Protest SD proti odlikovanjem fašistom v Italiji Pretresljivi spomini 72. openskega talca V Ronkah goljufija namesto solidarnosti
JCPrimorski
* ^^	dnevnik
št. 78 (21.315) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 4. APRILA 2015
na iPadu, ko je časopis še v tisku
□ Available on the
App Store
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 ,,	ju,
Našli so edini možen izhod
Dušan Udovič
Kdor je kolikor toliko sledil dolgotrajnim, skorajda neskončnim pogajanjem o omejitvi iranskih jedrskih poskusov, se danes točno zaveda, kolikšen korak je bil narejen na končnem srečanju v Ženevi. Dejansko so pogajalci našli edini možen izhod, ki odpira pot mirni rešitvi vprašanja. Kot je včeraj s preprostimi besedami povedal Obama, je bila alternativa samo nadaljnje zaostrovanje že tako eksplozivnega položaja na Bližnjem Vzhodu, s konkretno možnostjo uporabe jedrskega orožja.
Problem ostaja ob podpori permanentno za vojno razpoloženih ameriških republikancev nepopustljivi Netanjahujev Izrael, ki bi smrtnega sovražnika najraje zmlel v prah, glede na to, da mu slednji še vedno ne priznava pravice do obstoja. To bo v nadaljevanju nadaljnjih pogajanj najtrši oreh, pogojen od ata-vičnega sovraštva in preživetve-nega nagona na obeh straneh.
Toda rezultat pogajanj v Lozani je res velik. Iranu odpira vrata iz petintrideset let trajajoče mednarodne izolacije, kar je bistvenega pomena v trenutku, ko širšo regijo pretresa nova vojna z nepredvidljivo prodirajočim kalifatom islamske države. Ta grozeča nevarnost z razmahom terorizma, pred katerim nobena država ni varna, je spravila za isto mizo velesile kot so ZDA, Rusija in Kitajska, kar si je bilo do včeraj težko predstavljati. Gre tudi za zgled in obenem upanje, da je takšna »umetnost možnega« lahko uporabna tudi za druga krizna žarišča
washington - Jedrski dogovor v Lozani odprl novo stran v mednarodnih odnosih
V svetu pozitivni odmevi na dogovor velesil z Iranom
Proti doseženemu sporazumu pričakovano Izrael in ameriški republikanci
m
kÄ 4 \
terminal smart gas - Po sestanku na okoljskem ministrstvu
Izkop kanala za tankerje ostaja še pod vprašajem
/4
RIM - Predstavniki Dežele FJK, uprave tržiškega pristanišča in družbe Smart gas, ki načrtuje manjši plinski terminal pod Štivanom, blizu tržiške luke, so s tehniki okoljskega ministrstva razpravljali o možnosti za poenotenje dveh načrtov za izkop plovnega kanala do pristanišča oz. do načrtovanega plinskega terminala. Zaenkrat gresta postopka ločeno naprej. Kanal, ki ga načrtuje uprava pristanišča, bodo prilagodili potrebam terminala, le če bo družba Smart gas pravočasno pridobila vsa okoljska dovoljenja.
JERUZALEM / WASHINGTON / TEHERAN / MOSKVA / L0ZANA - Večina držav se je včeraj pozitivno odzvala na okvirni dogovor o iranskem jedrskem programu, ki sta ga po maratonskih pogajanjih v četrtek v švicarski Lozani dosegla šesterica velesil in Iran. Obenem se vrstijo opozorila, da delo ni končano, saj je treba do julija doseči še končni dolgoročni sporazum. Največji kritik medtem ostaja Izrael. Predsednik ZDA Barack Obama je četrtkov preboj, ki je podlaga za dokončni sporazum med Iranom in svetovnimi silami, označil kot najboljšo od treh možnosti. Drugi dve sta bombardiranje Irana, ki bo nato le še bolj kljubovalen, ali nadaljevanje sankcij brez inšpekcij, kar Iranu omogoča nadaljevanje jedrskih aktivnosti brez nadzora.
Na 11. strani
V Trstu zasegli pošiljko kitajskih čevljev
Na 4. strani
Občina Dolina vabi na Pomlad v Glinščici
Na 6. strani
Na Goriškem 306 žrtev nasilja nad ženskami
Na 13. strani
Za praznike predviden gost promet
Na 3. strani
trst - Verska in kulinarična tradicija
Velika noč med svetim in posvetnim
TRST - Potica je imela na prazničnih mizah v slovenskih domovih vedno posebno mesto. Ta sladica za veliko noč nikakor ni smela manjkati. Da pa je potica, kar zadeva pripravo, ena najzahtevnejših slaščic, priznavata tudi dve barkovljan-ski gospodinji, ki potico pripravljata že več kot sedem desetletij.
V mestu in na Repentabru so sinoči opravili tudi tradicionalni kri-žev pot. V cerkvah so potekali obredi velikega petka. Danes sledi blagoslov jedi, jutri pa slovesen praznik velike noči.
Na 8. strani
zdravstvo
Za goriško bolnišnico le »drobtinice«
GORICA - Letošnji lokalni načrt zdravstvenega podjetja za južno Furla-nijo in Posočje, ki ga je konferenca županov iz goriške pokrajine odobrila pred enim tednom, Goričanom nič dobrega ne obeta. Da je dokument v nasprotju z zahtevami, ki jih je decembra lani izglasoval goriški občinski svet, opozarja načelnik DS Giuseppe Cingolani, po katerem tvegata tako goriška kot tržiška bolnišnica izgubo oddelka za kardiološko intenzivno terapijo, v Gorici pa je v nevarnosti tudi nevrologija. »Na trom-bolizo lahko pozabimo,« poudarja Cin-golani, po katerem čakajo Gorico tudi iz vidika naložb »samo drobtinice«.
Na 13. strani
gorica - Občina pripravila projekt
Na goriškem gradu tudi virtualni muzej
9971234567007
2
Sobota, 4. aprila 2015
ALPE-JADRAN
/
ljubljana - Po odstopu z ministrskega položaja zaradi plagiata
Markeževa se odpoveduje tudi poslanskemu sedežu
Odgovor, ali gre res za plagiat magistrske naloge, bo v roku enega meseca
LJUBLJANA - Klavdija Markež, ki je v sredo odstopila s funkcije ministrice za izobraževanje, znanost in šport, se je odpovedala tudi vnovičnemu prevzemu poslanske funkcije. Kot so sporočili iz DZ, je Markeževa predsedniku DZ Milana Brgle-zu to sporočila po telefonu, obenem pa je poudarila, da obžaluje svoje napake in prevzema odgovornost za svoja deja-nja.Markeževa, ki je bila za ministrico izvoljena 27. marca, posle pa je prevzela v ponedeljek, je v sredo odstopila zaradi očitkov, da je njeno magistrsko delo plagiat. Premier Miro Cerar je odstop sprejel, saj je ocenil, da je bilo njeno ravnanje nedopustno.
Markeževa bi se po odstopu z mesta ministrice lahko vrnila v poslanske klopi, saj je bila izvoljena poslanka SMC, a se je včeraj tej možnosti odrekla. Tudi v kabinetu predsednika DZ Milana Brgleza so njen dopis v zvezi s tem že prejeli.
Z odločitvijo Markeževe, ki jo je po izvolitvi za ministrico v poslanskih klopeh nadomestil Dušan Radič, so seznanjeni tudi v poslanski skupini
SMC. Odločitev po besedah namestnice vodje poslanske skupine SMC Li-lijane Kozlovič ocenjujejo kot odgovorno dejanje, ki je v skladu s temeljnimi vrednotami SMC. »Obenem naj povem, da smo z njo ves čas odlično sodelovali. Cenimo tudi njen doprinos k delu poslanske skupine,« je še dodala Kozlovičeva.
Senat Fakultete za državne in evropske študije je medtem po predlogu
Klavdija Markež je bila ministrica za izobraževanje samo par dni
arhiv
dekana uvedel postopek, v katerem bo ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za odvzem znanstvenega naziva Klavdiji Markež.
Tričlanska komisija bo magistrsko delo Markeževe vsebinsko preučila v 30 dneh in o svojih ugotovitvah poročala senatu, je za STA povedal dekan fakultete Matej Avbelj. Komisijo je imenoval senat, ki bo na osnovi njenega poročila nato izdal ustrezen sklep. Z delom bo pričela prihodnji teden, poleg dekana pa jo sestavljata še docent Go-razd Justinek in profesor Jernej Rovšek.
Avbelj je predlog podal potem, ko ga je vodja knjižnice fakultete v torek seznanila z ugotovitvami pregleda magistrske naloge Markeževe z antiplagiatorskim programom, ki je ugotovil 37-odstotno ujemanje z drugim delom. Pri ujemanju, ki ga je ugotovil protiplagiatorski program, gre sicer za matematično prekrivanje, je pred dnevi v pogovoru za STA opozoril Avbelj. Tako bo komisija morala sedaj še »na roke« pregledati, v katerih delih se naloga ujema. »Citirati je treba vse tisto, kar ni splošno znano dejstvo in kar niso izvirne misli. Mehanično se tega ne da oceniti,« je dodal. (STA)
Sprejem ob 25-letnici prvih večstrankarskih volitev
LJUBLJANA - Predsednik DZ Milan Brglez bo v torek zvečer gostil slavnostni sprejem ob 25. obletnici prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji. Vabljeni so delegati skupščine v mandatu 1990-1992 in poslanci. Osrednji govorci bodo predsedniki takratnih družbenopolitičnega zbora, zbora občin in zbora združenega dela, Ludvik Toplak, Ivan Bizjak in Jože Zupančič. Kot so včeraj sporočili iz Državnega zbora, se bo sprejem začel ob 18.30 in bo potekal v veliki parlamentarni dvorani. Brglez bo gostom namenil pozdravne besede, v kulturnem programu pa bo nastopil mladinski pevski zbor Osnovne šole Franceta Bevka iz Ljubljane.
V aprilu se bodo v Sloveniji spomnili 25. obletnice prvih večstrankarskih volitev. Na njih so zmago dosegle stranke, združene v koalicijo Demos. Te so nato sestavile prvo demokratično izvoljeno vlado pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Hkrati z volitvami v skupščino so aprila 1990 potekale tudi volitve predsedstva, za predsednika predsedstva je bil izvoljen Milan Kučan. Prva demokratično izvoljena skupščina, ki se je 23. junija 1990 preimenovala v Skupščino Republike Slovenije, je pozneje zagotovila sprejem zakonodaje in novo ustavo, ki sta bili podlaga za osamosvojitev Slovenije.
Danes Pasijon ubogih Andreja Capudra
TRST - Ob Veliki noči ponuja svojim poslušalcem Radio Trst A novo umetniško srečanje. Skupina Radijskega odra je namreč pripravila ubeseditev dela Pa-sijon ubogih, izvirne pesnitve pesnika, pisatelja in prevajalca dr. Andreja Capudra.
V	letu ponovne oživitve Škofjeloškega pasijona je Andrej Capuder presenetil s svojim videnjem pasijona in ga postavil v sodoben okvir problematike današnje družbe, ki jo ogroža socialna stiska, pa tudi duhovna tema. Gre za zelo sodobno predelavo tradicionalne religiozne in velikonočne motivike. Odlikuje jo pretanjen posluh za sodobnost in občutljiv smisel za trascendenco, ki se ob izpiljenosti in dovršenosti ritmiziranega umetniškega izraza imenitno zlijeta v eno. Umetniška poslastica, ki se opira tudi na jasno in kleno besedo, je pravi izziv za radijskega poslušalca. V Igri, ki jo je za Radijski oder režiral Danilo Pertot, dramaturško pa priredila Maja Lapornik, nastopajo igralci Marijan Kravos, Anka Peterlin, Ivan Ma-kuc, Nikolaj Pintar in Peter Raseni. Izvirno glasbeno kuliso, ki jo pretežno sestavlja orgelska glasba, je interpretiral Matjaž Zobec, tehnično pa je delo pripravil tonski mojster Samuel Simonovič.
Pasijonu ubogih lahko prisluhnete danes ob 18. uri na valovih Radia Trst A.
V	Zagrebu z avtomobilom v pešce
ZAGREB - V naletu avtomobila v množico čakajočih na tramvajskem postajališču v Zagrebu je bilo včeraj poškodovanih najmanj pet oseb, starejša ženska je v kritičnem stanju, so poročali hrvaški mediji. Po prvih informacijah je voznik z avtomobilom peugeot 208 zapeljal s cestišča čez tramvajsko progo na pločnik in zbil več ljudi. Nesreča se je pripetila nekaj po 13. uri na Trešnjevškem trgu, nedaleč od ene najbolj priljubljenih zagrebških tržnic. Potem ko je vozilo zbilo več ljudi na postajališču, je zrušilo še več oseb, ki so bile ob stojnicah s knjigami in stripi. Poškodovanih je bilo najmanj pet ljudi, večinoma starejših občanov.
koper - V luki
V zabojniku 11,5 tone cigaret
KOPER - Cariniki so v luki Koper prejšnji teden v zabojniku iz Kitajske našli kar 8,15 milijona ali skoraj 11,5 tone neprijavljenih cigaret, so včeraj sporočili iz Finančne uprave RS. V zabojniku, ki je bil namenjen na Madžarsko, bi morala biti glede na prijavne podatke na carini kopalniška oprema.
V koprsko pristanišče je 23. marca prispela ladja s Kitajske. Cariniki Finančnega urada Koper so se na podlagi vnaprejšnje analize tveganja odločili za pregled zabojnika. Zabojnik so najprej preslikali z mobilnim rentgenom in nato opravili še delni pregled zabojnika. Pri tem se je izkazalo, da je kopalniška oprema le v nekaj kartonih v prvih dveh vrstah, za njimi pa so našli večjo količino neprijavljenih
cigaret.
Sledila sta praznjenje zabojnika in natančen pregled, v katerem je bilo odkritih kar 40.750 zavojev znamke marlboro oz. 8,15 milijona cigaret v skupni teži 11,491 tone. Finančni urad Koper je tihotapljeno blago zasegel in obvestil koprske kriminaliste, ki v tem primeru sedaj vodijo kriminalistično preiskavo.
Gre za prvi letošnji večji zaseg cigaret v pomorskem prometu v koprskem pristanišču, pojasnjujejo na Fursu. Lani sta po količini izstopala dva primera, in sicer osem milijonov cigaret septembra in devet milijonov cigaret maja 2014.
Pošiljke cigaret in tobaka, ki jih cariniki odkrijejo v zabojnikih v luki Koper, največkrat prispejo s srednjega vzhoda in Kitajske.
bohinj - S koncem velikonočnih praznikov se na Voglu uradno zaključuje zimska sezona
Žičnice Vogel bodo to poletje skrbele tudi za ponudbo pod slapom Savica
BOHINJ - Družba Žičnice Vogel je včeraj znova odprla okrepčevalnico pod slapom Savica, ki je sicer v lasti ljubljanske nadškofije. Ta je gostišče dala v najem, da ne bi prekinila dolgoletne ponudbe obiskovalcem slapa, pozneje pa načrtuje sanacijo objekta.
Denacionalizacijsko vprašanje glede samega slapa Savice in poti do njega medtem še vedno ni rešeno. Okrepčevalnico Savica v Ukancu je ljubljanska nadškofija z denacionalizacijo dobila vrnjeno leta 2013, ko je sklenila poravnavo z Družbo za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka, ki je do tedaj skrbela zanjo. Po tem ko je bila okrepčevalnica čez zimo zaprta, je nadškofija sedaj njeno upravljanje do novembra zaupala Žičnicam Vogel.
»Kljub ne optimalnim pogojem želimo prek najemnika obiskovalcem ponuditi vsaj osnovno gostinsko oskrbo, ki je povezana tudi s sanitarnimi prostori, kar je za obiskovalce v kotu bohinjske doline iz ekološkega vidika velikega pomena,« so za STA pojasnili v tiskovnem uradu Nadškofije Ljubljana in dodali, da je poznejša sanacija objekta še v fazi načrtovanja.
Denacionalizacijski postopek za sam slap Savica, ki naj bi kot naravna znamenitost sicer najverjetneje ostal v državni lasti, in za pot do slapa medtem še ni končan. Načelnica Upravne enote Radovljica Maja Antonič je za STA pojasnila, da o zahtevku upravičenca, to je Nadškofije Ljubljana, v tem delu še niso odločili.
V Žičnicah Vogel so se za najem okrepčevalnice Savica odločili, ker se lepo dopolnjuje z njihovo dejavnostjo. Kot je povedal predsednik uprave
Na Voglu se z
velikonočnimi prazniki zaključuje letošnja zimska sezona
arhiv
družbe Boštjan Mencinger, bodo tako zaposlenim, ki se jim z iztekom smučarske sezone iztečejo pogodbe, le-te lahko podaljšali. Za pomoč pri delu v okrepčevalnici pa bodo iskali tudi študente.
Slap in okrepčevalnica pod njim sta namreč v lepih poletnih dneh množično obiskana. Mencinger se tako nadeja tudi medsebojne promocije slapa in Vogla. Pri okrepčevalnici naj bi postavili odsluženo gondolsko kabino in z njo obiskovalce spomnili, da je v bližini še ena zanimiva izletniška točka, ki bo letošnje poletje med drugim ponudila izboljšan kolesarski park, spust v dolino in izposojo koles.
V teh dneh se na Voglu z različnimi prireditvami počasi poslavljajo od zime. Drevi bo še zadnja možnost
v letošnji zimi za voden sprehod med zasneženimi vršaci Triglavskega narodnega parka ob polni luni. Na velikonočni ponedeljek pa na Vogel znova prihajajo ljubitelji smučanja po starem, ki se bodo pokazali in pomerili na progi v originalnih, tudi več kot 70 let starih opravah.
S koncem velikonočnih paznikov se na Voglu uradno zaključuje zimska sezona. Čeprav je snežna odeja še vedno debela, apetiti po smučanju v pomladanskem času namreč niso niti približno tako veliki kot v začetku zime, pojasnjujejo v Žičnicah Vogel, kjer se bodo kljub temu potrudili, da bodo ob dobrih pogojih aprilske konce tedna še zagotavljali smuko.
Letošnja zimska sezona je bila sicer za Vogel zaradi precej manjše-
ga števila smučarskih dni decembra in januarja slabša od lanske. Da se to v prihodnje ne bi več dogajalo, v družbi veliko energije usmerjajo v pripravo temeljev za projekt dodatnega zasneževanja dela smučišča. Še vedno čakajo tudi morebitnega novega lastnika, saj KD Group nadaljuje z iskanjem kupca za večinski delež.
Letošnjo zimo bodo na Voglu našteli okoli 85.000 smučarjev, kar je 20 odstotkov manj kot lani. V primerjavi s preteklimi leti pa je bila sezona slabša le za okoli pet odstotkov. »Nekoliko več smo letos naredili na gostinstvu in spremljevalnih dejavnostih. Tako da bomo finančno gledano tudi s to sezono kar zadovoljni,« je ocenil Mencinger. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 5. aprila 2015
3
ljubljana - Socialni demokrati in borci NOB iz Kopra
Protest zaradi podelitve odlikovanj Italije fašistom
LJUBLJANA - Socialni demokrati Slovenije so včeraj z izjavo v javnosti protestirali proti podelitvi priznanj italijanske republike nekdanjim fašistom. Kot sta na novinarski konferenci v Ljubljani poudarila podpredsednica SD Tanja Fajon in poslanec Matjaž Nemec, gre za nevaren trend.
Socialni demokrati so se z izjavo pridružili protestu Združenja protifa-šistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper, s prvopodpisanim predsednikom Marijanom Križma-nom, ki obsoja podelitev priznanj italijanske države šestim fašistom, ki so bili obdolženi vojnih zločinov, ubojev in mučenja Italijanov in Jugoslovanov, požiga hiš, kraje, ukazov za ustrelitev partizanov in sporočanja imen oseb za odpošiljanje v nemška koncentracijska taborišča.
Fajonova, ki je tudi evropska poslanka (S&D/SD), je spomnila, da bomo 9. maja praznovali 70. obletnico konca druge svetovne vojne ter zmage nad nacizmom in fašizmom in da je vsakršno potvarjanje resnice ali zgodovinskih dejstev zelo nevarno.
Socialni demokrati si po njenih besedah v Sloveniji, ki ni imuna pred zlorabo resnice in potvarjanjem zgodovine, prizadevajo spoštovati in objektivno razumeti zgodovinska dejstva, še posebej ko gre za dogajanje v sosednjih državah.
»Z Italijo želimo graditi dobre medsosedske odnose in jih nadgrajevati in v tej luči je pomembno, da se odzove slovensko zunanje ministrstvo,« je poudarila.
Pojasnila je, da so se za odziv na odlikovanje fašistov odločili, ker je v Evropi danes prisoten pojav populizmov, nevarne nacionalistične retorike in tudi fašizma, na kar Slovenija ni imuna. Dejala je, da moramo na to opozoriti zelo jasno in napovedala, da bo na to opozorila tudi v Evropskem parlamentu.
Nemec pa je poudaril, da gre pri odlikovanju fašistov očitno za trend, ki
je vreden kritike. Pojasnil je, da je bil v Italiji leta 2004 sprejet zakon o dnevu spomina na fojbe in eksodus. Leta 2014 pa so Italijani odlikovali italijanskega fašista Parideja Morija, po katerem so v Italiji celo poimenovali ulico. »Ta trend se v letu 2015 nadaljuje,« je opozoril Nemec.
Ob poskusu potvarjanja resnice in zgodovine bi morala slovenske politika po njegovih besedah obsojati take trende in opozarjati, da Evropa 70 let živi v sožitju in miru in da mora tako tudi ostati.
Na vprašanje, kako SD gleda na raziskave povojnih pobojev in zločinov v Sloveniji, je Nemec dejal, da SD sodeluje pri pripravi spremembe zakona ter da obsojajo povojne poboje. »Prav je, da strokovnjaki opravljajo svoje delo in pustimo jih, da to delajo brez političnega manipuliranja in izkrivljanja dejstev,« pa je dejala Fajonova.
Matjaž Nemec in Tanja Fajon
ljubljana - Odgovor ministrstva za zunanje zadeve
Slovensko MMZ poklicalo na pogovor veleposlanico Italije
LJUBLJANA) - Slovensko zunanje ministrstvo je v zvezi z letošnjo podelitvijo priznanj italijanske države fašistom, ki so bili obdolženi vojnih zločinov, prejšnji teden na pogovor poklicalo italijansko veleposlanico v Sloveniji. Kot so včeraj še pojasnili za STA, spremljajo tudi postopek revizije glede določenih odlikovancev, ki poteka v italijanskem parlamen-tu.Slovensko veleposlaništvo v Rimu pa je v zvezi s tem vprašanjem zaprosilo za informacije glede postopkov na italijanskem zunanjem ministrstvu. Odgovora še ni prejelo, so še pojasnili na Ministrstvu z zunanje za-
Slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič
kroma
deve. Tako so se odzvali na včerajšnji poziv SD, naj se ministrstvo odzove na sporno potezo Italije.
Na zunanjem ministrstvu so
poudarili, da je slovenski veleposlanik v Italiji v zvezi s problematiko dneva spomina v Italiji že v preteklih letih naslovil več pisem na najvišje italijanske predstavnike. Dodali so, da so lani v Rimu ob 70. obletnici zaprtja fašističnih taborišč tudi organizirali odmevno razstavo Ko je umrl moj oče.
Zunanje ministrstvo je ob tem včeraj ponovno izrazilo stališče, da ustrezno izhodišče za ravnanja obeh strani v zvezi s tovrstno tematiko predstavlja poročilo slovensko-itali-janske zgodovinsko-kulturne komisije Slovensko-italijanski odnosi 18801956 iz leta 2000.
trst - Na deželnih palačah
Zastava z orlom za praznik Furlanov
TRST - 3. april je v Furlaniji Julijski krajini praznik furlanskega jezika, kulture in identitete, po furlansko Fieste de patrie dal Friul. Praznik je pred kratkim z zakonom proglasil deželni svet, dogodek so spremljale polemike, proti prazniku se je (čeprav ga nihče ni vprašal za mnenje) opredelil tudi tržaški občinski svet, kar je v Furlaniji sprožilo dodatne polemike. Zakon, ki so ga predlagali nekdanji in bivši deželni svetniki Severne lige, med drugim določa tudi razobešenje furlanske zastave na javna poslopja in na sedeže lokalnih uprav, čeprav ne gre za obvezno, temveč za samovoljno odločitev. Včeraj so furlansko zastavo (z orlom na modri podlagi) med drugim izobesili tudi na sedežu deželnega sveta in deželne vlade v Trstu.
prometna policija
Na deželnih cestah več prometa in več kontrol
Prometna policija obljublja več kontrol tudi na cestah FJK
policija
TRST - Na avtocestah Furlanije Julijske krajine pričakujejo tudi danes okrepljen promet. Težka tovorna vozila ne bodo smela voziti od 8. do 16. ure, prepoved pa velja tudi v nedeljo in ponedeljek od 8. do 22. ure. Promet naj bi se nato ponovno okrepil predvsem v ponedeljek popoldne (v smeri proti Benetkam in tudi pri vstopu na avtocesto A4 pri Moščenicah) in v torek, 7. aprila, ko ne bo več omejitev za tovorna vozila, na cesti pa bodo še zadnji turisti, ki se bodo vračali z velikonočnih počitnic.
Prometna policija sporoča, da je na spletni strani www.poliziadistato.it na voljo koledar naj-
bolj kritičnih aprilskih dni (na voljo je tudi na naši spletni strani www.primorski.eu): po velikonočnem obdobju naj bi bil promet posebno gost v dneh okrog 25. aprila in 1. maja, saj pričakujejo, da si bo ob podaljšanih vikendih marsikdo privoščil krajše počitnice. Prometna policija bo zato okrepila nadzor na cestah in počivališčih, da bi tako preprečila prometne nesreče in morebitno škodo na račun parkiranih vozil.
Več informacij o prometu je na voljo na brezplačni telefonski številki 1518 in na številki družbe Anas 841 148.
ljubljana
Cankarjev dom z manj javnimi sredstvi
LJUBLJANA - Svet Cankarjevega doma (CD) je potrdil program in finančni načrt CD za letos. Ta je zaradi zmanjševanja sredstev ministrstva za kulturo glede na predlog, pripravljen lani jeseni, doživel nekaj sprememb. Je pa CD, kot je na seji sveta poudarila generalna direktorica Uršule Cetinski, uspešno uresničil že četrtino za letos načrtovanega programa. Kot je na četrtkovi seji povedala Uršula Cetinski, proračun Cankarjevega doma za letos znaša dobrih 8,6 milijona evrov. Od tega bo ministrstvo za kulturo zagotovilo dobrih pet milijonov oziroma 58 odstotkov načrtovanih prihodkov, CD pa mora zagotoviti preostanek.
Opozorila je, da se sofinanciranje CD s strani ministrstva zmanjšuje že več let, poleg tega CD zadnji dve leti ne prejema več sredstev za investicije, investicijsko vzdrževanje in nakup tehnične opreme. Plače zaposlenih, ki so še pred petimi leti predstavljale tretjino vseh sredstev zavoda, letos, kljub zmanjševanju števila zaposlenih v zadnjih desetih letih, zaradi radikalnega zmanjšanja drugih stroškov predstavljajo že polovico sredstev zavoda.
Kot je še povedala, so na ministrstvu v predlogu programa, ki jim ga je CD poslal lani jeseni, nekatere njihove projekte včasih upravičeno, včasih pa tudi ne, ocenili kot »komaj še ustrezne za CD«. Sami se sicer zavedajo, da je na področju umetnosti veliko relevantnih projektov, ki pa so jim zaradi premajhnih sredstev nedosegljivi. »In ker morajo vedno več zaslužiti na trgu, je situacija pač taka, pa čeprav bi si sami želeli drugače,« je dejala ter ob tem dodala, da tudi program, ki pritegne občinstvo, ni nujno nekako-vosten.
Do sprememb glede na predlog programa je po njenih besedah prišlo na vseh področjih, saj so morali nekatere projekte zamenjati s cenejšimi in dostopnejšimi, predvsem pa je okrnjen razstavni program.
Med že izpeljanimi letošnjimi projekti je Cetinski na področju klasične glasbe kot izjemno uspešno med drugim izpostavila gostovanje Nemškega simfoničnega orkestra iz Berlina, na področju glasb sveta nastop Ane Moura iz Portugalske, na področju gledaliških koprodukcij pa je velik programski in poslovni uspeh doživela predstava Iliada, ki je nastala v koprodukciji s SNG Drama Ljubljana in Mestnim gledališče ljubljanskim. Ogledalo si jo je že 22.800 obiskovalcev, zato načrtujejo dodatne predstave v maju in jeseni.
Uspešni sta bili tudi gostovanji Baleta Malandain iz Biarritza s predstavo Pepelka in britanske plesne skupine Akram Khan Company, vsa njihova pričakovanja pa je presegel letošnji festival dokumentarnega filma, na katerem se je z več kot 3.400 izdanimi vstopnicami obisk glede na lani povečal za približno 120 odstotkov.
Letos bo CD izvedel 1173 prireditev javnega kulturnega programa. V koprodukciji z nevladnimi organizacijami bo izvedenih 300 predstav, 750 dogodkov pa se bo zvrstilo v kongresno-komercialnem programu.
4	Sobota, 4. aprila 2015
APrimorski
r	dnevnik
C
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
plinski terminal pri štivanu - Soočenje na ministrstvu za okolje
Izkop kanala za tankerje ostaja še pod vprašajem
Združitev z načrtom tržiške luke, le če Smart gas pravočasno pridobi vsa dovoljenja
Ladje v dostopnem kanalu v tržiško pristanišče, kjer naj bi po načrtih pristaniške in deželne uprave še letos začeli z izkopom za poglobitev do 12,5 metrov
bonaventura
Na ministrstvu za okolje v Rimu je v četrtek zasedalo tehnično omizje, ki je vzelo v pretres dva načrta za izkop oziroma poglobitev plovnega kanala do trži-škega pristanišča. Sestanek so sklicali na pobudo družbe Smart gas, ki se kot znano zavzema za realizacijo manjšega plinskega terminala na industrijskem območju v neposredni bližini tržiškega pristanišča.
Izkop kanala je potreben tako za plinske tankerje, ki bi dostavljali utekočinjen plin, kot tudi za razvojne načrte Tržiškega pristaniškega podjetja, ki ima ob sebi tudi deželno upravo. Za potrebe pristanišča je predviden izkop do 12,5 metrov globine, medtem ko je za plovbo plinskih tankerjev do načrtovanega terminala Smart gas potreben izkop vsaj do globine 13,5 metrov.
