel lepe nagrade, letos pa se je moral zadovoljiti s 3. mestom.
Vaški odbor se vsem vaščanom zahvaljuje za pomoč in prizadevanje, da se je lahko tudi letos vas udeležila openskega pustovanja.
N. D.
VČERAJ POPOLDNE V «ARGONAVTIH» V NOVI GORICI
Prvo uradno srečanje med občinsko SZDl in posoško delegacijo Krščanske demokracije
V odkritem pogovoru poudarjen skupni interes po čimprejšnji celoviti uresničitvi sporazuma v Osimu - Razprava o komunikacijah, gospodarskem in kulturnem sodelovanju ter o vlogi in položaju slovenske narodnostne skupnosti
V Novi Gorici sta se včeraj prvič I ma na območju Krmina, Gradišča j obema mestoma, ter je bilo glede uradno sestali delegaciji občinske I in Zagraja. Predsednik šušmelj je kulturne kakor tudi ostalih dejavno-
POMEMBNA AKCIJA ČLOVEČANSKE SOLIDARNOSTI
Pobuda za ustanovitev Združenja darovalcev organov naše dežele
0 tem vprašanju bo danes v Vidmu zanimiva okrogla miza
Pripravljalni odbor za ustanovitev Združenja darovalcev organov Furlanije - Julijske krajine, ki je nastal iz globoke človečanske solidarnosti, priredi danes, 13. t. m., ob 20.30 v dvorani Aiace v Vidmu okroglo mizo in razpravo o temi «Smoter ustanovitve Združenja darovalcev organov za terapevtske pre-sade v okviru zdravstvene reforme». Zaključku razprave bo sledila formalna ustanovitev Združenja.
O tem važnem vprašanju, ki v zadnjem času dobiva povsem novo razsežnost, bodo govorili Claudio Pittin, ki bo imel uvodno poročilo, prof. Domenico Di Donna, ki bo prikazal odnos med hemodializo in pre-sadom ledvic pri zdravljenju kroničnega obolenja ledvic, prof. Roberto Venturelli, ki bo osvetlil imunološko plat problema, prof. Miranda Sauli, prof. Pietro Confortini, ki bo analiziral vprašanje ohranitve in prevoza organov in dr. Francesco Barberi, ki bo spregovoril o zakonski osnovi problema. Moderator bo prof. Englaro.
TRŽAŠKO INDUSTRIJSKO PODJETJE
NUJNO IŠČE
INDUSTRIJSKE HALE OZIROMA PRIMERNE PROSTORE ZA MEHANIČNE DELAVNICE 200-250 m2 PO MOŽNOSTI V INDUSTRIJSKI CONI.
Prosimo ponudbe na:
Poštni predal 2739 34100 TRST industrijska cona
O daljnovidnosti in pravilnosti o-menjen-' pobude govori že dejstvo, da so jo podprli predstavniki deželnih, pokrajinskih, občinskih in zdravstvenih oblasti, politične in sindikalne sile, številne javne ustanove, I-talijansko združenje slepcev. Furlansko združenje krvodajalcev ter sami zainteresirani bolniki.
Združenje bo imelo deželni obseg: njegovi pobudniki pa poudarjajo, da nikakor noče delovati v navzkrižju s podobnimi ustanovami, temveč, da računa na plodno sodelovanje z vsemi. Cilj delovanja je namreč rešitev in podaljšanje čim večjega števila človeških življenj. Če pomislimo, da imajo v naši deželi združenja krvodajalcev precejšen razmah, lahko sklepamo, da bo tudi to naletelo na velik odziv.
Združenje darovalcev organov nastaja nekako v luči zakona št. 644, ki so ga odobrili 2. decembra lani in ki urejuje vprašanje terapevtskih presadov. Zakon dovoljuje uporabo vseh telesnih organov (razen možganov in spolnih žlez) za uporabo pri presadih.
Kako bo mogoče postati potencialen darovalec organov, ki so lahko ledvice, hipofiza, razna tkiva, kosti, žile, oči ali drugo ter s tem izkazati svojo ljubezen do sočloveka, ki potrebuje pomoč — seveda z vsemi zagotovili za korektno razpolaganje s truplom? Dovolj bo izpolniti formular, ki ga bo dalo na razpolago Združenje in ki bo obenem pomenilo včlanjenje.
Kakšen je neposredni pomen Združenja? Predvsem so si pobudniki zastavili cilj, da senzibilirajo javnost glede pomena presadov. Nameravajo tudi formalizirati darovanja organov ter vzpodbuditi bol-nišniške ustanove in oblasti, da pripravijo ustrezne pogoje za čim popolnejšo dejavnost.
To pa pomeni, da bodo presadi postali bolj pogosti, bolj hitri in u-činkovitejši. Nedvomno bodo postali dosegljivi širšemu krogu pacientov: danes so presadi povezani s številnimi težavami, ki gredo večkrat od nepremagljivih finančnih o-vir do možnosti, da se sploh najde potrebni organ.
konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Nove Gorice ter pokrajinskega vodstva posoške Krščanske demokracije. Na sestanku, ki je potekal v znamenju odkritega soočanja z vsemi vprašanji, ki izhajajo iz izvajanja italijansko - jugoslovanskega sporazuma, podpisanega v Osimu, so člani obeh delegacij pokazali popolno pripravljenost, da na stvaren način prispevajo h krepitvi dobrega sosedstva in prijateljstva.
Delegacijo Socialistične zveze, ki je predlagala sestanek, je vodil predsednik občinske konference SZDL Nova Gorica Lojze Lah, sestavljali pa so jo voditelji Socialistične zveze, ki imajo v družbenopolitičnem življenju pomembne odgovornosti in sicer Jože šušmelj, dr. Vinko Mozetič, Boris Kovšca, France Podgornik, Gabrijel Leban, Jože Mermo-Ija in Mitja Furlan. Delegacijo pokrajinske federacije KD je vodil politični tajnik Bruno Longo, sestavljali pa so jo Antonio Jakončič, dr. Giovanni Roncone, dr. Erminio Tuzzi, Angelo Bot, Pietro Della Vedova in Nicolo Reverdito.
Delegaciji sta se pogovarjali y novem hotelu Argonavti ter je Lojze Lah v svojem uvodnem pozdravnem nagovoru najprej omenil, da naj bi bil poglavitni namen delovnega sestanka razprava o podobnih in skupnih vprašanjih dveh sosednjih mest. Nedavno podpisani državni sporazum v Osimu pa postavlja konkretne obveznosti, ki se bodo morale uresničiti prav na tukajšnjem območju, in glede katerih obstaja skupni interes.
Potem ko je opredelil vlogo Socialistične zveze pri usmerjanju naporov delovnih ljudi in občanov za izgradnjo samoupravne socialistične in neuvrščene jugoslovanske družbe je dejal, da pogodba iz Osima ne urejuje le mej, ampak ima veliko širši značaj: zagotavlja namreč razvijanje odnosov na gospodarskem področju ter omogoča doslednejše izvajanje manjšinskih pravic, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji.
šef delegacije posoških krščanskih demokratov Bruno Longo je v predstavitvi svoje delegacije zlasti podčrtal. da so v njej zastopani predstavniki stranke v izvoljenih telesih. ki bodo izpeljali sprejete obveznosti. Pogoj za stvarno izvajanje določil v italijansko - jugoslovanski pogodbi je ratifikacija sporazuma v parlamentu, kar naj bi se zgodilo v kratkem. Sestanek med KD in Socialistično zvezo, ki odraža željo obeh strank po sodelovanju, še posebej omogoča KD, da poudari svoj delež, ki ga je prispevala v okviru pokrajinskih in deželnih meja, k srečni izpeljavi sporazuma za katerega prevzema polno odgovornost. Tudi tajnik Longo je v kratkih besedah opisal položaj KD v italijanskem pluralističnem sistemu, v katerem odigrava vodilno vlogo, potem pa je izrecno podčrtal, da so tako on kakor tudi njegovi sodelavci prišli na pogovore, pripravljeni preučiti vsa vprašanja skupnega interesa, tudi tista, ki v sporazumu niso izrecno omenjena.
«Naša delegacija je sestavljena iz izrazito političnih osebnosti ter je na recipročni podlagi pripravljena sklepati o srečanjih župana, pokrajinskega predsednika, predsednika trgovinske zbornice in drugih, ki bodo nujno morali biti usklajeni z ostalimi našimi političnimi silami,» je v sklepnem delu svojega govora dejal Bruno Longo.
V nadaljevanju pogovorov je predsednik skupščine občine Nova Gorica Jože šušmelj najprej omenil potrebo po čim hitrejši ratifikaciji sporazuma in pričetku stvarnega reševanja vprašanj, ki so že dolgo let na stranskem tiru. Eden najbolj neposrednih rezultatov Osima je sestanek komisije za določitev stičišča na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba - štandrež, kar odpira novogoriški občini možnost pričetka gradnje prvih dveh kilometrov avtomobilske ceste od Vrtojbe proti Vipavski dolini in kar ustvarja tudi boljše perspektive za kasnejšo dograditev avtoceste do Razdrtega, šušmelj je opisal prizadevanja občinske uprave, da uredi tudi ostale obveznosti, kot so gradnja jeza na Soči, mosta čez Sočo za povezavo z Brdi, kar vse bi bilo potrebno v okviru posebne komisije uskladiti tudi s potrebami namakalnega siste-
obžaloval, da pri tako tesnih go spodarskih stikih med obema državama gospodarsko sodelovanje med obmejnima področjema vidno zaostala.
«Obe stranki se zavzemata za odpravo vzrokov, ki kvarijo odnose ob meji — je dejal član delegacije Boris Kovšca. Težave v odnosih lahko povzroča tudi asimilacija manjšine. Socialistična zveza ima v svojem programu skrb za Slovence za mejo in nas ne motijo idejno - politične različnosti Slovencev v Italiji, ko gre za njihovo zaščito, oziroma za uveljavljanje njihovih pravic. Naša podpora in simpatije gredo tistim strankam, ki v praksi in ne samo v besedah ščitijo Slovence. «Boris Kovšca je obsodil primer nestrpnosti do slovenskega jezika v Ukvah ter pripomnil, da po svojem številu in gospodarski moči Slovenci nimajo ustreznega vpliva in položaja v upravi in v gospodarstvu, kar predstavlja razlog za nezadovoljstvo članov Socialistične zveze.
Tajnik KD Bruno Longo je v zvezi z vprašanjem narodnostne skupnosti izhajal iz določil ustave ter je naglasil politično voljo stranke po zaščiti Slovencev. To pa je po mnenju Longa mogoče doseči s spremembo zakonov. V konkretni praksi je KD predlagala ustanovitev slovenskega šolskega okraja ter se zavzela za odprtje četrtega razreda strokovne šole v Gorici. Navedel je primer konzorcijev za prevoze, kjer je zajamčena raba slovenščine, obsodil je prepoved uporabe šolskih prostorov za pošolsko učenje slovenščine v Ukvah ter delegacijo Socialistične zveze Nove Gorice seznanil s stališčem pokrajinske uprave v Vidmu o priznanju obstojnosti slovenske narodnostne skupnosti na področju videmske pokrajine. Vzel je na znanje podporo SZDL celokupni narodnostni manjšini ter opozoril na prakso v Italiji, ko določene politične sile izkoriščajo slovenska vprašanja za svoje strankarske koristi. Za njim so v pogovor posegli tudi ostali člani delegacije ter ilustrirali s stvarnimi primeri odprtost KD do manjšinskih vprašanj, kot so ustanovitev manjšinske kon-zulte in sklep, da en del občinskih uradnikov v Gorici obvlada oba jezika.
Potem ko je Gabrijel Leban zlasti poudaril potrebo po uresničevanju duha sporazuma iz Osima, je Lojze Lah dodal, da ugoden odnos KD do Slovencev lahko še bolj spodbudi sodelovanje med KD in SZDL, predvsem pa daje goriški KD priložnost, da spodbuja deželo k večji odprtosti glede potreb slovenske narodnostne skupnosti.
Predsednik občinske konference SZDL Nova Gorica Lojze Lah je nato izrazil prepričanje, da bo KD kot vodilna stranka pomagala odstraniti težave, ki se postavljajo graditeljem kulturnega doma v Gorici, ki bi želeli zunanjo podobo stavbe uskladiti z notranjo ureditvijo in namembnostjo, šef delegacije KD Longo je v zvezi s tem vprašanjem obljubil posredovanje svoje stranke, da se sporazumno odstranijo težave, član delegacije Angelo Bot pa se je pridružil mnenju tajnika Longa, da je težave mogoče odstraniti v sedanji fazi gradnje, saj gre končno za urbanistično urejevanje nekega mestnega predela.
Ob koncu triurnega sproščenega pogovora je bila beseda tudi o odstranjevanju ovir, ki preprečujejo tesnejše kulturno sodelovanje med
sti med obema mestoma naglašena potreba po oživitvi petih mešanih komisij, v okviru katerih naj se vsa ta dejavnost usklaja in spodbuja. Delegacija SZDL je sprejela povabilo za prihodnje srečanje s KD v Gorici. Po kosilu si je delegacija KD ogledala vinsko klet na Dobrovem, proti večeru pa so o sestanku sestavili skupno poročilo.
PO PRIHODU POLICIJE
Dijaki zapustili šolsko poslopje
Zasedanje stalne skupščine na znanstvenem liceju «Buonarroti» v Tržiču se je zaključilo včeraj zjutraj s posegom policije, ki je dijake prisilila, da so zapustili šolsko poslopje. Vedno včeraj popoldne so dijaki sklicali skupščino na šoli, katere so se udeležili tudi predstavniki zavednega sveta. Na njej so dijaki obrazložili svoje zahteve glede samoupravljanja v šoli.
V PROSVETNI DVORANI
Goriške žene bodo drevi proslavile svoj praznik
Ženski praznik bo drevi tudi v društvu «Briški grič» v Števerjanu
V Prosvetni dvorani v Gorici bo drevi ob 20.30 praznik žena. V dvo rani se bodo, tako kot v prejšnjih letih, zbrale goriške, pa tudi okoliške žene, da bi skupno proslavile tisti praznik, ki ga demokratične žene praznujejo po vsem svetu in ki hoče biti opomin tistim, ki ne bi hoteli, da bi ženske uživale dejansko enakopravnost v vsakdanjem življenju. Zaradi istočasnosti drugih prireditev je letošnji praznik sicer nekaj dni po 8. marcu, vendar to ne bo motilo žena, da ne bi nrišle na svoj praznik. Seveda so vabljeni tudi možje in fantje.
