St. 82.
V Trstu, v soboto Iff. oktobra 1884.
Tečaj IX
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
lato 1« « ^	I , Zb»aja t?^™ ted/n v"ftk0 tr,<* in ° polndne. Cena za va«
JČKiiti e	za P0!11 let* 3 gld- za eetrt leta 11 »O kr. - Posamezne lie vilke
dobivajo pri	opravi,iStvu in v trafikah v Tr.t. on » kr.. v Gorici in v AldovK «1 Z
® kr- ~	reklamacije in in.erate prejema Opr.»i«v., vi. T,r"«rtl, .N.va titkarii.
fr»«kir JVjop'il	Tipoma;, vakmorabitt
Volilci I. in V. okraja okolice!
V	nedeljo, 12. t. m. ste poklicani na volišče, da vršite eno najvažnejših državljanskih pravic ter iz-Tolite dva poslanca v mestni, oziroma dež. zbor.
Društvo Edinost, zvesto si svoje zadače, priporoča Vam, pojdite volit vsi brez razločka, naj nobeden ne zamudi tako važne državljanske dolžnosti in da volite enoglasno ta le dva kandidata:
Za I. okraj:
Gospoda Petra Persich-a,
c. k. colnega urad. v Trstu.
Za V. okraj: Gosp. Valentina Mateja Sohivitz-a,
civilnega inženirju v Trstu.
Slovenski možje!
Ne dajte se zapeljati od Vaših lastnih sovražnikov, kateri Vam bodo morda priporočali kandidate, ki bi radi samo zato prišli v mestni za-atop, pU bi mogli vspešnejše delati proti Vaše j narodnosti, Vašej veri, Vašej družini, proti vsem, kar je Vam sveto in koristno, ampak vsi edino in soglasno volite nasvetovana kandidata. Le Slovenec naj zastopa nas Slovence, a ne Italijan.
V	Trstu, 10. oktob. 1884. Odbor političnega društva, Edinost za
Primorsko.
Preuredba trgovskih zbornic.
Sedanje ministerstvo je marsikatere potrebne preuredbe izvedlo in ena takih preuredeb je gotovo ona trgovskih zbornic, katere so dosedaj
PODLISTEK.
Italijanska Slavij a.
(Dalje.)
Glede pravosodja je znano, da so oglejski patrijarhi imenovali po dva oskrbnika (Massari), za vsako dolino po enega in vsak oskrbnik je imenoval po 12 sodnikov za sodnijske stolove, imenovane »Banchi«.
Iz leta 1502 obstoji odlok beneške republike, s katerim je omenjena sodnijskim stolom beneških Slovencev potrdila pravico, da smejo soditi tudi v slučaju uboja in to v prvej stopinji, druga stopinja (apelacija) pa je bila v Čedadu. Drugi odlok iste republike iz leta 1566 potrjuje, da omenjeni stoli smejo razsojevati vse tožbe, kriminalne in civilne. Večkrat se je zgodilo, da ie beneška najviša sodnijska oblast Uničila razsodbe Ceiadske sodnije, Češ, da ni bila kompetentna, in ukazala, da mora soditi dotični proces sodnijski stol, pri ka tereni je glasovalo navadno 12 mož. županov in j* predsedoval nek oskrbnik, imenovan Gastaldo (oskrbnik); zadnjega je imenovala osrednja vlada; prvi pa so bili izvoljeni od ljudstva. Tako so beneški Slovenci imeli svojo porotno sodnijo uže v prvih časih; ali večkrat so jim boteli Proveditorji (namestniki osrednje vlade)
Eravico satnosodstva kratiti, ali zaman; eneški Slovenci so strogo čuvali nad svojimi pravicami in doževa vlada v Be-
prav malo ustrezale svrhom, katerim so bile namenjene. Preuredba kupČij-skih zbornic je bila terjatev časa in se je jako čuditi, da so jej liberalci, to je velikonemci in pri nas v Trstu liberalni Iredentarji tako nasprotni.
Reforma kupčijskih zbornic se nanaša v prvej vrsti na raztegnenje volilne pravice tudi na manjše obrtnike, ki plačujejo čisto malo obrtnij-skega davka; s tem se ima v teh nižih, a najbolj delalnih krogih pomnožiti zanimanje za trgovsko zbornice, da ne bodo le životarile, kakor so dosedaj, temuč da postanejo prava središča gmotnega napredka posameznih dežel. Nov volilni red za trg. zbornice pa pomnožuje tudi kategorije volilcev m v nekaterih zbornicah tudi Število udov; sploh se ozirajo nova pravila za trgovsko zbornice, kolikor le mogoče na svobodna načela.
Ker pa je treba, da se te zbornice kolikor mogoče poprej preustroji, zato j„	w0 razpustilo v?«
trgovske zbornice, razun tržaSke in
praške, akoprem bi bile mogle nekatere Še par let poslovati.
Razpust trg. zbornic je torej eminentno liberalen čin; pri vsem tem pa so velikonemški listi zagnali strašanski hrup in tudi oba tržaška ire-dentarska dnevnika sta se tudi pridružila velikonemškim glasilom.
Ali «L' Indipendente» navadno pozna bolje vse stvari, katere se gode v Rimu, nego na Dunaju, in prav zato se pa tudi vsakrat blamira in govori kakor slepec o barvah, kadarkoli govori o naših notranjih zadevah. Najprej je ta list govoril proti razpustu zbornic sploh, potem se je pa
netkah je bila tudi vedno tako pravična, da jih je varovala in jim stare pravice vedno z nova potrjevala.
Osrednje sodnijsko oskrbništvo v Benetkah, imenovano »Magistrato dei feudi« je te pravice večkrat t iko odločno potrdilo, da ni mogel o njih nihče dvomiti in še leta 1721 je to oskrbništvo zapretilo, da uniči vsako mzsodbo, katera se napravi s preziranjem omenjenih narodnih sodnih stolov ter da bodo preziratelji celo kaznovani z globo od 1(1) do 500 cekinov. Še leta 1747 Be je dogodilo, da je moral »Prove-ditore* v GedaHu na povelje »Magistrato dei fondi« odstopiti kriminalno tožbo večkrat omenjenej Ijudskej sodbi.
Zanimivo je tudi to, da je zadnji beneški dože, Manln, še malo pred propadom republike, to je leta 1796, potrdil prebivalcem beneške Slavjje (Schiavonia di Antro e Merso) pravo samosodstva, in sicer v civilnih in kazenskih zadevah (della Giurisdizione Civile, Griminale et crimi-nalissima).
Ko so pa leta 1797, Francozje v last dobili Benečijo, uvedli so za vsako dolino eno posebno sodnijo (tribunale) za civilne zadeve, v katerih je sodil kolegij treh imenovanih sodnikov; prav tako so Francoze imenovali za vsako dolino po enega sodnika za kriminalne tožbe v prvej instanciji. — Ko pa so Francozje odstopili Beneško kraljestvo Avstriji, potrdila je zadnja zopet beneškim Slovencem vse pravice in previlegije, to je popolno avtonomijo, kakor jim jo je bil uže potrdil leta 1796 beneški dože in z dekretom c. k. osrednje vlade v Benetkah dne 28. julija T/98 je bila potrjena izvolitev sodnika za
razjezil zato, ker so bile vse zbornice razpuščene, le tržaška ne.
Glede tega, da ni bila razpuš-čena tudi tržaška zbornica, smo skoraj tudi mi nezadovoljni; ali L'lndipedente nema vzroka biti nezadovoljen, kajti prav bi bilo, da se v Trstu odvzame volilna pravica mnogim neavstrijskim Italijanom, ki so razen par izjem naj-veči in najboljši Širitelji Iredentizma v tern mestu. Ali uprav zarad te izjeme je menda ministerstvo pustilo v Trstu vse pri starem in zadnji bi moral biti »L'Indipedente« mej onimi, ki se pritožujejo zarad nerazpusta tržaške zbornice. Preveč potrpežljivosti in rekli bi, še celđ potuhe, našla jo ta rudeč-karska gospoda od vladine strani; zato pa je tako samopašna; da bi se jej le jasli nekoliko više obesli in se z neko gospodo ne paktiralo, kakor s kako velesilo, boljše bi bilo za tržaške interese. Ali, ako se uže povsod reformirajo trgovske zbornice, naj se ne pozabi tudi na Trst; tudi tukai
JK> putreuua ucivu i^uuua, UU b« prtSU
trgovsko zbornico bi se moralo kaj reformirati pri mestnem upravništvu.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Kronane glave v zadnjih časih nenavadno pogostoma obiskujejo Dunaj, posebno vsbodnjih držav, kar je dokaz dobrega prijateljstva teh držav z Avstrijo. 7. t. inje prišla na Dunaj rumunska kraljeva obitelj, 8. t. m. pa srbski kralj in kraljica.
