V M a r - i fr 0 r u. dne it. Vffll. 1933- Obmejni promet v juliju. V juliju je pre koračilo 'severno mejo 34.029 oseb. Do­ potovalo je preko severne meje v našo državo 19.370 oseb, in sicer 2.345 Jugo­ slovanov, 8.169 Avstrijcev. 7.435 Čeho- slovakov, 508 Nemcev in 933 oseb iz dru­ gih držav. Preko M aribora je dopotovalo 15.039 oseb, med njimi 1.706 Jugoslova­ nov, 5.649 Avstrijcev, 6.698 Čehoslova- kov, 375 Nemcev in 611 oseb iz drugih mest. Preko St. lija je dopotovalo 2.621 oseb, preko Cmureka 191, preko Dra­ vograda 359, preko Prevalj 649, preko Radgone 360, preko Hodoša 42, preko Dolnje Lendave pa 109 oseb. V istem ča­ su je odpotovalo preko severne meje iz naše države 14.659 oseb, med njimi 2.339 Jugoslovanov, 5.705 Avstrijcev, 5.765 Ce hoslovakov, 354 Nemcev in 496 oseb iz drugih držav. Preko Maribora je odpoto­ valo 11.209 oseb, in sicer 1.687 Jugoslo­ vanov, 3.775 Avstrijcev, 5.240 Čehoslo- vakov, 256 Nemcev in 251 drugih. Preko Št. lija je odpotovalo 2.147 oseb, preko Cmureka 149, preko Dravograda 289, preko Prevalj 563, preko Radgone 210, preko Hodoša 17, preko Dolnje Lendave pa 75. V tranzitnem prometu je potova­ lo v juliju skupno 4.275 oseb. Ukradeno kolo. Gostilničarki Josipini Majheničevi v Studencih je neznan tat odpeljal žensko kolo znamke »Dobera«, vredno nad 1000' Din. Kolo ima evidenčno številko 73.739. Dve ptički. Dobro razpoložen je neki mariborski šofer povabil preteklo sredo zvečer svoji znanki Marico in Milico v neko mariborsko kavarno. Fam so spili v skupni družbi več vina in se po poli­ cijski uri zabavali še naprej v njegovem stanovanju. Ko je bila Marica v njegovih toplih objemih, ie izkoristila to priliko Milica in mu prebrskala žepe suknjiča, ki ga je bil slekel in položil na stol. Opazila je, da ima Šofer v žepu več srebrnega drobiža ter je vzela kolikor je mogla skri vaj spraviti v svojo torbico. Šofer se je za trenutek odstranil iz sobe in je med tem Milica povedala svoji tovarišici, da ima njun prijatelj precej cvenka v žepu. Namignila ji je obenem, naj izkoristi pri­ liko, ko bo prišla ona na vrsto. Spretna Marica1 pa je izpraznila šoferjev žep. Tatvino je šofer opazil šele naslednje ju­ tro in je obe svoji prenočevali« naznanil policiji. Ko je policija Marico in Milko aretirala, ie našla pri vsak: samo še ne­ kaj srebrnih kovačev. Vse drugo so za­ pravile na zabavišču. Obe sta priznali svoje dejanje in sta bili izročeni tukaj­ šnjemu okrajnemu sodišču. Prepovedana knjiga. Notranje ministr­ stvo je prepovedalo uvažati in razširjati knjigo »Lenin«, ki jo je spisal pisatelj Jakov in je izšla v Parizu. »Samouprava«, glasilo županske zveze v Ljubljani objavlja v 16. številki nekaj navodil za rešitev imovinskih sporov v komasiranih občinah, nadalje uredbo o občinskih uslužbencih, poročilo o elektri­ fikaciji Dolenjske, razne vesti iz župan­ ske zveze ter vprašanja in odgovore in razne razsodbe upravnega sodišča. Mariborski »V e č e -m lk « Jutra. Stran 3. Važno narodopisno poglavje Zenska domača obrt na Mariborskem tednu S stališča zapadite in velikega dela srednje Evrope moramo v narodopisni ali pravilno ljudski umetnosti gledati de­ rivat sodobnih monumentalnih kultur in umetnosti, ki so se po sebi lastnem pri­ mitivizmu in konservativnosti prilagodi­ le zemljepisnemu, kulturnemu in antro­ pološkemu položaju posamezne pokraji­ ne in v njej bivajočega človeka. Pr: nas na Slovenskem se je ta diferenciacija iz­ oblikovala v alpskem, sredozemskem in nižinskem srednjepodonavskem tipu. Z relativno najvišjim dvigom oficicine kulture, ki je preko meščanstva in cer­ kve vplivala — pri tem izvzemamo naše sredozemsko kulturno območje — na kmeta najmočneje v dobi baroka v alp­ skem