TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA 20. januar / prosinec 2011, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XVI, ŠTEVILKA 1 (148) Branko Zelenko novi podžupan občine Destrnik Gradnje Destrnik imajo novo v. d. direktorice Minister na Destrniku Proračun je treba vedeti brati Ločevanje odpadkov doma Fizioterapevt na Destrniku Občan - 20. januar 2011 Občan Poročanje s 3. redne seje občinskega sveta Občine Destrnik Svetniki Občine Destrnik so se v torek, 21. decembra lani sestali na 3. redni seji. Svetnikom je najprej Klemen Strmšnik, univ. dipl. geog. iz družbe Oikos, svetovanje in razvoj d.o.o., predstavil Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Destrnik. Strmšnik je kot vodja projekta sodeloval pri pripravi omenjenega odloka. Med drugim je povedal, da komunalni prispevek po zakonu ni socialna kategorija, ki bi vplivala na oprostitve ali na olajšave pri izračunu, saj je potrebno upoštevati zakonodajo. Zakonodajalec (beri država) se je pri pripravi zakona zavedal, da bo sredstev čedalje manj, zato je želel dati občinam namenski del sredstev, da bodo lahko zagotovile standarde, ki jih določa zakonodaja. Svetniki so Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Destrnik samo z enim glasom proti sprejeli. Obravnavali so še: določitev vrednosti točke za nadomestilo stavbnih zemljišč, ukinitev statusa zemljišča uvrščenega v splošno ljudsko premoženje, podali soglasje k imenovanju direktorice JZ ZD Ptuj, sprejeli Pravilnik o notranji sistemizaciji delovnih mest knjižnice Ivana Potrča Ptuj, razrešili so člana nadzornega sveta Gradnje Destrnik in hkrati imenovali novega člana nadzornega sveta, ter podali soglasje k Statutu javnega podjetja Gradnje Destrnik. Vse naštete točke so svetniki potrdili (nekatere med njimi celo soglasno). Pri točki Rebalans proračuna občine Destrnik so se oglasili nekateri novi svetniki, ki jim še proračun ni jasen, kar se kaže v slabi pripravljenosti na sejo, kljub pripravam na menda nekakšnih skupinskih pripravah. Tako jih je med drugim zanimalo zakaj je strošek 35.350 evrov za pisarniški in splošni material in storitve tako visok, pa nakup računalniške opreme, pa 6.000 evrov za praznično okrasitev naselij, službena potovanja, tudi dejavnost občinske uprave v višini 262.000 evrov, jih je motila. Ker se nekateri niso najbolj znašli pri prebiranju rebalansa, so izrazili željo še po dodatnih razdelitvah postavk. Direktor občinske uprave Miran Čeh jim je pojasnil, da je oblika proračuna predpisana na državni ravni za vse občine enako in je pisana v programu APPRA. Tako je proračun sestavljen iz več delov: iz splošnega in posebnega dela, ter načrta razvojnih programov. Ne da se ga naučiti, treba ga je vedeti enostavno brati. Seveda so s strani občinske uprave prejeli izčrpne odgovore glede Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Tadej Urbanija, Kristina Hauptman, Nada Zupanič in Petra Arnuš Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: clanki@casopis-obcan.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 070/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 2 postavljenih vprašanj: - pisarniški in splošni material in storitve v višini 35.350 evrov zajema stroške: pisarniškega materiala (za upravo in izvedbo lokalnih volitev), čistila za vse objekte občine (občinska stavba, Volkmerjev dom kulture, mrliška veža, …), založniške in tiskarske storitve za časopis Občan, naročnina za časopise in za strokovno literaturo, izdatki za reprezentanco in stroške pogostitev, - dejavnost občinske uprave v višini 262.342 evrov zajema: plače redno zaposleni, materialne stroške uprave, delovno uspešnost direktorja, javna dela zdravniški pregledi, javna dela, delovanje Skupne občinske uprave na Ptuju, izobraževanje zaposlenih, vzdrževanje in stroške službenega vozila, stroški službenih potovanj za upravo, plačilo DDV, najem zunanjih sodelavcev, vzdrževanje občinske stavbe, nabava računalnikov in opreme, nabava opreme (osnovnih sredstev) uprava in licence, - praznična okrasitev naselij v višini 6.000 evrov zajema: nabavo novih okraskov, namestitev okraskov na občinske zgradbe (zdravstveni center, šola, Volkmerjev dom kulture, …), popravilo okraskov, - nabava računalnikov in opreme, na tej postavki je prišlo do manjše porabe, ker so v rebalansu planirali nabavo programske opreme, ki je sicer stekla v letu 2010, vendar so se pri izvajalcu stvari nekoliko zavlekle in bo do končne realizacije prišlo v letu 2011, - prevozni stroški in storitve ter izdatki za službena potovanja; prevozni stroški in storitve zajemajo stroške službenega vozila in sicer: gorivo in mazivo, vzdrževanje in popravilo vozila, pristojbine za registracijo vozila, zavarovalne premije za vozilo, prav tako se plačuje najem vozila, ki ga uporablja javno podjetje Gradnje Destrnik d.o.o., vendar na prihodkovni strani je viden prihodek, saj javno podjetje Gradnje Destrnik d.o.o. to refundira nazaj v občinski proračun. Izdatki za službena potovanja zajemajo stroške prevoza v državi (kilometrina), dnevnice za službena potovanja. Kljub malo daljši razpravi okrog rebalansa so le tega svetniki na koncu tudi sprejeli z večino glasov. Na seji se je pokazalo, da se bodo naši novinci morali marsikaj naučiti (tudi tega, kako se bere proračun) in verjetno bodo s časoma spoznali, da voditi občino ni mačji kašelj. Si predstavljate, kako bi se izgubili, če bi dobili v roke državni proračun, ki je sicer podoben občinskemu, ima pa bistveno več postavk, saj mora »pokrivati« celotno državo. Na koncu je župan vse prisotne na seji obvestil, da je za podžupana imenoval Branka Zelenka, ter da je nadzorni svet Gradenj Destrnik s 1.1.2011 imenoval novo v. d. direktorico podjetja Brigito Majal. Za vas se je trudila: Ksenija Munda, urednica časopisa Občan Občan - 20. januar 2011 Občan Tiskovna konferenca Nekaj dni pred novim letom je poslanec SLS Franc Pukšič v prostorih Občine Destrnik sklical zadnjo tiskovno konferenco v letu 2010, da bi podal oceno dela vlade, na katero gleda precej kritično. Opozoril je predvsem na številne afere, ki so pretresale javnost v preteklem letu (afera bulmastifi, Satex, TEŠ 6 …), in so po njegovem mnenju nekakšen simptomatični izkaz dveh vzporednih pravnih držav, pri čemer je tista za vladajočo elito polna privilegijev. Kot primer je med drugim navedel ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, ki ga je označil za botra vladne koalicije (spomnimo se njegove podpore tako imenovanemu levemu trojčku, OBVESTILO O ODDAJI ČLANKOV ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO Članke društev, posameznikov, podjetnikov za 2. številko časopisa Občan oddajte do 5. februarja 2011 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: clanki@casopis-obcan.si Članki naj bodo napisani v pisavi »Times New Roman«, velikost pisave naj bo 12. Največja velikost članka je lahko ena stran v Wordu, daljših člankov v prihodnje ne bomo objavljali. Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po elektronski pošti, jih pripravite posebej v priponki (v jpg formatu). Rokopise oziroma članke, ki niso posneti na disketi ali zgoščenki, zaradi prepisovanja oddajte teden pred navedenim datumom. Uredništvo Občan - 20. januar 2011 ki so ga sestavljali Kresalova, Golobič in Pahor), in bi naj s svojimi sinovi gospodaril s kmetijskimi zemljišči v Ljubljani ter spreminjal njihovo namembnost tako, da jih je prekvalificiral v stavbna. Razen do afer je zelo kritičen tudi do izvajanja vladnih reform, ki nekako stojijo na mrtvi točki, kar dokazuje slabo stanje v gospodarstvu, kjer lahko sledimo propadanju malih in srednjih podjetij, kar po Pukšičevem mnenju omogoča sistem njihovega lastninjenja. Predlogov SLS, s katerimi bi poskušali izboljšati plačilno disciplino, vlada ni upoštevala. Nič bolje ni s črpanjem evropskih sredstev in kmetijstvom, ki sta za naše kraje še posebej pomembna. Po poslančevih besedah je bilo do sedaj na voljo 2,2 milijarde evrov, izkoriščenih pa je bilo le nekaj več kot milijardo. Samo letos naj bi v bruseljskih blagajnah ostalo 300 milijonov evrov. Sprejeti proračun za leto 2011/12 meče senco tudi na kmetijstvo, predvsem z obdavčitvijo subvencij in uvedbo obveznega knjigovodstva, kar bi naj še pospešilo upadanje števila kmetij ter poglobilo nezainteresiranost mladih, da bi prevzeli kmetije svojih staršev. Na vprašanje, kako komentira SLS-ov »da« med ljudmi ne preveč priljubljeni pokojninski reformi, je Pukšič dejal, da so se v stranki dolgo časa posvetovali in se tudi na strokovni podlagi odločili, da jo podprejo. Reforma, pravi, je nujna, vendar brez vzporednih reform na drugih področjih ne bo imela pozitivnih posledic, zato je SLS-ov »da« pogojne narave. Besedilo in fotografija: T. U. Opravičilo k članku, ki je bil v decembrski številki objavljen pod naslovom: »V svojih predvolilnih napovedih so nekateri veliko govorili o investicijah, sedaj se seveda pričakuje realizacija in viri za te investicije« Pri zadnjem vprašanju je bilo ob voščilu, ki ga je v okviru intervjuja izrekel župan Franc Pukšič, pomotoma zapisano »leto 2010«. Za nastalo napako se našemu županu opravičujem. Zadnje vprašanje in odgovor se tako pravilno glasita: Občan: Kaj bi ob iztekajočem letu zaželeli občankam in občanom? Župan: Tako kot že dve desetletji do sedaj si tudi v prihajajočem letu želim dobrega, pristnega, odkritega sodelovanja z našimi občankami in občani, da mi boste še naprej pomagali sestavljati naš mozaik v razvoju naše občine. Hvala vam za podporo, sodelovanje in zaupanje in prosim, da tako ostane tudi v bodoče. Vsem želim srečno, uspešno in osebnega zadovoljstva polno leto 2011, predvsem pa zdravja, saj je slednje vendarle najpomembnejše. Ksenija Munda, odgovorna urednica časopisa Občan 3 Občan Gradnje Destrnik d. o. o. dobile novo v. d. direktorice Na uradni predaji je navzoče najprej nagovoril župan Franc Pukšič, ki je med drugim povedal: »Posebej sem vesel, da bomo že uresničili točko predvolilnega programa. Podjetje Gradnje Destrnik se je namreč razvilo do te mere, da potrebuje novega v. d. direktorja, ki se bo lahko posvetil izključno njegovemu vodenju. V nadzornem svetu Gradenj Destrnik smo v decembru 2010 izpeljali postopek in s 1. 1. 2011 dobili novo v. d. direktorice gospo Brigito Majal. Do sedaj je to delo opravljal v. d. direktorja Miran Čeh, ki je hkrati tudi direktor občinske uprave. Podjetje se je tako močno razširilo, da zaposluje že 10 ljudi. Glede na veljavno zakonodajo ne morem biti več član nadzornega sveta podjetja, zato sem moral odstopiti in me je na tem mestu zamenjal Miran Čeh, ki ima za opravljanje dela nadzornika tudi potrebno dodatno izobrazbo. Z veseljem lahko povem, da je v lanskem letu podjetje 50 % dela opravljalo za občino, 50 % pa za druge. Želim si, da bi se podjetje v taki smeri razvijalo še naprej.« Sledila je svečana predaja med nekdanjim direktorjem Miranom Čehom in novo v. d. direktorice Brigito Majal. ima gradbene stroje, potrebna dvigala za zamenjavo luči. Konec lanskega leta nam je uspelo zgraditi pokriti del za skladiščenje soli in peska za zimski posip, kar pomeni, da zaposlenim več ne bo treba ročno prenesti od 2–3 tisoč vreč po 50 kg in jih zmešati za zimski posip. Sedaj lahko sol pripeljejo v razsutem stanju in jo strojno zmešajo. Prepričan sem, da je to velik napredek. Občan: S čim bi se kot dosedanji direktor lahko najbolj pohvalili glede trenutnega stanja v podjetju? Miran Čeh: Osebno se ne bi hvalil, a generalno gledano smo iz nič prišli do podjetja, ki ima že svoj status, delavci so se že našli, vedo, kaj je njihovo delo, seveda je tako dosti laže graditi naprej. Ponosen sem, da podjetje dobiva podobo, čeprav bo treba še veliko narediti. Občan: Kaj bi zaželeli vaši naslednici? Miran Čeh: Želim ji uspešno delo. Občina Destrnik pa se bo trudila, da bo podjetju dober servis in skupaj nam bo uspelo. Nova v. d. direktorice pa je povedala: Občan: Kako si predstavljate delovanje podjetja glede na njegovo specifiko? Brigita Majal: Kot specifiko najbrž mislite pojem JAVNO podjetje. Javno podjetje je gospodarska javna družba, ki mora nastopati na trgu in pridobivati dobiček. Delovanje podjetja vidim primarno v zadovoljevanju potreb občine oz. občanov, za kar je bilo tudi ustanovljeno, drugače pa v nastopanju na trgu s prodajo svojih storitev in pridobivanjem dobička. Občan: Kako si predstavljate razvoj podjetja, ali kot širitev področij dela, in kakšna je vizija razvoja? Za naš časopis sta oba direktorja povedala nekaj besed. Najprej smo na pogovor povabili nekdanjega v. d. direktorja Mirana Čeha, ki nam je zaupal: Občan: V kakšni »kondiciji« kot v. d. direktorja predajate vodenje podjetja? Miran Čeh: Podjetje je sicer v letu 2010 poslovalo z izgubo, ki pa bo pokrita s preteklimi dobički, nekaj dobička bo tako ostalo še nerazporejenega. Glede ostalega pa sem prepričan, da je podjetje v dobri kondiciji. Je dobro opremljeno za vzdrževanje cest, javne razsvetljave …, 4 Brigita Majal: Razvoj podjetja si predstavljam v tesni povezavi z lastnikom, tj. z občino, in od tu izhajajo skupni cilji ter širitev področij dela: – s prenosom upravljanja z vodovodi in odvozom smeti – s prenosom vzdrževanja kanalizacije – s prodajo svojih storitev sosednjim občinam – z vključevanjem v javne razpise občin oz. drugih pravnih oseb – s preverbo sistema prevoza šolskih otrok in z organizacijo le-tega v drugačni (npr. lastni) režiji itd. Vizija razvoja je postati ena najbolj prepoznavnih družb na področju svoje dejavnosti. Občan: Kateremu področju bi po vašem mnenju bilo potrebno posvetiti posebno pozornost? Brigita Majal: Zaposlenim. Motivirani in usposobljeni zaposleni so ključ do uspeha. Le tako bo naše podjetje konkurenčno, z načrtnim dvigovanjem motiviranosti za delo pa korak pred konkurenco. Besedilo in fotografije: Ksenija Munda Občan - 20. januar 2011 Občan Prednovoletno srečanje Veliko stvari se je v naši občini dogajalo v teh decembrskih dneh, ena izmed prireditev je bila tudi prednovoletno srečanje občanov, ki je potekalo v torek, 21. decembra, v dvorani Volkmerjevega doma kulture na Destrniku. Za kulturni program je poskrbelo Kulturno društvo