Mej avstrijsko in ogersko vlado se uže ta dni začno dogovori zastran ponovitve carinske in trgovinske pogodbe, katero zadevo je prestolni govor posebno naglašal.
civilne in kazenske zadeve dra. Antona Mittoni -ja, kateri je predsedoval narodnim sodnim stolom. Ko se je leta 1805 zopet ustanovilo italijansko kraljestvo pod nadvlado francoskega imperatorja Napoleona velikega, osnovala se je za beneško Slavijo v Sv. Petru takozvana mirovna sod-nija (Giudicatura di pace). Ali ko je kmalo zopet Avstrija postala gospodarica one dežele. osnovala se je v Čedadu okrožna sodnija, v katero ste se vtelesili tudi obe slovenski dolini, okraj Sv, Petra, kateri okraj tudi zdaj pod Italijo spada v sod-nijskem obziru k Čedadu. Pisatelj dokazuje konečno se statističnimi podatki, da mej beneškimi Slovenci je še morala doma, ker le malo jih je kaznovanih zarad h i-dodelstev uboja in tatvine in največ kazni je navadno zarad lcontrabandov. V obče se tudi sliši, da so Beneški Slovenci mo ralnl in delalni, pa kažejo veliko razuma in talenta. Navajeno je bilo to od drugih bratov oddaljeno ljudstvo od nekdaj na pametno samodelalnost in uživalo je od nekdaj posebne previlegije, ki so se mu pa puščale posebno zato, ker je prebivalo v gorah, daleč od glavnega prometa. Pisatelj pravi, da je beneška republika, prava učiteljica v umetnosti vladanja ljudBtev, komaj sprejela pod svojo vlado beneške Slovence, pa jim tudi precej potrdila vse stare previlegije, ter jim dodala Se veliko novih, na tak način si je zagotovila njihovo zvestobo, ki je postala tolika, da so Benečani poverili svojim Slovencem stražo severne meje republike, da namreč ne puste Čez meie drugih barbaričnih ljudstev /'obprae^ervationem gentium barba-rorum) Beneška republika je dala zarad
V	hrvatskem saboru so 7. t. m. Sml-
čiklas in tovariši stavili predlog, naj sabor in vlada skrbita za to, da bosta Zumberg In Marijin dol k malu zastopana v hrvatskem saboru. Govornik je nasvetoval, naj se ta predlog Izreče za nujen, a načelnik je odgovoril, da se morejo za nujne predloge Rmatrati le taki, ki ne merijo na stvaritev novih zakonov. Predlog pride o svojem času na dnevni red.
Hrvatskega sabora srbski klub je skle-nol pristopiti k narodnej stranki, in sicer tako, da bosta oba kluba ena politična stranka. Utemeljuje se ta sklep s tem, da Srbi smatrajo lansko izjavo, glede podpiranja srbskih interesov kakor zavezni del programa narodne stranke, in so tako interesi obeh strank eni in isti.
V	Češkem deželnem zboru se je 7. t. m. Bareutherjeva predloga, glede delitve deželnega šolskega sveta izročila šolskemu odseku. Zoper to predlogo je glasovalo središče in nekoliko velikih posestnikov
Ceski deželni tbor je izvolil poseben odsek, da pretrese novi železniški statut, in ta odsek je uže v prvej seji izrekel, da
tffflAeflAUB
nemški jezik notranji poslovni jezik.
V	galilkem deželnem iboru je poslanec Merunovicz predložil, uaj se podržavi severna železnica in izvolil se je poseben odsek, ki se peča s to zadevo.
V	dolenje-avstrijskem \boru je bila 7. t. m. precej ostra razprava o predlogi de* želnega odbora, naj se nemškemu »Schul-vereinu« za leto 1885. dovoli 200 gld. podpore iz deželnega zaloga. Poslanec Knab je temeljito pobijal ta predlog, ker »Schul-verein« nema šolskega namena, ampak njegovo postopanje je politične narave, njemu gre le za ponemčevanje druzih narodnosti, s tem pa vzbuja nezadovoljnost in sovraštvo mej druzimi narodi; zato pa ni umestno, da bi se dajala podpora tucemu društvu. Pri vsem tem pa je bil
tega svojim Slovencem vse polno prevtlegij tako jih je leta 1455 oprostil;!, da ne dajo lesa in slame za beueške ladije, kakor so to morali dajati drugi podaniki. Leta 1532 je najviši svet deseterih v Benetkah izdal ukaz, ki enako daje previle-gije beneškim Slovencem. Mej namestniki beneške ljudovlade in beneškimi Slovenci je nastal prepir zarad nekega dekreta 1. 1538, vsled katerega bi bili Slovenci zgubili kako pravico; ali ti so toliko časa delali, da jim je dože zopet potrdil vse svo|e pravice.
Mnogo dekretov dožetov iz 16. in 17. stoletja enako potrjuje stare pravice beneških Slovencev in jiin dodaje Še novih; tako na priliko so jih nekateri teh dekretov oprostili užitninskega davka in raznih drugih davščin. Beneški Slovenci so torej uživali veliko samostalnost; prišlo je do tega, da so dosegli popolno ločitev od druge furlanske zemlje, kar se jim je potrdilo z dožetovim dekretom od leta 1658, kar je 1. 1660 potrdil tudi senat beneške republike. Resneje so razni dekreti Še večkrat to samostalnost slovesno potrdili in zadnjič leta 1788 je senat beneške Iju-dovlade sklenol. da je »Schiavonia« (tako so imenovali slovenski del Furlanije) »en sam narod, ki se razločuje od furlanskega in s» vlada sam*.
Za vse te previlegije pa so večkrat omenjeni Slovenci tudi svojo hvaležnost dokazali beneškej republiki, oni so bili v resnici izvrstni varuhi severnih mej beneške države in dožetov dekret od leta 1492 jib imenuje »fidelis nostri incolae montanearum et convallium Civitutis fori Julii«. V tem dekretu jim pravi mej dru-
predlog sprejet, glasovali so zoper njega le poslanci: Knab, HayJn in Oherndorfer.
Il Bosne se poroča, da je 1. t. m. pandur Vejo pri Foški v Soteski ustrelil roparskega glavarja Ilijo Iliča, na katerega glavo je bilo razpisanih sto cekinov.
Vnanja dežele.
O shodu treh cesarjev piše angleška Pali MmI) Guzette, da so vjadarji sklenoli, da Avstri)a ne sme zasesti Srbije, Bosno in Hercegovino pa si sme prisvojiti. A v-8trij;i, Nemčija in Rusija se ne bodo ustavljale združenju Bolgarije in Rumelije. Ako bi Avstrija kedaj prodrla do Soluna, potem Rusija zasede D.irdanele, Angležem se prepusti Egipt, Francozom pa Tripolis.
General Gurho je bil imenovan udom državnega zbora, vendar pa ostane Še general governer na Poljskem.
Nemškemu državnemu ^boru, kakor poročajo nemški časniki, predloži Bismark v prihodnjem zasedanji načrt zakona, po katerem se imajo vse železnice raznih nemških držav združiti in postaviti pod skupno državno upravo. To bi bilo vele-pomembno za trgovino, pa tudi v strate-gičnem oziru Nemčiji silno koristno.
V Londonu se prihodnje leto odpre mejnarodna razstava, zastopana bo na razstavi posebno obrtoija in poljedelski pridelki.
Egifta se poroča, da je lord North-brook nasvetoval, naj se egiptovska vojska popolnoma odpravi ter nadomesti z 2000 policaji. Egiptovska vlada pa se upira temu nasvetu.
Prišlo je iz Kartuma poročilo, da je bil francoski konsul v Kartumu z generalom Stewartom vred umorjen. To poročilo sicer še ni potrjeno, ali zelo verjetno je.
Afrikansko praianje postaje vedno važneje, ker se je začela Nemčija zelo zanimati za afrikanske naselbine. Iz Pariza se poroča, da bo konci meseca novembra konferenca v Berolini, da se to
A	„ - - —» • ••	uu »v/ 'nuuieieuiiu
udeže poslanci Francije, Anglije, Portugala, Španije, Amerike, Holandije In Belgije. Program tega posvetovanja bi bil vsled nemško-francoskega dogovora svobodna trgovina ob rekab Kongo in Niger in določba naselitvene pravice v Še nenaseljenih deželah. Tudi bi se izvolila neka mejnarodna komisija za zadeve omenjenih naselbin.
S francosko-kitajskega lojtUa se 8. t. m. poroča, da so Francozi na Loch-Nan reki popolnoma pobili Kitajce in se dalje pomikajo. Francozi imajo 4 mrtve, mej temi enega stotnika, in 20 ranjenih, mej temi enega častnika.
Zadnja poročila s francosko-ki tajskega bojišča se tako le glase: Iz Shangaja 9. t. m. Na Tamsui so Francozi začeli stre-
gim: »Qui suis laboribus et impensis cu-ram et onus nabent custooienai augustias illorum possuum et tenendi ipsos in ordine et bene secursos ob respectum gentium barbaroruin«. Se mnogo drugih dekretov s< spominja izvrstnih uslug beneških Slovencev, ko so namreč leta 1622 branili prehode proti vojakom habsburških nadvojvod in se leta 1628 tako odlikovali v vojni proti nadvojvodskej vojski, da se dože v svojem pohvalnem pismu izraža, da so svojo zvestobo beneškej drŽavi po kazali »s prsi in krvjo« (con li petti et col sangue). — Takih pohvalnih dekretov navaja pisatelj Še vse polno in vse kaže, da so bili ti Slovenci po nekakem graničari beneške republike, — na katerih zvestobo je ona mogla šteti, dokler je ni bilo konec. kajti še neko dožetovo pismo od leta 1787 se v prekrasnih besedah spominja zvestobe in požrtovalnosti prebivalcev sedanje italijanske Slavije.