Sestanek je bil zato namenjen preverjanju možnosti usklajevanja obeh projektov in izvedbe enega samega izkopa, seveda do večje globine, ki jo potrebuje družba Smart gas. Pri tem pa se pojavljajo pomisleki in problemi z obeh strani. Dežela in še bolj tržiška luka, ki že več kot deset let pričakuje poglobitev plovnega kanala, sta že pridobili okolj-sko dovoljenje VIA, medtem ko je za plinski terminal zadevni postopek še v teku in torej ni rečeno, da bodo projektu prižgali zeleno luč. Deželo in vodstvo pristanišča skrbi, da ne bi združevanje obeh projektov prineslo do zakasnitve izkopa za potrebe pristanišča.
Podjetnik Alessandro Vescovini, prvi mož naveze, ki se poteguje za postavitev plinskega terminala, pa pričakuje pospešitev postopka in je po srečanju v Rimu izrazil optimistično pričakovanje, da bo tudi družba Smart gas do začetka poletja pridobila dokončno okoljsko dovoljenje in tako dohitela navezo dežele in
pristanišča. Še več: ko bi izkop izvajala Smart gas, ki ni vezana na zapletene postopke v zvezi z zakupi javnih del, je Ves-covini prepričan, da bi delo steklo hitreje.
S tem v zvezi je tudi namignil na bojazen, da bi sodstvo lahko ustavilo pristaniški načrt, v sklopu katerega je predvideno, da bi blato iz morskega dna uporabili za nov nasip, na katerem bi uredili logistično ploščad, s katero bi podvojili zdajšnjo kapaciteto tržiškega pristanišča. Znano je, da je morsko dno pred tržiško obalo onesnaženo in da je v njem precejšnja vsebnost težkih kovin. Uporaba tega materiala za podlago logistične ploščadi bi utegnila biti sporna iz vidika varstva okolja in pritegniti pozornost
sodstva, ki bi v skrajnem primeru lahko zaseglo območje in za dalj časa zaustavilo izkop kanala, kar bi seveda močno oškodovalo investitorje v energetski načrt plinskega terminala.
Z druge strani pa dežela in vodstvo pristanišča ugovarjata, da je njihov načrt javno delo v interesu celotne skupnosti, ki ga ne sme pogojevati načrt zasebnih investitorjev. Tehniki obeh ustanov so zato na ministrstvu potrdili stališče, ki sta ga deželni odbornici za infrastrukturo Maria Grazia Santoro in za okolje Sara Vito že zagovarjali na soočenju z družbo Smart gas pred nekaj tedni v Gorici in sicer, da naj gre vsak postopek naprej svojo pot. Tik pred obja-
vo razpisa za dodelitev del, ki je predviden do konca poletja, pa naj bi preverili, če bo medtem družba Smart gas tudi sama pridobila okoljsko dovoljenje in tudi zeleno luč z ministrstva za gospodarski razvoj, ali je iz tehničnega, finančnega in upravnega vidika možna uskladitev obeh načrtov in izvedba enega samega izkopa.
Na sestanku so tehniki ministrstva za okolje tudi sami osvojili to stališče in potrdili, da se postopka za dva načrta nadaljujeta ločeno do pridobitve vseh potrebnih dovoljenj, šele potem pa bodo preverili morebitno združitev v izvršilni fazi obeh projektov.
M.M.
črna kronika - Finančna straža in cariniki v pristanišču pregledali sumljive kontejnerje
Zasegli 1110 parov čevljev
V tržaškem pristanišču je finančna straža v sodelovanju s cariniki zasegla več kot tisoč parov moških čevljev, ki so bila označeni z nepravimi podatki. Obutev je bila označena s piktogramom in pisno oznako pravo usnje, ki pa ne ustreza pravemu materialu oz. naročnik obutve sploh nima licence za uporabo te za-
Finančni stražnik s primerkom čevlja iz zasežene pošiljke in desno
ponarejena oznaka »vero cuoio«
finančna straža
ščitene oznake. Uvoznika obutve s Kitajske, od koder prihaja večina ponaredkov, so ovadili zaradi ponarejanja blaga, blago v komercialni vrednosti vrednosti 200.000 evrov pa zasegli.
Finančna straža in carinski urad iz Trsta sta ponarejeno blago odkrila med rednim pregledom kontejnerjev, name-
njeno pa je bilo v Republiko San Marino. Med operacijo, ki je sestavni del prizadevanj, da bi zmanjšali delež ponarejenega blaga, ki predstavlja dobršen delež svetovne trgovine, so odkrili 94 velikih škatel, v katerih je bilo zloženih 1110 parov čevljev. Finančna straža in cariniki so se obrnili na Državno zvezo stroj-
ne industrije, ki izdaja licenco za zaščiteno oznako pravo usnje. Na podlagi njenih pričevanj so stražniki in cariniki ugotovili, da sanmarinski uvoznik nima licence za uporabo oznake pravo usnje.
Ovadili moškega s sumljivim blagom
V četrtek je policija zaradi posedovanja blaga sumljivega izvora in neurejenega statusa glede bivanja v državi ovadila 38-letnega romunskega državljana P.A.R, sicer dobrega znanca policije zaradi premoženjskih prekrškov. Policisti mobilnega oddelka tržaške policije so romunskega državljana opazili v Ul. Mazzini. Ob pogledu na policiste je ta pospešil korak in se poskusil izgubiti v množici. Zaradi sumljivega vedenja so mu policisti sledili in, ko so ga dosegli, od njega zahtevali osebne dokumente. Pregledali so tudi osumljenčev nahrbtnik, v katerem so našli dve majici in jopo sumljivega porekla. Po opravljeni kontroli je tržaška kvestura moškega ovadila in sprožila postopek za izgon iz Italije.
Podaljšan rok za oddajo prošenj
Pokrajinski tajništvi delavske zbornice CGIL in sindikata najemnikov SU-NIA sta zadovoljni z odločitvijo tržaške občinske uprave, da rok za oddajo prošenj na razpis za prispevke pri plačevanju najemnin podaljša do 30. aprila. V isti sapi pa sindikalni organizaciji opozarjata, da morda tudi ta rok ne bo dober, saj mnogi prosilci ne bodo pravočasno prejeli obrazca ISEE, s katerim lahko uveljavljajo pravico do olajšav.
Zunanja oprema gostinskih lokalov
Zunanjo opremo gostinskih lokalov po novem ureja pravilnik, ki ga je občinski svet odobril 31. marca letos. Nove določbe so že v veljavi, več o njih pa interesenti dobijo na spletni strani Občine Trst (urbanistica/regola-menti). Gostinsko opremo lahko na javne površine postavijo le gostinci, ki so zaprosili za dovoljenje. Kdor tega ni storil, ima še čas, saj je občinski svet zelo poenostavil postopek za pridobitev koncesij. Več o tem je mogoče dobiti na spletni strani dehors.onli-ne.trieste.it.
Vrtičkarstvo v Ul. Grego
Dejavnosti v zvezi z vrtičkarstvom v Ul. Grego v Naselju sv. Sergija se bodo začele danes, končale pa oktobra letos. Projekt Familiarmente... orto je finančno podprla Dežela FJK, za njegovo realizacijo pa je zaslužna tržaška Občina. Današnje dejavnosti, ki bodo potekale med 9. in 12. uro, so namenjene vsem občanom. Danes bodo posejali grah in ječmen ter posadili krompir in čebulo.
Fotografska razstava
V nekdanjih prostorih Aiat na Velikem trgu so v četrtek odprli fotografsko razstavo »Oltre gli sguardi: diver-si ... da chi?«, ki bo odprta do 10. aprila. Razstavo je pripravilo združenje Progetto Autismo FVG v sodelovanju z Občino Trst, z njo pa želijo širšo javnost ozavestiti o potrebi po celostni obravnavi motnje, kakršna je avtizem.
Razstava del slikarja Sergia Budicina
Danes ob 18. uri bodo v galeriji Rettori Tribbio na Starem trgu 6 odprli razstavo del tržaškega slikarja Sergia Budicina. Njegov opus bo predstavila arhitektka Marianna Accerboni, ki bo omenila tudi umetnikovo priljubljenost v tujini, še posebej v Nemčiji. Razstava bo na ogled do 17. aprila, in sicer med 10. in 12.30 ter med 17. in 19.30, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 12. uro.
Ob prazničnem koncu tedna muzeji odprti
Podaljšan praznični konec tedna bo mogoče obiskati vse mestne muzeje in galerije. Danes in jutri bo možen tudi obisk svetilnika na Greti, ki bo svoje duri na stežaj odprl med 15. in 19. uro. Pokrajina Trst sporoča, da svetilnik lahko obišče največ deset oseb hkrati, vodeni obisk pa traja 15. minut. Med 10. in 13. uro ter med 16. in 20. uro danes in jutri ter med 10. in 13. uro v ponedeljek bo mogoče obiskati tudi pred dnevi odprto razstavo v Skladišču idej. Na njej so razstavljena sodobna umetniška dela iz zbirke Fundacije CRTrieste.
/
TRST
Sobota, 4. aprila 2015
5
opčine - Ob jutrišnji slovesnosti v spomin na 71 ubitih talcev na openskem strelišču
Pretresljivi spomini Steva Rodica, 72. talca
Jutri ob 15. uri bo na openskem strelišču vsakoletna svečanost v spomin na 71 talcev, ki so jih nacisti umorili 3. aprila po partizanskem atentatu v openski kinodvorani. Na komemoraci-ji, ki jo prirejajo borčevske organizacije VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA, bodo letos govorili pisatelji Marko Sosič (v slovenščini), Giacomo Scotti (v italijanščini) in Milan Rakovac (v hrvaščini). Ob vseh padlih talcih se vsakokrat spominjamo tudi Steva Rodica, tedaj komaj dvajsetletnega mladeniča iz Drvarja, ki je čudežno preživel pokol in danes še živi v Beogradu. Lani ga je obiskala večja skupina iz naših krajev in o tem obisku objavljamo kratko pričevanje Zorana Sosiča z Opčin.
Oktobra lani sem se udeležil izleta v Beograd, ki ga je priredila Zveza borcev Slovenije ob 70. obletnici osvoboditve tega mesta. Z veseljem sem se odpravil na pot, ker sta me zanimala proslava in ogled Beograda. Še zlasti pa me je razveselilo dejstvo, da bom tam srečal Steva Rodica, preživelega talca na openskem strelišču, ki je že prekoračil devetdeseto leto starosti.
Prvi dan potovanja, 18. oktobra, smo si ogledali Novi Sad, zvečer pa smo dopotovali v Beograd. V hotelu nas je čakal Stevo Rodic. Posredoval sem mu tople pozdrave prijateljev z Opčin, kjer je ostal v živem spominu, ter mu voščil za častitljivi življenjski jubilej. Stevo je bil presrečen in vesel našega obiska ter voščil. Dejal je, da so mu ostale Opči-ne globoko zaznamovane v spominu, ki se ga ne da izbrisati. Za vse nas je bilo doživetje prisluhniti njegovi živi pripovedi o tistih nepopisnih tragičnih trenutkih, ki jih je preživel na openskem strelišču, ko je nemočen stal pred nemškimi strojnicami, ko je videl svoje to-
variše padati zadete okrog sebe in ko je bil tudi sam zadet, a je po srečnem naključju ostal živ pod kupom trupel, izpod katerega je ponoči prilezel na plan in se rešil.
Povedal nam je tudi marsikaj o tem, kar je sledilo tragičnim dnem pokola na strelišču, o svoji družini in o svoji družbeni angažiranosti ter o neomajni veri v boljše in pravičnejše življenje. Njegove tehtne in občutene besede so v vseh nas potrdile in utrdile spoznanje, da je Stevo Rodic človek izrednega značaja in bistrega razuma in da še zdaleč ne kaže svojih devetdesetih let.
Od svoje neverjetne openske izkušnje je ohranil boleče občutke, zlasti ob spominu na 71 padlih tovarišev, pa tudi na prebivalce Opčin, ki so jih na-cifašisti po atentatu v openski kinodvorani ustrahovali ter jim grozili z usmrtitvijo in požigom vasi, če ne izročijo krivca atentata.
Mimogrede sva se s Stevom dotaknila tudi čudnega naključja, ki je sledilo nacifašističnemu pokolu. Tržaška občina je dan po tragičnem dogodku poslala krste za padle talce, katerih trupla pa so s kamioni odpeljali neznano kam. Šele nekaj let po vojni se je izvedelo, da so jih prepeljali v Rižarno, kjer so z njimi preizkusili krematorijsko peč. Vse neuporabljene krste pa so namestili v kapelici na openskem pokopališču. Kruta usoda se je z Openci poigrala 17 dni kasneje. Neuporabljene krste za talce, ki so jih pobili namesto Opencev, so uporabili prav za Opence, ki so padli 20. aprila med zavezniškim bombardiranjem Opčin. V zvezi s tem me vselej spremljajo besede moje pokojne matere: Nikoli ne pozabi tistih ubogih 71 ljudi, ker so bili ustreljeni namesto nas.
Stevo Rodič (levo) z Zoranom Sosičem; spodaj arhivski posnetek openskega strelišča
sdgz - Sporočilo
Prijava odpadkov MUD 2015
Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča člane, da je tudi letos rok za prijave proizvedenih in prepeljanih odpadkov ostal nespremenjen, in sicer 30. april.
Podjetja, ki upravljajo z odpadki, bodo morala prijavo poslati tele-matsko (http://www.mudtelemati-co.it/); prenos preko CD-ja, DVD-ja ali diskete ni več veljaven. Možna je predstavitev na papirnatem obrazcu za tiste, ki nimajo več kot 7 različnih vrst odpadkov ter več kot 3 prevoznike in 3 odlagališča ali preko spletne strani http://mudsemplificato.ecocerved.it/, ki generira papirnati obrazec, ki se ga potem odda Trgovinski Zbornici.
Zavezanci za predložitev prijave so: podjetja in ustanove, ki proizvajajo nevarne odpadke; zbiralci in prevozniki odpadkov; trgovci in posredniki odpadkov brez njihove posesti; podjetja in ustanove, ki predelujejo ali odstranjujejo odpadke; kmetijska podjetja s prometom, ki presega 8000 evrov; podjetja in ustanove, ki imajo več kot 10 zaposlenih, in so proizvajalci nenevarnih odpadkov. Potrebno je navesti ostanek odpadkov v skladišču na koncu prejšnjega leta; ponovno so uvedli navedbo fizičnega stanja odpadkov. Program za izpolnjevanje obrazcev bo na razpolago na spletni strani http://mud.eco-cerved.it, kjer so na voljo tudi dodatne informacije.
Člani, katerim SDGZ letno pripravlja prijavo odpadkov bodo dobili poziv za sestanek. Kdor pa bo letos moral predstaviti prijavo in to želi storiti preko SDGZ, naj kontaktira tajništvo najkasneje do 15. aprila.
Zavezance opozarjajo, da je za nepredstavitev prijave MUD predvidena globa od 26,00€ do 160,00€, če se le-to predstavi v 60 dneh po zapadlosti in od 2.600,00€ do 15.500€, če se je ne predstavi oz. se zamudi prej omenjeni termin.
obletnica - 70-letnica usmrtitve Jožeta Golca
Zavezniški obveščevalec, ki je tragično končal v Rižarni
Danes mineva natanko sedemdeset let od tistega 4. aprila 1945, ko so nacistični okupatorji iz koronejske-ga zapora prepeljali v Rižarno skupino zapornikov, ki so jih tam umorili, njihova trupla pa sežgali v peči kre-matorija. V tej skupini sta bila tudi pomembna pripadnika zavezniške vohunske obveščevalne mreže, njuni imeni pa sta manj znani v javnosti. Šlo je namreč za Jožeta »Joja« Golca, štajerskega novinarja, ki je v Trstu vodil skupino obveščevalcev, in za njegovega kurirja Rafaela Požarja. Oba sta bila člana širše mreže, ki sta jo vodila polkovnik jugoslovanske kraljeve vojaške obveščevalne službe Vladimir Vauhnik in major Ante Anic.
Najzanimivejša osebnost je tu prav gotovo Go-lec, ki je, čeprav ni bil vključen v partizansko gibanje, kot izurjen obveščevalec dal svoj doprinos v boju proti nacizmu in fašizmu. Rojen leta 1901 v Polju ob Sot-li, je od leta 1918 živel v Mariboru, kjer je začel tudi svojo časnikarsko pot, najprej pri Slovenskem gospodarju, nato pa pri dnevniku Slovenec. V tisto obdobje segajo tudi začetki njegovega obveščevalnega dela v sodelovanju z Anicem, ko je Golec preko meje pošiljal protihitlerjevska sporočila, po nemškem napadu na Jugoslavijo pa se je umaknil najprej v Polje, nato v Ljubljano, nazadnje pa v Trst, kjer je razvil pod-
talno delo in vodil krajevno postojanko Vauhnikove in Aniceve obveščevalne mreže, katere tipalke so segale v srednjo Evropo, Slovenijo, Hrvaško in severno Italijo, zaveznikom pa je nudila dragocene vojaške in druge informacije. Britanci so Golčevo delo zelo cenili, kar je po vojni trdil sam Vauhnik, po besedah katerega je bila marsikatera italijanska ladja potopljena ravno po zaslugi mariborskega časnikarja. Po razbitju Vauhnikove mreže v Ljubljani in Zagrebu so nacisti v septembru in oktobru 1944 udarili še po tržaški skupini z aretacijo tako Golca kot vrste njegovih sodelavcev in znancev. Nekateri, kot npr. člani družine Šibenik, pri katerih je Golec bival, ali pa mino-rit p. Placido Cortese, so izgubili življenje že kmalu po aretaciji, druge, kot npr. dolgoletnega svetoivan-skega kaplana Petra Šorlija ali slikarja Zorana Muši-ča, so poslali v koncentracijska taborišča, Golca in Po-žarja pa so zasliševali najdlje časa, na koncu pa so ju 4. aprila 1945 v Rižarni usmrtili in sežgali.
Ime Jožeta Golca je po drugi svetovni vojni šlo v pozabo, o njem je v svoji knjigi Nevidna fronta pisal Vauhnik, bežno so se ga spomnili tudi v preiskavi in na procesu proti krvnikom iz Rižarne. Golca, Po-žarja ter njunih sodelavcev, prijateljev in znancev pa se bodo spomnili 11. aprila ob 11. uri v Rižarni na pobudo nekaterih njihovih svojcev in časnikarja Iva Jev-nikarja, ki se že vrsto let posveča raziskovanju teh manj znanih plati naše zgodovine. Najprej bo na ploščadi svečanost s priložnostnimi besedami, polaganjem cvetja in molitvijo, ki jo bo vodil vojaški vikar v Slovenski vojski Jože Plut, nato bo v dvoranici nad hišniko-vo pisarno pogovor, ki ga bo vodil Jevnikar in na katerem bo udeležence pozdravil kustos Rižarne Francesco Fait, napovedan pa je tudi pozdrav tržaškega občinskega odbornika za kulturo Paola Tassinarija.
zgonik - Izobraževalni projekt za šolarje
Vse o prehranjevanju med 1. svetovno vojno
Ogled razstave o prvi svetovni vojni
Bojni glasovi v mirovnem času v prostorih zgoniškega županstva
V preteklih dneh so šolarčki zgoniške in repen-tabrske šole spoznavali prehranjevalne navade med prvo svetovno vojno. Predavanje je bilo uokvirjeno v projekt Ermada 1914: voci di guerra in tempo di pace, katerega nosilec je Skupina Ermada Flavio Vido-nis. Občini Zgonik in Repentabor sta predstavili dogodek Il rancio del soldato - vojaška menaža, namenjen otrokom osnovnih šol omenjenih občin.
Cilj dogodka je bil otrokom predstaviti, kako so se ljudje prehranjevali med prvo svetovno vojno. Pomanjkanje hrane je v vojnem času namreč povsem spremenilo prehranjevalne navade. Mali obiskovalci so to temo lahko spoznali v okviru predavanja poznavalke kraške kuhinje in tradicije Vesne Guštin (eno
na vsaki šoli). Sledilo je skupno kosilo v Zgoniku. Posebno vzdušje so pričarali igralci, ki so bili oblečeni v oblačila iz tistih časov.
Občina Zgonik do 20. aprila vabi na ogled razstave o prvi svetovni vojni Bojni glasovi v mirovnem času, na kateri je v besedi in sliki predstavljeno razdejanje kraških in goriških vasi. V sklopu te razstave bodo 18. aprila (ob 17. uri) v Centru za promocijo teritorija v Sesljanu uprizorili igro z naslovom Devinski grad - od Rilkejevih žalostink do velike vojne. Istoimenska razstava pa je na ogled v Devinskem gradu, ki gosti tudi razstavo z naslovom Grafiti in avstrijske in italijanske utrdbe v veliki vojni. Grad bo odprt tudi na praznični ponedeljek, in sicer med 9.30 in 17.30.
6
Sobota, 4. aprila 2015
KULTURA
/
pihalni orkester ricmanje in opz fran venturini
Imenitna koncertna prireditev na temo Disneyevega sveta
Pihalni orkester Ricmanje je prejšnjo v soboto v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu priredil celovečerni koncert Disney Wonderland (Prečudoviti Disneyev svet). Na koncertu, ki ga je vodil dirigent in umetniški vodja Aljoša Tavčar, sta sodelovala tudi otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja pod vodstvom Suzane Žerjal ter igralec Gual-tiero Giorgini.
Koncert je bil tematsko posvečen glasbi iz znanih Disneyevih filmov, kot so Fantazija, Ostržek, Knjiga o džungli, Mala morska deklica, Pirati s Karibov, Mary Poppins in drugi. Za večino priredb pa je poskrbel sam dirigent ri-cmanjske godbe. Dogodek sta obogati-
la tudi znana Disneyeva lika Miki Miška in Miška Mini, ki sta med odmorom delila otrokom bombone in barvice. Med samim koncertom so v odlomku Ples ur iz Ponchiellijeve opere La Gioconda nastopili podvodni konji, v skladbi Pirati s Karibov pa sta gusarja uprizorila pravi dvoboj.
Dirigent in člani orkestra so začutili enkratnost večera in temeljito naštu-dirali zahteven program. Aljoša Tavčar in dirigentka zbora Suzana Žerjal večkrat sodelujeta in tudi tokrat sta se lepo ujela in ponudila občinstvu imeniten koncert. Otroški zbor Fran Venturini je še enkrat potrdil visoko izvajalsko raven. Vrhunski kabaretist (in režiser) Gualtie-
dolina - Pomladanski vodeni naravoslovni izleti
Pomlad v dolini Glinščice
Na sporedu bodo 4 izleti v aprilu in maju - Prvi bo na velikonočni ponedeljek, 6. aprila
Občina Dolina, ki upravlja Naravni rezervat doline Glinščice, vabi na Pomlad v dolini Glinščice: predvideni so 4 izleti eden vsakih petnajst dni, prvi bo na vrsti na velikonočni ponedeljek, 6. aprila, zadnji pa v mesecu maju. Naravoslovni izleti, ki jih prirejajo v sodelovanju z ustanovo WWF Zaščitenega morskega območja v Miramaru, bodo v italijanskem in slovenskem jeziku, so brezplačni in namenjeni tako domačinom, kot turistom. Vsak sprehod traja približno tri ure in se osredotoči na manjši predel znotraj rezervata. Skupine po največ 25 oseb (za vsak jezik) si bodo lahko ogledale živalstvo, botanične, zgodovinske in kulturne vidike doline Glinščice. Za udeležbo na vsakem izletu je potrebna najava na tajništvu od ponedeljka do petka 10-13 za italijanski jezik na tel. št. 040 224147 notranja št. 3, in za slovenski jezik preko e-pošte na naslov in-fo@riservavalrosandra-glinscica.it ali na tel. št. 040 8329237). Izleti so sledeči:
6. aprila: Goli, sprehod po daljnem vzhodu.
Gre za pomladanski izlet izven najbolj znanih poti doline Glinščice, med Peskom in Gročano, v odkrivanju najbolj sveže in zelene doline tržaškega Krasa, Krasnega Polja, v Gročani z vzponom na Goli (621 m), ki predstavlja najvzhodnejšo točko severne Italije: vzpetina Goli je daljni vzhod tržaške pokrajine. Ogledati si bo mogoče v cvetje odeto sveže pobočje, poslušati petje ptic, obiskati staro cerkev sv. Tomaža in staro pokopališče v Gročani. Ne glede na ime, je hrib Goli poraščen z bukovimi drevesi in kraškim gozdom, pod hribom pa se razteza zeleno gročansko polje. TEŽAVNOSTNA STOPNJA: za odrasle in družine (otroci od 8. leta starosti)
19.aprila: Mali Kras, dolina Glinščice gledana z viška
Izlet je fizično zahteven, njegov cilj pa je raziskovanje levega brega doline Glinščice. Ko zapustimo Gornji Konec nadaljujemo pot po odseku steze na dnu doline, nato pa obrnemo po poti proti sedlu Malega
Krasa. Pogled na velike cere (quercus cer-ris), ki rastejo na sveži in oddaljeni točki, nas bo nagradil za ves napor, ki smo ga vložili v vzpon. Še majhen vzpon po stranski stezi, pa se bo pred nami odprl razgled na pečine na pobočjih Malega Krasa. Pot se nadaljuje navzdol proti Botaču, po poti, ki se vije tik ob nekdanji meji, nato se pa vrne na dno doline. TEŽAVNOSTNA STOPNJA: za odrasle in družine (otroci od 10. leta starosti).
10.maja: Od Doline do razgledišča v Krogljah
Neobičajna pot za ogled doline Glinščice. Začne se v Dolini pri vodnjaku Zgu-renc, nad pokopališčem, kjer se začenja steza označena s št. 1 CAI, in se nadaljuje do razgledišča v Krogljah in do vrha Malega Krasa (457 m nmv). Pot se bo nadaljevala ob ogledu rumenega in rdečega cvetja, ki obarvajo ta predel na začetku maja, ter krajevnih botaničnih redkosti. Med izletom si bomo ogledali reko Glinščico z značilnim slapom, ki nam bo omogočil vpogled tudi v geološke posebnosti, ki oblikujejo to območje, s Steno in Malim Krasom v ospredju. Poleg naravoslovnih vidikov, bo izpostavljena vez med preteklostjo doline Glinšči-
Včeraj danes
Pihalni orkester in otroški pevski zbor med koncertom
fotodamj@n
ro Giorgini je z dovršeno igralsko spretnostjo ter izredno kultiviranim glasom poustvaril sanjsko in igrivo ozračje v tipičnem Disneyevem slogu. K uspehu večera so pripomogli tudi glasbeni in odrski efekti ter luči.
Umetniški vodja Aljoša Tavčar, ki si je zamislil koncert, je v nekaj letih pri-vedel ricmanjski orkester na visoko kakovostno raven. V koncertne programe pa vključuje tudi skladbe, ki niso ravno pogosto v repertoarjih pihalnih orkestrov. Dogodek bodo poslušalci še dolgo hranili v lepem spominu. Večer rojen pod srečno zvezdo, ki je zaradi prizadevanj vseh nastopajočih vreden še kake ponovitve.
ce in zgodovino človeka, kar se odraža v prisotnosti prazgodovinskih človeških naselij, mlinov, rimskega vodovoda in srednjeveških trgovskih poti, vse do moderne dobe. TEŽAVNOSTNA STOPNJA: za odrasle in družine (otroci od 10. leta starosti).
31.maja: Dolina Glinščice med apnencem in peščenjakom
Na sprehodu bomo primerjali apnenčasto krajino hriba Stena s dolino Draga, sestavljeno pretežno iz peščenjaka. Pot se bo začela pred cerkvico na Jezeru, nadaljevala se bo po stezi z razgledom nad dolino Glinščice, do hriba Stena. Hoja bo po travnikih, borovih gozdičih in ostankih kraške gmajne. Nato se bo pot spustila do Drage in se spet dvignila po dolini z značilnim bujnim rastlinstvom in s prisotnostjo vode v začasnih potočkih, v ledenicah in povezanih kalih. Govora bo o povezavi med naravnimi in človeškimi elementi v kraškem okolju in o težnjah razvoja v teku. TEŽAVNOSTNA STOPNJA: za odrasle in družine (otroci od 8. leta starosti).
Vsi sprehodi bodo v dopoldanskih urah, z dvema vodičema, ki bosta obvladala italijanski in slovenski jezik. Vsak sprehod bo trajal približno tri ure.
Danes, SOBOTA, 4. aprila 2015
IZIDOR
Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 19.36 - Dolžina dneva 12.56 - Luna vzide ob 19.44 in zatone ob 7.06.
Jutri, NEDELJA, 5. aprila 2015
VINKO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,2 stopinje C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 5 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C.
[I] Lekarne
U Kino
15.45, 16.15, 18.00, 18.30, 19.00, 20.45, 21.45 »Fast & Furious 7«; 11.00, 13.20, 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »Cenerentola«; 10.50, 11.15, 13.15, 15.15, 15.40, 17.20 »Home - A casa«; 10.50, 13.15, 17.40, 22.00 »L'ultimo lupo«; 20.05 »Ho ucci-so Napoleone«; 12.50, 19.30, 21.15, 22.00 »Insurgent«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.05 »La scelta«; 11.00, 11.45, 13.00, 13.45 »Asterix e il regno degli Dei«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.50, 17.20, 19.45, 22.15 »Fast & Furious 7«; Dvorana 2: 14.50, 17.00, 20.00, 22.15 »Into the Woods«; Dvorana 3: 15.00, 16.40, 18.20 »Home - A casa«; 21.00 »Fast & Furious 7«; Dvorana 4: 17.45 »Cene-rentola«; 15.30, 20.00, 22.10 »L'ultimo lupo«; Dvorana 5: 15.50 »Spongebob -Fuori dall'acqua«; 17.50, 19.50, 22.00 »La famiglia Belier«.
Do nedelje, 5. aprila 2015:Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italija 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aqulinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1 - 040 635368.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Čestitke
Nihče ji ne da, a MARINA iz Vi-žovelj jih danes 50 ima. »O mia bella mora« ji bomo danes zapeli in iz srca vse najboljše zaželeli. Sestre in brat z družinami.
H Šolske vesti
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo danes, 4.
aprila, uradi zaprti. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA
bodo uradi zaprti danes, 4. aprila. RAVNATELJSTVO DIZ J. STEFANA
obvešča, da bo danes, 4. aprila, šola zaprta.
Turistične kmetije
AGRITURIZEM DEBELIS
je na Kolonkovcu odprt do 12.04. Zaprto ob sredah.
Tel. 040-391790
KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA
v Bazovici do 12.4.2015. Vabljeni! 040-226382 Zaprto ob sredah.
AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Fast & Furious 7«.
ARISTON - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »La famiglia Belier«.