Destrnik. Nastopajoči so odigrali prijetne skladbe: Anja Fladung na klavir, Žan Zorec na harmoniko, Gregor Horvat na trobento, najmlajša med njimi Sanja Horvat pa prav tako na harmoniko. Prijetno presenečenje je bil solistični nastop tenorista Tima Ribiča, ki je ogrel srca z opernim petjem. Sledil je govor župana Franca Pukšiča. “Tako kot običajno se zberemo ob koncu leta, skupaj pogledamo, kaj smo naredili v tekočem letu in se ozremo, kaj bomo delali v naslednjem. Sem zelo vesel, da so se mi danes pridružili naši podjetniki, podjetnice, predstavniki vaških odborov, predsedniki društev, občinski svetniki, predstavniki delovnih teles v občini, bivši svetniki in seveda tudi nekateri izmed izvajalcev ali nadzorov, projektanti, gospod ravnatelj, skratka vsi, ki sestavljamo mozaik naše občine,” je povedal. Sledila je predstavitev občine v številkah za preteklo leto. “Že dolgo nismo imeli začasnega financiranja, ampak zaradi težav, ki jih ima država ob izpolnjevanju svojih nalog do občin, smo se morali kratkoročno zadolževati, saj ko so bila dela opravljena in pogodbe podpisane, nismo dobili denarja. Lahko rečem, da smo na današnji seji občinskega sveta sprejeli rebalans proračuna za 2010, to pomeni zaključek opravljenega, nekoliko zmanjšanja pri prihodkih, zmanjšanje pri odhodkih in tudi pri predvidenem zadolževanju v lanskem letu. Bilo je veliko investicij – od različnih nakupov zemljišč, do investicij v cestno infrastrukturo, kanalizacijo, v zdravstveni in športni center, s tem pa je proračun dobil tudi nekaj zadolžitev. V pregledu zadnjih 20 let se spomnite, da nismo imeli vodovodov, cest, športne in kulturne dvorane, urejenega pokopališča, smo tudi ena izmed redkih občin, ki ima že toliko urejenega omrežja kanalizacije (na podlagi tega koristimo evropska sredstva), imamo tudi odlično telekomunikacijsko omrežje in 30 % optike. Če pogledamo proračunska sredstva v letu 2010 – prihodkov je bilo 2.800.000 eur, od tega zadolžitve 530.000 eur. Primerne porabe je bilo 1.681.000 eur, invensticijskih prihodkov 854.000 eur, ostalih prihodkov (različnih davčnih in drugih) 319.170 eur. Odhodki proračuna v letu 2010 – 1.000.764 eur, od tega je bilo za vzdrževanje cest porabljenih 295.000 eur, za šolstvo in vrtec skoraj pol milijona evrov ter za socialo 181.000 eur – v to je vključeno obvezno zdravstveno zavarovanje in pomoč Občan - 20. januar 2011 ljudem, ki so v domovih. Ostalih odhodkov je bilo 705.000 eur, od tega 53.000 eur za javno razsvetljavo. V razvojne projekte v letu 2011 bi radi vključili nadaljevanje izgradnje kanalizacije v Vintarovški Vrh, čistilno napravo v Janežovcih, ureditev infrastrukture, nadaljevanje rekonstrukcije državne ceste R3 Svetinci–Gomilci z razširitvijo križišča, odstavnimi pasovi in z vso pripadajočo infrastrukturo, prav tako pa tudi izgradnjo krožišča v Janežovcih ter pripravo projektne dokumentacije,” je dejal Franc Pukšič. Na koncu pa je vsem skupaj voščil: ”V letu, ki prihaja, vam želim veliko osebnega zadovoljstva, osebne sreče in zdravja. Želim si, da bi kot vsa leta do sedaj sodelovali z roko v roki in vedeli, da so kakršna koli ideja, predlog, namig vedno dobrodošli, saj to pripomore k sestavljanju našega mozaika. Več bomo naredili, več bomo imeli, lepše nam bo, nam, ki živimo tukaj. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej za vse, kar ste naredili v preteklem letu.” Za pogostitev na prireditvi so poskrbele pridne gospodinje iz društva kmetic. Besedilo in fotografija: PA OBVESTILO Obveščamo vse člane društva, da bodo predstavniki vasi v februarju prišli pobirat članarino. Ta znaša za leto 2011 po sklepu upravnega odbora 9 evrov. Članarina vzajemne pomoči ali posmrtnina, ki jo dobijo izvajalci pogreba, je 9 evrov. V tem letu bodo za umrlim dobili 230,00 evrov. Članarino nakažemo v Ljubljano, teh 9 evrov pa ostane našemu društvu. Vabimo vse upokojence, da se včlanijo v društvo. Upravni odbor Društva upokojencev Sv. Urban – Destrnik 5 Občan Božič za najmlajše Božični koncert Destrniškega okteta »Zunaj zahaja svetla luč dneva. Zarja se izgublja v trepetajočih valovih v nevidne daljave. Vse stvarstvo miruje in nekaj skrivnostnega, nadnaravnega polni srce in dušo.« Čeprav je bil december precej bel, je sonce do božiča pobralo ves sneg, in sicer kljub trdemu delu gospe Božiček, ki je z malo nejevolje Zimi pomagala pri peki snega, ki je, potem ko je utrujena gospa zaspala, nenadoma začel mesti iz velike posode, v kateri ga je zamesila (tisti, ki ste bili tam, se gotovo spomnite efekta, ki je pritegnil pozornost tudi tistih, ki se jim zdijo igre za otroke otročje). Približno tako so dogajanje pri družini Božiček predstavile vzgojiteljice in pomočnice iz vrtca v Destrniku otrokom, ki so štiri dni pred božičnim večerom (20. 12.) v dvorani Volkmerjevega doma kulture nestrpno čakali na razplet težav, ki jih je imela žena najslavnejšega moža. Ko so težave s snegom spet postale obvladljive, se je čisto na koncu domov vrnil tudi Božiček, ki so se ga otroci še posebej razveselili, saj je s seboj, kot se zanj tudi spodobi, prinesel darila, ki jih je razdelil med male obiskovalce, ti pa so skupaj z njim, njegovo soprogo, s snežinkami, palčkom in z Zimo tudi zapeli. S temi uvodnimi besedami je umetniška vodja okteta gospa Marija Stöger 26. decembra pričela božični koncert v organizaciji Destrniškega okteta. Cerkev svetega Urbana je nudila čudovit ambient za ta dogodek. K sodelovanju so povabili kitaristko Damjano Žampa, tipke na orglah in klavirju so zazvenele pod prsti Anje Fladung. Obe sta učenki OŠ Destrnik-Trnovska vas, poleg tega pa obiskujeta tudi zasebno glasbeno šolo v samostanu Svetega Petra in Pavla na Ptuju. Strune na bas kitari je ubirala študentka Dora Lenart, ki si je kljub polnemu urniku vzela čas za vajo in nastop. Kot četrta glasbenica je z violino nastopila gospa Marija Stöger. Ubrano so zvenele božične pesmi, ki jih je oktet zapel a cappela ali obogatene s spremljavo glasbil. Z melodijo in besedo so se dotaknili in obeležili tudi 20. obletnico samostojnosti in enotnosti naše domovine. Poslušalce so božale pesmi, ki opevajo hrepenenje po domačem kraju, pesmi o materi in očetu. Mogočno je izzvenela tudi skladba iz sveta operne glasbe. Besedilo in fotografije: T. U. Narava počiva, njena lepota sije. Zimska pokrajina, bregovi posejani s hišami, cerkev z mogočnim zvonikom – vse se zliva v naravno harmonijo. Božič je praznik družine in človeške bližine. Kot družina deluje tudi oktet, saj je pesem del njihovega življenja. Spremlja jih ob slovesnostih, povezuje, prižiga luči in vzbuja hrepenenje po človeških vrednotah. Praznični koncert so družno s poslušalci sklenili s pesmijo Sveta noč. Prijetno vzdušje je v obiskovalcih vzbudilo navdušenje in željo, da se v prihodnjem letu zasliši še več božičnih melodij v izvedbi Destrniškega okteta. Besedilo: Marija Stöger in Kristina Hauptman Fotografije: Kristina Hauptman 6 Občan - 20. januar 2011 Občan Predstavljamo naše občane, njihovo življenje in delo V nesreči spoznaš prijatelje Gospa Emilija Zupanič iz Jiršovcev je vedra, delovna, skromna