Posamezna številka 6 vinarjev. SIBV. 126. Izvcn Ljubljane 8 vin.
V Ljubljani, v torek, junija 1912.
Leto XL
ss Velja po poŠti: ss
la oelo lato napra] . K 26-— жа pol lata „ . „ 13-— sa četrt leta „ . „ 6-50 sa as maaeo „ . „ 2-20 sa Nemčijo celoletno „ 29*— St aatalo Inozemstvo „ 35'—
V	LJnblJanl na dom:
Za celo leto naprel sa pol leta „ n četrt leta „ sa en meseo „
V	ipml prejem« nesečgo K 1*70
K 24'— „ 12—
" t-n ■
: Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat .... n 13 N sa trikrat . . . . „ 10 ч aa večkrat primerea popust
Poslano in rekL notice:
enostolpna petttrrata (72i 30 vinarjev.
i Izhaja u
»
vsak dan, lirsemšl nedelje in
praznike, ob 5. uri popoldne.
fcsr Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol lt«T. 6/Ш. Bokoplsl ae ne vračajo; nefranklrana pisma ae ne sss sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol itev. B. тев Avstr. poštne liran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravntškega telefona it. 188.
misel stvo nekoliko bolj suho in kla-verno. Volitve v nemški državni zbor, v bavarsko zbornico, v dunajski občinski svet, vse jih je razočaralo, najbolj pa brez dvoma volitve v Belgiji, temu dolgo zaželjenemu cilju evropske lože.
Državni zirnr.
Dunaj, 3. junija.
Službena pragmatika.
Poslancc dr. Korošec je danes v zbornici jako spretno in srečno opisal nevesele parlamentarne razmere. Vzbujal jc mnogo smeha, ko je bičal malomarnost, takozvanc delovne večine in letargijo upravnih talentov, ki sede na ministrskih sedežih. Pritrjevati so mu morali tudi navzoči člani vladnih strank. Utemeljeval je namreč svoj predlog, naj službena pragmatika stopi v veljavo prvi dan meseca po objavi službene pragmatike.
Naj prvo se je lotil poročevalca Ć e-li a , ki jc izpustil v svojem poročilu jako važen dostavek. Dr. Korošec jc namreč predlagal v odseku, naj stopi službena pragmatika v veljavo prvi dan meseca po objavi, ako je zagotovljeno potrebno pokritje višjih stroškov in j c izvršena tudi reforma državne upra-v e. Poročevalec Čeh, ki pa ga danes sploh ni v zbornici, pa je črtal dostavek. To je jako značilno sploh za večino v odseku. Tedne in mesece so uganjali licitacije, kdo bode več zahteval za svoje volivce med uradniki m uslužbenci. To je demagogija najgrše vrste. Celo hujsJkali so uradnike na javnih shodih, naj še več zahtevajo. Obenem pa so zmerjali in psovali one poslancc, da so sovražniki uradnikom, ki so računali z realnimi razmerami.in opozarjali na gotove sankcijske ovire. V odseku večina sploh ni resno reševala tega važnega vprašanja. Vlada je vedno opozarjala na gotove meje, ki jih odsek glede časovnega avancementa, glede plač in koalicijskega prava ne sme prekoračiti. Toda demagogi se niso zmenili za te resne opomine in so tekmovali za naklonjenost uradnikov. Kaj imajo uradniki od tega, ako zbornica sklene službeno praginatiko, ki gotovo ne hode dobila sankcije? (Živahno pritrjevanje.) Švindelj jc vse, kar so uganjali ti patentirani prijatelji uradnikov!
Znani Z e n k e r vedno stresa svch j'o kodeljo in sega govorniku v bcsed<\ češ, da zagovarja vlado.
Dr. Korošec: Tudi vlada je kriva, da sc tako zavlačuje to vprašanje. Saj je že več let službena pragmatika na dnevnem redu, pa nobena vlada se ni ganila, da bi pospešila delo v odseku in v zbornici. Sokrivc so dalje one tri velike stranke v zbornici, ki visoko nosijo glave in vihajo nosove, pa križem drže roke. Kaj pa je storila vladna večina od zadnjih volitev? Prav ničesar* Zbornica jc skovala nebroj papirnatih resolucij proti draginji in sedaj kuje drugi proračunski provizorij. To je. vso delo enega leta. Prvo res važno clelo jo službena pragmatika. To pa ste zveri-žili tako, da jc nemogoča v tej obliki in s to vsebino. Zato ste. vi sovražniki uradnikov, ker jih vodile za nos. (Zi-v ahn o pri t r jeva n j c.)
Leni ste, nemarni, da se kur kadi od vas. Odsekov sc ogibljete in prepuščate delo opoziciji. V proračunskem odseku ste mesece ugibali, kako bi vprašanje italijanske fakultete, spravili na mrtvi tir. Ugibali ste in šteli gumbe, ali naj se izvoli pododsok deveterih ali dvanajsterih članov. Državni proračun ste vrgli pod mizo, odpovedali se kontroli državne uprave in sedaj se ukvar-i jate s provizorijem, ki pooblašča vlado, da stori, kar hoče.
Triperesna deteljica poljsko^češke-nemške delovne večine hodi okoli socialnega zavarovanja, kakor mačka okoli vrele kaše. Isto komedijo uganjate v finančnem odseku, ki naj hi.našel pokritje za rastoče potrebščine, v prvi vrsti za službeno pragmatiko. Do danes pa. še niste edini, ali naj se reši mali aLi večji finančni program. Shajate se v ministrskih dvoranah v posvete in iščete Diogena, ki vam t »i z leščerbo razsvetlil možgane. (Veselost.)
In naša slavna vlada! Sami največji upravni talenti so združeni v kabinetu. Pravosodni minister dr. II o -c h e n b u r g e r v kratkem postane član češkega Sokola. (Poslanec Kalina ugovarja.) Dr. Korošec: Vabilo je že dobil, da se udeleži sokolske tekme. (Smeh.) Trgovinski minister lloss-1 e r je že srečno zatrl vse kartele. (Veselost.) Železniški minister dr. For-s t e r govori mnogo, piše in predava o novih železnicah, vozovih in drugih investicijah, narcdilpa ni še prav ničesar. Naučni minister dr. Hussarek zna-
Današnja številka obsega 6 strani.
Zmaga betonskih katoličanov.
Predvčerajšnjim je bil za Belgijo zelo važen in pomenljiv dan, od katerega je bila odvisna usoda katoliške belgijske vlade in katoliške večine. Belgijci so imeli namreč volitve v bruseljski državni zbor.
Belgijski državni zbor je štel do sedaj 166 poslancev; od teh jih je bilo 86 katoličanov, 44 liberalcev, 35 socialnih demokratov in 1 divjak. V senatu, ki je štel 110 senatorjev, je bilo katoličanov 64, liberalcev 38 in socialnih demokratov 8. V parlamentu so imeli katoličani 6, v senatu pa 18 glasov vc-Sine.
Belgija šteje po ljudskem štetju iz leta 1910 7,423.748 prebivalcev. Volilni red pravi, da je treba na vsakih 40.000 ljudi voliti enega poslanca in tako je bilo treba letošnje leto pomnožiti število poslancev od 166 do 186. Letošnje leto ni volilno leto, treba bi bilo samo dopolnilnih volitev za teh 20 novih poslanskih mest, a ker so socialni demokratje in liberalci gojili nade, da je letos najlepša priložnost, da katoliško stranko v manjšino spravijo, so z razbijanjem v parlamentu prisilili vlado do razpusta državne zbornice.
Nato se je začela gonja proti katoliški stranki; socialni demokratje in liberalci so začeli drgniti na stari bas o »klerikalizmu«, o kloštrih, o verskih šolah, o inkviziciji, o stvareh, ki so nam znane, ker se godejo tudi pri nas. Toda ti inštrumenti niso našli poslušnih ušes v Belgiji.
Belgija stoji že 28 let pod katoliško Vlado in ovrže sijajno vse čenče liberalcev, češ, da je katolicizem ovira umske in gospodarske kulture. Belgija je glede industrije primeroma prva država na svetu; ima največ železnic in državne finance so tako ugodne, da jo druge države iahko zavidajo. Število anafalbetov se je med tem časom za polovico zmanjšalo. In vkljub velikim izdatkom, ki so se ogromno pomnožili od začetka katoliške vlade, se ni v tem času upeljal noben nov davek razun na alkoholne pijače. Od te strani se torej ni moglo katoliški večini blizu.
Zato so začeli s silo in s kolom. Hodili so razbijat shode katoliške stranke in na več krajih niso mogli ministri
LISTEK.
H. Sienklewlcz:
V peščeni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lćnard.
(Dalje.)
Stanko se je vstavil na odpočitku v pusti in močno obraščeni dolini, Kali pa, ki je prosil, da bi smel odjahati na poizvedovanje v smeri proti očetovi »bombi«, odaljeni od pota, jc odšel še istega večera dalje. Stanko in Nelka sta ga pričakovala noč in dan v največjem nemiru — in mislila sta že, da je poginil ali padel v roke sovražnikom, ko sc je slednjič prikazal na izmučenem in spenjenem konju in tudi sam je bil tako izmučen in potrt, da ga je bilo žalost pogledati.
Padel jc takoj Stanku k nogam in ga pričel prositi rešitve.
»O veliki gospod,« je rekel, »Samburu zmagati vojevni1_o Fumbe, ubiti jih mnogo in razgnat drugih, katerih ne ubiti, a Fumbo oblegati v veliki »hombi« na gori Boko. Fumba in njegovi vojevniki ne imeti kaj jesti v bombi in pomreti, ako veliki gospod ne ubiti Mambe in vseh Samburu obenem z Mambo.«
vsled surovega in prostaškega divjanja sodrugov niti govoriti. Da bi katoličane še bolj oplašili, so začeli že naprej pisariti, da je čisto gotovo, da katoliška stranka propade in socialni demokrati so se že med seboj pulili za tri ministrske sedeže, ki bi njim pripadli. V slučaju, da katoliška stranka sedaj še ne pade, so zažugali, da bodo pričeli v parlamentu z obstrukcijo, na ulici pa z revolucijo, toliko časa, da katoliška večina izgine. Najbolj so se pa vrgli na samostane. Po celi Belgiji so nabili plakate s pozivi: Doli s samostani, doli s črnim mrčesom! Samostani so jim zaraditega zoprni, ker je večina šol v rokah samostanov. Belgija ima sicer državne, nekonfesionalne šole, v katerih se veronauk sploh ne poučuje, a te šole niso obvezne. Katoličani pošiljajo po veliki večini deco v samostanske šole, kjer je pouk skozi in skozi prepojen s katoliškim duhom in da ta krščanska vzgoja mladih ljudi tudi v politiki svoj vpliv kaže, je naravno. V samostanskih šolah se vzgaja, na stotiso-če otrok, za katere bi morala pravzaprav država skrbeti. Belgijska vlada prihrani vsako leto na milijone, katere bi morala v slučaju, da ni samostanskih šol, v šole utakniti.
Ampak vse to je socialnim demokratom in liberalcem bob ob steno. Saj se ne gre za to, par milijonov gor ali dol, glavna reč je, da mladina posuro-vi in poživini, da zgubi smisel za versko in moralno življenje, in zato je treba Sol v katerih prodaja socialno de-mokraški učitelj svojo modrost. Samo iz takih šol prihaja socialno demokra-ški in brezverski naraščaj. No, za enkrat so se ti računi zmešali. Preteklo nedeljo je katoliška stranka združene sociaine demokrate in liberalce sijajno potolkla. Njena večina je poskočila od 6 na 10 glasov večine. Priborila si je od 20 novih mandatov 10 in združenim nasprotnikom je iztrgala 5 starih, dočim je enega starih izgubila.
S svobodomiselnim režimom ne bo v Belgiji nič. Socialni demokratje bodo sicer nekoliko rogovilili in kravalirali, hude reči pa ne bo. V Belgiji so se socialni demokratje z generalnimi štraj-ki in pouličnimi škandali žc večkrat opekli, sc bodo tudi sedaj. Na socialno demokratične grožnje se je svet navadil in vplivajo kvečjemu toliko nanj kakor parkelj v razložnem oknu na otroka.