Poleg tradicionalnega in obveznega priložnostnega govora, bodo žene imele na svojem prazniku, ki se tudi letos odvija pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne zveze, tudi kulturni program. Nastopili bosta otroška in mladinska folklorna skupina, ki ju vodi Marija češču-tova. Skupini smo nekajkrat že videli nastopati, prepričani pa smo, da bodo otroci svojim mamicam z nastopom dali najlepše darilo. V okviru ženskega praznika pa spada nastop ženskega zbora. Tako bomo lahko tudi v Gorici drevi slišali ženski zbor «Oton Župančič» iz Štan-dreža, ki je nastopil letos prvič na domači Prešerno»! proslavi in ki i . je imel nato še nekaj nastopov v j i okolici. Nocojšnji nastop pa bo prvi, i
ki ga ima ta zbor v Gorici. Seveda pa ne bo nato manjkalo prijetnega razpoloženja.
Proslavo ženskega praznika bodo imeli drevi ob 20. uri tudi na sedežu prosvetnega društva «Briški grič» v Števerjanu. V kulturni program praznika so vklučili nastop domačih recitatorjev, priložnostni govor in tudi nastop vokalne skupine «Prijatelji iz Dobrovega», dobre pevske skupine, ki je nastopila v več krajih na Primorskem, v zadnjem času pa tudi na srečanju oktetov v Krminu. Tudi v števerjanu bo poskrbljeno za zabavo.
PD «NAŠ PRAPOR» PEVMA - OSLAVJE - ŠTMAVER
vabi vaščane na
PRVI OBČNI ZBOR
ki bo v torek, 16. marca, ob 20. uri v prostorih Prosvetne dvorane v Pevmi.
Dnevni red:
Poročilo predstavnika društva. Pozdravi gostov.
Razprava.
Izvolitev odbora.
VABLJENI !
....................................................i,iuiiiiiiiiiiiii.iii.im........................i...
O ČETRTKOVEM SESTANKU NA ŽUPANSTVU
Športna hala je še vedno predmet nasprotujočih si mnenj in analiz
Cez dva tedna bo spet sestanek politikov in gradbenih strokovnjakov
Športna hala je še vedno jabolka sedanje predpise, župan lahko že dal t 1 milijardo 100 milijonov lir za u-spora med goriškimi politiki pa gradbeno dovoljenje, četudi bi j resničitev urbanih naprav okrog bo-tudi med drugimi javnimi kompo-1 gradbena komisija temu nasproto- doče električne centrale. ENEL se • ti —	I___:	,	iu tiiHi nhvpzp ria hn onremii cen-
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI - ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju
z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠKA IZ MARIBORA
Tone Partljič
ŠČUKE PA NI
komedija
Kostumi Vlasta Hegedušičeva Scena inž. arh. Niko Matul Režija	Jože Babič
Jutri, 14. marca, ob 16. uri v Katoliškem domu v GORICI.
nentami. Po dolgi razpravi, ki je bila v ponedeljek v občinskem svetu, ki se je zaključila s tem, da je pičla večina svetovalcev izglasovala resolucijo, ki odobrava gradnjo športne hale UGG, vendarle jasno pove, da ne sme pri tem imeti občina stroškov. V četrtek zvečer je bil zaradi tega nov sestanek na go-riškem županstvu. Sestanka so se udeležili poleg župana De Simona in odbornika za javna dela Zucallija tud; načelniki političnih skupin v občinskem svetu, arhitekt Costa, ki mu je poverjena naloga revizije regulacijskega načrta, zastopniki zbornic inženirjev ih arhitektov ter zastopniki zainteresiranega športa dr. Patriarca, Bigot in Lino Bregant.
Čeprav niso izdal; tiskovnega poročila o sestanku, smo izvedeli, da je trajal skoro tri ure: strokovnjaki so analizirali vrsto aspektov s tehnične plati. Arhitekti so baje nasprotovali gradnji hale na predlaganem prostoru pri Rdeči hiši. Ta prostor je bil po delni reviziji regulacijskega načrta namenjen za servisne službe. Zato naj se uporabi v ta namen, so dejali arhitekti, ali pa naj ostane površina zelena. Vsekakor pa bi bilo treba načrt stavbe prilagoditi okolju. Zastopniki športnega društva U GG pa so izrecno povedali, da zahteva košarkarska federacija novo halo z najmanj 3.500 sedeži do letošnjega oktobra.
Arhitekt Costa, ki vodi delo pri reviziji regulacijskega načrta, pa je jasno povedal, da so za odobritev raznih stvari pri tem načrtu potrebni dolgi meseci in da je treba podrobno preučiti uporabo te športne hale. Povedal je tudi, da bo ta lahko služila le za večje športne prireditve, ne pa šolski telovadbi, ker bodo v zimskih mesecih stroški za ogrevanje tako velike dvorane, v kateri bo telovadilo le nekaj desetin dečkov, zelo veliki in pod vsako rentabilnostjo. Taka dvorana ne bi mogla služiti niti gledališkim niti glasbenim prireditvam, ker ne bi bilo v njej primerne akustike in tudi ker ne bi razpolagala z ustreznimi slačilnicami. Vsekakor pa je treba celotni načrt proučiti. Tudi on je dejal, da je treba načrt prilagoditi okolju.
Na sestanku je prišlo tudi do besednih spopadov posebno, ker so zastopniki športnega združenja pritiskali, da bi stvar brez odlašanja odobrili. Izvedeli smo tudi, da je zadevni teren pri Rdeči hiši ilovnat in poln podtalnih voda, ki se tja odtekajo iz grajskega griča. Prav tako kaže, da bi lahko, upoštevajoč
Delegaciji posoške federacije Krščanske demokracije in občinske konference SZDL Nova Gorica med včerajšnjim uradnim srečanjem v Novi Gorici.
Sprejeta varianta k regulacijskemu načrtu goriške občine
Na zadnji seji deželnega odbora je bila na podlagi odbornika za javna dela Rigutta sprejeta varianta štev. 10 k splošnemu regulacijskemu načrtu goriške občine. Ustrezni sklep je bil sprejet na seji goriške-ga občinskega sveta z dne 17. oktobra 1975, deželni tehnični odbor pa je dal svoj pristanek 24. februarja letos. Deželni odbor je odobril tudi varianto štev. 1 k načrtu za gradnjo novih stanovanjskih blokov v okviru goriške občine.
Doberdobski komunisti izdelali program za bodoče delo
Prejšnji ponedeljek je bil na sek-cijskem sedežu v Doberdobu sestanek občinskega odbora sekcije KPI. V imenu tajništva se je Jože Jarc najprej spomnil na tovariša, aktivista ter občinskega odbornika Severina Devetaka, ki je pred kratkim preminil. Jarc je o Devetaku poudaril lik požrtvovalnega komunista in zavednega Slovenca, ki je v svoji kratki dobi veliko pripomogel za dobrobit vaške skupnosti ter za komunistično gibanje in delavski razred.
Glavni del ponedeljkovega sestanka je bil posvečen izdelavi programa za bodoče delo doberdobske sekcije KPI. Na podlagi smernic, ki so jih člani že nakazali na zadnjem kongresu, bo odbor v prihodnjih mesecih pripravil vrsto debatnih večerov. V prvi vrsti bodo na teh večerih razpravljali o vprašanjih globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti, še posebno po podpisu o-simskega sporazuma. Druga vprašanja na dnevnem redu bodo zadevala predlog deželnih komunističnih svetovalcev, da bi se ustanovile družinske posvetovalnice, zgodovinski kompromis, vprašanja industrijskega razvoja ter sedanji finančni položaj v Furlaniji-Julijski krajini.
Ob obletnici smrti narodnega heroja in prvega slovenskega komunističnega poslanca Jožeta Sreberniča po katerem nosi ime doberdobska sekcija, bodo skupno z goriško federacijo pripravili spominsko proslavo.
Doberdobski komunisti so se nadalje dogovorili, da bo praznik komunističnega tiska v Doberdobu od 30. julija do 2. avgusta. S tem v zvezi bodo v kratkem sklicali sestanek članov in simpatizerjev, na katerem bodo sestavili program tega praznika ter si porazdelili odgovornosti pri njegovi izvedbi.
Taborniki RMV priredijo v petek, 19. marca, Met na sneg v Ovčjo ves (Vaibruna). Vabljeni so člani starši, bivši člani in prijatelji. Prijave in informacije na sedežu Slovenske prosvetne zveze, tel. 24-95.
je tudi obvezal, da bo opremil centralo z najsodobnejšimi napravami za varstvo pred onesnaženjem zraka in okolja. Centrala bo stala 110 milijard lir, njena zmogljivost pa bo znašala 320.000 megavatov.
Nesreča na delu v Italcantieri
Zaradi padca z nekaj metrov visokega odra v ladjedelnici Italcantieri so včeraj opoldne sprejeli v tržiško bolnišnico 25-letnega Neria Zorzeta iz Begliana. Mladeniču so na ortopedskem oddelku ugoto» ili zlom desnega ramena, zaradi česar se bo zdravil 30 dni.
Včeraj je v goriški bolnišnici izdihnil 78-letni upokojenec Giovanni Gnot, iz Gorice, Korzo Italija 79. Gnot, ki je med drugim lastnik treh goriških kinodvoran, se je bil ponesrečil prejšnji četrtek, na križišču med ulicama Pittori in Manzoni. Sprva je kazalo, da bo okreval v 20 dneh, včeraj pa se je njegovo stanje nepričakovano poslabšalo in je v prvih popoldanskih urah izdihnil.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo - Smučarski odsek obvešča, da bodo 10. slovenske zimske športne igre jutri, v nedeljo, 14. marca, na Nevejskem sedlu (koča Gilberti) ob 10. uri. Vsak naj si priskrbi pre»’oz.
Kino
Nova centrala ENEL v tržiški občini
V Tržiču bo drža»mo podjetje za električno energijo ENEL postavilo novo električno centralo zraven sedanje termocentrale na področju Li-serta. Po daljših pogajanjih je bil namreč med ENEL in tržiško občinsko upravo dosežen sporazum, na podlagi katerega bo ENEL prispeval
hortcu
VERDI 17.15—22.00 «Telefoni bianchi». A. Belli, V. Gassman, U. Tognazzi. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 17.15—22.00 «La donna della domenica». M. Mastroianni in J. Bisset. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.45-22.00 «Royal flash (l'eroico fifone)». M. McDowell in F. Bolkan. Banmi film.
CENTRALE 17.15—21.30 «Altrimenti... ci arrabbiamo». Bud Spencer in Te-rence Hill. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Lo stallone». G. Macchia in A. Grapputo. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Mondo di notte oggi». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Il soldato di ventura». Barvni film.
Z Novogoriškega
SOČA (Nova Gorica) «Akcija za a-tentat», ameriški barvni film ob
18.00	in 20.00.
SVOBODA (Šempeter) «Dr. Mladen», jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Inšpektor Branningen», a-menški barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Sabrina Peric.
SMRTI: 89-letna upokojenka Maria Paulin vd. Gobbo, 90-letna trgovka Ofelia Zumin, 78-letna upokojenka Maria Paparot vd. Berto-gna.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72-480.
M JAPONSKEM JE ŠOLSTVO V ŠE VEČJIH TEŽAVAH KOT PEI NAS
MARIBORSKA DRAMA NOCOJ V TRSTU, JUTRI V GORICI
Za tisoč most SO prijaviSo Smeh in zbadljivka v gosteh
skoraj 30 tisoč kandidatov
Zasebno šolstvo je zelo razvito ■ Zelo značilni samomori, ki odražajo nezdravo težnjo po vrhmslvu ■ Krivda vodilnih ekonomskih družb
Najmanj dvajset let je že, odkar se pri nas Ubadamo z vprašanji šolske preosnove. V tem času je bilo sicer že marsikaj storjenega, vendar smo še daleč od tega. da bi mogli reči, da šolstvo v Italiji ustreza današnji dobi, kaj šele potrebam naglo razvijajoče se stvarnosti. Še več, ljudje, ki se bolj ali manj poklicno ukvarjajo s šolsko problematiko, že obupujejo. Toda če pri nas šolske razmere ne morejo ujeti koraka s potrebami časa, je ponekod po svetu tudi še slabše.
Za Japonsko bi ne mogli trditi da se dežela ni ,v povojnem časj naglo razvila in da ni napravili velikih korakov v tehnologiji, \ gospodarstvu, v modernizaciji. Vse to so pa elementi, ki so pogojen, od določene ravni, ki jo mora doseči šolstvo, če hočemo, da ustreza resničnim potrebam. In vendar je šolstvo na Japonskem v še neprimerno slabših razmerah kot pri nas. Oglejmo si, kako ga
prikazuje list «Die Welt». Hamburški list piše :
Te dni je na Japonskem divjala borba za «zavzetje» omejenega števila svobodnih mest na državnih in zasebnih univerzah. Boj je bil tako oster, da je dobil že videz množične histerije. Za samih tisoč prostih mest na zasebni pedagoški visoki šoli Bazeda v Tokiu je prispelo na upravo. 29.781 prošenj za vpis. Za sto prostih mest na državni univerzi Asaha Kava v severni Japonski se je potegovalo 2288 visokošolcev.
že omenjeni pojav histerije se more pojasniti s tem, ker se na Japonskem že v srednji šoli začne konkurentski boj za osvajanje vrhunskih položajev v poslovnem življenju ter v stroki posameznika, ker je to edino odločilno za bodoči položaj, ki ga bo nekdo dosegel v družbi.
Za naval na tako imenovane e litne javne ali zasebne univerze na Japonskem so v precejšnji me-
lliiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiimiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi!iiiiiiiiiiiiiiii
8. marec v slikah
lliilli
IB
Na mednarodni praznik žensk se je v prostorih škedenjskega prosvetnega društva Ivan Grbec zbralo veliko ljudi, ki so pozorno sledili programu in ustreznim govorom
Svetoivančani so se za mednarodni praznik žensk zbrali v dvorani na stadionu 1. maj. Poleg priložnostnih govorov je di bogat kulturni spored
Tudi v Lonjerju so za 8. marec pripravili bogat kulturni program





m
mjL :
ÉWASS1
M
‘risšSlii*
.....

ri kriva tudi vodilna ekonomska podjetja na Japonskem, ki na svoje vodilne položaje najraje postavljajo ljudi z diplomo teh bolj ali manj slavnih znanstvenih ustanov. Za ta podjetja je pogosto bolj važno to. da so njihovi nameščenci končali šolanje na neki slavni _u-niverzi, kot pa to, kakšno znanje jim je ta čeprav slavna univerza sploh dala, oziroma koliko znanja so se ti ljudje «navzeli» na teh sicer znanih vseučiliščih.
Dejstvo, da je bil nekdo ali odklonjen ali sprejet na neko znano univerzo, ne vpliva odločilno le na duševno razpoloženje neposredno prizadetega visokošolca, pač pa na razpoloženje vseh njegovih sorodnikov, celo daleč v stranske veje sorodstva.
Zaradi stalnih stresov zaradi strahu pred neuspehom dijaki u-streznih srednjih šol ali slušatelji ustreznih slovitih univerz živčno zbolijo in doživljajo depresije, ki jih zelo pogosto privedejo tudi v samomor. Lahko bi navedli veliko tovrstnih primerov, ustavil/ pa se bomo le pri nekaterih:
Komaj 14-letna deklica se je o-besila, ker se je bala, da v polletnem redovanju ne bo dosegla zadovoljivega rezultata. In ni šlo za to, ali bo v prvem polletju izdelala ali ne, pač pa je to otroče napravilo samomor, ker je «zdrsnilo» s prvega mesta v razredu na drugo mesto!
