°o§tnina piaiana v gotovim Leto LVIII.	V Uubliani, v nedeljo dne 4 maja 1930 St. 101
2. izdafa st. 3 ow
Naročnina
Dnevna Izdaja
>■ kraljevino Jugo»la»l|o mcseCno 25 Oln pollelno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeUska Izdalo celoletno vJugo-slavlfl 120 Din, za Inozemstvo 140 D

►VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i stolp, petll-visla mali oglasi po 1-50 inZD,veC|l oglasi nad 45 mm vISIne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn večjem O naročilu popust
l^itlc ob 4 zjulrai
razen pondeljto in dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulic 1 SI. 6)111 Rokopisi sc ne vračajo, nefranklrana pisma se ne sprejemajo -r Uredništva telefon it. 2OSO, upravnlSlva šl. 2992
Uprava ie v Kopitarjevi ul.šl.O - Čekovni račun: Cjubljana štev. 10.650 ln 10.349 xa lnserate, Sarajevošl.7 S03, Zagreb št. 39.011, Praga ln Dunaj št. 24.797
Mednarodni evharislični
kongres
7. maja do II. maja <930
V nekaj dneh bo otvorjen mednarodni evha-ristični kongres; trideseti v petdesetih letih. Vršil se bo v Kartagini v severni Afriki na zgodovinskih tleh, kjer bo neskončna pustinja na bližnjem obzorju in črno kamenje mogočnih razvalin spominjalo obiskovalce na nekdanjo slavno zgodovino posvečenega mesta, — novi poganjki kulture in krščanstva pa pričali o preroditvenem delu velikega kardinala Lavigerieja. Petnajst tisoč romarjev bodo izkrcale ladje na afriško obalo, med njim papeževega odposlanca kardinala Lepiciera, devet drugih kardinalov in stodvajset škofov. Prebivalstvo Tunisa se pripravlja na svečan sprejem. Vsi brez razlike vere in prepričanja, celo muslimani in židje so se pridružili katoličanom, da kar moč dostojno proslave triumf Ev-harističnega kralja.
Preteklo leto se je enak kongres vršil v Sydney-u v Avstraliji. Predmet, ki ga bodo letošnje leto obravnavali na zborovanjih, je nauk o presveti Evharistiji, kakor so ga učili afriški cerkveni očetje. Seveda se bodo učenih razprav mogli udeleževati s pridom le duhovščina in učenjaki, ki bodo razdeljeni na pet komisij radi lažje uporabe svojega materinega jezika.
Kako nepopisen čar bo nudila narava in zgodovina tem učnim verskim razpravam! Kar-taginski del afriške obale je eden najlepših kosov zemlje. Nad njem so umrle tri kulture in tri civilizacije. Obiskovalci se bodo spomnili afriške Cerkve, ki je po besedah Louisa Bertranda, zgodovinarja in ovekovečitelja svete kartaške zemlje »mati zapadne cerkve«. Saj je tu živel in delal eden največjih genijev človeštva, sv. Avguštin in zasejal s svojim globokim, pronicajočim duhom ideje in misli, katere vsa stoletja do danes niso mogla več izruvati. Veliki Liponski škof je umrl v trenutku, ko so germanski Vandali osvojili njegovo ljubljeno mesto. A njegova drobna knjižnica »Izpovedi« je sredi razpadajoče rimske kulture porodila krščanski romanticizem, ki še danes ogreva in vžiga verna srca.
Udeleženci evharističnega kongresa se bodo vživeli za nekaj dni v tisto veliko, junaško dobo Cerkve, ko jc afriška zemlja pod cesarjem Sep-timijem Severom, Valerijanom in njegovim sinom Gallijenom popila toliko mučeniške krvi. Zgodovina preganjanja pod Septimijem Severom nam je ohranila nekaj najplemenitejših zgledov krščanske stanovitnosti. Mislim tukaj predvsem na sv. Perpetuo, mlado in plemenito 22 letno ženo, katera je s svojo služabnico Fclicito in tremi drugimi kristjani, bila v amfiteatru vržena pred zveri, ker je ostala zvesta svojemu Bogu. Vse to je tako čudovito lepo popisano v knjigi kardinala Wisemanna o sv. Perpetui in Feliciti, ki jo imamo tudi Slovenci ali pa v »Zlatih legendah« Paula Manceauxa od francoske akade-mije.
Mlada Rimljanka Perpctua jc imela malo dete, ki ga jc dojila in starega očeta, ki jo je ljubil in jo prosil pred njenimi nogami kleče, »naj ima usmiljenje z njegovimi belimi lasmi«. Ona pa je zapisala v svoj dnevnik: »Pomilujem usodo mojega očeta, ker sc nc raduje mojega trpljenja.« Trideset tisoč gledalcev jc nanje klicalo smrt, ko so jih pripeljali v areno. Mučenci pa so bili mirni in žareči veselja, »kakor bi šli v nebesa«. Proti svoji boljši volji je rimski oblastnik Skapula razglasil smrtno obsodbo, ker se je bal množice, ki je zahtevala krvave predstave. Dva moža je raztrgal leopard, tretjega jc požrl tiger. Obe ženi pa sta bili zamreženi v mrežo in vrženi divji kravi, da ju nabode in potepta. Proti tako odurnemu barbarstvu je protestirala celo zdivjana množica in zahtevala, da se ju vsaj obleče. Krava se je zakadila v žrtvi m ju vrgla v zrak. Obe sta potem umrli pod mečem gladiatorja. Novinec v krvavem poslu je trepetal. Fe-licita pa je s jjogumno roko sama nastavila mec za smrtonosni sunek...	. .