Pri Slovencih se kaže ta zvestoba tudi drugod; prav zato pa so zdaj avstrijski Slovenci morda še boljši mejni stražari proti Italiji, nego so bili beneški Slovenci proti sovražnikom beneške ljudovlade; zvestoba in požrtovalnost pa konservativni duh Slovenca povsod odlikuje, zato pa so zastonj vse aspiracije neke močne stranke v Italiji. Naravno |e tudi, da je beneški Slo venec ljubi) beneško ljudovlado; saj je tudi ona ž njim lepo in zahvalno ravnala, ne vemo pa, ako so ljubezen v takej meri tudi na sedanjo Italijo prenesli.
(Dalje prih.)
lati 2. oktobra in so strelali do 6. oktobra Vse utrdbe so zrušene, hiše Evropcev z bombami posute; prebivalci niso trpeli. Kitajci so se močno utrdili.
Oficijelna poslanica od 9. t. m. iz Hanoi-a v Pariz potrjuje, da so bili Kitajci 6. oktobra na Loch-Nin reki tepeni. Vojaški oddelek pol poveljstvom generala Negrier se je napotil v Chulang, da poskusi kitajskej vojski priti za hrbet ter jej pot zapreti.
V	časnik »Times« se poroča od8. t. m. iz mesta Aragy: Kitajski vrhovni vojskovodja Lin se je umaknol iz Keluna v Banko; Courbet mu je za petami z 2000 vojaki.
V	Pariz 9. t. m. došla poročila govore: General Negrier je 8. t. m. popolnoma pobil 6000 redne kitajske vojske, ki je bila v utrdbah pri Kepu, odrezal jej pot na Kitajsko, vz^l je z naskokom vas Kep, katero so Kitajci trdovratno branili, ter uplenil vse strelivo. Kitajci so samo pri brambi Kepi zgubili nad 600 mož; Francozi imajo 20 mrtvih, en kapitan je mrtev, 50 vojakov in 8 častnikov ranjenih. General Negrier je lahko ranjen.
Deželni zbor kranjski.
Osma seja je bila 7. oktobra. Po pre-čitanji in potrditvi zapisnika zadnje seje vstane poslanec Luckmarm ter zahteva od deželnega glavarja, naj pokara poslanca Grassellija, ker je v enej poprejšnjih sej njegove trditve o sestavi volilnega imenika velikega posestva zavračal s tacimi besedami, ki njega žalijo. On bi se uže poprej bil pritožil, pa ni dobro umel, kar je Grasselli govoril. To je slabo znamenje, Če so poslanci gluhi, ali na ušesih sede. Luckmanovo zahtevanje je deželni glavar odbil.
Razne prošnje in dopisi se izroče dotičnim odsekom.
Potem se nadaljuje specijalna razprava o agrarnih razmerah, in sprejmo se nasveti o dednem pravu na kmetih in o kmetskih domovih po predlogu gospodarskega odseka.
Pri razpravljanju o pristojbinah pred-
">fi'> ((uuiuiifv _ -	uicuicij..
vanju k prvej točki ta le dostavek:
»Plačilni nalogi naj se izdelujejo tako, da se sprevidi iz njih na prvi pogled, koliko pristojbine, od katere reči in na kateri podlagi se je za vsako stranko odmerilo. Iz plačilnega naloga, ki ga vsprejme glavni prejemnik ali dedič premoženja in je za skupui znesek pristojbine odgovoren, naj se naredi izpisek in izroči vsakemu deležniku o deležu, kateri ga zadene«.
Nato govori poslanec Kernik o obeh resolucijah, katere je predlagal gospodarski odsek ter dokazuje, da ne boste imeli zaželenega vspeha, ker finančne gosposke se ie premalo ozirajo na zakon, ki določa pristojbine pri dedščinah, ampak namesti teh pobirajo tiste višje pristojbine, ki veljajo za kupne pogodbe; finančne gosposke gledajo le na to, da izulečejo iz potrpežljivega kmetovega žepa kolikor mogoče. Mali posestnik ne more vlagati prizivov, ker je preubog ter bi ga to popolnoma ugonobiio, drugače pa je z meščani in velikimi posestniki, ker ti imajo na razpolaganje pravnega svojega svetnika, kateri jih brani tacih zaseg v njihov žep. Govornik navaja potem statistične podatke o tej zadevi ter končuje svoj govor tako-le: Jaz vem, da bi bilo tukaj mesto, marsikatero pikro besedo o tem izreči, kakor jih izgovarja naš prosti narod, kadar govori o tem predmetu, toda ker se resolucija sama obrača s prošnjo do Čest. gosp. dež, predsednika, naj mi bo samo dovoljeno, da mu je najgorkejSe priporočam.
Uverjen naj bode, da bo naše ljudstvo tudi težja bremena nosilo, ako treba, — vse pa jedino le v okviru — postavnih določb, ter predlaga k resoluciji št. 1. ta le dostavek:
«In da se bode vedno oziralo na do. ločho finančnega ministerskega ukaza t dne 23. avgusta 1855, Št. 13060«.
Petem govori posl. Robič in poročevalec Svetec omenjajoč, kako se raznoliko odmerjajo pristojbine pri prenosu in prodaji posestev mej živimi in posestev umrfiib. Pristojbine naj bi se pri prenosu znižale. Govornik toplo podpira dostavek g. Kersnika, meni le, naj bi se pričenjal z besedami «to jp», namestu z «in».
Na to se vsprejme resolucija 1. z do-stavkom s. Kersnika; torej v tej formi:
•Prečastiti gospode, kr. deželni predsednik se prosi, naj on blagovoli posredovati pri finančnih uradih, ako treba pri vis. finančnem miulsterstvu, da se bo odstotna pristojba od izročitev, ki se narede med stariši in otroci v živenji, merila prav tako, kakor od teh izročitev, kader se zgode zaradi smrti, to je, da se bodo finančni uradi vedno ozirali na določbe finančnega minU
sterskega ukaz i z dnč 23. avgusta 1885, Št. 13.060.»
Dalje se vsprejme posl. Rohiča dostavek in naslednji odsekov predlog:
•Deželnemu odbora se naroča, da izroči te prošnje g. c. kr. deželnemu predsedniku*.
Drugi odsekov nasvet pa sldve: »Deželnemu odboru se naroča, da pošlje petir-ijo do državnega zbora, da se v pristojbinskej noveli sklenejo polajSila za kmetska posestva in to
a)	pri izročitvah mej živimi jednako, kakor pri onih zaradi smrti;
b)	da se Štempeljske pristojbe za zneske, ki niso nad 50 gld., tubi ne v orepir-nih in zemljeknjižnib rečeh, znižajo na 12 kr. od vlog in na 10 kr. od prilog in rubrik«.
Posl. RobIČ nasvetuje še k točki a) ta le dostavek: «in sicer po 1 '!,*/• od nepremakljivega premoženja pa v ta namen ne«-ma vplivati starišem izgovorjeni ali izpo-znani živež in se torej nema kapitali-zovati«.
Za ta dostavek izreka se tudi poročevalec. Dostavek se vsprejme.
Na to govori posl. baron Schwegel ter pravi, da tudi on in njegova stranka z veseljem pozdravljajo vsak predlog, kateri meri na zboljšanje in povzdigo kmetskega stanu. On govori nekaj o svobodnih načelih in nasvetuje to le resolucijo.
»Deželnemu odboru se naroča, naj v prihodnjej sesiji na podlagi prejšnjih obravnav dežalnega zbora in v soglasji z državno postavo z dne 7. junija 1883. št. 92, 93 in 94, predloži pripravne postavne načrte o razdelitvi pašnikov, o zložitvi zemljišč in gozdov, kakor tudi o razdelitvi skupnih zemljišč«.
Gospod deželni predsednik baron Winkler omenja, da je vlada obrnola uže vso pozornost na kmetski stan. da se reši propadanja; da se izdelava uže več zakonov, kateri merijo na povzdigo kmetijstva. Da si bode vlada vsekdar in povsodi prizadevala, v kolikor le možno, ustrezati opravičenim željam.
Posl. Detela omenja, da se deželni odbor zaradi tega ni spuščal v izdelavanje načrtov, ker je vedel, da jih pripravlja vlada, ki je v to uže sklicala več enket.
Posl. Svetec pravi, da so po polnem zlaga z resolucijo gosp. barona Scbwegla, opomeniti pa mora, da narodna stranka nikdar ni bila sovražna svobodi. Če se je
kedaj upirala proti možem, kateri so--	»torna je to zaradi tega,
ker so ti možje nosili »svobodo« samo na jeziku. Navaja izgled, kako je počenjala »liberalna« stranka državnega zbora; oznanjala je »liberalizem« in »svobodo«, v Istini pa je gazila pravice siovanskih narodov. Tuui mi želimo in zahtevamo svobodo.ter se hočemo ravnati po gAslu: »Kar nečeš, da se tebi zgodi, ne stori drugim«. (Dobro, dobro! med poslanci in poslušalci).