Letošnje leto je sploh za svobodo-
Tako proseč je objemal Stankovi koleni, on je pa nagrbančil obrvi in dolgo premišljeval, kaj početi, kajti kot vedno in povsod mu je šlo pred vsem za Nelko.
»Kje so?« je vprašal slednjič, »oni Fumbini vojevniki, katere so Samburu razgnali?«
»Kali jih je našel in pridejo sem takoj.«
»Koliko jih je?«
Mladi zamorec je naenkrat pretipal prste na obeh rokah in nogah, toda očividno ni mogel povedati natančnejšega števila, to pa, iz priprostega vzroka, ker je znal šteti samo do deset in se mu je vsaka večja, količina predstavljala kot »vengi«, to je: veliko.
»Torej, ako pridejo, postavi se jim na čelo in pojdi očetu na pomoč,« je rekel Stanko.
»Oni se bati Samburu in ne iti s Kalijem, z velikim gospodom pa iti in ubiti »vengi, vengi« Samburu.«
Stanko se je spet zamislil.
»Ne,« rekel je slednjič, »jaz ne morem vzeti bibi v bitko, niti jc pustiti samo, in ne storim tega za nobeno stvar na svetu.«
Kali se je pa dvignil, sklenil roki in pričel ponavljati zaporedoma:
»Luela! Luela! Luela!«
r>Kaj jc Luela?« je vprašal Stanko.
»Velika bomba za ženske Vahimov iu Samburu,« je odvrnil mladi zamorec.
In pričel je pripovedovati izvan-redne reči. Fumba in Mamba sta bila že od davnih let, med sabo v neprestani vojni. Uničevala sta si vzajemno nasadi- in grabila živino. Toda na južnem bregu jezera je bil kraj imenovan Luela, kamor so celo ob času najhujših bojev ženske obeh narodov brez vsake nevarnosti prihajale na trg. To je bil svet kraj. Bojevali so se samo možje, noben poraz in nobena zmaga pa ni imela upliva na osodo žensk, ki so v Lueli za glinasto ograjo, obdajajoč«) obširni Irg, imele popolnoma varno zavetišče. Ob času zmešnjav «o mnoge ženske pribežale tja z otroci in blagom. Druge so prihajale celo iz daljnih vasi prinašajoč posušeno meso, r<-žol, proso, maniok in razne druge j»o-trebščine. Vojevniki se niso smeli buriti v taki odleglosti od Luele, kakor daleč je segalo petelinovo petje. Tudi niso smeli prestopiti glinastega ozidja, ki je obdajalo trg, smeli so se samo približati pred ozidjem in v tem slučaju so jim ženske podajale potrebščine in živila čez ozidje privezane na dolge bambuse. To je bila že starodavna navada in nikdar sc ni zgodilo, da bi jo j bila katerikoli stran prelomila. Zma- \ govalci so vedno gledali, da bi prema
gancem pretrgali pot k Lueli in jim za« branili približati se svetemu kraju na tako oddaljenost, kakor daleč sega petelinovo petje.
»O veliki gospod!«, prosil je Kali, — ter zopet, objel Stankovi koleni —i veliki gospod poslati bibi v Luelo, sam pa vzeti lvinga, vzeti Kalija, vzeti puške, vzeti ognjene kače in potolči hudobni Samburu.«
Stanko je verjel pripovedovanju mladega zamorca, kajti slišal je že poprej, da sc v mnogih krajih Afrike vojna no tiče žensk. Spominjal se je, kako mu je nekoč v Port Saidu mlad nemški misijonar pripovedoval, da, sc v okolici velikanske gore Kilima-Mdžaro : neizmerno bojevito pleme Massai sveto drži to navade, vsled katere zahajajo ženske obeh vojujočih se delov popolnoma svobodno na določene trge in jih nikdo nc napade. Stanko se je jako razveselil, da se nahaja taka navada ob bregovih Bassa-Narok, kajti sedaj je lahko bil miren, da ne grozi Nelki nobena nevarnost od strani vojne. Sklenil jo tudi odriniti z deklico nc-uiogoma v Luelo. lo tem bolj, ker pred koncem vojne itak ni bilo mogoče misliti na nadaljevanje potovanja, h kateremu so potrebovali pomoči no samo j vr himov, ampak tudi Samburov.
Navajen so hitro odločiti, je. takoj I vedel, kui Dočcti. Osvoboditi Fumbo,
Kmetijski svei.
Dunaj, 2. junija 1912.
Pretekli petek je zboroval kmetijski svet, ki pa sestavljata poljedelski in gozdarski oddelek. Za načelnika prvemu oddelku jc bil izvoljen poslanec Povše na mesto Pirkota.
Sek. načelnik dr. Seidler je poročal o pripravah za prihodnje trgovinsko pogodbo, pri katerih so carinske pogodbe velikega pomena.
Dr. M i s c h 1 e r je poročal o načrtu zakona, ki ga je izdelal poslanec dr. Ofner o uporabi otrok pri delu. Poročevalec opravičeno dokazuje, da jc velika razlika med delom na polju in sploh pri kmetijstvu in med delom v tovarnah. Namen načrta je sicer lep, toda za kmetijstvo ncizvršljiv.
Dr. vitez S c h u 11 e r n je poročal o razbremenitvi zemljiških posestnikov. Vlada se je obrnila v tem oziru na hipotečne banke in druge denarne zavode. Vsi govorniki so naglašali veliki pomen konverzije vknjiženih dolgov. Konkretnih predlogov pa le nismo še slišali.
Poslanec P o v š e je poročal o sredstvih proti onesnaženju voda, ki škoduje kmetijstvu in o škodah prahu in dima za gozdove. To vprašanje se je oclkazalo posebnemu odseku.
O rudarskem zakonu je po.ročal Berner in nasvetoval, naj se načrt zakona izpremeni v korist kmetijstva in gozdarstva.
V seji kmetijskega odseka, kateri je predsedoval poslanec Povše, je poročal dr. K a d i c h o povzdigi živinoreje. Posebno je napredovala prašičje-reja glede števila in kakovosti. Delo se nadaljuje in opravičeno je upanje, da so bode zmanjšala draginja. Sicer pa je že sedaj gotovo, da so cene mesa previsoke v primeri s cenami živine.
Poslanec Povše je predlagal dve resoluciji. Prva zahteva, naj vlada dovoli pašo v državnih gozdih. V drugi resoluciji obžaluje dejstvo, da javnost govori samo o draginji mesa, dočim je draginja drugih potrebščin šc večja. Tudi meso bi bilo cenejše, ko bi produ-cent neposredno prodajal živino konsu-mentu. Pot ocl producenta do konsu-menta pa je dolga in zato tudi draga.
Sprejet je bil predlog, naj se zniža davek od kmetskih zadrug. Referent P o h 1 a t k o je poročal o zalaganju armade s kmetijskimi pridelki, ki sc ugodno razvija.
TISZOVA ŽELEZNA PEST.
Opozicija je izjavila, da obžaluje, ker je odgovorila na njene zahteve vlada z ultimatom, ki onemogočuje na-daljna pogajanja. Opozicija si pridrži popolno svobodo glede na svoje postopanje. Ker je socialna demokracija izjavila, da namerava zopet proglasiti splošno stavko, sta vlada in delovna stranka sklenili nemudoma napeti ojstrejše strune. Predsednik Tisza je ukazal, da se osebe, ki niso popolnoma zaupljive, ne smejo pustiti na galerijo, da sc ne pripete taki dogodki, kakršni so se svoj čas pripetili v avstrijski zbornici in da se prepreči morebitno streljanje z revolverji na galeriji. Zbornica sama je v včerajšnji seji nadaljevala razpravo o brambni preosnovi. Košutovec Hammersberg in Justhovec Foldes sta govorila proti predlogi. Predsednik Tisza pa na to izjavi, da je predlagal poslanec Szepeshary (Delovna stranka), da imej zbornica vsak dan
dve seji m sicer prvo oo IU. dopoldne do 2. popoldne, drugo pa od 4. popoldne do 8. zvečer. V obeh sejah se bo razpravljalo o stvareh, ki so na dnevnem redu. Vladni poslanci kličejo burno: Eljen. Opozicija priredi velik hrup. Tisza izjavi, da sc o tem predlogu glasuje brez razprave v bodoči seji. Vname se živahna, burna razprava. Opozi-cionalci izjavljajo, da predlog nasprotuje poslovniku. Pri glasovanju glasuje za Tiszov predlog vsa desnica. Tisza izjavi, da je predlog sprejet, Velikansk hrup na desnici. Opozicionalci kličejo Tiszi: Zakaj niste pustili rajši glasovati kar o brambni preosnovi? Seja se prekine, da se sestavi zapisnik o seji. Ko se zapisnik prečita, zakliče Justhovec Lovassj-: Ta zapisnik jc neveljaven. Vsaka beseda je laž. tisza ukori Lovassyja, nakar zaključi sejo. Ker je opozicija zelo razburjena in ker grozi s pouličnimi izgredi, je vlada pozvala v Budimpešto z dežele veliko orožnikov.
RUSINSKO VSEUČILIŠČE.
O načrtu cesarjevega lastnoročnega pisma o ustanovitvi rusinskega vseučilišča so obvestili Rusine. Bistveno obsega sledeča določila: 1. Cesarjevo pismo se objavi le, če Rusini jamčijo, da prenehajo z obstrukcijo v gališkem deželnem zboru. 2. Rusinsko vseučilišče se ustanovi v desetih letih. 3. Postavo-daja določi kraj, kjer se ustanovi vseučilišče. 4. Med prehodno dobo se ne smejo delati na Ivovskem vseučilišču priprave, vsled katerih bi se pi-ejudici-ral Lvov kot sedež bodočega rusinskega vseučilišča. 5. Med tem časom imenovani rusinski profesorji se imenujejo le extra statum. Rusinska komisija je včeraj popoldne izjavila, da so določila nesprejemljiva.
ČBNOGORSKI KBALJ NA DUNAJU.
Črnogorski kralj Nikolaj se pripelje dne 8. junija dopoldne na Dunaj. Na kolodvoru bo ob dohodu oficielno pozdravljen. Stanoval bo na dvoru, zvečer je napovedana v Schonbrunnu slavnostna pojedina. Dne 10. t. m. odpotuje kralj Nikolaj v Trst. V četrtek se črnogorski kralj Nikolaj odpelje z avtomobilom v Bar, kjer se vkrca v avstrijsko vojno ladjo »Geo«, s katero se pripelje v Trst. V petek zvečer se odpelje kralj na. Dunaj. V nedeljo potuje kralj Nikolaj čez Trst nazaj v Crnogoro. Po morju se bo zopet vozil z vojno ladjo »Geo«. O svojem dunajskem obisku je izjavil črnogorski kralj Nikolaj poročevalcu »Neue Freie Presse«: Z največjim zadoščenjem odpotujem v lepo avstrijsko stolico, da pozdravim kot črnogorski kralj Nestorja evropskih vladarjev. Ves čas, kar vladam, mi je bil cesar Franc Jožef prijazen in je cenil hrabrost Črnogorcev. Ko nameravam pozdraviti cesarja Franca Jožefa, izpolnjujem svojo dolžnost kot vladar in sosed, katere lani radi svoje bolezni in radi slabega zdravja Njegovega Veličanstva pri najboljši volji nisem mogel izpolniti. Poleg dolžnosti me pa vodijo tudi srčna čutila, ki me vežejo z osebo sosednjega vladarja. Gotovo ni vsakdanja sreča ramo ob rami vladati s plemenitim sosednim vladarjem 50 let, s katerim so me ves čas vezale nemotene osebne zveze. Posebno mi je pa prijetno, ker mi nudi dunajski obisk priliko, da izrazim Njegovemu Veličanstvu čustva spoštovanja in občudovanja, ki jih do Njega gojim.