Molk in tihota počivata danes na gričih m razvalinah Kartagine in le redka trava jih prerašča. V dobi treh tisoč let: Kako slavo in kakšne padce je doživela ta zemlja! Semitski Fcnicani so s pomočjo domačih Berberov ustanovili kraljico morja, ki je s svojimi 700.000 prebivalci vladala Sredozemlju. Proti njej je vstal zavistni Rim, ]o v stoletnem boju razrušil in s soljo potrescl razvaline. Znova je vstalo mesto kot sedež rimske province, pa zopet jc padlo pod vandalskini mečem. In zopet so ga spravili pokonci Bizan-tinci, in zopet je turško in arabsko kopito poteptalo klijoče življenje. Veličastni stebri bizantinskih bazilik so okrasili arabsko mošejo v Kor-dovi...	, .„
Te dni pa bo mnogoštevilnega množica, kakor je bila ona pred 1727 leti, ki je zahtevala mučeniško smrt obeh svetili krsčanskih zen — poveličevalo njihov spomin in vzklikala Kristusu, kralju vekov. Pretresljiv prizor se bo odigral v istem cirkusu, v katerem sta umrli mucenki. Od vse preslavne kartaginske zgodovine ni ostalo ni c drugega, kot spomin na mučeništvo teh dveh ž aa, ki sta umrli za svojo vera Vse je vtonilo v pozabljenje, le krščanska ideja ovita z glon-iolo mučeništva je ostala. —	.
Morda bo ravno to osrednja misel in sad letošnjega Evharističnega kongresa: Vera v ve-
Stalijansko-memšho ljubimkanje
Značilni angleške in francoski komentarji h zadnjim političnim dogodkom Tudi Anglija -je vznemirjena - Nemške vojne ladje pozdravite ital. kralja
London, 3. maja. d. Tu se kot precej značilno označuje dejstvo, da je nemško časopisje vest o sklenjeni izredni pomnožitvi italijanskega vojnega brodovja sprejelo z neprikrito simpatijo. Angleški politiki v nemškem stališču vidijo opasnost, da se nc bi ustvarila kombinacija, ki bi Anglijo prisilila k tesnejši alijanci s Francijo in k tozadevnim obveznostim, kar bi bilo neizogibno, če bi se Francija našla nekega dne pred italijansko-nemško fronto.
Tej bojazni je dal izraza v laburističnem »Daily Heraldu« znani žurnalist Norman Angel, ki opozarja na to, da bi Francija v slučaju, ako bi se stvorila kakšna nemško-ruska ali nemško-italijanska politična kombinacija izgubila svoje prvenstvo na kontinentu in bi bila resno ogrožena. Tega pa Anglija, ki se boji najmanjše motnje obstoječega ravnotežja na kontinentu, nikakor ne more dopustiti.
Te misli je tudi pograbil bivši ministrski j predsednik Poincare, ki slejkoprej igra v ! francoski politiki vodilno vlogo, in je v »Ex- ! celsioru« priobčil članek, kjer na Angelova izvajanja opozarja. Poincare pravi, da se italijansko-nemška alijanca sicer lahko zaenkrat smatra šc kot nekaj nerealnega, da pa navzlic temu še ni prišel čas, da bi sc smela Francija dati uspavati po neodkritosrčnih pacifističnih deklamacijah. Poincare opozarja na
to, da je Nemčija vstavila v svoj budžet vsote za zgradbo mostov čez Reno, dasi je aprila meseca Briandu obljubila, da jih pred pretekom desetih let ne bo gradila. Dalje je Franciji dobro znano, da Nemčija slejkoprej pridno naročuje v Rusiji vojni materijal pa da misli »Stahlhelm« v vojne svrhe militarizirati. To pač niso jamstva za mir v Evropi, radi česar mora Francija razne dogodke pozorno spremljati.
Italijanski listi poročajo, da je bila nemška eskadra v Sredozemskem morju z izrednimi simpatijami in z velikim navdušenjem od italijanskega prebivalstva sprejeta. V Kata-nijo je dospela ena divizija, sestoječa iz kri-žarke > Konigsberg« in šest torpedovk pod poveljstvom kontreadmirala Gladischa, v Pa-lermo pa sta pripluli križarki »Schleswig-Holstein« in »Hcsscn« z viceadmiralom Oder-kopetn na krovu. Admiral Oderkop je med drugim obiskal tudi palermskega kardinala Lavitrana, ki mu je vrnil poset na krovu admiralske ladje. 2upan pa jc priredil admiralu in častnikom eskadre gala-večer v Teatro Massimo, kjer so se igrale nemška državna himna, Marcia Realc in »Giovinezza«. Publika je Nemce viharno pozdravljala in so bile navzoče vse oblasti.
Položaj v Sredozemskem morju je postal, kakor pišejo angleški listi, sploh nezadovoljiv.
Zdi se, da sc g. Mussolini ne oborožujo samo proti Franciji, ampak računa tudi z možnostjo, da bi se mogli poslabšati odnošaji z Anglijo ko je politika v Sredozemskem morju bi mogla priti v konflikt z italijansko. Opaža se tudi, da jc Anglija zelo nerazpoložena zaradi ireden-tistične propagande fašizma na Malti.
V Londonu menijo, da bi g. Mussolini, k) sicer uživa tu simpatije, mogel lok prenapeti, tako da bi se lahko znašel pred močno an-gleško-francosko fronto, kar bi pomenilo občuten fiasko njegove politike. Edini izhod je pameten sporazum s Francijo, ne pa demonstrativne geste lako težkega značaja kakor je povečanje brodovja na tako višino pa finančno izčrpanje dežele, ki bo za zgradbo novih vojnih ladij morala za ceno opustitve važnih javnih del žrtvovati dve milijardi in osemsto milijonov, torej skoro tri milijarde lir!
Rim, 3. maja. n. Prvič po svetovni vojni so danes topovi nemških vojnih ladij oddajali pozdravne strele na čast italijanskemu kralju, ki je na potovanju v Sicilijo dospel v Messino, kjer se ravno nahaja nemško brodovje. Oddalo je 21 topovskih strelov, dočim je bila posadka postavljena v vrstah na krovu. Nemške ladje so oddale topovsko salvo tudi takrat, ko se je italijanski kralj odpeljal v Siracuso.