Vsprejme se resolucija posl. barona 8chwegla.
Posl. Robič nasvetuje potem Še točko c), katera naj sl6ve:
»Da se strankam ne nakladajo kazni, kadar se pri uradnem preiskovanji o za-oevi prave porabe koleka na aktih javnih urad nI j in javnih naprav zapazijo pomanjkljivosti o porabi koleka, ainpak od njih zahteva le doplačilo primanjkljaja«. Vsprejme se.
Posl. Crasselll poprosi besede ter pravi, naj bi se mu dovolilo, besedam g. Luck-tnanna odgovoriti v prihodnji seji, ker da-nes ni bil navzočen in hoče tuai nekoliko
Eregledati pisma, na katera se je opiral g. lUckmann.
Daljnja točka dnevnega reda je bilo poročilo gospodarskega odseka o načrtu postave glede pogozdovanja Krasa na Kranjskem.
Poročevalec posl. Faber je čital zakon samo v nemškem jeziku. (Dr. Rleiweis kliče; Slovenski! Če je zakon, mora se v obeh jezikih čitati!)
Potem čita poročevalec zakon v nemščini, zapisnikar pa v slovenščini. — Vsprejme se.
Ljubljanski ljudski kuhinji se za uboge dijake dovoli podpore 100 gld.; ubogim učencem na gimnaziji v Kočevji se dovoli podpore 100 goldinarjev.
Pri daljnjej točki dnevnega reda se vsprejme ta le resoluciji:
»Visoka c. kr. vlada se naprosi, naj blagovoli izročiti za časa deželnemu odboru načrt nove občinske postave in postave za povzdigo govedoreje, da se bode on mogel o teh dveh postavah posvetovati in svoje predloge pripraviti za prihodnje zasedanje deželnega zbora«.
Posl. dr. Samec poroča v imenu upravnega odseka o predlogi deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt deželne postave glede doneskov zavarovalnih druž«b in društev k stroškom gasilnih straž, ter v podporo onesrečenim gasilnim stražnikom in o katerem se poroča o vprafianji zaradi uvedbe prisilnega zavarovanja. — Vsprejme se brez ugovora.
Na dalje se dovoli še nekoliko podpor mej drugimi te le:
Pisatelju Sumiju za izdavanje njegovega «Arhiva« 200 gld.;
Tomšiču Ivanu za izdavanje lista «Vrtec« 100 gld. pod pogojem, da izdavatelj dd 20 ek^emplarov omenjenega lista brezplačno ljudskim šolam ;
Prošnja ljudske šole v Premu glede podpore za napravo brvi čez «Reko» se ne uslili;
Prošnja Šolske občine cerkniške eledć posojila 2000 gld. v namen za razširjenje šolskega poslopja se ne more uslišati, ker se ne morejo dajati posojila iz deželnega fonda; podpora pa se morda dovoli v 1885. 1. Odsek je torej nasvetoval: Prošnja Se zdaj ne usliši, oziralo pa se bode na prošnjo te šole s primerno poiporo v letu 1885.
Mestu umršega gospoda viteza Schnei-da izvoli se v šolski in peticijski odsek posL dr. Dev.
Načelnikom v peticijskem odseku izvoli se posl. Pfeifer. S tem se je seja končala.
DOPISI.
»V. Križ. dne 8. oktobra. — Tr-gatva se je začela v pondeljek, Letina bo še precej dobra. Ker je bilo grozdje zdravo in čisto, nadejati se nam je, da bo »prosekar« kaj dobro dišal. Tudi črna vina utegnejo biti prav dobra. Kakor povsod, tako je tudi tukaj navada, da pošlje vsak od nas gg. župniku in učitelju malo grozdja v dar.
Ker nam orgija g. učitelj v adventu in v maji brezplačno, da mu vsak gospodar v plačilo njegovega truda tudi nekaj vina.
A nek drug občinski funkcijoriar misli, da je tudi on pri na* kaj zaslužil Možje tak predrznež. da hodi »pekljat« vino v Križ. Križan je res dobrega srca; on da rad onemu, ki je zaslužil. Da nas pa hodi dražit uže leta ta ž njegovo pusto politiko, brez nobenega dovoljenja in potrebe, to se mi zdi umazano. Mož i ma dobro plačo, Kaj treba, da nas tak ima za norce!
fimarje pri Kopru 6. oktobra. Za pošteno Šmarsko faro je bil 4. dan oktobra jako imeniten. Praznovali so Smarci ta dan dvojen praznik: otvorenje nove dekliške Šole in god njih cesarosti Fran Josipa I. Uže ob sedmih v jutro se je bila zbrala šolska mladina obojega spola v prav obilnem številu v starej goli za uečke, kamor so dosdaj tudi deklice v šolo bodevale, a k malu potem je korakala v dolgej vrsti v spremstvu gosp. učitelja v farno cerkev, kder se jeopravijala slovesna služba bolja. Po končanej sv. maši šli smo vsi. stari in mladi, do poslopja nove ženske šole, kije bila z mlaji primerno ozajjšana. Dečki so v vrsti ostali spodaj in ž njimi mnogobrojna množica ljudstva, deklice pa so stopile z učiteljem in učiteljico gospodičino Katinko Koren v novo šolo, kamor so se bili zbrali tudi občinski poglavarji Šmar-ske in Gažonske davkovsk** občine. Mej tem pride velečestiti gospod Župnik in dekan Josip Slakar ter po cerkvenem obredu blagoslovi novo šolo. Koj potem pra-čita g. prov. učitelj in ud krajnega Pomi-janskepa šolskega sveta Josip Balič, pooblaščen po predsedniku in nadžupanu g. Josipu Gonjaču, slavnosti primeren govor, v katerem izrazuje radost in veselje dobro mislečega ljudstva gledć nove šole, ob enem pa brezobzirno pobi|a ničeve razloge šolskih protivnikov. Opominja deklice, naj bodo pobožne, pridne, ubogljive; predstavi jim novo učiteljico ter jih pozove, naj jej zagotove, da jej bodo pokorne in poslušne, kar so tudi hvalevredno storile. Opominja jih potem, naj vedno drii svoje zagotovilo ter slednjič izjavi, da je dekiiška šola v Srna rji po dolgem trudu, po hudem boju srečno odprta. H koncu se še spominja slavnega godu njih cesarosti, preljubega nam vladarja ter sklene govor njemu v slavo s trikratnim živio. Hitro na to za-svira vrla Smarska godba pod vodstvom g. Godine iz Skednje cesarsko pesen, katero vsi spoštljivo poslušajo. Godli so zatem »Naprej«. «Binovce» itd. mej tem ko sta g. učitelj in ud krajnega šolskega sveta <j. Gerdina otrokom delila kolače, kar jih je nenavadno razveselilo. Tako se je izvršila prva polovica slavnosti, druga polovica pa je bila namenjena na večer po zdravej Mariji. Io res, zbralo se je bilo po večerji vse, staro in mlado, pri sv. Antonu nad vasjo, uprav tam, kder v m i m počivajo kosti prerano umrlega župnika Ulčnika, oravega ustanovitelja Smarske šole, ki je bila do danes in je Še vedno ediua šola v prostranej županiji Pomijanskej. Tukaj nas je čakal Pirotehnik g. J. Garetta iz Kopra se svojimi nalašč napravljenimi nmetnimi ognji. Godba je zaigrala In rakete so začele Švigati,„ da je bilo pravo veselje. Posebno je Smarce iznenadilo velikansko kolo, ki se je v raznih barvah vrtelo, sikalo in pokalo ter začetne črke krBtnih imen njih cesarosti razsvitljevalo. Tako smo torej v Smarji 4. dan oktobra praznovali z gorečo željo, da bi nova ženska šola bila v resnici pravi začetek dobrih pridnih in skrbnih gospodinj.
Iz Gorice, 9. oktobra.— (Razne novice) Veleslavuo c. k. namestništvo v Trstu je potrdilo z odlokom 26. septembra prepoved blagoslovenja zastave »bralno podpornega društva« po c. k. okraj, glavarstvu v Gorici. Zoper odlok je vložil društveni odbor ugovor na visoko c, k. minister.^tvo. Radovedni smo, kakšen kruli bo iz te moke. K Ijnbu tem oviram, je »podporno društvo« želelo na isti dan, ko je imela biti blagoslovljena zastava, praznovati imen-ian našega presvet, cesarja z sv. mašo in večerno veselico, pri katerej s" je nazdravilo na čast našemu cesarju Franc Jožefu I Prošlo saboto so bile zopet vse ulice našega mesta z majhnimi papirčki nasute, iu sicer v slovenskih barvah. Na c. k. vojaškim magazinu, kder je bil pred enem mesecem napis v treh jezikih, in ki so ga 20 sept. goriški mazači slovenski pomazali, bil je ininolo soboto še italijanski pomazan. Ali ni goriška iredenta zvita lisica? S tem da je s papirčki v slovenskih barvah na ulice potrosila, iu laški napis pomazala, hoče pokazati, da tudi Slovenci taka nesramna dela počenjajo, in tiko hoče Slovence pred vlado očrnoti, da javni mir kale, in da tem se ne more in ne sme slavnost dovoliti. Nobeden ni tega prepričanja, da bi Slovenec svoje narodne trobojne barve po tleh metal, da bi po njih hooili. Tako bi sami sebe po glavi tolkli, in svojo zastavo skrunili. Kar se pa mazanja napisov tiče, hoče nas iredenta le v mrežo spraviti, kakor sem uže zgoraj omenil. Mi pa pošteni Slovenci se j9 ne bojimo. In kdor hoče, naj jej veruje, ali pride Čas, da se bode močno kesa], ali bode prepozno. Z ognjem, kateri iredenta potika, opeče se gotovo sama prej ali slej. Prorok.