NEMŠKI PBING V PABIZU.
Opinion poroča, da se je te dni mudil v Parizu inkognito najmlajši sin
ša gradivo za italijansko fakulteto In rusinsko univerzo. Italijanski in rusinski poslanci pa utegnejo še dolgo čakati. Baron H e i n o 1 d prede ob kolovratu nit češko-nemške sprave. Ce pa se mu ta nit utrga ali skrtoviči, potem gorje mu, ker Nemci in Čehi padejo po njem. V poljedelskem ministrstvu pa so že pred letom skrili zeleno zastavo, o kateri jc tako lepo sanjal pokojni Ebenhoch.
Finančni minister Z a 1 e s k i pa še riadkrlljuje druge velike upravne talente poleg sebe. Izšolal se je v poljedelskem ministrstvu, ki sameva v temnih in zaduhlih prostorih ob Liebigovi ulici. Dobili smo že tri finančne načrte, gospod Zaleski nam prinese še četrtega. Kaj pa hočete še več!
Gospod minister Trnka za javna dela pripravlja kanale. Zlobni jeziki trdijo, da proučuje vprašanje, ali ne bode treba poleg kanalov graditi železnice, da bodo vodo dovažale v kanale.
In gališki minister D 1 u g o s z je bolj skromen gospod, ki skriva pred javnostjo svoje zasluge za Galicijo.
(Poslanec Kalina: Kaj pa minister za deželno brambo, fcm. Georgi?)
Dr. Korošec: O tem bodete pa vi govorili, dragi gospod kolega.
(Z e n k e r zopet vtakne roke v hlačna žepa in modro govori: Vi zagovarjate vladno stališče.)
Dr. Korošec: Predragi moj Zen-ker! Ali šc ne razumete, da je dvakrat dve štiri? Vlada odločno ponavlja, da je v načrtu odsekovem pet takih predlogov, ki jim na noben način ne pritrdi. Лко torej mi, ki resno hočemo službeno pragmatiko, vzdržujemo vladni načrt, je popolnoma gotovo, da bode tudi potrjena službena pragmatika. Ako pa sprejmemo vaše predloge, je pa ravno tako gotovo, da nam že gosposka zbornica vrne ves načrt. Kdo torej dela resno, vi ali mi? Obstupuerunt omnes, odprta so usta držali.
Gospodje, kaj pa bode s službeno pragmatiko za srednješolske učitelje? He! Ali naj ti do sodnega dne čakajo na pragmatiko? In kje dobite 30 milijonov v pokritje? Sicer pa je nujno potrebna še preje reforma državne uprave. Mi hočemo, da se uradniki boljše plačajo. Treba pa je obenem zboljšati državno upravo, da se ne bode množilo uradniško osobje tudi tam, kjer je odveč. 1ћ res, dobili smo že posebno komisijo za reformo uprave. Najprvo je sklenila, da dobi plačilo. In v proraču-au za 1912 že imamo v ta namen 80.000 kron. Drugič je sklenila, da se imenujejo njej v pomoč novi uradniki. [Smeh.) Tretjič je sklenila, da proučuje sedanje razmere državne uprave. Ker за se uprava razvija, pričakujemo, da Dode komisija sklenila, naj se vsa uprava ustavi, ker drugače nc more dohajati uradnega šimeljna. Dalje ta komisija sedaj proučuje vprašanje, ali naj sc razdeli v razne pododseke ali naj preje skliče še enketo. Skoraj gotovo se letos Še odloči za enketo, ker v Avstriji itak ne pridemo nikamor brez enket. Ko bi bili za službeno pragmatiko sklicali vsaj dve enketi, gotovo bi bilo to vprašanje žc rešeno. (Veselost.)
Torej gospodje! Če resno hočete uradnikom dati siužbeno pragmatiko, potem ne bežite iz zbornice, ko bode treba glasovati za nove davke. Ako ste prijatelji uradnikov in ne smešni demagogi, glasujte za naše predloge, ki odstranijo ovire za sankcijo. (Živahno pritrjevanje. Govorniku čestitajo.)
premagati Samburu, potem pa ne dovoliti Vahimom krvavega maščevanja, na to ukazati mir in pogoditi oba boreča se dela, zdelo se mu je nc samo za sebe, potrebno, ampak tudi najkoristnejše za zamorce. »Tako mora biti — in tako bo!«, rekel je sam pri sebi, da bi pa potolažil za sedaj mladega zamorca, ki se mu je smilil, rekel mu je, da ne odreka pomoči.
»Kako daleč jc od tukaj do Lu-ele?«. vprašal jc.
»Pol dne pota.«
»Poslušaj torej: Spremiva takoj bibi, potem pojdem na Kinga in bom odgnal Sambiiru od bombe tvojega očeta. Ti pojdeš z mano in se boš bojeval ž njimi.«
»Kali jih ubijati s puško!«
In obup se je takoj spremenil v radost. ter je pričel skakati, smejati se in se zahvaljevati Stanku s tako vnemo. kakor da hi bilo že po zmagi. Daljše izlive hvaležnosti in veselja je pa prekinil prihod vojevnikov, katere je dobil, ko je šel na poizvedovanje in katerim je velel priti pred obličje bele-ga gospoda. Bilo jih je okrog tristo, oboroženih s ščiti iz kož povodnjega konja, s sulicami, loki in noži. Glave so imeli okrašene s perjem, pavijano-vimi grivami in praprotjo. Ko so zagledali slona v službi človeka, ko so
zagledali bele obraze, Sabo in konje, se jih je polastil tak strah in tako začudenje, kakor zamorcev v onih vasicah ,katere je prehodila karavana po-prej. Toda Kali jim je že naprej povedal, da bodo zagledali dobrega Mzimu in mogočnega gospoda, »ki ubija leve, ki jc ubil vobo, katerega se slon boji, ki lomi skale, izpušča ognjene kače« itd. — torej niso bežali, ampak stali molče v dolgi vrsti, polni občudovanja, bliščeč samo z belimi očmi, ne vedoč, ali naj pokleknejo, ali padejo na obraz, obenem pa polni vere, da ako jim po-morejo ta izvanredna bitja, bodo Samburu takoj nehali zmagovati. Stanko je jahal na slonu ob ccli vrsti, popolnoma kot načelnik, ki pregleduje vojsko, potem je pa rekel Kaliju, naj ponovi njegovo obljubo, da hoče osvoboditi Fumbo, ter je dal povelje za odhod v Luelo.
Naprej je jahal Kali z nekaj vojev-niki, cla bi napovedal zbranim ženskam obeh rodov, da bodo imele neizrečeno srečo, kot je še nikdar ni bilo, zagledali »dobrega Mzimu«, ki bo pri-jahal na slonu. Stvar je bila tako nenavadna, cla so celo one Vahimke, ki so spoznale v Kaliju izgubljenega prestolonaslednika, mislile, da se mladi kraljevič ž njimi šali in so se čudile, da se mu ljubi šaliti v takih nesrečnih
časih za Fumbo in za cel narod. Ko so pa čez nekaj ur zagledale velikanskega slona, ki se je bližal obzidju, na njem pa bel baldahin, so skoraj znorele radosti in sprejele dobrega Mzimu s takim kričanjem in tulenjem, da jc smatral Stanko v prvem trenotku te glasove za izbruh sovraštva, in to toliko bolj, ker so te zamorke bile tako nezaslišano grde, da so bile najbolj podobne čarovnicam.
Toda to so bili samo objavi izvan-redne časti. Ko so postavili Nelkin šotor v kot trga pod senco dveh gostih dreves, so ga Vahimke obenem s Sam-burkami okrasile z girlandami in cvetličnimi venci, potem pa nanosile tako množico živil, da bi zadostovala za cel mesec ne le za božanstvo samo, ampak tudi za celo njegovo spremstvo. Navdušene ženske so izkazovale čast celo Mei, ki je, oblečena v perkal rožne barve in z nekaj vrvicami modrih koral, izgledala kot služkinja Mzimu za bitje veliko višje od navadnih zamork.
Nasibu so z ozirom na njegova otroška leta pustili za ozidjem in pričel se je takoj posluževati Nelki prinesenih darov tako vestno, da je čez uro njegov trebušček izgledal kot afrikanski vojni boben.
(Dalje.)
nemškega cesarja Viljema, princ Jo-ahim. Na nekem izprehodu v družbi nekega častnika je srečal predsednika Fallieresa, ki je bil seveda o prinčevi navzočnosti poučen. Smehljaje sta se princ in Fallieres diskretno pozdravila.
PORAŽENI BELGIJSKI LIBERALCI GROZE Z REVOLUCIJO.
Zadnja poročila o sijajni zmagi belgijskih katoličanov so silovito po-parila osobito liberalce, a tudi socialne demokrate, ki kar divjajo v svoji one-* mogli jezi. Zdaj, ko so propadli, napo« vedujejo v zbornici obstrukcijo in poulične izgrede. Položaj označuje govor liberalnega voditelja Himansa, ki je milo tožil, da jc dežela zopet izročena reakciji. Celo v takih krajih, kjer so imeli liberalci najzanesljivejše prista. še, po večjih mestih, so ostali v manj-, šini. Pritoževal se je, češ, poraz libe-. ralcev so povzročili zmerni liberalci, ki so radi volivne zveze liberalcev s socialisti rajši glasovali s katoličani, kakor pa s svobodomisleci. Očital je velikim industrijcem v Bruselju, Ant-werpnu in v Liittichu, da so oni po-vzročili poraz liberalcev.
Še bolj kakor liberalci, pa divjajo socialni demokratje. Delavce hujskajo, da naj uprizore splošno stavko. V Cliarleroiu se je 3. t. m. vlačilo po ulicah več tisoč socialnih demokratov, ki so hujskali na splošno stavko. V Je-mappesu in po drugih krajih so pa baje socialni demokrati zažgali samo-stane in umorili nekaj orožnikov. Poroča se tudi, cla koraka več tisoč socialnih demokratov proti Bruselju. V Verviersu so priredili socialni demokrati izprevode, dasi jih je policija prepovedala. Socialni demokrati so se spopadli s policijo in z orožniki. Ranjenih je bilo več oseb.
Boj v Liittichu.
Iz Liitticha poročajo: Včeraj zvečer so bile glasne demonstracije pred mestno hišo in pred ljudskim domom. Množica je hotela aretirance oprostiti. Meščanska garda in orožništvo sta oddala nekaj salv. Več oseb je ranjenih. Razburjenje ic zelo veliko.
VOHUNSTVO V NEMČIJI.
V artiljerijsko pisarno v Spandau-vu so vlomili vohuni, ki so odnesli 100 načrtov važnih topovih konstrukcij. Tatje so odprii omaro, kjer so bili shranjeni načrti, drugih stvari se pa niso dotaknili.
STBOŠKI ZA OBISKE SBBSKEGA KRALJA.
Vlada namerava zahtevati, da dovoli skupščina naknadno poldrug milijon zunanjemu ministrstvu, katera vsota se namerava večinoma porabiti za nameravane obiske srbskega kralja na Dunaju, Berolinu in v Londonu.
LEPINE BODOČI FBANCOSKI
POSLANIK V PETERBURGU.
Znani pariški policijski prefekt Le-pine potuje v Peterburg, kakor poročajo v policijskih poslih. Z druge strani se pa poroča, da potuje Lepine v Peterburg zato, ker se želi posvetiti politiki in ker pride v poštev kot bodoči francoski poslanik v Pelerburgu, kjer je zelo priljubljen.
BOJI V MAROKU.
»Agence Havas« poroča 3. t. m. iz Feza: Kolona generala Gourarda se je vrnila v Fez. Od včeraj opoldne nadalje ni padel noben strel več. Zdi se, da je sovražnik popolnoma razkropljen. Francoske izgube znašajo 12 mrtvih in 31 ranjencev. Kakor hitro se bo smatral položaj kot ugoden, odpotujeta maroški sultan in poslanik Regnault skupno iz Feza. Ker se Fezančani niso uprli, jim je Lyautey odpustil del vojnega davka.