Banovine bodo morale varčevati
Odločna naročila in navodila g. predsednika vlade
Belgrad, 3. maja. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič jc naložil, cla se izvrše šted-njc v banovinskih proračunih. V odobrenih ba-novinskih proračunih, ki veljajo od 1. aprila 1930 do 31. marca 1931, so predvideni taki izdatki, ki jih jc moči popolnoma opustiti, nc da bi zaradi tega nastala kaka škoda. Prav tako so predvideni tudi taki izdatki, ki jih je brez vsakega strahu moči reducirati na manjše vsote. Med temi izdatki v banovinskih proračunih so na prvem mestu oni, ki so predvideni za reprezcntacijo in zaupne potrebe. Interes službe popolnoma dovoljuje, da se li izdatki docela opuste. V isto vrsto pridejo tudi oni izdatki, katerih potrebe so se mogle poravnati v znatno manjših vsotah: za podpore uradnikom in služiteljem, za sodna potovanja, za hono-
rarje in nagrade za prekomerno in izredno službo, izvanredne posle, osebni izdatki itd. in istotako v velikih vsotah odobreni gotovi izdatki, ki niso neobhodno potrebni. Dalje razni izdatki za nepredvidene in nedovoljno predvidene in izredne potrebe.
Predsednik ministrskega sveta iu minister notranjih zadev general Peter Živkovič, je izdal nalog, da se
J. vsi odobreni izdatki za reprezcntacijo in zaupne posle, razne podpore, nagrade in honorarje iz banovinskih proračunov n c izvrše;
2. ostali visoki odobreni izdatki naknadno in ponovno vzamejo v pretres in zmanjšajo na najmanjšo vsoto, ki ustreza stvarnim potrebam. In vse to v najkrajšem roku.
Sehober dobrodošel, iudi v Londonu
Prinesel je Angležem dobre novice
London, 3. maja. AA. Angleški kralj je sprejel davi v gradu \Vindsor avstrijskega kacelarja Scho-berja, ki je imel včeraj daljše razgovore z ministrskim predsednikom MaeDonaldom in zunanjim ministrom Hendersonom.
V poročilu novinarjem naglasa Schober napredek Avstrije k konsolidaciji gospodarskega vprašanja in omenja prijetne razgovore -z angleškimi ministri na haški konferenci. Energiji angleškega zakladnega ministra Snoicdena sc je zahvalili, da je Avstrija na liaški konferenci dosegla vse, kar je želela. Njegova pol v Berlin, Rim, Pariz in London je veljala pogajanjem za sklenitev trgovinskih pogodb in za učvrstitev gospodarskega življenja v Avstriji, ki si r sedanjem trenutku ne more dovolili Uiksusa političnih zvez.
Times< naglašajo v uvodnem članka, da je dosegla Avstrija na haškili in pariških pogajanjih popolen vspeh in obnovila svojo finančno neodvisnost.
kovitost in razmagljivost krščanstva, ki se vedno mora nujno hraniti z žrtvami in celo mučeni-štvom, a ki črpa nezmagljivo moč pri svojem živem Bogu, v presv. Evharistiji.
Chauteaubriand pripoveduje v knjigi .•Aven-i iures du dernier des Abencerages <, da je blizu kartaginskega pristanišča pokopališče, na katerem je v skritem kotu grob pokrit s težko ka-menito ploščo. V ploščo je po običaju Mavrov vsekana vdolbina, da sc v njej nabira deževnica, katero hodijo pit ptice v dneh suše in vročine.
Amfiteatcr v Kartagini jc tudi taka ogromna čaša, nekoč polnjena s krvjo mučencev, dane« po-veličana s presv. Evharistijo. A nekdaj kakor danes je to čaša, iz katere milijone duš črpa nesmrtno moč vere in zmagoslavja, l ako bo evlia-ristični kongres tudi letos izpolnil svoj visoki namen in prinesel primernega zdravila naši težko preizkušeni dobi.
Avstrija so je predvsem rešila reparacijskih I bremen. Nadalje omenjajo »Times Hendersonovo J izjavo v angleškem parlamentu, v kateri, jc Hender-> so?! naglasil, da vojaške organizacije v Avstriji ovirajo normalni ustavni razvoj in da. države, ki so garantirale Avstriji posojilo Društva narodov, ne morejo ostali do teh pojavov ravnodušni. Nedvomno, nadaljuje lisi, se jc posrečilo Schobru pre- ^ pričali angleško vlado, da so stvari v lem vprašanju i odločno krenile na boljše.
London, 3. maja. AA. Avstrijski kauceiar dr. Schober je sprejel uplivne osebnosti financ- : nega sveta v Londonu.
London, 3. maja. n. Avstrijski zvezni kancler dr. Schober je izjavil danes v intervjuju, da je bila njegova današnja avdijenca pri angleškem kralju v Windsoru moment, ki j ga prišteva med najponesnejše svojega življenja.
London, 3. maja. AA. Rcutcr poroča. Avstrijski kancelar dr. Schober je danes odpotoval iz Londona.
Konlerenca Mate antante
Bukarešta, 3. maja. n. Romunski zunanji minister Mironescu je nocoj izjavil zastopnikom listov, da se je prvotno zahtevala kon-, ferenca male antante, ki se ima vršiti letos j v Češkoslovaški, v dneh od 1«. do 20. junija. ! Mironescu sam pa želi, da bi se ta konferenca i odgodila do 24. ali 25. junija, ker pride dne i 18. junija francoski general Gouraud v uradni j misiji v Bukarešto.
Dunajska vremenska napoved. Severne Al-| pe: Zelo oblačno, večja verjetnost |«dnvin, ne-■ koliko hladneje, zmerni severozapndni vetrovi.
zaenkrat brez nevarnosti slane. — lužne Alne: ' Preeei i a silo. nekoliko topleje.