Domače in razne vesti.
Najvišja zalival«. Volilcem, ki so se 17. avgusta 1.1. v Postojini zbrali, da se posvetujejo o volitvi poslanca v deželni zbor ter so pri tej priliki čestitali Njegovemu Veličanstvu k visokemu rojst-venemu dnevu, izrekel je cesar najvišjo zahvalo, kar omenjenega zbora načelnik dr. Sterbenec z radostjo naznanja vsem, ki so se u ieležili shoda.
Imenovanje. Aleksander baron Pino, doseiai konceptni praktikant pri deželnej vladi v Ćrnovlcah, imenovan je koncipistom pri pomorskej oblasti v Trstu.
flaomlMlJe pri Jut raj d njih volitvah v meminl zbor je magistrat tako le sestavil: Za prvi okoliški okraj je določen za načelnika Avgust Rascovicb, za njegovega namestnika Alojzij Buchrei-ner, za zaupnike: Peter Artico, Jožef San-cin, Valentin Tolusso in Andrej Scandella. za namestnike • Jakob Lavrenčič, Ivan Rebula, Jožef Rosanc in Anton Sancin (iz Skednje št. 211); za vladnega komisarja bo pn tej volitvi c. k. okrajni komisar Albert vitez Conti.Za peti okoliški okraj je postavljen za načelnika £vgen Ricbetti, za njegovega namestnika Ivan Nabergoj, za zaupnike; Jožef Gergič od Andreja, Valentin Kral (iz Trebič št. 11), Andrej Razem in Peter Sosič; za namestnike: Jožef Gergič od Antona, Mihael Sacher. Luka Viuan in Anton Vidan; vladni ko misar bo c. k. namestniŠtvem svetnik Anton Krekich pl. Treuland.
Volllcl I. Okraja naj bodo oprezni, kajti uoklei sta le Mavroner in nek Ve-nezian strašila tam okolo Skednja in sv. Ane, ni bilo še tako oprezno; ali zdaj je začel italijanski konservativec, Eduard Strudtnoff Kandidirati na svojo roko in je uže izdal oklice dovolilcev I. okraja. Zanj agitujejo prvi bogatini. Ali Skedenjci, ne pustite ga do sebe, držite se tega, kar ste sklenoil, bodite mož beseda in pred vsem, držite se pregovora: Svoji k svojim 1 Rajše revnega svojega, nego najbogatejšega tujca.
fiiiiies.»oNil Iredeniov In pa-tri joto t tržaških. Lahonski listi norce urijejo iz obeh za okolico po društvu «Euinost» proglašenih kandidatov, čes da so ničle. Mi bi radi znali, ako je v Trstu kaka veča ničla, kaka bolj surova baba, nego je »Solobarda« in pa oni Eskulap, ki &e pretepa po ulicah in dela nečast svojemu stanu, ter po «Šolobardi» prodaja svoj umazani šarlatanizem. Da taka golazen še životari po Trstu, temu so pač največ krivi -pametni« patrijotje, ki so te Uni izdali oklic volilcem in pod njega podpisali celo dva uže davno mrtva, mej njuna tudi rajncega Pagana. Ali ni to znak. ua kandidirajo za Necropolis?!
Razpisane Službe. Davkarskega strežaja letne plače 300 f. 75 f. doklade in obleka, prošnje na c. kr. finančno vodstvo v listi uo 15* novembra t. 1„ služba poštarja v Kobaridu letne plače 500 for. in 120 fr. letne doklade (letni doklad za pošto iz Gorice v Trbiž znaša 13.800 flj proti 5UU f. kavcije; prošnje do c. k. poštne in te I-'g i ali iin h direkcije v Trsti.
HaUJI Loja se je včeraj dopoludne odpeljal oitoto '/.ti ure v svojo pregnanstvo v Teif Na ključu S: Karlo ga je pričakovalo mnogo radovednejav, da še enkrat vidi vodjo turških ustaŠev, Sprejela
ga je turška straži ter odvella v ladijo
Spremlja ga njegova žena z dvema otrokoma. Pravijo, rta stroški za njegovo prevažanje znaSnjo 800 f.
Posvećenje nove kapelice
tuk. c. kr. državne gimnazije boue v nedeljo 12. t. ra. zjutraj. Posvečevanje se bode vrš lo s posebno slovesnostjo v nazočnosti oblastnij. Prvo mašo v kapelici bode bral inilostljivj škof tržaški.
Stavben! zakon ca Trst. skie-
nen v zadnjem zasedanji tržaškegi dežjl-nega zbora, potrdil je cesar.
Odbor tielalskeffa podpornega društva naznanja še enkrat vsem udom društva, da bode v nedeljo, 12. t. m., točno ob 6 uri popoludn« izvanredni občni zbor v salonu vrta Rossetti, pri katerem se bode sklepalo o nekaterih prenaredbah pravil. Udje so naprošeni, da se zbora udeleže mnogobrojno, ker se bode sklepalo o prevaŽnej zadevi.
Prošnje da so preloži dan sklica, je kolekovail. C. k. linančno ministerstvo je razsodilo, da je prošnje, ki jih polagajo prihranjencl (reservisti), poklicani k orožnim vajam, zato, da bi se jim preložil dan sklica, kolekovati, to pa zategadelj, ker se v tikin prošnjah ne iŠČe zakonite pravice, nego izimne milosti.
Burja, ki je^ tulila zadnjo soboto, zahtevala je svoje žrtve. Potopila je nekoliko ribiških čolnov, do zdaj so uže sedem utonjencev iz morja iztekli. Tržaške novosti s Pretep pred sodni)o je skoraj neverjetna stvar, ali v sredo se je vendar nekaj ta-cega godilo pred tuk. kazensko sodnijo, pred katero so stali toženci, toženi in priče. — Mej zaslišanjem prič je nastal hud prepir, ki je konečno zdivjal v hud pretep, tako sicer, da je moral sodnik vso lepo društvo poslati v zapor in naznaniti drž. pravdniku, ki bode zdaj vse skupaj tožil zarad tepeža pred sodnijo.
Nesreče. Marin Orničevič. pomočnik mašinista na Lloydovem parniku Pandora, je predvčersjšnjem prišel pod voz in si je nogo zlomil.— Zidar Ivan Subar je v četrtek padel na lesnem trgu s zidarskega odra na tla in bo je nevarno poškodoval; odnesli so ga v bolnico. — Voznik Eduard Karničevič se je v četrtek zvečer tepel; a ujel je 2 rani z nožem in se mora zdaj zdraviti v bolnici.
Tepei. V četrtek je prišel nek prodajalec tičev v stanovanje neke ženske v And iona del Pane in jo je začel neusmiljeno pretepati: mej tem delom se prikaže v sobi nek natakar, ki se je vrgel na oba in oba močno ranil, potem pa ubežal. — Uzrok vsega tega je neznan; morda je kak roman vmes?
Policijsko. Fakln Jožef Geat je kradel kavo z voza, zapazil ga je fakin, ki je spremljal voz ter ga z nožem ranil v rebra. To je bila hitra sodba. — Policija je zaprla neko deklo brez službe, ker je ukradla uekemu likvoristu 60 gld. — Zaprla je policija tudi par nevarnih brezposelnih fakinov in več ničvrednih žensk.
Izpred ftodnije. Sodnija je obsodila Mihaela Cehovi na iz Rodika na 3 mesece ječe, ker se je nstavljil mestnemu stražniku v Miljah iu ua celo pijl za vrat. Obsodila je tuni Ivana Zupiiia iz Kršane v Istri na 6 mesecev ječe, ker se je ustavljal gozdnemu Čuvaju iu ga celo močno udaril.