CINEMA DEI FABBRI - 20.00 »Dancing with Maria«; 16.30, 18.15, 21.15 »Be-kas«.
FELLINI - 15.30, 17.30 »Cenerentola«; 19.45, 22.00 »Una nuova amica«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Suite francese«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Latin Lover«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.40, 21.10 »Third Person«.
KOPER - PLANET TUŠ - 13.20, 15.10 »Ba-cek Jon film«; 14.00, 16.00 »Domov«; 13.15, 15.15, 17.00 »Domov 3D«; 17.40 »Eksotični hotel Marigold 2«; 13.30, 16.15, 17.10, 18.00, 19.00, 20.00, 20.45, 21.45, 22.30 »Hitri in drzni 7«; 13.50, 18.30 »Pepelka«; 20.50 »Petdeset odtenkov sive«; 21.15 »Sosedov fant«; 15.20, 20.10, 22.30 »Strelec: Krvava pogodba«; 16.10, 18.55 »Trilogija Razcepljeni: Neupogljivi«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 20.20 »Cenerentola«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Into the Woods«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »L'ultimo lupo«; Dvorana 2: 15.30, 17.00 »Home - A casa«; 15.30, 18.00, 20.30 »Fast & Furious 7«; Dvorana 3: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Wild«; Dvorana 4: 18.40 »Soldato semplice«; 22.10 »Insurgent«.
SUPER - 16.15 »Insurgent«; 18.15, 20.10, 21.45 »Ho ucciso Napoleone«.
THE SPACE CINEMA - 10.55, 13.35, 15.15,
obvešča, da bo odprta za velikonočne praznike.
Nudimo domač kuhan pršut, kruh iz krušne peči, žolco, narezke.
Predrezervacije sprejemamo na
00386-31-388307
00386-31-772308
[d Osmice
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516.
DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229261.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144.
JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. 040-327104.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985.
PAOLO PAROVEL IN BARBARA vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040-231572.
SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni.
V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444.
/
TRST
Sobota, 4. aprila 2015
7
M Izleti
OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice, organizira prvi brezplačni vodeni izlet ciklusa »Pomlad v dolini Glinščice« v ponedeljek, 6. aprila. Izlet izven najbolj znanih poti doline Glinščice, med Peskom in Gročano in z vzponom na Goli (621 m) za odrasle in družine (otroci od 8. leta starosti). Štart ob 10.00 iz Gročane (pri tabli na začetku vasi). Za info in prijave info@riservavalrosandra-glinscica.it ali na tel. št. 040-8329237 (pon. - pet. 9.00-13.00).
ÜJ Obvestila
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE
vabi slovenske vernike v mestu danes, 4. aprila, v kapelo Marijinega doma (Ul. Risorta 3) na evharistično bogoslužje velikonočne vigilije. Sodelujejo skavti SZSO in zbor ZCPZ. Začetek ob 19. uri.
NA OPENSKEM STRELIŠČU, pred spomenikom 72 talcem, bo v nedeljo, 5. aprila, ob 15. uri spominska svečanost, ki jo prirejajo združenja VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA. Govorili bodo pisatelji Marko Sosič, Giacomo Scotti in Milan Rakovac. Sodeluje harmonikarica Neva Kranjec.
OBČINA ZGONIK vabi na ogled izvlečka razstave o prvi svetovni vojni »Ermada 1914: Voci di guerra in tempo di pace« (Bojni glasovi v mirovnem času) s slikami o razdejanju kraških in goriških vaseh, ki jo je financirala Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina. Slike bodo na ogled do 6. aprila v urnikih obratovanja občinskih uradov.
OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo zaprta v torek, 7. in sredo, 8. aprila.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 7. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V soboto, 11. aprila, ob 10. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop na Bledu.
SKLAD MITJA ČUK vabi na predavanje »Higiena glasu«. Predavanje bodo vodile Larisa Jereb, Nikol Krizmancic in Patricija Plaznik, študentke druge stopnje programa logopedija in surdope-dagogika na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, v sredo, 8. aprila, ob 19.00 na sedežu Sklada - Proseška ulica 131.
ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor v sredo, 8. aprila, ob 8.00 v prvem sklicu in v četrtek, 9. aprila, ob 19.00 v drugem sklicu v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni!
KMEČKA ZVEZA prireja tečaj za odgovorne pri izvajanju procedur samokontrole nad higieno živil z apliciranjem principov sistema HACCP. Tečaj bo po-
[Pogteßfw podjetje
H
tKMUl WIÍ hI M httt
ALABARDA
od leta 1999
na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu
in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 21 58 318
NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH
tekal 9., 16. in 21. aprila, od 18.00 do 21.00 v razstavni dvorani ZKB na Op-činah. Zveza vabi vse člane, ki še niso opravili tečaja ali ga morajo obnoviti, naj se prijavijo v uradih Kmečke zveze ali na tel. 040-362941.
OBRAZNA JOGA - SKD Slavko Škam-perle vabi na predstavitev tečaja obrazne joge, na Stadion 1. maja, v četrtek,
9.	aprila, ob 19. uri. Info in prijave na tel. št. 347-0335969 (Petra Miklus).
SKD RDEČA ZVEZDA vabi članice in člane, da se udeležijo rednega letnega občnega zbora, ki bo v četrtek, 9. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Sa-ležu. Ob tej priliki bo mogoče poravnati članarino za tekoče leto.
»PREDAVANJE O TEMI, O KATERI NOČETE SLIŠATI« bo v petek, 10. aprila, ob 18.00, ko bo psihologinja dr. Tanja Repič Slanič, zakonska in družinska te-rapevtka iz Ljubljane, predavala o temi spolnega nasilja nad mladoletnimi. Srečanje z njo - namenjeno predvsem mladim, staršem in vzgojiteljem - bo v Pe-terlinovi dvorani v Ul. Donizetti, 3 (1. nadstropje). Vabljeni! Prirejata SZSO in MOSP.
SKD LONJER-KATINARA prireja v petek,
10.	aprila, ob 20. uri v ŠKC v Lonjerju predavanje z naslovom »Vloga NOB danes«, ki ga bo imel prof. Jože Pirjevec. Toplo vabljeni!
ZSKD sklicuje 49. redni občni zbor, ki bo v petek, 10. aprila, ob 9. uri v prvem sklicu na sedežu ZSKD, Ul. S.Francesco 20 v Trstu in v soboto, 11. aprila, ob 10. uri v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožefa Češčuta - KD Sovodnje, Prvomajska ul. 73.
CENTER OTROK in odraslih Harmonija organizira delavnice cake design, na katerih bodo učili otroke in odrasle kako se okrasi sladice. Delavnice za otroke bodo potekale v soboto, 11. aprila (za osnovnošolce od 9.30 do 11.00 in za otroke od 3 do 6 let od 11.00 do 12.30). Delavnica za odrasle pa bo potekala v treh srečanjih, od 14. aprila, ob sredah od 17.00 do 19.00 na sedežu v Ul. Ca-nova. Informacije in prijave na cen-ter.harmonija@gmail.com ali tel. 3207431637.
KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - Spomladanski ekvinocij«, ki bo v soboto, 11. aprila, od 15.00 do 19.00 v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucia Lo-renzi. Za info in prijave tel. št. 3474437922 ali 334-7520208.
KLINIČNA SOMATIKA - SKD Igo Gruden obvešča, da bo v soboto, 11. aprila, z začetkom ob 15. uri potekala v društvenih prostorih v Nabrežini 4-urna delavnica, ki jo bo vodil fizioterapevt Aleš Ernst. Info in vpis na tel. 349-6483822 (Mileva).
PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca in vaditeljica Sandra sporočata, da bo v aprilu vadba Pilate-sa v telovadnici nižje srednje šole potekala le ob torkih, od 19.30 do 20.30.
SK DEVIN v sodelovanju z ZSŠDI vabi na 1. Pomladni pohod po stezi Mirka Ška-barja iz Praprota v Repen v nedeljo, 12. aprila. Zbirališče in odhod od 8.30 do 10. ure v Praprotu pred avtobusno postajo. Poskrbljeno bo za povratni prevoz iz Repna. Pohod je primeren za vse in hoje je za približno 4 ure.
SKD VIGRED organizira, v primeru zadostnega števila vpisanih, tečaj risanja za srednješolce in odrasle z akademsko slikarko Katerino Kalc, ki bo potekal v Štalci v Šempolaju. Prijave in info na tel. 380-3584580, tajnistvo@skdvigred.org.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja praznik pokušnje domačega kruha in vina v soboto, 18. aprila, od 20. ure dalje. Vzorce belega in rdečega vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila naj pridelovalci oddajo v društvu v ponedeljek, 13. in torek, 14. aprila, od 18. do 20. ure. Prva tri uvrščena vina vsake sorte prejmejo pokal in diplomo strokovne komisije. Prisotni na prazniku bodo ocenili prve štiri vsake sorte in jih nagradili s kolajno. Info na tel. 349-4599458; 040-411635.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA prireja tečaj obrazne joge (5
srečanj) ob sobotah, od 18. aprila, od 10.00 do 11.30. Vpisi do torka, 14. aprila. Omejeno število mest. Info in prijave na center.harmonija@gmail.com.
SKD VALENTIN VODNIK - Majenca vabi vse domače likovnike in umetnike, na informativni sestanek v torek, 14. aprila, ob 18.00 v društvenih prostorih. Tel. št. 339-5963683 (Maddalena).
MAŠA V ITISU (Ul. Pascoli 31) ob prazniku Velike noči s srečanjem z gosti bo v sredo, 15. aprila, ob 16.30 (ob 16.10 molitev rožnega venca). Sv. mašo s podelitvijo bolniškega maziljenja bo daroval p. Rafko Ropret. Sodeluje slovensko občestvo župnije sv. Vincencija. Področni svet slovenskih vernikov s Trsta in Milj toplo vabi k udeležbi.
DRŽAVNA PROSTOVOLJNA CIVILNA SLUŽBA - ZSKD sporoča članom in mladim med 18. in 28. letom, da lahko kandidirajo za prostovoljno državno civilno službo preko ZSKD in neprofit-nega združenja ARCI Servizio civile. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 12 mesecev. Na voljo je 6 mest. Rok prijave do četrtka, 16. aprila, do 14.00. Info na sedežu ZSKD, Ul. S.Francesco 20 (II. nadstr.), tel. 040-635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na ARCI Servizio civile, Ul. F.Severo 31, tel. 040761683.
SKD S. ŠKAMPERLE vljudno vabi članice in člane na redni občni zbor v četrtek, 16. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v društveno dvoranico na Stadionu 1. maj (Vrdel-ska c. 7).
OBČINA DOLINA - Odborništvo za proizvodne dejavnosti vabi vse oljkar-je, ki želijo sodelovati na 18. razstavi oljčnega olja, da prinesejo vzorce (1 steklenico po 1/2 l in 1 steklenico 1/4 l ) na občinski sedež najpozneje do petka,
17.	aprila. Za informacije tel. 0408329245 ali cultura-kultura@sandorli-go-dolina.it.
SSO obvešča, da bo redni občni zbor v petek, 17. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira julija in avgusta poletni center pri morju v Grljanu (v slučaju slabega vremena bodo aktivnosti na sedežu združenja). Plavanje s potapljači v bazenu in v morju, laboratoriji in številne aktivnosti bodo razdeljene glede na starostno stopnjo in bodo namenjene otrokom od 3 do 14 let. Info in prijave na center.harmoni-ja@gmail.com.
NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da bo nadaljevalni tečaj, ki ga bo vodila prof. Loredana Kralj, potekal v soboto,
18.	aprila, od 14.30 do 16.30 ter v nedeljo, 19. aprila, od 9.30 do 11.30. Vpisi na tel. 333-3616411 (od 14. do 15. ure). Za nov tečaj za začetnike, ki bo potekal v drugi polovici maja, bomo pravočasno obvestili.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in zadruga »La Quercia« obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16.00 do 18.00 in v sobotah od 10.00 do 12.00. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Za mesec april je predvidena delavnica: Pomlad je - ustvarjamo z naravnimi elementi. Za informacije tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 13.00.
SDGZ obvešča, da bo imelo na razpolago vstopnice za EXPO v Milanu po zelo ugodni ceni. Člani, ki bi želeli obiskati EXPO, naj javijo na info@sdgz.it najkasneje do 30. aprila. V primeru zadostnega povpraševanja se bo priredilo tudi skupni ogled razstave. Datum bomo sporočili naknadno.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine in so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neod-dano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon (2. stavek 6. člena DZ/6/2003). Prošnja do 4. maja, ob 12. uri izključno na obrazcu na www.comune.duino-au-risina.ts.it - news in na sedežu Socialne službe (Sesljan, Naselje Sv. Mavra
124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je bil odobren razpis za izplačilo subvencije najemnine za l. 2014 za javne ali zasebne stanovanjske enote, razen subvencioniranih stanovanj (11. čl. zakona št. 431/1998 in 6. čl. DZ št. 6/2003). Vloge morajo biti izpolnjene do 4. maja, ob 12. uri z uporabo ustreznega obrazca na www.comune.duino-aurisina.ts.it -news ali na sedežu Socialne službe Občine Devin Nabrežina (Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390.
S Poslovni oglasi
PRODAJAM DRUŽINO ČEBEL
zaradi prenehanja dejavnosti.
Tel. 370-3310998
PRODAM STANOVANJE
ulica Papaveri, Opčine. Tel. 3400503429
VPELJANO PODJETJE IŠČE MLADO MOTIVIRANO OSEBO
diplomirano v ekonomskih vedah za vodenje administrativnega oddelka. Prošnjo s curriculum vitae se sprejema na naslov elektronske pošte motiviranost@gmail.com
S Mali oglasi
DVE NERESTAVRIRANI starinski kraški omari, okrašeni z letvičenjem, prodam za 300 evrov. Tel. 3386603682.
IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja, in poslovne prostore ter popravljam pohištvo. Tel. št.: 3402719034.
IŠČEM DELO kot pomočnica starejšim ali bolnim osebam. Imam 10 let izkušnje. Tel. št. 00386-31354244.
PRODAJAM letne gume velikosti 165/70-14 v zelo dobrem stanju. Cena: 50 evrov (za vse štiri gume). Tel. št. 335-5316286.
PRODAM AVTO VW polo 1200, letnik 2004, v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 340-5693294 (po 17. uri).
PRODAM HIŠO z vrtom v Prebenegu. Tel. št.: 331-7114399.
PRODAM pohištvo za dnevno sobo -jedilnico in spalnico v dobrem stanju (baročni stil). Tel. št.: 333-6194326.
PRODAM trisobno panoramsko stanovanje z razgledom na morje, predel Revoltella, komercialnih 97 kv. m., parkirno mesto v garaži, dvigalo, solastniški vrt. Tel. št.: 331-5695311.
PRODAM vso opremo za trgatev. Tel. št.: 331-7114399.
PRODAM zračni kompresor 2 hp, s priključnimi dodatki. Tel. št.: 040214218.
0 Prireditve
PISANO V POMLAD - V Oddelku za mlade bralce NŠK, v Narodnem domu v Trstu, so do četrtka, 30. aprila, na ogled ilustracije Žive Pahor ob ponedeljkih in torkih, od 9.00 do 13.30 ter od srede do petka, od 13.30 do 18.00.
V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini bo tradicionalna razstava pirhov z vsega sveta od nedelje, 5., do nedelje, 19. aprila. Urnik: ob sobotah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah in praznikih od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Razstavljeni bodo tudi keramični predmeti Gabriele Osbich Pison in umetniške fotografije Sonje Osbich.
KOMISIJA ZA ENAKE MOŽNOSTI v
sodelovanju z Okraji in združenji Toponomastica femminile in Fotogra-faredonna predstavlja razstavo o ženski toponomastiki na sedežu rajonskega sveta za Zahodni Kras na Pro-seku št. 159, od 10. do 17. aprila, ob
ponedeljkih in sredah od 10.00 do 12.00 in od 14.30 do 16.30 ter ob torkih, četrtkih in petkih od 10.00 do 12.00. Otvoritev razstave bo v četrtek, 9. aprila, ob 18. uri.
SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren prireja v četrtek, 9. aprila, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu predavanje »Rimljani na območju Bo-ljunca«. O tem zanimivem argumentu bosta spregovorila raziskovalec Stanko Flego in arheolog Matej Župančič. Vabljeni.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje razstave akvarelov Sophie Vinci, maturantke umetnostnega liceja Nordio, z naslovom Navdih, ki bo v petek, 10. aprila, ob 18. uri v čitalnici knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20. Predstavil jo bo Matej Susič.
SKD TABOR - Gledališka skupina vabi na ogled nove izvedbe igre »Burka o jezičnem dohtarju« v petek, 10. aprila, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčine. Režija S. Verč.
SKD TABOR vabi na gostovanje SSG v nedeljo, 12. aprila, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčine. Predstava »Zlati prah v očeh« M. Košute.
FOTOVIDEO TRST 80 sporoča, da je v prostorih Ljudskega doma v Križu na ogled fotografska razstava Nataše Peric »Poezija kontrastov«. Urnik od srede do nedelje od 11. do 14. ure in od 18. do 22. ure.
SKD LONJER - KATINARA obvešča, da je razstava »Lonjer, partizanska vas« na ogled do 30. aprila, ob sobotah in nedeljah, z izjemo velikonočne nedelje, od 16. do 18. ure v prostorih ŠKC v Lonjerju.
SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n'G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Naše žene in dekleta nekoč«, ki je nastala ob 8. marcu.
Prispevki
V	spomin na našega Dariota Škabarja daruje družina 50,00 evrov za VZPI-ANPI Repentabor, 50,00 evrov za KD Kraški dom, 50,00 evrov za cerkveno skupnost Repentabor, 50,00 evrov za NK Kras in 50,00 evrov za civilno zaščito Občine Repentabor.
V	spomin na Renatota Pierija darujeta Žarko in Serena 50,00 evrov za MPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na Pierino Boneta vd. Petaros darujejo člani odbora za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca 180,00 evrov za vzdrževanje spomenika.
V	spomin na Dariota Škabarja darujejo Ivan, Viviana in Drago z družinami 60,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu.
Ob 40-letnici smrti dragega Silvestra Grgiča in 3. obletnici smrti drage Milene Grgič darujejo Silva, Igor, Tatjana in Sonja z družinami 50,00 evrov za KD Slovan in 50,00 evrov za MePZ Slovan Skala.
Ob obletnici smrti Sergija Kocjana daruje žena Silva 25,00 evrov za sekcijo VZPI - ANPI Dolina Mačkolje Pre-beneg.
4.4.2008
4.4.2015
Vittorio Carli
Ostajaš vedno v mojem srcu.
Tvoja hči Norina
Nudimo prevoz pokojnika
24 ur na 24 Informacije: 392 7372323
8
Sobota, 4. aprila 2015
KULTURA	/
cerkev - Včeraj obhajanje velikega petka
Škofov križev pot v mestu, skavtski pa na Repentabru
Velikonočna poslanica nadškofa Crepaldija: Kristusovo vstajenje je kot pomlad
Kristusovo vstajenje je kot pomlad, ko veje dreves zacvetijo, saj iz nje izredno izžareva duhovno življenje, ki daje moč in pomen vsakemu človeškemu upanju, pričakovanju, želji in načrtu. Tako v svoji velikonočni poslanici med drugim piše tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi, za katerega vstajenje neizbrisno zaznamuje zgodovino, saj gre za dogodek, ki je za vedno odpravil temo smrti.
Zato, je v svoji poslanici zapisal nadškof, naj bo letošnja velika noč pomlad miru za svet, naj bo pomlad za preganjane kristjane, pomlad življenja za družine in otroke, pomlad za delavce in mlade, ki z zaskrbljenostjo gledajo na negotove perspektive razvoja našega ozemlja ter se morajo vsak dan soočati s socialno in delovno prekarnostjo. Naj bo velika noč tudi pomlad prihodnosti za Trst, ki se kaže kot mesto na poti v žalosten zaton, pa tudi pomlad src in umov, ki naj spravi v ropotarnico stare in nove ideologije.
Nadškof Crepaldi je, potem ko je na veliki četrtek vodil dopoldne krizmeno mašo, zvečer pa mašo v spomin na zadnjo ve-
čerjo, včeraj, na veliki petek, v stolnici sv. Justa vodil obrede v spomin na Kristusovo trpljenje in smrt, sinoči pa križev pot od Trga Vico do stolnice, kjer je nagovoril in blagoslovil vernike. Drevi pa bo ob 22.45 vodil obrede velikonočne vigilije, medtem ko bo jutri na praznik velike noči v stolnici ob 10. uri slovesna maša s papeškim blagoslovom. Nadškof bo daroval mašo tudi popoldne ob 16. uri v koronejskem zaporu, ob 18. uri pa v stolnici večernice.
Sugestiven križev pot z baklami je sinoči na Repentabru priredila tudi Slovenska zamejska skavtska organizacija. Udeleženci so se zbrali pri pilju na Colu, od tam pa je stekla povorka proti svetišču na Ta-bru v znamenju petja in prebiranja odlomkov iz govorov papeža Frančiška o priseljencih, medsebojnem spoštovanju preko vzgoje in veri ter njenem posredovanju. Po prihodu v cerkev so člani veje roverjev in popotnic brali svoje misli, župnik Anton Bedenčič pa je vodil obred češčenja križa. Tudi dogajanje v cerkvi je potekalo v znamenju petja, pri čemer je sodeloval tudi novoustanovljeni skavtski zbor.
Na slikah križev pot z nadškofom Crepladijem do sv. Justa (zgoraj) in skavtski križev pot z baklami na Colu
fotodamj@n
velikonočne jedi - Pravi rekorderki v pripravljanju potic sta Barkovljanki Sabina Nibrant in Ida Gregori
Potica kraljica prazničnih dni
Brez sladkih priboljškov ni praznikov. Velika noč pa je velik praznik, ob katerem se pod dobrotami šibi miza. Nepogrešljiv del nasitne in hranljive velikonočne hrane je nedvomno potica. Ste vedeli, da so jo najprej pekli v srednjeveških samostanih? Kmalu se je ta kulinarična moda razširila po gradovih, v mestih in na podeželju. V svojih zapisih sta jo omenjala že Primož Trubar in Janez Vajkard Valvasor. V 18. stoletju je bila doma že skoraj po vsej Sloveniji, pa tudi na Tržaškem.
V teh predprazničnih dneh bodo tiste najbolj pridne gospodinje spekle vsaj eno potico. Najboljše potice pečemo v potičniku; v okroglem modelu z luknjo v sredini. Priprava potice je nekoliko dolgotrajnejši postopek, vzha-janje je nočna mora za marsikatero še tako veščo kuharico, zato se peke potice dobre gospodinje ne lotijo tik pred zdajci - danes je namreč že žegen in takrat ni časa za večja opravila.
O tem, kako se pripravlja potica in kako mora vzhajati, smo se pogovarjali z dvema gospodinjama iz Barkovelj, ki ob tradicionalni barkovljanski prireditvi Pokušnja kruha, vina in olja vsako leto pripravita celo morje potic. Naj mimogrede spomnimo, da bo letošnja prireditev na programu 18. aprila. Gospa Sabina Nibrant, ki ima častitljivih 86 let, je velikonočne potice že pripravila, gospa Ida Gregori, dama z visoko starostjo, ki šteje kar devet de-
Ida Gregori (na levi strani) je pripravila rusko pito z orehi, Sabina Nibrant (na desni strani) pa klasično orehovo potico
fotodamj@n
setletij, pa bo potico pripravila tik pred zdajci. »Žal mi počasi zmanjkuje moči. Ni več tako kot pred leti, ko sem se brez težav lotila peke potic«, nam je v telefonskem pogovoru zaupala prijazna Barkovljanka, ki potico pripravlja po klasičnem receptu. Osnovni Idin recept za potico sestavljajo pšenična moka, kvas, mleko, sladkor, sol, pecilni prašek, maslo, jajca in naribana lupinica limone in pomaranče. Gospodinja prisega na potico z orehi ali mand-lji, v nadev pa vedno doda malo rumove arome. Skrivnost dobre potice tiči v testu, ki ga je treba gnetiti do tiste mere, da se začne luščiti od sklede in rok. Ne sme namreč biti pre-mehko. Gospa Ida pusti testo vzhajati dvakrat, šele nato ga razvalja in enakomerno namaže z nadevom. Na vprašanje, v kolikšni meri upoštevamo tradicijo današnje kuharice, je gospa Ida odgovorila, da zelo malo. »Časi so se pač spremenili in mladi nimajo časa za tako dolgotrajna opravila, kakršno je priprava potice,« je dejala vešča kuharica. No, ob tem bi lahko dodali, da mlade kuharice morda z razlogom nimamo časa za pripravo potice - za dobro potico potrebujemo veliko časa (ki ga je vedno manj), kar nekaj surovin, potrpežljivost, pa tudi kar nekaj sreče. Rezultat pa je pogosto ob še toliko vloženem trudu lahko suha, neprivlačna potica, ki jo lahko izboljšamo le, če zraven ponudimo kompot.
To, da je za pripravo dobre potice potreben tudi kanček sreče in da je potica, kar zadeva pripravo, ena najzahtevnejših slaščic, priznava tudi gospa Sabina, ki je potice spe-kla že kar nekaj dni pred prazniki. In to zelo dobre. O tem smo se prepričali v našem uredništvu, kamor je gospa Sabina preko našega fotografa poslala eno potico. Bila je taka, kot mora biti; sočna, mehka in okusna. Kuharica nam je zaupala, da pravega recepta za potico ni. Potico pripravlja po občutku, brez tehtnice, za nadev pa uporabi zmlete orehe, mleko ali še raje sladko smetano, sladkor, rum in vanilijo, krušne drobtine in rozine. Zanimalo nas je, če se mojstrstvo v peki potic doseže s prakso. Gospa Sabina meni, da ne, saj tudi njej potica ne uspe vedno. »Dobra potica je odvisna od moke, razpoloženja in številnih drugih faktorjev«, je opozorila gospodinja in dodala, da pa je prav neverjetno, kako vsi cenijo njeno potico. »Samo, da jim ni treba peči,« je hudomušno dejala naša sogovornica.
Potica torej ostaja kraljica prazničnih dni. Ob članku prilagamo recept za klasično potico v podobi orehove potice, ki se je kljub inovativnejšim sestavinam ohranila vse do današnjih dni. In to kljub dejstvu, da poznamo toliko različnih potic, kolikor je sploh možnosti slanih in sladkih nadevov. (sč)
Orehova potica po receptu poznavalke kraške kuhinje Vesne Guštin:
Osnovni recept za testo
500 g moke
3 jajca (1 celo in 2 rumenjaka) 60 g masla 60 g sladkorja 35 g kvasa
200 ml mleka
ščepec soli, ribana limonina lupina, žlica ruma, vanilja
Nadev
500 g mletih orehov
150 g rozin 75 g masla 100-120 g sladkorja 50 g pinjol 1 jajce, ribana lupina pol limone
Priprava
V nekaj manj kot deciliter mlačnega mleka stresemo ščepec sladkorja in zdrobljen kvas ter pustimo vzhajati. Maslo raztopimo z žlico mleka. V moko primešamo ščepec soli, naribamo limonino lupino, potresemo vaniljo, 1 jajce (celo) in 2 rumenjaka: sestavine dobro premešamo z žlico, nato dodamo raztopljeno maslo in kvas (ki je medtem vstal). Testu primešamo še sladkor in žlico ruma, nato pa ga zamesimo: po potrebi dodamo malo mleka ali moke (odvisno od konsistence testa). Testo naj bo čim bolj mehko, gladko in rahlo: taka bo nato tudi potica. Prekrijemo ga s prtičem in pustimo vzhajati, medtem pa pripravimo nadev. Najbolje bi bilo, da bi rozine predhodno namakali v rumu 24 ur, če tega nismo storili, storimo sedaj. Medtem orehe oparimo s približno 200 ml vrelega mleka, jim primešamo rozine in pinjole (cele), po želji tudi malo vanilje in žlico ruma. Vzhajano testo razvaljamo (med valjanjem ga vsaj dvakrat obrnemo): na koncu naj bo debelo 2 - 3 centimetre. Premažemo ga z beljakom, ki smo ga predhodno stepli v trd sneg in mu primešali rumenjak ter malo sladkorja. Nanj razmažemo še nadev (če ga je preveč, ga tudi v tem primeru delno odstranimo) in potresemo z maslom, ki smo ga narezali na lističe, ter s sladkorjem. Testo zavijemo v klobčič, položimo v pekač (v katerega smo namestili papir) in pustimo vzhajati pod prtičem. »Na sredi naj bo seveda roža!« Preden damo v pečico, potico premažemo z jajcem, ki smo ga predhodno stepli z vilicami; na več mestih jo tudi prebodemo z zobotrebcem, nato pa namestimo v vročo peč. Potico pečemo približno 45 minut.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 4. aprila 2015
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Ministri Miru Cerarju cepajo kot muhe
Darja Kocbek
Kriza v levosredinski vladni koaliciji se je v tem tednu zapletla bolj, kot je bilo pričakovati potem, ko je predsednik vlade Miro Cerar v ponedeljek poslal v državni zbor predlog za razrešitev ministra za obrambo, socialnega demokrata Janka Vebra, ker je po njegovi oceni prekoračil pooblastila. Del članstva socialnih demokratov zaradi premierjvega predloga meni, da bi stranka morala oditi v opozicijo. Dodaten problem je Cerarju v sredo, le dva dni potem, ko je prevzela posle ministrice za izobraževanje, povzročila članica njegove stranke SMC Klavdija Markež.
Ta je po objavi sumov, da je njena magistrska naloga plagiat, odstopila sama, Cerar pa je njen odstop sprejel. Markeževa je bila sporna že takoj, ko jo je Cerar izbral za kandidatko za novo šolsko ministrico zaradi sumov, da je kot direktorica Ljudske univerze Ptuj zlorabila položaj. Cerar je takrat vztrajal, da je najboljša kandidatka, ki jo je lahko našel. Glede na te besede ima tudi za iskanje novega kandidata na voljo zelo majhen kadrovski bazen.
V petek je Markeževa sporočila, da nepreklicno odstopa tudi s funkcije poslanke v državnem zboru. Ker jo bo nadomestil naslednji izvoljeni kandidat z liste SMC, je Marke-ževa s tem Cerarju prihranila skrbi, da prihodnji teden, če bo pri socialnih demokratih zmagala struja, ki hoče, da gre stranka po razrešitvi Vebra v opozicijo, izgubil še večinsko podporo poslancev v državnem zboru. Markeževa bi se namreč lahko vrnila v državni zbor le kot nepovezana poslanka, saj sta ji Cerar in namestnica vodje poslancev SMC dala jasno vedeti, da je ne želijo več imeti v svojih vrstah. Ker bi tako SMC izgubila en poslanski sedež, bi z upokojensko
stranko Desus imeli enega poslanca premalo za poslansko večino.