Evharislični kongres
Zagreb, 3. maja. z. Ob kongresu bo skupno obhajilo otrok, ki se ga bo udeležilo več tisoč zagrebške dece. Poseben mladinski odbor bo skrbel, da sc kongresa udeleži čim večje število mladine. Kakor objavlja osrednji odbor. pridejo na kongres hrvatski katoličani i/ Amerike. Skupina hrvatskih katoliških zajednii jc sklenila, da sc bo prizadevala, da se čini večje število njenih članov udeleži kongresa Posamezni ameriški duhovniki poročajo, da pridejo na kongres, s svojimi verniki. Iz Češkoslovaške poročajo, da se je tam ustanovil poseben odbor, ki bo skrbel za to. da pride na kongres čim večje število češkoslovaških katoličanov.
Dan katoliške mladme
Zagreb, 3. maja. p. Prevzvišeni nadškof dr. Baucr jc izdal okrožnico o Dnevu katoliške mladine, v kateri pravi: Na podlagi svojih pravil slavijo križarji, ki so cerkveno društvo, prvo nedeljo v mesecu maju kot svoj praznik. To jc proslavljajo svojega posebnega zaščitnika sv. Janeza Evangelista. Ta dan kot dan katoliške mladine bodo naši križarji proslavili po vseh krajih. Po dosedanjem običaju se poziva duhovništvo, da jim na ta dan pridigajo o važnosti sodobne mladinske organizacije. V mejah možnosti naj za okrepitev naše mladinske križarske organizacije zbirajo prispevke v cerkvi in izven nje in jili pošljejo osrednji križarski organizaciji.
Francoska proslava v Zagrebu
Zagreb, 3. maju. z. Danes predpolduc jc francoski poslanik na našem dvoru g. Dard \ avli univerze imel sprejem, ki so init prisostvovali rektor univerze dr. Bclobrk, vsi dekani fakultet in veliko število vseučiliščih profesorjev, francoski konzul v Zagrebu Boissier in veliko število akademikov.
Jutri ob enajstih bo otvoritev novih pro-1 štorov francoskega kluba v novinarskem domu. Opoldne bo otvoritev razstave sodobnega slikarstva v umetniškem domu. Otvoril jo l>c župan dr. Srkni j. ki je poleg banu Šiloviču pokrovitelj. Nato bo v hotelu Esplanadc banket, ! ki ga priredi francoski institut. — Danes jc francoski poslanik g. Dard obiskal bana dr. šilo vi ča in mu izročil red častne legije. Ob 12 je v spremstvu konzula g. Boissiera obiskal dr. j Srkulja in mu izročil križ častne legije, s ko-: telim ga jc odlikovala francoska vlada.
Ceškoslov. strojevodje v Belgradu
Belgrad, 3. inaja. AA. Davi ob 7.50 so prispeli i s posebnim vlakom v Belgrad češkoslovaški strojevodje in inženjerji. Pred p ihodoin vlaka se zbTala na jieronu, ki je bil okrašen z zelenjem, z našimi in Jjškoslovaškimi zastavami in s cvetjem velika skupina strojevodij, železniških uradnikov. 1 uslužbencev in msščanov
Belgrajski proces
Belgrad, 3. maja. u. Deveti dan procesa se jc končal prav tako kakor dosedanji, namreč z zasliševanjem obtožencev. Zaslišana sta bila Ivan Ban in Ivan Štrtak. Eden kakor drugi zanika vsako sodelovanje v kakšni tajni revolucionarni organizaciji, dočim Štrtak priznava, da jc nabavil smodnik za peklenski slroj. Sicer pa oba zanikata vse ostalo, tudi svoja tozadevna priznanja pred policijo, preiskovalnim sodnikom, v Zagrebu in v Belgradu, kakor tudi svoje izjave ob priliki kon-Irontacijc. V ponedeljek se bo razprava nadaljevala in bodo zaslišani Vladimir Mocnaj, Gjura Veselic in Gasparac.
„Seljački gtias"
o

Nemčija zniža letne davščine za 7 milijard Din
Iz poročila finančnega minista Motdenhauerja
Zagreb. 3. maja. /. V •šeljačkeiu glasu« jc Drugotiii Jvovačevic', vodja poklonitveiie depu-tacije bivših radičevcev, napisal članek, v katerem naglaša, dn se je hrvatski kmet ]k> smrti Stjepana Rndiča umaknil in se posvetil svojemu gospodarstvu. Ko se je ukinila vidovdanska ustava, se je ustvaril temelj, da si kmetje sami neposredno s svojim kraljem določajo svojo usodo. Hrvatski kmetje imajo pred očmi, da prihajajo sedaj boljši dnevi, llredila.se bodo vsa vprašanja skupno z Nj Vel. kraljem, zato je treba, da mu bodo hrvatski kmetje dobri sotrudniki. Kralj je vodja iu učitelj. To so hrvatski kmetje sporočili vsemu svetu, on nas razume in skrbi za naše želje in potrebe. O tem smo vsi kmetje prepričani, posebno tisti, ki so bili za veliko noč pri njem. Kmet jc spregovoril. sedaj se bo ix> vrsti pričelo z reševanjem važnih problemov, v prvi v rsti se bo v najkrajšem času pričela izvrševati kanalizacija lonj-skega polja, da se 20.000 juter najboljše zemlje vrne naprednemu gospodarstvu. Zu to jc treba okrog sto milijonov dinarjev. Končno se bodo izpolnile želje velikih patriotov, ki so si vedno prizadevali, da bi to izvršili, pa se dosedaj ni ]H)srečilo. Drugo skrb jc treba posvetiti ranam. ki so jih pustili prejšnji režimi. Pričeli smo z veličastno kmetsko manifestacijo na kraljevem dvoru, zdaj nuj vsuk nadaljuje na svojem domu, v svoji vasi. v svoji občini, v svojem okraju za dobro kralja in naroda ter neruz-družljive naše državne skupnosti. \ d se moramo prizadevati, da ostanemo vredni kraljeve ljubezni in skrbi za ljudsko življenje.