ženska. Kljub letom je še vedno spretna v kuhinji, peče odličen bel kruh, gibanice in različne druge dobrote. V življenju je preživela kar nekaj težkih trenutkov, pa vseeno je uspela ohraniti mladosten stas in nasmejan obraz. Zadnja težka preizkušnja, ki ji jo je namenila usoda, bi bila zanjo pretežka, če ji ne bi pomagali hčerki Nada in Milena z družinama. Na Martinovo nedeljo, ko naj bi nazdravili mlademu vinu, so ji ognjeni zublji jemali topel dom. Hitri pomoči sosede Mojce se lahko zahvali, da je ostala živa. Od daleč je s solzami v očeh opazovala ogenj, ki mu je močan veter pomagal, da se je ostrešje 22 metrov dolgega gospodarskega poslopja popolnoma sesulo. Ostal je le del stanovanjske hiše. Prvo noč je Emilija prebedela pri hčerki Mileni in njeni družini. Nenehno je razmišljala, kje in kako začeti, da bo spet zaživela v svojem domu. Pretresena in utrujena ni našla rešitve. Hčerki Nada in Milena, ki svojo mamo zelo dobro poznata, sta se lotili izdelave načrta za prenovo hiše. Vedeli sta, da mora mama v jeseni življenja živeti tako, kot je navajena, saj bo le tako zadovoljna in srečna. Na pomoč je takoj priskočilo veliko dobrih ljudi: sosedje, sorodniki, prijatelji in člani različnih društev. Že v enem tednu je bil stanovanjski del hiše pod streho. Stekla so tudi druga dela, tako da je gospa Emilija novo leto dočakala v svojem obnovljenem domu. Ob obiskih izraža zadovoljstvo in hvaležnost vsem, ki so ji pomagali z denarjem, delom in materialom. V zahvalo je družina Zupanič vse dobre ljudi, ki so največ pomagali pri obnovi doma, povabila na praznično nedeljsko kosilo. Bilo je posebno vzdušje – velika sreča nekoga, ki ima svoj dom, in zadovoljstvo mnogih, ki so k tej sreči pripomogli. Besedilo in fotografije: Kristina Hauptman Zahvala Ob nesreči, ki nas je prizadela 14. novembra 2010, se iskreno zahvaljujemo za pomoč: Občini Destrnik, Turističnemu društvu Destrnik, Društvu kmetic Destrnik, Rdečemu križu Destrnik, Društvu upokojencev Sveti Urban – Destrnik, SLS OO Destrnik, Gasilskim društvom Destrnik, Desenci, Grajena in Ptuj, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Iskrena hvala za finančno in materialno pomoč ter pomoč v obliki opravljenega dela. Hvala vam za besede poguma, tolažbe in vzpodbude ter za spoznanja, da v nesreči nismo bili sami. Zupaničevi iz Jiršovcev Občan - 20. januar 2011 Srečanje gasilskih veterank in veteranov 12. januarja 2011 so se v gasilski dvorani na Destrniku srečali starejše članice in člani gasilcev gasilskih društev Destrnik in Desenci, da bi se pogovorili o delu v preteklem letu in se kot stari prijatelji spomnili zgodovine gasilcev. Zbranim je spregovoril predsednik Gasilske zveze Destrnik Janez Irgl. Povedal je, da so danes v gasilskih vrstah dobro usposobljeni kadri, da pomagajo ljudem v primeru nesreče, da ima občina posluh za požarno varstvo in da smo lahko še srečni, saj živimo v mirnih krajih – glede na nesreče v svetu. Veteranom in vsem gasilcem je zaželel mnogo sreče in zdravja, naj na jesen življenja uživajo v družbi mlajših gasilcev ter jim prenašajo dobre izkušnje preteklosti. Željam po zdravju sta se pridružila tudi predsednika gasilskih društev Destrnik in Desenci Marjan Zelenik in Anton Žampa, ki je povedal, da si ne želi stikov med občino in desenškimi gasilci preko spletnika in časopisov, ampak da se morajo srečati in pogovoriti, ker bodo le tako lahko rešili težave. Prisotne je pozdravil tudi Marjan Irgl, ki želi, da veterani vzpodbujajo mladi kader za delo v prihodnje. Župan občine Franc Pukšič je izrazil željo, da bi tudi v prihodnje delali z roko v roki, v nadaljevanju uresničevanja projektov pa računa tudi na veterane. Občina bo proračun za leto 2011 sprejela konec februarja. Gasilcem iz Desencev obljublja pomoč pri sanaciji desenškega gasilskega doma v okviru razpoložljivih sredstev in da bo že prihodnje leto srečanje veteranov v Desencih v lepši, obnovljeni dvorani. Podžupan občine Branko Zelenko je vesel, da je gasilski podmladek zelo aktiven. Gasilci morajo veliko tvegati, mnogokrat je v nevarnosti tudi njihovo življenje. Gasilci in društva gasilcev bi morali imeti drugačen status, ker gre za operativno pomoč. Finančne težave bi morali reševati na ravni države, zlasti tisti del, ko gre za izobraževanje in za zdravniške preglede gasilcev, je poudaril. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič 7 Uradni vestnik 1/2011 LETO XVI, številka 1 20. januar 2011 VSEBINA 1. SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 – SOD–UPB1 in št. 11/2010) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: - nabavna cena plina fco Destrnik 833,7980 EUR/t - kalo 5% 41,6899 EUR/t - marža 132,5170 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija - od podpisa pogodbe do 1. 9. 2008 ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 1.008,0049 EUR/t ali Skupaj - plinasta faza 2,4797 EUR/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 2,4797 EUR/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0885 EUR m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20%. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 1. 2011. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-2/2010-12, z dne 9. 12. 2010. Štev.: 354-1/2011-1 Datum: 10. 1. 2011 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. ing. el., l.r. Postavitev jaslic Da bi bilo praznovanje še lepše, smo se zbrali pri družini Čuček in k polnočnici s prižganimi baklami odšli peš. Še enkrat prav lepa hvala vsem, ki so pomagali z materialom ali z delom, da smo lahko postavili jaslice in še polepšali praznike. Besedilo: Dragica Čuček Fotografije: Vili Mahorič V predbožičnem času smo se krajani Gomilcev zbrali z nalogo, da postavimo jaslice pred cerkvijo. Na prijetnem srečanju ob kavici in kozarčku smo si razdelili naloge. Izdelavo jaslic je prevzel g. Jože Pukšič, seveda ob pomoči ostalih moških. Ženske smo bile zadolžene za izdelavo okraskov za smreki. 8 Občan - 20. januar 2011 Občan Ni te več na polju, ne v hiši. Nič več glas se tvoj ne sliši. Društvo kmetic Destrnik V SPOMIN Minilo je 10 let, odkar je naš dom prazen, ko jutro se rodi, zazremo se s solznimi očmi, srce v bolečini ječi. Je res, da te med nami več ni? Stanko Holc Placar 27 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Nikoli več te sonce ne zbudi, sedaj te nič več ne boli. Kjer koli si, naj te čuvajo angeli, kjer koli si, na tebe mislimo mi. SPOMIN Boleč je spomin na 1. januar, ko si nas pred tremi leti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Marjan Horvat iz Destrnika 57 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Oko zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli … SPOMIN Prvega februarja mineva 10 let, odkar si se za vedno poslovil od nas dragi mož, oče, dedek in pradedek JANEZ VREČAR iz Vintarovcev 15 Spomin na tebe večno bo živel, nikoli zares ti od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. Tvoji najdražji Preja na kolovrat naj ne gre v pozabo Le predi, dekle, predi, prav lepo nit naredi. Verz iz slovenske ljudske pesmi je bil moto Društvu