Učenec šestega razreda osnovne šole se je obesil zato, ker mu ni uspelo položiti sprejemnega izpita za v prvi razred srednje šole.
Lepo 22-letno dekle, študentka na eni znanih tokijskih univerz je napravila tipični japonski samomor - harakiri. Razparala si je trebuh iz strahu, ker je naslednjega dne imela izpit.
Mati je zadušila svojo 12-letno hčer, dijakinjo I. razreda srednje šole. Vzrok? Bala se je, da bi njena hčerka ne mogla dohiteti sošolk, ker je bila tri mesece bolna. V času preiskave v zvezi s tem nesrečnim slučajem je mati napravila v zaporu samomor.
Mladenič 19 let, ki je pravkar maturiral na neki srednji šoli, se je v Tokiu vrgel pod vlak. Ko so našli v njegovem žepu poslovilno pismo, so ugotovili, zakaj je mladenič napravil samomor.'V pismu je navedel tudi očetovo grožnjo, da «naj se ne vrne domov, če ne opravi sprejemnega izpita za na univerzo». *
Mnogi Japonci se vključujejo v tekmo «za prvorazredno izobraz-bo». tako rekoč, J^koj po rojstvu. Starši skušajo tako rekoč že v prvem létu življenja začrtati otroku pot izobrazbe, seveda izobrazbe, ki bo v skladu z njihovim družbenim položajem. Ta pot se začne s tem, da osebne podatke novorojenčka pošljejo vodstvu nekih o-troških jasli, ki uživajo dober glas, jasli, ki spadajo v sklop kake širše zasebne izobraževalne u-stanove. Na Japonskem imajo takšne ustanove zelo obdelan načrt izobrazbe, ki se začne že v otroških jaslih, nato v otroškem vrtcu in se nadaljuje v osnovni, srednji in visoki šoli, vse do univerzitetne diplome.
Na Japonskem ni prav nič nenavadnega, če starši čakajo v vrsti pred kakim otroškim vrtcem ali osnovno šolo tudi po več dni
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Prizor iz Partljičeve kome dije «Ščuke
katero prihaja v goste mariborska Drama
Drama SNG Maribor bo predstavila izvirno domačo komedijo «Ščuke pa ni» Toneta Partljiča in sicer nocoj ob 20.30 v Kulturnem domu, jutri, ob 16. uri pa v Katoliškem domu v Gorici.
«To je igra, ki kaže na napake neke družbene sredine, na pogoltno pridobitništvo, surovo ambicioznost, privatništvo in podobno.» — Tako jo je okarakteriziral njen avtor, mladi pisatelj in dramatik Tone Partljič. To ni njegovo prvo dramsko delo. Opozoril je nase že pred leti, ko je Mestno gledališče Ljubljansko uprizorilo njegov prvenec, dramo «RIBE NA PLITVINI». Leto kasneje so v goriškem PDG krstili drugo Partljičevo dramo «NAJ POJE ČUK», v Kranju pa «TOLMUN IN KAMEN». Povedati je treba, da je pravkar v študiju drugi del «Ščuke», z naslovom «O, NE, ŠČUKE PA NE». Pripravlja jo isti ansambel mariborske Drame, ki ga bomo gledali na gostovanju pri nas. če še zabeležimo, da je ta komedija doživela največje število ponovitev v treh sezonah (o-koli 80), da so jo uprizorili v Celju, v Novi Gorici, prevedli v srbohrvaščino in jo igrajo v Beogradu in Sarajevu, lahko zatrdimo, da gre za izredno «uspešnico» v domači dramatiki, še posebej v komediji, ki je bolj redek produkt v naših dramaturških delavnicah. . .
Toda pustimo besedo avtorju, ki na vprašanje, ali hoče njegova komedija biti tendenčna in 'družbeno spreminjevalska, ali pa zgolj sproščeno posmehljiva nad početjem ^ nekaterih v pogojih novih družbenih odnosov, odgovarja nekako takole:
«Morda je res, ko so te lastnosti v naši družbi najbolj cvetele, nekoliko mimo. Morda bi bilo bolj pogumno in udarno, ko bi bila komedija napisana pred štirimi, petimi leti. Pa kljub temu mislim, da bo po svoje še zmeraj aktualna tudi za. današnji čas. To je komedija nravi. Lastnosti kot so egoizem, nevoščljivost, ambicioznost so v človeških nraveh večne, torej o-staneio tudi po takih ali drugačnih družbenih spremembah.»
No, in prav na to resnico bi radi opozorili tudi naše gledalce! Zgodba satirične komedije razkriva deformacije določenega okolja vendar ne posplošuje izven dimenzij konkretnega ambienta.
«V prvi zasnovi je bila to sarkastična, ostra obsodba pridobitni-
štva in človeških neumnosti», pripoveduje Tone Partljič, «pozneje, med pogovori z dramaturgom ,s prijatelji, ob ponovni predelavi in ponovnem pisanju pa je iz te obsodbe vse bolj nastajala komedija, ki noče biti moralizatorska. Končna odločitev je padla po temeljitih pogovorih z dramaturgom Primožem Kozakom. Takrat sem dokončno potegnil ločnico med angažira-no-moralizatorsko in komedijsko naravo igre.»
In tako je avtor zasidral temeljni okvir dramske situacije, da je lahko z ironično šegavostjo in bridkim posmehom, od prvega prizora do zaključka, zadel, kot pravimo, «žebelj na glavo»? Na oko preprosto: Kolektiv podružnice Radia «Center» je odlikovan s kolektivno nagrado kot najbolj homogen kolektiv. Poleg tega pa jih doleti še nagrada v znesku enega milijona za najboljšega člana v delovni skupnosti. Kdo je ta «najboljši» pa morajo odločiti sami! Tako postane prav ta odločitev za najboljšega, gonilni in razkrajajoči element celotnega dejanja. Kolektiv in posamezniki v njem se pred nami odkrivajo in razkrivajo. Obrekovanje in zavistno intrigiranje slečejo «homogeno skupnost» do golega. Ko se
znajdejo na dnu blatnega ribnika, v katerem ni prave «ščuke», spretno spet priplavajo nad gladino in za silo zakrpajo svoje odnose — do prihodnje priložnosti, kajti potrošniški psihozi se nočejo, in vsaj konkretno prisotni, tudi ne morejo več odpovedati, V tem pa tiči globlje želo Partljičeve angažiranosti, ki ne želi biti dnevna in lokalna, marveč zanesljivo meri v sfere literarne kvalitete.
Tisti, ki poznamo njegovo snovanje za film in televizijo ter nje-, govo novelistiko, smo prepričani o izjemni darovitosti in radoživosti, ki obeta tudi v domači dramatiki nova presenečenja, kot je presenetila igra o ščuki, ki je ni niti v tolikšni meri ne, kot jo srečamo v Cankarjevem NARODOVEM BLAGRU, v katerem opravlja ščuka težko tlako moralizatorskega protagonista, . .
Ansambel mariborske Drame nas bo razveselil z briljantno uigranostjo, ki je bila nagrajena na festivalu BORŠTNIKOVO SREČANJE 74 in s posebnim odtenkom lokalne «štajerščine» v jeziku, ki pogo-vornost žlahtni z melodijo, ki jo pri nas bolj redko slišimo, je pa prisotna v živi, govorljivi materinščini.	J- B.
liiiiiimiiiiifiiiimiimiiisiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiimniiiiiiimiiMiniiiitiiiiiimimiiniiiiiiiiiiuiimiiiifiiiiiiii
ČTIVP O ITAIIJAJČKEM FILMU V ČASU FAŠIZMA
Italijanski film za časa fašizma si je vendarle pridobil kritično zanimanje, ki si ga je zaslužil. Vedno številnejše so retrospektive tedanjih filmov, pogoste pa tudi publikacije o njem. V tem članku bomo navedli nekatere izmed naj-novejših.
Posebno zanimiva je knjiga Francesca Savia «Ma l’amore no», na katero bi se radi povrnili v posebnem članku. Že pred nekaj meseci sta se pojavili dve publikaciji. «Materiali sul cinema italiano 1929-1943» je zvezek filmske manifestacije v Pesaru leta 1975, ki ga je pripravil Adriano Apra, 2 esejem je pa sodeloval tudi avtor pričujočega članka. Knji-

Patronat KZ - INAC svetuje
Treba si je čimprej zagotoviti priznanje jugoslovanske delovne dobe
Fy#
«SSilSIB

»
X.

V Podlonjerju so se zbrali na proslavo 8. marca v prostorih PD «Vostok», kjer sta navzočim spregovorili Nadja Pahor in Ester Pa-cor, ki sta govorili o 8. marcu na podobnih prireditvah tudi v drugih društvih in krožkih
Vpr.: «Imam 56 let in sem še vedno zaposlen pri nekem podjetju v industrijski coni. Vsega skupaj imam plačanih točko 30 let in 5 mesecev prispevkov, čeprav ne boleham za nobeno specifično boleznijo, pa je moje splošno zdravstveno stanje vse prej kot zadovoljivo in bi resnici na ljubo rad šel čimprej v penzijo. Po katerem kriteriju se mi splača, da uveljavim pravico do pokojnine, tudi glede na dejstvo, da imam priznano od jugoslovanskega zavarovalnega zavoda 4 leta in 2 meseca delovne dobe, ki vključuje dobo partizanščine in povojno zaposlitev v Kopru. Zanima me, če mi bodo ta jugoslovanska delovna leta upoštevali na italijanski pokojnini, ali morda veljajo drugačni predpisi, tudi glede na nedavni italijansko-jugoslovan-ski sporazum.»	F. K.
Po skoraj 35 letih podrejenega delovnega razmerja je pri Vaših letih povsem razumljivo, da se čutite utrujenega in si upravičeno želite malo mirnejšega življenja, zato bi rad čimprej stopili v pokoj in uživali sadove svojih naporov. Možnost za takojšnjo upokojitev je le ena, in sicer, da vložite na zavarovalni zavod ustrezno prošnjo za invalidsko pokojnino. Za pozitivno rešitev le-te pa bi morali zadostiti dvema pogojema: kar se tiče zavarovalne dobe, imate več kot dovolj plačanih prispevkov, potreben pa je tudi obstoj zdravstvene nezmožnosti do zaslužka v vaši običajni dejavnosti, ki mora po zadnjih strožjih zakonskih določilih znašati vsaj dve tretjini. To pomeni, da je na prvi videz bolj malo verjetno ali vsaj ni gotovo,
da bi vam priznali pravico do invalidske pokojnine, ker nimate večje telesne disfunkcije, čeprav to ne izključuje možnosti pozitivne rešitve prošnje. Tudi višina invalidske pokojnine bi bila enaka tisti, ki bi vam jo izračunali na podlagi prejemkov v zadnjih petih letih (3 najugodnejša leta), če bi prosili za starostno pokojnino.
Da ne bi čakali do 60. leta starosti za gotovo priznanje starostne pokojnine, imate možnost, da zaprosite za posebno starostno pokojnino (anzianità), ki jo dodelijo, če zavarovanec uveljavlja vsaj 35 let delovne dobe in če ni več v rednem delovnem razmerju. Samo na podlagi zaposlenosti v Italiji bi vi prej dosegli starostno (4 leta) kot posebno starostno pokojnino (4 leta in 7 mesecev), razen, seveda, če nimate kaj simboličnih prispevkov (vojaški rok, bolezen, brezposelnost).
Dotaknimo se vprašanja delovne dobe v Jugoslaviji. Za sedaj Italija ne priznava zaposlitve v bivši «co-in B» po osvoboditvi (15. 5. 1945), kar je logično prizadejalo in še zmeraj prizadeja marsikateremu zavarovancu oziroma upokojencu znatno finančno škodo. Jugoslovanski zavarovalni zavod, ki izda o-dločbo o delovnem razmerju zavarovanca, se obenem obvezuje, da bo ob upokojitvi izplačal po konvenciji sorazmerni del pokojnine, višji interesi v zvezi z rešitvijo mejnih vprašanj pa so pripomogli k temu, da je ostalo celotno vprašanje predolgo nerešeno. No, z nedavnim osimskim sporazumom je vprašanje vsaj načelno dobilo svojo dokončno rešitev in smo torej
na najboljši poti dokončne razjasnitve. raznih odprtih vprašanj. Na podlagi sporazuma je bila določena tudi prioriteta pri reševanju pokojninskih zadev in kot smo izvedeli iz zanesljivega vira, se je mešana komisija za pokojninska vprašanja že dvakrat sestala in je usmerjena takole: italijanskim državljanom, ki so se izselili iz bivše «cone B» v T talijo pred londonskim memorandumom (1954), bo delovno obdobje v Jugoslaviji priznal in plačeval italijanski zavarovalni zavod, tako da se bo celotna zavarovalna doba štela kot celota v eni sami državi. Seveda so to le ugibanja oziroma predlogi, ki nimajo še legalne osnove, dokler jih na podlagi sporazuma ne uzakonijo, vendar upamo oziroma smo prepričani, da bo celotno vprašanje čimprej ugodno rešeno za zavarovance na tej strani meje in v matični domovini. Zato vam svetujem, da še malo počakate, da se dokončno dogovorijo o pokojninskih zadevah, nakar boste vložili prošnjo za posebno starostno pokojnino.
V tej perspektivi in v smislu zgoraj navedenih predvidevanj pozivamo še vse tiste zavarovance, ki so delali v Jugoslaviji ali pa so bili aktivno organizirani v odporniškem gibanju, in ki niso še uveljavili te zavarovalne dobe, naj se čimprej zglasijo v našem uradu, da jim na podlagi raznih dokumentov, listin ali tudi prič prizna Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja odgovarjajočo delovno dobo. Tako bo vsakdo imel ob upokojitvi, ko bo stopil v veljavo novi meddržavni zakon, že urejene vse potrebne papirje.
SOBOTA, 13. MARCA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Poljudna znanost: Krščanstvo in človekova svoboda
12.55	Komični filmi: Nore glave in Življenje na deželi 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.10 Odprta šola: Tedenska oddaja o vzgojnih problemih
17.00	DNEVNIK in Izžrebanje loterije
17.15 Program za najmlajše: Moj dom je ves svet
17.40	Program za mladino: Na lovu za novimi igrami
18.30	Poljudna znanost: Odkrivamo pleme Maya
18.55	Sedem dni v parlamentu
19.20 Nabožna oddaja, Kronike dela in ekonomije ter Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	OD PRVEGA TRENUTKA, KO SEM TE VIDEL
Znani italijanski popevkar Massimo Ranieri in znana italijanska varietejska umetnica, plesalka in pevka, Loretta Goggi i-grata glavni vlogi v «ljubezenski in glasbeni zgodbi», v kateri nastopajo še Luigi Pezzotti, Marisa Merlini, Mario Scaccia, Lia Zoppelli in drugi. Delo režira Vito Molinari po scenariju, ki sta mu ga napisala Castellano in Pipolo 21.50 Od A — ž: dogodek, kako in zakaj?