Športne manifestacije v Belgradu
Belgrad. 3. maja. u. Danes so se pričele velike športne manifestacije, o katerih smo že poročali. Ob tej priliki so se sestali zastopniki vseh nogometnih podzvez iz. države uu posebno sejo, na kateri so sprejeli resolucijo, v kateri nuglušajo, da so nemili dogodki, ki so se odigrali v poslednjih dveh mesecih, za vedno pozabljeni in cla bodo odslej nogometni po.lzveze gledale nn to. da se okrepi položaj osrednje uprave v Belgradu, ki je najvišji forum. Ta resolucija pomenja popolno spravo med dosedaj precej razbitimi podzvezumi.
Zagreb, 3. maja. p. Danes popoldne je prispela z brzovlakom druga skupina športnikov za manifestacijo Nj. Vel. kralju. Prvo skupino tvorijo člani poklonitvene deputacije, ki je prišla včeraj dopoldne. V drugi skupini so večinoma lahki atletiki, sabljači iu drugi.
Privilegirana izvozntšha družba
Belgrad, 3. maja. AA. Pod predsedstvom dr. Jurija Tomšiča, šefa zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, je bil danes sestanek pooblaščencev zadružnih zvez in društva izvoznikov, na katerem so bila dovršena pred-dela za osnovanje priveligirane delu. družbe za izvoz poljskih pridelkov kraljevine Jugoslavije. Redigiran je končni načrt statuta odrejen vpis in vplačilo delnic od 6. do 0. maja. Na kraju vplačevanja, to je v državni hipotekami banki in privilegirani agrarni banki v Belgradu je treba pri vpisovanju delnic v označenem roku plačati 60% podpisane vrednosti delnic, to je 600 Din. ostanek pa po sklepu upravnega odbora. Konstitujoča glavna skupščina delničarjev bo 12. maja ob 16 v dvorani glavne zadružne zveze.
Obnovitev trgovskih pogajanj z Avstrijo
Belgrad. 3. maja. m. Danes jc nu Dunaj odpotovala naša delegacija za nadaljevanje trgovinskih pogajanj z Avstrijo. V delegaciji so: dr. Todorov ie. dr. Stojkovič. dr. Lnzurevie. Kakor znano, je avstrijska vlada svoječusno povišala carine na uvoz kmetijskih pridelkov. Itndi tega je bilo treba trgovinsko pogodbo spremeniti. Pogajanja bodo trajala vsekakor precej časa, ker jc naše stališče zelo odločno radi zaščite kmetijstvu.
Kongres slovanskih geografov
Belgrad. 3. maja. u. V Belgrad je v tekli današnjega dne prispelo zelo mnogo profesorjev geografije iz Poljske in češkoslovaške, da se udeležijo kongresa slovanskih geografov in et-nografov. Pokroviteljstvo nad tem kongresom je prevzel Nj. Vel. kralj. Kongres se prične jutri. V Belgradu bodo zborovali dva dni, nakar sc vm slovanski gostje podajo nn potovanje no naši državi. Dno 10. ma ja pridejo tudi v I jubljnno.
Berlin, 3. maja. AA. Wolfbiroporoča: Minister financ v državni vladi Moldenhauer je otvoril v parlamentu proračunsko razpravo z govorom, ki se v njem najprvo bavi s položajem leta 1929 ter s splošnim finančnim položajem države. Ta gospodarska doba je bila zaključena z reparacijskim sporazumom.
Pod takimi okolnostmi«, jc nadaljeval minister financ Moldenhauer, »pomeni znižanje davkov najvažnejše opravilo naše bodoče finančne in gospodarske politike. Osnova vladnega programa jc javnost proračuna. Novi proračun ureja izdatke za tekoče leto in razčišča dcficitc iz prejšnjih let. Ker jc parlament sprejel zakonski načrt o ravnotežju proračuna, jc gospodarsko življenje povsem urejeno in jc moči smatrati, da so novi deficiti izključeni in da bodo davki leta 1931 znižani. Na podlagi vojnega posojila in fonda za amortizacijo dolgov, ki znaša 515 milijonov zlatih mark (6700 milijonov Din) in ki bodo postavljeni v proračun, jc jasno, da bodo tekom leta
1930 likvidirani tekoči dolgovi v znesku ene milijarde zlatih mark (13.5 milijard Din). Leteči dolgovi, ki bodo tako preostali, ne bodo v nobenem primeru zapreka za obseg in višino znižanja davkov. Znižanje davkov bo odrejeno z zakonom o finančni reformi. Znašalo bo najmanj 600 milj. mark letno. Ta vsota je že'določena in bo tvorila osnovo za znižanje davkov leta 1931. Proračun sam je sestavljen tako, da vlada na strani dohodkov previdnost, na strani izdatkov pa slednja. Ne delim bojazni, ki jc bila nedavno tega opetovano izrečena, da bi bilo ravnovesje proračuna mogoče le kot posledica odstavitve posebnega pomožnega programa za vzhodno Nemčijo. Vzhodni Nemčiji jc možno pomoči le, ako ostanejo nemške finance v redu.« Finančni minister je končal svoj govor s pozivom na vse stranke, naj sodelujejo pri sestavi proračuna in pri ureditvi državne blagajne, kar je v interesu vseh strank.