kmetic Destrnik, da so se zbrale z željo, da bi se naučile presti volno na kolovrat. Zbrale so se pri Marici Oman v Levanjcih, ki je v preteklosti že predla. Preja je bila nekoč na slovenskem podeželju zelo razširjeno opravilo, zlasti v zimskem času. Danes so redki kolovrati samo še v muzejih in za okras v nekaterih domovih. Članice so v začetni fazi »spravile v pogon« tri kolovrate in njihova prva učna ura je potekala v znamenju poganjanja nožnega pedala, ki vrti pogonsko kolo. Marica jim je pokazala, kako bi naj delale. V desni roki je držala zvitek volnenega prediva, iz katerega je s prsti leve roke oblikovala nit. Spredena nit se med vrtenjem pogonskega kolesa navija na cevko vretena. Udeleženke so imele težave pri delu, saj so morale usklajevati gibe rok in noge, ki je poganjala pedal. Nastale so prve niti, ki so se trgale, imele so vozle, o debelini niti pa niso niti razmišljale. Pri delu so nagajali tudi kolovrati. Na pomoč je priskočil Maričin mož Marjan, ki je bil pravi mojster, saj je moral namazati vretena, zavariti nek kovinski del in navrtati luknje. Prvi metri volnene niti so nastali in članice so sklenile, da se bodo dobivale enkrat tedensko vse do takrat, da bo nastala lepa nit, iz nje pa izdelek za hladne zimske dni: kapa, šal, nogavice … Besedilo in fotografije: Nada Zupanič Občan - 20. januar 2011 9 Občan Minister Patrick Vlačič obiskal Destrnik Patrick Vlačič je slovenski politik in pravnik, od 21. novembra 2008 pa tudi minister za promet Republike Slovenije. 7. januarja je na povabilo župana Franca Pukšiča obiskal Destrnik. V večernih urah si je ogledal ceste in povedal, da se bodo investicije na državnih cestah, in sicer v Gomilcih, Janežovcih ter skozi Jiršovce proti Dupleku, na neki točki prav gotovo nadaljevale. Poudaril je, da moramo biti strpni, saj je v Sloveniji še ogromno cest, ki so nujno potrebne prenove. Spregovoril je tudi o prevozih otrok v šolo, da so občine prepuščene trgu, da so cene na prevoženi kilometer izredno visoke in da bo treba na državni ravni glede prevozov sprejeti odločitve. Trenutno so velike težave tako v avtobusnem kot v železniškem prometu, saj je ogromno osebnih avtomobilov, premalo potnikov pa uporablja javna prevozna sredstva. Glede subvencioniranja šolskih prevozov bodo uvedene spremembe. Izdelati je treba poseben sistem, saj so sedaj sredstva razpršena na štiri področja, po novem pa naj bi se združevala na enem ministrstvu. Povedal je tudi, da je Destrnik lepa občina, pravi biser v osrčju Slovenskih goric. V Destrniku je bil že pred leti in prav gotovo bo še prišel. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič Prodam: – ATV 125 ccm – štirikolesnik – ATV 250 ccm – štirikolesnik – Krosar 150 ccm – motor Informacije na telefonski številki: 051 412 480 10 Občan - 20. januar 2011 Občani pišejo Občani pišejo Kdo se želi izogniti nadzorni vlogi občinskega sveta in zakaj? Danes, 20 let od plebiscitarne odločitve, ugotavljamo, da si je politika in politična elita na državni ter na občinski ravni prilastila zase in za osebne potrebe ožjega kroga izbrancev politične odločitve, nadzor ter kontrolo. Ko se trkajo po prsih in naštevajo svoje dosežke, katerih pomen znajo poveličevati v neskončnost, pa pozabljajo, da je na drugo stran tehtnice potrebno dati ter priznati tudi napake, nepremišljene ali slabo domišljene projekte in naložbe, zapravljena sredstva ipd. Tako bi bila slika dejanskega celotnega stanja bolj jasna, vrednost in teža njihovega dela pa vsaj približno realna. A dvomim, da bi se tehtnica v tem primeru nagnila njim v prid. Zato ne tehtajo, kar bi bilo edino pravično, ampak nam servirajo svojo pravljico, zavito v celofan, da nas blišč besed zaslepi in ne vidimo, kar bi morali. Prišel je čas, da ljudem vrnemo oblast in zaupanje v upravljanje države ter občine, da imajo nadzor in kontrolo, ki je edini instrument v rokah ljudi – občanov. To velja tudi za našo občinsko oblast, ki je, lahko bi rekli, večina »preoblečenih« bivših pripadnikov ali vsaj simpatizerjev SDS, danes pa članov ali simpatizerjev SLS, pod vodstvom predsednika SLS (nedolgo še predsednika SDS v Destrniku) v vlogi župana, ki že od zadnjih volitev zavestno in načrtno uveljavlja vladavino elite in se posmehuje demokratičnim načelom in volilni odločitvi občanov. Njihov (njegov?) način dela (spremembe statuta in poslovnika tik pred sklicem novega občinskega sveta, postavitev delovnih teles v njem ter odnos do svetnikov, ki niso iz vrst SLS) je v prezir vseh, ki si želijo enakomeren Kdor ne naredi nič za druge, ne naredi nič zase Minil je december, v katerem je bilo veliko lepega, pa tudi žalostnega. V svojih dušah in srcih čutimo veliko zadovoljstvo, da smo obiskali vse naše občane, stare nad 80 let, naše bolne člane in invalide. Prinesli smo jim skromna darila, za katera sta prispevala občina in društvo upokojencev. Veseli so bili daril, še bolj pa obiska, stiska roke in lepih želja. Tudi na naše občane, ki živijo v domu za starejše, nismo pozabili. Obiskali smo jih, jim izročili darila in z njimi preživeli nekaj trenutkov. Videli smo, kako lepo skrbijo zanje. Tisti, ki so še pokretni, se udeležujejo različnih ročnodelskih krožkov, kjer izdelujejo zelo lepe izdelke, ki jih razstavljajo in vsak je ponosen na svojega. Ponosni, veseli in zadovoljni smo, da nam je služilo zdravje, da smo lahko raznosili 137 daril, saj so tudi naši koraki že težki. Želimo, da sreča najde svoj dom pri vseh, odprite ji svoja vrata in jo sprejmite, čeprav je še tako skromna. Pakete smo nosili predstavniki Društva upokojencev Sv. Urban – Destrnik. Julijana Černezel Občan - 20. januar 2011 razvoj celotne občine in ustvarjanja blaginje za vse po meri in željah občanov. Dejstvo je, da želimo pregled in nadzor v korist VSEH občanov in nam je vseeno, kateri stranki kdo pripada, saj je očitno, da na Destrniku ne moremo govoriti o neki politični drži glavnih strankarskih pripadnikov, ki so po političnem prepričanju kvečjemu škorci, ki se selijo (vmes pa delajo škodo). Kdor dela pošteno, odgovorno, po zakonih in v duhu demokracije, se mu ni treba bati nadzora. Konkretno: Z zadnjo kadrovsko postavitvijo v občinskem javnem podjetju Gradnje je elita, sestavljena iz kroga okrog župana, pokazala jasno sliko, da ne dovoli nadzora in kontrole, sicer svetniki SLS ne bi predlagali in glasovali za postavitev predsednika nadzornega sveta v javnem občinskem podjetju Gradnje gospoda Mirana Čeha, ki je direktor občinske uprave in ni član občinskega sveta, ampak le njegov strokovni delavec. Žal je res, da je imenovanje formalno pravno veljavno, ni pa primerno in ni v duhu dobrega gospodarja. Prav je, da občani vedo, da se je občinski svet s potrditvijo tega mandata odpovedal nadzoru in kontroli porabe javnega občinskega denarja, saj gospod Čeh takorekoč sam nadzoruje svoje delo. Na tem mestu je treba povedati, da je statut javnega podjetja Gradnje napisan »na kožo« takim, ki ne dovoljujejo nadzora in kontrole. V statutu je pri postavitvi nadzornega sveta pravno nedoločno določilo z besedo »praviloma«. Tako je v členu o postavitvi nadzornega sveta JP Gradnje zapisano: »... V nadzornem svetu sta praviloma iz dva člana občinskega sveta.