22.45 DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
18.30	Kolesarska dirka med Tirenskim in Jadranskim morjem Strnjeni prikaz druge etape med Ferentinom in Monte Livata
19.00	Tedenska športna oddaja DRIBBLING in Športni dnevnik
20.00	Večerni koncert
20.30	DNEVNIK
21.00	IMAMO GLASBO IN GLASBO
Nocoj se nadaljuje raziskovanje glasbene stvarnosti, kakršno doživljamo danes, stvarnosti, ki vsebuje svoje probleme, težave pa tudi kaj drugega. Filmska kamera bo v nocojšnji oddaji prikazala dva mlada glasbenika. To sta Tommy Suarez in Augusto Vismara, ki sta kar tako sklenila, da se bosta posvetila glasbi. Toda kakšne so njune možnosti uveljavitve, potem ko sta dokončala razne glasbene nižje in srednje šole? Obstaja nešteto problemov, ki vplivajo na sodobno glasbeno življenje, vrsta problemov, ki jih bo treba prej ali slej rešiti. Sicer pa prepustimo besedo tistim, ki so se s tem vprašanjem začeli temeljiteje ukvarjati
21.55	CANNON: NIZEK TOK
Z nocojšnjim TV filmom se vrača na male ekrane simpatični policijski agent - debeluh Cannon. Tokrat bo začel raziskovati življenje znanega «vrhunskega tatu» Stubberjà, katerega početje že dolgo raziskujejo predvsem na račun neke zavarovalnice. Toda Stubber izprazne še njemu stanovanje in čeprav Cannon ve, kdo je to storil, ne more Stubberja obtožiti, ker konkretnega dokaza ni. Odpravi se k bivši Stubberjevi ženi. kjer marsikaj zve. Medtem pa Stubber, ki se je specializiral na krajo tovornjakov, nadaljuje s svojim početjem ne da bi policijski krogi mogli odkriti, odkod njemu podatki o tem, kaj ti tovornjaki prevažajo. Toda Cannon prisluhne temu, kar tjavdan govoriči Stubberjev mali sinček Justin in tedaj zve, da ...
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
10.35 in 12.10 TV ŠOLA:
Francija, TV izbira. Da ne bo umrlo mo-je, Samoupravljanje, Moderna terapija, Politična ekonomija itd.
Nogomet: DINAMO — BORAC, neposreden prenos Dokumentarna oddaja Obzornik
H. Sienkiewicz: POTOP, peti del dramatiziranega romana DNEVNIK
Tedenski zunanjepolitični komentar IZVRŽENCI, ameriški film
Film je pred petnajstimi leti režiral John Huston in igrajo v njem trije sloviti ameriški umetniki in sicer Clark Gable, Marilyn Monroe in Montgomery Clift.
Firn je že ob prvem pojavu razburil duhove, še bolj pa pozneje, A, -kp, so .se o njem razpisali. Malo je namreč filmov, katerih glavni junaki bi v razmeroma kratkem času imeli takšno smolo v življenju. Scenarij za film je napisal Arthur Miller dva meseca pred loč tvijo z Marilyn Monroe. V njem je simbolično izpo-; vedal svoje izkušnje iz zakona. Žal se režiser Huston in scenarist Miller nista ujela in se še danes krešejo mnenja o interpretaciji. Miller je v treh protagonistih predstavil ljudi, ki se ne znajo ali nočejo prilagoditi družbi, celo lastnemu življenju ne . ..
DNEVNIK Jazz na ekranu
9.30,
14.25
17.25
18.00 18.20
19.30 19.50
20.00
22.15
23.10
14.25
19.30 20.15
20.30
21.10
22.00
16.25
17.45
18.45
20.00
20.30
Koprska barvna
Nogometna tekma DINAMO — BORAC, prenos iz Zagreba
Otroški kotiček: Na južnem povratniku
DNEVNIK
Sence izginjajo opoldne, sedmi del Pionirji letalstva, prvi del KONCERT
Orkester Slovenske filharmonije bo izvajal Petra Iljiča Čajkovskega Koncert za klavir in orkester v b-molu. Kot solist bo nastopil John Ogdon
Zagrebška
«Gospodarji morja», poljudna znanost
«Spretno - srečno», dokumentarno - zabavna oddaja za otroke Humoristična oddaja
BELEŽKE IZ NOB. dokumentarna oddaja Današnja 16. oddaja iz te serije je posvečena Drvarju in bo govor o seji nacionalnega komiteja, o II. kongresu mladine Jugoslavije in o desantu na Drvar
KRAVA IN VOJNI UJETNIK, francoski film s Fernandelom
ga vsebuje predvsem obilno in zanimivo dokumentacijo o delu režiserjev Blasettija, Camerinija in Poggiolija, katerim je bil posvečen prvi, lanski del retrospektive v Pesaru.
Gian Piero Brunetta je med prvimi, ki so se v Italiji trajno posvetili filmu za časa fašizma.
Njegova knjiga «Cinema italiano tp le due guerre. Fascismo e politica cinematografica (Mursia. Milan 1975, 3.500 lir) je poskus sistematizacije Brunettovih raziskav.
Američan Philip V. Cannistraro se že več let zanima za kulturo in organizacijo množičnih posredovalnih sredstev pod fašizmom.
Po članku v reviji «Storia contemporanea» je sedaj objavil knjiga «La fabbrica del consenso. Fascismo e mass media», z uvodom zgodovinarja Renza De Feliceja (La-terza, Rim - Bari 1975, 3.700 Ur).
Knjiga je predvsem polna zanimive, izvirne dokumentacije.
Založba Sugar Co iz Milana se je zadnje čase večkrat posvetila odkrivanja fašističnega obdobja.
Opozarjamo na dve njeni knjigi.
Plinia Cianija delo «Graffiti del Ventennio. Guida al curioso, al comico, all'aneddotico nell’ architettura e nell’arte mussoliniane»
(1975, 3.500 Ur) pove že v naslovu, kakšen je njej argument, katerega opisuje očarljivo in z mnogimi ilustracijami. Posebno zanimiva pa je knjiga Alda Lualdija «Morire a Salò. La vera storia di Osvaldo Valenti e Luisa Ferida» (1975, 3.300 lir), biografija dveh izvrstnih igralcev, obsojenih na smrt, ker sta se pridružila poslednjemu fašističnemu poskusu v Salaju.
Založba Cappelli, ki se je posebno izkazala s filmskimi scenariji zbirke «Dal soggetto al film» (med zadnjimi je scenarij filma Michelangela Antonionija «Professione: reporter»), je izdala knjigo organizatorja omenjene zbirke. Renza Remija «Il fascismo involontario e altri scritti» (Bologna 1975, 2.200 lir) se vendar tiče fašizma le v zvezi s filmom «Amarcord», torej v manjši meri, kot bi se zdelo po naslovu.	S. G.
irililtilniiimiiMiiltllliiinliluniiiiiUHliiiiiitiiiHHiiHtiiiiiimmiititmiiiitiHUiillllliiiinilntiuiiiiiiiilliltmmiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiH1111*
nemu napredovanju. Dobro počutje v družinskiem okolju.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12-1 Po zapovrstnih spopadih boste pve-magali svoje nasprotnike. Otresite se ljubosumnosti.	.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. l > Trenutke poslovnega zastoja uP°' rabite za okrepitev novih zvez. B dite potrpežljivi in se boste uvelJa vili.	, ^
VODNAR (od 21. 1. do 19-Uporabite izredno priložnost za 1 ’ da uveljavite svojo avtoriteto. P1 vidnost je najboljše orožje. , RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne .au; volite, da bi vas vznemiril naV1nSt zen uspeh nasprotnika. Iskren ljubljene osebe.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Simf. glasba; 18.55 Dva znana pevca; 19.10 Kulturni spomeniki: Kraljeve slikarije v cerkvi v Štandrežu; 19.35 Pevska revija;
20.00	Šport; 20.50 Fran Levstik — Miroslav Košuta: «Ubežni kralj»;
21.10	Ritmični orkester; 21.30 Popevke.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.35 Prijetna glasba; 9.00 Glasbena folklora; 10.15 Portret v glasbi; 11.15 Prisluhnimo jim; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.35 Ital. zbori; 15.15 Orkester Miiller; 15.45 Slovenski pevci; 16,45 Poje Ursula May; 17.00 Primorska in njeni ljudje: Preparatorji divjadi; 17.15 Orkester Mancini; 18.00 Vročih 100 k\V; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo;
19.30,	20.45 in 21.35 Glasbeni vikend; 22.00 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRM
7.00, 8.00, 13.00, 15,00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Reportaža; 11.00 Drugi zvok;
11.30	Lahka glasba in še kaj; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Drobec satire; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki variete; 17.10 Spregovorimo o glasbi; 19.30 Hayd-nova «Nagrajena zvestoba». SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Glasbena pravljica; 9.50 Umetniki mladim poslušalcem; 11.05 Sedem dni na radiu: 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12,40 Ob bistrem potoku; 13.30 Priporočajo vam. .
14.10	S pesmijo po Jugoslaviji;
15.45	«Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Gremo v kino; 18.15 Čustveni svet računalnika Rupreta ; 19.40 Ansambel Silva Štingla; 19.50 Lahko noč, o-troci ! ; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence.
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Niso priporočljivi drzni podvigi, varneje je hoditi po solidnih poteh. U-poštevajte pretekle izkušnje.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Za dejanja, ki ne trpe negotovosti, si raje priskrbite zagotovilo. Upoštevajte človeške vrednote.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nastopil je primeren trenutek za vse, ki zavzemajo odgovorna me-
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Če vam primanjkuje navdušenja, se ne spuščajte v nove podvige. Nastopile bodo nevšečnosti.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Od nekega spora boste imeli dokajšnje ugodnosti, če boste uporabili prave argumente. Dvoumni razgovori.
DEVICA (od 23, 8. do 22. 9.) Da bi se uspešno ognili vsakršnemu tveganju, pripravite svoj načrt skrbno. Ne vznemirjajte družinskih članov.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Če hočete premagati poslovne težave, ohranite hladnokrvnost. Zaskrbljenost zaradi čustvenega razmerja.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Dosegli boste cilj kljub počas-
KOLESARSTVO
TIRENSKO MORJE-JADRANI
Giuseppe Perielio osvojil prvo etapo
Med najboljšimi skoraj vsi favoriti
FIUGGI, 12. — Giuseppe Perletto, 27-letni profesionalec iz Ligurije, si je danes priboril svoj peti pomemben uspeh, odkar nastopa kot poklicni kolesar. Osvojil je 1. etapo mednarodne kolesarske dirke od Tiren-skega do Jadranskega morja. Na 197 km dolgi poti so tekmovalci dosegli take čase:
1.	Giuseppe Perletto (It.) 5.00’10”
2.	De Vlaeminck (Bel.) 5.00’24”
3.	Plankaert (Bel.)
4.	Eddy Merckx (Bel.)
5.	Giacinto Santambrogio (It.)
6.	Enrico Paolini (It.)
7.	Frans Verbeeck (Bel.)
8.	Francesco Moser (It.)
9.	Franco Bitossi (It.)
10.	Ludo Peeters (Bel.)
11.	G. B. Baronchelli (It.)
12.	Felice Gimondi (It.)
13.	Walter Riccomi (It.)
14.	Vladimiro Panizza (It.)
15.	Roberto Poggiali (It.) vsi v De Vlaeminckovem času.
Perletto si je zagotovil to etapo s pobegom, ki ga je začel 4 km pred ciljem. Belgijci so kmalu sprožili o-stro zasledovanje (in so dokazali s svojo živahnostjo, da so že v dobri formi), vendar ubežnika do cilja niso več ujeli.
Tik pred prihodom na cilj je med občinstvom, ki je čakalo kolesarje.
umrl 68-letni Rocca Incocciati: zaradi razburjenja ga je zadela srčna kap.
Jutri bo na sporedu 2. etapa: tekmovalci bodo morali prevoziti do Monte Livata 155 km dolgo progo.
PLAVANJE
MED SREČANJEM SZ - NDR
Odlični rezultati
TALLINN, 12. — Vzhodna Nemka Ulrika Tauber je v okviru meddržavnega plavalnega srečanja SZ — NDR. v Tallinnu postavila nov svetovni rekord na progi 200 m mešano. To razdaljo je preplavala v 2’18”3, medtem ko je bil dosedanji svetovni rekord 2’18”83.
Na istem tekmovanju je Sovjet Vladimir Raskatov postavil nov evropski rekord na razdalji 400 m prosto s časom 3’59”6. Dosedanji ER je bil 4’01'T0.
SMUČANJE
V	smuku za SP v Aspuu (ZDA)
Avstrijca Klammer in Totsclmigova prva
ASPEN, 12. — ■ Avstrijec Franz Klammer je uspešno zaključil svoje letošnje nastope v tekmovanju zà svetovni smučarski pokal: dosedanjim štirim zmagam v smuku je v Aspnu (v poslednjem smuku za SP) dodal še peto. Lestvica tega smuka je namreč taka:
1.	Klammer (Av.)	1’54”12
2.	Berthod (švi.)	1’54”24
3.	Winkler (Av.)	1’55”14
4.	Luescher (Švi.)	1’55”19
5.	Tresch (Švi.)	1’55”32
6.	Plank (It.)	1’55”34
7.	Walcher (Av.)	1’55”51
8.	Read (Kan.)	1’55”59
9.	Steiner (Av.)	1’55”69
10. Vesti (Švi.)	1’55”73
Klammer je seveda osvojil svetovni pokal za smuk.
V	ženskem smuku za SP pa je zmagala Avstrijka Brigitte Totsch-nig, ki je tako potrdila premoč Avstrije v tej disciplini. Lestvica:
1.	Totschnig (Av.)
2.	Debernard (Fr.)
3.	Mittermaier (ZRN)
4.	Kaserer (Av.) in Cindy Nelson (ZDA)
6.	Spiess (Av.)
7.	Mittermaier (ZRN)
8.	Ellmer (Av.)
9.	Zurbriggen (Švi.)
10. Theres Nadib (Švi.)
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
SMUČANJE
ZA JUBILEJNE 10. ZSI
l,22”24
1’22”63
1’22”75
1’23”30
1’23”50
1’23”51
1’23”58
1’23”61
1’23”75
Borovi člani končno s popolno postavo
V prvenstvu kadetov Kontovelci v Skednju
OBVESTILO
Zaradi zasnežene proge odpade kros za nižje srednje šole v organizaciji ŠZ Bor, napovedan za danes, 13. marca, na stadionu na Ko-lonji.
aiimmiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiimiifiiiiiiiiiiiitmiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiti|IHimiiimiiimiil|i||||||||l|l||l|||||mil||||l|||l||l|
ODBOJKA
V 1. ZENSKI DIVIZIJI
NA PROSEKU DREVI BORBEN DERBI MED K0NT0VEL0M IN SOKOLOM
Zanimiv bo tudi jutrišnji goriški derbi v 3. moški diviziji med drugima postavama Doma in Olympie
MOŠKA C LIGA
Povratni del prvenstva bodo odbojkarji Bora pričeli pred domačimi gledalci. V goste jim prihaja slabi CUS iz Benetk, ki v devetih dosedanjih srečanjih ni niti enkrat zmagal. Tržačani so tega zastopnika premagali že v gosteh s 3:1. Bor bo drevi zaigral spet v najboljši postavi. Poleg tega pa bo trener Neubauer dal po vsej verjetnosti možnost tudi tistim odbojkarjem, ki običajno sedijo na klopi, da pokažejo kaj znajo, saj so prijetno presenetili že preteklo soboto v mestnem derbiju.