Z BALKANA.
Vstaja v Albaniji.
Dne 31. m. m. je vstaška četa zahrbtno napadla 10 turških vojakov, ki so korakali v čuvajnico Peštera. En desetnik je bil usmrčen. Turški vojaki so zasledovali napadalce in so usmrtili štiri četaše. Fadil paša je pozval v okolici Djakovarja zbrane albanske vstaše, da naj se v 48 urah razkrope, ker na-nastopi s silo proti njim, če tega no store. Vstaške čete, kakor se iz Soluna poroča, nastopajo zelo krvoločno. V petek se je v okolici Zelenice izvršil roparski umor štirih oseb. Na cesti, ki vodi v Eski Su, so našli ubitega veljaka Ivana Vaziljeva in tri ubite kmete, dne 1. t. m. so našli ob železniški progi tri bombe. V bližini Langase je bil umorjen Fizula Efendi, v okolici vasi Pedjb pa neka mlada krščanska dekli-ca. Pri vasi Gradene sta pa bila umorjena in obropana dva mohainedanska trgovca.
Carinska zveza Srbije z Bulgarsko.
Po sedmih letih so pričeli zopet razpravljati o carinski zvezi Srbije z

Bulgarsko in sicer javno na srbsko-bulgarskem shodu za gospodarsko zbližanjc. Srbska in bulgarska vlada Se nista pričeli oficielnih pogajanj, dasi zasleduje srbska vlada zelo simpatično gibanje za carinsko zvezo. Kakor znano, sta Srbija in Bulgarija leta 1905 sklenili tajno pogodbo za carinsko zvezo obeh di'žav, a sta izpeljavo na zahtevo Avstro-Ogrske opustili.
Tretja srbska stranka v Bosnl-Herce-g o vini.
Dne 2. t. m. se jc ustanovila tretja srbska stranka, takozvana mostarska skupina, ki ji pripada 6 srbskih poslancev, kateri so izstopili iz srbskega kluba. Nova stranka zasleduje radikalno smer, ki deluje na združenje vseh Srbov. Vodi jo poslanec Atanasij šola.
Razpust bosensko-hercegovskega sabora.
Hrvaško glasilo napoveduje, da vlada namerava razpustiti bosensko-hercegovski sabor.
judovske in njih rdečin zaveznikov goljufije pri dunajskih občinskih volitvah.
Ob dunajskih občinskih volitvah so zmagali v II. volilnem razredu v Leopoldstadtu dne 29. in 30. aprila j udje le z neznatno večino. Zdaj se je dognalo, da so pri teh volitvah judovski liberalci goljufali v največji meri in da so le z goljufijo dosegli večino. Posluževali so se vseh sredstev, da so spravili neznatno večino vkup. Pred vsem so se vrgli na judovske agente. Znali so, da več sto judovskih agentov na dan volitve ne bo na Dunaju. V agi-tacijskem lokalu, ki se je nahajal v prostorih restavracije judovsko liberalnega občinskega svetnika Hessenber-gerja, so imeli vsaj 80 legitimacij odsotnih agentov, 70 so jih tudi porabili. Judovski agitatorji so več dni lovili legitimacije in so jih, če je le šlo, tudi kupovali. Kjer pa ni pomagal denar, so se pa. zvijače poslužili. Svojcem odsotnega judovskega agenta Morica Weis-zensteina so izvabili legitimacijo, češ, da se mora vrniti magistratu, da se tako prepreči vsaka zloraba. Prijeti judovski tapetnik Ignacij Ilosner, ki je hotel voliti z legitimacijo krznarja Jožefa Armerja, je policiji izjavil, da je volil s ptujo legitimacijo po naročilu liberalnega volilnega odbora. Poleg velike gostilniške sobe pri 1'estavraterju Hessenbergerju, v kateri se je mudilo vedno veliko število judovskih agitatorjev, leži posebna soba, v katero so smeli le izvoljenci. Tu je delal jud Gustav Moritz kupčije z legitimacijami in skrbel za ljudi, ki naj bi volili s ptuji-mi legitimacijami. Še zadnji trenutek so judje poizvedovali, če so slučajno odsotni agenti le prišli na Dunaj. Nepravi volilci so še zadnji trenutek dobili majhne rumene listke, na katerih so bili natančno zabeležni osebni podatki tistih, za katere so volili. Za kupljeno neprave volilce se jc v volilnem lokalu skrbelo tudi pri Hessenbergerju za čedno obleko, cilindre in palice. Nepravi volilci so za vsak slučaj dobili po dve kroni. Neki inteligenčni volilec Engei se je baha'1, da je tako desetkrat volil, a konečno so ga le prijeli. Ker pa judovski liberalci le svojim agitatorjem niso popolnoma zaupali, so pa še poslali k socialnim demokratom za pomoč zato, da bi ovirali krščansko socialne volilce voliti. Načelnika okrajne socialno demokraške organizacije Fr. Wolfa so naprosili za 400 najboljših socialno demokraških agitatorjev. Vsakemu socialnemu demokratu so plačali za pomoč za cel dan 10 K. Rdečo judovsko gardo so porazdelili v 50 mož močne Čete, ki so se pod vodstvom ju-da, ki pozna krajne razmere, gonili po okraju in vprizarjali poulične izgrede. Te rdeče tolpe so oblegale krščansko socialne volilne lokale, nekatere tudi zasedle. Posredovati je morala v več slučajih tudi policija. Krščansko socialnim volilcem so poizkušali onemogočiti volitev. Krščansko socialne agitatorje in agitatorice so pa napadali, jih pretepali in oblegali hiše, v katere so se skrili. Tako delajo in goljufajo ob volitvah liberalci in socialni demokrati.
X X1 X
Dunajski mestni svet se je tudi pečal z volitvijo in z volivnimi goljufijami svobodomiselne garde. V svoji seji dne 3. junija je razveljavil mandat socialno - demokraške g a občinskega svetnika F o r s t n e r j a, ki je bil izvoljen v Funfhausu.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih '.ogodkUi „Slovenske Straže"!
Strašen požar v Šenčurju pri Kranju.
Včeraj, dne 3. junija 1912, okoli i. ure popoldne je pričelo goreti v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Zadnika, po domače Bergar. Kako da je nastal požar, nihče nc ve. Ljudje so sc nahajali večinoma na polju, tudi otroci. Ljudje zato sodijo, da je bilo zažgano. Preiskava bo dognala, če sodi ljudstvo resnično. Žena Zadni-kova se je tako prestrašila, ko je opazila ogenj, da se je skrila v klet, kjer je zlezla pod leseno kad, ker jo revica mislila, da si lako najlažje ohrani življenje. Le s težavo so ljudje rešili Zad-nikovo, ki je močno poškodovana, tako da se je niti ne upajo prepeljati v bolnišnico.
Druga žrtev šenčurskega požara.
01) požaru je ponesrečil tudi 42-letni bajtar Ivan Svetil iz Šenčurja. Na gorečem podu je izkušal rešiti, kar se je še dalo, a pri tem ni opazil, da gori že streha nad njegovo glavo. Slamnata streha se jc podrla in pokopala Svetila. Hitro so ga izvlekli izpod goreče strehe in ga obvezali. Svetil se je peljal na kolodvor v Kranj ter po železnici v Ljubljano. Z ljubljanskega kolodvora je šel peš v ljubljansko deželno bolnišnico. Opečen je Svetil po rokah, na glavi in po obeh nogah. Nevarnosti za njegovo življenje ni. Lahko ranjenih jc bilo ob šenčurskem požaru še več oseb.
13 hiš in 37 gospodarskih poslopij zgorelo. — škoda znaša 200.000 kron.
Močan vzhodnik je povzročil, da se je šenčurski požar strašno hitro širil. Šenčur je velika vas, ki leži eno uro hoda od Kranja, ob poti, ki vodi iz Kranja na Bernikc. Gorel jc tisti sever-ni del vasi, ki leži ob okrajni cesti, ki vodi na Visoko. Hiše so zidane in večinoma krite z opeko, medtem, ko so gospodarska poslopja še precej pokrita s slamnatimi strehami. Najhujše je divjal požar, ki se je strašno hitro širil, med 4. in 5. uro popoldne. Daleč naokolu se je videl dim, ki se je valil s pogorišča, tudi ponoči je žarelo vsled požara nebo. Zgorelo je 13 hiš in 37 gospodarskih poslopij. Škodo cenijo na 200.000 kron. Posestniku Zadniku, kjer jc pričelo goreti, je zgorelo tudi 7 glav goveje živine, 6 glav goveje živine je pa nevarno ožganih. Prizadeti so med drugimi sledeči gospodarji: Zad-nik, Grajzar, Kušar, Novak, Polovec in drugi. Krojač Franton ima tiidi zelo veliko škodo. Požar mu je namreč uničil vso naročeno obleko s suknom in šivalnim strojem. Domači gasilci, domačini kakor tudi sosedne požarne brambe iz Kranja, Stražišča, Nakla, Godešč, Vogelj, Cerkelj, z Bernika in s Predoselj so delale z vso silo, da so omejile požar in preprečile, da ni pogorela ccla vas. Dasi imajo v Šenčurju vodovod, so bili prisiljeni gasiti tudi z vodo iz vodnjakov. Okolu 10. ure zvečer se je požar lokaliziral, dasi še danes na pogorišču tli. Pogorišče stra-žijo. Vseh oškodovanih gospodarjev je osemindvajset.
Iz Kranja in iz šenčurske okolice so se vsipale velikanske množice na lice požara. Prihitel je nemudoma v Šenčur gosp. kranjski okrajni glavar Fran Schitnik, zdravnika dr. Edvard Globočnik in dr. Edvard Šavnik ter višji živinozdravnik Anton Globočnik.
Škoda je z zavarovalnino le deloma pokrita.
Dnevne novice.
'+ Iz deželnega odbora. Včeraj se jc vršila slovesna otvoritev gospodinjskega tečaja v D o m ž a -1 a h. Po sv. maši so se zbrale učenke s starši in učiteljicami v lepem Društvenem domu, koder so na razpolago jako primerni učni prostori. Tečaj je otvoril v imenu deželnega odbora dr. Lampe v navzočnosti županstev Domžale in Depala vas. Govoril je nato predsednik izobraževalnega društva Fr. Bernik, ki jc dal povod tečaju. Nato je gdčna. Minka Odlasck kot voditeljica dvamesečnega tečaja začela s poukom. Udeležuje se tečaja 24 učenk. — Včeraj popoldne sc je vršila pri deželnem odboru enketa o organizaciji bolniške strežbe na deželi. Vodil je enketo dežel, odbornik dr. Za.jc. Poročila so podali deželni zdravstveni tajnik dr. Dolšak, podpredsednik Vincencijcve družbe kanonik dr. Gruden in župan Belec. Izdala sc bo v tem oziru okrožnica do zdravstvenih zastopov in do županstev.
-f Kmečka Zveza za kočevski okra) jc imela preteklo nedeljo svoj občni zbor v Sodražici. Po poročilu o društvenem gibanju je govoril g. deželni po-slHiiec, Bartol o delu v korist kmeta v deželnem zboru. Deželni poslanec g. dr. Pegan o ljubezni do domače zemlje ter
pomenu Kmečkih zvez, državni poslanec g. Jaklič pa o zadnjih dogodkih in delu v državnem zboru: o brambni predlogi, uradniški plači i. dr. Kaplan Škulj o pomenu naših organizacij. Za nadaljno dobo so bili izvoljeni v odbor: g. Jaklič, načelnik; g. Fr. Bartol, njega namestnik; g. K. Škulj, kaplan v Loškem potoku, tajnik in sedem odbornikov. Posamezne predloge glede gasilnih društev, vodne pravice, olajšanja šoloobveznosti otrok revnih starišev so stavili društveni člani Maršič, PIrč in Perdan.