« Takoj lahko ugotovimo, da v nadzornem svetu (seveda!) ni nobenega svetnika občinskega sveta! Se sprašujete zakaj ne?! Prav je, da bi se to vprašal tudi celoten občinski svet, za katerega je čas, da se zbudi, spregleda in prizna napačno odločitev, saj se je s tem imenovanjem zavestno odpovedal možnosti neposrednega nadzora porabe skupnega denarja. našega občinskega Očitno se podcenjuje delo svetnikov, saj tak način kadrovanja omogoča selekcijo informacij možnost, in da dopušča se le-te prirejajo za občinski svet, ki je po taki logiki dela le potrjevalec tistega, kar želijo v potrditev poslati javno podjetje in elita. Takšno delo zmanjšuje preglednost storitev opravljanja in dopušča negospodarno porabo občinskega denarja. Kam nas to vodi?! V lepšo prihodnost zagotovo ne! In le čeprav je nesrečen zagotovo zatipkan spodrsljaj, pa nam voščilo gospoda župana v zadnji številki Občana, v katerem nam želi zdravo in uspešno leto 2010(!), simbolično grozljivo nakazuje smer našega razvoja – nazaj ... Občinski svetnik Vladimir Vindiš 11 Občani pišejo Odgovor na članek Jelke Pšajd z naslovom Cogito ergo sum – mislim, torej sem Tudi če se motim, obstajam Mislim, torej sem (latinsko Cogito ergo sum) je izrek Reneja Descartesa, francoskega filozofa, ki je živel in delal med leti 1596 in 1650. Ideja ni nova, saj se že pri Avguštinu pojavi v obliki »Tudi če se motim, obstajam« je pa bil Descartes tisti, ki jo je prvič ubesedil v znani izrek »Mislim, torej sem«. Izrek je prvič objavil v delu »Razprava o metodi« (1637), in sicer v francoski obliki kot »Je pense donc je suis«. V istem delu je napisal tudi, da razlike v mnenjih ne nastajajo zaradi razlik v inteligenci, ampak predvsem zaradi tega, ker uporabljamo različne pristope in upoštevamo različne stvari. Ni dovolj, da zgolj posedujemo pamet, moramo jo pametno uporabiti. Descartes je menil, da novega vedenja ne smemo graditi zgolj na starih spoznanjih. Iskati in postavljati je potrebno tudi nove temelje vednosti. Enako kot Descartes smo tudi v občini Destrnik spoznali, da ne smemo graditi zgolj na starih spoznanjih, ampak je treba iskati in postavljati nove temelje vednosti ter razmišljati naprej. Vedno pa smo pred posameznika postavljali razvoj celotne občine in ne koristi posameznika, kar mi tudi vi priznavate, citiram: »Priznam, da je bilo v času županovanja Franca Pukšiča v občini veliko narejenega, predvsem na infrastrukturi …« V nadaljevanju pišete, da ne znam komunicirati, kar se mi zdi zanimivo, torej za vse »šume«, ki nastajajo v komunikaciji v občini krivite mene, s tem se ne morem strinjati. Oba veva, da so vsa živa bitja (ljudje in živali) v medsebojnem odnosu: drugo do drugega se vedejo socialno, se pravi, odzivajo se na komunikativno delovanje drugih živih bitij in skušajo med seboj interaktirati. Komuniciranje omogoča ljudem skupno delovanje, kooperiranje v procesu dela in družbenega življenja. Brez medsebojnega sporazumevanja ljudi, brez možnosti takega sporazumevanja bi bilo nemogoče družbeno življenje, bil bi nemogoč delovni proces. Torej ga lahko smatramo za temeljni socialni proces, kajti šele komuniciranje omogoča nastanek, funkcioniranje in kontinuiteto socialnih tvorb. Komunikativno delovanje je človekovo aktivno poseganje v procese razvojnega spreminjanja družbe, v zgodovinsko pogojene načine socialne produkcije in reprodukcije, pa tudi »reprodukcije« družbene zavesti. Torej je temeljni proces na intersubjektivni ravni in ta raven neformalnega, medosebnega omuniciranja se ohranja tudi na institucionalni ravni. Na tej ravni človek opravlja svoje delo in »igra« svojo vlogo. »Komuniciranje na institucionalni ravni v okviru sekundarnih skupin je formalizirano, standardizirano in hierarhično opredeljeno komuniciranje v delovnem procesu družbenih organizacij (podjetja, vladne ustanove, vojska, policija, šolstvo, množična občila in drugi družbeni podsistemi),« je zapisal starosta slovenske komunikologije France Vreg. Sprašujete se, kaj so razmišljali občinski svetniki ob sprejemanju sprememb statuta in poslovnika. Spoštovana Jelka Pšajd, ravno o besedah Francija Vrega, saj na Destrniku želimo na temeljih demokracije nadaljevati razvoj občine in ne razvijati politikantstva, kot to želite vi in vaši kolegi. Župan Občine Destrnik Franc Pukšič Rebalans proračuna skrit za šifranti Proračun občine naj bi bil kazalec načrtovane porabe javnih sredstev. Takrat ko se pojavijo nepredvidene spremembe, predvsem na investicijskem delu, je potreben rebalans proračuna. V letu 2010 smo na seji občinskega sveta 21. decembra obravnavali že drugi odlok o rebalansu v letu. V gradivu, ki smo ga prejeli svetniki, je veliko nejasnosti, ki bi jih naj na seji razčistili tako, da bi bilo vsakemu svetniku jasno, kje in kako je bil denar porabljen. Žal, tokrat ni bilo tako. Nekateri svetniki smo si zato drznili postaviti nekaj vprašanj, na katera smo dobili le delne in nepopolne odgovore. Verjetno bodo občani še teže razumeli, ker razpolagajo še z manj podatki. Seje tokrat tudi niso snemali in objektivnega konkretnega poročanja v medijih ni bilo, da bi si lahko javnost ustvarila pravo sliko. Zato je prav, da občani izvedo, o čem konkretno razpravljamo in v tem primeru za kaj (vse) se porabljajo občinska sredstva: – Na vprašanje o porabi preko 35.000 (!) evrov za pisarniški material, sem dobil odgovor, da so tu všteti toaletni papir in čistila za občino. (Neverjetno!) – Na vprašanje o porabi 6.000 (!) evrov za praznično okraševanje (!) nisem dobil odgovora. – Odgovor na vprašanje o 32.000 evrov izdatkov za tekoče vzdrževanje (!) in upravljanje javne razsvetljave je bil le delen, drugi del bo do naslednje seje. – Tudi dejavnost občinske uprave, ki stane preko 262.000 12 evrov, je po mojem mnenju razsipniška, zato bo treba razmišljati o bolj racionalnem delu. To je le nekaj drobcev iz rebalansa proračuna, ki pa nam morajo vsem dati misliti, s kako lahkoto se trošijo nemajhna sredstva za banalne zadeve, in kako očitno nimamo pravih predstav, koliko denarja predstavljajo zapisani porabljeni zneski. Da bi si popolnoma razjasnil postavke, sem na seji želel šifrant, s pomočjo katerega bi lahko bolj pregledno razčlenili izdatke, vendar ga nisem dobil, tako da je kar velik del ostal nejasen in ovit v »tančico skrivnosti«. Ker smo o rebalansu proračuna odločali na tej seji, odgovori in nekateri podatki na naslednji seji ne bodo več koristni in verjetno je bil to tudi namen. V prihodnje želim bolj pregledno delo, saj imamo občani pravico vedeti, kje in kako se porablja naš težko prigarani denar. Želim pa razjasniti tudi natolcevanja, da se gremo določeni svetniki politike – za nas je v tem trenutku pomembna samo ena »stranka« – to je občina Destrnik, kateri smo se z izvolitvijo zavezali, da bomo v dobro vseh delali odgovorno in dosledno. Zato, ker nas briga in nam je mar! Takih svetnikov si lahko vsak pošten župan samo želi, kajne?! Občinski svetnik Branko HORVAT Občan - 20. januar 