ŽENSKA C LIGA
V prvem povratnem kolu igrajo odbojkarice Bora doma z Libertasom iz Pordenona. Dosedanja prvenstvena pot teh dveh šesterk je bila dokaj različna. Medtem ko je Bor zmagal samo dvakrat, je osvojil Liber-tas pet zmag in izgubil dve tekmi. Prva tekma v Pordenonu se je končala premočno v korist domačink. Po vsej verjetnosti pa Bor trenutno ni tako dober, da bi lahko prekrižal gostjam račune, čeprav igra doma.
Breg bo šel na pot v Bočen. Zadnje čase so Dolinčanke igrale dobro in Bolzano ni tak tekmec, ki se ga ne bi dalo premagati. Pred tem gostovanjem pa ima vodstvo Brega velike težave, saj bo moral na pot močno okrnjen. Prvo srečanje v Dolini se je končalo s 3:1 v korist domačink.
MOŠKA D LIGA
Drevi se prične povratni del moškega odbojkarskega prvenstva D lige. šesterka Krasa bo spet igrala ^ gosteh, in sicer pri ekipi Altair iz Vicenze, ki spada med slabše zastopnike te lige. V prvem delu prvenstva so krasovci slavili gladko zmago nad drevišnjim nasprotnikom in čeprav niso «belo-rdeči» v tem tednu redno trenirali, imajo vse mož-finsti, da nadaljujejo svojo zmagovito pot in pospravijo že petič letos oelotni izkupiček .
- bs -
1. MCŠKA DIVIZIJA
Po zadnjem (in tudi edinem) prvenstvenem uspehu igra Olympia zopet doma. Drevišnji gost Inter iz našega mesta Spada med srednje dobre šesterke te lige. V zadnjih spopadih so Goričani pokazali dober napredek in zvrhano mero bojevitosti. To pa je dober obet za drugi uspeh.
G. F.
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
Za nas bo derbi na Proseku med Kontovelom in Sokolom osrednja odbojkarska tekma tega tedna. Srečanje samo bo po vsej verjetnosti izredno zanimivo. Kljub dosedanji neprekinjeni zmagoviti poti Sokol ne igra najbolje. Vse drugače pa je s Kontovelkami, ki zadnje čase igrajo vse bolje. Poleg tega pa se bodo hotele domačinke še oddolžiti za dokaj pekoč poraz v Nabrežini
Sloga igra z Julio, ki je v prvem delu prvenstva zbrala štiri točke, dve manj kot slogašice. Zastopnice Julie so premagale slabi Inter in Slogo s 3:2. Tako je ostal tudi med tema dvema šesterkama odprt račun in Sloga mora drevi za vsako ceno zmagati, če se hoče otresti nevarnega repa lestvice.
2.	MOŠKA DIVIZIJA
V	9. kolu prvenstva 2. moške divizije bo prva domovska ekipa drevi gostovala v Trstu, kjer se bo spoprijela z ekipo Novalinea.
V	prvem srečanju v Gorici je Novalinea brez velikih težav zmagala s 3:1. Danes pa bo gotovo naloga domačinov težja, saj igra Dom v zadnjih časih precej boljše.
Za ta nastcp v Trstu so bili sklicani vsi igralci prve domovske ekipe, ki se bodo morali zbrati ob 18.30 pred klubom «S. Gregorčič» v Gorici (Verdijev korzo 13) za skupni odhod v Trst.
L K.
3.	MOŠKA DIVIZIJA
Jutri bo Dom B odigral svojo prvo tekmo povratnega dela prvenstva 3. moške divizije - B skupina. V petem
kolu se bo spoprijel z drugo slovensko goriško šesterko tega prvenstva Olympia B.
Tekma Dom B - Olympia B bo jutri zjutraj, v telovadnici NGG, Valletta del Corno, s pričetkom ob 10. uri.
Za to tekmo so bili sklicani vsi igralci druge domovske šesterke, ki se bodo morali zbrati ob 9.30 pred zgoraj omenjeno telovadnico.	,
L K.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Po dveh zaporednih zmagah bodo borovci tokrat sprejeli v goste nevarno ekipo Sagrada, ki je trenutno skupno z našim moštvom na drugem mestu lestvice.
«Plavi» so prejšnjo nedeljo dokazali, da so preboleli krajšo krizo, proti tržiškemu POM so namreč samozavestno in zbrano igrali, tako da je pričakovati, da bodo tudi jutri pospravili nov par točk in ohranili odhčno drugo mesto na lestvici.
Kaže tudi, da bodo borovci le na stopili s popolno postavo.
MLADINSKI FINALE
V tem finalnem prvenstvu se bo danes pričel drugi del. Borovci so še vedno na zadnjem mestu brez točke. Že danes pa bodo igrali v Tržiču proti Italcantieriju, ki je doslej zbral šest pik. Glede vrha pa je prvenstvo praktično že končano Goriška Patriarca ima namreč trenutno deset točk in je seveda glavni kandidat za vstop v deželni finale, kjer se bo verjetno spoprijela z močnim Snaiderom.
Borovci pa bodo v tem drugem delu skušali osvojiti vsaj dva para točk, saj so doslej večkrat izgubili z minimalno razliko.
KADETI
Kontovelci bodo danes v Skednju igrali izredno važno tekmo proti Ser-volani. Srečanje bo odločalo, katera ekipa bo osvojila drugo mesto in s tem pravico nastopa v finalnem delu prvenstva.
Tudi borovce čaka težka preizkušnja. Danes v Dolini se bodo namreč spoprijeli s Pallacanestrom Trieste.
DEČKI
Osrednja tekma tega prvenstva bo jutri med Ferroviariom in Kontovelom. Obe ekipi namreč startata za vstop v finalni del. Kontovel je trenutno celo na prvem mestu lestvice, Ferroviario pa na drugem. Obeta se torej ogorčen in zanimiv boj.
Borovci se bodo spoprijeli s Ser-volano, ki jih je v prvi tekmi visoko premagala. Če bodo «plavi» poskrbeli za veliko presenečenje, v tem primeru se bodo celo pridružili ške-denjcem na četrtem mestu lestvice.
Poletovci pa bodo gostovali v Nabrežini, kjer bodo jurišali na osvojitev drugega prvenstvenega para točk.
Brežani pa bodo skušali proti Ricreatoriju držati poraz v dostoj-
nih mejah. Po našem mnenju je namreč Ricreatori daleč najboljše moštvo v tej kategoriji.
«PROPAGANDA»
Že v prvem kolu tega novega prvenstva smo pred neljubim dogodkom. Telovadnica v Ulici Monte-cengio Je zopet zasedena, tako da današnje tekme med Italsidrom in Borom ne bo.
Brežani pa se bodo jutri v prvem kolu spoprijeli s Servolano. Krstni nastop Brega torej tudi v tem prvenstu. Sicer bo tudi v tej ligi za Bregove košarkarje veljalo pravilo, da je trenutno najvažnejše igrati in še igrati. Le tako si bodo pridobih dragocenih izkušenosti za nadaljnje nastope.
edko
BOKS
Cfay morda v Italiji
PANAMA, 12. — Cassius Clay si ne bo mogel več sam izbirati nasprotnikov v obrambi svojega naslova svetovnega prvaka težke kategorije, brez pristanka WBA.
Vse pa kaže, da bo Cassius Clay svoje prihodnje srečanje (v juliju) opravil v Italiji, kjer bo izpostavil svoj naslov verjetno proti Nortonu ah Foremanu.
M NiVEJSKEM SEDLU ŽE VSEPRIPRA VUENO
V startnem seznamu je prišlo do nekaj popravkov
Snežni metež, ki je v zadnjih dneh zajel vso tržaško pokrajino, je čudežno prizanesel severnim območjem naše dežele, tako da bomo lahko 10. jubilejne zimske športne igre izvedli brez večjih težav. Na Nevej-skem sedlu je namreč zapadlo le deset centimetrov snega, kar vsekakor ne bo oviralo rednega poteka zimskih športnih iger. Vse je namreč pripravljeno za to športno manifestacijo.
SPDT organizira ob tej priliki avtobusni izlet na Nevejsko sedlo za tekmovalce, simpatizerje, starše in člane sploh. Odhod avtobusa bo iz Trsta, izpred sodnije (Trg Ulpiano) točno ob šesti uri, njegova pot pa bo šla na Prosek, kjer se bo ustavil ob 6.15, nato v Križ (6.20) in v Nabrežino ob 6.25.
Sedaj pa še nekaj popravkov na startni listi. Med pionirje so uvrstili ime Zandomeni Giorgio. Ta pa je v resnici Giorgia in bo seveda tekmovala v svoji kategoriji (pionirke). Po pomoti je bila med Cianciami izpuščena Alenka Ciano (ki bo tekmovala kot zadnja v svoji kategoriji. V kategoriji pionirk ni imena Ines Guštin, ki se bo tudi spustila kot zadnja. Med mladinci je bilo po pomoti izpuščeno ime Grazi
Massimo, ki bo startal kot zadnji. Vili Volpi ne spada v kategorijo veteranov, ampak članov in bo kot tak tudi tekmoval s svojo startno številko. V kategoriji baby sprint bo
iiiiiiiiiiiiif ifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
Tokrat bo igralo samo Primorje
Zaradi neuporabnih igrišč so namreč odgedili v 2. in 3. AL vrsto tekem
iiiuiuiiisiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuimiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiimnimiiiiinii
VATERPOLO
DANES IN JUTRI V TRSTU
Stiri ekipe v boju za trofejo «G. Cu bi»
Poleg domače Triestine in turinskega Fiata bosta nastopili še ekipi Primorja (Reka) in Solarisa (Šibenik)
Danes in jutri bo v Trstu zanimiv mednarodni vaterpolski turnir, na katerem bodo nastopila štiri moštva: dve iz Jugoslavije (Primorje z Reke in Solaris iz Šibenika) ter dve iz Italije (Fiat iz Turina in domača Triestina).
Ekipe se bodo na tem turnirju potegovale za trofejo «Giorgio Cubi».
Glede na meč nastopajočih ekip lahko pričakujemo, da bo prireditev nudila dober športni užitek.
Na turnirju, ki bo potekal v tržaškem pokritem bazenu «B. Bianchi» bodo danes odigrali dve srečanji, štiri pa bodo na sporedu jutri. Urnik posameznih tekem bo tak: SOBOTA
21.00	Fiat - Primorje Triestina - Solaris NEDELJA
10.00	Fiat - Triestina	,
Primorje - Solaris
18.00	Fiat - Solaris Triestina - Primorje
GIMKANA NA GRADU SV. JUSTA
Povabljeni tudi Jugoslovani
Tržaški motoklub «G. Parlotti» bo jutri organiziral tradicionalno moto-gimkano, veljavno za pokrajinsko prvenstvo. Tekmovanje bo potekalo na gradu Sv. Justa in se bo začelo ob 13. uri.
Organizatorji so povabili tudi tekmovalce iz obmejnih jugoslovanskih krajev.
2. AMATERSKA LIGA
Slabo vreme ki je v tem tednu zajelo tudi naše kraje z neobičajnim obilnim snegom resno ogroža reden potek nedeljskega petega povratnega kola prvenstva. Nekatera igrišča so še pokrita s snežno oddejo, druga pa so precej razmočena in zato je upati le na lepo in sončno vreme, da se tako do nedelje stanje normalizira. V tem zavrtjaju igra od naših ekip le Primorje.
V sredo Milan - Bruges
MILAN, 12. — Povratno srečanje
S. Anna — Primo: je
Prosečani ki so komaj prebolelij tehnično krizo, gredo v goste k S.' Anni. Po odstopu Verginelle je odbor Primorja poveril tehnično vod stvo ekipe nogometašu Catanii, ki je že prejšnjo nedeljo proti Rosan-dri sedel na trenerski klopi Primorja. Prvi nastop pod vodstvom Catanie je Primorju prinesel obe točki in obenem drugo mesto na lestvici. To seveda, sedaj daje primo-rjanom še večjo odgovornost, kajti sedaj ko se je ekipa povzpela tako visoko, je razumljivo, da ne sme odpovedati. Zato v taboru Primorja z optimizmom gledajo na jutrišnji nastop s S. Anno, čeprav se vsi zavedajo, da naloga ne bo lahka, ker Tržačani zaradi kočljivega položaja na lestvici (predzadnje mesto) rabijo točke. Po katastrofalnem prvem delu prvenstva je S. Anna po zamenjavi trenerja zaigrala (posebno v zadnjih tekmah) mnogo boljše in o tem pričajo izidi, saj so Tržačani v zadnjih treh tekmah odnesli kar pet (od šestih) točk. Tudi jutri domačini računajo na obe točki, vendar se primorjani prav gotovo ne bodo z lahkoto predali, čeprav je vrsta poškodb in tehničnih zaplet-Ijajev v zadnjih časih precej prizadela Primorje. Tako ima tudi za jutri Catania velike težave s sestavo moštva. Rustja je poškodovan, Guštin je v bolnici. Husu je odšel k vojakom in morda se bo seznam
3. AMATERSKA LIGA
Na Tržaškem bodo v 3. AL odpadle vse tekme, v katerih bi morala igrati slovenska moštva. Slabo vreme je v okolici «obdarovalo» igrišča z debelo snežno odejo in tako bodo lahko v tem kolu odigrali le nekaj tekem v mestu.
Srečanja, ki bi morala biti na sporedu jutri, bodo odigrali 21. t.m., to kolo bodo prenesli na 28. t.m. itd. Celotno prvenstvo se bo torej premaknilo za teden dni.
B R.
NOGOMET
četrtfinala za pokal UEFA med Milanom in Brugesom bodo odigrali v j še povečal, ker gripa še vedno raz sredo na San Siru, z začetkom ob j saja. Upoštevajoč vse io bi se prav 20.30. V povratnem srečanju je bil gotovo že točka dobro prilegla Pri-Milan premagan z 2:0.	1 morju.
V prijateljski tekmi v Trebčah
Remi v mrazu in burji
Primorec — Tabor (Sežana)
2:2 (1:1)
PRIMOREC: Bak, Igor Kralj, Kocjan, Cibic, Milkovič, Marko Kralj, Škerlavaj, Edvin Kralj, Rudi Stojkovič, Malalan (12 Darij Stojkovič).