Ko se koalicija ukvarja sama s seboj, so se pomembne zadeve zgodile v gospodarstvu. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) ali slaba banka je v tem tednu ameriški banki Merrill Lynch International Limited prodala slabe terjatve prve skupine podjetij. To so ACH, Elan, Polzela in Adria Airways.
Prodaja slabih terjatev je eden od načinov privatizacije podjetij v Sloveniji. Slaba banka po podatkih tiskovne agencije STA prodaja še terjatve 22 podjetij v skupni višini 520 milijonov evrov. Do slabih terjatev podjetij je prišla tako, da so jih v okviru sanacije predlani in lani nanjo prenesle banke, ki so bile podržavljene. Slabe terjatve so terjatve od kreditov, ki so jih banke dodelile podjetjem na lepe oči, zato jih ne morejo dobiti povrnjene.
Večino teh terjatev sta na slabo banko prenesli največji banki Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova kreditna banka Maribor (NKBM). NLB je prenesla za 2,2 milijarde evrov slabih terjatev, NKBM pa za 1,2 milijarde evrov. Velik del slabih terjatev bank izvira iz obdobja po letu 2000, ko so menedžerji brez lastnega denarja prevzemali podjetja, ki so jih vodili. Za tovrstne prevzeme so najemali kredite, za njihovo odplačilo pa so zastavili delnice podjetja. Te zastavitve novim lastnikom terjatev zagotavljajo lastništvo v teh podjetjih.
V slabi banki so potrdili, da bo ameriška banka na podlagi pogodbe lahko postala lastnica delnic družbe Polzela. Pogodba pa ne vključuje možnosti, da bi lahko postala tudi lastnica deležev v družbi Adria Airways. Te deleže bo še naprej prodajal Slovenski državni holding, ki je druga
državna institucija, ki prodaja podjetja v državni lasti.
Eden od razlogov za ustanovitev slabe banke je bil, da bo s prodajo slabih terjatev in deležev podjetij v težavah poskušala iztržiti čim več denarja za povrnitev sredstev davkoplačevalcem, ki so v okviru sanacije doka-pitalizirali banke v skupnem znesku okrog 5 milijard evrov.
Ameriška banka Merrill Lynch je terjatve prvega svežnja podjetij od slabe banke kupila z namenom, da z njimi zase ustvari čim več dobička, saj je finančna institucija. Kljub temu ni pričakovati, da bo s tem premoženjem ravnala slabše, kot so z njim ravnali slovenski lastniki in menedžerji.
Agonija nekaterih podjetij, katerih terjatve so pristale na slabi banki, se vleče še iz prejšnjega stoletja. Najbolj razvpito takšno podjetje je proizvajalec športne opreme Elan. Njegove težave se vlečejo že vse od leta 1990, ko se je začel stečajni postopek, ki še zdaj ni končan. Leta 1992 je družba pristala v hrvaški lasti, leta 2000 jo je slovenska država odkupila nazaj. Ekonomist Bogomir Kovač je lani v Mladini napisal, da so potem, ko je spet postal slovenski, šle poti Elana samo še navzdol. Postal je tranzicijski politični plen novih poslovnih elit in njihovih katastrofalnih poslovnih odločitev. Nasploh pa je Elan v zadnjih dvajsetih letih postal zgled, kako ne smemo upravljati in voditi državnih podjetij, je še opozoril Kovač.
Enako je mogoče reči tudi za slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika Adrio Airways, ACH, v določeni meri tudi za Tovarno nogavic Polzela. Pa tudi za državo je mogoče reči, da je po osamosvojitvi plen starih in novih političnih elit in njihovih katastrofalnih odločitev.
ljubljana - Etnološki film
Idrijska čipka na mednarodnem festivalu v Bristolu
Spretne roke klekljarice
LJUBLJANA - Etnološki film »Z nitjo povezane« je bil pred nekaj dnevi sprejet na 14. Mednarodni festival etnografskega filma v Bri-stolu v Veliki Britaniji (14th RAI International Festival of Ethnographic Film). Izbran je bil v konkurenci nekaj manj kot tristo filmov in bo v drugi polovici meseca junija predvajan v sekciji Filmi iz muzejev.
Idrijska čipka ter klekljarice z Idrijskega in Cerkljanskega so v filmu predstavljene skozi pripovedovanje številnih klekljaric, ki ohranjajo dediščino klekljanja živo tudi dandanes, preko njihovih spominov pa oživijo tudi zgodbe klekljaric iz preteklosti. V njem se prepleta več tem: klekljanje za zaslužek in način preživljanja prostega časa, izdelava in uporaba klekljarskih pripomočkov, risanje vzorcev in druženje ob klekljanju.
PISMA UREDNIŠTVU
Nekaj malega o nekdanjih italijanskih doktorjih in prav tako nekdanjih slovenskih direktorjih
Se skoraj popolnoma strinjam z Jožetom Pirjevcem, ki proti koncu svoje glose v Prim. dnev., z dne 2. aprila 2015 domneva, da če bi šla v Rim, bi bila verjetno tudi jaz "Dot-toressa". Drobna razlika je le v tem, da mi ni treba sploh v Rim, da postanem za naše sosede dohtarca ali doktorica. Lahko kar v Sežani ostanem in literarno uradujem in obratujem s Partizanske 14. Ni treba niti, da stopim s hiše na cesto. Lahko kar čepim doma. Dolgo let sem prejemala tržaško revijo Arte & cultura, ki so jo redno dostavljali do letošnje zadnje številke neki dottoressi, ki je nosila moje ime. Parkrat sem illo tempore ustno in pisno opozorila uredništvo in še druge, ki so s tem naslovom opletali, da univerzo sem na žalost videla le od zunaj - v ednini in množini, veličasten pogled nanje! - razen neke rimske, v katero sem le stopila, da sem na tajništvu zaprosila za sestrin indeks in ga tudi dobila. A ni nič pomagalo, "dotto-ressa" je preživela vse ujme in proteste, s "professoresso" vred. Še za neko doktorstvo honoris causa me je hotel neki (očitno) nevednež predlagati na neki univerzi, a jaz sem mu
kategorično in kar se da odločno izrekla svoj kar večkratni ne in ne in tisočkrat ne, me ne zanima. Sicer zelo hvaležna predlagatelju, da me tako ... šaca. Saj zaslužim. Ima dober vid. In tudi voh. Lastnosti pri redkih.
Prejemam kar veliko pisem iz Italije, elektronskih in navadnih, pišejo mi v glavnem osebno nepoznani literati, ki sem jih prevajala ali bi radi, da jih prevedem ali kaj napišem o njih, s katerimi potem navadno sodelujem ali smo že prej navezali po-večinoma virtualne stike, in kakšna dottoressa ali professoressa se skoraj obvezno samogibno pridruži na za-glavju naslova. Zanje je namreč skoraj nepojmljivo, da bi se ukvarjal s prevajalstvom ali književnostjo nekdo, ki ni poklicno vsaj šolnik ali di-plomiranec v književnosti.
Spominjam se ital. pisca, prevajalca in esejista iz Milana Arnalda Bressana, ki ga pobliže pozna tudi Pirjevec, in še bolj njegova sestra Marija Pirjevec, kasneje poročena Paternu, in Miran Košuta in še (marsikdo, recimo prevajalka Rebulove-ga romana V Sibilinem vetru Diomi-ra Fabjan Bajc et co. Prva sem ga spoznala jaz, saj me je prišel izrecno obiskat v Sežano ob neki obletnici Srečka Kosovela, ki smo jo v Sežani nadvse slavnostno obhajali in se je je udeležila - z nami Kraševci, ostalimi Primorci in Zamejci - vsa kulturna Ljubljana, menda leta 1974 - vsekakor enkrat po izidu tržaškega dvojezičnega Kosovela založbe Asterisco in
prav tako moje dvojezične antologije 13 slovenskih sodobnih pesnikov -in sem se z milanskim literatom za vse večne čase spoprijateljila ter ga uvajala in uvedla v ... slovensko kulturno srenjo in realnost. Potem sva zelo intenzivno sodelovala in se družila praktično do njegove prerane smrti. No, leto dni po spoznanju (beri in piši pred kakimi 40. leti) se je Ar-naldo udeležil v Ljubljani nekega slovenskega poletnega jezikovnega tečaja in ko me je nato obiskal, mi je ves potrt povedal, da so se ga sote-čajniki prav grdo privoščili, in niti ne razume zakaj, na račun naslova dot-tore ob njegovem imenu. Naj mu jaz razložim, da bo vsaj kapiral. V treh sekundah sem mu raztolmačila in mu dodatno povedala, da pri nas kroži vic, ki nas vedno do solz nasmeje o razliki med Italijo in (socialistično) Slovenijo oz. Jugoslavijo: kot v Italiji doktorjev kar mrgoli, tako pri nas nikoli ne zmanjka in se nagnete brez konca in kraja ... direktorjev. Tudi on se je z mano nasmejal. In ker je bil zelo pronicljive sorte, nikoli več se ni ti-tuliral z doktorjem.
Jaz osebno štejem Stanka Vuka za svojega in našega sodobnika, saj se je rodil kot mi, ki diskutiramo - z Jožkom Pirjevcem vred - v 20. stoletju, ga ne peham od sebe v Prešernovo dobo in niti v Jurčičevo ali Cankarjevo, niti v čas ... pisatelja Ivana Preglja, ki se je rodil koncem 19. stoletja, le kakih 30 - 40 let pred nami, njemu še vedno velikodušno dovolim,
Mfi
seveda s sladkim nasmeškom na ustih, da se podpisuje - tudi ko piše svoji divaški ljubici in nesojeni ženi - pod pismi, razglednicami in dopisnicami nič manj in nič več kot: dr. Ivan Pregelj. In s tem sem povedala vse. Kdor ima ušesa, naj sliši.
Pa še vam, nadvse dragi pesnik in dr. France Prešeren, peščičko besed. Upam, da vam niso sapo zaprli vsi doktorati in častni naslovi, ki si jih je tekom let nabral moj sežanski so-rojak in zgodovinar Pirjevec, in nam jih je nanizal na koncu glose v večno pamet, vi pa fasali samo enega ubog-cenega v vsem svojem življenju. Potolažite se, umrli ste odločno le premladi in s tem hočeš nočeš presekali neustavljivo verigo podeljevanja častnih titul zaslužnikom. Ko bi se malce potrudili in živeli vsaj toliko let, kot jih je zelo plodno in uspešno že preživel omenjeni (stari) stric, moj bližnji sorojak in rekordni tituliranec -75 let! - bi se jih tudi vam še kaj na-rahljalo, da bi se lahko z njim celo primerjali, brez skrbi.
Dixit še nekoliko starejša teta (tudi mačja), imenovana jolka znana ne-dottoressa in ne-professoressa iz Sežane
foto tomaž lauko
Poudarek je na načinih prenašanja znanja klekljanja. Formalno poteka v čipkarski šoli in društvih, neformalno pa v domačem okolju med staro mamo in vnukinjo, med sosedami in prijateljicami. Naj pri tem še izpostavimo, da film temelji na predhodni raziskavi kustosinj Mestnega muzeja Idrija. »Da je bil film Z nitjo povezane izbran v močni mednarodni konkurenci filmov v Bristolu sem seveda zadovoljen. Najbolj zadovoljen pa sem s tem, da so tako klekljarice, ki so v filmu nastopale, kot tudi tiste, ki so si ga ogledale ta film vzele za svojega,« je o dobrem sprejemu filma povedal režiser Matjaž Mrak in še dodal, da so spoštovanja vredne odločitve vodstva Mestnega muzeja Idrija, da vlagajo v etnološke filme, kar je v Sloveniji prej izjema kot pravilo.
Etnološki film »Z nitjo povezane« je nastal v produkciji Mestnega muzeja Idrija v okviru projekta Razvoj idrijske čipke. Javnosti je bil prvič predstavljen na 32. Festivalu idrijske čipke, sledila je predstavitev na prireditvi Ta veseli dan kulture, prikaz na Dnevih etnografskega filma v Slovenskem etnografskem muzeju, koncem minulega leta pa je bil na ogled tudi na TV Slo.
RoŠa
Rez grajske trte
LJUBLJANA - Na Ljubljanskem gradu je včeraj potekal tradicionalni prvi spomladanski rez grajske trte, ki na gradu raste od leta 1990. Gre za prvo pomembno strokovno opravilo, povezano z vinsko trto, v vinogradniškem letu, na Ljubljanskem gradu pa nanj vabijo tudi obiskovalce, lahko trti-ne rozge zasadijo v svojih vinogradih ali vrtovih. Kot so za STA pojasnili na Javnem zavodu Ljubljanski grad, so pri rezu sodelovali enolog Julij Nemanič, pretor Vinskega konventa sv. Urbana Edi Berk, ljubljanski župan Zoran Jan-kovič, skrbnik grajske trte ter predstavnik Ljubljanskega gradu in član vinskega konventa Stane Miklavec. Obiskovalci so trtne rozge lahko tudi odnesli domov.
Grajska trta na Ljubljanskem gradu ob zidu razgledne terase pri Stolpu strelcev raste od 30. septembra 1990. Tedaj je cepljenko trte z mariborskega Lenta, ki je potomka najstarejše žlahtne trte na svetu, ljubljanski občini podarila mariborska občina. Trta rodi grozdje modre kavčine ali žametne črnine.
10
Sobota, 4. aprila 2015
KULTURA
/
trio guarneri - V Trstu izvrsten koncert čeških mojstrov
Globoko navezani na svojo kulturo
Čeprav večkrat ponavljamo, da je glasba univerzalen jezik, pozna ta trditev tudi nekaj izjem: ko so v drugi polovici 19. stoletja vzbrstele tako imenovane nacionalne šole, so si mnogi skladatelji prizadevali, da bi poudarili in ovrednotili značilnosti ljudske glasbe, take, ki točno opredeljujejo nacionalno pripadnost. To stremljenje je bilo najbolj živo v Rusiji, pa tudi na Češkem, Madžarskem in drugod, kjer je bilo ljudsko izročilo posebno bogato in zanimivo. Koncert, ki ga je za tržaško Koncertno društvo oblikoval Trio Guarneri, je bil prav lep dokaz globoke povezanosti z lastno kulturo: trio se je rodil pred skoraj tridesetimi leti v Pragi, italijansko ime pa nosi zaradi dveh dragocenih godal, ki jih imata violinist Čenek Pavlik (Guarneri del Gesu', ki je svojčas pripadal Ja-ši Hajfezu) in čelist Marek Jerie (ta pa igra na instrument, ki ga je Andrea Guarneri izdelal l.1684). Oba instrumenta imata žlahtno, vsekakor pa bolj temno žametno barvo, ki jo klavir zlahka preglasi, ampak pianist Ivan Klansky se je z veliko rahločutnostjo znal izogibati skušnjavi, da bi prevladal nad godalcema.
Češki mojstri so začeli z Elegijo op.23 Josefa Suka, blago zvenečo, a ne posebno zanimivo skladbo, ki je vsebinsko vezana na pesniški ciklus Vyšehrad Juliusa Zeyerja, oblikovno pa na poznoromantični slog, ki se pri nekaterih skladateljih l.1902 še ni vdajal novitetam. Trio Guarneri je pokazal elegantno ubranost v omikanem pogovoru med godaloma, v katerega je pianist posegal z rahločutnim dotikom.
Trio v g-molu op. 15 Bedricha Smetane je mnogo bolj razčlenjena skladba: čeprav je nastala ob tragični izgubi skladateljeve hčerke, je njen potek razgiban in nudi tudi svetlejše
TOMIZZEV DUH
Češki Trio Guarneri
trenutke. Pianist Ivan Klansky je za-blestel kot nesporni glasbeni vodja tria: markantna osebnost je izstopala z jasno interpretativno vizijo, ki sta ji godalca brez težav sledila, saj so tri desetletja skupne igre pripeljala do popolnega zlitja.
Višek večera smo doživeli v drugem delu programa, ko je bil na sporedu znameniti Trio v e-molu Dumky op.90 Antonina Dvoržaka: skladatelj je bil vodilno ime v skupini narodnoza-vednih glasbenikov in uspelo mu je, kot malo kateremu (prekosil ga bo le Leoš Janaček), oplemenititi ljudsko izročilo z izredno tehtnim in posrečenim pristopom. Dumka, češki narod-
tomasz trzebiatowski
ni ples, je postala navdih in izhodišče za pestro in bogato skladbo, ki jo je Trio Guarneri podal z velikim, iskrenim zanosom. Občudovali smo piani-stove interpretativne prebliske, pa tudi toplo spevnost violinista in čelista, ki sta lahkotno prehajala od lirskih do ljudsko sproščenih odstavkov. V izvedbi je bilo občutiti globoko sozvočje s skladateljevo dušo, ki ga je tudi občinstvo živo zaznalo: aplavzi so bili zelo navdušeni, da nam je trio zaigral kar dva dodatka, oba izpod peresa Antonina Dvoržaka: najprej stavek iz tria, nato znamenito Humoresko, ki je sladko in prikupno sklenila lep večer.
Katja Kralj
45. teden sloveske drame
Tudi sejem dobrih dram
Za Grumovo nagrado se poteguje 5 avtorjev
V okviru 45. tedna slovenske drame je včeraj potekal že tradicionalni Dan nominirancev, na katerem se predstavljajo najboljša nova slovenska dramska besedila. V Kranju gostujejo z Grumovo nagrado v preteklosti že nagrajeni Rok Vilčnik- rok-gre, Simona Semenič, Matjaž Zupančič in Vinko Moderndorfer ter Vedrana Grisogono. Tokrat se avtorji predstavljajo s svojimi novimi besedili, s katerimi se znova potegujejo za nagrado za najboljše novo dramsko besedilo. Vilčnik in Moderndorfer, ki sta prejela po že dve Grumovi nagradi, se predstavljata z dramama Tarzan in Tri ženske. Trikrat nagrajeni Zupančič je tokrat nominiran za Pesmi živih mrtvecev, z eno Gru-movo nagrado nagrajena Semeniče-va pa za dramo »sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije«. Kot nomini-ranka za nagrado se jim letos prvič pridružuje Vedrana Grisogono s komedijo Delamo na sebi.
Po mnenju petčlanske strokovne žirije, ki jo sestavljajo režiserka Renata Vidič (predsednica), kritik in teatrolog Matej Bogataj, dramatur-ginja in prevajalka Darja Dominkuš, igralka Vesna Jevnikar ter tržaški režiser in literat Marko Sosič, so to najboljša nova dramska besedila. Izbrali so jih med 35 besedili, prispelimi na razpis. Dobitnika Grumove nagrade pa bodo razglasili na torkovi sklepni slovesnosti Tedna slovenske drame.
Dan nominirancev pripravljajo z namenom, da bi bili dramatiki deležni večje pozornosti v medijih in širši družbi. »Dramska forma je namreč zelo težka in zahtevna ter poleg talenta od avtorjev terja tudi ogromno znanja,« je opozorila umetniška vodja Prešernovega gledališ-
ča Kranj Marinka Poštrak, ki dan no-minirancev razume kot neke vrste sejem dobrih dram. Gre praktično za prvi stik besedil z gledališčniki, ki se odločajo o besedilih za prihodnje uprizoritve. Prireditev, usmerjena v predstavitev avtorjev, odpira tudi prostor za dialoško preizpraševanje stanja izvirne dramatike v slovenskem gledališkem prostoru, njenega uprizarjanja, interpretacije in razvoja. Tekste predstavijo skozi bralne uprizoritve, ki jih pripravljajo obetavni mladi režiserji skupaj z igralskim ansamblom Prešernovega gledališča, na pogovorih pa sodelujejo avtorji, člani žirije, visokošolski profesorji, umetniški vodje, dramaturgi, kritiki, režiserji in drugi. Pomemben del zavzema tudi sodelovanje občinstva, ki z avtorji in gosti deli svoje videnje besedila.
Danes bo v sklopu festivala potekala še okrogla miza Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, ki bo tokrat potekala na temo Pisava in (ne)uprizarjanje Simone Se-menič. Semeničeva je trenutno najbolj plodovita dramska avtorica pri nas, njena besedila pa so stalnica tudi na tujih odrih. Njen slog pisanja se izmika utečenim strukturnim normativom in vzpostavlja novo, prepoznavno avtorsko narativnost. Izzivi uprizarjanja, ki jih sproža njena dramatika, izkazujejo visok potencial za inovativnost gledaliških prijemov, a obenem lahko zaradi svoje nekon-vencionalnosti povzročajo zadrege pri umeščanju njenih besedil na repertoarje slovenskih gledališč. Razmislek o tem, kako se uveljaviti na domačih odrih in kako prodreti na tuje, bodo sogovorniki na njenem primeru razširili tudi na širšo situacijo slovenskih dramskih piscev. (STA)
Kozarec pravice in kruha
Piše Milan Rakovac_
Danas na Viliju Vazma cemo lipo bacala in bianco, a sutra na Va-zan udri jaje u jaje, i pinca tocana u zavajon. Pak ala janjčic in teca. Ki ima. Aa ki nima, ter vero je bolje fjanko vuovce jalovice in umido: škalonju pofrigaš na loju, mieso na to, pak jeno malo slavuje i zaliješ z deci bilega vina, njoki po luovski, samo muka, so i mlake vode... Orka pipa ke manjada!
Enkrat na leto ljudje z Jadrana z nekaj truda na kontinentu dobro zaslužijo. Oljke je treba obrezati, da bolje rastejo in rodijo, odrezane vejice pa ljudje kupujejo na cvetno nedeljo. Lepo. Cele karavane tovornjakov polnih oljčnih vejic odhajajo iz Istre in Dalmacije proti mestom v notranjosti. Pol evra vejica, če je lepa, evro, najdeš pa jih tudi po dva: prav po Jezusovi pravici .
Ko je beseda o človeku in bogu, se mi zdi primerno spomniti na Silvija Strahimirja Kranjčevica (Senj 1865, Sarajevo 1908), zame nemara največjega pesnika Južnih Slovanov. Danes, ko mora Boris Pahor v
književnost
Alessandro D'Avenia v četrtek v Ssg
svojem drugem stoletju življenja Italijo nenehno opozarjati na zgodovinsko amnezijo, kajti nikoli se ne bomo sporazumeli, če se ne bomo -razumeli. Ne razumemo pa se, ker nam ni mar za mnenje in trpljenje drugega, obvladamo le lastno muko. Na bližnjega, drugega med nami je opozoril še en velikan, Vladimir Nazor, ki je kot učitelj izbral naše kraje, Pazin, Koper, Kastav, Reko, čeprav je želel v Bosno, da bi se tam naučil čiste hrvaščine in je zato pisal Kranjčevicu, naj mu tam najde službo. Ta pa mu je svetoval, naj kar ostane pri morju, saj so rimski spomeniki, beneški palazzetti in jezikovno kontaminirana narečja del -hrvaške nacionalne kulture. Misel stara več kot sto let!
V poemi Eli, Eli, lama sabakta-ni! (o bog, zakaj si me zapustil!) Kranjčevic poje: »Prošetala se povi-jest u sramotničkoj halji,/I što smo nebu bliži, sve od neba smo - da-lji!/Na Golgoti je staro prelomilo se drvo,/Pokradoše mu čavle - i to je bilo prvo!/
U ime čovječanstva i bratstva i slobode/Počeše krvno kolo da bez-božnički vode/
I derala se družba od gadne strasti pjana;/Mi ubijamo, Bože, sve zbog Tebe - Hosana!/Na Golgoti je mrtvo i vjetric tamo tajni/Tek cvili: Eli! Eli! lama azavtani?/
A pokraj krvi davne i ispod drva suha/Sve milijuni vape: O pravice, o kruha!« ...
O evropskem človeku presenetljivo razmišlja slavni ameriški znanstvenik Jeremy Rifkin, ki nenehno vznemirja svet s svojimi preroškimi deli (Tretja industrijska revolucija, Konec dela, Empatična civilizacija, Vodikova ekonomija, Evropski sen ...). V Evropskem snu nas spomni na naše lastne vrednote: »Ko Američani slišimo besedo lenoba, seveda mislimo, da je to nemoralen način življenja. Ko pa Evropejec sliši to besedo, sliši nekaj drugega: čas je, da gremo v gostilno, popijemo kozarec vina in poduhamo cvetje. V Evropi ljudje delajo, da bi živeli, medtem ko Američani živijo, da bi delali.« V ton tega evropskega duha se le-
po prilega tudi tale ironičen verz Janeza Menarta ob smrti pesnika: »No, Janezek, - je vzdihnil bog -/ zdaj, ko je konec rim,/ ko sklenil si življenjski krog,/ kaj s tabo naj storim?«
Zakaj nočemo biti takšni, kot nas vidi naklonjeni Američan? Zakaj hočemo za vsako ceno biti Američani? Rifkin ni noben romantik, dobro pozna tudi naše slabosti: »Evropska vizija je pravilna, le evropski politični motor potrebuje več uglaševanja ... EU-projekt je širjenje miru, ameriški sen pa je vojaški, ker mislimo, da Zlo ni le metafora . evropski sen je, prvič v zgodovini, poskus vzpostavitve globalne zavesti za globaliziran svet .«
Prazniki so, sem (evropsko) len in bom v velikonočnem tednu prav rad s prijatelji spil kozarec vina; nemara zato o tem eliksirju pogosto pišem. Otroci bodo trcali ali picali z evrom: koristna igra, posebej za zmagovalca, saj znamo all'americana. Mogoče pa je le boljši način all'euro-pea. Če ga obudimo, kot pred stoletjem, skozi boj za pravico in kruh. In za tisto čašo rujnega.
m. daven a
V tržaškem Kulturnem domu bodo prihodnji četrtek gostili italijanskega pisatelja Alessandra DAvenio, avtorja svetovne uspešnice Bianca come il latte, rossa come il sangue (prevedena je bila tudi v slovenščino z naslovom Bela kot mleko, rdeča kot kri). 37-letni pisatelj prihaja v Trst s svojim najnovejšim romanom Cio che inferno non e (To kar ni pekel), v katerem je opisal srečanje med palermskim najstnikom in duhovnikom Pinom Puglisijem. Duhovnika, ki je padel pod mafijskimi streli, je tudi sam osebno poznal. Četrtkovo srečanje se bo pričelo ob 18. uri, v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem pa ga prirejajo Občina Trst, združenje Libera in knjigarna Ubik.
/
ITALIJA, SVET
Sobota, 4. aprila 2015
1 1
washington - Ob ostrem nasprotovanju Izraela in republikancev v ZDA
Jedrski dogovor z Iranom pozitivno odmeva v svetu
JERUZALEM / WASHINGTON / TEHERAN / MOSKVA L0ZANA - Večina držav se je včeraj pozitivno odzvala na okvirni dogovor o iranskem jedrskem programu, ki sta ga po maratonskih pogajanjih v četrtek v švicarski Lozani dosegla šesterica velesil in Iran. Obenem se vrstijo opozorila, da delo ni končano, saj je treba do julija doseči še končni dolgoročni sporazum. Največji kritik medtem ostaja Izrael. Predsednik ZDA Barack Obama je četrtkov preboj, ki je podlaga za dokončni sporazum med Iranom in svetovnimi silami, označil kot najboljšo od treh možnosti. Drugi dve sta bombardiranje Irana, ki bo nato le še bolj kljubovalen, ali nadaljevanje sankcij brez inšpekcij, kar Iranu omogoča nadaljevanje jedrskih aktivnosti brez nadzora. »Neizbežne kritike dogovora lahko vprašam le to, ali resno mislijo, da je dogovor s podporo svetovnih sil slabša izbira kot tveganje še ene vojne na Bližnjem vzhodu in slabša izbira od tega, kar smo delali skoraj dve desetletji?« je dejal Obama.
Te besede so bile namenjene republikancem in drugim, ki so četrtkov kompromis zavrnili. V kongresu namreč že pripravljajo zakon, po katerem bo moral Oba-ma končni dogovor prinesti v kongres, in če ga bo ta zavrnil, ameriških sankcij proti Iranu ne bo mogel odpraviti. Predsednik je kritike opozoril, da če spodkopajo dogovor, bo svet odgovornost za to naprtil ZDA. Obama je v četrtek tudi po telefonu poklical najglasnejšega kritika nastajajočega dogovora z islamsko republiko - izraelskega predsednika Benjamina Netanjahu-ja. Ta mu je znova povedal, da je dogovor slab in ogroža obstoj Izraela. Kot je ocenil, Iranu ne bo preprečil izdelave jedrske bombe, ampak mu bo to pot tlakoval, poleg tega odpira pot za jedrsko oboroževalno tekmo in novo vojno na Bližnjem vzhodu.
Včeraj je nato Netanjahu zahteval, da mora vsak končni jedrski dogovor z Iranom vsebovati »jasno in nedvoumno iransko priznanje pravice Izraela do obstoja«. Kot je še menil, zdaj ne obstaja le izbira slab dogovor ali vojna, ampak obstaja tudi tretja alternativa - vztrajanje pri trdnih stališčih in krepitev pritiska na Iran, dokler ne bo dosežen dober dogovor.
Nasprotno je medtem vzdušje v Teheranu. Iranski predsednik Hasan Rohani je včeraj izjavil, da bo dogovor z velikim silami odprl novo stran v mednarodnih odnosih islamske republike in vodil v konstruktivno sodelovanje s svetom. V televizijskem nagovoru je tudi dejal, da bo končni dogovor odvisen od tega, ali se bosta obe strani držali svojih zavez.
Na ulicah iranske prestolnice je po četrtkovi novici o dogovoru zavladalo spontano veselje. Prav tako so navdušene množice včeraj pričakale pogajalce z zunanjim ministrom Mohamedom Džavadom Za-rifom na čelu, ki so se vrnili iz Švice v domovino. Pohval na račun dogovorjenega ni manjkalo tudi drugod po svetu. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je dejal, da bo okvirni dogovor z Iranom prispeval k miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Nemška kanclerka Angela Merkel je ocenila, da mednarodna skupnost še nikoli ni bila tako blizu dogovoru, ki bi Iranu preprečil jedrsko orožje. Rusija je pozdravila okvirni dogovor, ki da Teheranu daje brezpogojno pravico do jedrskega programa v civilne namene in bo pozitivno vplival na varnost na Bližnjem vzhodu. Tudi na Kitajskem so kompromis pozdravili, a podobno kot ostali spomnili, da je dela do dokončnega sporazuma še veliko. Pozitivni so bili tudi odzivi Rijada, Ankare ter vrste drugih države. Bivši slovenski veleposlanik v Iranu Jožef Kunič je medtem v pogovoru za STA četrtkov dogovor ocenil kot izjemno pomembnega. Kot je ocenil, je v ozadju doseženega predvsem boj proti su-
nitskem skrajnežem, kot sta Islamska država in Al Kaida. Za sam Iran dogovor po besedah bivšega slovenskega veleposlanika v Iranu prinaša zelo veliko, saj so sankcije državo zelo oslabile, a obenem so vanj vgrajene mnoge varovalke.Okvirni dogovor so po maratonskih pogajanjih v Lozani v četrtek dosegli predstavniki šesterice velikih sil - petih stalnih članic Varnostnega sveta ZN (ZDA, Rusije, Kitajske, Velike Britanije, Francije) in Nemčije ter Irana. Do 30. junija naj bi sedaj sklenili še končni dolgoročni sporazum, ki bi po 12 letih pogajanj končno rešil jedrski spor.