Angleško svarilo Gandiju
Podtajnik za Indijo o indskem problemu
London, 3. maja. V A, Snoči je govoril parlamentarni podtajnik zu Indijo Earl Bussell o položaju v Indiji. Govornik jc v svojih izvajanjih nuglusil. da je Gandi v početku svojega gibanja izjavil, da je njegova agitacija za civilno neposlušnost mirnega značaja in da jc odločno proti vsakemu nasilju, nesrečen slučaj je hotel, da so izbruhniti nemiri v trenutku, ko je hotelu angleška vludu, ki odkritosrčno sini-puti/iru z indijskim narodom, sklicali konferenco, na kateri bi Indijci lahko odkrito stopili lia dan s svojimi zahtevami, ltussell jc dodal:
Z učiteljskega kongresa v Pragi
Belgrad, 3.maja. m. V Belgrad so se vrnili delegati, ki so zastopali naše učiteljstvo lin
(Itn >1 iavoi« lo-u- iz.jtno; viin na rounu uciloij-ska zveza šteje 600.000 učiteljev. Za 22. april je sklicala letni kongres, nu katerem jo bilo udeleženih 15 evropskih držav s približno sto delegati. Mi smo bili od vseli tovarišev iz vseli drža* zelo prisrčno pozdravljeni.
Evropski sindikat za produkcijo dušika
Berlin, 3. mnja. u Pod predsedstvom tajnega svetnika Curoa in Galla od Elcktro-kcmičnc družbe so zastopniki Nemčije Francije, Italije, Belsije. Jugoslavije. Češkoslovaške. Norveške, Švedske. Švice. Poljske in drugih držav, da se ustanovi sindikat, ki bo obsegal produkcijo 230.000 kubičnih metrov apnenčeve«« dušika (<)2 odstotkov skupne svetovne produkcije). Pogodba bo veljala osem let, lahko se pa poprej odpove. One države, katerim je potreben im-port tega predmeta, bodo dobivale dušik iz osrednjih zalog, cene in pogoji pn se bodo določali na pol leta. Zu države z lastuo produkt cijo pii pomeni ta pogodba varstvo proti uvozu in udeležbo pri vsem eksporiu. Ta sindikat bo najbrž tudi ugodno vplival na sestanek splošne dušikove industrije, ki sc bo začel v Berlinu dne 23. ma"ja.
Belgijska jubilejna razstava
Bruselj, 3. maja. AA. Agencija Belga poroča, da je mesto Liege danes vse okrašeno z zastavami ob priliki otvoritve taniošnje razstave. V najlepšem vremenu je pripeljal kraljevski vlak, v katerem je bila kraljevska obitelj, V Liege ob 14.10. Kraljevska rodbina je ob sprevodu skozi mesto bila navdušeno pozdravljena od ogromne množice ljudi. Svečanosti otvoritve razstave so se začele ob 15.05. Govorili so zastopniki razstave ler minister za industrijo Heyman, ki je v svojem govoru po-vdarjal, da ima ta razstava po svoji zasnovi pokazali narodom vsega sveta, kolikšna je industrija Belgije in kolika njena konstrukcijska drznost. V odgovoru na pozdrave se je belgijski kralj Albert zahvalil vsem, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli k veliki mednarodni manifestaciji ob stoletnici neodvisnosti Belgije.
Drobne vesti
Berlin. 3. maja. A A. Predsednik nemške republike Iliiidenburg jo sprejel z običajnim svečanim ceremonija lom novega apostolskega nunciju insgrn Orscnigu.
Tokio, 3. maju. AA. Nad južnim delom otoka Sabaliua nad otokom Hokkaido jo divjal silen tajfun, ki je najbrž povzročil smrt številnih ribičev. Morje je vrglo na suho več trupel. Manjka na stotine ribičev. Materijalno škodo cenijo nu pet milijonov jenov.
Varšava, 3. maja. AA. *Pat« poroča: Prvi dan mednarodnih tekem za Davvisov pokat med Poljsko in Rumunijo jc končal neodločno 1:1.
Atene, 3. maja. n. Prihod nemškega hro-do v ju se pričakuje 8. maju. Vlnda bo priredila oficielcn sprejem.
Atene. 3. maju. n. Semkaj jc dospel madžarski zunanji minister Vulko. V ponedeljek si bo podpisala grško-inailžurska razsodiščna in prijateljska pogodba. V nedeljo bo Valka sprejel predsednik republike.
Mnrseille, 3. maj«. AA Pariški kardinal Verdier se ie vkrcal na ladjo Prešidcnl Dal-pi«z« in odpotuje na evhardstični kongres v Ca rtu go.
Praga, 3. maja. n. V češkem mestu Pilgrainu je opoldne 52 letni Jožef Križ napadel ženo odvet-nika dr. Spilarja, ko je odhajala od doma. in oddal nanjo slrel iz revolverja. Žena je zbežala v stanovanje in se /aprta, napadalec pa je vlomil vrata in ženo ranil z dvemn streloma. Nato jo je za lase vlačil po tleh, jo davil in še enkrat ustrelil nanjo. Med l"m je nn njene klice prihitela policija in so-m-ii snu, i\i MiM«|rou n,.s, utiieijsivo nu sedi. Ker pa je napadalec zabarikadiral vrata, so nieduurodnem učiteljskem kongresu \ Pragi. poskušali vdreti skozi okno. atentator pa je držal Vodja našega lieiteijstva na tem kongresu je ženo pred seboj, da se je ščitil, in ie streljal na dal »Pravdi« to-le izjavo: Mednarodna učitelj- j policijo. Končno se je posrečilo raniti napadalca z
.........'•"""»»	«- 7.. -)i —:i , ,|vema streloma v vrat. Odvetnikovo ženo in napa-
dnlra so potem odpeljali v bolnišnico, kjer se žena bori s smrtjo Atentator je bil svoječasno družabnik njenega očeta, ki pa je baje preprečil njegovo ' ženitev. rad i česar se je sedaj maščeval nad hčerjo.
Menim, du bodo vsi priznali, du je indijski podkralj pokazal skrajno potrpežljivost, velikodušnost. Kljub vsem dogodkom bo angleška vlada še nadalje ostala naklonjena pravični rešitvi indijskega vprašanja in se ne bo pustila odvrniti od svoje namere, du mirnim |>otoin reši indijski problem, od onih, ki žele nasprotno.«
London. 3. maja. AA. Angleški podkralj v indiji lord lr\vin je izjavil, da namerava napram Gandiju izvajati politiko čvrste roke.