STRELCI: v 29. min. p.p. Edvin Kralj, v 5. min. d.p. Marko Kralj.
GLAVNI SODNIK: Galante, stranka sodnika: Cassiani in Gril.
Na trebenskem pravokotniku je bila prijateljska tekma med treben-skim Primorcem in sežanskim Taborom. Vreme je bilo mrzlo in bur-ja je precej pihala, toda tekmi je prisostvovalo lepo število gledalcev, ki so si ogledali precej-lepo in zanimivo srečanje.
Čeprav ekipi nista igrali v najmočnejših postavah sta obe popolnoma zadovoljili. Pokazali sta lep nogomet, predvsem pa Sežanci v 2. polčasu. V trebenskih vrstah je tokrat lepo zaigrala vsa obramba, napad pa ni povsem zadovoljil.
V trebenskih vrstah sta se tokrat najbolje izkazala branilca Igor Kralj in Milkovič, predvsem pa velja omeniti vratarja Baka, ki je tokrat prvič nastopal v vratih in je dobro o-pravil svojo nalogo.
Kralj - Cibic
Pravilnik 10. ZŠI
SPDT prireja v nedeljo, 14. marca 1976 na Nevejskem sedlu tekmovanje v veleslalomu za vse kategorije predvidene v RTF FISI za leto 1975/76, veljavno za določitev prvaka in prvakinje 10. ZŠI 1976 in prvaka društev 1976 (s seštevkom točk pri vseh kategorijah). Startni vrstni red je bil objavljen včeraj. Popravke seznama sprejema urad ZSŠDI telefonsko (31119) danes od 10. do 12. ure.
TOČKOVANJE
Za določitev prvaka društev je točkovanje sledeče:
Če starta od 10 do 19 tekmovalcev v posamezni kategoriji: 16, 12, 9, 7, 6, 5, 1, 0 točk.
Če starta od 6 do 9 tekmovalcev: 12, 8, 5, 3, 2, 1, 0 točk Če starta od 1 do 5 tekmovalcev: 10, 6, 3, 1, 0 točk Za podelitev pokala prvaku 1976 velja pravilo najboljšega časa v veleslalomu v absolutnem merilu. Otroci, ki bodo tekmovali na krajši (ali drugi) progi, ne tekmujejo za podelitev pokala prvakov pač pa za mini pokal 1976 (posebej dečki in deklice).
NAGRADE
Pri vsaki kategoriji posebej za moško in žensko konkurenco: prvi prejme zlato, drugi srebrno, tretji bronasto kolajno, ostali prejmejo spominček.
Prvih pet uvrščenih na absolutni lestvici (posebej moški in ženske) prejme: prvak in prvakinja pokal, ostali štirje spominske kolajne.
Društva: prvouvrščeno društvo prejme pokal 1976 v trajno last, drugo in tretje uvrščeno pa plakete.
REZULTATI
Neuradni rezultati tekmovanj bodo objavljeni približno 2 uri po zaključku tekmovanj na deski pred smučarsko šolo «Sella Nevea» ob žičnici.
Priziv v teku pol ure: kavcija 5.000 lir.
NAGRAJEVANJE
Predvidoma v prvem tednu meseca aprila.
ŠTEVILKE
Posameznik odgovarja za vsako neoddano številko v vrednosti 5.000 lir.
ODGOVORNOST
Društvo ne prevzema odgovornosti za poškodbe, ki bi jih utrpeli tekmovalci med tekmovanjem ali izven tega.
Društvo si pridržuje pravico do spremembe teh določil.
še tekmoval (izven konkurence) Sterni Peter (letnik 1970). Če je morda prišlo še do kakšne druge pomote, naj zainteresirani takoj javijo.
D. J.
DOMAČI SPORI
DANES
SOBOTA, 13. marca 1976
KOŠARKA
MLADINCI
18.00	v Tržiču
Italcantieri — Bor * * *
KADETI
16.30	v Škednju
Servolana — Kontovel * * *
17.00	v Dolini
Bor — Pali. Trieste # * #
15.00	v Gorici
Arte A — Dom
* * •
DEČKI
15.30	v Dolini
Breg — Ricreatori * # *
19.00	v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor — Servolana * * *
17.00	v Nabrežini
Aurisina — Polet ♦ * *
16.30	v Gorici
Patriarca A — Dom
ODBOJKA
MOŠKA C LIGA
18.00	v Trstu, Ul. della Valle
Bor — CUS Benetke « « *
ŽENSKA C LIGA
20.00	v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Libertas Pordenon
* * #
20.30	v Bocnu
AP Bolzano — Breg * * *
MOŠKA D LIGA
20.30 v Vicenzi
Altair — Kras
« • *
1. ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	na Proseku
Kontovel — Sokol • * *
21.00	v Trstu, Monte Cengio
Julia — Sloga
* * *
1.	MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Gorici
Olympia — Inter • # •
2.	MOŠKA DIVIZIJA
20.30	v Trstu, Palasport
Novolinea — Dom * * *
2. ŽENSKA DIVIZIJA
19.00	v Ronkah
ACLI Ronchi — Bor
SMUČANJE
PRVENSTVO VIŠ. SLOV. SRED. ŠOL
14.30	na Pesku
Organizira licej «Prešeren»
JUTRI
NEDELJA, 14. marca 1976
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Dolini
Bor — Sagrado * * *
DEČKI
11.00	v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario — Kontovel
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
10.00	v Trstu, Ul. Flavia
S. Anna — Primorje « * #
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Štandrežu
Sovodnje — Mladost * # »
15.00	v Gorici
Borgo Fasulli — Juventina
SMUČANJE
10. ZŠI
10.00	na Nevejskem sedlu
Organizira SPDT
ll|Ullllll||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||l|||,„||,mim|||||||||||,|m||||||I||||||||||||||||||||||||||||||I|||||||||n|fB
4. -
6. —

I I !■* il
MAJ V DEŽELI SOVJETOV
" POT K SVETLOBI
Večji del ikonostasa krasijo ikone, ki so nastale med 1680. in 1681. letom in so jih izdelali umetniki Dorofej ^molajev, Zolotarev in Mihail Maljutin.
Arhangelska cerkev je bila še v časih Ivana Kalite grobnica velikih moskovskih knezov in carjev, začanši 2 letom 1340 in s koncem 1700. leta (Kasneje so namreč ruske carje pokopavali v Peterburgu, v Petropavlovski Cerkvi). Prvi je bil tu pokopan Ivan Kalita, ki je umrl -40. leta in je njegov grob ob južni steni cerkve. Izjema 'i® grob carja Petra II., ki je umrl za črnimi kozami v Moskvi 1730. leta.
Vsega skupaj je v cerkvi 54 grobov, nad katerimi je 6 nagrobnikov (pod nekaterimi nagrobniki sta tudi dva j^ba). Vsi nagrobniki so opremljeni z napisi v slovanskih ^rašenih črkah in ornamenti, vrezanimi v beli kamen. r°naste pokrove nagrobnikov so izdelali 1903. leta.
, V cerkvi sta pokopana Dimitrij Donski in Ivan Kalita grobnici na južni strani), Ivan Grozni in njegovi sinovi 2god^n-Ce S° Za ^onostasorr0 in drugi dejavniki ruske
Pod desnim jugovzhodnim stebrom cerkve (pred ol-^■jetn) je rakev sina Ivana Groznega — carjeviča Dimi-
trija, katerega ostanke je prenesel iz Ugliča car Vasilij Šujski leta 1606. Kmalu zatem so nad rakvijo postavili iz belega kamna izrezljani pozlačeni baldahin.
Arhangelsko cerkev so še posebej spoštovali veliki knezi in carji, ki so prihajali semkaj poklonit se svojim prednikom po porokah, pred odhodom v boje, ob vrnitvi in podobno.
Cerkvi so dajali tudi bogata darila in njej v dobro vpisali kar cele vasi s tlačani — kmeti. Iz arhivov je znano, da je imela cerkev v lasti 18.000 kmetov — tlačanov.
Zdaj vlada v tej cerkvi - grobnici čuden in nevsakdanji mir, carji in veliki knezi spijo večno spanje, tudi grob Ivana Groznega ni več tako strašen in grozen, kajti vse to je postalo daljna, davna zgodovina, ki je bila po svoje kruta, živopisna, nevsakdanja, a vendar samo zgodovina.
Iz polmračne tišine te cerkve - grobnice sem spet stopil nazaj v jasen, sončni jesenski dan, Kremelj je bil pred menoj ves zalit z lučjo in odsevi sončnih žarkov v njegovih pozlačenih kupolah in zelenje smrek pa je dajalo temu celotnemu arhitekturnemu ansamblu vendarle prisotnost sedanjega, našega časa.
Počasi sem stopal dalje in se zaustavil ob ogromnem, delno razbitem zvonu, ki nikoli ni niti enkrat samkrat zazvonil, da bi udaril s kembljem ob svoj bron, začel biti plat zvona ali pa zmagoslavno, mogočno zadonel čez Kremelj in Moskvo.
Na kamnitem podstavku poleg zvonika Ivana Velikega stoji car-zvon. To je sploh največji zvon, kar jih je sploh na svetu in odtod tudi njegovo ime — car zvon. Kajti ni mu nikjer enakega niti po teži, niti po umetniškem vlit ju.
Zvon je težak več kakor 12.000 pudov ali kakih 200 ton. Njegov odkrhek je težak 700 pudov ali enajst in pol tone. Njegova višina je 6,14 metra, premer 6,6 metra. Njegova zlitina pa je sestavljena iz 84,51 odstotka brona,
prvi	1	2	Ascoli - Verona	1	X
drugi	2	1	Bologna - Cagliari	1	
prvi	1	1	Inter - Como	1	
drugi	X	2	Juventus - Milan	1	X
prvi	1	2 2	Napoli - Torino	1	X
drugi	2	1 X	Perugia - Cesena	X	
prvi	X	1	Roma - Lazio	X	
drugi prvi drugi	1 1 2	X 2 1	Sampdoria - Fiorentina X Modena - Ternana	X Palermo - Novara	X Varese - Foggia	1		2 X
prvi	1	X	Bari - Sorrento	1	X
drugi	X	1	Siracusa - Messina	X	
13,31 odstotka svinca, 1,25 odstotka žvepla, drugih sestavin pa cinka in arzena je 1,03 odstotka.
Zvon so vlili v Kremlju v letih 1733-1735 ruski mojstri pod vodstvom livarja Ivana Motorina in njegovega sina
• ti
.	-9	• •	.
I	Jlfc af
Car-zvon v Kremlju
Mihaila. Za liv so uporabili, razen novega liva, še kov
rifeks^SaiS. ‘2 6aS°V Caria Borisa ^
Med^ strahotnim in uničujočim, tako imenovanim tr kim požarom 1737. leta ko sta zgorela skoraj ves k melj in Moskva, je zvon utrpel, medtem ko je bil v livar jami, hude poškodbe.
Na njem se je pojavilo veliko velikih in majh podolžnih razpoklm in od njega se je odlomil kos, te: enajst in pol ton. Vzrok temu je bilo, kot menijo, na mv neenakomerno ohlajevanje zvona med gašenjem recega lesa.	J
Ko si je arhitekt Kazakov ogledal zvon 1797. leta zapisal: «Ker je nanj v jamo padala množica goreč lesa m se je ogenj razširil in so ga zaradi neznanja ga z vodo, ki je padala nanj, je nastalo na njem deset likih razpok.»
Nekajkrat so poskušali dvigniti zvon iz jame tc ga vlilL pOSreCll° šele leta 1836 torej sto let potem,’ko
nA Ogromen zvon so dvignili m postavili na podstai po načrtu arhitekta A. Monferranda, ki je bil zgradil I kijevsko cerkev m Aleksandrovsko stebrišče v Peterbur f Površina zvona je okrašena s tenkim relienim ornam Tv™LUP°da4b ia Carja AlekseJa Mihailoviča in carico A
razi arata ’ fa jUdl s pe.timi ikonami in dvema napisoma, razlagata zgodovino njegovega vlivanja. «Ta zvon je i
xz brona prejšnjega, osem tisoč pudov težkega zvona, g je bil poškodoval požar, z dodatkom gmote dveh tisoč pudov od ustvarjenja sveta 7241, od rojstva boga 173 Omenjeno delo so opravili izkušeni ruski mojstri Vas
Wmri’ Peter Galkin' Peter Kohtev' Peter Serebrjak
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
MONIK
13. marca 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče '10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikm 13.000, ob praznikih 15.000.
Firisnčno-upravni 500, legalni 500, osmrlnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPi.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska
NEUSPEŠNO SREČANJE NA SEDEŽU CONFINDUSTRiE
Prihoda] o sredo spet o pogodbi s kovinarji
Psgajsnia so ss zataknila zaradi izjsm, ki naj bi zadevale manjša podjetja - Na pragu sindikalna akcija na področju šolstva
Rasistično politiko branijo tudi dekleta
IS;:"-
mim....
RIM, 12. — Danes zvečer se je minister Merlino sestal v palači Vidom z generalnimi tajniki federacije CGIL - CISL - UIL Lamo, Storti-jsm in Vannijem. Na sestanku so obravnavali vprašanje uslužbencev v javnih službah ter še posebej o obnovi delovne pogodbe državnih u-službencev, ki bo zapadla v teh dneh.
Sestanek treh tajnikov z ministrom Morlinom se je odvijal v dveh ločenih pogovorih. V prvem delu so bili navzoči samo trije generalni tajniki ob. sodelovanju tudi treh konfederalnih tajnikov, ki so nekakšni strokovnjaki za ta sektor, in sicer Ma-rianettija, Ciancaglinija ter Pagani-ja. Pozneje so razširili sejo ter po-k’icali tildi generalne tajnike državnih uslužbencev, šolnikov, poštnih uslužbencev, monopolov, železničarjev, bolniških uslužbencev, uslužbencev poldržavnih in krajevnih ustanov. Na vseh teh srečanjih so obravnavali splošna vprašanja obnove delovnih pogodb ter reform na področju javnih uslužbencev. Še posebej so se zadržali pri vprašanjih državnih uslužbencev, kjer je v o-spredju zadeva «funkcionalne kvalifikacije».
Kako se bodo odvijali ti pogovori, se še ne ve. Gotovo je le, da obstajajo na vladni ravni določene težnje, ki skušajo skrčiti na najnižjp raven zahteve, ki jih postavljajo sindikalne organizacije. Zanimivo je na primer, da so ministrski organi in tudi demokristjanski «Il Popolo» napadli s precejšnjo ihto sporazum, ki je bil dosežen na področju poldržavne kemijske industrije. Očividno je, da so v nekaterih vladnih krogih smatrali že doseženi sporazum za «nevarnega» glede urejevanja delovnih odnosov na splošnem področju državnih ali poldržavnih ustanov.