Iran se je med drugim zavezal, da bo v prihodnjem desetletju za dve tretjini zmanjšal kapacitete za bogatenje urana in da bo dovolil stroge mednarodne inšpekcije svojih jedrskih objektov.
Zahod bo v zameno odpravil sankcije, ki hromijo iransko gospodarstvo, a si pridržuje pravico, da jih znova uvede, če bo Iran kršil dogovorjeno. (STA)
Veselje včeraj na Teheranskih ulicah
ansa
Druga črna skrinjica potrdila namerno strmoglavljenje letala
PARIZ - Podatki druge črne skrinjice strmoglavljenega letala niz-kocenovnega letalskega prevoznika Germanwings potrjujejo, da je bilo letalo namerno strmoglavljeno, so včeraj sporočili francoski preiskovalci. Ugotovili so tudi, da je letalo v zadnjih minutah leta izgubljalo na višini in pridobivalo na hitrosti.»Prvo branje skrinjice kaže, da je pilot v kabini spremenil nastavitve avtopilo-ta na višino 30 metrov,« so sporočili francoski preiskovalci. »Nato je med zniževanjem letala večkrat spremenil nastavitve avtopilota za zvišanje hitrosti,« so še pojasnili.
Drugo črno skrinjico, ki je beležila podatke o letu, so našli v četrtek zvečer. Zadnji podatki očitno potrjujejo teorijo, da je kopilot Andreas Lubitz namerno zapeljal letalo v gore. Njegovo namero o strmoglavlje-nju letala so pokazali tudi podatki prve črne skrinjice, ki je snemala zvoke v pilotski kabini in so jo našli kmalu po strmoglavljenju. Preiskava nesreče je doslej pokazala, da je kopilot trpel za hudo depresijo, nemško tožilstvo v Dusseldorfu pa je ugotovilo, da je Lubitz preučeval različne načine izvedbe samomora.
vatikan - Papež Frančišek ob velikem prazniku
Velikonočni obredi
Papež Frančišek med včerajšnjim obredom v baziliki sv. Petra
ansa
VATIKAN / JERUZALEM - V Vatikanu se je na včerajšnji veliki petek, ko se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu, zbralo na tisoče vernikov. Vrhunec tamkajšnjega dogajanja je sicer bil večerni križev pot v rimskem Kolose-ju, ki ga je vodil papež Frančišek.
Tradicionalne slovesnosti potekajo tudi v Jeruzalemu, kjer je Jezus na Kalvariji umrl na križu.»Kristusov križ ni poraz: križ je ljubezen in milost,« je na Twitterju zapisal papež. Sveti oče je ob včerajšnjem križevem potu med drugim molil za otroke in žrtve spolnih zlorab ter prosil za odpuščanje.
Veliki petek je sicer edini dan v letu, ko v Katoliški cerkvi ni maše, se
pa po cerkvah vrstijo velikonočna bogoslužja - eno od njih je včeraj v vatikanski baziliki svetega Petra vodil papež Frančišek.
Latinski patriarh Fuad Tval je medtem včeraj vodil katoliške obrede v baziliki Božjega groba v Starem Jeruzalemu, ki naj bi stala na mestu, kjer so Jezusa pokopali. Na Vii Do-lorosa v središču Jeruzalema je kot vsako leto potekal tradicionalni kri-žev pot.
Judje so medtem sinoči ob sončnem zahodu začeli praznovanja ob pesahu, s katerim se spominjajo izhoda Judov iz Egipta. Izraelsko ministrstvo za turizem tako v teh dneh pričakuje kakih 130.000 tujih obiskovalcev.
nairobi
Napetost, aretacije in
rim
Prvi dan na ministrstvu za infrastrukture
Graziano Delrio kot novi minister
policijska ura takoj ugriznil v zahtevno problematiko
NAIROBI - Po četrtkovem napadu na študentski kampus v Gar-risi v Keniji so v tem mestu in še treh okrajih razglasili policijsko uro. Pristojne oblasti so tudi sporočile, da so aretirale petega napadalca, poroča britanski BBC. V najhujšem napadu v Keniji po letu 1998 je umrlo najmanj 147 ljudi, med njimi naj bi bili tudi štirje napadalci.Več kot 500 študentom je uspelo, da so pred napadalci pobegnili. Pri tem je bilo 79 študentov poškodovanih.
Eden od študentov Erik We-kesa je za Reuters povedal, da se je najprej zaklenil v svojo sobo, nato pa pobegnil. »Kar sem uspel slišati od napadalcev, je bilo, da so rekli, da so prišli ubijat, da bodo na koncu sami umrli,« je dejal. Drug študent Augustine Alanga je za BBC povedal, da je bilo grozljivo in da se je streljalo povprek. Dodal je, da je pomilovanja vredno, da sta univerzo varovala samo dva policista.
RIM - Novoimenovani minister za promet in infrastrukture Graziano Delrio je včeraj zgodaj zjutraj začel z delom na ministrstvu pri znamenitih rimskih vratih »Porta Pia«. Na delo je prišel s kolesom in novinarjem dejal, da bo treba z resnim in potrpežljivim delom urediti vse zadeve, začete naloge pa bo treba pripeljati do konca.
Minister je v prvi vrsti poudaril potrebo po transparentnem delovanju ministrstva. Odločitve bodo morale biti sprejete kolektivno in ob poznavanju vse problematike. Delo na ministrstvu je primerjal z domačim, kot če postavljaš novo kuhinjo. »Ne moreš si predstavljati, da bi delo ostalo na pol poti, vedeti moraš, kakšni bodo na koncu stroški in ali se bodo ujemali s predračuni.«
Delrio je novinarjem povedal, da se je včeraj pogovoril tudi s predsednikom protikorupcijske komisije Raf-faelejem Cantonejem. V delu bosta tesno povezana, bodisi kar zadeva mi-
Na delo se je minister Delrio pripeljal s kolesom
ansa
lanski Expo, beneški Mose in vsa druga velika javna dela v Italiji. Odgovoril je tudi na vprašanje o popotresni rekonstrukciji v LAquili, rekoč, da vse poteka tako , kot je treba. Rekonstrukcija mesta je gotovo med glavnimi cilji države, je povedal minister.
Delrio je novinarjem tudi pove-
dal, da bo tehnična struktura na ministrstvu delovala naprej, dodal pa ji bo strukturo za šole in hidrogeološko problematiko, kateri je sledil že prej kot podtajnik na predsedstvu vlade. Povedal je tudi, da bo problematiko osebja na ministrstvu reševal v dogovarjanju s sindikati.
1 2 Sobota, 4. aprila 2015
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
sovodnje - Vojašnico še obnavljajo, občina prosi deželo za prispevek
Družbeno koristna dela za »gabrske« pribežnike
Preden bo nekdanja gabrska vojašnica vseljiva, bo po vsej verjetnosti minilo še nekaj tednov. Občina Sovod-nje pa je medtem že zaprosila deželo Furlanijo Julijsko krajino za prispevek, s katerim bo izvajala projekte, namenjene socialnemu vključevanju prosilcev za azil, medkulturni izmenjavi in spodbujanju sožitja. Tako kot v nekaterih drugih krajih v deželi bodo prosilcem za azil tudi v sovodenjski občini ponudili možnost sodelovanja pri projektih družbeno koristnih del; zanje prebežniki ne bodo prejeli plačila, bodo pa imeli priložnost, da se nečesa novega naučijo, da spoznajo tukajšnje okolje in jezik ter da se na nek način tudi zahvalijo skupnosti, ki jih je sprejela.
Na podlagi deželnega odloka z dne 11. marca je sovodenjska županja Alenka Florenin naslovila na deželo FJK prošnjo za prispevek v višini 15.000 evrov. »Prošnje je bilo treba vložiti do 31. marca, zato smo jo morali pripraviti in poslati, čeprav še zdaj ne vemo, koliko prosilcev za azil bodo namestili v bivši gabrski vojašnici. Po naših ocenah jih stavba lahko gosti petnajst, prav gotovo pa ne več kot dvajset,« pravi sovodenjska županja. V prošnji za prispevek je občina Sovodnje predvidela izvajanje treh vrst projektov: ob družbeno koristnih delih, kot so na primer čiščenje cest ter izvajanje manjših vzdrževalnih del na javnih stavbah in zelenicah, bodo prosilcem za azil ponudili tečaje o varnosti pri delu ter možnost sodelovanja pri kulturnih in športnih pobudah.
Floreninova si je sredi tedna ogledala stavbo v Ulici Ograda skupaj s funkcionarji goriške prefekture in Gian-francom Schiavonejem, predsednikom tržaškega konzorcija ICS, ki bo po vsej verjetnosti upravljal gabrski nastanitveni objekt. »Obnovo napeljave so končali, dela pa še niso zaključena. Vse je še treba prepleskati, očistiti in opremiti,« pojasnjuje Floreninova, ki meni, da prosilcev za azil ne bodo pripeljali v Gabr-je pred koncem aprila. »Ko bo jasno, kdaj in koliko prosilcev za azil bo prišlo, bomo priredili javno srečanje, na katerem bomo občanom na voljo za vse podrobnejše informacije,« zaključuje so-vodenjska županja. (Ale)
gorica - Predlog SKP
Z referendumom nad reformo občin
Goriško pokrajinsko tajništvo Stranke komunistične prenove gradi koalicijo, ki bi občanom predlagala referendum za razveljavitev deželnega zakona št. 26/2012. Reforma krajevnih uprav, na podlagi katere se bodo morale občine Furlanije Julijske krajine povezati v medobčinske unije, je po ocenah pokrajinskega tajnika SKP Roberta Criscitiella in somišljenikov popolnoma pro-tidemokratična, zato menijo, da jo je treba preprečiti.
»S soglasno odobritvijo resolucij Federacije levice in Gibanja 5 zvezd je goriški občinski svet zavrnil deželno reformo krajevnih uprav. Le-ta ustanavlja zveze občin, ki jih bodo vodile skupščine županov, občinski sveti pa bodo iz njih popolnoma izključeni. Ni jasno, kaj bodo svetniki sploh delali, saj bo kar 70 odstotkov pristojnosti občin prevzela medobčinska zveza. Vse to je v nasprotju z demokratično ureditvijo, saj bodo občani volili predstavnike občinskih svetov, ki ne bodo imeli nikakršne moči. Postali bomo dežela oz. država, glede na vlogo predsednice FJK znotraj Demokratske stranke, ki je vse bolj podobna tisti, ki so jo vodili podestaji in duce,« pravi Criscitiello, po katerem ima goriški občinski svetnik Marco Rota prav, ko pravi, da je bila resolucija Federacije levice »politična ocena«. »Dvomimo, da bo dežela zamrznila izvajanje zakona, zato se zavzemamo za sklic referenduma,« zaključuje pokrajinski tajnik SKP. (Ale)
Ograja, ki obdaja gabrsko vojašnico
bumbaca
Pokrita tržnica do 18. ure
Zaradi dveh zaporednih prazničnih dni (velika noč in velikonočni ponedeljek) bo pokrita tržnica na Verdijevem kor-zu v Gorici danes izjemoma odprta do 18. ure; običajno jo ob sobotah zapirajo ob 15. uri. Podaljšani obratovalni čas velja tako za stojnice s sadjem in zelenjavo kot tudi s cvetjem.
Velika noč z nadškofom
Po sinočnjem križevem potu v mestu bo nocoj ob 22. uri v goriški stolni cerkvi nadškof Carlo Redaelli vodil velikonočno bdenje velike sobote, jutri ob 6.30 se bo udeležil vstajenjske maše goriških Slovencev ravno tako v stolnici, kjer bo ob 11. uri daroval še slovesno mašo za italijanske vernike.
Izvršni načrt za ločniško šolo
Goriški občinski odbor je odobril izvršni načrt za gradbena dela na poslopju nižje srednje šole v Ulici Romana v Ločniku: utrdili bodo strukturo in prilagodili inštalacije varnostnim predpisom. Delom bodo namenili 250 tisoč evrov, dokončana pa bodo še letos, pravi župan in dodaja, da je občina v zadnjih sedmih letih vložila v popravila šolskih stavb 11 milijonov evrov.
Srbske folklorne skupine
V novogoriškem gledališču bo danes 15. festival srbskih folklornih skupin. Z začetkom ob 19. uri se bo pomerilo osem skupin iz Kranja, Radovljice, Ljubljane, Maribora, Kočevja in Nove Gorice, nastopili bodo tudi gostujoči fol-kloristi iz Vicenze. Žirija bo izbrala pet najboljših, ki se bodo 23. maja v Beogradu potegovale za naslov evropskega prvaka v srbski folklori. (km)
tržič - Krizna žarišča se množijo, rešitev še ni
Delavci in družine v stiski
Nekdanji zaposleni v podjetju Beraud bodo vključeni v projekt Pipol, nadaljuje se mobilizacija v mlinu De Franceschi
Petnajsterica bivših zaposlenih v podjetju Beraud bo vključena v deželni načrt za spodbujanje zaposlovanja Pipol. Med srečanjem, ki je potekalo na uradu za zaposlovanje v Tržiču, pa so delavci še enkrat poudarili, da potrebujejo novo zaposlitev, saj drugače ne morejo preživljati svojih družin. »Delavci so pripravljeni sprejeti karkoli, dovolj je, da jim pomaga do novega delovnega mesta. Res so v veliki stiski,« je povedal Livio Me-non, predstavnik sindikata CGIL, ki se je udeležil srečanja na tržiškem uradu za zaposlovanje. V okviru projekta Pipol bo
pokrajinska služba delavcem predlagala tečaje, s pomočjo katerih bodo lahko pridobili nove izkušnje, ob tem pa jih bo postavila v stik z redkimi podjetji, ki še zaposlujejo. »V Tržiču se žal širi le družba Monte Carlo Yachts, drugega ni,« je poudaril Menon.
Podjetje Beraud je štirideset let skrbelo za barvanje ladij v tržiški ladjedelnici, leta 2010 pa je družba Fin-cantieri izbrala drugega podizvajalca, tržaško družbo Petrol lavori. Podjetje Beraud je zašlo v težave, njegovi delavci pa ne morejo pozabiti, da je družba Pe-
tržič - Pred nakupovalnim središčem Emisfero
V trčenju trije ranjeni
Odpeljali so jih v tržiško bolnišnico - V Ronkah se je poškodoval 35-letni motorist
Reševalci na krožišču
arhiv
V Tržiču se je v četrtek zvečer zgodila prometna nesreča, v kateri so bile ranjene tri osebe. Do čelnega trčenja med dvema avtomobiloma je prišlo v Ulici Po-car, na odseku državne ceste št. 305, ki povezuje tamkajšnji podvoz s krožiščem ob nakupovalnem centru Emisfero.
Nesreča se je zgodila okrog 21. ure. Avtomobil znamke Suzuki vitara, v katerem je sedel 31-letni T.D. iz Vileša, je peljal iz Tržiča proti Ronkam, v obratni smeri pa je vozil 27-letni R.E. iz Doberdoba, ki je sedel za volanom avtomobila znamke Peugeot 206. Z njim se je peljala tudi zaročenka, 26-letna P.E. iz Gorice. V še nepojasnjenih okoliščinah, ki jih preučuje go-
riška prometna policija - možno je, da je eden izmed dveh voznikov izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal na nasprotni vozni pas -, sta avtomobila silovito trčila. Na prizorišče je ob policistih prišla rešilna služba 118. Oba voznika in dekle so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so jih sprejeli na zdravljenje.
V tržiško bolnišnico so v četrtek odpeljali tudi 35-letnega ronškega motorista O.D., ki se je okrog 20.20 ponesrečil na križišču med ulicama Mazzini in Se-renissima v Ronkah. Trčil je v avtomobil Lancia y, ki ga je upravljal 34-letni G.A. iz Tržiča. Motorista so odpeljali v bolnišnico, okreval bo v tridesetih dneh. (Ale)
trol lavori na začetku februarja namesto njih zaposlila osemdeset tujcev. »Problem delavcev podjetja Beraud je v tem, da imajo vsi preko 40 let. Njihove družine so v zelo hudih težavah,« je pristavil Menon.
Medtem se nadaljuje protestna mobilizacija delavcev tržiškega mlina De Franceschi, ki so proizvodni obrat zasedli že pred desetimi dnevi. Vodstvo družbe je sporočilo, da namerava odpustiti kar 50 od skupnih 57 zaposlenih. Odpuščene bi želelo takoj vključiti v program mobilnosti, ne da bi prej seglo po ostalih oblikah socialnih blažilcev. Obdržalo bi le sedem delavcev, ki skrbijo za privez. V prejšnjih dneh je na sedežu dežele v Vidmu potekalo srečanje, ki sta se ga udeležila tudi deželna odbornika Sergio Bolzonello in Loredana Panariti, sindikati in predstavniki družbe pa so ostali na svojih stališčih. Sindikati zahtevajo izredno dopolnilno blagajno,
družba pa tega noče sprejeti. Šušljalo se je, da namerava mlin prevzeti druga družba, za zdaj pa se to ni zgodilo. Deželna odbornika sta zagotovila, da je uprava pripravljena odigrati vlogo posrednika, Bolzonello pa je tudi izpostavil, da morajo ob privezu mlina De Franceschi čim prej ponovno pristajati ladje.
V težkem položaju so dalje bivši delavci podjetje Eurogroup, ki bodo kmalu izključeni iz programa mobilnosti, in okrog dvajset bivših delavcev tovarne Eaton, ki so jih odslovili marca 2013 in so še vedno brez zaposlitve. Mobilnost se izteka tudi za bivše delavce podjetij Demont, Meccanonavale, Progetto 3000 in regal Villa, po 22. aprilu pa se bo zaključilo obdobje dopolnilne blagajne za delavce podjetij Iso C in Sfc. Tem delavcem, ki so v glavnem državljani Bangladeša, je treba pristaviti še 124 bivših zaposlenih v tovarni Detroit, ki bodo kmalu na mobilnosti.
Protest delavcev podjetja Beraud
bonaventura
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 4. aprila 2015 1 5

gorica - Lokalni zdravstveni načrt ne obeta nič dobrega
»Drobtinice« in
gorica - Dramatični podatki
Pomoč poiskalo 306 žensk,
finančna luknja žrtev nasilja
Letošnji lokalni načrt zdravstvenega podjetja za južno Furlanijo in Posočje, ki ga je konferenca županov iz goriške pokrajine odobrila pred enim tednom, Goričanom nič dobrega ne obeta. Da je dokument v nasprotju z zahtevami, ki jih je decembra lani izglasoval goriški občinski svet, pa tudi s samo deželno zdravstveno reformo, opozarja načelnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani, ki se sprašuje, kako je goriška občinska uprava sploh lahko podprla takšen načrt.
»Lokalni načrt predvideva, da bo zdravstveno podjetje imelo večmilijonski primankljaj. Novica je povzročila preplah, pojasnil pa ni bilo. Del deficita naj bi bil povezan z višjimi stroški za storitve, ki jih bo podjetje kupilo od zasebnikov, vzroka za to pa v načrtu ne najdemo,« pravi občinski svetnik Cingolani, po katerem je levji delež »strukturnega deficita« zdravstvenega podjetja posledica tega, da je deželna zdravstvena reforma spremenila goriško in trži-ško bolnišnico v »osnovni bolnišniški postojanki«. »Kljub temu zakon dopušča obema bolnišnicama, da ohranita tudi nekatere storitve, ki so predvidene za bolnišnice višje stopnje. To so oddelek za kardiološko intenzivno terapijo v obeh bolnišnicah, uro-
logija in nevrologija v Gorici ter pediatrični oddelek, okulistika, otorinolaringologija in laboratorij za analize v Tržiču. Paradoks je v tem, da prejemata tržiška in goriška bolnišnica le prispevke, ki so predvideni za osnovne bolnišniške postojanke. To potrjuje tudi dejstvo, da prejema zdravstveno podjetje za južno Furlanijo in Posočje za ho-spitalizacijo 434 evrov na občana, porde-nonsko, tržaško in videmsko zdravstveno podjetje pa 587, 743 in 810 evrov na občana. Prepričani smo, da bi moral deželni zakon upoštevati dodatne funkcije, ki ju opravljata goriška in tržiška bolnišnica, ter posledično povišati njuno dotacijo,« pravi Cingolani, po katerem iz lokalnega zdravstvenega načrta dalje izhaja, da tvegata tako goriška kot tržiška bolnišnica izgubo oddelka za kardiološko intenzivno terapijo, v Gorici pa je v nevarnosti tudi nevrologija. »Na trombolizo lahko pozabimo,« poudarja Cingolani, po katerem čakajo Gorico tudi iz vidika naložb »samo drobtinice«. »Za gradbena in druga dela predvideva zdravstveno podjetje za južno Furlanijo in Posočje 29.500.000 evrov, Gorica pa jih bo dobila le 623.000,« je ogorčen Cingolani, ki zahteva sklic občinske svetniške komisije za socialo. (Ale)
Na ženske svetovalnice v goriški pokrajini, ki ponujajo pomoč žrtvam nasilja, se je lani obrnilo kar 306 žensk. Ta številka že sama po sebi pove, da govorimo o zelo razširjenem pojavu, še bolj strašljiv pa je podatek, da je ob omenjenih ženskah zaradi težke družinske situacije trpelo tudi 130 otrok.
Številke kažejo, da je obravnavanih primerov nasilja nad ženskami vsako leto več, vendar pa ni mogoče z gotovostjo povedati, ali gre ta podatek pripisati dejstvu, da so žrtve nasilja bolj ozaveščene in se odločajo poiskati pomoč, ali da se položaj nasilja v družini pri nas izrazito slabša. Najbolj pogosto gre za nasilje v domačem okolju, povzročitelj pa je skoraj vedno partner oz. sorodnik. Po podatkih, ki so jih zbrali goriška pokrajinska opazovalnica proti nasilju, centri za pomoč ženskam ter zdravstvene in socialne službe v lanskem letu, je med žrtvami nasilja največ poročenih žensk (42 odstotkov). 14 odstotkov tistih, ki so poiskale pomoč, ima partnerja, 21 odstotkov je neporočenih, 18 odstotkov je ločenih, 3 odstotke pa predstavljajo vdove. Večina žensk (30 odstotkov), ki so
Goriška splošna bolnišnica
gorica - Občina računa na evropska sredstva
Virtualni muzej na gradu
V načrt so vključili utrditev grajskega obzidja ter obnovo stolpa, nekdanjega lokala Bastione fiorito in pešpoti
Grajski salon
bumbaca
Ste si kdaj zaželeli, da bi se s časovnim strojem popeljali nazaj v preteklost, denimo v srednji vek? Ali ne bi bilo zanimivo, ko bi lahko srečali srednjeveške ljudi, prisluhnili njihovim zgodbam, z njimi sedeli za mizo, poslušali glasbo ali opazovali, kako je pred stoletji potekalo vsakdanje življenje?
Tak »skok v preteklost« si bodo v prihodnje lahko privoščili obiskovalci goriškega gradu, v katerem namerava goriška občinska uprava urediti virtualni muzej. Sredstva zanj, pravi goriški podžupan Roberto Sartori, bo črpala iz evropskih skladov za trajnostni urbani razvoj za obdobje 2014-2020. »Gre za neke vrste Pisus 2; v Furlani-ji Julijski krajini je na voljo 11.600.000 evrov, ki jih bo dežela porazdelila med štirimi glavnimi mesti pokrajine,« pojasnjuje Sartori, po katerem se bo goriška občina na razpis prijavila s projektom, ki je vreden okrog dva milijona evrov in v središču katerega je goriški grad. Projekt so pripravili občinski uradi v sodelovanju s predstavniki skupine Raylight, ki so lani organizirali multi-medijsko prireditev na Travniku, in zvezo trgovcev Ascom. Prvi del načrta je namenjen obnovitvenih in restavratorskim ukrepom, od utrditve grajskega obzidja in ureditve območja, kjer je nekoč obratoval lokal Bastione fio-
rito, do obnove t.i. »urnega stolpa« in ureditve pešpoti. Drugi del projekta, nadaljuje podžupan Sartori, predvideva posodobitev kulturno-turistične ponudbe gradu s pomočjo digitalnih tehnologij, virtualnih prikazov srednjeveškega življenja in tridimenzionalnih projekcij.
Cilj tretjega dela projekta je povezava gradu z drugimi zgodovinskimi zanimivostmi v mestu. »Občina bo z upravitelji - tako z zasebniki kot z javnimi ustanovami - podpisala sporazume, ki bodo podlaga za nov model turistično-kulturne ponudbe v mestu. Uvedli bomo enotne vstopnice, ki bi lahko bile tudi elektronske, preko katerih bi obiskovalci imeli dostop do vseh muzejev in drugih zanimivosti,« pravi Sartori in dodaja, da bodo s tem ovrednotili tudi goriške lepote, ki v primerjavi z gradom beležijo manjši turistični obisk. Obiskovalci s pametnimi telefoni si bodo lahko brezplačno naložili aplikacijo Let's Go!, ki ponuja dostop do raznih turističnih in drugih koristnih informacij, ob tem pa bodo lahko uporabljali brezžično internetno povezavo, ki jo namerava občina vzpostaviti tudi izven ožjega mestnega središča. Program, dodaja Sartori, bi morala dežela odobriti pred koncem junija. Če se bo vse izteklo, kot bi moralo, bodo sredstva za ovrednotenje gradu na razpolago leta 2016. (Ale)
ronke - Lepaki na hišnih zvoncih in ograjah
Solidarnost? Goljufija!
Ljudi sprašujejo, naj darujejo obleke, čevlje, torbice in pasove, o tem, komu je pomoč namenjena, pa niti besedice
Tudi oblačila so sredstvo goljufije, goljufov pa ni sram okrog prinesti ljudi s sklicevanjem na solidarnost.
Ni prvič, da se po Ronkah pojavijo lepaki združenja Aiuto Italia, s katerih sprašujejo občane, naj darujejo obleke, čevlje, torbice in pasove pod pogojem, da so v dobrem stanju. Prilepljeni so na hišne zvonce ali ograje. Nabirka naj bi potekala v soboto - torej danes, vendar datum ni naveden - od 8.30 dalje. Vse daje misliti, da gre za klic na pomoč ljudem v stiski, kar pa ni nikjer zapisano. Večji del lepaka je posvečen brezplačnemu svetovanju proti bančnemu oderuštvu: »Naše osebje lahko brezplačno preveri, če je
banka izkoristila svojo dominantno pozicijo pri zaračunavanju interesov in stroškov ob dodelitvi posojil ...« Na lepaku sta še naslov elektronske pošte in telefonska številka, o solidarnosti pa niti besedice.
Že v minulih mesecih je finančna straža na pobudo občana iz kraja San Giorgio di Nogaro uvedla preiskavo. Moški je namreč zavrtel številko z lepaka in sogovornika vprašal, kdo odgovarja za društvo, kako in komu razdelijo darovane artikle,kje ima društvo sedež. Nejasnim odgovorom so sledile žaljivke in prekinitev klica. Ker tudi spletni iskalniki niso našli informacij o društvu, se je moški obrnil na karabinjerje in finančno
stražo. San Giorgio di Nogaro in Ronke nista seveda edina kraja, kjer so se lepaki pojavili. Občina Rossiglione pri Genovi na svoji Facebook strani svari: »Lepak je poskus goljufije, ki smo ga že prijavili silam javnega reda. Občani naj si lepak ogledajo in širijo vest o goljufiji. Kdor pa bo morebiti opazil vozilo s takšnimi napisi, ki pobira obleke, naj zabeleži registrsko tablico in obvesti karabinjerje.«
Tovrstne goljufije so se žal razpasle in jih je vse težje razkriti. Varnostne sile zato pozivajo občane, naj jih seznanijo, če naletijo na sumljiva ali nenavadna sporočila pa čeprav se sklicujejo na solidarnost ali velikodušnost ljudi.
Zapeljivi lepak v Ronkah
foto c. v.
lani potrkale na vrata centrov SOS Rosa v Gorici in Gradišču, centra Da donna a donna v Ronkah ter družinskih svetovalnic v Gorici in Gradišču, spada v starostno skupino od 30 do 40 let. Z 29 odstotki sledijo ženske med 41. in 50. letom, 15 odstotkov je mladih med 15. in 29. letom, 14 odstotkov žensk med 51. in 60. letom, ostale pa so starejše.
Pomoč so poiskale zaradi psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega nasilja. V številnih primerih so ženske žrtve različnih vrst nasilja hkrati. Italijanskih državljank je bilo veliko več kot tujk (razmerje je 80:20), večina izmed njih (42 odstotkov) je imela službo, 26 odstotkov je bilo brezposelnih, 9 odstotkov upokojenk, 6 odstotkov žrtev nasilja pa je še študiralo.
Center SOS Rosa deluje v Ulici Diaz v Gorici (0481-32954) in na Trgu Unita v Gradišču (0481-960260), center Da donna a donna pa na Trgu Furlan v Ronkah (0481-474700). Žrtvam nasilja je na voljo tudi osebje družinskih svetovalnic zdravstvenega podjetja v Tržiču (0481-487611) in v Gorici (0481592869). (Ale)
tržič - Stoletnica
Obdobja vojn, razlogi za mir
Tudi slovenski doprinos k programu
Dne 9. junija bodo v Tržiču obeležili stoletnico vstopa italijanske vojske v mesto. Tedaj se bo zaključil niz prireditev, ki bo potekal pod naslovom Zgodovina in spomin - Obdobja vojn, razlogi za mir in se bo začel že prihodnji teden. Zlata nit dogajanja ne bo proslavljanje stoletnice, temveč zgodovinski in kulturni razmislek s poudarkom na družbenih in okoljskih spremembah, ki jih je vojna povzročila. Občinska uprava je v ta namen pridobila evropska sredstva za projekta Na krilih zgodovine in Pot Miru ter na deželnem razpisu (Tržič je osvojil prvo mesto med stotimi vlagatelji projektov); denar bodo namenili kakovostnim dogodkom, ki ne bodo potekali le v ladjedelniškem mestu, temveč tudi v Nabrežini, Postojni, Timauu ...