Proslava poljskega praznika
Belgrad, 3. maju. m. Z ozirom na proslavo poljskega državnega praznika se jc ob desetih dopoldne v tukajšnji katoliški cerkvi vršila svečana služba božja. Po]>oldne je bil na Poljskem poslaništvu slavnostni sprejem, Zvečer je poljsko-jugoslovanska liga priredila zelo uspelo predavanje in zabavo, ki je bila Številno obiskana.
Objava kmetijskega oddelka
Ljubljana. 3. maja. A A. Kmetijski oddelek banske uprave objavlja: V trtnici in.drevesnici Sokolusu, Biogrud nn moni so Se riif razpolago ameriški ključi riparia. berlandieri, Tefeki I. vrste 20.000. II. vrste 180.000 komadov: rupestris mouticola L vrste 21.000, 11. v rste 79 000 komadov in riparia rupestris Sclnvarzinann 4100 komadov II. vrste. Ključi stanejo v imenovanem nasadu L vrsta 1000 komadov 100 Din, II. vrsta
33 Din.
Beljgrajske vesti
Belgrad. 3. marca, p, Jutri «c bo nu svečan način otvorilu razstava načrtov za katoliško katedralo. Razstava bo odprta do 21. maja. — Otvoril jo'bo ob II v paviljonu oficirskega doma v F ran kopališki ulici belgrajski nadškof o. dr. Dodic.
Belgrad, 3.'maja. m. Danes jc bit sprejet v slavnostno avdienco novi egiptovski poslanik ua našem dvoru Sidurus bej. Pri tej priliki je Nj. Vel. kralju izročil svoja povorilnn pismu. V posebni izjavi naglaša svojo ljubezen do naše države ter svoje mule, du se bodo že doslej tesne vezi med obema državama, posebno nu trgovskem polju, še bolj razvile.
Zagrebške vesti
Zagreb, 3. maja. z. Danes je okrog sto (lijakov iz Salezijanskega zavoda odpotovalo nu izlet v Slovenijo. Spremljajo jih profesorji in upravitelj zavodu. V Sloveniji ostanejo do torka. Ogledali si bodo Jesenice, napravili izlet na Golico, v Vintgur, Bled in se vrnili v Ljubljano. Na Kodeljevem bodo odigrali nogometno tekmo s klubom »Mladika«.
Dalmatinske vesti
Šibenik. 3. maju. z. Francosko društvo Lu Dalniatienne« namerava v Šibeniku razširiti svoje poslovanje. Dosedaj je proizvajala tovarna snnio karbid in cianamid, sedaj bo proizvajala tudi hau\itni cement in feromnngan. Računa se. da bo tovarna zaposlila okrog tisoč delavcov.
Split. 5. maju. z. Sem je prispel ameriški milijonar Jcun Dekuy s posebnim luksuznim vagonom. Potuje v družbi nekega Albanca. A Splitu jc kupil draguljev zu več tisoč. 7.u potovanji' v Dubrovnik si je na jel nn ladji deset luksuznih kabin. Po Jadranu potuje radi oddiha in zabave.
Split. 3. maja. p. V najkrajšem času se. bosta zgradili dve veliki palači in sicer borza dela in izšeljeniški dom, dalje pa delavska zbornica. Vsako poslopje bo imelo šest nadstropij. V borzi dela bo tudi znsilno ■zavetišč za 50 moških in 50 žensk, dalje anibulunca, kopališče in uradi. V izseljeniškem domu bodo uradi, velika jedilnica, trgovski prostori in dvorana za zabave in koncerte.
Split, 3. maja. z. Tukajšnji slikarji in kiparji nameravajo zgradili umetniški paviljon za razstave. Dosedaj so dobili ž.e več načrtov, vendar pu se niso se za nobenega od n.jili odločili.
Okrepitev ruskega čmomorskega b rodov ju
Rim. 3. ma ja. AA. Po vesteh iz Moskv e je sovjetska vlada sklenila poslati šc dve bojni ladji in več križurk v Črno morje. Te ladje bodo oddvojoiic oil sedanje baltiške Hote. Listi vidijo v tem ukrepu novo nevarnost /a države, ki meje nu Črno morje, z.lusti zu Romunijo.
Kriza italijanske trgovske mornarice
Od celokupno trgovinsko italijanske mornarice, ki .jo obsegala januarja 1030 8,28-1.600 ton, je bilo 1. marca nezaposlenih 200.000 ton, to je 0.2%, dne 1. februarja 140.000 (4.3%) tn 1. januarja 10C tisoč ton. Te številke so zbudile v Italijanskih gospodarskih krogih tem večjo pozornost, ker navadno na zimo iu pomlad nastopi zboljšanje v povpraševanju po ladjah. Radi dobre žitne letine v Italiji in v Evropi je letos povpraševanje za prevoz žita majhno; tudi povpraševanje parnikov za prevoz premoga je pičlo. Od 41.000 mornarjev je 8000 brezposelnih.
Najboljši časi za italijansko mornarico so bilt v lcliii 1925 i u 1920, medtem ko je v letu 1928 nastopila huda kriza in nezaposlenost je dosegla v avgustu'280.000 ton. V preteklem lclu je nastojiilo zboljšanje, lelos pa sc jc celo na zimo pojavila težka kriza. Izmed 122 italijanskih brodarskih društev jih v letu 1928 in 1921) 80 ni izplačalo divl-dende. Temu primerno je tudi nazadovala gradnja ladij. V letu 1926 jo bilo zgrajenih 250.290 ton, v letu 1928 53.533 ton in lansko lelo 72.000. Letos bo tenaža zgrajenih ladij nekoliko višja, ker je v gradnji nekaj potniških parnikov in delajo italijanski brodarji kljub nezaposlenosti na obnovitvi mornarice. Italijanske ladjedelnice imajo nekaj naročil iz inozemstva, na drugi strani je njihov najboljši odjemalec minister vojne mornarice.