2011 Občan Spoštovani, letošnja kampanja vseslovenskega sejma izobraževanja, štipendiranja in zaposlovanja – Informativa '11 se glasi Ko bom velik/-a, bom … Mladi, ki jih pogosto pestijo vprašanja identitete, prihodnosti in življenja, bodo lahko vsaj delček te megle razjasnili z odgovori o poklicni in izobraževalni orientaciji. Na Informativi, ki bo potekala tri tedne pred uradnimi informativnimi dnevi, bodo lahko spoznali izobraževalne programe, ki so jim na voljo tako doma kot tudi v tujini, in vse informacije, ki so z izobraževanjem povezane (štipendiranje, bivanje v času šolanja, prakse ipd.). Vsi ostali iskalci informacij pa bodo spoznali nove poti, nove možnosti ali ideje za uresničevanje kariernih ciljev, zato je drugi del kampanje zasnovan pod sloganom Tudi veliki se še učimo. Sejem bo potekal v petek in soboto, 21 in 22. januarja 2011, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na sejem je prijavljenih nekaj več kot 190 izobraževalnih ustanov, štipenditorjev in zaposlovalcev, institucij, ki skrbijo za izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje ter nekaterih državnih institucij, javnih zavodov, strokovnih in interesnih združenj ter drugih. Poleg tega bo Informativa postregla še: - z bogatim IZOBRAŽEVALNIM PROGRAMOM v štirih predavalnicah in Odprti učilnici Univerze v Ljubljani, - dogajanjem na PREDSTAVITVENIH PROSTORIH in - z atraktivnim ODRSKIM DOGAJANJEM. Več o Informativi si lahko preberete na spletni strani www.informativa.si in v sporočilu za javnost na spodnji povezavi: http://www.informativa.si/scripts/download.php?file=/ data/upload/Sporocilo_za_javnost_INFO_11_5_1_2011.pdf Ker je dogodek brezplačen in informativne narave, predvsem pa ker je širše družbeno koristen, bomo zelo veseli kakršne koli najave v vašem mediju. V primeru, da potrebujete slikovno gradivo, izjavo organizatorja, izjavo kakšnega izmed sodelujočih ali kaj podobnega, sem vam na voljo na spodnjih kontaktnih podatkih. Lep in uspešen dan še naprej, Lara Petkovšek Pomočnica vodje marketinga in odnosov z javnostmi/ Marketing and PR Manager Assistant T.: +386 1 300 2 657 M.:+386 31 629 334 F.: +386 1 300 2 648 lara.petkovsek@gr-i.si www.gr-i.si Janežovski Vrh Tam gori prelepi Janežovski Vrh stoji, hiša se naša tam v soncu blešči. Lepoto njegova se v jutranji rosi svetli, še lepši je takrat, ko se s sinjega neba pesem ptic oglasi. Šumenje gozdov, potoka valov, z vseh strani s hribovjem obdan, to lepoto tvojo vidim vsak dan. Poznan si po vinu, z gorico obdan, še lepše je petje klopotca, ki se jeseni sliši vsak dan. Meni živeti tu je lepo, s tabo lepoto deliti res je lepo. V zimski idili ves se bleščiš, z mano zimske radosti na snegu deliš. Matjaž Emeršič, 7. a Sporočilo za medije V Sloveniji in drugih članicah Evropske unije poteka drugi del kampanje Evropsko ukrepanje na področju drog, ki jo je sprožil Generalni direktorat za pravosodje Evropske komisije. Cilj kampanje je zagotoviti močan, usklajen in uravnotežen odziv na naraščajočo problematiko drog, ki vpliva na celotno evropsko družbo. V prvem delu kampanje (od septembra 2009 do februarja 2010) se je pobudi priključilo skoraj 700 organizacij in posameznikov iz držav članic EU, od tega 29 organizacij in posameznikov iz Slovenije. Zaradi velikega uspeha je Generalni direktorat za pravosodje Evropske komisije sprejel odločitev, da s kampanjo nadaljuje. Evropska komisija želi, da organizacije in posamezniki prevzamejo del odgovornosti pri reševanju resnih vprašanj, povezanih z drogami. To lahko storijo tako, da podpišejo zavezo, ki bo predstavljala resnično zavezanost za sodelovanje v konkretnih akcijah, kot so: ozaveščanje o prepovedanih drogah in nevarnostih, ki jih prinaša zloraba, opozarjanje na pogubne gospodarske in socialne posledice, ki jih lahko zlasti med mladimi prinaša zloraba drog ter preprečevanje zlorabe drog in prispevanje k zmanjšanju tveganj, ki so povezani z njo. Zaveza se lahko nanaša tudi na odgovoren odnos do legalnih substanc, kot so alkohol in Občan - 20. januar 2011 zdravila na recept. Evropska komisija delovanja organizacij oziroma posameznikov ne bo neposredno financirala, ampak bo posameznim zavezam zagotovila javno platformo in orodja, kar pomeni, da bo angažiranje sodelujočih opazno po vsej Evropski uniji. Koordinator projekta v RS Sloveniji je Zavod PIP, ki podpisnikom nudi pomoč pri oblikovanju zavez in jih obvešča o aktualnih dogodkih v okviru pobude Evropsko ukrepanje na področju drog (EAD). V drugi del kampanje se je v tem trenutku že vključilo večje število organizacij. Prijave so možne do konca januarja oziroma do zapolnitve predvidenih kvot. Organizator in koordinatorji so prepričani, da bo kampanja prispevala k izboljšanju ozaveščenosti družbe o drogah, odprla širšo razpravo ter spodbudila izmenjavo najboljših praks med evropskimi strokovnjaki s tega področja. Stik za več informacij Zavod PIP T: 02 234 21 46; 02 535 27 60 E: dejan.bogdan@zavodpip.si W: http://ec.europa.eu/ead/html/index.jsp 13 Občan Gripa Gripa je akutna virusna bolezen, ki jo povzročajo virusi gripe. Pojavlja se predvsem v zimskih mesecih. Značilno je, da se pojavlja v obliki epidemij, to pomeni, da lahko prizadene veliko število ljudi, tudi več držav in celo celin. Epidemije se pojavljajo na 2–3 leta in so posledica stalnega spreminjanja virusov gripe, proti katerim prebivalstvo nekega območja ni odporno. Virus gripe se prenaša na različne načine: s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju in govorjenju, z neposrednim tesnim stikom z obolelim, s posrednim stikom prek onesnaženih rok, površin in predmetov (jedilni pribor, kozarci, telefonske slušalke, kljuke …). Da se izognemo okužbi, so pomembni higienski ukrepi, še zlasti umivanje rok. Kašljamo in kihamo v papirnat robec, ki ga nato odvržemo v smeti. Če kašljamo in kihamo v dlan, si je po tem treba nujno umiti roke. Enako tudi po tem, ko smo se z rokami dotikali nosu, ust in oči. ki imajo kronične bolezni pljuč ter srca, presnovne bolezni, bronhialno astmo, ledvične in živčno mišične bolezni, za osebe, zaposlene v zdravstvu in drugih javnih službah (v vzgoji, prometu, obrambi, policiji …). Stranski pojavi po cepljenju se pojavijo redko in trajajo 1–2 dni. Lahko se pojavi lokalna reakcija, kot so rdečina, oteklina, bolečina ali zatrdlina na mestu vboda. Lahko se pojavi splošna reakcija z vročino, s slabim počutjem, z mrzlico, utrujenostjo, glavobolom, s potenjem, z bolečinami po mišicah in kosteh. S cepivom proti gripi ne preprečimo drugih gripi podobnih bolezni, ki se pojavljajo v istem času kot gripa. Ne smejo se cepiti ljudje, ki so alergični na katero koli sestavino cepiva, in tudi bolniki med akutno boleznijo. Pri njih je treba cepljenje odložiti. Franc Mršnik Bolezen se začne 1–3 dni po okužbi z nenadnim dvigom temperature, mrzlico, glavobolom, utrujenostjo, bolečinami v mišicah in kosteh; pojavijo se dražeč občutek v žrelu, suh kašelj ter pekoče bolečine v očeh. Temperatura je lahko neprekinjeno visoka (tudi 40 °C) in traja 3–4, redko do 7 dni. Pri otrocih poteka bolezen bolj