ozemlju, je zadobila naša alpska ljudska umetnost baročni izraz v vseh panogah ljudske kulture in istotako tudi domače ženske obrti. Tako se je dogodi­ lo, da je pod vplivom vse močnejše urba­ nizacije slovenskega kmetskega življa in pod vplivom romantičnega našega iz- obraženstva postala naša barokizirana alpska noša tudi oficielna slovenska ljud­ ska noša. Nadeli so si jo tudi naši mali harmonikarji, čeprav je ljudska noša v mariborskem ozemlju daleč bolj vpliva- n.a od nižinske vzhodne kakor pa od alp­ ske. Slovensko žensko društvo v Mariboru je pri svojem delu izhajalo iz podravske pokrajine kot take. Izognilo sc je s tem običajni mariborski napaki uvajanja alp­ skih motivov in doseglo stik s pokrajino, zlasti ko je organiziralo 1 . 1932 delovni tečaj s 45 tečajnicami za dekleta iz Ha­ loz, največ iz območja Sv. Barbare. Na tem tečaju za domačo žensko obrt so dala -vzorce za delo haloška dekleta sa­ ma. Početek je bil prav zaradi tega sre­ čen; pokrajina z relativno majhno urba­ nizacijo življenja, z relativno majhnim vplivom iz gradu in tudi iz cerkve ter s kolikor toliko še obstoječim pripoved- uiškim življenjem in s stikom s še bolj j konservativnim hrvatskim Zagorjem je omogočila s svojim primitivizmom delo, ki ga ni niveliziralo običajno eksotično stremljenje po uvedbi alpskih motivov v nižinsko kulturno območje in ki je mo­ glo, tako pokazati pozitivne uspehe. Na prvi pogled padejo obiskovalcu v oči voi liena tkaničenja, zlasti blazine s prevla­ dujočo geometrično kompozicijo barvnih pasov v celoto obvladujočem ornamen­ tu. To je delo, ki je zvezano z domačo pokrajinsko primitivnostjo in ki sc jas­ no razlikuje od del z modernimi konstruk tivističnimi motivi. Poleg volnenih tkaničenj pa moramo omeniti tudi mariborske vezenine pečke z motivi z domačih vzhodnjaških peč, katere izdelujejo Mariborčanke po inici­ ativi mariborskega Slovenskega ženske­ ga društva. Pri vezeninah sodeluje ome­ njeno društvo z Državnim osrednjim za­ vodom za domačo obrt v Ljubljani, ki skrbi pri pečkih vezeninah za čipke, za to najmlajšo panogo domače ljudske obr­ ti, v kateri se konservativni -Haložan še ni povzpel do samosvojega izraza. V mir nih vezeninah, k: nakazujejo po gradi­ vu in barvi svoj izvor v laneni nižinski kulturi, nahajamo prav zaradi uporabe domačih pokrajinskih motivov vrsto del, ki zaslužijo tudi znanstveno paižnjo, ko nam kažejo še nezabeležene motive graj­ skega in cerkvenega izvora in ko po­ polnoma pogrešajo meščanskih baročnih virov. Haloška tkaničenja in mariborska pečka vezenine zaslužijo vso pozornost. In to ker nastajajo na pokrajinsko izvir­ nih in ne importiranih predlogah, ker uvajajo s tem v eno naših najrevnejših zemelj nove možnosti zaslužka, v Ma­ ribor pa.smisel za izvirnost, in ker nam lepo kažejo vplive gradu in cerkve, pri tem pa se krepko upirajo baročnemu in empirskemu pomeščanjenju. Poleg te­ ga pa so po svojem mirnem izrazu spo­ sobne zavzeti mesto v vsaki hiši, tako da bo naša gospodinja z živim prirodnim pokrajinskim okusom mogla vedno s pridom nadomestiti haloški in maribor­ ski ženski izdelek z ljudskim uvoženim ali pa tvorniškim. To bo za njo tudi naj­ lepša možnost delovati po geslu: Svoji za svoje! V zvezi s haloškimi in mariborskimi izdelki so prleški. L. 1930. je priredilo mariborsko Slovensko žensko društvo v Ormožu tečaj za prleška dekleta. Po te­ čaju so se zlasti v Pavlovcih začele iz­ delovati šivane čipke s tehniko, ki je doma v Bosni. Uspehi so se zopet lepo pokazali na letošnji razstavi na MT, kjer je bil podan dokaz, kako blizu so nam na zahodnem robu nižinske kulture mo­ tivi z južnih obronkov istega kulturnega kroga. Različni po svojem izvoru stoje po