Vzroki nezaposlenosti italijanske mornarice so mednarodnega in domačega značaja. Svetovna mornarica je od lela 1913. do 1929. narastla od 16 na 68 milijonov ton, medtem se je promet lo malo jio-nuiožil, brzina ladij pa se je dvignila za 10%. Co postavimo indeksno številko v letu 1913 na 100, je znašal promet v letu 1921. 70, v letu 1929. 115; svetovna lonaža v 1. 1013. 100, 1921. 131.4, 1929. 148.2; prevoznine 100, 158, H0.8. V februarju tekočega leta jc indeks prevoznin padci kar na 7G.5. Cena pomorskih prevoznin je torej danes veliko nižja kol pred vojno.
Italijanska mornarica je leta 1918. obsegala 1,430.000 ton, v letu 1929. 8,125.000 ton. Ta prirastek ne smemo pripisati le gradnji novih ladij; kajti samo z okupacijo Trsta je Italija pridobila nad pol milijona tonaže. Promet v italijanskih pristaniščih stare Italije je padel od 31,821.882 ton v letu 1913., na 81,745.581 Ion v letu 1929.; prav tako gre promet v Trstu naglo navzdol. Italijanska mornarica čedalje bolj občuti konkurenco jugoslovanskega in grškega tovornega ladjevja, ki razpolaga s parniki manjše tonaže in lahko bolj ekonomično vozi. Velika hiba v italijanskem pomorskem prometu ob-sloji v tem, da se morajo italijanske ladje vračati is italijanskih pristanišč v inozemstvo le malo otovorjene in se torej njihova vožnja težko rentira. Tako je bilo lansko leto izkrcanega 28,600.000 ton blaga, vkrcanega pa le 9.551.000. Država, ki jo do lela 1928 izdajala po uradnih podatkih za podpore mornarici okoli 150 milijonov letno, je dvignite podpore v letu 1928 in 1929 na 225 milijonov.
Zdi se, da iščejo italijanski brodarji novega razmaha predvsem na Atlantskem oceanu in skušajo za vsako ceno obdržati dosedanje postojanke v poi-niškem prometu z južno in severno Ameriko. Tu so Italijani zadeti na hudo konkurenco Nemcev, na drugi strani dela italijanskim brodarjem preglavico Mussolinijeva izsetjeniška politika. Lloyd Sabaudo je naročil v Trstu nov parnik Conte di Savoia«, ki naj prekosi nemška parnika >Bremen< in • Europac; obsegal bo 46.000 ton in dolžina bo znašala 285 metrov. Tržaški Lloyd je dol graditi motorno ladjo 13.000 ton za zvezo Trst—Aleksandrija.
S krizo irgovinske mornarice se bavijo že delj časa vsi ugledni italijanski gospodarstveniki. Mornarica je namreč eden izmed glavnih činiteljev italijanskega gospodarstva in predstavlja poleg prihrankov izseljencev in dohodkov iz tujskega prometa prvo aktivno postavko plačilne bilance. Ta postavka je znašala v letu 1926. 1.4 milijarde, v letu 1927. 1 milijardo, v lelu 1928. 850,000.000 in v letu 1929. eno milijardo ter lako krije eno šeslinko primanjkljaja trgovinske bilance.
Nazadovanje trgovinske mornarice je toliko-bolj vznemirljivo v zadnjih letih, ker se opaža vzporedno padanje izseljeniških prihrankov in troškov tujcev.
Koncert K. Kosovelove
V petek dne 2. 1. m. je v filharmonični dvorani dala klavirski konccrt pianistka prof. Karmela Kosovelova. Konservntorijski profesorji se pri nas redko javno oglasijo in je hvalevredno, da je po Ostercu sedaj še gna. Kosovelova nekaj storila za ublažitev naše koncertne suše.
Program je štel skladbe Brahmsa (sonata fis mol), Schunvinna (simfonične etude), Chopina (dve baladi), Liszta (Apres une lecture du Dante). Od teli smo Brahmsovo sonato pri nas prvič čuli in bržkone Lisztovo skladbo tudi, ostalo so pa znane skladbe, ki jih ima vsak igrač v časti. Z moderno nas ta program sicor ni zbližal in bi bilo dobro, če bi pianistka tudi za to plat kaj storila v bodoče.
Kosovelova je resna pianistka velike tehnične spretnosti, precejšnje glasbene inteligence in znanja. Zbrala je skladbe, ki imajo precej enotno vsebinsko obiležje, namreč močno fantastiko in zanosit dramatičen patos, in ker je skladbe tudi v tej smeri interpretirala, se mi zdi ta poteza zanjo značilna. Kosovelova je skladbe zelo vestno in podrobno preštudirala, se aktivno vživela vanje in jim dala neko svojo obeležje, čeprav brez cenenih zunanjih efektov m sentimentalnosti. Ljubi plusti-(Vii detajl in kontrast, pri tem pa vendar lepo izdela celoto, da ji smiselno rasto v svoj naravni višek, igra ji je mehka, s povdarkoin na akordiki, žal pa se nc moreni strinjati z njenim pedalizira-njein v forte-mestth, ki zastre igro na debelo. Tudi ne vem, kaj bi včasih z grmečimi basi, ki se imenitno slišijo, pa človeka motijo, če nimajo nobenega tematskega ali drugega poštenega pomena. Razvada večine pianistov; sodobno misleča manjšina izdeluje linije in redko pa umno pedallzira, kar ima za posledico daleč večjo prozornost slruk-ture glasbenega telesa.
V splošnem je imela resna umetnica lep uspeh in je bil koncert še precej obiskan. Bodimo .it hvaležni za trud. Naj »e ne bi ustavila pri teli siccr slavnih romantikih, marveč se razvila do sodobnih nalog in nam postala izdatna koncertne moč.	V.
1 Naročajte , SI® venca'K