blago in je podobna prehladu. Pri večini sicer zdravih ljudi mine gripa brez zapletov. Pri starejših osebah in pri kroničnih bolnikih pa lahko pride do zapletov. Najpogostejši med njimi je pljučnica. Gripo brez zapletov zdravimo simptomatsko, torej le blažimo neprijetne znake in lajšamo slabo počutje. Pomembna sta počitek in pitje velikih količin tekočine. Če pride do zapletov, pa je pogosto potrebno zdravljenje v bolnišnici. Pred okužbo z virusi gripe se varujemo z vzdrževanjem dobre kondicije, s kakovostno prehrano in z redno telesno dejavnostjo. Izogibamo se bivanju v zaprtih in slabo zračenih prostorih, kjer je veliko ljudi. Oboleli naj ostanejo doma in naj ne obiskujejo starejših oseb, kroničnih bolnikov ali oseb, ki so v bolnišnici. Zelo pomembna je higiena kašlja in umivanje rok. Najučinkoviteje pa se pred gripo zavarujemo s cepljenjem. Cepiti se je priporočljivo vsako leto pred sezono prehladnih obolenj, ki se pri nas v povečanem številu pojavljajo proti koncu novembra ali v decembru in januarju. Sestava cepiva je vsako leto spremenjena po navodilih Svetovne zdravstvene organizacije. Ker odpornost med letom oslabi in ker je spremenjena tudi sestava cepiva, se je proti gripi potrebno cepiti vsako leto. Cepljenje je priporočljivo za vse, ki se želijo zaščititi pred gripo, še posebej pa za osebe, starejše od 60 let, za oskrbovance v domovih starostnikov, za odrasle in otroke, 14 Zimski športni dan Tudi letos so imeli učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas zimski športni dan. Na ta dan se učenci udeležijo različnih športnih vsebin. Letos so izbirali med drsanjem, smučanjem, bowlingom in pohodom. Učenci se tega dne zelo veselijo, ker so športno aktivni in delajo tisto, kar jih najbolj veseli. DRSANJE V torek, 13. decembra 2010, smo se nekateri učenci različnih razredov odpravili drsat v Ledno dvorano Tabor v Mariboru. Izpred šole smo se odpravili ob 8.30. Pobrali smo še učence v Trnovski vasi in se odpravili proti Mariboru. Ko smo prispeli, smo si odšli po drsalke, ki so že čakale, da jih obujemo in se z njimi popeljemo po ledu. Osebne stvari smo odložili v garderobi. Na začetku je imel marsikdo težave z ravnotežjem ali pa ga je bilo strah, toda kasneje smo se vsi odlično odrezali. Glasba, ki je dajala ritem drsanju, se je prilegala hitrim in pa tudi počasnim tempom, zato je ustrezala vsem. Na koncu smo naredili še skupno sliko in se ob 11.30 odpravili proti Destrniku. Nekateri smo se slikali še na avtobusu, drugi so klepetali o športnem dnevu, ampak verjamem, da je vsak užival na mehkem sedežu, kajti drsanje lahko človeka zelo utrudi. Ko smo prispeli pred šolo, smo se razporedili vsak na svoj avtobus ter se odpeljali proti domu. Maruša Kores, 9. a Občan - 20. januar 2011 Občan Predstavljamo naše soobčane Prelom leta je čas, ko si postavljamo nove cilje in merila odličnosti. Verjamemo, da jih bomo dosegli in celo presegli, če le ne bomo pozabili na drobne radosti, ki nam dnevno V ZDRAVSTVENEM CENTRU DESTRNIK DELUJE FIZIOTERAPIJA FIZIKAL narišejo nasmeh. Občina Destrnik je lansko leto 2010, odprla Zdravstveni center Destrnik z namenom nuditi kvalitetno zdravstveno oskrbo in storitve, ki ohranjajo in izboljšujejo zdravja občanov. V Zdravstvenem centru poleg ambulante za splošno medicino, zobozdravstvene ambulante ter lekarniške dejavnosti, deluje tudi Zasebna fizioterapija FIZIKAL. Ker veliko občanov ne ve, kaj vse nam ponuja fizioterapija, nam je o tem spregovoril gospod SDKI HUSSAIN: »Fizioterapija se izvaja v sodobno opremljeni fizioterapevtski ambulanti, kjer se izvajajo različne storitve (terapije) za zdravljenje bolezni, poškodb in njihovih posledic. Odpravljajo se bolečine v križu, bolečine v vratu, v rokah, nogah, revmatične bolezni, težave pri poškodbah mišic, kit, vezi, … Terapije s tem izboljšujejo gibljivost problematičnega oz.bolečega dela telesa kar pripomore k boljši gibljivosti celega telesa ter izboljša kvaliteto pacientovega življenja. Izvaja se: elektro protibolečinska terapija, kinezioterapija, magnetna terapija, ruska stimulacija, terapija z ultrazvokom, terapija z laserjem, termoterapija ( termopaki ), lokalno gretje ( IR ), lokalno ohlajanje, merjenje dolžin ekstremitet, merjenje obsegov gibov. Vse te storitve se nudijo zavarovancem ZZZS ( napotnica ) ter samoplačniško, razen manualna terapija in nevrofizioterapija kateri se izvajata samo samoplačniško. Vsi, ki bi se radi naročili na fizioterapije kot zavarovanci ZZZS ( z napotnico ) ali samoplačniško, se lahko vsak dan med 10. in 11. uro osebno oglasite v ambulanti ali pokličete na telefonsko številko 059 012 458. «, je svojo pripoved zaključil fizioterapevt. SREČNO IN USPEŠNO, PREDVSEM PA ZDRAVJA V NOVEM LETU 2011 VAM ŽELI DRUŠTVO KORANTOV DESTRNIK Pripravila: Ksenija Munda OGLAS Iščem varstvo za malega otroka. V kolikor vas to delo veseli pokličite na: 041-248-955. Naj ob novem letu prijazni novi čas prinese vse, kar je staro zamudilo. Veliko osebne sreče in poslovnih uspehov naše je voščilo Člani Lovske družine Destrnik Občan - 20. januar 2011 15 Občan Ekološki otok doma Turistično društvo Destrnik in vaščani vasi Levanjci VABIMO na »5. BAL«, ki bo v soboto, 19. 2. 2011, ob 19. uri v dvorani gasilskega doma Destrnik. Prikazali bomo stari kmečki običaj druženja in zabave v dolgem zimskem večeru. Nadeli si bomo stara oblačila in prikazali, kako so nekoč združili delo in zabavo. Med prazniki sem imel čas prebrati naš časopis Občan in Postregli vam bomo hrano in pijačo ter poskrbeli za med ostalim sem zasledil tudi članek o ločevanju odpadkov. zabavo. Odločil sem se, da bom izdelal svoj lasten ekološki otok. Z malo domišljije, truda in z minimalnimi stroški mi je uspelo. Veseli bomo, če si boste stara oblačila oblekli tudi vi, s Na pomoč so mi priskočili vsi v družini, saj se zavedamo, da seboj prinesli kaj malega za pod zob ali za žejo (kakor so ločevanje odpadkov pripomore k čistemu okolju, s tem pa naredili nekoč) in prišli ter se družili z nami. tudi k našemu zdravju in počutju. Izdelek je nastal in vsi Vabljeni! smo zadovoljni. Vemo, kam kaj spada, in mislim, da ne bomo imeli težav z opozorili ter s kaznimi nadzornih služb. IzletniškoVse ločene odpadke odpeljem na naše ekološke otoke in jih vinogradniška odložim, pri čemer pa imam včasih težave, saj so že polni. kmetija Lovrec Vse večje kose redno odvažam na Čisto mesto (GAJKE). Jiršovci 24, Destrnik Spoštovane občanke in občane naprošam, da skupaj nekaj naredimo za naše okolje, da bo čistejše in prijaznejše do nas ter naših mlajših rodov. Dajmo jim vzor. Apeliram tudi na pristojne službe, ki praznijo ekološke Nudimo vam: otoke, naj premislijo, ali bo zaradi ločevanja odpadkov treba – zabavo za zaključene družbe morda pogosteje odvažati. Pustimo se presenetiti. – nedeljska kosila – domači narezek Za čistejšo občino. Dušan Čuš, Ločki Vrh – prevoz s kombijem – do 8 oseb – degustacijo vina … – najem prostora – sobe, prenočišča Informacije in rezervacije: 031 619 549, 031 656 704 PRODAJAMO KAKOVOSTNO VINO Ivan Hauptman tel. 041 48 48 14 16 Občan - 20. januar 2011