-r Častni člani okademlčnega društva Ilirije v Pragi. Liberalni vseučili-ški dijaki v Pragi so izvolili na zadnjem občnem zboru 5 novih častnih članov. Med temi so profesor Masaryk, zavoljo velikih zaslug za Jugoslovane, dr. K. Kramar kot prvoboritelj za vse-slovanslto idejo in dr. Ivan Tavčar zato, ker je zanesel prvi svobodomiselno gibanje v domovino. Najprej Masaryk. na vsak način zelo znamenit mož, posebno še za Jugoslovane. Kaj boste vi slovenski in hrvaški politiki, znanstveniki in kulturni delavci, ki se potite doli na jugu in orjete ledino, vi ste ničle, ampak profesor Masarvk, dajte mu krono na glavo, zakaj on je že parkrat odprl usta v parlamentu in govoril za Srbe, in te besede so neprcplačljive. Drugi je dr. K. Kramar. Njegova slava je še večja. Na Dunaju je sicer slovensko delegacijo zmerom v stran potiskal in kadar je le slutil, da utegne jugoslovanska delegacija priti do upliva, je začel s svojimi spletkami, ampak on je bil prijatelj Ivana Hribarja in hodil na vseslovenske komerze v velika slovanska mesta in zato naj veliki zaščitnik slovenskega naroda živi. In dr. Iv, Tavčar, kar je pa on že vse storil za naš mili narod, to se da sploh težko dobro označiti. On je sploh začetnik svobodomiselstva na Slovenskem. Aškerc ga jc pozabil proslaviti med svojimi mučeniki in zato se ga je spomnila Ilirija, društvo slovenskih študentov v Pragi. Brihtni fantje so li praški študentje. Prav za prav bi moral svobodomiselni kongres dr. Tavčarju to čast skazati, ampak nazadnje liberalno akaclemično društvo čisto dobro tak kongres nadomesti. Ti trije gospodje se pa najbrže te velike časti ne bodo prevzeli.
Dr. Korošec na ustanovnem zboru Katoliške Unije in liberalni listi.
Dr. Korošec je gospodom katoliških strank na ustanovnem zboru zelo dobro pripomnil, da nam katoliškim Slovencem ni šlo toliko za to, kako potolči nasprotnika, ampak za to, da ga potol-čemo. Samo ob sebi se razume, da je dal dr. Korošec raznim delegatom, katerih stranke se doma prepirajo o raznih načinih, metodah, organizacijah, imenih in programih, lep nauk, da naj prenehajo s takimi medsebojnimi prepiri in res sovražnika potolčejo, kakor smo storili mi, mesto da se prepirajo o praznih stvareh. »Slovenski Narod« pa je Koroščeva izvajanja, ki so jih vsi delegati z odobravanjem sprejeli, na sledeč način zavil: »Po Koroščevem priznanju je morala, etika za klerikalno politiko postranska, da, nepotrebna stvar. Glavno je, da klerikalna stvar zmaga, kako zmaga, to ne prihaja v po-štev. Kaj morala, etika, poštenje, goljufaj in oslepari polit, nasprotnika, suni ga od zadaj v rebra, pobij ga s sekiro na tla, umori ga s strupom, požgi in uniči mu njegovo imetje, vse to je sicer nemoralno, zločinsko in po zakonih prepovedano, toda za klerikalno stvar je to dobro, ker dovede klerikalce hitreje in gotoveje h končnemu cilju. To je sedaj novi krščanski nauk, to je katoliška morala.« — Če je liberalna stranka tepena, nas veseli, če se pa skuša pred svetom pokazati kot neka mučenica javne morale in žrtev nepoštenega političnega boja, je pa to že čisto humoristično. To je stara pesem o človeku, ki je šel tepsti, pa je bil sam tepen, nazadnje pa pričal, da je nedolžen.
+ Češka narodna obramba. Hav-nokar je izšlo poročilo o žrtvah Čehov za »Ustfedno Matico Školsko« v letu 1911. Skupni dohodek Matice je znašal 1,007.837 K 55 vin. Podružnice so dale 503.874 K. Izdala je Matica 1,156.272 K. Vsak Čeh žrtvuje za to češko narodno obrambno društvo. Na Slovenskem je še mnogo Slovencev, ki še niso nič žrtvovali za »Slovensko Stražo«. Naj bi vse te Slovence zbudile prošnje naših obmejnih bratov, ki jih pošiljajo »Slovenski Straži«! Vsakega izmed nas bodi narodna dolžnost darovati in nabirati za »Slovensko Stražo«. Vsak, ki ljubi domovino in ji želi lepših dni, bo napravil tudi oporoko v korist »Slovenski Straži«.
+ Novi dvorni župnik. Z Dunaja poročajo, da je na mesto umrlega dvornega župnika dr. Lovrenca Мау.егја
imenovan dvorni ceremoniarij in višji dvorni kaplan dr. Ernest Seydl. Novi dvorni župnik je v 40. letu starosti. Njegov oče je bil srednješolski profesor na Češkem, nazadnje v Dečinu. Dr. Seydl je rojen v Mnišeku, kjer je dovršil tudi gimnazijske študije ter se pozneje na dunajski univerzi posvetil te* ologiji.
Cuvajevo nasilno vladanje. Cu-> vaj je, kakor smo poročali, prepovedal pod kaznijo neugodno kritikovati njegovo vladanje. Sodišče v Osjeku je že večkrat razsojalo v smislu tega Cuva-jevega fermana. V preiskovalnem zaporu se še zdaj nahaja kaplan čvrko« vič, mestni uradnik Suhanek se je moral že dvakrat radi kritike zagovarjati pred sodiščem in je bil dvakrat oproščen. Državni pravdnik se je obakrat pritožil. Pravnik Curilović je pa bil obsojen v enmesečni strogi zapor, ker je kritikoval Čuvajev vladni način.
—	Ponesrečena zgradba našega dreadnoughta. »Neues Wiener Journal« jc objavil daljši članek, v katerem trdi, da je bil poveljnik puljskega pristanišča, admiral Ripper, zato vpoko-. jen, ker se je ponesrečila zgradba našega prvega dreadnoughta »Viribus Unitis« in da storjenih velikih napak zdaj ne morejo več popraviti brez škode gibčnosti ladje. »Viribus Unitis« ima 4 vrtilne stolpe, vsak je oborožen s tremi velikimi topovi. Po dolgotrajnem premišljevanju so se odločili, da oborože ladjo s topovi, ki imajo 30 '/i cm kaliber. Tak top tehta 54.000 kilogramov. Z ozirom na to težo so zgradili ladjo. Ko so pa ladjo oborožc-vali, se je izkazalo, cla so tako stolpi, kakor tucli topovi težji, kakor so pro-računali, ker so pozabili računati težo lafet, v katerih topovi leže. Vsaka lafeta pa tehta 20.000 kg. Zmotili so se torej pri računanju teže za 240.000 kg. Radi prevelike teže se pa ladja v velik strah inženirjev toliko potaplja v morje, cla trpita škodo hitrost in spretnost ladje. Poizkušali so vlivati topove t tanjšimi stenami, a cevi so, ko so streljali, počile. Skupno težo so poizkušali znižati s tanjšimi oklopi, kar je ostale tudi brezuspešno. Mornariški krogi si ne znajo več pomagati. Slične napake so se pojavile tudi, ko so zgradili Lahi svoj dreadnought »Dante Alighieri«. List vzdržuje istinitost svojega poro. čila nasproti vseni vladnim dementi' jem, ki seveda niso izostali. Uradni dementiji naglašajo, da »Viribus Uni< tis« prevzame vojna uprava meseca avgusta. Pri poizkusili vožnji se bo pokazalo, cla govorice niso istinite. Uradni dementi tudi naglaša, da pri taki ladji, kakršna je »Viribus Unitus«. večja teža. 240 ton ne more tako vpli-vati, kakor to trdi »N. Wiener Journal«. Z druge strani sc pa poroča, da gre za borzni manever, ker to, kar poroča »Neues VViener Journal«, se jc že govorilo na borzi in so dejansko govorice povzročile, da so padli papirji. Vsekakor se bo morala stvar še natanč« neje pojasniti.
—	Promocija. Promoviral bo jutri, dne 5. junija na dunajskem vseučilišču doktorjem filozofije »Daničar« g. France Trdan. Iskreno čestitamo!
—	Iz zatiškega samostana. Namesto odstopivšega opata Gerarda Maier, je bil 31. maja inštaliran kot prior re-gens P. Bernard Widmann, dozdaj prior v samostanu Mehrerau.
—	Odličen gost v Postojnski Jami. V nedeljo, dne 2. t. m. je posetil Postojnsko jamo kineški poslanik na dunajskem dvoru Shen - Jui - Ling. Spremljal ga je poslaniški tajnik dr. Dassy in c. kr. podadmiral Mirti.
—	Poročil se je na Grosupljem g, Pavel Ogorevc z gdč. Mici Rus.
—	Pri velikih vajah ljubljanske divizije, ki bodo letos na Notranjskem, bodeta. navzoča tudi vojni minister general Auffenberg in načelnik generalnega štaba Blaž Schemua.
—	Volkovi. V okolici Jaške so trije volkovi raztrgali eno žrebe, eno pa ogrizli.
—	Slovenski kipar Ivan Zajec sedaj biva v Dubrovniku. V kratkem se nastani v Spljitu, kjer namerava otvo-riti za dalje časa svoje atelije.
—	Delavnice za revne žene je jav« na dobrodelnost vpeljala na Dunaju. Vsaka žena, ki se oglasi v delavnici, dobi takoj delo; katera dela še ne razume, dobi pouk. Delo se plača od prvega dne — tudi tistim, ki se šele uče. seveda po vrednosti.
—	Vesti Iz Amerike. Somerset, 20. maja 1912. Dne 12. maja je utonil tukaj bivajoč rojak Frank Kocjančič. Šel je s svojim bratom Antonom in z več drugimi tovariši na sprehod linpol milje od Somerseta. na neko slovensko farmo A. Radcnseka. Ko so se vračali domov ob peti uri popoldne in šli čez neko brv, se jc Fr. Kocjančiču zavrtelo v glavi in je padel v vodo. Navzoči tovariši so mu prihiteli takoj na pomoč.
toda zaman. Pokojni je bil star 30 let, rojen v Cirknici na Notranjskem, bil je zavarovan pri društvu sv. Jožefa. — Ker jc nas tukaj precej Slovencev, smo ustanovili novo društvo sv. Barbare. Novoizvoljeni odbor je sledeči: Predsednik Frank Režek; tajnik Kajetan Erznožnik; blagajnik Mirko Malovrh; odborniki Frank Majnik, Anton Pen-ko in Jakob More. Lep napredek za slovensko naselbino. Pozdrav vsem bratom Orlom v stari domovini.
— Kaj sta »Melotte« in »Titanla«? »Melotte« je najboljši in najtrpežnejši posnemalni stroj za mleko, »Titania« pa prvovrstni parilni kotel za živinsko krmo. »Slovenska Straža« jih vsakemu, kdor jih potrebuje, najtoplejc priporoča, ker sta vsled izvanredno solidnega izdelka res vsega priporočila vredna. Cenike razpošilja za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urbančič, Ljubljana. — Mlekarske vrče in vse druge potrebščine za mlekarne in sirarne iz prvih tovarn priporoča »Slovenska Straža«, ki prosi za naročila posebno naše zadružne mlekarne. Že en sam poizkus bo zadostoval, da bodo postali stalni naročniki. Naročila sprejema in ponudbe pošilja za »Slovensko Stražo« gosp. Valentin Urbančič, Ljubljana.
izpred sodišče.
IZPRED LJUBLJANSKEGA POROTNEGA SODIŠČA.