V ospredju pozornosti javnega mnenja in seveda prizadetih delavcev pa so v tem trenutku pogajanja med Federmeccanico in enotno sindikalno organizacijo kovinarskih delavcev (FLM). V današnjih popoldanskih urah so se o vprašanjih kovinarjev, ki so zaposleni v okviru zasebnih podjetij, pogovarjali v okviru ožjega odbora. Seja se je zaključila brez kakršnega koli rezultata. Predsednik Federmeccanice Mandel-li je izjavil le, da niso pogovori pripeljali do nobenega sporazuma, ker sta obe stranki ostali pri svojih stališčih. Pogovore bodo nadaljevali na plenarni seji prihodnjo sredo.
Federacija kovinarskih delavcev je medtem sporočila, da bodo glede sedanjega stanja stikov z nasprotno stranko razpravljali na seji glavnega odbora, ki bo prihodnji ponedeljek.
Sindikati že napovedujejo, da bo prihodnje zasedanje zadevalo predvsem obnovo delovnih pogodb ter še posebej prvi del platforme, ki so jo sindikati predložili že pred časom. Prišla bodo v poštev vprašanja investicij in zaposlenosti. Že danes sò zabeležili nekaj pomembnih popuščanj delodajalcev,, toda pozneje se je vse zataknilo. Organizacija delodajalcev je pristala na to, da nudi sindikatom informacije ne samo na deželni ravni, temveč tudi na ravni velikih industrijskih skupin. Nekaj podobnega je bilo že sprejeto na ravni pogajanj s sindikalnimi organizacijami kemičnega področja. Pri teh pogajanjih pa sta stranki prišli navzkriž, ker organizacija delodajalcev ni hotela pristati na zahtevo sindikatov, da bi se nekatera pravila razširila tudi na podjetja manjšega obsega.
Vse kaže, da se je organizacija delodajalcev (Federmeccanica) zavzela za stališča manjših podjetij, medtem ko so sindikati zahtevali, raj se ,v polni meri upoštevajo zahteve, ki so navedene v platformi.
Pogovor med predstavniki Feder-meccanice in sindikalnih organizacij (FLM), se je odvijal na sedežu Con-findustrie. Sindikalni predstavniki so takoj izjavili, da je nasprotna stranka popustila glede nekaterih vprašanj, toda v celoti so bila stališča zelo različna, če ne. celo nasprotna. Delodajalci so med drugim izjavili, da so pripravljeni na popuščanje g'ede nekaterih vprašanj, posebno tistih, ki zadevajo delovne urnike.
O vseh teh vprašanjih je sprego-vovil na današnji seji ravnatelj za sindikalne odnose Federmeccanice Mortillaro, ki je posredoval sindikalnim predstavnikom nekaj podatkov o ravni informacij, ki so jih sindikati sami zahtevali glede vprašanj investicij ter še posebej zaposlenosti. Nadalje je Moriino posredoval podatke. poleg globalne deželne ravni zaposlenosti v skladu z zahtevami sindikalnih organizacij o proizvodnih perspektivah ter predvidevanjih o investicijah. tudi zadevne posledice na ckolje ter na ekologijo. Nadalje je posredoval tudi razne podatke o teritorialnih organizacijah podjetnikov, ki razpolagajo z velikimi podjetji. Po Mollinovi zagotovitvi naj bi organizacije podjetnikov posredovale te podatke vsako leto v prvem trimesečju, kar naj bi omogočilo sindikatom, da sklepajo na tej podlagi o ravni zaposlenosti.
Čez kakih 15 dni bodo organizacije CGIL - CISL - UIL sprožile sindikalno akcijo v zvezi z vprašanjem šole. To pot bo šlo za enotno akcijo vseh treh sindikalnih organizacij, ki bodo skušale spraviti vprašanje sindikalne pogodbe šolnikov (osnovne šole, srednje in vseučilišča) na raven treznega pogajanja z vlad-
nimi predstavniki. Pri tem bodo te organizacije skušale onemogočiti delovanje tako imenovanih avtonomnih sindikatov.
CESENA, 12. — Ponoči je izbruhnil v tiskarni «Stabilimento tipografico dei Comuni», v kraju Santa Sofia di Romagna silovit požar, ki je povzro čil nekako 150 milijonov lir škode. Vzroke požara gre po vsej verjetnosti iskati v nepravilnem delovanju peči za centralno ogrevanje. Ognje-gascem gre zasluga, da se niso ognjeni zublji razširili v povsem obnovljen oddelek z novimi tiskarskimi stroji, sicer bi bila škoda velikanska.
ASTI, 12. — Potniški vlak na progi Turin - Asti je do smrti povozil 28-letnega železničarja. Gre za kretničarja Giuseppa Rissoneja. Nahajal se je na tračnicah ter se zaradi goste megle ni zavedel,, da prihaja vlak. Kompozicija, ki je vozila z veliko brzino, je nesrečneža na mestu ubila.
liiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiKiiiiiiiiuiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiii
VČERAJ V NEAPELJSKI SODNI PALAČI
MED ZASLIŠEVANJEM NA NJENEM DOMU V MILANU
Odvetnica Scheliander krčevito zanikala celo obstoj Rižarne
Zaradi prikrivanja resnice in nesramnih laži jo je javni tožilec večkrat opomnil in ji zagrozil s kazenskim postopkom
Prisedni sodnik tržaške porote dr. D’Amato je včeraj opoldne zaslišal v Milanu odvetnico Erminio Schel-lander. Zasliševanju so prisostvovali javni tožilec dr. Coassin ter zastopnika prizadetih strank od v. Volli (le-temu je za časa vojne zaplenila pohištvo) in odv. Matejka. Kot smo poročali je priletna odvetnica, ki je bila zadolžena za zaplembo in za prodajo židovskega premoženja, bolna, zaradi česar ni mogla v tržaško sodno dvorano. Čeprav priletna in hudo bolna, pa živi sama v stanovanju v 8. nadstropju poslopja v Ul. Revere 6.
Zasliševanje se je začelo točno opoldne kot napovedano. Časnikarjem, ki so se zbrali v velikem številu, niso dovolili vstopa v stanovanje, kljub temu pa so lahko takoj razumeli, da je bilo vzdušje v stanovanju zelo napeto in «razgovor» dramatičen, saj je skozi vhodna vrata večkrat prodrl cvileči glas razburjene odvetnice, ki je krčevito zanikala tudi najbolj očitne ugotovitve,
zaradi česar jo je javni tožilec večkrat opomnil, naj pove resnico. «Čeprav vas zaslišujemo na vašem domu — naj bi dejal dr. Coassin — to ne opravičuje tako nesramnih laži. Zavedati se morate, da ste prisegli in da je kot da bi vas zasliševali v sodni dvorani.»
Kaj vse je povedala, ali bolje rečeno zanikala, Schellanderjeva? Težko je odgovoriti na to vprašanje, ker so sodnik D’Amato, javni tožilec Coassin in zastopniki prizadetih strank strogo spoštovali priporočilo predsednika tržaškega porotnega , sodišča dr. Maltese ja. naj ne črhnejo niti besedice s časnikarji, «ker — tako je večkrat poudaril — vendarle ne bi bilo umestno, da bi jaz in porotniki brali v časnikih, kaj vse je ženska povedala.» Kljub molčečnosti tožilca in odvetnikov pa se je zvedelo, da je tudi tokrat ženska krčevito zanikala, da bi kdaj zvedela za obstoj Rižarne, kar pa je v nasprotju ne samo z zdravo pametjo (kako vpliven položaj je ženska imela v na-
Prva obravnava proti pristašem «NAP» v znamenja nestrpnosti
Skupina izvenparlaRientarcsv izzvala pretep s sed» funkcionarji in pciidpkki agenti Obtožence naj bi v zaporu pretepali
NEAPELJ, 12. — Danes je bila prva obravnava v okviru procesa s hitrim postopkom proti enajstim zapornikom, ki so pred tednom dni po neuspesel poskusu pobega iz jet-nišnice v Poggiorealeju (Neapelj) zajeli jetničarja ter ga obdržali kot talca okoli 12 ur. S tem so, kakor je znano, izsilili od pristojnih oblasti, da so jih premestile v druge zapore, sicer po skupinah v Salerno, Avellino, Benevento, Fresinone in Campobasso. Zahtevali so tud:, da jih v ječi dobro preskrbijo s knjigami in drugim čtivom, da bi tako lahko naprej študirali (med njimi je namreč več študentov), kot tudi, da se jim dovolijo občasne skupščine. Ni znano, ali so slednji zahtevi odgovorne oblasti ugodile. Predvsem pa so s svojo demonstrativno akcijo «napist!» zahtevali, da se pospeši preiskovalni postopek v zvezi z raznimi atentati in drugimi nasilnimi dejanji, ki so jih izvršili v zadnjih letih v znamenju nekega samozvanega revolucionarnega boja.
Od enajstih prizadetih jih pač deset pripada tako imenovani organizaciji «oboroženih proletarskih edi-nic» — NAP (Nuclei proletari armati). Gre za sledeče «revolucionarje»: Nicola Pellecchia, Aldo Mauro, Claudio Carbone, Antonio in Pasquale De Laurentiis, Fiorentino Conti, Edmondo Ij^ Quartez, Giuseppe Sofia,1 Alberto Buonoconto ter Enrico Galloni., Enajsti obtoženec, ki se je v neapeljski jetnišnici pridružil menda le po naključju «na-pistom» je Ladislao Brandi, navaden in ne torej politični zapornik.
Obravnava je bila dokaj razgibana in na kraju je prišlo tudi do izgredov, k; so jih povzročili, kot je sporočilo neapeljsko policijsko ravnateljstvo, , skrajni levičarji.
Obravnava, ki sodi, kakor rečeno, v sklop procesa s hitrim postopkom, na katerem se morajo priza-
deti zagovarjati zaradi ugrabitve, poskusa pobega iz ječe, povzroč tve škode v notranjosti jetnišnice, nasilnih dejanj, odpora proti organom javne varnosti in posesti nožev, je trajala komaj četrt ure, in to v skrajno napetem vzdušju. Ob koncu so sorodniki in prijatelji obtožencev hoteli k slednjim, česar pa jim pristojni karabinjerji in policijski a-genti v civilu niso dovolili. Prišlo je do hudega prerekanja in v trenutku, ko so jetniki jeli zapuščati sodno dvorano, da bi jih z avtomobili odpeljali nazaj v zapore, je posegla skupina približno 100 levičarskih izvenparlamentarcev, ki so se spoprijel: s sodnimi funkeonarj: ter policisti. Medtem so skandirali revolucionarna gesla in kričali med drugim «Vsi boste plačal'»: Vroče-krvnež; so agente celo napadli s steklenicami, ki so jih imeli skrite v poltovornjaku, parkiranem v neposredni bližini sodršča. Pretep se je nadaljeval tudi pred sodno palačo in tedaj so organi javne varnost’ zajeli štiri mladeniče. Dva so koj aretirali, gre za 13-letnega Patrizia De Laurent’isa, brata dveh obtožencev (obrtnika) in 17-letnega Alessandra Rodanija (študenta na neapeljskem znanstvenem liceju). Obtožili so ju nasilja in žalitev. E-naka usoda je doletela lastnika bl ž-nje 'trgovine: med izgredi so mu razbdi izložbo in opsoval je policijo in karabinjerje.
Proces se bo nadaljeval prihodnji torek. Čemu so pravzaprav nastali današnji neredi? Vse kaže, da so demonstranti, ki se izdajajo za levičarje izkoristili v ta namen pr ce-vanje nekega odvetnika, po katerem naj bi policijski agenti pretepli v zaporu tri pripadnike NAP, sicer Alda Maura, ki ima vidno poškodbo na levem očesu in Alberta Buonoconta ter Antonia De Lau-rentiisa.
j SALISBURY, 12. — Potem ko so mozarrbiške oblasti pred dnevi zaprle vse mejne prehode z Rodezijo ter proglasile vojno stanje, se od-) nosi med sosednima državama nikakor niso zboljšali kljub zadnjim pogajanjem med spornima stranema. Predsednik rodezijske vlade Jan Smith in poglavar gverilskega gibanja Jo-shua Nkomo sta imela dolg razgovor, nista pa dala nobenih izjav novinarjem.
Rodezijski zunanji minister Piet van der Byl, ki vodi tudi obrambni resor, je sicer izjavil, da pogajanja uspešno napredujejo ter se bodo nadaljevala 17. marca.
Kakor je znano, gre za rešitev hude krize, ki je nastala pred desetimi leti, ko je manjšina 250.000 belcev prevzela cb!ast s samovollno proglasitvijo neodvisnosti od Velike Britanije. Zaradi rasistične politike rodezijske vlade so mozambiške o-blasti v skladu z načeli, na katerih sloni politika Organizacije združenih narodov, zaplenile imovino tam živečih Rodezijcev, a rodezijska vlada je na to odgovorila z enakim ukrepom, kar je seveda še bolj razburilo duhove.
Zadnje dni je prišlo do novih oboroženih spopadov med rodezijskimi vojaki in pristaši osvobodilnega gibanja Frelimo. Med rodezijskimi oboroženimi silami, ki branijo rasistično vladavino, je tudi precej deklet, kakor je razvidno iz gornje slike.
Letalski sporazum Italija - LE Angola
RIM, 12. — Minister za prevoze Martinelli je v spremstvu veleposlaniškega svetnika Ivancicha, šefa kabineta Colliniia in glavnega ravnatelja za civilno letalstvo Morija odletel z rimskega letališča proti Luancli, kamor ga je povabila vlada Ljudske republike Angole. S pristojnimi angolskimi oblastmi bo podpisal sporazum o letalskem prometu med državama ter se nato razgovarjal o raznih problemih skupnega interesa.
RlM, 12. — Štirje zakrinkani moški so odvrgli proti španski knjigarni «La Sergente» v Ul. di. Monserrato štiri zažigalhe steklenice. Tri so počile in razbile izložbo, druge škode ni bilo. Z zadevo se ukvarja politični oddelek kvesture.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiniiiiiiiiiiiii^MiiniTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiMiiiiiiimriiiiiiiHiiuiiicniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiufiiiiiiiiiiiimHiiii
Zaroka švedskega kralja z nemškim dekletom
ciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimmiiiniiiiiiiiHiiiiniiniiaiiiiiiiiiuMuiiiiuuiiiiiiiiiimHiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiimuHnniiiuiiiimiiiinirimiiuiiiiiiiiiiiiii
V ODGOVORU PREISKOVALNI SENA mi KOMISIJI
Richard Nixon zagovarja rovarjenje CIA v tujini
Poseg vohunske službe v Čilu je narekovala bojazen pred prodorom komunizma Predsednik ZDA «sme sprejemati tudi nezakonite ukrepe, kadar gre za državno varnost»
NEW YORK, 12. ški predsednik Richard Nixon je pripravil dokajšnje presenečenje washingtonski vladi, pa tudi kongresu in javnosti sploh. Včeraj je namreč prvič uradno branil vlogo, ki jo je sàm odigral ob priložnosti nezakonitih posegov obveščevalne službe CIA na tujih tleh in v tej zvezi poudaril, da ima predsednik ZDA ob potrebi vso pravico pfekršiti zakon, ko gre pač za obrambo državne varnost’1.