»I-/lmpar2lale«, Slovencem pravičen tržaški italijanski dnevnik, prinesel je te dni več člankov, v katerih je gorko zagovarjal pravjče Slovencev. Mej drugim je tudi Ireaentarjem gorko zasotil, ker so se ustavljali slovenskim pridigam pri Sv. Justu. Ta list pravi mej drugim: Pri Sv. JuŠtu so pridigali slovensko, ko ni bilo Iredentarjev, iu bodo še pridigali, ko jih več ne bodel
Novo delniško društvo za zgrajenje železnic in tramway-a na paro po vsej Avstriji je tedni ustanovila zuana »Landerbank«. Delniškega kapitala bode bode 10 milijonov goldinarjev. Kakor se sliši utegne se s pomočjo tega novega društva uresničiti tuli želja Kraševcev in Vipavcev, da se vendar čez nekaj Časa zgradi tramvaj na paro čez Kras v Vipavo in v Gorico, posebno, ako bodo uplivni možjo Goriškega in Trsta stvar tako pod pirati, kakor zasluži.
Duhovske premembe na (So rldkem. C. g. Peter Rožič, kaplan i Kanalu, pojde kot vikar v Trento. Č. g. Andrej Zniaarčlč mlajši, kaplan v Riljah. je šel v začasni pokoj; na njegovo mesto pride č. g. Janez Vuga, kaplan na LibuŠ-nji. L. g. Aiojzij Faidntti, novomašnik, pride kot kaplan v Sen t Rok (pod Turnom) v Gorici. L. g. Dominik Veliecig. kaplan na otoku Gradu, pojde kot tak v Rudo; na njegovo mesto pride č. g. Franc Gleri, novomašnik. Preč. g. Peter Utili, katebet v Tržiči (Monfalcon*-) dobil je župnijo v Sv. Kancijanu pri Ronkah; njegovo mesto dobi Č. g. Jožef Raudeu, kaplan v Muši; za njim pride č. g. Jožef Peteani, novomašnik. C- P- Kurol Oigon, kaplan v Čer ničah, dobil je vikarijo v Temnici; za njim pride č. g. Franc Kodrič, kaplan v
Devinu; v Devin pride kot kaplan č. g. Janez Kosovel, novomaSnik. Č. g. Janez Ev. Lrv, vikar v St. Tomaži gre kot tak v Vr-hovlje; za njim pride č. g. Alfonz Piljšak. II. kaplan v Komnu.
Na Reki napravijo tramvaj. Pod-vzetniki so uže prišli z Dunaja, da predlože koncesijo.
Kolera V Italiji i na Francoskem vedno bolj pojemlje, v Napolji se bliža koncu. Italijanski kralj je podaril 20.000 lir ubogim genu^škim rodbinam, katerim je kolera vzela rednike.
Nesreče. V Kataniji je bil 7. t. m. strašen vinar, ki je več hiš porušil. Uže prvi dan so izkopali izpod razvalin 23 mrtvih in 100 poškodovanih;škoda znaša nad 5 milijonov lir. Redovniki samostana v Grenohlu so napravili navadni svoj tedenski sprehod ob bližnjej gori, kar s« nenadoma na gori utrga skala in plast ter zasuje pet redovnikov. Izkopali so jih z velikim trudom, eden je bil uže mrtev, drugi pa hudo poškodovani. Mej Jokobamo in Hongkongom se je te dni potopil angleški parnik »Minimum; na njem je bilo 50 mornarjev in so razen dveh vsi utonili.
Kraljeva beseda. Časnik «Italle» pripoveduje, ua je 21. septembra t. 1. ko se je italijanski kralj peljal skoz Vicenzo, pri pozdravu rekel senator Lampertico: »Treba bi bilo dati zakon, ki bi kralja zavezal, naj svoje živenje varuje.« — Kralj pa je odgovoril: «To bi bil prvi zakon, kateri bi jaz prelomil.*
Konferenca za določitev prveua meridijana, ki je v Vašingionu, menua ne bo imela nobenega uspeha, če tudi se je uže v prvej seji, b. t. m. sklenolo, daje želeti, da se določi za vse narode eden in isti prvi meridijan. Angleži in Amerikanci so se izrekli za Grcenwich, Francozi pa so bili temu nasproti, kar ni čudo, ker ne morejo vzeti Pari/.u Česti, da skoz njega ne bi držal prvi meridijan.
Borsiio poročilo.
Kurzi drživnih papirjev po nekoliko poskočili, posebno je iskana papirna renta. Pri vpetn tem pa je na borsi prav malo živer.ja. Spekulacija je omejena skoro iz -ključl|ivo na avstrijsko rento.
Dunajska Borsa dne. 10 oktobra Enotni drž. dolg v bankovcih 80 gld 95 kr. Enotni drž. dolg v srebru 82 • 15 »
Zlata renta...... 1C3 » 10 »
o*lt avst. renta .... 95 » 05 • Delnice narodne banke . . 850 » — » Kreditne delnice .... 283 • — • London 10 lir sterlin . . 122 » 15 »
Napoleon.......— • — »
C. kr. cekini...... 9 • 68'r, •
100 državnih mark ... 59 • 80 »
m
Pozor Sokoli 1!1
V nedeljo dne 12. oktobra,
se pričnejo telovadne vaje v društvenej telovadnici (pri J ud t manu Via Coroneo It. 23). I Telovadilose bode redno veako " nedello od 4 do 6 i vtorek
Listnica upravnistvu.
Gospod Gregor Modic, Razdrto. Li*t se vsem naročnikom odpožlj« za časa, ako ga do Drejmete je uzrok le pošta. — Gospa F. P. v Kropil Poslane iri forinte uračunili smo Vam za prvo polovico t. I. kerdosodajod Vas nismo nic prejeli.
Poslano.*)
Čast nam je, naznaniti, da so na primorali veljavni vzroki, da smo odvz* M uže mesca julija naš z.istop tvrdki A R«ya &
Comp. v Trstu.
Gospod €■. Zenarl v Trsni, naš
sedanji zastopnik za to mesto, za Istro, Dalmacijo in Levante je edino p<" daščen, da prejemlje tiaroćbe na izdelke naše tovarne (Patent Nobel1) iu Vas prosimo, da se odsie) obračat« na imenovanega našega zastopnika. — Vsa eventualna prašanja, katera bi nam mogla priti neposredno, bo'io precej rečena.	1—2 Mabler & Eschenbacher, »unaj tovarne a. ti. za -linamit, poprej Alfred, _ Noben & C.
V Po primerjajočih poskušnjah z raznim1 strelivi, sa je za vsa največa dela, kakor predor skoz Arlberg (Aralberg), kakor tudi oni Sv. Gotarda, rabil fabrikat Nobel-ov.
od 87, do 9'/, ure.
Gospodje člani se prosijo, da marljivo in redno obiskujejo vaje, ker le tedaj je mogoče napredovati in popolnoma izuriti se v tem najvainejlem predmetu nalega druitva.
Tedaj na posel »»Sokoli", da hodemo v istej vrsti, kakor druga nam bratska društva geslo vsacega naj bode: postati neprekosljiv telovadec.
Na zdravje M
Trst, 11. oktobra 1884. Odbor „Tržaškega Sokola"
Tržno porodilo.
Kava. — Srednja kupčija po stalnih a trdnih cenah. Prodalo se je te dni 1000 vreč, Rio po gl. 49 do gi. 62.—, 1000 vreč Santos po gl.52 do gl. 58.—, 100 kvinta-lov Ceylou plant po gl. 72 do gl. 115.—, 80 faruov Moka po yl. 94 do gl. 100.—.
Sladkor — kupčija v tem letos tako zanemarjenem blagu se je nekoliko zbo-ijšala, cene pa se niso skoro nič zboljŠale. Prodalo se je te dni U000 vreč skladkorja po gl. 17 do gl. 22'!,.
Sadje —mlabova kupčija. Pomeranče, limoni 3 uo gl. 8.—, rožiči pulješki fini gl. 9Mt, fige puljeŠke v soditi gl. 15 do g). 17_t fl^-e v vencih gl. 15 do gl. 18.—, mandlji Molf tta gl. 75 do gl. 78, dalmatinski z certifikatom gl. 76 do gl. 77.—, opaša gl. 13 do g). 19.—, cvebe gl. 16 do gl. 15,—. Eleme gl. 16 do gl. 24.—, Sulta-nina pl. 16 do gl. 30.
Olje — malo kupčije pri vsem tem cene pako trdne. — Jedilno stane gl. 43 do gl. 47, namizno od gl. 66 do gl. 85.
Petrolje — še precejšna kupčija po stalnej ceni gl. 9'l, do nI. 9*l4.
DomaČi pridelki. Fižol je nekoliko bolj iskan, ker so uošle naročbe iz Holandije. Denes se lehko proda rudečega po gl. 10 do 101!,. bobniča po pl. 11 do gl. ll'l,, belega po gl. 11« zelenega in rumenega do gl. 11, mešanega po pl. 7 i pol do gl 9, mandolona po gl. 11 i pol do gl. 12, cukrenca po gl. 12 i pol, koksa po gl. 13 do gl. 13 i pol. — Maslo še precej iskano in se plačuje dobro, 'naravno blago po gl. 88 do g I. 98.
Žito — zanemarjeno. Ruska pšenica gl. 8 do gl. 9, koruza levantinska po gi. 5 i pol do gl. 6. Tako nizkih cen ni še bilo.
— v še precej dobrem obrajtu, cene nespremenjene.