V četrtek, 9. aprila, ob 18. uri bo v Eu-ropalaceu javno srečanje na temo Potovanje med kulturo in človečnostjo, za Evropo brez rasizmov in ljudstev, ki se sovražijo; govoril bo Giorgio Pressburger, uvedel bo Lucio Gre-goretti. Dan kasneje, 10. aprila, bo na istem prizorišču in ob isti uri govoril Corrado Au-gias, uvedel bo Roberto Covaz, posegel bo deželni odbornik Gianni Torrenti. V soboto, 11. aprila, ob 16. uri v Europalaceu bo Moni Ovadia nastopil z zgodbami in zvoki kultur, ki so jih totalitaristični režimi skušali izbrisati. V ponedeljek, 13. aprila, ob 18. uri bo v dvorani občinskega sveta dogodek s slovenskim pečatom: Karlo Mucci bo predstavil knjigo Daria Frandoliča o dunajskem pisatelju judovskega rodu Kornelu Abelu; sodelovala bosta ronško Jadro in društvo Tržič. V soboto, 18. aprila, med 9. in 13. uro bo v tržiškem tematskem parku prve svetovne vojne mirovniški shod dijakov. Ob 19. uri pa bo v občinskem gledališču koncert za mir: Fvg Mitteleuropa Orchestra bo nastopila s skladbami Mauricea Ravela, ob 50 orke-straših bosta še solista iz Slovenije in Avstrije. V četrtek, 30. aprila, ob 18.30 na Trgu Re-pubblica bosta Giancarlo Schiaffini in Shipyard Town Jazz Orchestra ponudila glasbeni dogodek Music without borders - Veliki jazz brez meja. Tržiško obeleževanje stoletnice se bo nadaljevalo v mesecu maju, vrhunec pa bo 9. junija.
1 4 Sobota, 4. aprila 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
stara gora - Oddelek za invalidno mladino
Odločitev je padla: gradili bodo na sedanji lokaciji
»Zadovoljen sem, da prizadevanja po desetletjih opozarjanj dobivajo epilog,« odločitev ministrstva za zdravje o novogradnji v Stari Gori komentira Jurij Karapandža, vodja oddelka za invalidno mladino v Stari Gori. Ministrstvo bo za novi objekt zagotovilo 2,5 milijona evrov, preostali denar za investicijo, ki bo v celoti predvidoma stala okoli 4 milijone evrov, pa bo zagotovila šem-petrska bolnišnica sama. Projekt naj bi bil izveden do konca prihodnjega leta.
Gre za več kot 40 let stare dotrajane prostore oddelka za invalidno mladino Splošne bolnišnice dr. Franca Der-ganca Nova Gorica. Prostorska stiska in pogoji za delo v dotrajanih montažnih paviljonih so iz leta v leto večja težava. Načrtov in obljub, kako bi tri najbolj dotrajane paviljone od skupno štirih, obnovili, oziroma na njihovem mestu zgradili sodobne prostore, je bilo v preteklosti veliko, a do uresničitve ni prišlo. Lani poleti se je situacija dodatno zapletla po obisku inšpekcij inšpektorata za delo in zdravstvenega inšpektorata, ki sta podali oceno o neustreznosti prostorov. Inšpektor za delo je opozoril na nesprejemljive azbestne plošče v fasadah in rok za odpravo sprva določil do konca letošnjega maja, kasneje ga je podaljšal do konca 2019. Zdravstvena inšpektorica pa je opozorila na številne drobne napake znotraj objekta. »Te že odpravljamo, doslej smo jih že 90 odstotkov,« zatrjuje Karapandža.
Vodstvo šempetrske bolnišnice je že v začetku marca pričakovalo na-
povedani sestanek z ministrstvom za zdravje, od katerega so si obetali jasne odgovore na vprašanji ali bo ministrstvo odobrilo novogradnjo ali pa se bo odločilo za obnovo obstoječih stavb in kje bo stal objekt - v igri so bile namreč štiri lokacije. V Društvu za pomoč osebam s posebnimi potrebami Stara Gora so bili mnenja, da bi bila najboljša rešitev sedanja lokacija, vodja oddelka, Jurij Karapandža, pa je s strokovnega vidika zagovarjal selitev bližje k bolnišnici v Šempetru.
Na srečanju, ki je na ministrstvu potekalo 17. marca, so vsa vprašanja dobila odgovore: ministrstvo je zagotovilo sredstva za investicijo v vrednosti 2,5 milijona evrov, prisotni - poleg vodstva bolnišnice in predstavnikov ministrstva so se srečanja udeležili še predstavniki Društva za pomoč osebam s posebnimi potrebami Stara Gora in arhitekt Boris Školaris, ki je leta 2008 že pripravil pro-
gorica - Na odru Andrej Rozman-Roza
»Je naš ded res grešil in v kolikšni meri?«
Zakaj je naš ded grešil? To je zapisano v Brižinskih spomenikih, najstarejših ohranjenih besedilih v slovenskem jeziku, ki so nastala okrog leta tisoč na ozemlju današnje Bavarske. Ravno razvoju slovenskega jezika od brižinskih zapisov z versko vsebino do danes je bila posvečena kabaretna predstava z naslovom Jezik, ne jezi se, ki je bila prikazana na odru Kulturnega doma v okviru festivala Komigo. Zamislil si jo je ter jo režiral in vodil Andrej Rozman-Roza, ki so mu ob strani stali štirje mladi igralci (dve dekleti in dva fanta) ter pianist, ki je spremljal dogajanje na odru. Za to priložnost je Kulturni dom priredil tudi loterijo z žrebanjem velikonočnih dobitkov - čokoladnih pirhov in druge sladkarije.
»Je naš ded res grešil in v kolikšni meri?« je bilo vprašanje, s katerim se je začela predstava v obliki kviza. Pravega odgovora na vprašanje ni, saj je bilo človeštvo od nekdaj razdvojeno, danes bi rekli na levo in desno stran oz. med rdeče in bele. Igra je zato bila dvoboj med belo in rdečo ekipo, od časa do časa pa je bila soudeležena tudi publika. S kratkimi prizori, petjem in plesnimi koraki so štirje mladi igralci pod »budnim« očesom voditelja prikazali, kako se je jezik razvijal in se spreminjal v teku stoletij ter kako dojemajo narečne raznolikosti in aktualne popačenke. Glas z ozadja je pripovedoval kratka besedila v »starih« oblikah slovenščine pa tudi v narečjih. Pojavile so se prekmurščina in rezijanščina, zorna in pripovedna slovenščina. Kviz je zaobjel Bri-žinske spomenike, Trubarjev čas, kmečko puntanje in kasnejša obdobja, ki so oblikovala kulturno in jezikovno podobo slovenskega naroda. Vse skupaj je bilo začinjeno s pikrim humorjem in z obilico improvizacije. Igralcem iz Ljubljane gre priznanje, da so
Med predstavo
foto k.d.
tudi napotke iz publike znali preoblikovati v smiselne prizore. Znali so se poigrati z izrazi, ki še niso bili izumljeni, kot na primer beseda »badzika«, ki jo je ponudil gledalec iz dvorane. Del občinstva je to dojemal kot noviteto, drugemu delu pa je to bilo tuje, saj je pogrešal t.i. zlato nit, ki se vije skozi igro do zaključnega sporočila. Ob koncu je bila tudi dvorana razdvojena: polovica občinstva je bila nad predstavo navdušena, druga polovica pa nekoliko razočarana. Morda pa gre ravno v tem iskati smisel predstave: večni boj med nasprotnima si bregovoma, med levimi in desnimi, rdečimi in belimi ... (vip)
Nataša Fikfak (levo), Jurij Karapandža pred montažnimi paviljoni (zgoraj) fotok.m.
jekte za objekt v Stari Gori - pa so se enotno strinjali, da je sedanja lokacija za vse sprejemljiva.
Karapandža odločitev spoštuje. »S strokovnega stališča bi bila bližina šempetrske bolnišnice sicer prednost. A v nobenem primeru nismo želeli preprečiti tega projekta, ki je naš cilj, ki ga uresničujemo že deset let,« je poudaril.
Kako torej namerava šempetrska bolnišnica zagotoviti svoj del sredstev za novogradnjo? »Gotovo bomo sledili vsem evropskim razpisom, ki se bodo pojavljali. Eden takšnih, na katerega kar na glas računamo, je zadnji projekt Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje iz naslova mentalnega zdravja,« pojasnjuje vršilka dolžnosti direktorja bolnišnice, Nataša Fikfak.
Iz dogovora na ministrstvu za bolnišnico izhaja obveza, da skupaj z arhitekti pripravi DIIP (dokument identifikacije investicijskega projekta). Po be-
sedah Fikfakove bo narejen do konca aprila. Ministrstvo bo na podlagi potrjenega DIIP projekt uvrstil v svoj proračun, predvidoma za leti 2016 in 2017. »Ministrstvo bo pomagalo pri pridobitvi vse dokumentacije, ki je v domeni različnih ministrstev,« dodaja vršilka dolžnosti direktorja šempetrske bolnišnice, ki napoveduje, da po vselitvi v nove prostore programa na področju invalidne mladine ne bodo širili, bolj računajo na širjenje dejavnosti rehabilitacije odraslih oseb po možganski kapi po zaključeni akutni obravnavi v bolnišnici.
Kje bodo med gradnjo v Stari Gori nameščeni mali bolniki? »Možnosti so še odprte, veliko pa je odvisno od projektov: ali bo možna fazna gradnja ali ne. Če ne bo, potem bo treba poiskati začasno rešitev, kamor bomo premestili otroke v času gradnje,« odgovarja Jurij Karapandža.
Katja Munih
nova gorica
Misli in spisi
Maksa
Fabianija
Prvi dogodek, s katerim v novogo-riški mestni občini začenjajo letošnje Fa-bianijevo leto, bo odprtje razstave z naslovom Misli in spisi arhitekta Maksa Fa-bianija, ki bo od srede pa do konca aprila postavljena v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Odprtje bo ob 17. uri.
Društvo primorskih arhitektov in Bevkova knjižnica sta razstavo pripravila ob 150. obletnici Fabianijevega rojstva. Spregovorila bo o njegovem pogledu na arhitekturo, urbanizem, umetnost in življenje kot tako. »Za knjižni del razstave bomo poskrbeli v naši knjižnici, na ogled bo postavljena literatura o Fabiani-ju,« napoveduje Tina Podgornik iz knjižnice. Društvo primorskih arhitektov bo življenje in delo Fabianija predstavilo na visečih panojih.
Kot je znano, novogoriška mestna občina vsako leto že tradicionalno posveča posameznemu področju ustvarjanja ali osebnosti, ki je vidnejše zaznamovala goriški prostor. Glede na to, da mineva 150 let od rojstva arhitekta, urbanista, izumitelja, misleca in humanista Maksa Fabianija, ki je dolgo obdobje svojega življenja preživel prav na Goriškem, so se odločili, da letošnje leto posvetijo njemu in bogati ustvarjalni dediščini, ki jo je zapustil. Povezali so se s številnimi goriškimi institucijami in društvi, ki bodo vsak na svojem področju prispevali k obogatitvi programa. Nastal je raznolik nabor dogodkov, ki vsak s svojega zornega kota osvetljujejo razmišljanja o arhitekturi, prostoru, urbanizmu, večkul-turnosti in Fabianijevi zapuščini. (km)
Maks Fabiani
šempas - Politično-literarni shod
Janšev Beli panter
»Nemško zgodovinopisje je skovalo 'pravljico' o prihodu Slovanov šele v 5. in 6. stoletju«
V šempaškem Kulturnem domu je v torek potekal večer s predstavitvijo knjig, ki jih je napisal Janez Janša. V petih letih jih je izšlo pet, med njimi dva ponatisa. Večera, ki sta ga priredila no-vogoriški odbor Slovenske demokratske stranke (SDS) in tisti iz Šempasa ter iz okoliških krajev, se je udeležilo okrog tristo ljudi, ki so sledili iztočnicam evropske poslanke Patricije Šulin in avtorjevim posegom.
Po uvodnem pozdravu je čustveno zapela pevska trojica Kresnice. Avtorjeva dolga izvajanja so se z obnavljanjem publikacij Premiki, Okopi, Bela knjiga slovenske osamosvojitve in Za kulturo ži-vljenja dotaknila različnih političnih pojavnosti v zadnjih več kot dveh desetletjih. V tem času je prišlo do novih odkritij, ki izvirajo iz raznih arhivov, zato so Premiki in Okopi bili ponatisnjeni.
Poglede in izkustva je Janez Janša navezal na dogajanja pri Depali vasi, na izbrisane, za katere se je - po njegovem izračunu - izkazalo, da jih je le nekaj sto; dalje na poskuse, da se prizna kot narodne manjšine državljane iz nekdanjih jugoslovanskih republik s statusom italijanske in madžarske skupnosti z namenom, da bo v parlamentu več levo naklonjenih poslancev; na afero Patria; na povojna grobišča, ki zahtevajo drugačno obravnavo, nasprotno pa bo v Ljubljani slovesnost ob 70-letnici zaključka vojne, na kateri bo glavni govornik Milan Kučan (glasno negodovanje v šempaški dvorani); na nagrajene nasprotnike osamosvojitve in na kaznovane zaslužne osebe, ki so na primer iz vojaškega skladišča v Borovnici odnesle »več orožja kot vsi
Avtor s svojo knjigo
partizani skupaj v drugi svetovni vojni«.
Primerno se je pripraviti za zamenjavo državnega vodstva, ker se bo sesulo še letos, ker bosta predsednik in obrambni minister odšla, je nadaljeval Janša. Operativne vlade ni več, saj se ne ukvarja z reševanjem problemov, zato ostajajo evropska sredstva v predalih. Zalomilo se je po letu 2008, a nazadovanja ne smemo pripisati gospodarskim težavam, temveč razpadu vrednot, saj se je osamosvojitveni zanos porazgubil. V parlamentu ponuja predloge le Slovenska demokratska stranka. Do sprememb bo prišlo nenapovedano; doma in po svetu so presenečenja na dnevnem redu. Resnica bo naravno zmagala, za zagovarjanje laži pa je potrebno ogromno energije, kar ne more trajati v nedogled.
Gost je odgovoril tudi na nekaj vprašanj iz publike o nostalgičnih dosežkih v času SFRJ in sedanji nesposob-
nosti črpanja pomoči Evropske unije ter o vzrokih, zaradi katerih se upokojencem ne računajo v delovno dobo tudi opravljane nadure.
Nova knjiga z naslovom Beli panter pripoveduje o noriškem kraljestvu, katerega začetki so zaznavni v Soški dolini. Gre za začetek trilogije o trinajstih plemenih, ki so se povezala zaradi varnosti pred zunanjimi pritiski. Niso se imenovali Slovenci, a njihovi simboli so naši. Iskanju listin, knjig in opisov je avtor posvetil pet let, da se je dokopal do spoznanj, ki zanikajo doslej sprejeto razlago, osnovano na rimski kulturni nadoblasti, iz katere je nemško zgodovinopisje skovalo »pravljico« o prihodu Slovanov šele v 5. in 6. stoletju po našem štetju. Najprej nas ni bilo, potem pa smo kar naenkrat bili.
Raziskave dokazujejo, da v tistem obdobju ni bilo plemen za Krpati, od koder bi se premikala proti zahodu, se pravi, da preseljevanja ljudstev ni bilo, a panslavizem je po prvi svetovni vojni zagrabil to razlago, tedanji zgodovinarji pa niso opravili pravilno svoje naloge. Genetika pravi, da smo Slovenci seveda bliže srednjeevropskim ljudstvom kot pa balkanskim. Iliri so izmišljotina, Kelti so evropski kulturni pojem, nikakor pa enovit narod. O Karantaniji se ve veliko, o Noriku pa se ne govori: v slednjem so kralje volili demokratično najboljšega, ne po dednem pravu, na Gospo-svetskem polju pa jih je imenovala peščica plemičev ...
Knjigo je nujno prebrati, kajti na večeru ni bilo pojasnjeno, kako naj bi se No-ričani naučili praslovenščine. (ar)
/
GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 4. aprila 2015 1 5
sovodnje - Kulturno društvo
Otroški pirhi
Na vrsti je tečaj o tehnikah za obvladovanje stresa in mišičnih napetosti
Mali okraševalci pirhov z mentoricami
Velikonočne praznike spremljajo priljubljene tradicije in obredi. Med temi je otroško barvanje pirhov - tradicija, ki jo obnavlja tudi Kulturno društvo Sovodnje.
Četrtkove delavnice barvanja pirhov v različnih tehnikah se je pod mentorstvom društvenih odbornic Karin Tommasi in Patricije Cingerli udeležilo 22 otrok iz vrtca in osnovne šole. S pomočjo Alide, Micaele in Valentine so tudi sami pripravili pirhe, ki bodo na njihovih domovih poživili praznični čas. Popoldansko druženje sta popestrili Jasmin Butkovič in Nika Tomsič, ki sta otrokom prebrali pravljico o zajčku, na-
kar so zanje organizirali še lov na skrite pirhe v parku.
Po prazničnem premoru bo Kulturno društvo Sovodnje priredilo tečaj tehnik sproščanja in poslušanja telesa. Potekal bo ob četrtkih, in sicer 9., 16. in 23. aprila z začetkom ob 20.30 v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovod-njah. Vodil ga bo prof. Aldo Rupel, ki bo prikazal tehnike za obvladovanje stresa in mišičnih napetosti, kar prispeva k izboljšanju splošnega počutja. Kdor se je že udeležil Ruplovih tečajev, ve povedati, da je od tega imel velike koristi; informacije in vpisnine na tel. 3381411463 (Patricija, v večernih urah).
števerjan - Pri Briškem griču
Mali mojstri na delu
Barvanja velikonočnih pirhov se je udeležilo kar 54 otrok - Zanje so pripravili tudi gledališko igrico
Kar 54 otrok se je odzvalo povabilu društva Briški grič na tradicionalno delavnico barvanja velikonočnih pirhov. Pridružili so se jim še starši, babice in dedki, ki so skupaj z malčki napolnili društveno dvorano na Bukovju.
Članice Briškega griča so pred delavnico pripravile vso potrebno opremo. Na velikih mizah so otroci našli čopiče raznih velikosti, skledice z barvami in druge potrebščine, ki so jih pridno uporabili. Vsak otrok je s seboj prinesel štiri do šest kuhanih jajc, ki so kmalu zažarela v pisanih barvah. Kako rokovati s čopiči, so jim pomagale animatorke pa tudi starši in dedki. Ob koncu »delovnega« popoldneva in po umivanju živobarvnih rok so vsi otroci prejeli v dar čokoladno velikonočno jajce in stopili pred fotografa, ki je ovekovečil velikonočno doživetje. Zanje so pripravili še gledališko igrico Brundo ne more spati, ki sta jo odigrali Sanja Vogrič in Karin Vižintin. (vip)
S čokoladnimi nagradami po koncu delavnice
foto suvan pittoli
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 048132515.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70,
tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 048169019.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
Gledališče
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž 20. aprila ob 20.30 »Hlapci«, 25. maja ob 20.30 »Obiski«.
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici ob 20.45: 11. aprila nastopa Hungarian state folk ensemble; 22. aprila »Othello l'h e muta« režija Davida Calabre-seja in Lorenza Scude. Predprodaja vstopnic pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ V GORICI: bo do 28. aprila potekala 17. izvedba niza veseloiger Iskrivi smeh na ustih vseh. Prva predstava dramske skupine SKPD F.B. Sedej iz Števerjana »Au-lularia« bo v soboto, 11. aprila, ob 20.30. 14. aprila, ob 20.00 na sporedu nagrajevanje natečaja Mladi oder. 16. aprila ob 20.30 komedija »Mrtvi ne plačujejo davkov«, nastopali bodo člani dramskega odseka prosvetnega društva Štan-drež. 28. aprila ob 20.30 glasbena igra z izborom Mozartovih arij in duetov »Poglej, moj dragi Figaro«. Program je v organizaciji KC Lojze Bratuž in ZSKP. Predprodaja vstopnic od torka, 7. aprila. Za vse ostale informacije po tel. 0481531445 ali 0481-538128.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 4. aprila ob 19. uri 15. festival folklornih skupin, Zveza srbskih društev Slovenije; informacije na blagajna.sng@siol.net ali po tel. 003865-3352247.
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 -21.30 »Fast & Furious 7«. Dvorana 2: 14.50 - 16.30 »Home - A ca-sa«; 18.30 - 21.00 »L'ultimo lupo«. Dvorana 3: 16.00 »Cenerentola«; 18.15
-	20.15 - 22.10 »La famiglia Belier«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 17.20 -19.45 - 22.15 »Fast & Furious 7«. Dvorana 2: 14.50 - 17.00 - 20.00 - 22.15 »Into the woods«.
Dvorana 3: 15.00 - 16.40 - 18.20 »Home - A casa«; 21.00 »Fast & Furious 7«. Dvorana 4: 17.45 »Cenerentola«; 15.30
-	20.00 - 22.10 »L'ultimo lupo«. Dvorana 5: 15.50 »Spongebob - Fuori dall' acqua«; 17.50 - 19.50 - 22.00 »La famiglia Belier«.
fi Razstave
V	GORICI: v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz 6 bo danes, 4. aprila, odprtje razstave »System Over, New Era« umetnika Juana Ariasa Gonana. Razstava bo na ogled od 7. do 16. aprila po urniku 10.00-12.00 in 17.00-19.00.
V	TRŽIČU: v kavarni Carducci, Ul. Duca D' Aosta 83, bo danes, 4. aprila, ob 18. uri odprtje razstave »Bjeki« umetnice in kuharice Mime Semec. Na ogled do 16. aprila od torka do nedelje 7.30-22.00.
V	GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 bodo ob fotografski razstavi »Oltre lo sguardo - Onstran pogleda« (razstava goriških fotografov do izbruha prve svetovne vojne). V nedeljo, 5. in 6. aprila od 10. do 19. ure. 12. in 26. aprila ter 10. in 17. maja ob 15. uri potekali brezplačni vodeni ogledi razstave v slovenskem
jeziku; razstava bo na ogled do 2. junija ob petkih 16.00-19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00; vstop prost.
V	GRADU DOBROVO je na ogled razstava »Prostranost« slikarja Vladimirja Klanjščka; do 15. aprila od torka do petka 8.00-16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 13.00-17.00.
POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI: bodo na velikonočno nedeljo, 5. aprila, zaprti. Na velikonočni ponedeljek, 6. aprila, bodo odprti po urniku: grajsko naselje 9.00-19.00 (Muzej velike vojne, Muzej mode in umetne obrti, Arheološka zbirka, Soba italijanskega inter-ventizma). Pinakoteka v Palači Attems Petzenstein 10.00-17.00. Deželna galerija za sodobno umetnost Luigi Spaz-zapan 10.00-19.00.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo goriški oddelek izjemoma odprt za stranke v torek, 7. aprila, od 11. do 13. ure.
~M Koncerti
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v
Gorici vabi na ogled baleta »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani 24. aprila ob 18. uri. Odhod iz Kulturnega centra Lojze Bratuž ob 16. uri; rezervacije po tel. 0481-531445 od 8.30 do 12.30 ali na info@centerbratuz.org; več na www.centerbratuz.org.
V	MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 4. aprila, ob 21. uri koncert dua »QiTu«, nastopata Martin O'Loughlin (didjeridoo) in Nikolas Valletta (tabla, cajon) s tradicionalnimi inštrumenti staroselcev iz Avstralije. Informacije po tel. 0481-961305.
SVIREL: 7. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival solistov in komornih skupin do 12. aprila: 6. aprila ob 20. uri v cerkvi na Svetem koncert »Great-saxess z gosti«, nastopata Lev Pupis in Bence Szepesi. 7. aprila ob 20. uri v Šempetru pri Gorici na Coroninijevem dvorcu »Koncert žirantov pihal«, nastopajo Matej Grahek, Bence Szepesi, Roberto Giaccaglia, Luca Ferrini. 8. aprila ob 20. uri v Kulturnem domu Štorje koncert tolkalne skupine Zveze Primorskih glasbenih šol »ZPGŠ Bum Drum« z gostom Wolframom Winke-lom. Omejeno število vstopnic, predhodna rezervacija po tel. 0038651314677. Več na www.upol.si.
FESTIVAL DVORNE GLASBE: 9. aprila ob 21. uri v palači Attems Petzenstein na Kornu v Gorici »Aspettate, adesso can-to!«, nastopajo E. Bertuzzi, A. Rasi, M. Vincenzi.
V	NOVI GORICI: v Kulturnem domu bo 11. aprila ob 20.15 koncert Tinkare Ko-
vač s skupino Singgirls; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pri-četkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 0038653354016, blagajna@kulturnidom-ng.si).
M Izleti
PD ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Makedonijo od 21. do 26. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 347-9748704 (Vanja Bastiani) in tel. 0481-20678 (Božo Tabaj, od 12. do 14. ure).
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI tudi letos prireja večdnevni izlet. Od 26. junija do 3. julija bodo obiskali nekaj vrhov v Romuniji ter kulturne in naravne znamenitosti v tej deželi. Prevoz bo z avtobusom. Informacije in prijave: Vlado.
KŠRD DANICA vabi na »Enogastronom-ski pohod kraških dobrot« - po poteh 1. svetovne vojne v nedeljo, 12. aprila. Start 10 km dolgega pohoda, ki ne bo voden, bo med 8.30 in 10. uro izpred centra Danica na Vrhu, med potjo bodo stojnice s kraškimi dobrotami in zanimivosti iz 1. svetovne vojne. Zaželena je prijava do 10. aprila, vpis je možen tudi pred startom. Ob plačilu bodo udeleženci prejeli bone za degustacijo (sodelovalo bo 18 zelo znanih kmetij z goriškega in tržaškega Krasa ter Slovenije). Pohod bo potekal ob vsakem vremenu, udeleženci naj s sabo prinesejo svetilko; informacije in prijave po tel. 338-4390324, po-hod2015@pohod.it; več na www.po-hod.it.
PLANINSKA SEKCIJA KAMNJE prireja v ponedeljek, 6. aprila, 18. Velikonočni pohod na Malo goro (planoto na pobočju Čavna). Pričetek pohoda bo v Kamnjah ob 7.30; ob 11.00 bo pozdrav pohodni-kom na Mali gori.
SPDG prireja v nedeljo, 12. aprila, v sklopu Kekčeve poti (lažji pohodi namenjeni otrokom in družinam) izlet v Soško dolino z ogledom slapa Kozjak in Tolminskih korit. Zbirna točka parkirišče pri (bivšem) mejnem prehodu Rdeča hiša v Gorici ob 8.45, odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9.00. Za ostale informacije in prijavo na izlet po tel. 3476220522 (Fanika) in 338-3550948 (Mitja).
□ Obvestila
PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA sporoča, da bo nagrajevanje letošnjega tradicionalnega barvanja pirhov v nedeljo, 5. aprila, po velikonočni maši ob 11.30.
KMEČKA ZVEZA, v sodelovanju s Čedaj-sko banko, prireja v sredo, 9 aprila, ob 18. uri srečanje v dvorani Kulturnega
društva Briški grič v Števerjanu, kjer bodo orisana načela novega programa za razvoj podeželja 2014-2020 in drugi inštrumenti in olajšave za razvoj kmetijstva.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 49. redni občni zbor, ki bo v prvem sklicu v petek, 10. aprila, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, in v drugem sklicu v soboto, 11. aprila, ob 10. uri v Kulturnem domu Jožefa Češčuta - KD Sovodnje, Prvomajska ul. 73.
SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE bo v sklopu proslave 70-letnice osvoboditve in v sodelovanju s sekcijo iz Doberdoba in občinsko upravo organizirala odprtje partizanske knjižnice 15. aprila na sedežu sekcije v Jamljah. Za čim bogatejšo knjižnico sekcija namerava ustanoviti solidarno knjižnico, kjer naj bi sekcija le registrirala, katalogirala in skrbela za posojila knjig, medtem ko bi lastnik knjige ostala ustanova ali posameznik, ki bi jih dal na razpolago; informacije pri odbornikih ali po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič) ali 338-8399452 (Patrik Zulian) ali v društvenem baru v Jamljah.
RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA sporoča, da bo čistilna akcija na bregovih Soče in Vipave premeščena na nedeljo, 19. aprila.
IS Prireditve
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ V GORICI: bo v četrtek, 9. aprila, ob 20.30 Srečanje pod lipami s predstavitvijo zajetne monografije z naslovom »Benečija. Ko se mala in velika zgodovina srečata«. Sledil bo pogovor z avtorjem Giorgiom Banchigem in beneškim raziskovalcem in publicistom Ric-cardom Ruttarjem. Srečanje bo vodila Erika Jazbar. Večer je v priredbi Kulturnega centra Lojze Bratuž in krožka Anton Gregorčič.
V	NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo 9. aprila, ob 18. uri v sklopu »Literarnih četrtkov« predstavitev knjige Zorana Kne-ževica »Dvoživke umirajo dvakrat«; več na www.ng.sik.si.
KD BRIŠKI GRIČ v sodelovanju s Foto-klubom Skupina 75 in Dramsko družino FB Sedej vabi na Odhajanja, literarni pogovor s tržaško pisateljico Evelino Umek ob izidu njenega romana »Sidrišče spomina«, ki bo potekal v petek, 10. aprila, ob 20.30 v dvorani na Bukovju v Števerjanu. Za fotografske utrinke bodo poskrbeli člani Fotokluba Skupina 75. Glasbena spremljava Andrejke Možina.
Pogrebi
DANES V TRŽIČU: 10.00, Bruno De San-tis v cerkvi pokopališča, sledila bo upe-pelitev; 12.00, Carlo Nello Visintin iz bolnišnice v cerkev na pokopališču.
1 6 Sobota' 4 aPrila 2015
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Williamsova že desetič
MIAMI - Na mastersu ATP serije 1000 v Miamiju je Andy Murray prvi finalist moškega turnirja. Čeha Tomaža Berdycha je premagal s 6:4 in 6:4. V drugem polfinalu se bosta pomerila Novak Dokovič in Američan John Isner. Na ženskem turnirju pa si je 33-letna Williamsova priborila še deseti finale v Miamiju. Po zmagi nad Romunko Simono Halep se bo merila s špansko tekmico 12. nosilko Carlo Suarez Navarro.