Mlada požigalka. Ivana Stale iz Selc, 17 let stara ,je služila za deklo pri Francetu Trdini, posestniku v Martinjem vrhu, in sicer od sv. Jurija lanskega leta naprej. Letos 14. svečana, okolu 3. ure popoldne je izbruhnil nad Trdinovim hlevom, ki se je držal hiše, ogenj, kateri se jc tako naglo razširil, da ni bilo možno rešiti niti živine. Pogorel je ves hlev in strešni oder hiše, troje glav goveje živine in en prešič, mnogo gospodarskega orodja, dokaj mrve, slame in žita. Skupna škoda znaša 5394 K, kar je za posestnika Franceta Trdino tembolj občutljivo, ker niti zavarovan ni bil. Po priznanju dekle Ivane Stale je dognano, da je ona zanetila požar iz maščevalnosti, in sicer iz sledečega vzroka: France Trdina je imel v svoji listnici, ki jo je hranil nezaklenjeno v omari, tri bankovce po 100 kron. Sredi meseca januarja 1911 je zapazil gospodar Trdina, da mu je iz listnice izginil stoki-onski bankovec, medtem ko je tat dva enaka bankovca pustil v listnici. Ta okolnost je kazala, da mora biti storilec domač človek. In res je nekaj dni kasneje Trdina izvedel, da je njegova dekla Ivana Stale izdala v poslednjem času precej denarja, zaraditega jo je tudi prijel, na kar mu je priznala tatvino ter mu takoj povrnila 20 K, ostalo mu pa obljubila povrniti, kar pa ni storila. Ivana Stale pravi tudi, da je večino denarja potrošila s svojimi brati o priliki, ko je šla o Sv. Treh kraljih na Sveto Goro pri Gorici. To, da ji je gospodar dokazal tatvino, je bil najbrže povod, da mu je iz maščevalnosti zanetila ogenj. Sicer si je v svoj zagovor izmislila bajko, da je šla kritičnega dne okoli 2. ure iz veže po stopnicah na prvi oder domačega podu nad hlevom, ker jo je zeblo, iskat svojo jopo, katero je pred dvema dnevoma tam popustila. Ta jopa jc ležala v temnem kotu in ker je ni mogla najti, prižgala je užigalico, katero jc imela slučajno pri sebi. Užigalico da je potem, ko je mislila, da je popolnoma ugasnila, vrgla proč od sebe v slamo. Obdolžen-ka pravi nadalje, da je kako uro kasneje prišla z domačim pastirjem pogledat v hlev, na kar je čula na podu neko čudno pokanje. Štopivši navzgor po stopnicah je opazila, da gori okoli dimnika že slama, na kar je šla brž klicat gospodinjo. — Dognalo se je, da je ta zagovor popolnoma iz trte izvit, kajti, kakor pripovedujejo domači, je na podu bilo tako svitlo, da se je za-mogla vsaka stvar brez luči najti. Sploh se je pa dognalo, da, ko je izbruhnil požar, obdolženka jope niti na sebi ni imela, marveč je ležala v kotu za pečjo. Gospodar Trdina pripoveduje, da ko je šel ob 2. uri popoldne k sosedu, sc jc obdolženka ozirala za njim in se tako čudno obnašala, da jo je že hotel gospodar vprašati, kaj da tako čudno pred hišo za njim gleda, in tudi gospodinja Ivana pravi, da sc je tudi njej zdelo obnašanje dekle skrajno čudno, bila je nemirna in letala venomer vunkaj iz sobe in se okoli ozirala. — Porotniki so vprašanje, ali jc obtoženka nalašč zanetila požar, zanikali, pač pa so potrdili, da je vsled neprevidnosti zakrivila nesrečo. Porotniki so vprašanje o tatvini potrdili. Obtoženka je bila obsojena nato na štiri mesece težke ječe.
Ker so porotniki soglasno potrdili krivdo, je bil obtoženec obsoion v IS mesecev težke ječe.
Poneverjanja v vevški papirnici.
Karol Ivan Schreiber, 36 let star, tovarniški uradnik v Gradcu, je bil zaradi goljufije že predkaznovan. To bi moralo več ali manj vplivati na značaj obdolženca, a kakor naslednje dejstvo dokazuje, temu ni bilo tako. Leta 1908. je bil kot odpravitelj zaposlen v papirnici Levkam — Josefstal v Vevčah. Kot tak je imel nalog, za izplačevanje tovarniških delavcev napraviti vsak teden plačilne listine, na podlagi katerih je potem mezde izplačeval. Tc plačilne listine jc sestavil na podlagi dnevnin (šihtov) posameznih delavskih oddelkov. V listinah so bila vpisana imena delavcev in njih dnine, kakor tudi imena obolelih in takih delavcev, ki so bili na dopustu. Da je bilo razvidno, kdo je obolel, se je pri imenu takega delavca napravila črka »K«. V plačilne listine je torej smel le take delavce vpisati, ki so v resnici delali in katerim se je dnina izplačala. Toda Schreiber jc vpisal v plačilne pole tudi bolne, žc odpuščene in na dopustu bivajoče delavce. Med tem ko je delavcem, ki so delali, njihove dnino pravilno izplačal, si je pridr-žal ostanek dnin tistih delavcev, katere je sleparskim potom na podlagi izkaza dnevnin (šihtov) v plačilne listine vpisal in jih vtaknil v svoj žep. Te sleparske manipulacije je izvrševal Schreiber od meseca decembra 1909. do meseca maja 1911. Šele tedaj, ko se je odredila nova naredba za sestavljanje plačilnih listin, se je prišlo pri natančnejši preiskavi in primerjanju plačilnih listin sleparstvu na sled. Dognalo se je, da je obdolženec podjetje tekom svojega službovanja za 2406 K 44 v osleparil. V nekaterih listinah je tudi na goljufiv način Čezurno dobo zvišal. Obdolženec, ki svoje dejanje v polnem obsegu priznava, je že 31. avgusta 1911 zaradi tega sedel pred tukajšnjo poroto. A takrat jc predrugačil svoj prvotni zagovor, češ da storjena škoda ne znaša čez 2000 K; kar je imelo za posledico, da se je razprava preložila, ker so bile na-daljne poizvedbe o tem potrebne. Ker se je smatralo na podlagi teh izpovedb porotno sodišče kot nekompetentno za razsojo te zadeve, se je vršila proti Schreiberju druga razprava letos dne 3. svečana. Pri tej razpravi je zopet obdolženec trdil, da po njegovem prepričanju presega po njem povzročena škoda vsoto 2000 K, nakar je sodni dvor zopet sklenil preložitev razprave zaradi nadaljnih poizvedb. Iste so res dognale, tako da je vsak dvom izključen, da znaša prava škoda 2406 K 44 v. Zato je moral Schreiber v drugič sesti na zatožno klop pred porotnike. Kakor že prej omenjeno, Schreiber v polnem obsegu priznava krivdo.
Telefonska in brzojavno poročilo.
BRAMBNA REFORMA V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU SPREJETA.
Budimpešta, 4. junija. Justhova stranka je imela včeraj zvečer sejo, v katei'i je sklenila, porabiti vsa parlamentarna bojna sredstva, ki so ji po poslovniku mogoča.
Budimpešta, 4. junija. Ogrski drž. zbor je imel danes zgodovinski dan. Vladne stranke so sklenile na vsak način poraziti napore obstrukcionistov, zato je danes zbornični predsednik odklanjal vsak predlog, ki so ga stavili opozicionalni poslanci k poslovniku. Med velikanskim hruščem opozicije je dal predsednik na glasovanje Esterha-zyjev predlog, naj se na dan vršite dve seji. Med upitjem opozicije in z odobravanjem večine je bil ta predlog sprejet. Sredi med nepopisnim kričanjem opozicije je dal predsednik na glasovanje predlog naj se obrambna predloga sprejme en bloc. Opozicija je napravila strahovit kraval, grozila je z nasilstvi. Sredi v tem hrupu, sredi kra-valov, ki so bili najhujši, kar jih je ke-daj videla ogrska zbornica, je vstala večina za predlog in predsednik je izjavil, da je brambna predloga sprejeta v drugem in tretjem branju. Ob tričetrt na 11. uro jc bila seja suspendirana, da se sestavi zapisnik. Viharni prizori so se vršili dalje. Opozicija je grozila, da vporabi brahijalno silo. Predsednik Tisza je pozval v parlament 100 policistov, ki so se postavili po hodnikih. To jc povzročilo šc hujše kravale. Opozicija je kričala na Tiszo, da jo poklical policijo v parlament, grozila jc z nasilstvi. Nepopisno kričanje in ropo-tanje je trajalo do konca seje. Na dnevnem redu popoldanske seje je honved-na predloga.
Dunaj, 4. junija. V avstrijskem državnem zboru so dogodki v ogrskem državnem zboru vzbudili splošno pozornost. V zbornici so poslanci govorili samo o teh dogodkih. Dr. Š u s t c r -š i č se jc izjavil: Postavljeni smo pred novo situacijo. Brambno predlogo se skoro ne bo moglo odlagati do poletja. Prav mogoče jc, da sc bodo poizkušale
uveljaviti razne politične rivalitete, kar bo situacijo lahko izredno otežko-čilo. Vse je od tega odvisno, ako bodo merodajni krogi imeli primerno trdne tilnike, da bodo vsako politično kupčijo principielno in konsekventno odklanjali. Ako se bodo pa dali potisniti na druga pota, tedaj se je bati, da nastane kritična situacija. Načelnik brambnega odseka Pogačnik je izjavil: Mi smo biii vedno za definitivno rešitev bramb-ne predloge, zato nas rešitev na Ogrskem zadovolji, ne da bi se spuščali v način kako je bila ondi rešena. Sedaj se bo brambno reformo moralo hitro rešiti tudi v Avstriji. Vlada bo morala za pokritje napraviti finančni načrt, ker tudi rešitev uradniško predloge bo zahtevala več izdatkov. Predsednik delegacije Dobernig je tudi izjavil, da se bo sedaj brambno predlogo tudi v Avstriji moralo hitro rešiti, o pokritju bo morala dati vlada pojasnila.
Budimpešta, 4. junija. K škandalom v zbornici se poroča: Justli je kričal na Tiszo: Podli usorpator, šuft! Hollo: To jc nesramnost! Grof Tisza: Prosim zbornico naj ohrani mir. Škandal jo bil vedno hujši, Tisza je pozval v zbornico 100 policistov, ker je opozicija grozila, da demolira zbornico. Cesarja so telefonično obvestili o izidu glasovanja.
AVSTRIJSKI DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 4. junija. Zbornica je danes nadaljevala debato o službeni prag-matiki. Z 153 proti 120 glasovom je bil sprejet predlog poslanca Smer-z e 1 a, da se pri nastavljanju uradnikov ni ozirati na uradnikovo narodnost, vero in politično prepričanje. Poročevalec manjšine dr. Korošec je izjavil, da ni res, da Slovenci hočejo službeno pragmatiko obstruirati, velike stranke same so, ki obstruirajo.
VPRAŠANJE O VOLIVNI UPRAVIČENOSTI ŽENSK V ČEŠKI DEŽELNI ZBOR.
Praga, 4. junija. Danes se vrši v Mladi Boleslavi dopolnilna volitev za izpraznjeni deželnozborski mandat umrlega dr. Skarde. Izida volitev pričakujejo v vseh političnih krogih z velikim zanimanjem. Mladočehi kandidirajo pisateljico Kunetičko, katere kandidaturo podpirajo tudi pristaši državnopravne in narodno socialne stranke. Kot samostojen mladočeški kandidat je nastopil župan Mlade Bo-leslave, Vaclav Mattouscliek, ki je izjavil v »Narodni Politiki«, da mu je namestnik knez Thun ob priliki neke intervencije glede neke razstave rekel, da ne more ženski v sedanjih razmerah dati volilnega certifikata. Dr. Krama? sam je rekel v izvršilnem odboru čeških strank, da je volilna komisija tako avtonomna, da more proglasiti za žensko oddane glasove kot neveljavne. — Po deželnozborskem volivnem redu ni izvolitev ženske v deželni zbor popolnoma izključena, ker manjka vsaka tozadevna izredna določba. Za slučaj, da bi bila Kuneticka izvoljena, bi se pokazalo, v kateri smeri tolmačijo oblasti deželnozborski volivni red. V slučaju izvolitve bi bila Kuneticka prvi ženski poslanec v Avstriji.
USTANOVITEV NOVE ČEŠKE KONSERVATIVNE STRANKE.