Seno — dobro konjsko gld. 1.20 do
gi.im
P. n.
Čast nam je, naznaniti Vam, da uže od 1. maja t. 1. smo poverili naše zastopstvo tvrdki
A. Rcya (t Comp. v Trstu
za Trst, Primorsko, Dalmacijo, Levant itd.
za vse izdelke naše tovarne, za katerih izvrstno kakovost jamčimo in Vas prosimo, da izročujete Vaše naročbe omenjenim našim zastopnikom. — Z visokim spoštovanjem: Delniiko druitvo tovarne za izdelovanja dinamita arlberškega v Beča*
Za takove Članke i« uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
Uredn.
Javne dražbe.
Sežana v 7. dan novembra v 9. dan decembra t. 1. in v 7. dan januarja 1885. Tone Crne-tovo posestvo cenjeno na 5560 gi.
Koper, 12. nov. in 12. dec. t. 1. posestvo vdove Lene Mnnko cenjeno na 322.? gld. 18. okt. 10. nov. in 18. dec. t. 1., Tone Prinčičevo posestvo cenjeno na 2830 gl.
Podgrad, 24. okt. 24. nov. in 24, dec. 1.1. JoŽo Čes-ovo posestvo cenjeno na 5800 gl.
Voloska 25. okt., 24. nov., in 20. dec. t, 1. posestvo Angule Mohovič-evu cenjeno na 1385 gl. 65 kr.
Trst 14. okt., 14. nov., in 16. dec. 1.1. • Tone Rižnovo posestvo v Kadinu cenjeno na 20.828 gl.
Gorica 13. okt., 13. nov. in 13. dec., t: 1. posestvo zakonikih Slabon cenjeno na 420 gl.
Pmin 31. okt., 29. nov. in 18. dec. 1.1. Janez Smokovič-Hajnozičevo posestvo ccnjenO na 352 gl. 70 kr.
Ajdovščina 13. okt. 20. nov. in 20, dec. t. 1. posestvo Marije Cotičuve cenjeno na 1(357 gl. 50 kr. Kanal 25, okt 22. nov. in 20. dec. t. 1. poiestvo Marija Zbogar-jevo cenjeno na 667 gl.
Vzajemno zavarovalna praška banka
„Slavila"
katere vrhni zastopnik za GoriŠko-Gra-diščansko deželo je narodnjak ANTOM mejni grof OBIZZI v Gorici za mesnicami (Via Morelli) v lastni hiši štev. 22, vabi slavno občinstvo se vpisnti k zavarovanju za življenje in proti požarom. Čas je zlato, iu nesreča nikoli ne spi. Zatorej Slovainl ako mislite zavarovati svoja poslopja in premakljivo bla^o, ne zabite, da imate svoj narodni zavod, o katerem je občno znano, da Banka »Slavlja« sklenila je v mesec h april, maj in junij t. 1. 21225 novih zavarovanj za 19,950.619 gld. 22 kr. kapitala ter je zato prijela 526.871 gold. 71 zavarovalnine in pristojbin. Za £kode plačala je v teh treh mesec. 157.614 gold. 52 fr. — Gasilne briTpalnice dobilo je sedem občin itd. — Narodnjaki, potrebujejo te novosti in številke komentara? V celi državi je banka »Slavija« si pridobila vsled svojega poštenega ravnanja in varčnega gospodarjen ja polno I u splošno zaupanje. VeČina vrlih Slovanov in domoljubov, častitib župnikov in spoštovanih naših županov je pri isti zavarovanih 1
Ni deželi zastopajo banko »Slavijo« Bledeči gospodje: Josip Pavlica, Rifenberg. Ferdo Makovic, Ajdovščina. Stern&d Franjo. Črninah. Lovrencič, "aduČitelj v Kamnjab, Batič. obč. tajnik v Šempasu. Ivan Zoni, Križu vipavskem. PavletiČ Ivan, poštni uradnik v Mirnu. Andrej Jelen, Opatjem-seln. Bajic Anton, RenČah. Miroslav Pre-lec, Komen. Jelšek Jakop, Povirje. Hro-vatin Josip, Sežana. Zega Vinko, župan v Koprivi. Valentin Kofol, Kanal. Dugar Andrej. Ročinj. Žibrna Ivan. Križ na Krasu. Prelec Jakop na Barki, -losjp Trebš*, Srpenica. Alojzij SorČ, Boleč. Gasi. Kle-mencič Josip, Sebrelje. Dominko, nad učitelj v Koboridu. Podobnik Pete;;, Girkno. Burgar Martin na Grahovem. Suligoj štipan. Gepovan. Kragelj, učitelj v BajnŠici. Anton Jakoncič, obč. tajnik St. Lovrenci.
Obhodni agenti so gospodje: Frančes-kin Franjo iz Bilj, Anton Stantaiz Mirna, Kalin Anton iz sv. Križa in Kuljat Jeler iz Grgarja.
(Cena zavarovanja je, kar se da. nizka In banka »Slavija« se ne boji nikakorŠne konkurencije).
Voditelj in risar
dobi pri tukajšnemobčespoštovanem fcemlje-meru in zastopniku imenitne zavarovalne banke «Slavije», službo z dobro me-sečno ptaČo. Zahteva se dobro znanstvo domačih jezikov, poštenost in marljivost, lepa pisava in risanje kakor tudi zuiož-I nost v korespondenciji in zavarovalnem poslu. Eventualni oglasile! naj se obrnejo do Jniu Vuga, odpravnika «Soče* ▼ Gorici.
|| Ante dr. Sutina
\ J zdravnik, vidar, operater in magister fc i	porodništva.
{j Mianuje
£<( Nareiuje v
ure dopoldne in od 3 do 4 popoldne
Tovarna vPožunu
C. k, prit. tovarna
L Tetto & C.
DUNAJ.
V Trsta Corso 709-2.
VELIKANKA ZALOGA
popolnoma izdelanih »lilek za gospode in wpnlnili Nukenj, oblek* za dečke in majhne otroke,
plašče in obleke za deklice in otroke
v najelegantneji in najnovejši modi.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi velike elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka j« po najnovejši modi unrav to izdelana iz najmodernejše robe, kukor pri vssrn tem jako cene, akoravno fine in izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po čudno nizkej 3—24 stalnej tovariški ceni.
Filiala pri
v TRSTU Corso št. 709-2.
Tovarna v Prosnioak
v ulici Malcanton %
stanovanju od 8 do 9
Za siromake bezplačno.
Nahaja se v lekarni Ravazlni blizo železniške postaje od 11 do 12 dop. H	in od 5 do 6 ure pop. 4—8
rŽJ
TKANINE
za ionske in možke obleke iz čisto trdne volne, za srednjevelicega moža:
iza fr, 4 9G iz dobre volne , , 8-— « bošlje • « « 10 — « line « « « 12 — « prav fine « peruviens iz najfinije volne v najnovejših barvah najnovejše za suknena oblačilo za gospe, meter f. 2.
Črni krzni palmerston iz čisto volne za zimoi palotot za dame, motor f 4.
Potne plžde po f. 4, 5, 8 do f. 12. jeden. Zelo lepa oblačila, hlače, vrhne suknje, tkanine za suknje in dežne plašče (tuifl), rašanlna, komi9, (grebenina), cheviots, tri-cots, sukno za dame in biljare, peruviens, dosking priporoča
/. STIKAR0FSKY
ustrojena 1866.
tvornička zaloga v BRNU (Briinn).
Uzori prosti. Ogledek za pp. krojače neproste. Pošiljatve s povzetjem Čez f. iO proste.
Imam stalno zalogo suknja v vrednosti f. 160.000 a. vr. ter se ob sebi ume, da mi v moji svetovni trgovini mnogo ostankov po 1 do 5 metrov dolzih preostaja; prisiljen sem tedaj kraice zelo znižani tvarltbenl oenl razpečavati. Vsak razumen človek mora razvideti, da se od tako malih kosov ne-morejo pošiljati uzori, ker bi od kacih sto naročb prilik kmalu nič ne ostalo, in je torej zgolja sleparija, ako tvornice za sukno ostankine prilike oznanjujejo, saj so v teh slučajih priličinl odrezki od celih delov in ne od krajcev; namen tacega postopanja je razumljiv.	20—12
Nepristni ostanki se zamenjajo ali pa se denar povrne.
Dopisovati se more nemški, magjarski, češki, poljski talijanski in francoski.
V
Čistilna in kipeča voda
napravljena po lekarju
Josipu Udoviciclj-u
v Trstu.
Dolga nad 351etna skušnja glede dobrote te umetno na-
{»ravljene vode, me je spodbu-ala, da sem jo dal preiskovati po magistratni gospodi, katera je dala dovoljenje za nje prodajo z dekretom 17. maja 1874, št. 15584 in da jo zdaj razširim kolikor mogoče, da postane navadni družinski lek. 12-1 Mineraiične, jako koristne snovi, katerih
Somoč je brezdvombena, dajejo tej vodi moč, a pomaga v vsih onih boleznih, v katerih j« treba odstranjevati iz trupla škodljive snovi, ki ravnajo redno delovanje raznih organov. Žuto ta voda koristi proti nabasanju v želodcu, proti boleznim v čevesju in posebno proti bolezni jeter in proti hemoroidom.