Pedrosa prestal operacijo
MADRID - Dirkač Dani Pedrosa, ki je po prvi dirki v motociklizmu sporočil, da bo zaradi poškodbe roke za nekaj tednov prekinil nastope, je uspešno prestal operacijo. Pedroso so na operacijo spravili krči oziroma težave z delovanjem mišic v podlakti, poškodba oziroma težava pa je značilna prav za športnike, ki se ukvarjajo s športni na motociklih, povzročali pa naj bi jih tresljaji motorja in ponavljajoči se gibi roke. Okrevanje bo trajalo od štiri do šest tednov. Nadomeščal ga bo Japonec Hiroshi Aoyama.
Pogovor s slalomistko Ano Bucik iz Nove Gorice
Vse primerjamo s Tino Maze
V čem so slovenske smučarke najbolj prikrajšane? - »Andrea Massi bi slovenski ekipi gotovo koristil« - Tudi o Shiffrinovi
Slovenske smučarke nosijo kar težko breme. Vse do konca kariere bodo naslednice Tine Maze, kar pa še zdaleč ne bo lahko. Primerjava s šampionko z velikim Š-jem je hvalevredna, kot taka lahko pa zasenči tudi marsikateri (manjši) rezultat. Tako razmišlja najmlajša članica slovenske članske alpske reprezentance Ana Bucik, zgovorna Novogoričanka, ki je v svetovnem pokalu nasledila legendarnemu Primorcu Juretu Franku. Letos je po dobrih vožnjah v slalomu v pripravljalnem obdobju in prvih točkah svetovnega pokala dosegla prvi kratkoročni cilj: stalno mesto v ekipi svetovnega pokala. Zdaj pa želi ambiciozna Gori-čanka še korak dlje.
Letos ste od januarja dalje redno nastopali na tekmah svetovnega pokala, še vedno pa zbirate tekmujete tudi na tekmah evropskega pokala. Zakaj so tekme nižjega ranga še vedno pomembne?
Zaradi startnih številk. Pa tudi zato, ker ko se odločiš, da boš dodal še eno disciplino, ti tekma nižjega ranga omogoči, da opraviš oba spusta, na svetovnem pokalu pa največkrat končaš že v prvi vožnji, saj je preboj med trideseterico težak. Konkurenca je vsekakor zelo ostra, saj veliko deklet, ki redno tekmuje na tekmah svetovnega pokala, nastopa tudi na tekmah nižjega ranga.
Letos ste se opredelili za slalom in zaključili na 44. mestu, naslednji cilj je tride-seterica?
Tako je. To pomeni, da se bom morala v naslednji sezoni nekajkrat uvrstiti med 15. ali večkrat med 20. Preboj s številkami sicer ni tako hiter, saj sistem zavaruje tudi tekmovalke, ki so bile dobre in doživljajo morda slabšo sezono. Ko se bom uspela prebiti med trideset, pa bo nadaljevanje veliko lažje.
Startna številka je pomembna za tekmovalce zaradi razmer na progi? Višja je, slabše so razmere na progi?
Tudi zato. Je pa tudi psihološka razlika. Če startaš s številko 60, pomeni, da jih moraš prehiteti 30, da se prebiješ v drugi spust. Če startaš s številko 30, pa morajo drugi prehitevati tebe. S tega vidika je malo lažje.
Glavni uspeh letošnje sezone je bilo 11. mesto v superkombinaciji na svetovnem prvenstvu v Beaver Creeku. O tem še razmišljate?
Da. To je bila dobra uvrstitev, veseli me, da sem jo tam dosegla. Občutki so pa mešani: spominjam se dobrih občutkov iz tistega slaloma, nisem pozabila pa niti na odstop v slalomu, kjer bi lahko osvojila prav tako visoko uvrstitev.
V	slalomu ste premagali tudi Tino Maze in Katrin Zettel. Najbrž vam je to v ponos?
Sigurno, a tekma je skupek dveh spustov. Mazejeva in Zettlova sta se borili za nekaj drugega, jaz pa sem startala iz napadalne pozicije in sem lahko tvegala. Mogoče je na njunem mestu nekoliko drugače ...
V	naslednjih sezonah kje se pravzaprav vidite?
Sigurno nočem tekmovati samo v slalomu. Dodala bom tudi veleslalom, ki smo ga vadili že lani v pripravljalnem obdobju, med sezono pa je za to zmanjkalo časa. Ob veleslalomu pa bom poskusila tudi super-veleslalom. Prioriteta ostaja vsekakor slalom, kjer bom ciljala v petnajsterico. Če bo šlo še višje, toliko boljše.
Ana Bucik bo 21. julija dopolnila 22 let. Novogoričanka je prve točke svetovnega pokala osvojila lani decembra v Areju. Svoje prve nastope pa je zbirala na promocijskih tekmah, med drugim se je leta 2006 okitila z naslovom čezmejne goriške prvakinje
ansa
Zakaj je pomembno, da ne tekmujete samo v slalomu?
Ko tekmuješ v več disciplinah, imaš več tekem in se pritisk malo porazdeli. Sicer pa pričakuješ slalomsko tekmo dva tedna, potem na njej lahko hitro odstopiš in vse to zna postati kar stresno. Če pa tekmuješ v več disciplinah, lahko slabši nastop popraviš.
Najbrž pa je Tina Maze vaš navdih?
Sigurno. Tina je nam vsem vzornica. Ne samo Slovenkam, ampak tudi ostalim smučarkam na svetu. Ona je konkurenčna v vseh disciplinah, kar je zelo težko. Mogoče to pri njej ne zgleda nič posebnega, a vsak, ki malo več trenira, ve, da to ni tako enostavno. Skušali ji bomo čim bolje slediti, a pričakovati, da bomo imeli novo Tino Maze, je rez zelo težko.
Vodjo njene ekipe Andreo Massija vabijo v Smučarsko zvezo Slovenije. Bi bila po vašem mnenju to dobra poteza?
Z Massijem nisem veliko sodelovala. Ima gotovo veliko izkušenj in poznanstev, ki pri smučanju pridejo še kako prav, sigurno bi nam koristil kot član ekipe.
Goričan je tudi vaš kondicijski trener Renato Srebrnič. Zakaj kondicijo vadite individualno?
V zadnjih sezonah so nam večkrat zamenjali kondicijskega trenerja in s tem se je spremenil vsakič tudi način dela. Jaz se s tem nisem strinjala. Zame je pomembno, da nadgrajuješ neko stanje, zato sem izbrala svojega. Obenem pa je zame tako manj naporno, saj izvajam kon-dicijo doma in mi ni treba, da se vozim v Celje, kjer trenirajo ostale.
Kondicijskemu treningu dodajate tudi gimnastiko, zakaj?
Vadim z Edijem Činejem, ki vodi skupino GO-Breakers iz Nove Gorice. Gimnastika omogoča, da bolje čutim svoje telo.
Vrniva se k smučanju: za člansko reprezentanco še vedno ni vse poskrbljeno. Večji del stroškov plačujete še vedno sami, kajne?
To je res. Je kar obvezujoče in zelo stresno. Upam pa, da bo boljše. Imam sponzorja Spintek, še vedno pa večji del
stroškov pokrijejo starši. Ta del nas najbolj moti. Mislim, da ni nobene punce, ki bi lahko smučala brez staršev.
Veliko se govori, da slovensko smučanje zaostaja za konkurenco. Med slovensko ekipo in Tino Maze je res velik razkorak. V čem ste morda najbolj prikrajšani?
V tem, da nimamo kontinuitete. Ne toliko, da trenerji ne bi bili sposobni ali da treningi ne bi bili dovolj kvalitetni, ker so. A zelo težko je trenerjem, saj ne morejo načrtovati vnaprej, saj ne vedo, če bodo naši trenerji še naslednjo sezono. To seveda vpliva tudi na tekmovalce.
Če bi bilo urejeno, bi lažje konkurirali Mazejevi?
Seveda. A primerjava s Tino Maze je prenagla. Niti francoska in italijanska ekipa nimata tekmovalke, ki je primerljiva s Tino Maze. Slovenke imamo res visoko lestvico primerjave, saj se vse primerja z Ma-zejevo. To je po eni strani super, po drugi pa se ne opazi rezultatov nekaterih tekmovalk, ki so še vedno vrhunski. Ta razkorak v primerjavi z nekaterimi ekipami pa ni niti tako velik. Če bi se še kaj popravilo, bi bili še bolj konkurenčni.
Težava je najbrž tudi v tem, da večinoma ne trenirate na domačih smučiščih ...
Seveda bi bilo lažje, če bi trenirale doma, saj na domačih smučiščih enostavno čutiš vse bolj domače. Mi pa nimamo takih terenov, kot v Italiji in Avstriji na primer. Lahko bi pa več izkoristili Podkoren, vendar so tam treningi možni le od 7. do 9. ure, kar je premalo. Nimaš časa, da se umiriš in narediš vse, kar potrebuješ na treningu. Največkrat zato treniramo na Kron-plazu z Italijankami ali pa na prizorišču svetovnega pokala pred tekmami.
Ste najmlajša članica slovenske ekipe za svetovni pokal. Kako mlajše tekmovalke nasploh gledate na Shiffrinovo, ki je pri 20 letih osvojila skorajda vse lovorike?
Je talent, zame je to ena izmed tekmovalk z najboljšimi občutki. Vsi pa se že sprašujemo, kdaj bo morda prišel čas, ko ji ne bo šlo vse kot po olju. (vs)
al. smučanje
Tina Maze odločitve še ni sprejela
ČRNA NA KOROŠKEM -Več kot 1.000 navijačev je v Črni na Koroškem pozdravilo slovensko smučarsko šampionko, domačinko Tino Maze, ki se je navijačem med glasbeno obarvanim programom zahvalila za vedno topel sprejem. Tina Maze je v Črno prišla s člani svoje ekipe Team to aMaze. »Vsi se sprašujejo, ali bo Tina končala kariero, jaz pa pravim: Tina je večna,« je med drugim poudaril predsednik Borut Pahor.
Tina Maze je na novinarski konferenci po sprejemu povedala, da odločitve o koncu ali nadaljevanju njene športne poti še ni sprejela. »Malo mi je manjkalo do drugega globusa. Toda tudi ta dvoboj z Anno Fenninger je bil izjemen. Imela sem nekaj težav z zdravjem, toda naredila sem super sezono. Ta zadnji teden sezone je bil zelo stresen in nisem se še regenerirala, potrebujem še nekaj časa.« Sredi meseca jo čaka še ena obveznost, tokrat na Kitajskem, saj je nomini-ranka za najbolj prestižno športno nagrado Laureus. O namigovanjih o njeni nosečnosti, njen življenjski sopotnik Massi je takoj dejal, da še ni napočil trenutek za to, je odvrnila: »Če bom noseča, se bo to prej ali slej videlo, kot je dejal Massi, pa še ni čas za to.«
Tudi Massi se še ni odločil, ali bo svojo pot nadaljeval v smučarski zvezi. Sprašuje se le, če so tekmovalci psihološko in sistematično pripravljeni garati na ravni, kot Lindsey Vonn in vse ostale s svetovnega vrha.
Danes A-liga
RIM - Danes bo na vrsti 29. krog nogometne A-lige. Ze ob 12.30 se bosta pomerili Roma in Napoli, ob 21.00 pa bo na vrsti še zadnja tekma Juventus - Empoli. Ostali ob 15.00: Atalanta - Torino, Cagliari -Lazio, Genoa - Udinese, Verona -Cesena, Inter - Parma, Palermo -Milan, Sassuolo - Chievo, Fiorenti-na - Sampdoria (ob 18.30).
Konec kariere
PEKING - Kitajski olimpijski prvak leta 2004 v teku na 110 metrov z ovirami Liu Xiang je napovedal konec športne poti. Uradno bo to napovedal v torek.
Svetovni rekord
BRIANQON - Italijanski smučar Simone Origone je na pobočju Cha-brieres nad Varsom v Franciji popravil svoj svetovni rekord v hitrostnem smučanju. Origoneju so namerili natanko 252,632 km/h
Prvič Indijec
LOS ANGELES - Sacramento Kings, ki mu v ligi NBA v letošnji sezoni ne gre najbolje, je podpisal desetdnevno pogodbo s Simom Bhul-larjem. S tem je Bhullar postal prvi Indijec v NBA.
EVROLIGA - Zalgiris - Crvena Zvezda 76:70, CSKA - Olympiacos 76:70, Efes - EA7 Armani Milano 86:78 (Milano se ni uvrstil v play-off)
Kristoff zmagovalec
LA PANNE - Norvežan Alexander Kristoff je po treh etapnih zmagah in tretjem mestu na današnjem sklepnem kronometru dobil kolesarsko dirko De Panne v Belgiji. Kro-nometer je zmagal Bradley Wiggins.
rokomet
Tržačani na pragu finala za prvaka
Tržaški rokometni prvoligaš Palla-mano Trieste bi si lahko že drevi zagotovil pravico do igranja dodatnih tekem za uvrstitev v polfinale končnice za naslov prvaka. V predzadnjem krogu druge faze bo igral v Pressanu (ob 19.00), z zmago pa bi si že zagotovil končno drugo mesto za nepremagljivim Boznom. Ta je v četrtek tekmo predzadnjega kroga že odigral in po pričakovanjih s 35:30 odpravil Cassano Magnago. Če bodo Trža-čani danes izgubili, bodo zadnjo priložnost imeli prihodnjo sredo doma proti Boznu. A bo tam zelo težko zmagati. Vrstni red je zdaj takšen: Bozen 24, Pal-lamano TS 9, Cassano Magnago in Pressano 6. Danes: Pressano - Pallama-no TS, sreda, 8. aprila: Pallamano TS -Bozen (20.30), sobota, 11. aprila: Cassa-no Magnago - Pressano.
KOŠARKA - Košarkarji Pallacane-stro Trieste 2004 pa bodo danes gostovali v Mantovi (ob 20.30), ki ima le dve točki manj. Z zmago bi se Tržačani utrdili na 8. mestu, ki vodi v končnico.
Jadralca Čupe na 42. mestu
PALMA DE MALLORCA - Jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta nastope na regati v Palmi de Mallorca zaključila na 42. mestu. Zadnji dan regat v srebrni skupini sta osvojila 2. in 4. mesto in tako potrdila drugo mesto v srebrni skupini.
/
ŠPORT
Sobota, 4. aprila 2015
17
košarka - Danes predzadnjič v PalaRubini ob 20.30
Jadran Franco proti Bergamu brez Diviacha
odbojka - U19
Deželni finale bo organiziralo ŠZ Olympia
Čeprav novica še nima uradnega pečata, je že znano, da bo Športno združenje Olympia v nedeljo, 3. maja organiziralo deželni odbojkarski finalni četveroboj za mladince do 19 let. Finalna faza bo v goriški dvorani Mirka Špacapana na Drevoredu 20. septembra, eno jutranjo polfinalno tekmo pa bodo najbrž igrali v Štandrežu.
Čeprav manjka do konca rednega dela še en krog tekem, je že znano, da bodo na finalu poleg Olympie nastopile še ekipe Pu-litecnica Friulana, Cervignano in Aurora Volley iz Vidma. Slednja bo tudi nasprotnik Goričanov v jutranjem polfinalu. Olympia, ki je lani v precej podobno zasedbi nastopila na državnem finalu in tam osvojila skoraj senzacionalno 6. mesto, je letos na deželni ravni še nepremagana in je edini favorit za zmago. Držvni finale bo letos od 4. do 7. junija v kraju Abano Terme (Padova).
Za mesto v deželnem finalu se v okviru goriškega projekta potegujeta tudi ekip do 17 in do 15 let.
ŽENSKA B2-LIGA - Ekipa Tal-massons, ki nastopa v ženski B2-ligi in pri kateri igra tudi Goričanka Mateja Za-vadlav, bo danes v Latisani igrala finale za pokal Italije. V polfinalu je včeraj s 3:0 premagala ekipo Monselice iz Padove, danes pa se bo v finalu pomerila z ekipo San Vitale iz Vicenze. Zavadlavova včeraj ni vstopila na igrišče.
Danes bo Jadran Franco igral predzadnjič v tej sezoni v tržaškem PalaRubini (ob 20.30). V goste prihaja Bergamo, ki si je že zagotovil mesto v play-offu, v zadnjih treh krogih rednega dela pa bo skušal izboljšati izhodiščni položaj. Za ovratnik mu piha Pordenone: če želi ohraniti vsaj 7. mesto, mora nujno zmagati še dve tekmi. »Potrebno bo, da v tem delu sezone dobimo ravnovesje med željo po zmagi in varčevanju moči pred končnico, da bomo odigrali play-off na najboljši način. V Trstu pričakujem doprinos tudi od tistih, ki navadno dobijo manj minutaže, saj bodo medplay-offom še kako pomembni,« je pred nastopom v PalaRubini napovedal trener gostov Alessandro Galli. V kompletni ekipi, ki nima šibkih točk, je sicer še vprašljiv nastop Masperja (8,5 točk in 4,2 skokov) in mladega Milovanovica, izključeni Guffanti pa bo igral, saj je klub plačal globo. Vselej pa so pri Bergamu tudi previdni, saj »se Tržačani odlikujejo po dobrem karakterju in borbenosti.«
□ Obvestila
SK DEVIN v sodelovanju z ZSSDI vabi na 1. Pomladni pohod po stezi Mirka Skabarja iz Praprota v Repen v nedeljo 12. aprila 2015. Zbirališče in odhod od 8.30 do 10.00 v Praprotu pred avtobusno postajo. Poskrbljeno bo za povratni prevoz iz Repna. Pohod je primeren za vse in hoje je za približno 4 ure.
atletika - Luka Kafol
KOŠARKA - Deželni U19
Breg končal s porazom
Goriziana 61 - Breg 61:46 (19:10, 30:15, 47:36)
Breg: Bandi, Pugliese 7, Tul 3, Antler, Crismani 23, Gregori 2, Giaco-mini 2, Fonda 9, Mandič. Trener: Kladnik.
Tudi zadnjo tekmo v skupini za prvaka deželnega prvenstva U19 je Breg zasluženo izgubil. Z izjemo tretje četrtine so bili brežani v podrejenem položaju predvsem na račun fizične premoči nasprotnikov. »Kljub slabšemu zaključku prvenstva pa je bila sezona uspešna. Prvi del smo odigrali nad pričakovanji in ga zaključili na prvem mestu, v skupini za prvaka pa se je pokazalo slabše treniranje zadnjih nekaj mesecev,« je ocenil trener Kladnik.
Preizkusil se bo na krajših progah
Marco Diviach si je spet pretegnil mišico in predčasno zaključil sezono
fotodamj@n
V	nepopolni postavi bodo igrali tudi igralci Jadrana, saj je na nedeljski tekmi sezono dokončno končal Marco Di-viach, ki si je znova pretegnil mišico. Prav tako bo še vedno odsoten Martin Ridolfi, ki ga mučijo bolečine v kolenu. »Zaradi teh odsotnosti smo težko treniramo, med drugim si je še Sandi Rauber, ki nam vedno pomaga, poškodoval prst, nismo pa še popustili, saj vsi fantje redno prihajajo na treninge,« je dejal trener Walter Vatovec. Kljub vsemu si trener želi, da bi fantje odigrali lepo košarko, pomembna bo predvsem obramba, s katero morajo omejiti goste, v napadu pa bo nujno treba zadeti.
ZMAGA TARCENTA - Četrto izvedbo deželnega pokala, v katerem so se pomerile štiri najboljše ekipe po prvem delu rednega dela prvenstva deželne C-li-ge (med njimi tudi Breg), je osvojil Fluid-system80 Tarcento. V finalni tekmi je premagal Codroipo s 73:51.
V Rimu tudi Briceva
V	Rimu te dni merijo moči deželne reprezentance letnikov 2001. V ženski izbrani vrsti FJK igra tudi Slovenka Erika Bric, ki sicer nastopa pri goriški Arditi. FJK je še brez zmage (poraz proti Toskani 30:69 in Laziu 53:34). Na obeh srečanjih je igrala tudi Briceva, ki je dosegla točke samo proti Toskani (4). Danes bodo ko-šarkarice v osmini finala igrale proti Pie-montu. Moška izbrana vrsta pa se je uvrstila v četrtfinale brez poraza: premagala je Tridentinsko, Toskano in Umbrio.
nogomet - Mladinci
Kras
zasluženo zmagal
Dro - Kras 1:2 (0:2)
Strelec: Caselli v 11. in 32. minuti Kras: Gregori, De Leo, Tawgui, Boskovič, Pojani, Costa, Vascotto (Gersinich), Facc-hin, Caselli (Kocman), Sgorbissa, Petruc-ci. Trener: Pahor.
Mladinci Krasa so v 29. krogu zasluženo premagali predzadnjeuvrščeni Dro. Tekmo so začeli odločno in s Casellijem prvič zatresli mrežo že v 11. minuti. Caselli je namreč dobro prestregel visok strel Pe-truccija in premagal vratarja. Kras je pobudo imel še v nadaljevanju prvega dela: v protinapadu je Caselli odbito žogo vratarja spet brcnil v gol. Tudi v drugem polčasu je imel vajeti igre v svojih rokah Kras: ker se je Dro trudil, da bi izenačil, si je z dobro obrambo priigral tudi več lahkih protinapadov, ki pa so bili neuspešni.
Ostali izidi: Belluno - Montebellu-na 3:1, Padova - Sacilese 3:5, Giorgione -Ripa 1:3, Mezzocorona - Tamai 3:1, Mori S. Stefano - Fontanafredda 7:1, Triestina -Union Pro 2:6. Prihodnji krog: Kras - Padova, 11. 4. Vrstni red: Padova 58, Giorgione 51, Mezzocorona 48, Sacilese 46, Ripa 43, Mori 35, Montebelluna 34, Tamai 31, Union Pro, Fontanafredda in Triestina 30, Kras 27, Dro 14, Belluno 13.
»Tek ni bil na visoki kakovostni ravni. Vseeno je lepo zmagati,« je nedeljsko zmago na tržaški tekaški rekreativni prireditvi 2. Faro Vittoria Light Race ocenil tržaški tekač Luka Kafol (letnik 1982), član društva Trieste Atletica. Njegov čas na prireditvi, ki je bila uvodna v pričakovanju maratona in polmaratona Bavisele 2015 (3. maja), je bil 34:03,75. Na progi, ki se je iz Barkovelj vila do Miramarskega gradu in nazaj ter v reber do svetilnika, je nastopilo okrog sto tekačev. Kafol je bil skoraj za minuto in pol hitrejši od Riccarda Ian-cerja. V ženski konkurenci je zmagala Daniela Da Forno (39:19,70). Kafol - zaposlen je v odvetniški pisarni, njegov trener pa je Roberto Furlanic - trenira vsak dan. »Januarja in februarja sem v glavnem tekmoval v krosu. V deželnem prvenstvu sem osvojil absolutno 11. mesto. Marca pa smo z našim klubom tekmovali tudi na državnem prvenstvu v Fiuggiju,« je začetek letošnje sezone opisal Kafol, ki je bil med ustanovitelji kluba Atletica Trieste (združili so se trije klubi: Marathon, Ami-ci del Tram de Opcina, ki je bil prvi Kafolov klub, ter Atletica Trieste). »V našem klubu skrbim tudi za organizacijo. Na sežanskem Malem kraškem maratonu sem bil namreč odgovoren za del proge od Bazovice do Trebč, tako imenovani italijanski del,« je dejal Kafol, ki se je sam opredelil kot resni rekreativec: »Sam tudi tekmujem in veliko tre-
niram. Velika večina članov našega društva pa so čisti rekreativci. Skupno nas je nad 300. Okrog 15 odstotkov pa je agonističnih atletov. Med njimi je recimo tudi član državne reprezentance Patrick Nasti. Imamo pa še mnogo drugih športnikov, ki se uveljavljajo tudi na državni ravni.« Luka Ka-fol, ki je lani slavil zmago v svoji kategoriji na vseh enajstih tekih Trofeje tržaške pokrajine (letos ne bo nastopil), se bo letos osredotočil na krajše proge: »Že 12. aprila bom tekel na razdalji 10 tisoč metrov na atletski stezi. V Trevisu bo namreč na sporedu deželno prvenstvo. Nastopil bom tudi v disciplini 3000 m zapreke, ki mi je zelo všeč. Rad skačem čez zapreko in pristanem v vodi. Morda so mi skoki pisani na kožo še iz obdobja, ko sem igral pri Boru košarko,« je še dodal Kafol.
V Bazovici start 15. Trofeje Pokrajine Trst
S ponedeljkovo prvo preizkušnjo v Bazovici (Trofeja No Stop Viaggi, 12,5 km, start ob 9.30) se bo dvignil zastor nad 15. Trofejo Pokrajine Trst. Skupno bo letos devet tekov. Zadnji bo 18. oktobra pri Boljuncu. Druga preizkušnja bo 26. aprila v Miljah (12. Mujalonga). Za več informacij obiščite spletno stran www.trofeo-run.com.
mira grgič
Tek in tenis, predvsem pa gore
V glavnem hribi. Oprostite: gore. Pa tudi tek in tenis. Pa-dričarka Mira Grgič (letnik 1959), ki sicer stanuje v Gorici, najraje hodi. Izbira pa kar zahtevne ture. V svoji planinski karieri je članica Planinske družine Benečija in goriškega SPDG osvojila dva pettisočaka: kavkaški Elbrus, armenski (sicer v Turčiji) Ararat. Vrha Ki-limandžara in Mont Blanca pa ni videla, saj jo je izdala višinska bolezen. »Tega ne kontroliraš oziroma treniraš. Višinska bolezen zagrabi tudi najboljše gornike, saj je velikokrat odvisna od dnevnega počutja,« pravi Mira, ki je med drugim bila tudi na vrhu Gran Paradisa. »Gore me sprostijo. Tam ni stresa, čeprav je hoja večkrat naporna.« Grgičeva se je na lanski vzpon na Ararat pripravljala na domačih Krnu in Matajurju. »Na Krn sem hodila dvakrat tedensko. Kar popoldne. Bilo je seveda poleti, ko so dnevi daljši.« Matajur je tudi Mirin drugi dom. V koči Planinske družine namreč večkrat pomaga kot oskrbnica. »Člani si pač zamenjujemo dežurstva. Tako v koči tudi skrbim za goste in kuham.« Z »beneškimi puncami« se je Mira pred nekaj leti podala tudi znamenito Jakobovo pot v Santiago de Compo-stela v Španijo. »Izbrale smo le krajšo turo, saj nismo imele veliko dni na razpolago. Vseeno smo tam res uživale,« se spominja Padričarka, ki je po poklicu učiteljica na osnovni šoli Pinka Tomažiča v Trebčah.
Mira igra enkrat tedensko tenis pri padriški Gaji, katere je tudi članica. Večkrat tudi teče. »Izbiram gozdne poti v okolici Padrič oziroma Gorice. Tečem na Globojner ali pa na Kokoš. Na Goriškem pa grem rada na Sabotin.« Njena prva športna ljubezen pa je odbojka. Bila je ena izmed naših najboljših po-dajalk. Mira je namreč veliko let igrala pri Slogi ter združeni ekipi Meblo v B-ligi. Eno sezono tudi pri tržaški Omi.
Kateri pa so Mirini letošnji cilji? »Nimam jih. Letos bom počivala (smeh). Resnici na ljubo skušam biti vedno pripravljena na nove izzive, ki jih določam sproti. Pomembno je, da se ne dolgočasim in da se s športom sproščam. To je najbolj pomembno.«
18
Sobota, 4. aprila 2015
ALPE-JADRAN
/
pogovor s štefanom cigojem ob njegovi osemdesetletnici
»V življenju so me vedno spremljala naključja in sreča«
Lep življenjski jubilej je te dni proslavil Solkanec Štefan Cigoj, slovenski in jugoslovanski politik ter diplomat. V enem samem članku je težko povzeti življenjepis nekoga, ki je v osmih desetletjih nabral toliko življenjskih in poklicnih izkušenj. Javnosti je poznan predvsem po funkcijah jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu med letoma 1978 in 1982, kmalu zatem je postal jugoslovanski veleposlanik v Vatikanu, po osamosvojitvi Slovenije pa še slovenski generalni konzul v Črni gori. »V življenju so me vedno spremljala naključja in sreča,« komentira Cigoj niz imenovanj na tako pomembne funkcije, ki so mu omogočile, da se je večkrat znašel v središču dogajanja v politično zelo zanimivih in mestoma tudi turbulentnih časih.
Obdobje diplomata je začel kot svetnik za politična vprašanja pri jugoslovanskem veleposlaništvu v Rimu, kjer je namesto običajnega štiriletnega mandata ostal pet let. Ko bi namreč po štirih letih moral domov, se je zgodil umor Alda Mora, tedanjega italijanskega predsednika vlade. »Napad na njegovo spremstvo se je zgodil celo v bližini hiše, v kateri sem stanoval. Stvari so se v Italiji s tem dogodkom tudi politično zapletle in tako sem tam ostal še dodatno leto,« se spominja Cigoj. A usoda je znova poskrbela za presenečenje. »Ko sem imel že pripravljene kovčke za odhod domov, sem iz Beograda prejel telegram - naj pridem čim prej, ker sem imenovan za generalnega konzula v Trstu ...«
Po učiteljišču v politiko
Mladi Štefan Cigoj se je bil sprva izšolal za učitelja. Poklic bi mu bil pisan na kožo, pravi, spomini na učiteljišče v Tolminu pa so še posebej topli. Zato obžaluje nekatere oznake, da je bila to politična šola, ki da je pripravljala ljudi za učitelje na vasi, kjer bodo propagirali socializem in komunizem. Cigoj je učiteljski poklic opravljal le osem mesecev na osnovni šoli na Dobrovem. Na svojo žalost je delovno mesto moral zaradi vpoklica k služenju vojaškega roka zapustiti še pred koncem šolskega leta.
Ko se je vrnil iz vojske, si je želel nadaljevati s študijem, zato se je vpisal na Visoko politično šolo v Ljubljani, kjer je diplomiral na temo Nekateri družbeno-politični problemi Goriške.