svoji izdelavi, barvnem in ornamen­ talnem izrazu pavlovski izdelki v isti vrsti s haloškimi in zaslužijo v enaki me­ ri vso pohvalo in priporočilo za vsako našo hišo. Za Maribor neka posebnost pa je troje modelov naših ljudskih noš. Pri nas, ko tako radi pozabljamo na kulturno tro- delnost slovenskega ozemlja, pri nas, kjer smo že pozabili na breguše in roba- čo, smo vendar prišli z razstavo slove- njegoriške, savinjske in pohorske ženske ljudske noše do diferenciranja naše ljud­ ske kulture po antropogeografskih eno­ tah. Poudarjam to. zaradi tega, ker je ta miselnost prvi pogoj za kvalificirano na­ daljevanje dela za našo ljudsko obrt ir, pa ker ta miselnost večinoma še ni pre­ drla med naše, zlasti posedujoče vodilne kroge, Važna je bila nadalje razstava moder­ nih vezenin po naročilu, poleg tega pa izdelovanje preprog po perzijskih vzor­ cih; zadnje izdelujejo mariborske me­ ščanske rodbine. Zaradi danes vladajo­ čega mišljenja, da pri meščanu primi­ tivnosti ni doma, in da meščan ne more izoblikovati oficielnih kulturnih pridobi­ tev po svoje, je zadnje zelo važno. Izde­ lovanje preprog med našim meščanstvom v krogu meščanskih rodbin more pod smotrenim vodstvom zopet razviti me­ ščansko domačo kulturo, na katero smo mi v naši romantični miselnosti pozabili ir, jo tako izgubili! Styri acu s . I I n ato s lo v e n ita hi Postajališče na Teznem Gradnja postajališča pred uresničenjem Odbor za gradnjo postajališča nai Tez­ nem je marljivo na delu, da se čimprej doseže. dovoljenje za gradnjo postajali­ šča-. Svoje funkcije je prevzel 18. marca in je imel doslej pet sej, v katerih se je večinoma obravnavalo, kako- doseči naj­ hitreje dovoljenje za gradnjo postajališča. Zadnja seja je bila preteklo nedeljo do­ poldan v gostilni Žohar na Tržaški cesti. -Seje so se udeležili zastopniki s Teznega, Pobrežja, Studencev in Radvanja, za me­ sto Maribor pa g. Andrej Oset. Prisoten pa je bil tudi naš narodni poslanec gosp. Krejči razložil ovire, ki so zakrivile, da ka, zlasti glede predloženih načrtov in jamstva direkcij državnih železnic v Ljubljani, je naš narodni poslanec gosp. Krajči razložil ovire, k: so zakrivile, da se je tako dolgo zavleklo dovoljenje za gradnjo postajališča. Z veseljem so spre­ jeli prisotni njegovo poročilo o vseh ko­ rakih, ki jih je storil doslej za hitro reali­ zacijo načrta, zlasti pa izjavo, da ni pri kompetentnih ministrstvih glede dovolje­ nja gradnje nobenih zadržkov. Dovolje­ nje bo prispelo najkasneje koncem tega meseca ali vsaj v začetku septembra. Odbor ima sedaij nalogo, da pripravi vse potrebno za tehnično izvršitev gradnje. G. narodnemu poslancu Krejčiju :zreka odbor v imenu občanov najlepšo zahvalo. Ob pričetku gradnje bo odbor ponovno prosil še tiste, ki so obljubili pomoč, ko se bo začelo graditi, da mu pomagajo s prostovoljnimi prispevki. Izdale se bodo nove nabiralne pole, stare pa se naj izrn- če z nabrano vsoto blaganiku g. Kova­ čiču, posestniku na Teznem. Nabiralce prostovoljnih prispevkov, ki še imajo stare pole, prosimo, da jih oddajo. Vrnejo se naj tudi morebitne prazne pole, kar pa menda ni mogoče. Vsem nabiralcem za­ enkrat prisrčna hvala! Prihodnja seja je v nedeljo ob 10. uri. Arkadii Averčenko; V išek pravičnosti Ko je stopil Raskatov v Kirilov kabi­ net, se je gospodar široko razkoračil hi. v skrajnem nezadovoljstvu dejal: »čemu hudiča prihajaš k meni? Saj vendar vidiš, da delam. Motiš m e ...« Raskatov je mirno sedel na divan m smehljaje pripomnil: »Delaš? Tem sla b še ... Venomer ti­ čiš s svojim nosom v spisih i-n medtem t' poteka življenje bre-z h ask a...« Gospodar je molčal. Upal je, da bo go­ sta molčanje užalostilo in da bo Raska- tov vstal in šel. Ali motil se je, Raskatov ic mirno sedel dalje ter vprašal: »Ali poznaš Limonova?