Bivši ameri-1 žah v Čilu; vsekakor naj bi sam preprečil izvedbo tega načrta.
Nazadnje trdi Nixon, da je bila med njegovo upravo učinkovitost službe CIA relativna. Skratka, lahko bi bila mnogo boljša in tedaj bi med arabsko-izraelsk m sporom leta 1973 Ameriki tudi uspelo preprečiti «kipurski» spopad.
Z gornjimi izjavami se je nekdanji predsednik, ki rrted drugim gotovo ne more pozabiti afere Waterga-te, hotel menda .prikupiti konservativnim krogom, fistim ki so proti popuščanju mednarodne napetosti, zlasti pa proti nekakšnemu sožitju s Sovjetsko zvezo. Obenem je hotel tudi opravičiti svojo «kitajsko pustolovščino», kakor menijo številni zahodni politični opazovalci.
Švedska tiskovna agencija «TT» je sporočila, da se je kralj Karel Gustav zaročil z zahodno Nemko Silvio Sommerlath. Kralju je 32 let, prikupni zaročenki pa 27. Silviin oče je industrijec, mati, ki je brazilskega rodu, pa gospodinja. Silvia je bila rojena v Heidelbergu, vendar je otroška leta prebila v Braziliji. Sedaj-živi v Miinchnu, kjer je med olimpijskimi igrami leta 1972 prvič srečala švedskega kralja ter se vanj do ušes zaljubila. Na sliki nasmejana zaročenca.
Nixon je posredoval domačemu tisku kopije 34 tipkanih strani z odgovori na 77 vprašanj, ki mu j h je 5. februarja letos poslala posebna senatna komisija, katere naloga je preveriti delovanje agencije CIA.
Pismo je bivši predsednik prejel na dom — gre za razkošno vilo v kraju San Clemente v Kaliforniji. Korrisi-ja ga je tedaj pozvala, naj brez vsakega oklevanja in pod prisego odgovori na omenjena vprašanja. Nepričakovano potovanje Nixona na Kitajsko je seveda vso zadevo zakasnilo in šele včeraj so N xonovi odvetniki poslali senatni komisiji dokument z ustreznimi odgovori, ne da bi pri tem ponovili tudi komisijska vprašanja.
V kratkem uvodu Nixon večkrat omenja «absurdne in neverjetno kratkovidne poskuse skoptve agencije CIA» (...) in s tem očividno namiguje na kongresne komisije, ki so zadolžene za poizvedovanje o dejavnosti informacijskih organov. Bivši predsednik nato odkrito izziva kongres: zatrjuje namreč, da slednji nikakor ne more prisiliti predsednika, da se udeieži nekakšnega sodnega postopka, kjer naj bi moral zagovarjati delovanje podrejenin.
Nixon zatem priznava, da je leta 1970 odredil učinkovit poseg obveščevalne agencije CIA v Čilu, in sicer z namenom, «da prepreči morebiten vdor komunistov v to državo, podoben tistemu na Kubi in v drugih latinskoameriških državah.
Sledi dokaj iz trte zvita razlaga, kdaj je takšen ali podoben poseg zakonit kdaj nezakonit. Nixon pravi, da je zakonit, kadar se zanj odloči državni poglavar iz varnostnih razlogov, .nezakonit pa, kadar gre za samovoljne nagibe zasebnih organizacij... Skratka, v bodoče se bo. še lahko pripetilo, da predsednik ZDA sprejme takšno odločitev, ki bi izzvenela nezakonita, ko bi se zanjo opredelile druge. osebe.
Kmalu po objavi Nixonovih tez se je. seveda oglasil predsednik komisije, ki poizveduje o 'delovanju informacijskih teles. To je 'senator Frank Church, ki je ostro ' ožigosal Nixo-nove teze o suverenosti in pripomnil, da so ne le škodljive, marveč tudi nevarne. Zatem je Church dejal, da pomenijo izjave bivšega ameriškega predsednika odkrito žalitev o-menjeni komisiji, tembolj še, ker sp bile razširjene najprej prek tiska ter šele nato posredovane senatni komisiji. '
Nixon danes priznava, da je ob svojem .času ukazal poseg CIA v Čilu, in sicer z namenom preprečiti izvolitev Salvadorja Allendeja za predsednika. To je bilo leta 1970. širjenje komurizma <<po kubanskem vzoru», nadaljuje Nixon, bi tedaj o-mogočilo tudi raztegnitev gverile na ves Čile in više proti severu. Oktobra istega leta naj bi akcijo CIA v Čilu ustavil ih vohunska služba naj bi po Nixonovih trditvah ne igrala j nobene vloge pri fašističnem državnem udaru iz leta 1973.
Richard Nixon dodaja, da je bil prav presenečen, ko je tedanji načel- \ shington), mk druge obveščevalne službe FBI, don) ter Edgar Hoover, označil , kot nezakonit
Neverjeten izpad sodiiia preti sinditelisteifi
BARI, 12. — Stavka je čisto navaden upor, sindikalisti pa so izkoriščevalci. Tega mnenja je dr. Rizzi, sodnik iz Gravine v Apuliji, ki je imel danes opravka s skupino delavcev, katere je 'gradbeno podjetje «Ing. Giuseppe Giovanniello» odpustilo pod pretvezo, da mora zaradi skrčenih naročil znižati število zaposlenih.
Gre za deset gradbincev, ki so protestirali proti temu ukrepu, češ da ni upravičen ter se tako znašli na zatožni klopi, kjer je v njihov bran nastopil sindikat CGIL. Dr. Rizzi je tedaj dal dušim vsemu svojemu protidelavskemu in protisindi-katnemu gnevu. Stavkanje, je dejal, se je danes tako razpaslo, da po-
meni že pravo nevarnost za državo. Tega so krivi sindikalisti, ki ne branijo delavskih interesov, temveč delavce spodbujajo k uporu in so torej brez vsakega predsodka, skratka. izkoriščevalci.
Sodnik je zatem napadel tiste, ki hočejo za vsako ceno pospeševati industrializacijo tudi tam, kjer je ne bi bilo treba in s tem uničujejo kmetijstvo. Tudi tega naj bi bili krivi sindikati, češ da ne znajo najti prave poti za prebroditev hude. gos-podarsjše in socialne krize, v katero je zabredla Italija.
Dr. Rizzi se je nazadnje obregnil tudi ob prenagel naravni prirastek, češ da oblasti nagrajujejo ženske za vsako rojeno dete (!), a z druge strani se najdejo tudi taki, ki sku šajo povsem na napačen način pre prečevati rojstva, namreč z zločinskim reklamiziranjem sredstev proti zanositvi oziroma siceršnje prekinitve nosečnosti, ki ni nič drugega ka kor umor.
K takšnim argumentacijam ni m da potreben noben komentar.
Krvav pretep med zaporniki
VIBO VALENTIA, 12. - V tukajšnji jetnišnici je prišlo do pretepa, med katerim je bil hudo ranjen zapornik Salvatore Cristello iz kraja San Giovanni di Mileto. Skupina jetnikov je prisilila čuvaja, da jim je izročil ključe cehe, pretepla več zapornikov in zatem napadla 40-letne-ga nesrečneža; vročekrvneži so ga s steklenimi razbitinami porezali po obrazu in udih, tako da se sedaj bori s smrtjo. Cristello je obtožen dvojnega umora.
iiiiiiiiitimiumiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiririmifiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiii
PROTISLOVNA STALIŠČA AMER IŠKIH OBLASTI
«Concorde» ho pristojni
na letališču «Kennedy»?
Federalno tajništvo za prevoze je odobrilo štiri dnevne polete, «Fort authority» pa jih je prepovedala
NEW YORK, 12. — Ustanova, ki ji je poverjena uprava letališča Kennedy v New Yorku, to je dPort Authority of New York and New Jersey», je sklenila, da bo prepovedala pristajanje letal tipa «concorde» na letališču Kennedy za razdobje šestih mesecev.
Sklep newyorske letališke ustanove bo verjetno povzročil precej nevšečnosti, mogoče tudi na mednarodni ravni. Znano je namreč, da je ameriško tajništvo za prevoze že odobrilo pristajanje letal tipa «concorde» in tudi obe letalski družbi, lastnici tega letala, to je angleška «Bri-tish Airways» ter francoska «Air France» sta trdno odločeni da bosta začeli s pristajanjem in odleti med drugim tudi z letališča Kennedy že z 10. aprilom letos.
Sklep ustanove «Fort Authority» predvideva, da bo moral ravnatelj letalskega sektorja ustanove podrobno preučevati polete letal tipa «concorde» v razdobju šestih mesecev na mednarodnem letališču Dulles (Wa-na letališču Heatrow (Lon-na letališču Charles De
Gaulle (Pariz). V tej zvezi bo mo-načit Bele hiše iz leta 1970 o sabota-'rral' preučevati ■ reakcije prebivalstva
in rezultate študijev ter raziskav ministrstva za prevoze na letališču Dulles. V resoluciji, ki jo je sprejela uprava «Fort Authority» je še rečeno, da bosta po šestih mesecih, na podlagi analiz podatkov, ki zadevajo hrup letala ter reakcijo prebivalstva, izvršni ravnatelj ter ravnateljstvo letalskega sektorja predložila upravi priporočilo, če naj se sprejme ali ne pristjanje na letališču Kennedy omenjenega nadzvočnega letala. Glasnik uprave je še poudaril, da se je uprava letališča Kennedy pri temu sklepu držala samo zahtevkov, ki zadevajo zaščito okolja ter pravna vprašanja o civilni odgovornosti.
Kot smo že omenili zgoraj, sta British Airways ter francoska Air France trdno odločeni, da bodo njuna letala pristajala štirikrat na dan na letališču Kennedy.
cistični hierarhiji dokazuje med drugim dejstvo, da je imela dovoljenje, da svobodno kroži po mestu tudi med letalskimi napadi) pač pa tudi z izjavami številnih prič. Med temi gre omenili predvsem Augusto Reiss, ki jè bila za prevajalko v taborišču pri Sv. Soboti in tudi v poslovnem odnosu s Schellanderjevo, h kateri je hodila po nasvete, ko je bilo treba pravno utemeljiti zaplembo imo-vine v Rižarni zaprtih Židov.
Kaže pa vsekakor, dg je med današnjim dveurnim zasliševanjem odvetnica povedala nekaj več kot je
BARI, 12. — Skupina pobičev j’e vdrla v vilo 60-letne Cornelie Mall-ner, žene bivšega rektorja univerze v Bariju, jo pretepli, razdejali stanovanje ter odnesla 220.000 lir v gotovini in za 20 milijonov lir srebrnine.
«LA SALUTO E TANTI AUGURI...»
Erminia Scheliander, odvetnica in kolaboracionistka: kot njena nekdanja prijateljica in sotrudnica Augusta Reiss krčevito zanika tudi najbolj očitna dejstva, z razliko od nje pa mora imeti na vesti še nekaj grehov več ali pa se čuti bolj o-grožena. Kakršnemu drugačnemu vzroku naj, bi če ne, pripisovali njeno izselitev iz Trsta v dobi, ko je stekla sodna preiskava o zločinih v Rižarni. O-čitno je, da ženska veliko ve, a ne bo povedala kaj prida, saj, čeprav jo je bolezen priklenila na posteljo ali v naslanjač, je prava jegulja.
Kljub temu jo kličem k telefonu, ki dalj časa brni, preden se oglasi cvileč, star ženski glas, ki me, ne vem zakaj, spomni na tipičen lik priletne, upognjene in brezzobe babure.
«Pronto, chi parla?»
«Govorim z odvetnico Shel-lander?»
«Povejte kdo ste,» vztraja ženska, ki noče in noče povedati svojega imena.
«Tržaški časnikar sem — pojasnjujem — in rad bi vas le vprašal, če so vas danes zasliševali v zvezi s procesom zaradi zločinov v tržaškem uničevalnem taborišču v Rižarni?»
«Vprašajte sodnika ali pa javnega tožilca, ne pa mene.»
«Gospa — vztrajam — vsaj to mi povejte, zakaj ste se 1968. leta preselili v Milan? Ste se zbali sodne p; eiskave?»
«He, he, ne morem povedati. Lepo vas pozdravljam.»
«Zakaj ste torej odšli? Kako lahko trdite, da niste vedeli za obstoj Rižarne? Ste poznali Avgusta Reiss? Ste brali, kaj je izjavila tržaški poroti? Veste, da vas je večkrat videla v taborišču pri Sv. Soboti? Kako so vas takoj sprejeli v odvetniško zbornico ob vašem prihodu v Trst?»
Občutek imam, da govorim z gluho žensko. Cvileči glas kar naprej ponavlja v slušalko «La saluto, e tanti auguri», dokler ne, morda nasajena zaradi moje vsiljivosti, prekine zvezo.
VOJMIR TAVČAR
priznala pred petimi leti preiskovalnemu sodniku. Rekla naj bi, da se je neposredno ukvarjala s prodajanjem zaplenjenega blaga in da je izkupiček polagala na tekoči račun, ki ga je nemški komisariat imel pri italijanski trgovski banki. Po pričevanju prisotnih je dramatičnost dosegla višek okrog 13.30. ko se je vpitje priletne odvetnice razlegalo po stopnišču.
Obširneje bomo o pričevanju Schel-landerjeve poročali v sredo, ker bodo njene izjave prebrali v sodni dvorani med torkovo obravnavo.
V. T.
Za tisoč mest
(Nadaljevanje s 4. strani)
in noči, samo da bi svojega otroka vpisali v to šolo. Ko otrok dokonča svoje tretje ali četrto leto, mora žp prestati svoj prvi rekli bi začetni «življenjski» izpit. Na Japonskem polagajo nekakšen interni izpit že v otroških jaslih, vsekakor pa v otroških vrtcih. Na vsak način mora otrok napraviti nekakšen prehodni izpit za naslednjo stopnjo izobrazbe, ki mu j° določijo, seveda, starši. In merila posameznih «pedagogov» niso Mc kaj preprosta. Če se neki «mini-kandidat» za otroški vrtec ali osnovno šolo na sprejemnem^ iz" pitu zacmeri, če «mini - dijaček» zajoče, ker so ga ločili od staršev, ga bo «izpitna komisija» ze izločila, češ da za njihovo šol°’ za njihov zavod ni zrel.
Glede na tako stroga merila-ki veljajo na Japonskem, ni Pra _ nič čudnega, da v «deželi vzhaja' jočega sonca» cvetejo zasebne so le, ki niso nič drugega kot «tovar ne» za «gatenje otrok z znanjeip ’ nikakor pa ne vzgajališča. Tak nih dopolnilnih šol je na JaPj” skem nič manj kot 650.000. Od d set milijonov japonskih osnovi) šolskih otrok jih kar šest rn'W • nov obiskuje te dopolnilne Pr vatne šole.