Po študiju ga je prva služba zanesla na okrajni komite ZKS v Koper, a je ves čas vedel, da se bo vrnil v Novo Gorico. »Točno tako se je tudi zgodilo,« pripoveduje Cigoj. Naključje in sreča, kot pravi, sta takrat prvič posegli v njegovo kariero. »Na goriškem komiteju Zveze komunistov Slovenije je prišlo do nekaterih velikih kadrovskih težav. Takrat so zamenjali sekretarja tega organa. V Kopru so me dali v avto, odpeljali v Novo Gorico ter me istega popoldneva izvolili na tisto mesto. V Koper sem se vrnil samo še po kovčke. Prelomnica je bila, ko sem bil leta 1969 na neposrednih volitvah izvoljen za zveznega poslanca v družbeno političnem zboru iz zvezne skupščine tedanje koprske volilne enote, ki je obsegala vso Primorsko. Tam se je začela resna politična kariera. Kot član dveh odborov za notranjo in zunanjo politiko sem si nabral veliko mednarodnih izkušenj.«
Štefan Cigoj je dober poznavalec razmer v zamejstvu, kjer je bil več let generalni konzul
km
Srečno tržaško obdobje
Znanje, ki si ga je tedaj pridobil, mu je še kako prav prišlo pri opravljanju kasnejših funkcij. Po imenovanju za generalnega konzula v Trstu, se je znašel v središču dogajanja med Slovenijo, Hrvaško in Italijo. Samo leto prej so bili namreč ratificirani Osimski sporazumi.»Tržaško obdobje je bilo zame velika sreča. Tedanji odnosi v Trstu pa so bili zaostreni zaradi nekaterih določil Osimskih sporazumov. Dogajale so se velike stvari,« pravi Cigoj in se nasmehne ob spominu na droben dogodek z enega od tržaških trgov, ki pa dobro povzema tedanje čase: »Ob neki priložnosti me je tedanji tržaški župan Ceco-vini prijel pod pazduho, rekoč: 'Če bi bil tu sedaj kakšen fotograf, vam ne bi bilo lahko.' Odvrnil sem mu z besedami: 'Nasprotno, vi ne boste poceni prišli skozi, če vidijo, da ste z jugoslovanskim generalnim konzulom tukaj na trgu.' Oba sva se smejala.«
»Slovenska manjšina je bila v tistem času v neverjetnem vzponu, dobila je velik zagon, bila je v veliki renesansi. Uspehi so bili na področju šolstva, kulture, vse je cvetelo. Bil sem zelo ponosen tudi na Benečijo, ki je oživela. Vrstile so se otvoritve tovarn, zaposlitve, vračali so se migranti iz prve vojne. Da ne govorimo o malo-obmenjem prometu, ki je šel v zvezde. Na avtonomnem računu po obeh sporazumih - tržaškem in videm-skem, smo imeli toliko denarja, da ga nismo uspeli porabiti, kar je bilo zame nerazumljivo. Vsak konec tedna je bilo v Trstu 100.000 naših ljudi, ki so prihajali po kavo in kavbojke, tisti račun pa je pokal po šivih. Predlogi, da bi za tisti denar kupovali surovo kavo in jo izvažali v Jugoslavijo, ki bi jo pražila, ljudem pa bi prihranili pot, šikaniranje, so v Jugoslaviji naleteli na gluha ušesa, denarja pa tudi niso hoteli koristiti. Kar mi ni šlo v račun. Jugoslovanska politika tržaške situacije ni znala izkoristiti v svoj prid,« je kritičen Cigoj.
Razdeljena manjšina
Na konzulatu so zelo gojili stike z vsemi predstavniki manjšine. »Žal mi je bilo, deloma sem uspel, deloma ne, pri tem, da bi ublažili to delitev na leve in desne. Razumel sem se z vsemi, doživel sem tudi pohvale, da so se z novim generalnim konzulom odprla vrata v domovino, to nezaupanje pa
je ostalo. Po moji presoji po krivdi obeh strani.«
Pa še z nečim želi Cigoj obračunati: »Ponosen sem na svoje dejanje, ki sem ga storil po nalogu iz Beograda: materi Pinka Tomažiča, Emi, sem podelil visoko državno odlikovanje. To je bilo zame pomembno čustveno dejanje, ki me ni zapustilo do današnjih dni. S tem v zvezi pa se oglašajo nekateri, ki se podpisujejo kot goriški oziroma primorski panterji. Sprašujejo se, kako lahko Cigoj spi ponoči, ker je samo eni materi podelil odlikovanje in ne drugim. To, kar trdijo, je smešno. Sam bi ga podelil vsem materam, če bi lahko ... Pa te zadnje polemike okrog Tomažiča, ki da ni bil komunist, ki da ni videl revolucije, ki da je bil navaden narodnjak ... To-mažič je še zadnji heroj, kateremu nekateri poskušajo spremeniti bistvo njegove žrtve,« poudarja Cigoj.
Komunist v Vatikanu
Kot kaže, so njegova tržaška leta po vrnitvi v domovino v Ljubljani cenili. »Nekega dne, saj se je dogajalo že kot ena vrsta pravljice, me pokličejo in pravijo, da se v kratkem vrača ambasador iz Rima, iz Vatikana. Ker je bila takrat na vrsti Slovenija, so kandidata iskali med slovenskimi funkcionarji,« se spominja Cigoj. V Beogradu so menda vsa predlagana imena zavrnili, eden od visokih funkcionarjev, ki je Cigoja poznal, pa je dejal: »Če Cigoj pristane, bo takoj ob 10. uri na seji predsedstva sprejet.« In tako se je tudi zgodilo. Sledile so dvomesečne priprave na prevzem funkcije jugoslovanskega veleposlanika v državi Vatikan. »To je bilo veliko izkustvo in tudi vprašanje, kako bo to šlo: takšen prepričan komunist (sicer krščen, obhajan in birman) gre naenkrat v Vatikan. Ko sem se predstavil, sem po nasvetu Goričana monsi-gnorja Bavdaža takoj povedal, da sem agnostik. In res nisem nikoli imel nobenih težav, nikoli od mene niso pričakovali niti zahtevali kakšnega klečanja ali klanjanja. Bilo je sicer čudno, da v Vatikan na takšno mesto prihaja nekdo, ki ni vernik, a je Vatikan glede tega širok,« poudarja sogovornik.
Spominov iz vatikanskega obdobja je veliko, večina je dobrih, nekateri puščajo tudi grenak priokus. »Ob neki priložnosti sem pomagal organizirati veliko razstavo glinastih ikon 12 stoletja iz Makedonije, ki so
jih takrat odkrili zakopane na nekem griču. V tistem času je potekal prvi resen kontakt med katoliško cerkvijo in pravoslavnimi cerkvami. Glede litur-gije so že prišli skupaj z nekaterimi predlogi, ki bi bili enotni. Ta razstava v Vatikanu pa je podrla to srečanje - Srbi, pa tudi Grki so pobrali šila in kopita in odšli domov, sklicujoč se na to, da jih je Vatikan izdal, ker je priredil lažno razstavo makedonskih ikon, ki niso makedonske. Zaradi tega je nastal velik politični problem. Ker je ambasada delala na tem, smo bili tudi mi krivi . Posledic pa le ni bilo, in sicer zato, ker je na plakatu o razstavi pisalo, da so to ikone iz Makedonije in ne makedonske ikone. Tako smo se rešili. Vseeno pa se je porušilo nekaj, kar so spravljali desetletja skupaj. Zaradi ene razstave ...,« še danes ne more verjeti Cigoj, ki se je v Vatikanu sicer zelo dobro razumel z večino slovenskih duhovnikov, še posebej s Francem Rodetom.
I •	• •	v
Lepi spomini na papeža
V Vatikanu pa se je kljub temu srečal s težavo: »Kot predstavnik režima, ki naj bi bil proti cerkvi, nisem smel stopiti v tamkajšnji Slovenski dom - Slovenicum. Čeprav so tja na razne simpozije in sprejeme hodili ljudje različnih nazorov - tudi komunisti. Razen tega je bilo v Vatikanu zelo v redu. Zlasti pogovori s tedanjim papežem Janezom Pavlom II.« Že na prvem uradnem pogovoru z njim, po predaji poverilnih pisem, je zaradi skupnih slovanskih korenin Cigoj začutil posebno afiniteto med njim in papežem. Beseda je nanesla tudi na gorje, ki ga je fašizem naredil slovenskim narodom, in takrat je Cigoj omenil tudi primer Lojzeta Bratuža, ki ga papež poprej ni poznal. Usoda tega slovenskega pevovodje ga je zelo zanimala in ko je papež izvedel, kako je umrl, je bil vidno ganjen.
Tudi ko se je Cigoj ob koncu štiriletnega mandata poslavljal, je imel priložnost spregovoriti s papežem, ki je bil zelo zaskrbljen nad dejstvom, da Jugoslavija razpada. »Sam je Jugoslavijo zagovarjal, ko pa je slišal o gorečem Sarajevu, se je v njem nekaj prelomilo,« se spominja Cigoj, ki je po osamosvojitvi Slovenije opravljal še funkcijo slovenskega generalnega konzula v Črni gori. Upokojil se je leta 2002.
Na vprašanje, ali bi, ozirajoč se na prehojeno osemdesetletno pot, karkoli spremenil v svojem življenju, Štefan Cigoj odgovarja: »Spremenil ne bi ničesar. Obžalujem le, da nisem napisal kakšnega posebnega teksta -ne samo spominov, tudi izkušenj, znanja ... Preveč strogo sem upošteval navodilo, da se v diplomaciji ne sme delati nobenih zapiskov, da ne bi prišli v roke 'neprijatelju'. Predstavljajte si, da smo v mojih časih še tipkali na pisalne stroje, list, na katerega smo tipkali, pa je moral biti podložen še z dvema listoma, da se ja ne bi kaj odtisnilo na gumijasti valj .«
Ko ga izzovemo, da ima še priložnost, da kaj napiše, odvrne: »Pravzaprav nimam časa. Sem član predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in predsednik komisije za mednarodne odnose, kjer sem precej aktiven. Hm, bojim se, da ne bo nič s kakšnim resnejšim pisanjem,« na pol resno zaključi.
Katja Munih
Romantični zvoki
KOPER- Na koncertni dvorani Glasbene šole v Kopru bo v sredo, 8. aprila, ob 19. uri koncert z naslovom Romantični zvoki, na katerem se bosta predstavili priznani domači glasbenici: flavtistka Alenka Zupan in harfistka Ursula Aščic. Namen nastopajočih je, da občinstvo na koncertu prebudi vse čute ter doživi zvoke flavte in harfe kar se da polno. Zato sta ob izbranem programu v koncert vključili projekcijo slik in modrih misli ter dodatne elemente, ki bodo vzbudili vseobsegajoče doživljanje zvokov flavte in harfe. Gre za posebno izvedbo koncerta, na katerega so vabljeni glasbeni sladokusci. (OK)
Delavnica z Darjo Rojec
SEŽANA- Univerza za tretje življenjsko obdobje Kras organizira v sredo, 8. aprila, od 16. do 18.ure v Sežani delavnico z Darjo Rojec. Udeleženci se bodo seznanili z macerati, eteričnimi olji, kremami in mazili, pripravili pa mazilo za boleče noge in žile, zdravilno kremo za obraz ter re-pelent - naravno sredstvo, ki odganja komarje, klope, obade in druge žuželke..Prijava do 3. aprila sprejemajo na e-naslov: nad-ja.mislej-bozic@guest.arnes.si. (OK)
Skupina za samopomoč
Tudi v Sežani deluje že tri mesece skupina za samopomoč in pomoč s številčnimi kodami v skladu z učenjem dr. Grigorija Petroviča Grabavoja. Delovanje skupine oz. posameznikov zajema vsa področja našega življenja, le da si moramo za delo in znanje vzeti čas zase. Zlasti so aktualna področja zdravje, delo, razni cilji, naloge idr. Pri delu uporabljajo različne tehnike- tehnologije nove zavesti. Delo s številčnimi nizi je enostavno, tega pa se lahko tudi vsak nauči.
Ruski akademik Grigorij Petrovič Grabavoj je večkrtni doktor matematike, fizike, aplikativne mehanike in medicine. Učenje akademika Grabavoja je usmerjeno na vseobče odrešenje in usklajen razvoj vseh nas. Njegovo delo je bilo predvsem usmerjeno na preprečevanje globalnih katastrof. S svojo jasnovidnostjo in konkretnimi smernicami je zaustavil mnoge katastrofe jedrskih central.
Kljub kratkemu času delovanja pa so nekateri člani skuupi-ne že uspeli doseči določene premike v svojem življenju. Skupina za samopomoč in pomoč Številčne kode deluje ob ponedeljkih od 17. do 18.30 ure na Ljudski univerzi v Sežani. (OK)
Komunikacijski vodič
SEŽANA- Kosovelov dom Sežana prireja v sodelovanju z družbo Kaspr delavnice z naslovom »Komunikacijski vodič za vidno delovanje«, ki so namenjena društvom in drugim nevladnim organizacijam. Delavnice bodo potekale dva torka in sicer 7. in 14. aprila s pričetkom ob 16.uri v Veliki dvorani Kosovelovega doma v Sežani. Na delavnicah z naslovom Komunikacijski vodič za vidno delovanje bodo udeleženci v dveh srečanjih obnovili osnove javnega nastopanja, tehnike priprave na nastop, tehnike premagovanja treme. Pripravljali bodo vabila, sporočila za javnost in svetovali in se naučili, kako komunicirati z mediji. Zainteresirani najdejo prijavnice na spletni strani: http://www.kaspr.si/. (OK)
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 4. aprila 2015
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegior-ni 8.25 Show: UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere - Tutti i colori della salute 11.05 Linea Verde Orizzonti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.00 Easy Driver 14.30 Linea Bianca 16.10 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagi-ne 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Stasera... Laura! Ho credu-to in un sogno 23.45 Film: Senza arte né parte (kom., It., '11)
RAI2
6.001 fatti vostri 6.30 Nautilus 7.00 Nan.: Due uomini e mezzo 7.40 Serija: Lassie 8.30 Signori del vino 9.00 Sulla Via di Damasco 9.30 Parlamento Punto Europa 10.00 Dok.: Il sesto senso 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.30 Dribbling 14.00 Quel-li che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 Stadio Sprint 18.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 22.40 La domenica sportiva
RAI3
19.25 Film: Boris - Il film (kom., '11) 21.15 Film: Hatari! (pust., '62, i. J. Wayne) 23.55 Film: I giustizieri del West (vestern, '75)
RAI PREMIUM
13.40 Nad.: Commesse 15.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.30 Nad.: Orgoglio 17.20 Novice 17.25 Auto-ritratti 18.20 Rai Player 18.30 Serija: Un caso di coscienza 20.20 Serija: Il capitano 21.15 Nad.: Attenti a quei tre 23.05 Nad.: Donna detective
_RETE4_
7.20 Film: Finché c'e guerra c'e speranza (dram.) 9.45 Donnavventura 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 16.10 Ieri e oggi in Tv 12.05 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signo-ra in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Nessuno mi puo giudicare 16.50 Film: Poirot - Fermate il boia (krim.) 19.35 Serija: The Mentalist 20.30 Film: Il re dei re (zgod., '61)
7.10 Film: Daro un milione (kom.) 8.25 Film: Gli eroi del doppio gioco (kom.) 10.10 Nad.: Doc Martin 10.55 Figu - Album di persone notevoli 11.0012.25, 14.45 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.20 Dnevnik, vreme in šport 14.55 Film: Spruzza, sparisci e spara (kom.) 16.30 Presa diretta 18.00 Player 18.05 Per un pugno di libri 20.00 Blob
20.05 Film: Oliver & Company (anim.,
'88) 21.15 Scala Mercalli 23.40 Un giorno in pretura
_RAI4_
14.10 Film: Star Trek V - Ultima frontiera (zf, '89, i. W. Shatner) 16.15 17.05 Xena 17.00 Novice 17.50 Warehouse 19.15 Rai Player 19.20 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 20.10 Doctor Who 21.10 Film: Arsenio Lupin (pust.)
23.15 Film: L'onore delle armi (noir)
_RAI5_
14.00 20.25 Rai Player 14.05 Le Alpi viste dal cielo 15.05 Viaggio al centro del piane-ta 16.10 Cinque buoni motivi 16.15 L'arte secondo Dario Fo 17.05 Ples 18.20 Novice 18.25 Dok. film: Leonard Cohen - I'm Your Man 20.15 Scaramouche Scaramouche 20.35 Claudio Strinati - Diego Velasquez e Guido Reni 21.15 Gledališče: La classe morta 22.50 Prima della prima 23.20 David Letterman Show
RAI MOVIE
13.3517.25 Rai Player 13.45 Film: Io & Annie (kom., '77, r. in i. W. Allen) 15.25 Film: Jack (kom., '96, i. R. Williams) 17.20 Novice 17.35 Film: Tutto quella notte (kom., '87)
TELEQUATTRO
23.50 Film: Highlander - Scontro finale (akc., '00)
_CANALE5_
6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 II forma -Dimensione benessere 10.15 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Amici 16.0019.00 Nad.: Il segreto 16.30 Ve-rissimo 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'in-decenza 21.10 Film: Una moglie bellissima (kom., It., '07) 23.20 Film: Entrapment (akc., '99, i. S. Connery, C. Zeta-Jones)
_ITALIA1_
7.00 18.05, 19.00 Risanke 10.25 Film: La guerra dei bottoni (pust.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.00 Film: Superman II (fant.) 16.35 Film: Beverly Hills Chihuahua (pust.)
19.30 Film: Jurassic Park III (pust., '01)
21.10 Film: Il cacciatore di giganti (fant., '13) 23.15 Film: Evolution (zf, '01)
_IRS_
12.45 Film: Fuga da Absolom (zf, '94) 14.45 Film: Corvo rosso non avrai il mio scalpo (vestern, '72) 16.45 Adesso cinema 17.15 Film: Vero come la finzione (kom., '06, i. W. Ferrell) 20.55 Film: Johnny Stecchino (kom., '91, r. in i. R. Benigni) 23.45 Film: Scusate il ritardo (kom., It., '83)
_laz_
7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.15 20.30 Otto e mezzo 12.55 Magazine Sette 14.00 Kronika 14.35 Serija: Jack Frost 16.15 Film: Jesse Stone - Passaggio nella notte (det.) 18.15 Film: Jesse Stone - Nessun rimorso (det.) 21.10 Serija: Josephine, ange gardien
_lazd_
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 12.00, 19.00 Chef per un giorno 9.10 11.00, 17.40 I menu di Benedetta 10.05 Cuochi e fiamme 14.00 Nad.: Grey's Anatomy 18.55 Dnevnik 21.10 Nad.: Sex and the City 22.55 Serija: Providence
6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 7.30 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Il portolano 11.00 Ro-tocalco Adnkronos 11.15 Ring 13.1517.55, 19.00, 20.25 Oggi è 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Si-gnore 23.30 Trieste in diretta
LAEFFE
12.55 Il guru delle prelibatezze 13.55 17.45 Racconti dalle citta di mare 16.00 Film: Liam (dram.) 18.45 Il cuoco vagabondo 20.00 Storia segreta di un capolavoro 22.00 Film: Scoprendo Forrester (dram., '00, r. G. Van Sant)
CIELO
14.00 15.15 MasterChef USA 15.00 Novice 16.15 Cucine da incubo 17.15 Stop & Gol 18.30 Italia's Got Talent 20.00 Frank Matano - Planet's Got Talent 20.15 Top 20 Funniest 21.10 Film: Giorni felici a Clichy (dram.) 23.05 Dok.: I segreti del burlesque
DMAX
13.20 Come è fatto il cibo 14.10 22.55 Come andrà a finire? 15.05 Chi ti ha dato la patente? 15.55 Magic Camera 16.50 Cat-tivissimi amici 17.45 Acquari in famiglia 18.35 Affare fatto! 19.30 Rimozione for-zata 20.20 Banco dei pugni 21.10 World's Top 5
22.00 Man vs. Expert 23.45 Top Gear
SLOVENIJA1
6.05 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 18.40 Risanke in otroške serije 8.55 Kviz: Male sive celice 9.40 Nad.: V boju s časom 10.10 Infodrom 10.25 Dok. serij: Kdo si pa ti? 11.00 Dok. film: Nevidni 11.55 Tednik 13.0017.00, 18.55, 23.05 Poročila, šport in vreme 13.25 Na vrtu 13.55 O živalih in ljudeh 14.25 Nad.: Paradiž 15.25 Potopis: Vodni krog spodnje Save 15.55 Dok. serija: Osmani proti kristjanom 17.20 Sobotno popoldne 18.35 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Ne se hecat 21.30 Film: Pesem za Marion (dram., '12) 23.35 Nad.: Scott in Bailey
SLOVENIJA2
7.50 Dobro jutro 9.55 Na lepše 10.25 City Folk 10.55 Polnočni klub 12.05 Dok. portret: Vodnar 13.30 Gimnastika: SP, prenos 17.00 Film: Peter in Pavel, 1. del 18.35 Dok. film: Iskalca 20.00 Nogomet: državno prvenstvo, Rudar - Koper, prenos 21.50 Aritmija 22.50 Film: Obujeni prvak (dram.) 0.40 Odd.: Bleščica
_KOPER_
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Boben 15.40 Potopisi 16.10 Webolution 16.40 Iz arhiva po vaših željah 17.25 23.30 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Glasba zdaj 20.00 Nogomet: državno prvenstvo, Rudar - Koper 22.15 Vrt sanj 23.00 Dok.: Capraia
_POP TV_
6.55 Risanke in otroške serije 10.20 Serija: Posel mojega življenja 11.15 Serija: Beverly Hills 90210 1 2.25 Znan obraz ima svoj glas 15.10 Film: Preludij poljubu (rom., '92, i. M. Ryan, A. Baldwin) 17.15 Film: Družinska preizkušnja (kom., '11) 18.55 Vreme in novice 20.00 Odd.: Popolna poroka 22.05 Film: Pijevo življenje (pust., '12, r. A. Lee)
KANAL A
IRIS
Sobota, 4. aprila Iris, ob 21. uri
VREDNO OGLEDA
Johnny Stecchino
Italija 1991
Režija: Roberto Benigni Igrajo: Roberto Benigni, Ni-coletta Braschi in Paolo Bo-nacelli
Dante je simpatični šofer mestnega šolabusa s katerim dan za dnem rutinsko pelje skupino telesno prizadetih otrok. V njegovem navidez nezanimivem življenju se na lepem pojavi skrivnostna Maria s katero preživi cel dan. Takoj nato pa za njo izgubi vsako sled. Temnolasa osvajalka ga nekaj časa kasneje ponovno poišče in ga povabi v Palermo. Dante seveda ne ve, da je Maria poročena z njegovim dvojnikom, znanim krajevnim mafijašem...
6.55 Risanke 8.00 18.40 Serija: Naša mala klinika 8.5015.25 Serija: Puščica 9.40 ŠKL - šport mladih 10.10 Serija: Šola za prva-
ke 10.45 15.00 Serija: Blažen med ženami 11.10 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 12.00 19.30 Serija: Očkoti 12.30 Film: 007 - Dovoljenje za ubijanje (akc., '89) 16.15 Film: Ace Ventura 3 (kom., '09) 18.00 Pazi, kamera! 20.00 Film: V postelji s sovražnikom (krim., '91, i. J. Roberts) 21.45 Big Brother 22.50 Film: V divjini (dram., '07, r. S. Penn, i. V. Vaughn)
PLANETTV
10.55 Novozelandski Top Model 12.00 Ramsay rešuje kuhinje 12.55 Nan.: Spet zaljubljena 13.50 Moj dragi zmore 15.55 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Maribor - Krka 18.00 Kuharski mojster 19.00 Danes 20.00 Bar 21.45 Film: Sommersby (dram.) 23.55 Film: Apokalipsa v Pompejih (akc.)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino'; 9.50, 14.40, 18.40 Music box; 10.10 Prva izmena -Glasbena srečanja, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ne-diški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Andrej Capuder: Pasijon ubogih - radijska igra, režija Danilo Pertot; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 O morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežem-odra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Santi patroni; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 14.35 Play Music Like; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro -Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo no-stro (enkrat na mesec); 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Sobota, 4. aprila 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad srednjo Evropo in našimi kraji je šibko območje visokega zračnega tlaka. S severozahodnim višinskim vetrom doteka nad naše kraje suh in prehodno tudi nekoliko toplejši zrak.
Po vsej deželi bo oblačno s popoldanskimi rahlimi padavinami. Meja sneženja bo nad približno 800 m; zvečer se bo meja spustila na 600 m.
Danes bo pretežno oblačno, popoldne se bodo od zahoda začele pojavljati manjše padavine.
Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 4, najvišje dnevne od 5 do 11 stopinj C.
Po vsej deželi bo prevladovala spremenljiva oblačnost z možnostjo popoldanske ja-snine. Po nižinah bo pihala zmerna, ob morju močna burja. V višjih legah bo pihal močan severovzhodnik.
V noči se bo meja sneženja spustila do nadmorske višine okoli 500 m. Do jutra bodo padavine ponehale, popoldne se bo delno zjasnilo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Hladno bo.
I £ Sonce vzide ob 6.40 in zatone ^g ob 19.36 □ Dolžina dneva 12.56
Luna vzide ob 19.44 in zatone ob 7.06
Večji del dneva vreme večini ljudi ne bo povzročalo težav, proti večeru pa se bo ponovno krepila vremenska obremenitev in spanje občutljivih ljudi v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost.
Danes: ob 3.59 najnižje -43 cm, ob 9.45 najvišje 35 cm, ob 15.49 najnižje -38 o	cm, ob 21.40 najvišje 50 cm.
;! Jutri: ob 4.23 najnižje -46 cm, ob 10.14 najvišje 34 cm, ob 16.13 najnižje -35 cm, ob 22.05 najvišje 51 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C.
Kanin - Na Zlebeh . . .230	Piancavallo....... . . . .50
Vogel..................90	Forni di Sopra.......110
Kranjska Gora........................Zoncolan............100
Krvavec..............110	Trbiž.................120
Cerkno ......................................Osojščica..............60
Rogla..................90	Mokrine...............40
David Bowie napisal gasbo za muzikal Lazarus
NEW YORK - Britanski rocker David Bowie, ki slovi po drznosti in eksperimentiranju, je napisal novo glasbo in priredil stare skladbe za muzikal Lazarus. Muzikal je navdihnil film The Man Who Fell on Earth (Mož, ki je padel na Zemljo), v katerem je Bowie tudi zaigral v glavni vlogi. Premierno bo izveden proti koncu leta v gledališču New York Theatre Workshop. Film Mož, ki je padel na Zemljo v režiji Nicolasa Roega iz leta 1976 je nastal po istoimenski knjigi avtorja Walterja Tevisa iz leta 1963. Bowie je v filmu nastopil v glavni vlogi vesoljca, ki pride na Zemljo, da bi našel vodo za svoj izsušeni planet. Bowie je že dolgo navdušen nad vesoljem in znanstveno fantastiko, o čemer pričata tudi skladbi Life on Mars? in Space Oddity.
NOVOST (od 9.4.2015)
Po več kot dveh mesecih rešili pogrešanega brodolomca

Open Air
igralnica na prostem
salon tudi za kadilce čudovit razgled 4 igralne mize 68 igralnih avtomatov bar
www.hit.si
?
'park
CAilNÚt HOTEL
úo/kjij qaventyo hUííjIncn
r ¡i ■ ii|ii m iiiii im i 11 +
MIAMI - Američan, ki so ga po nesreči na morju pred več kot dvema mesecema razglasili za pogrešanega, je preživel 66 dni na razbitini svoje jadrnice, rešila pa ga je ladja, ki je priplula mimo, je sporočila ameriška obalna straža. 37-letni Luis Jordan je pojasnil, da je preživel zato, ker je jedel ribe, ki jih je ujel z golimi rokami, in pil deževnico. 37-letnik, ki ni imel veliko izkušenj z jadranjem, je z jadrnico odšel ribarit. Iz še neznanega razloga ga je odneslo na odprto morje, kjer je doživel brodolom. Moškega na razbitini jadrnice je okoli 322 kilometrov pred obalo Severne Karoline opazila posadka tankerja Houston Express in ga rešila.
rim - 20. oktobra v njegovi rojstni Modeni
Riccardo Muti načrtuje koncert ob 80-letnici Luciana Pavarottija
RIM - Italijanski dirigent Riccardo Muti načrtuje koncert ob 80-letnici rojstva tenorista Luciana Pavarottija. Ta bo 20. oktobra v pevčevem rojstnem mestu Modeni, pod Mut-tijevo dirigentsko taktirko ga bo izvedel orkester mladih glasbenikov Luigi Cherubini, ki ga je Muti ustanovil leta 2004. Pavarotti je leta 2007 umrl za rakom na trebušni slinavki. Na koncertu bodo nastopili tudi pevci Accademie Pavarotti. Osmo obletnico Pavarottijeve smrti bodo v Modeni 6. septembra obeležili s koncertom na Piazza Grande, na katerem bodo nastopili številni priznani umetniki.
Poleg tega bodo v Modeni v kratkem odprli Pavarottijev muzej. Muzej ki je nastal v sodelovanju tenoristove vdove Nicolette Man-tovani in Fundacije Luciana Pavarottija, so uredili v nekdanjem pevčevem domovanju Casa Rossa. Razstava se ne bo osredotočala le na pevčevo umetniško kariero, ampak bo s pomočjo slik, filmov in zvočnih posnetkov pokazala tudi njegovo zasebno življenje.
Pavarotti se je rodil 12. oktobra 1935. Najprej je poučeval, leta 1961 pa se je dokončno posvetil petju. Prodor mu je uspel leta 1964, ko je v Covent Gardenu v Londonu vskočil namesto obolelega Giuseppeja Di Stefana. Leta 1966 je sledil debut v milanski Scali, dve leti kasneje v newyorškem Metu. Svetovno slavo si je Pavarotti prislužil tudi z nastopi treh tenorjev, s Placidom Domingom in Josejem Carrerasom. Na leto je imel do sto koncertov, na katerih je nastopal z največjimi opernimi divami, kot so Montserrat Caballe, Kiri Te Kanawa, Joan Sutherland, Ileana Cotrubas. Nastopal pa je tudi, zlasti v humanitarne namene, v duetih s pevci in pevkami, kot so Sting, Joe Cocker in Mariah Carey.
Picassova slika pred dražbo razstavljena v Honkongu
HONGKONG - V Hongkongu so pred dražbo, na kateri se zanjo nadejajo iztržiti rekorden znesek, na ogled postavili sliko španskega umetnika Pabla Picassa Alžirke (Les Femmes d'Alger). Sliko bo avkcijska hiša Christie's na dražbo v New Yorku dala maja, zanjo pa se nadeja iztržiti najmanj 140 milijonov dolarjev. Slika iz leta 1955, na kateri je Picasso upodobil ženske v haremu, je zadnja v seriji 15 slik in je hommage francoskemu slikarju iz 19. stoletja Eu-genu Delacroixu.
Navdihnila jo je istoimenska Delacroixova slika, obenem je s svojim stilom poklon Picas-sovemu prijatelju in tekmecu Henriju Matissu, ki je umrl le pet tednov prej, preden je Picasso začel ustvarjati omenjeno serijo. Slika je razstavljena v hongkonški podružnici avkcijske hiše, v tem mesecu pa jo bodo razstavili še v Londonu.
Luciano Pavarotti
arhiv