« »čudno vprašanje! Saj je vendar na­ jin najboljši prijatelj.« »Prijatelj? No, rad bi videl njegov obraz.« »Kaj se je zgodilo?« »Če mi obljubiš, da ostane med na­ ma ...« »Obljubim!« »Torej. - - Gospa Limonova — Olga je vendar dražestno bitje?« >Brez dvoma. In kaj sledi iz tega. Ali zavidaš?« »Nikakor ne ... Najbržc me sedaj za­ vida Limonov!« j . - . 4 . . m m m »Kaj naj to pomeni?« »Kaj to pomeni? Glej, že deij časa se mi je dopadla. Ah je bila to m orda za­ ljubljenost . . . ali vsekakor sladek bon­ bonček . . . Pričel sem ji dvoriti. Niti zda- leka nisem mislil, da utegne postati za­ deva med nama resna. Ko sem danes srečal Olgo na Nevskem, mi je prišla na um drzna misel, naj bi ljubezensko razmerje energično nadaljeval. Zapletel sem jo v interesanten pogovor, omenil en passant, da obhajam danes svoj rojst­ ni dan ter je slednjič izvabil v elegant­ no re stav racijo ... Odšla sva v sepa- r e . . . Dejeneur, s e k t. .. nato nedolžni poljubi in končno. . . končno . .. ubogi Limonov.« Kirilov ga je začudeno pogledal ter na­ to vzhičeno zavpil: »Raskatov, to je podlost! Limonov je vendar tvoj prijatelj!« oKaj ima ljubezen skupnega -s prijatelj­ stvom ?! Prijateljstvo je ena, brhka go­ spa pa druga zadeva!« »Ali ti si uničil Limonovo rodbinsko življenje!« »Smešno 1 Kako si strašno sentimen­ talen! Dandanes je življenje vse drugač­ no. Vzeti moraš vse, kar ti prid® v ro­ ke!« Kirilov ga je vprašal s tresočim gla­ som : »Torej po tvojem mnenju ni nikaka pre greha, če ugrabiš svojemu prijatelju že­ no?« »Gotovo ne! To je dandanes na dnev­ nem redu!« Kirilov je skočil k njemu, ga objel in dejal z ekstatičnim glasom: »Hvala ti, prijatelj. Ko bi vedel kakšen kamen si mi odvalil od s rc a ? ! Kako si mi olajšal mojo vest.« »Kaj hočeš s tem reči?« je začudeno vzkliknil Raskatov. »Raskatov! Kolika sreča, da sc ti mo­ rem spovedati. . . Vedi, da sem jaz storil tebi isto, kar si ti Limonova. Ko bi le mogel slutiti, kako so me mučili očit­ ki v e s ti... Nisem se drznil, da bi ti po­ gledal v o č i...« Raskatov je ostrmel. Postal je bled. Roke so se mu tresle: »Ti hočeš reči, da moja žena Kat­ ja ...« »Da. Odkritosrčno priznam! Prišel je moment, čutnost. . . In ona je krasoti­ ca ...« Raskatov je sopel kot razjarjena zver ter omahnil na divan. »Tako si torej storil, svojega najbolj­ šega prijatelja si ogoljufal?!« »Ti si storil isto z Limonovim!« »Limonov!. . . Lim onov!. . . Govor je sedaj o meni. Moj Bog, kolika pod­ lost ...« w,CčiltU?« je pristavil hladnokrvno Ki­ rilov. «rT i si se vendar prav kar tako veselil svoje ponosne zmage. Sedaj se veselim jaz. Ti sam si dejal: Vzeti mo­ raš vse, kair ti pride pod roke!« Raskatov je skočil pokonci in zastokal: ■»Skušaj, ljubi prijatelj. . . Zadeva z Li- monovom je povsem izmišljena. Hotel sem se le pobahati, kakšno srečo imam pri daraaih. Ona je meni prav tako nedo­ segljiva kakor tebi. . . Kaj praviš sedaj na, to?« Kirilov je stopil tesno k Raskatovu in mu stisnil roko: »Med nama torej ni bilo ničesar?. Hva­ la Bogu!« »Da!« je odvrnil Raskatov. »Med me­ noj in Olgo ni bilo ničesar. Priznam — lagal sem! Toda ti? Ti si se splazil v mojo hišo kot kača, zmešal moji ženi glavo in zlorabil moje zaupanje ...« Kirilov so je glasno, zasmejal, ga po­ trepljal po rami in rekel: »Med menoj in tvojo ženo ni bilo niče­ sar. Zaradi tvoje lumparijo sem te hotel Ie malo kaznovati. Zato sem ti pričaral to bajko.« »Resničnost? Med teboj in Raltio ni bi­ lo ničesar. Prisezi!« »Prisegam!« Gost je sedel na divan ter se hudo­ mušno nasmejal. »Čemu to?« je vprašal gospodar. »Ha, h a ... ne m orem ,., nalagal sem