Praga, 4. junija. »Hlas Naroda« poroča iz Kolina, da se jo tamkaj v nedeljo konstituirala nova češka konservativna stranka. Nova stranka hoče organizirati zmernejše politične elemente med Čehi. Ustanovnemu zborovanju je predsedoval grof Franc Kin-sky, ki je med drugim izjavil, da kršč. socialno gibanje na Češkera ni uspelo, vsled česar je treba ,da se organizirajo konservativni elementi češkega naroda na novi podlagi. Za predsednika nove stranke je bil izvoljen grof Kinsky.
TOČA NA SEVERNEM ČEŠKEM.
Most, 4. junija. V nedeljo ob pol 8. zvečer je nastala nad okraji Komotov, Most in Duchcov nevihta s točo, ki je padala debela kot kurja jajca. Toča je ležala marsikje 10 do 20 cm visoko. Toča je vse pobila. Žito je naravnost v tla poteptano. Sadje in jagodičevje je popolnoma uničeno in na mnogih krajih stoji drevje golo kot pozimi. Vihar je poškodoval mnogo telefonskih napeljav, razkril mnogo streh, prevrnil dimnike in izruval drevesa. V Mostu so uničene vso telefonske napeljave. Ker se je utrgal oblak, so nastali divji hudourniki, ki so odplavili mnogo polja in razrušili ceste, škoda je znatna. Tudi v gozdovih je naredil vihar mnogo škode.
SAMOUMOR ZDRAVNIKA.
Zagreb, 4. junija. Pri Sv. Ivanu Zelini se je ustrelil zdravnik dr. Božidar K e r n i c, brat književnika Ker-nica in igralke Ane Kernic, ki sedaj gostuje v Zagrebu. Radi tega je odpovedana predstava V.ojnovičeve »Go-
spodje sa suncokretom«, ki bi bila poslednja v sezoni.
VELIKANSKA TATVINA.
Ček 91.000 italijanskih lir ukraden.
Trst, 4. junija. Včeraj ob četrti uri popoldne je šel borzni senzal Jakob Ilirsch k blagajni kreditnega zavoda, da podpiše v inkasiranje neki, na 91.64505 lir glaseči ček prof. Lauro iz Neapolja za tržaško tvrdko Leopold Janessich. Ko je Hirsch Stopil v bančne prostore k blagajni, sta v njegovi neposredni bližini stala dva človeka. Ker je Hirsch zelo prileten, 72 let star, sta gorenja človeka z bliskovito urnostjo pograbila za šek in zbežala. O tatovih ni doslej nikakega sledu.
ODLIKOVANI RUSKI ČRNOSOTNJAK.
Peterburg, 4. junija. Ruski car Nikolaj je podaril voditelju ruskih črno-sotnjakov Puriskijeviču svojo sliko a lastnoročnim podpisom. To odlikovanje je na Ruskem vzbudilo splošno zanimanje.
VELIK POŽAR V STAMBULU.
Carigrad, 4. junija. Včeraj je izbruhnil v Stambulu velikansk požar, ki je upepelil 12 četrt mesta. 1000 hiš je pogorelo. Škode je pet milijonov frankov.
POŽAR NA KROVU OCEANSKEGA PARNIKA.
Liverpol, 4. junija. V tukajšnji luki je včeraj zvečer izbruhnil na krovu parnika »Carmania« požar. Krasno opremljeni prostori najvišjega krova so popolnoma uničeni.
Štajerske novice.
š Novo kat. izobraževalno društvo
si ustanovijo na praznik sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu.
š Nova mladeniška zveza se ustanovi v nedeljo, dne 9. junija v Št. Andražu pri Velenju.
š šikane celjskega magistrata proti Slovencem. Znano je, da je hotel celjski magistrat dobiti dovoljenje pobirati davek na avtomobile, ki redno vozijo po mostu. To prošnjo pa mu je štajerska namestnija odbila. Eden takih avtomobilov je tudi avtomobil ve-letržca Petra Majdiča. Poglejmo, kaj se je proti temu izmislil naš slavni celjski magistrat. Naročil je policiji, naj natssično izmeri, koliko metrov meri dotični novonarejeni tlak, po katerem vozi Majdičev avtomobil. Policija je tlak res izmerila in sedaj čaka vedno stražnik na dotični cesti ter gleda na uro, koliko časa vozi avtomobil. Na ta način hočejo Majdiča vjeti zaradi prehitre vožnje ter ga kaznovati,
š Otrok utonil. Iz Celja. Dne 3. t. m. okrog poldne se je igralo ob Savinji več otrok. Pri sebi so imeli tudi voziček, v katerem je sedela l^letna hčerka tukajšnjega krojaškega mojstra Franceta Motolia. Vsled neprevidnosti otrok je voziček zdrknil v vodo in se prevrnil z otrokom vred. Voda jc otroka nesla še kakih 500 metrov dalje, kjer so ga potem mrtvega pri kapucinskem mostu potegnili iz vode. Starši otroka so bili med tem dogodkom na semnju.
Ljubljanske novice.
lj Spored procesije presv. Rešnjega Telesa v stolnici. Ob 8. uri slovesna pontifikalna sveta maša. Okoli pol 9. ure se prične pomikati procesija, ki gre: Po Glavnem trgu skozi Špitalsko ulico pred frančiškansko cerkev. I. blagoslov. Skozi Wolfovo ulico, mimo Zvezde (blagoslov c. in kr. vojaštvu) in Gosposko ulico pred Križevniško cerkev. II. blagoslov. Skozi Križevniško ulico, čez Šentjakobski most precl šentjakobsko znamenje. III. blagoslov. Po Starem in Glavnem trgu pred mestno hišo. IV. blagoslov. Razvrstitev: 1. Žu-pne procesije z banderi: a) trnovska; b) frančiškanska; c) šentjakobska. — 2. Šole: a) nemška deška šola; b) III. mestna ljudska šola; c) I. mestna ljudska šola; č) strokovna šola; d) slovenska trgovska šola; e) pripravnica; f) realka; g) nemška gimnazija; h) II. gimnazija; i) I. gimnazija. — 3. Stolno-župno bandero sv. Nikolaja, Trgovska šola pri Mahru. — 4. Društva: a) Kr-ščansko-socialna zveza z zastavo; b) Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo; c) Glasbeno pevsko društvo »Ljubljana« z zastavo; č) osobje raznih zavodov. — 5. Tretjeredniki z banderom. — 6. Ženske Marijine družbe: a) Dekliška Marijina družba z ban-dernni dalje ona z zastavo; b) Marijina kongregacija gospodičen in gospa pri oo. jezuitih: slovenska, nemška, —• 7. Bandero Naše. ljube Gospe. Ženske svetilke. Kršč. žen. zveza, — 8. Bandero presv. Rešnjega Telesa. Moški sve-tilci. Moška Marijina družba. Vincen-cijeva družba. — 9. Dečki. Deklice. Z neprižganimi svečami. — 10. I. oddelek c, in kr. vojaštva. Vojaška godba.
— 11. Mestni magistrat'. Trgovska; zbornica. C. kr. uradniki. Deželni odbor. — 12. Oo. frančiškani. — 13. Duhovščina in Presvetli z Najsvetejšim. — 14. C. kr. deželni predsednik z uradniki deželne vlade. — 15. II. oddelek c. in kr. vojaštva. — Opomba. Udeležniki procesije naj skrbe, da se procesija nc trga in da se po danem blagoslovu kar najprejc urede in jamejo dalje premikati. — Takt in pieteta zahtevata, da so vsi, ki procesijo ob strani gledajo, odkriti, zlasti še pri blagoslovih, in da se vedejo povsem dostojno in spoštljivo.
lj šentpetersko prosvetno društvo se udeleži z zastavo procesije sv. Reš-njega Telesa pri sv. Petru, ki se vrši v četrtek ob У-6. zjutraj; v slučaju deževnega vremena pa v nedeljo, dne 9. t. m. Zbirališče ob Vi6- zjutraj ob hiši gospe Jegličeve.
lj Visoki gostje v Ljubljani. Poročali smo že o mednarodni avtomobilni alpski vožnji, ki se vrši od 16. do 23. junija. V petek 21. junija se pripeljejo udeležniki skozi Ljubljano, kjer preno-če. Tekme se udeleži 93 avtomobilov, poleg tega se pa pripelje v Ljubljano 10 do 12 avtomobilov, ki se ne bodo udeleževali tekme, tako da bo v Ljubljano došlo 105 avtomobilov. Čez noč bodo avtomobili na dirkališču pod Ti-volijem. Tam bodo v imenu kranjskega avtomobilnega kluba sprejeli gg. baron Lichtenberg, baron Born in Majdič protektorja vožnje nadvojvodo Leopolda Salvatorja, ki se pripelje s prvim vozom. Nadvojvoda Leopfold Salvator ne tekmuje, pač pa tekmujejo nadvojvoda Karol Franc Jožef, nadvojvoda Jožef Ferdinand in princ Parma z gospo. Nadvojvoda Karol Franc Jožef in Leopold Salvator bodeta prenočevalfci v »Unionu«, nadvojvoda Jožef Ferdinand bo pa stanoval pri baronu Lich-tenbergu. Ljubljana, bo v onih ulicah, po katerih bodo vozili avtomobili, v zastavah. Zvečer bo pod »Tivoli« velika veselica in Grad razsvetljen z metalci luči. V Ljubljano se pripelje tudi devet inozemskih časnikarjev.
lj Kongregacija gospodov. Jutri v sredo ob pol osmi uri zvečer v Alojzije-višču redni sestanek.
lj 8 dni že brenči po ušesih ljubljanskim liberalnim žurnalistom sijajna, soglasna oprostitev Ivana Kregarja. Posebno jim šumi po ušesih prisrčna ovacija, s katero je bil sprejet pri svojem dohodu v Ljubljano od njih tako iiruto preganjani Ivan Kregar. Vsak dan imajo liberalni listi o tem kako nervozno notico. O poizkusu nekaterih liberalcev, napraviti pri dohodu Kre-garjevem izgred, doslej nismo poročali, ker nas je eden od tistih par liberalcev, ki so izzivali, prišel prosit oproščenja in nas prosil naj imen ne spravimo v javnost. Dotičniki naj se zdaj zahvalijo »Slovenskemu Narodu« in »Danu«, če bo njihovo obnašanje postalo znano. Liberalni žurnalisti so jim storili slabo uslugo. Za te žurnaliste je menda cirkus Schmidt nalepil po Ljubljani lepake, ki kažejo tiste opice, katere imajo ljubljanski liberalci že osem dni radi soglasne oprostitve Ivana Kregarja.
lj Vaja moškega zbora »Ljubljane« bo jutri ob 8. uri zvečer.
lj Uradniške zadeve z magistrata. Magistratni pisarniški uradniki XI. či-novnega razreda so prosili za spremembo naslova. Dovoli se jim naslov mestni kancelist. — Policijskemu uradniku Vlad. Breskvarju se dovoli šestmesečni dopust za prakticiranje pri deželni vladi. — Rač. oficijal Josip Hafner, ki je bil llinpol leta v X. činov-nem razredu, se pomakne v IX. razred in dobi naslov računski nadoficijal. — Pis. kancelist, Kessler, ki je bil 14 let v enem razredu, pride v X. razred in rlobi naslov pisarniški oficijal. — Inž. Viktor Zupane dobi naslov mestnega stavb, komisarja v IX. čin. razredu. — fr. Prelovšku se naslov mestni nadin-ženir spremeni v naslov mestni stavb, nadkomisar. — Stavbni asistent Zem-Ijič postane stavbni nadoficijal v IX. Čin. razredu. — Prošnje za avanziranje se ugodno rešijo Iv. Tomažiču, Svetli-ču in V. Ciuhi, ki pri bodočem napredovanju prvi avanzirajo. — Prošnja Frana Mulačeka. se odkloni.
lj Ustanove za vojaške Invalide bo danes občinski svet podelil naslednjim: Matija Bitenc v Ljubljani; Janez Dolinar v Ljubljani; Matija Japelj v Ljubljani; Franc Drobnič, Ilom pri Št.