Resničnost rečenega so potrdili prvi zdravniki tega mesta, ki predpisujejo to Čistilno in kipečo vodo za razne bolezni in z nepričakovanim vspehom.
Glavna zaloga v odlikovanej lekarni Udovlcloh ulica Farne to. Gena steklenice 25 Holdov,
o>
<X> t— cd
o N O
O-00
razstava v Kalkuti (diploma s kolajno).
VLAHOV
lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patento van od zjedinjenlh držav Ameriških.
DoseŽni uspeh: vsakorsna nerazpo-ložnost, neprebavlji-vost. kolika, gljiste, krvavloa, (hemoroide), povračljive mrzlice , vodenioa pranioa. lenost. slabost, čišćenje krvi. Čisti polagoma in okrepčuje zdravje. — Z vsako staklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
Pozor proti ponarejenju 1 Da bi dobivanje leka olajžal zalaga ž njim izdelovatelj^ vse kavane, mirodijnice, sladičarije in likerije v glavnih mestih po _ celem svetu.	14—48
IS. Tvornica x Romano Via hov v Šibeniku Glavna zaloga Trstu ulica S. Lazzaro št.
N


Prosto daca.
NAJBOLJŠE
|h> 30. for. z larumorjeia
POHIŠTVO
v ogromnoj zalogi po najnižje; coni se dobi prf
IGNACIJU RRON-U v TRSTU
ulica al Teatro št. 1 (Tergesteo).
liustrovani cenik se na željo pošlje brezplačno in frankiran.
I 13—1	Ulica al Teatro St. 1 (Tergesteo).	j
4	fl^" liustrovani cenik se na željo pošlje brezplačno in frankiran.	j
Uedjunarodna linija
o
35
Iz Trsta v Novi-JorK naravnost
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vspretnajo blago in popotnik? po najnižjih cenah in 7. najboljšo postrežbo.	3—8
V NOVI-JORk. Odhod iz TRSTA.
Parnik «6ermanla», 4200 ton, v 6. dan oktob. « «East Angeiia«, 3^0») ton, v 25. dan » Popotniki naj se obrnejo na
JT. Terkuile,
generalnega pasaŽnega agenta.
Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU.
Kajuta za potnike 200 gld. Vmesni krov 60 old
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiltan* d* Ant. Po«layen,
generalnega agenta.
r
Z I
U»tano»ljeno 1747.
V mesečnih obrokih
hi&tvo in A»«2 za sobe Iz tovarne O. Ger> nelalt, v ulici Farneto, št. 12 I. nadstr. Ker )« dobro založen z blaqom. pohištvom in juto, katero vse blago dobiva direktno iz to-vam, in ker ima lastno delalnico za blazhmr-stvo, more dosti ceneje prodajati, kakor vsak drugi Vedno ima pripravljene postelje na zme-teh od for. G do for. 18, divane, naslonjače od fr. lo do fr 50. — Ima močno zalogo pregrinjal it jute, helih pregrinjal, koltrov vsake vrste tn po najnilih cenah. Zaloge zrcalov potlačenih inpolthranih, it prvih tovarn čeških ; velikanska zbirka slik, oleografij najnovejše dobe, vse po take] oenl, da se ne boji nobene konkurence. -Kupiti se more tudi na plačilo v mesečnih in tedninskih obrokih.	2—14
V tedenskih obrokih
Albert ^ Samassa ■
c. k. dvorni zvonar
FABRIKANT STROJEV IN GASILNEM ORODJA
V LJUBLJANI.
UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO.
Vsake sorte gasilnioe izvrstne sestave za občine, za gosilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori vo-zevl za vodo, vrstne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare.	9—12
Crkvene svečnike in druge priprave iz brona.
šesatfat in oz,o2j& ^a i>o3o\?o3e.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za dro/ganje, »a gnojnico, sa podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.
fcf	93 ivetlnj
zjih
tva W
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in nI treba nniopih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, božjast, zop^r seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(32)
Prodajejo se v vseh glavnih lekurnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karmci Cristofoletti v Oorict, v Trstu vlekami E. Zanetti i G. B. Rovis, G. B. Faraboschi in M. Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobena moSl In vrednosti.
Vaše blagorodje 1
Dolgo časa sem bolehal na kataru v želodci in hudej mrzlici In sem vkljub zdravniškej pomoči tako oslabel, da skoraj nisem mogel hoditi. In tu sem se odloSil preskrbeti si vkljub mojemu nezaupanju proti tako imenovanim hvalisanim univerzalnim zdravilom dr. Rosov zdravilni balsam, katerega rabim po predpisu. Čez osem dnij dobil sem zopet okus do jedij, in ko sem porabil 4 velike steklenice, bil sem popolnem zdrav. Vsi ljudje, ki me poznajo, čudijo se, da tako dobro izgledam, in jaz smatram za svojo dolžnost, iareči najtoplejšo zahvalo za Vaše izvrstno zdravilo in je vsem trpečim na takih boleznih najtoplejSe priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da te vrstice objavno porabite, vender brez mojega imena. Ker hočem Rosov balzam vedno im ti pri sebi, prosim, pošljite mi ga 16 stnklenic proti poštnem povsetji. Z velespošto-vanjem	J. W., c.V m	~
ladporočnlk topničarskega polka v Siblnji.
Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njih nastopke.
Ohranitev zdravja
je odvisna zgoli od ohranitve in pospeisvaitja dobrega prebavljanja, ker ta je glavni pogoj zdravja in telesnega In duSnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, probavljanje vrediti, doseči primerno meianje krvi, odpraviti pokvarjene nezdrave krvne
dele, to je- uže več let sploh znani in priljubljeni
dr, BOSA žMjeaski babam.
Napravljen iz najboljilh, zdravnliko najkrep-kejllh zdravllsklh zellič, potrjen je posebno
kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in želodcu, želodčnem krču, prenabasanju Želodoa z jedmi, zasliženju, krvnem navalu, hemeroidah, ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hlpohondrljl in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo in čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejino moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil.
I steklenica 50 kr.,dvojna steklenica I gl
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na franklrana pisma proti povzetju zneska na vse strani.
Svarjenje !
Da bo izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n- gR. uarofiaike, naj povaodi izrefino dr. Kniov iivljrtitki-haltam iz lekarne B. Fraguer-ja v Pragi zali te vaj o, kajti opazil sem, da so naiofinfci na veC krajih (iabiii neuspeHno zmes, ako so zahtevali hiudo tivljnngki balzam, in ne izre&no dr, Uotovega fivljengkega balzama
Pravi dr. Rosov M\ml\ balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdalalca 11. Frafnir-ja lekarna »k tirnemu orluc v 1'ragi, Kcko der Sporser-ga-snu Nr. 205—3.
V	TRSTU: P. Prmdini, O. Foraboichi, Jak. Str-ravallo, Ed. von Ltitenburg, Luttina in K. Zanr.tti, lckarniCarji,
V	GORICI: O. Griitofolrtti, A. pl. Gironroli, G. li. Pantoni, lt. Kiirner, lekaniifiarjl. V OGELJI: Dama t« d'Klia.
V	LJUBLJANI: O. Pi eoli in /. Svoboda, lekar-niSarJa.
V	ZAGREBU: C. Araii?n, lekarniCar.
Vit lekarna <n »#Sje trgovine i materijalnim blagom v Avitro-Ogcrtkej imajo talogo lega tivljemkega balzama.
Tam se tudi dobi:
Prazko domače mazilo
zoper bule, uine in vnetje vsak«1 vrste.
Ako se ženam prsti vnamejo, ali slrdijo, pri balah vsako vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri Črvu v prstu in pri nohianji, pri zlezuh, oteklinah, pri izuiuBtanji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatične oteklimi in putiko, zoper kronično vnetju v kolenih, rokah, v ledji, fie si kdo ni>K" spuline, zoper kurja ofiesa in potne noge, pri razpokanth rokah, zoper liBaje, Koper oteklin« po piku mrSesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka iu vneto kožo ni boljHega zdravila, ko to mazilo.
Zaprto bule iu otekline se hitro ozdravijo; kur pa ven teče, pott<ine motilo v krutkem vto gnojicn na-se, in rano ozdravi. — To mazil" je zato tako dobro, ker hitr.i pomaga in ker se po njeni rano p-tj ne taceli dokler ni t>*u bolna guojiea ven potegnena. Tudi zabrani rast divje-a mesa iu obvaruje prod anetora (črnini prisadom); tudi boleSine tn hladilno mazilo poanoBi. — Odprto »n tekoče rane se motajo z mlačno vodo umiti potem (e 1« se mazilo na uje prilepi.	15—B
Skatljica se dobode po 25 in 35 k.
Balzam za uit o.
Skufieno in pomnožili poskusih kot najzanesljivejše siedstvo znano, odstrani nagluhost iti po njem so dobi tudi popolno ule zgubljeni sluh. 1 Bklenioa 1 gld. a. v.
Lastnik. druAtvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni uredniic: VIKTOR DOLENC
Nova tiRKarna V. DOLENC v Trntu.