Rupertu; Anton Francelj, Dol. Mrače-vo; Janez Gliebe, Smuki; Anton Ho-movc, Grčarevec; Franc Kickel, Gra-fenfeld; Jožef Koseljc, Kamnik; Janez Matičič, Kamnik; Jožef Vogrič, Škofja Loka.
lj Brivnice bodo na praznik sv. R. Telesa, dne 6. junija t. 1. samo do 9. ure. dopoldne odprte.
lj Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani naznanja, da se vrši vinska pokušnja, namesto v četrtek, danes od 5. do 9. ure zvečer pod kavarno Evropa.
lj Službo gozdarskega pomočnika je sklenil personalni odsek občinskega sveta podeliti gozdnemu pazniku v Komnu Vinku M o 11 i k o v i č u, ker ima vse tozadevne skušnje. Dobi tudi naslov »mestni gozdar«, po petem letu zadovoljivega službovanja pa postane uradnik XI. plačilnega razreda.
lj Nesreča. Sinoči se je 721etni bivši izvošček Matevž Oblak splazil na prelazu na Vrtači pod zaprto prečnico na železniški tir baš ko jo privozila lokomotiva in Oblaka zgrabila za levo nogo, katero mu jc zlomila in ga pahnila v jarek. Ponesrečenca so z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico.
lj Konja splašila sta se včeraj na Sv. Petra ccsti hlapcu Ivanu Žoharju. Pri dirjanju jc padel Žohar z voza, a se k sreči ni nič poškodoval. Konja sta se bila ustrašila nekega motornega kolesa.
lj Vlom. Včeraj od % do % na 1. uro popoldne jc nek dosedaj še neznan storilec s ponarejenim ključem odprl iz veže v trgovino vodeča vrata pri galanterijski trgovini g. Ivana Bahov-ca na Sv. Jakoba trgu št. 6, potem vlomil v trgovini v predal ter ukradel okoli 146 kron denarja, obstoječega iz bankovcev po 20 K, enega za 10 K, nekaj petkronskih komadov, dveh novih dvekronskih novcev, nekaj kron, desetič in dvajsetic. Po sedaj danih indici-jah jc storilec nek velik mlad človek. Pri vlomu je bila ukradena tudi srebrna ženska ura, ki je imela na zadnjem pokrovu črn-rdeč križ in je bila v popravilo poslana iz Škofje Loke.
lj O nagli smrti krojaškega pomočnika Alojzija G 1 i n š k a se nam poroča, da takrat ni bilo godbe v Pav-škovi gostilni, ampak v neki bližnji gostilni, in se tudi ni v Pavškovi gostilni izvršila aretacija.
lj Ustrelil se je vsled bojazni pred kaznijo prostak 17. pešpolka Kelbl.
lj Pogreša se od dne 30. maja delavec Andrej Pipan, ki je bil zaposlen v Zupančičevi opekarni. Pogrešanec je rojen leta 1882. na Gorjanskem pri Sežani, po popisu je podoben vtopljencu, ki so ga našli dne 31. maja pri Zidarjevem jarku v Ljubljanici.
Primorske vesli.
p Za častne občane občine šentfer-janske so bili izvoljeni: Kranjski deželni glavar dr. šusteršič, dr. Krek, dr. Gregorčič, J. Fon, dr. Brecelj, dr. Sre-brnič, Miha Marinič, dr. Pavlica in profesor Berbuč.
— Pri volitvi za delegata v okrajno bolniško blagajno Volosko-Opatija je zmagala hrvaška stranka proti združeni soc. demokraški - laško nemški stranki.
p Umrl je v Barkovljah g. Jurij Čok, dolgoletni zidarski nadzornik tvrdke Martelanc in dr.
p Ponesrečil. V puljskem arzenalu se je ponesrečil preteklo soboto mehanik Perac; padel je s strehe, kjer je imel nekaj popraviti, v precejšnjo glo-bočino in si pri padcu prebil lobanjo in zadobil težke notranje poškodbe. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer sc bori s smrtjo.
p Radi razžaljenja veličanstva jc
bil v četrtek pred goriškim okrožnim sodiščem obsojen 41 letni laški podanik Andrej Brcssan na šest tednov težke ječe. Bressan je doma iz Farctte pri Vidmu.
Fina kuharica
vajena tudi gospodarstva in hišnega dela išče službe k samostojnemu gosp. duhovniku do 15. junija 1912. Fani Kovač, pivovarna, Laški trg.	1782
Tržne cene*
Ceno veljujo za 50 kg.
Budimpešta, 4. junija 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	11-67
Rž za oktober 1912.....968
Oves za oktober 1912 ....	9*25
Koruza za julij 1912............8-83
Koruza za avgust......890
Koruza za maj 1913.....7 73
lupite le vžigalice: ,ll lierisi mm Slovencem!'
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 300-2 in, sred. tlak 736-0 mm
Cas opazovanja
Stanjo barometra v tirni
Temperatura
po Celziju
З; i), zvoč. 734-2
7. zjutr. j 733-7 2. pop. I 733-1
Vetrovi
N'obo
14-6 brezvetr.l dol. obl.
13-1 20-4
sl. vzh. sr. jug
pol. obl.
0-0
Srednja včerajšnja temp. 16-0°, norm. 16-3°.
se takoj sprejme v kavarno proti kavciji 200 K. Kje, pove uprava „Slovenca".	1783
Preklic.
1788
Proklicujem in izjavljam, rta гл svojo nc-doletuo hčer Jožefo Kržičnik iz Kostanjevico nisem plačnik za kakršnekoli dolgove, katere bi naredila imenovana broz mojo vednosti.
Fr. Kržičnik
posestnik in župan v Kostanjevici št. 66.
Л VIII 873'11/10
1786
Prostovoljna Mm dražbo nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, odd. VIII., so po prošnji dedičev po dno 18. novembra !!)ll oziroma 18. februarja 1912 zamrlib Jožefu in Mariji Gaber iz Zgornjo Sonice št. 3 na prodaj pд Javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere se je ustanovila pristavljena izklicna cena in sicer:
1.	hiša štev. 3 v Zgornji Senici z vrtom
pare. štev. 33 A......... 1900 K
2.	pare. štev. 131 ad Senica njiva ... 50 „
3.	pare. štev. 351 ad Studenčice (gozd) . 200 „
4.	pare. štev. 916 1 ad Rateče njiva . . 800 „
5.	pare. štev. 918/1 „ „ „ . . 800 „
Dražba se bo vršila dne 13. junija 1912 na licu mesta v Zgornji Senici štev. 3, počenši ob 9. uri dopoldne.
Ponudbe pod izklicno cono so ne sprojmo, Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo jc založiti v roko sodnije. Dražbono pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. okrajni sodniji v Ljubljani, soba št. 33.
C. kr. okr. sodišče Ljubljana, odd.lllll..
dne 28. maja 1912.
s sodelovanjem slavne
.Slovenske filharmonije*
se vrši jutri, v sredo, dne 5. junija zvečer 1912 na vrtu
hotela „Lloyd"
Začetek ob 8, uri. Vstopnina 40 vinarjev.
Koncerti se vrše odslej ob lepem vremenu vsako sredo zvečer.
Vsak čas se sprejemajo gospodične v poduk.
Priporoča sc slavnemu občinstvu pred štirimi leti znani restavrater. sedanji lastnik hotela „Lloyd"
1718	Kari Tauses, Sv. Petra cesta št. 9.
Št. 16.965.
1733
Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da sc bodo počenši s 13. junijem 1912 vsak četrtek popoldne ob 3. uri brezplačno
stavile koie
v veliki dvorani Mestnega doma. Vabijo sc vsi stariši, kojih otroci šc niso cepljeni, da prineso le k cepljenju in k pregledu cepljencev, ki se vrši teden kasneje na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu izroči se tudi spričevalo o cepljenju, ter bodi posebno še povdarjeno, da se v smislu ministerialne naredbe zahteva pri sprejemu otrok v ljudsko šolo spričevalo o uspešno cepljenih kozah.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 20. maja 1912.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar, 1. r.
Morsko kopališče
Hrvaško Primorje.
Podpisana naznanja veleslavnemu občinstvu, da je prevzela v Selcih pri Crkvenici, Hrvaško primorje, od g. gradbenega podjetnika Jos. Lončarića novo sezidani hotel „Rokan" v svojo upravo in da otvarja hotel, kateri leži v neposredni bližini morske obali, dne 26. maja t. I. Pred hotelom se nahaja krasno kopališče z 80 kabinami in nudi kopališče vse udobnosti modernega konforta, kakor tudi peščene in solnčnate kopeli. Za izborno kuhinjo jamči moj dober glas kot bivša lastnica pensiona Villa Vera v Lovrani. Točila se bodo med drugimi bela in rdeča dolenjska in belokranjska vina. Pension s celo oskrbo, s sobo in postrežbo od 7 do i) K dnevno. V Selcih sc nahaja tudi nekoliko privatnih stanovanj in dam na tozadevna vprašanja takojšnje odgovore. Postrežba slovenska, hrvaška in nemška. Slovenski časopisi na razpolago.
Veiespoštovanjem	1520
Dragica pl. Striga.
Kranjski deželna banha u Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po
47.7.
brez vsakega odbitka. Obresti sc pri-pisujojo glavnici poluletno. Vloge v tokočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
4%%
komunalnih zadolžnicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
47a%
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varnc komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
Banka je pnpilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke usak
delaunik od pol 9. ure dopoldne fin Г nrr nnpnfdne.
nove prostore
(Kordinova hiša zraven knezoškofijske palače).
19
1] ш
Priporoča se
za mnogobrojni obisk. n9S
Dinamo stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsoef-!£auo in ргеиајавде elektriške sile. Električni ођга! vseh vrst. HcnfilaSssrii. Tesrbo-generalorii, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. G&lOČSlice in žarnice
vseh vrst.	:-:
Vodne fiisrtsins vseh sestav, (FraHCiS, Р2И0П?. Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev od drugih tvrdk. Vse :-:	potrebe za inSfaliranie.

Št. 396/pr.
Razpis-.
175?
Podpisani deželni odbor razpisuje
zdraunikoD
3.
4.
5.
6.
1. v Cerkljah pri Kranju,
v Farl v Kočevskem okraju s sedežem na Petrinji,
na Grosupljem v Ljubljanskem okraju, v Idriji,
v Logatcu s sedežem v Planini, na Raki v Krškem okraju. S temi službami je združena za kraje pod 1, 4, 5 in 6 letna plača 1400 K, za kraje pod 2 in 3 pa 1600 K, potem za vse kraje letna aktivitetna doklada 200 K in dve starostni dokladi (petletnici) po 100 K.
Zdravnik v Pari dobiva od ondotnega zdravstvenega okrožja tudi 2000 K pavšala za uradna pota v Osilnico in Banjo loko, zdravnik v Logatcu (Planini) 500 K prispevka k plači od občine Planina, zdravnik v Idriji 600 K priboljška. 400 K za opravila v tamkajšnji okrožni bolnici in 480 K za uradna pota v Žire od okrožja. Zdravnik na Raki ima po nekem volilu naturalno stanovanje z vrtom in vinogradom za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raki.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu
odboru
do 20. junija t. 1.
in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, telesni sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 30. maja 1912.
ИИШИСТДМ)
шншшшшвдпошш
za delavnice
pripravnih za veliko mizarsko ali tesarsko obrt, dalje za kovača, kolarja, sedlarja, lakirarja itd.
Eden lokal za delavnico
se pa odda za mesec november.
Več pove lastnik
Adolf Hauptmann
Ljubljana.
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
RESLJEVA CESTA ST. 26 (POLEG PLINARNE), IZDELUJE:
3559
Beton
Zelezobeton Mostove Strope Dvorane Zazidke turbin
Strokovna izvr&itev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja
Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenlce
Obisk strokovnih inženirjev na žello
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Miha Moškor